Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojska · PRVI 7 Naši vojaki KUHAR V VODU ZA OSKRBO Okoli tretje ure zjutraj strelec na terenu se zbudi. Med potjo pro-ti stranišču zagleda skupino

Glasilo1. brigade SV

ISSN1855–573X • 15. januar 2010 • Leto VIII/01

2 P R V I

Moto 1. brigadeMoj poklic je časten in odgovoren.

Interese svoje enote postavljam pred

svoje interese.

Skrbim, da mi bosta orožje in oprema

služila v trenutku, ko ju bom potreboval.

Moj vojaški videz je meni v čast in moji

enoti v ponos.

Od mene pričakujejo več in bolje.

Poklicu, Slovenski vojski in domovini

sem popolnoma predan.

Rad delam v skupini in vem, da smo

skupaj močni in nepremagljivi.

Vodim s primerom, zato skrbim za

svojo telesno pripravljenost, se urim in

izobražujem.

Iskren sem do sebe in drugih, v strahu

in pogumu.

MI SMO PRVI.

Prv

i

Glasilo Prvi je namenjeno obveščanju pripadnikov 1. brigade SV.

Glasilo 1. brigadeNaslov uredništva: Poveljstvo 1. brigade Slovenske vojske, Vojašnica Franca Rozmana Staneta, Leskoškova 7, 1000 Ljubljana; tel.: 041 560 267; faks: 01 585 (71) 6008; odgovorni urednik: polkovnik Dobran Božič; uredniški odbor: major Franc Kalič, stotnik Igor Stergar in nadporočnica Katja Jovanovič Berčič; številko pripravila in uredila: nadporočnica Jovanovič Berčič; foto: nepodpisane fotografije so iz arhiva enot 1. brigade, naslovna fotografija: desetnik Robert Cotič; lektoriranje: Služba za založništvo MO; oblikovanje in priprava za tisk: Mateja Košir in Boris Jurca; tisk: Schwarz, d. o. o.; naklada: 3500 izvodov.Glasilo 1. brigade je prvič izšlo 17. decembra 2003. Prispevki, objavljeni v glasilu, niso uradno stališče Slovenske vojske. Izid naslednje številke načrtujemo 22. junija 2010.Svoje prispevke, pripombe ali vprašanja lahko pošljete na naslov uredništva. Objavljeni prispevki so zaradi omejenosti prostora ali razumljivosti lahko skrajšani in preoblikovani. Zaradi prostorske stiske so tokrat nekateri prispevki enot ostali neobjavljeni. Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojimi prispevki sodelovali pri izdaji glasila Prvi.

Leto, ki je za nami, ni bilo lahko, vendar je bilo za brigado po-

membno. Kljub precej razgibanemu dogajanju smo dosegli

oziroma celo presegli postavljene cilje. Rezultati ne pridejo

sami, temveč le s sistematičnim in trdim delom, inovativnim

razmišljanjem in predanostjo odličnosti. Intenzivno smo

se usposabljali doma in v tujini. Delovali smo na Kosovu, v

Bosni in Hercegovini, Afganistanu, Libanonu in Čadu. Dobili

smo prvih 13 vozil svarun, popolnili smo sestavo in dosegli

polno število stalne sestave, poveljstvo brigade je doseglo

končne operativne zmožnosti, razvili smo lahko bataljonsko

bojno skupino in bili del NRF.

V letu, ki ga končujemo, smo postali še bolj ambiciozni in sistematični. Spoznali smo, kaj mora-

mo še nadgraditi in spremeniti.

In kako bo v naslednjem obdobju? Kot sem že večkrat povedal, lahko obljubim le to, da ne bo

nič lažje. Obljubimo lahko le trdo delo in čim bolj realno usposabljanje. Prednostna naloga mora

ostati zagotavljanje pogojev za doseganje usposobljenosti za opravljanje nalog pri operacijah

kriznega odzivanja in nalog doma. Bistvenega pomena bo osredotočanje na pravilno vodenje

vseh nas na vseh ravneh – od vodje tima do poveljnika brigade. V 1. brigadi razvijamo kulturo

trdega, predanega in poštenega odnosa do dela. Vse drugo je izigravanje zaupanja nadrejenih,

davkoplačevalcev in, kar je najpomembnejše, svojih soborcev. Še naprej si bomo prizadevali, da

bomo z veseljem hodili v službo, delali s sodelavci, na katere se lahko v vsakem trenutku zanese-

mo, in se zavedali, da delamo nekaj dobrega in pomembnega.

Smo brigada, ki ostaja trdno na svoji poti in je usmerjena v prihodnost. Zaupamo smeri, ki ji

sledimo in na tej smeri smo prvi.

Drage pripadnice in pripadniki 1. brigade SV, čestitam in zahvaljujem se vam za opravljeno delo. S

svojim odrekanjem in trdim delom ste utrdili položaj 1. brigade SV, z vodenjem in iniciativnostjo pa

smo dokazali, da si upamo plesati na glasbo prihodnosti. Od vas pričakujem, da boste še vedno

pogumno stopali naprej in utirali pot za vso SV. Zahvaljujem se tudi vsem sorodnikom za podporo.

Brez njih tega uspeha ne bi bilo in prav je, da se zavedamo, kakšno breme nosijo prav oni.

Na koncu naj vam in vsem vašim najdražjim zaželim srečo, zdravje in zadovoljstvo v letu 2010.

Polkovnik Dobran Božič, poveljnik 1. brigade

Spoštovani pripadnice in pripadniki 1. brigade SV!

P R V I 3

KazaloDogodki ............................................................... 4

Naši vojaki .......................................................... 6

Naši podčastniki ................................................. 8

Naši častniki ..................................................... 10

Iz vojaškega življenja ........................................11

Misije

Kosovo ...................................................... 14

Afganistan................................................. 16

Libanon ......................................................17

Naše enote

POV. 1. BR ................................................. 18

10. MOTB ................................................... 20

20. MOTB .................................................. 22

74. MOTB ................................................... 24

670. POVLOGB .......................................... 26

Kotički ............................................................... 28

Šport .................................................................. 30

Ka

zalo

Vodilni častniki 1. brigade Vodilni podčastniki 1. brigade

polkovnik Dobran Božič

polkovnik Roman Urbanč

podpolkovnikPavel Jereb

majorBoštjan Baš

majorLeon Holc

podpolkovnik Peter Einfalt

majorFranc Kalič

višji štabni vodnikAleksander Burg

štabni vodnikKlemen Jaunig

štabni vodnikAleksander Vidovič

štabni vodnikDanijel Kovač

štabni vodnikIgor Ledinek

Do

go

dk

i

Dogodki v 1. brigadi SV 1. Obisk poveljnika avstrijskih oboroženih sil (kadetnica VGM).

2. Postroj pripadnikov ob odhodu SVNKON 20 Kforja v mednarodne operacije in na misije.

3. Vaja JMRC Isafa.

4. Obisk brigadirja Gianfranca Rossija v 1. brigadi ob razglasitvi vaje MLF 2009.

5. Postroj pripadnikov ob odhodu SVNKON 12 Isafa v mednarodne operacije in na misije.

6. Postroj pripadnikov ob prihodu SVNKON 19 Kforja iz mednarodnih operacij in z misij.

7. Pohod pripadnikov 1. brigade na Triglav.

8. Peta obletnica 670. POVLOGB v Vojašnici Franca Rozmana Staneta.

1 2

3

4 5

6 7

P R V I 5

Do

go

dk

i

Dogodki v 1. brigadi SV 9. Obisk Združenja borcev za vrednote NOB Trbovlje.

10. Obisk učencev Zavoda za usposabljanje Janeza Levca.

11. Obisk generalne kanadske guvernerke.

12. Vrtec Rožle iz Škofje Loke na obisku.

13. Prevzem prvih svarunov.

14. Vaja Svizec 2009 – baza Krka.

15. Postroj pripadnikov ob odhodu SVNKON 7 Unifila v mednarodne operacije in na misije.

16. Postroj pripadnikov ob prihodu SVNKON 11 Isafa iz mednarodnih operacij in z misij.

8 9

10

11

14

12

15

13

16

6 P R V I

Na

ši v

oja

ki

Vojak voznik se zjutraj z avtomobilom ali s kolesom odpelje proti južnim obronkom Pohorja. Tam je v Slovenski Bistrici vojašnica z izvirnim imenom Vojašnica Slovenska Bistrica. Tukaj je 670. povelj-niško-logistični bataljon, katerega del je tudi transportna četa, ime-novana TRAČ. Sestavljena je iz treh vodov, in sicer iz poveljniško-logističnega voda ter prvega in drugega transportnega voda.

Ko vojak voznik prispe v prvo nadstropje nastanitvenega objekta, zavije ali levo ali desno, odvisno od pripadnosti enemu izmed vodov. Po jutra-njih formalnostih se preobleče v športno opremo. Po razgibalnih vajah sledijo vaje za moč ali tek, kar je določeno po dnevnem načrtu dela. Po pol ure sopihanja in potenja je čas za osebno higieno ter drgnjenje škor-njev, da bo vojak voznik čist za jutranji postroj in dvig zastave. Ob dvigu zastave in glasbeni spremljavi na ves glas odpoje sedmo kitico Prešer-nove Zdravljice, slovenske himne. Po tej slovesnosti je čas za resnejše naloge. Delo vojaka voznika v TRAČ ni preprosto. Lahko ga doleti sreča in mora oprati svojega mercedesa ter očistiti njegovo notranjost, lahko pa ga čaka katera izmed številnih drugih nalog, ki jih mora opraviti spretno in brez napak. Sem spadajo košnja trave, skrb za zunanji videz vojašnice in individualne veščine, ki jih vojak voznik še posebno ceni. Lahko pa tudi sede za volan in se odpravi, kamor mu je bilo pač ukazano. Kot pripadnik TRAČ je imel priložnost spoznati že vse skrite kotičke Slovenije, od Gorič-kega do Pirana. Seveda ne smem pozabiti na številne kilometre, ki jih je prevozil po Evropi, od Avstrije do Nemčije, Francije, Makedonije, Kosova,

Nevi

dni b

ojev

niki

iz o

zadj

a

Albanije, Grčije in Italije, pa spet nazaj do Madžarske. Kot vojak voznik v transportni četi res lahko vidiš pol sveta, pa še zastonj je. Celo več, nekaj malega tudi zaslužiš. V karieri vojaka voznika je omogočeno tudi nekajkrat na leto bivati na stroške države v napihljivih šotorih na rajskem Počku, kjer praviloma zatajijo grelne naprave ob najbolj neugodnih vremenskih razme-rah. Na teh svojih popotovanjih vojak voznik koristno uporablja znanje, ki ga

VOJAK VOZNIK V TRANSPORTNI ČETI

MEHANIK V VODU ZA VZDRŽEVANJE

Kako poteka delovni dan vojaka mehanika v vodu za vzdrževanje v 670. poveljniško-logi-stičnem bataljonu v Slovenski Bistrici?

Kot vsi vojaki v naši vojski imamo tudi mehaniki vse dolžnosti. Vsak s svojo opremo in oborožitvi-jo. Deležni smo jutranje telovadbe, vseh postro-jev in drugih formalnosti, ki jih določa načrt dela. Tako se nihče izmed nas ne izmuzne streljanju, terenom, preverjanju individualnih veščin in vse-mu drugemu, kar spada v normalno vojaško življenje.Od drugih se razlikujemo po svojem specifičnem delu. Po vseh opravljenih jutranjih formalnostih in ko je zastava na vrhu droga, se odpravimo na območje dela, v delavnico v Vojašnici Slovenska Bistrica. Ne glede na stanje, opremo in orodje nam omogoča osnovne pogoje za vzdrževanje tehnike na prvi stopnji.Pred začetkom dela je najprej kratek uvodni se-stanek z vodjo delavnice, ki predstavi in razpo-redi trenutno delo. In kaj pravzaprav je to delo? Servisi na vozilih, različna popravila, za izvedbo Ne

vidn

i boj

evni

ki iz

oza

dja

dni b

ojev

niki

iz o

zadj

a

P R V I 7

Na

ši voja

ki

KUHAR V VODU ZA OSKRBOOkoli tretje ure zjutraj strelec na terenu se zbudi. Med potjo pro-ti stranišču zagleda skupino vojakov in ji neopazno sledi. Pred njim v teh zgodnjih jutranjih urah še rahlo zaspano vojaki kuharji stopicajo. Saj res, čez tri ure bo zajtrk.

Vojaka strelca radovednost prevzame, odpravi se do kuhinje. Prispel je z maskirno disciplino, opazuje in vohlja. Kako lepo diši po kavi, sveže narezani slanini in jajčkih. A to še ni vse. Kar je skrito nosu, odkrije oko. V kotlih je vse pripravljeno za kuhanje čaja. Kosilo se tudi že pripravlja. Kuharji veselo svoje delo opravljajo. Vmes še kakšno veselo zapojejo.

Čas hitro mine in ob šesti uri se vojak strelec znajde na zajtrku, kjer mu postrežejo znani obrazi. Po obilnem obroku je čas za urjenje.

Čas je za kosilo. Vojak strelec s praznim želodcem in poln pričakova-nja v vrsto stopi. Lačen je. Na liniji zagleda isto skupino kuharjev, ki je pripravljala že zajtrk. Vzame pladenj s hrano in se z nasmehom na obrazu zahvali pridnim kuharjem. Ko se naje, ga še enkrat radovednost premami. Neopazno začne opazovati. Vonjave so še prijetnejše, že se pripravlja večerja. Kuhar, ki je še pred nekaj minutami stregel kosilo, že reže čebulo. Vsi drugi prav tako pripravljajo večerjo. Vojak strelec bi še opazoval, a žal nima časa. Urjenje se nadaljuje.

Čas je za večerjo. Vojak strelec ne more verjeti. Vojaški kuharji, ki so bili okoli tretje ure zjutraj že v kuhinji, še vedno delijo hrano, čistijo in pripravljajo vse za večerjo.

Po večerji je vojak strelec lačen znanja. Vojaka kuharja ustavi in ga vpraša: »Povej mi, kuhar, povej mi zdaj. Kaj je skrivnost in zakaj?« Vojak kuhar dobre volje premeri strelca in mu odgovori: »Mi smo kuharji, po-nosne mravlje. Tako kot ti bojevnik in še več. Vedno na toplem, imamo kaj za jest, ko gremo v boj, ponosno v zrak dvignemo zaprto pest.«

Vojak Uroš Boštele

katerih smo pooblaščeni in usposobljeni, preventivni pregledi in prehodi vozil med letnimi časi itn. Ker je v Slovenski vojski še kar nekaj vozil, ki so že dopolnila svojo polnoletnost ali pa so blizu nje, ni nič čudnega, da si včasih že do malice tako umazan, da je potrebno kar nekaj truda, da se pripraviš nanjo. Delo mehanika je posebno, saj zahteva posebno znanje in določene izkušnje, velikokrat pa tudi precej iznajdljivosti in živcev, saj se pojavljajo težave ali okvare, ki od nas zahtevajo marsikaj. Po opravljenem delu, ko so vozila ponovno v pogonu in se »TRAČ-evci« z njimi odpeljejo na svoje naloge, pa se v nas pojavi zadovoljstvo za dobro opravljeno delo. Počasi lahko pospravimo orodje in očistimo delavnico ter se odpravimo proti domu.Kaj pa delo na terenu? Tukaj je treba narediti marsikaj, včasih skoraj ča-rati. Na terenu se vse težave pojavijo ravno takrat, ko to najmanj pričaku-jemo. Vreme je takrat najslabše in najbolj mrzlo, pojavijo se težave, ker ni posebnega orodja ali rezervnih delov itn. Toda treba je narediti vse, da vozila spravimo v pogon in da naloge potekajo nemoteno naprej. V takih primerih se je resnično treba zelo potruditi, tako psihično kot fizično.Kadar pa na terenu nimamo vsi mehaniki v rokah orodja in nismo pri vo-zilih, se spoprijemamo tudi z drugim delom in nalogami. Pomagamo pri postavljanju taborov, vzdrževanju in popravilu grelcev ter še pri marsičem. Podporo vzdrževanja omogočamo veliko enotam v Slovenski vojski, na primer 10. MOTB, 20. MOTB, 18. BJRKBO idr., tako na vajah kot na mirov-nih misijah. Na koncu vsake vaje ali misije se govori o uspehih in dosežkih enot, vendar moramo vedeti, da smo v ozadju tudi mi, vzdrževalci 670. poveljniško-logističnega bataljona.

Vojak Tomaž Polanec

je pridobil na veliko usposabljanjih in tečajih, od tistega za prevoz nevar-nih snovi, tistega za prevoz izrednih tovorov do tistih za pridobivanje treh licenc, da sploh lahko vozi tako zapleteno stvar, kot je MB Actros, in upra-vlja njegovo nadgradnjo. Seveda ne gre brez varstva pri delu, nekateri pa imajo celo izpit za motorno žago. Vojak voznik na teh potovanjih sreča veliko zanimivih ljudi, pridobi si neprecenljive izkušnje in hkrati spozna, da ni le voznik, temveč ponavadi tudi nadomestek za viličarja in tisti, ki je sam za vse. Tako si mora na terenu sam postaviti šotor in tlakovati poti med šotori, poskrbeti mora za požarno varnost, varovanje okolja in stra-žo, večkrat pa je sam odgovoren za razvoz in razdelitev hrane, čeprav ne ve, kaj je HACCAP. Seveda se kot vojak voznik večkrat na leto pridruži raz-ličnim enotam Slovenske vojske, v katerih svoje znanje dodatno obogati z veliko različnimi veščinami, ki z njim sicer nimajo neposredne povezave, je pa dobro, da jih obvlada. Kot vojak mora vsako leto opraviti tudi pre-verjanje gibalnih sposobnosti, pri čemer mora dokazati svojo kondicijsko pripravljenost. Spoznali ga boste po zariplem obrazu, piskajočem, hitrem in plitkem dihanju ter po opotekanju po pretečenih 3200 metrih. Če pa kdaj teče vsa četa, jim raje pojdite s poti, saj so nevarnejši od bikov v Pamploni, pa tudi sopejo bolj. Biti vojak voznik v transportni četi 670. POVLOGB ni preprosto in morda nam prav zato naš poveljnik vztrajno ponavlja, da TRAČ leti z orli. Da ga le ne bi okužila ptičja gripa.

Vojak Mitja Nerat

8 P R V I

Na

ši p

od

ča

stn

iki

V kratkem prispevku bom opisal svojo (in prijateljevo) izkušnjo pri delu v sektorju S-1. Svoj opis bom omejil na delo s kadrov-sko evidenco MFERAC.

Najprej bom predstavil MFERAC. Nihče sicer ne ve, kaj kratica pomeni, oziroma vsaj sam ne vem, da bi kdo vedel. Se pa z njo povezu-je vse, kar je za posameznika v kadrovskem smislu pomembno, od datumov napredovanj do najrazličnejših osebnih podatkov, podatkov za obračun, skratka vsega, kar je povezano s kadrovskim. MFERAC je genialen kadrovski pri-pomoček. Na prvi pogled to sicer ni opazno, saj je videti precej nevpadljivo. Oblikovan je pov-prečno, v približno 65 odtenkih čudovite sive barve. Vendar vsi vemo, da stvari in oseb ne smemo soditi samo po videzu. Program omo-goča uporabniku veliko užitkov in zabave. Da je to res, vas bom poskušal prepričati v naslednjih vrsticah.Pred dobrim letom sem začel delati v kadro-vskem sektorju 10. MOTB. Novi sodelavci, novo področje dela, novi izzivi. Krasno! Ob primopre-daji dela mi je predhodnik mimogrede omenil MFERAC, vzel si je tudi nekaj minut za naključno klikanje po aplikaciji. Dobil sem vtis, da gre za odličen, uporabniku prilagojen in prijazen pro-gram. Takrat še višji vodnik je pri klikanju delo-val zelo sproščeno in suvereno. Čez nekaj dni sem dobil svojo prvo nalogo. Načelnik sektorja mi je naročil, naj vpišem podatke za nekaj (pri-bližno 650) pripadnikov. Ko sem čez tri dni končal, sem bil zelo zadovo-ljen z rezultatom. Za seboj sem imel 24 ur dela v programu MFERAC. Ker me ni nihče prišel povprašat po zdravju, sem menil, da sem delo opravil brez večjih napak. Pridobil pa sem tudi kadrovsko samozavest, kar ni nepomembno. Tako se je začelo. V naslednjih nekaj mesecih sem vnesel še nekaj tisoč podatkov. Sodelavec v sektorju, s katerim si deliva področje dela in je zelo izkušen na »bojnem polju MFERAC«, mi je po potrebi pomagal in svetoval. To so bili dobri časi brez pretiranega stresa.Avgusta sem bil razporejen v delovno skupino na GŠSV zaradi projekta prevedbe plač. Skupina je bila čudovita, v njej so delovali izkušeni usluž-benci z več deset tisoč vnosi v MFERAC. Včasih sem jih celo slišal, kako govorijo o obdobju pred uvedbo tega programa. Bil sem zadovoljen, da nisem delal v tistem času.In najpomembnejše, dobil sem boljši, novejši

in zmogljivejši MFERAC. Moji sreči ni bilo videti konca …Toda vsega lepega je enkrat konec, prav tako mojega brezskrbnega vtipkavanja podatkov na GŠSV.Izkušen sodelavec, s katerim si deliva delovno področje, je odšel na štabni tečaj za podčastni-ke, zato sem se vrnil v enoto. Zdaj si delovnega področja nisem delil več z nikomer. Ves odsek fronte je bil moj. Na trenutke sem celo podvomil, ali bom vse to zmogel. Tolažil sem se, da nihče izmed velikih ljudi v zgodovini ni dvomil vase ali v svoje sposobnosti. Zato jim je uspelo. Torej bo tudi meni.Vendar se ni izšlo po načrtih. Vsaj ne popol-noma. In ne vedno. Moj sodelavec je odšel na štabni tečaj, jaz pa sem vladal bataljonu in sve-tu MFERAC. Kmalu sem prejel prvo sporočilo po elektronski pošti od »glavne« za MFERAC. Da sem naredil to in to napako. Rekel sem si, kdor dela, greši. Napako sem popravil in vnesel nove podatke. To se je še nekajkrat ponovilo. Povem naj, da klici in sporočila nikakor niso omajali moje samozavesti.Čez nekaj dni sem moral vnesti stimulacijo za pripadnike bataljona, kar je navadno delal so-

MFERAC sem jaz!

delavec. Z germansko natančnostjo sem se lotil vnašanja sicer vedno preskopo dodeljene delov-ne uspešnosti.Vnašal sem počasi in odločno. Resnično nisem želel narediti napake na tako občutljivem podro-čju. Šlo je vendar za plače naših pripadnikov.Vnesel sem vse in še dvakrat preveril. Vse je bilo, kot mora biti. Srečen sem proti koncu delovnega dne poročal nadrejenemu, da sem nalogo opra-vil. Tudi on je novico sprejel vidno zadovoljen.Od tu naprej je šlo vse samo še navzdol. Ob 15.31 me je poklicala »glavna« za MFERAC.Zanimalo jo je, kdo je vnašal stimulacijo pod na-pačno postavko. Pokorno sem javil, da sem bil to jaz. Stimulacijo sem vnesel popolnoma pra-vilno, vendar v napačen del aplikacije. Ne preveč rahločutno mi je razložila, koliko časa imam, da napako popravim. Ni ga bilo veliko. Tukaj se začne svetli del zgodbe. Pravijo, da v nesreči spoznaš pravega prijatelja. Na poti do-mov na Štajersko seveda nisem bil preveč dobre volje. Opazil sem, da se tudi moj sopotnik, sicer šef glavne pisarne v brigadi, ne počuti čudovito, kar je sicer v nasprotju z njegovim vedrim zna-čajem. Molčala sva do tretjega predora. Nato sem sodelavcu potožil, da je za mano uničujoč Ne

vidn

i boj

evni

ki iz

oza

dja

sem jih celo slišal, kako govorijo o obdobju pred uvedbo tega programa. Bil sem zadovoljen, da nisem delal v tistem času.Ne

vidn

i boj

evni

ki iz

oza

dja

P R V I 9

Na

ši po

dč

astn

iki

»SKEVAŠ«Bojne enote, kot so vsi trije motorizirani bata-ljoni v 1. brigadi, so popolnjene s pripadniki, ki se uvrščajo med bojevnike. Pa vendar vsi nismo samo bojevniki. V vsakem bojevniku se skriva logistik, ki bojevnika podpira, po drugi strani pa je logistik prav tako bojev-nik, saj mora poznati in obvladati vse bojne postopke.

Eden izmed bojevnikov na svojem bojnem polju je tudi specialist za spremljanje skladiščnega poslovanja – »skevaš«. To je pravzaprav glavni skladiščnik materialnih sredstev, čeprav redko pride v stik z njimi. Njegovi glavni pripomočki so računalnik, papir in posebno znanje, ki ga potre-buje za pravilno opravljanje svojega dela. Pozna vsakega pripadnika v enoti in ve vse o njegovih zadolžitvah, prav tako pozna količino materialnih sredstev v vsakem skladišču.V 10. MOTB je formacijsko prostor za le enega pripadnika. Ker pa je bataljon zadnjih nekaj let skoraj ves čas stoodstotno kadrovsko in mate-rialno popolnjen zaradi premikanja materialnih sredstev in je treba pripraviti zelo veliko materi-alnih listov, ima skevaš veliko dela. Zato je dobil v zadnjih nekaj letih precej pomočnikov. Skevaši vsa materialna sredstva, ki jih ima 10. MOTB, zadolžijo na enoto ali posameznika. Materialni listi morajo biti pripravljeni za vsak premik ma-terialnega sredstva iz enote v enoto, pa čeprav gre samo za predajo znotraj enot v bataljonu, za vsako opravljeno streljanje ali usposabljanje, na katerem so bila porabljena strelivo in vadbena

sredstva, za vsak strgan kos uniforme ali opre-me. Na misiji Kforja 16 je ekipa treh skevašev v pol leta pripravila 4500 materialnih listov, dela-li pa so vsak dan po deset ur. Leta 2008 je na programskem izdelku SKEV občasno delalo kar sedem pripadnikov, ki so pripravili 3800 ma-terialnih listov. Delovnik skevašev redko traja le osem ur, saj delo in intenzivnost vseh nalog večkrat zahtevata delo prek polnega delovnega časa. Lani je skevaš v 10. MOTB delal povprečno od 9,5 do10 ur na dan.Delo skevaša v 10. MOTB opravlja vodnik Srečko Gradišnik, ki je delovno mesto prevzel leta 2008, in sicer po koncu usposabljanja na šoli za podča-stnike. Takoj po prihodu v enoto so ga napotili na usposabljanje iz programskega izdelka SKEV. Po uspešno končanem usposabljanju je začel trdo delo, ki se nikoli ne konča. Na osnovnem uspo-sabljanju nikoli ne pridobimo vsega znanja, ki je nujno za opravljanje tega dela, zato se je moral vodnik poleg opravljanja svojega dela izobraže-vati sam. Pri tem sta mu pomagala desetnik Da-mjan Fakin in poddesetnik Gregor Harnik, ki sta to delo opravljala že več kot leto. Zdaj svojo dolžnost opravlja samostojno in suvereno.Pomembno delo skevašev je neopazno, vendar nujno, da procesi prenosa materialnih sredstev med enotami in posamezniki pravilno potekajo. Skevaši so nepogrešljivi členi v verigi materialne-ga poslovanja in tihi bojevniki v ozadju.

Nadporočnik Sebastjan KovačFotografija: vodnik Srečko Gradišnik

dan. Tudi zanj je bil dan zelo stresen. Po pribli-žno 25 kilometrih sva ugotovila, da imava za slabo voljo isti vzrok. Tudi njega je poklicala ista oseba in prav tako kot do mene tudi do njega ni bila prijazna. Njegova napaka je bila precej podobna moji. Le da je on »poskušal«, koliko znaša najvišja stimu-lacija posameznikov. Na žalost so bili poskusi razveljavitve neuspešni in je ogromna delovna uspešnost ostala prikazana. V prihodnjih tednih mi je sramoto večinoma uspelo potisniti globoko v podzavest, sodelavcu iz brigadne glavne pisarne pa tudi. Postala sva celo tako predrzna, da sva se o tem šalila. Ko smo stali sredi kakega avtocestnega zastoja, je bila vedno dobrodošla domislica na račun napačnega razumevanja tega sicer čudovitega programa.A stvari so se poslabšale. Ob koncu leta smo imeli operaterji za MFERAC usposabljanje v Poljčah, kamor sva (kakšno naključje) bila na-potena tudi z brigadnim sodelavcem. Ker tečaj vodi »glavna« za MFERAC, sva že pred začetkom sklenila, da bova čim bolj neopazna. Ker je bilo računalnikov manj kot udeležencev tečaja, sva oba delala za enim. Delali smo v šolski bazi, v kateri napake niso pomembne, programa pa tudi ni mogoče kar tako onesposobiti z neu-mnimi vnosi. Odveč je omenjati, da je nama to uspelo v prvih nekaj minutah. Menila sva, da je oprema (mehanska in programska) pač dotra-jana. Ta mali spodrsljaj je bil kriv, da je preda-vateljica postala pozorna. Kar zastrmela se je v priimka na najinih uniformah. Čez sekundo ali dve je zelo očitno prebledela. Zakričala je najina priimka in pred vsem avditorijem popolnoma neobzirno omenila najine grehe. To se je med tečajem večkrat ponovilo. Posledično so se vsi udeleženci hahljali na najin račun. Izgovorov tipa, kdor dela, greši, ni slišal nihče. »Glavna« za MFERAC mene in sodelavca še ve-dno rada opozori na grozne napake in na to, ko-liko dela ima z odpravljanjem posledic ter koliko težav ji povzročava. Vendar me ne moti. Delo s slavno aplikacijo mi prinaša toliko zadovoljstva in veselja, da na njene besede hitro pozabim. In v svoji nesreči in sramoti sem spoznal prijatelja, ki mi je bil pripravljen kriti hrbet. In to je v naši »firmi« precej pomembno.

Višji vodnik Lenart PupaherFotografija: višji vodnik Iztok Vizjak

10 P R V I

Na

ši č

ast

nik

i

Pred dnevi je prišla k meni urednica revije Prvi s ponudbo, naj opi-šem kakšnega častnika, ki bi bil zanimiv za bralce in na katerega smo lahko pripadniki Prve še posebno ponosni. Takoj sem začel iskati izgovore, kako nisem najbolj pismen, nimam časa in se ne spomnim nikogar primernega tisti trenutek. Med iskanjem najbolj-ših izgovorov, zakaj ne bi napisal članka na to tematiko, pa sem se spomnil soborca, sodelavca in dolgoletnega prijatelja, ki bi si zaslužil pozornosti naše revije in vsaj nekaj mojega časa (čeprav prejšnji izgovori držijo, še posebno tisti o slabši pismenosti).

Spoznal sem ga marca 1991 na Igu, ko smo se pripravljali na sprejem prve generacije vojakov na služenje v naši vojski. Nastajala je pod pekrskimi griči in Kureščkom. Že tedaj je delal v logistiki, pravzaprav takrat logistike še ni bilo. Namesto tega smo imeli zaledje, ki je bilo nekaj podobnega da-našnji logistiki, le da je z veliko manj znanosti zares delovalo. Priprave za sprejem »fazanov« so bile zanj nekaj drugega kot za nas, poveljnike. On se je moral na sprejem zares pripraviti, mi pa smo lahko na trenutke tudi malo improvizirali, saj je bilo to takrat še dovoljeno. Načrtovali smo bolj ali manj le odhod na malico, drugo pa je potekalo bolj spontano. Drugače je bilo za junaka te zgodbe. Bil je sam za vso četo bodočih vojakov, pa še mi smo prihajali k njemu s prošnjami za menjavo prevelikih hlač, majice s trebu-hom in drugih povsem novih vojaških izdelkov. Včasih je bil že vidno slabe volje in enega takih trenutkov pri njem sem doživel tudi jaz. Želene menjave puloverja tisti dan pač nisem opravil, sem se pa naučil, da je včasih bolje počakati na boljšo voljo našega Aleša, kot pa za vsako ceno izsiliti menja-vo. To se je pozneje naučil še marsikdo, toda človeka, ki bi bil ob zaledni zagotovitvi Aleša lačen ali žejen, ne poznam. Tudi med vojno, v kateri sva bila soborca, se mi še danes zdi povsem samoumevno, da nisem trpel no-benega pomanjkanja. Puciju, kot ga kličemo prijatelji, se verjetno ni zdelo tako lahkotno ustreči našim potrebam. Pritoževal se pa ni prav nič, morda zato, ker je bil še zalednik.

Logistika ni vse, brez logistike ni nič

Danes, ko je stotnik Pucihar logistik, se je tako kot staro zaledje seveda malo spremenil. Oskrbo, ki jo načrtuje, izvaja in nadzira, je dvignil na ustre-zno znanstveno raven. Z drugimi besedami, če nečesa niste letno, meseč-no in tedensko načrtovali, boste ob zahtevku morali prisluhniti krajšemu ali daljšemu, odvisno od vrste zahtevka, predavanju o potrebi po načrtovanju. Včasih boste že med predavanjem tudi ugotovili, kako zahtevanega izdel-ka pravzaprav sploh tako silno ne potrebujete. Če pa boste potrpežljivi in počakali do konca, se bo rešitev kljub recesiji gotovo našla. Logistično znanje in izkušnje pa niso edina dobra lastnost stotnika Puci-harja, zaradi katere bi si ga v svoji enoti želel vsak poveljnik. Enota, ki ga ima v svojih vrstah, namreč nikoli ni izgubila košarkarske tekme. Ne le, da je izvrsten igralec, ki v kriznem trenutku prevzame odgovornost in konča tekmo v korist svoje ekipe, temveč je tudi velik košarkarski strateg. Pa ne samooklican, kar je v naši organizaciji pogost pojav. Trenersko znanje je dobil pri slovitem Zmagu Sagadinu, čigar pomočnik je bil, preden je začel delati v vojski. Prav ste razumeli, bil je pomočnik tistega Sagadina, ki je osvojil številne košarkarske lovorike svetovnega slovesa. Spoštovani bralci, naj dodam, da je stotnik Aleš Pucihar tudi nesebičen prijatelj, ki mi vedno prisluhne, ko potrebujem pomoč ali nasvet, ki me po-sluša, ko si želim zgolj olajšati dušo. Saj veste, tisti, ki me poznate, kako pomemben je zame par ušes, ki je pripravljen poslušati, pa četudi le zgod-be železnega repertoarja.

Stotnik Igor StergarFotografija: desetnik Robert CotičNe

vidn

i boj

evni

ki iz

oza

dja

Nevi

dni b

ojev

niki

iz o

zadj

a

P R V I 11

Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

REŠEVANJE2. decembra 2009 sva bila z vojakom Matejem Jevševarjem dodeljena ambulanti Vojašnice Franca Rozmana Staneta za pomoč pri cepljenju.Okoli 9.30, kot je bilo vnaprej dogovorjeno, sva se zglasila pred ambu-lanto, kjer sta že bila pripadnika ambulante.Ko smo stali pred ambulanto in se dogovarjali o nadaljnjem delu, smo nenadoma zaslišali cviljenje gum in močan pok.Odšli smo do glavnega vhoda ter pogledali na cesto, kjer sta trčili vozili. Po odzivu mimoidočih smo takoj ugotovili, da je z enim udeležencem nesreče nekaj hudo narobe. Stekli smo proti kraju nesreče.Takoj smo preverili stanje udeležencev in udeleženki, ki je bila hudo poškodovana, dali prvo pomoč do prihoda gasilcev in vozila nujne medicinske pomoči. Ob prihodu smo jim pomagali pri njihovem nadalj-njem delu do odhoda vozil, ki so odpeljala poškodovane udeležence. Po opravljenem delu smo se vrnili v ambulanto ter nadaljevali cepljenje.

Poddesetnik Jože Fidel

V počastitev prvega postroja Specialne brigade MORiS, ki se je zgodil 17. decembra 1990, 1. brigada SV praznuje svoj dan enote. Slovesnost ob 19. obletnici je potekala v četrtek, 17. decembra 2009. Ta dan smo imeli na ploščadi za postroj v Vojašnici Franca Rozmana Staneta slove-snost s postrojem ter predstavitvijo sil in zmogljivosti enot 1. brigade, nato pa smo v telovadnici pogostili goste in pripadnike 1. brigade.Slovesnost ob dnevu 1. brigade je tradicionalna in poteka vsa leta od njene-ga nastanka. Je ena večjih slovesnosti v SV. Vsako leto se je udeleži večina najvišjih predstavnikov SV in MO ter zunanjih sodelavcev. Letos so bil povabljeni vsi nekdanji pripadniki 1. brigade, pripadniki 1. speci-alne brigade MORiS in PPRS ter veterani vojne za Slovenijo.Na slovesnosti tradicionalno sodelujeta Orkester SV in Enota za protokol.

Stotnik Marko Maljevac

POMOČ MALEMU NELUVerjetno ni veliko ljudi v Sloveniji, ki niso slišali o malem Nelu, triinpolletnem dečku z redko gensko boleznijo, ki se kaže v oslabelem imunskem sistemu. Pomaga mu lahko le transplantacija krvotvornih matičnih celic, vendar v svetovnem registru do zdaj še niso našli primernega darovalca. Ob so-delovanju Zavoda RS za transfuzijsko medicino so se v Vojašnici Franca Rozmana Staneta 7. decembra 2009 humanitarne akcije darovanja krvi za vpis v register udeležili številni prostovoljci iz 17. BVP, poveljstva 1. brigade in 10. MOTB. Če želite pomagati tudi vi, se v register lahko vpišete v vseh večjih bolnišnicah v Sloveniji, v katerih imajo transfuzijske oddelke.

Nadporočnica Katja Jovanovič Berčič

PRVA PRAZNUJE

Foto

graf

ija: d

eset

nik

Robe

rt Co

tič

Foto

graf

ija: v

išji

vodn

ik M

ilivo

j Tur

kovi

č

Foto

graf

ije: d

eset

nik

Robe

rt Co

tič

12 P R V I

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Mednarodna vojaška vaja Salamander je bila zelo pomembna za poveljstvo 1. bri-gade. Z njo so pripadniki poveljstva želeli izkoristiti možnost in odlično vadbeno okolje, da se preverijo, kako so sposobni načrtovati in voditi delovanje mednarodne bojne skupine. Ta vaja je bila pravzaprav preskus usposobljenosti v okviru procesa doseganja končne operativne zmogljivosti poveljstva.

Poveljstvo 1. brigade je bilo kar nekaj let zane-marjeno in pozabljeno glede strokovnega razvo-ja in usposabljanja. Sistem je silil poveljstvo 1. brigade in mu predvsem namenjal ključno vlogo pri načrtovanju, organiziranju in zagotavljanju pogojev pri doseganju končne operativne zmo-gljivosti podrejenih enot ter vodenje in organizi-ranje priprav enot za mednarodne operacije in misije. Zaradi veliko dela se ni našla spodbuda ali pobuda za štabna urjenja poveljstva. Osnovna spodbuda je bil načrt operativnih zmo-gljivosti za leto 2009, ki je predvideval dosega-nje končne operativne zmogljivosti za poveljstvo 1. brigade. Pripravljen je bil ukaz za doseganje končne operativne zmogljivosti, izvedena so bila tri štabna urjenja ter pripravljen je bil Taktični standardni operativni postopek za poveljevanje

in kontrolo (TSOP PINK). To je temeljni doku-ment, ki opredeljuje naloge, postopke in način organiziranja poveljstva za načrtovanje in vo-denje delovanj. Napisan je v angleškem jeziku, da bi se postopki za delovanje v mednarodnem okolju čim bolj poenotili, in ob predvidevanju, da poveljstvo 1. brigade poveljuje mednarodni enoti. Na koncu procesa je bilo pomembno, da se v poveljstvu tako ali drugače preveri, ali je s tre-nutnim znanjem, organiziranostjo in kadrovsko zasedbo sposobno izvajati štabne postopke ter procese načrtovanja in vodenja delovanj. Vaja Salamander je bila najboljša mogoča pri-ložnost za to. Učinkoviti vadbena infrastruktura, mednarodno okolje, realne vadbene razmere ter resnično izkušeni in izurjeni opazovalci/nadzorniki (observer/controlers) so omogočili vrhunske razmere za urjenje poveljstva. Ta vaja je bila za poveljstvo prava izkušnja in najbolj op-timalni pokazatelj, kaj poveljstvo 1. brigade zna in zmore. Poveljstvo 1. brigade v vlogi poveljstva bojne skupine (Task Force) Salamander je glede na ugotovljeno začetno stopnjo usposobljenosti na vaji prikazalo velik napredek glede ravni uspo-sobljenosti in interoperabilnosti, predvsem v smislu organizacije dela poveljstva pri načrtova-

nju in vodenju delovanj večnacionalne strukture. Poveljstvo 1. brigade je na vaji uspešno izvedlo vsa načrtovanja delovanj in jih tudi učinkovito vodilo. Nobenega dvoma ni o tem, da je povelj-stvo doseglo končno operativno zmogljivost gle-de ustrezne usposobljenosti, kar dokazuje tudi zaključno poročilo O/C Team Grizzly, ki je ves čas vaje spremljal delo poveljstva. Kljub temu se za končnimi operativnimi zmo-gljivostmi skrivajo opažanja in ugotovitve, kar bi moralo biti upoštevano pri obravnavah glede nadaljnjega strokovnega in strukturnega razvo-ja poveljstva 1. brigade. Poveljstvo je pokazalo in dokazalo, kaj zmore tudi v tem smislu. Tako je tudi jasno, kje bo njegovo mesto, ko se bo odločalo o krepitvi in preoblikovanju brigadnih poveljstev in razporejanju omejenih virov. S to vajo je bilo tudi pokazano, da je glede na raz-položljive kadre, znanje in izkušnje to najboljši mogoč dosežek in da je skrajni čas, da se SV od-loči in opredeli ambicije glede razvoja poveljstva 1. brigade. Za kaj več je potrebno še tudi nekaj več sistemskega vlaganja. Najpomembnejši ambiciji poveljstva 1. brigade morata biti premestljivost ter raven organizira-nosti in usposobljenosti, ki bo omogočala načr-tovanje in vodenje združenega bojevanja rodov. Nujno je treba razmisliti o spremembi formacije

Končne operativne zmogljivosti poveljstva 1. brigade

Za potrebe »Operacije Chuck Norris«, ki je potekala v sklopu vaje Salamander, so operativci poveljstva »zakuhali« marsikakšen scenarij.

P R V I 13

Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

poveljstva brigade v smislu nadgradnje in ra-zvoja strokovnih področij, ki še niso vključena v sedanjo strukturo poveljstva, postajajo pa v sodobnem vodenju operacij in bojevanja zelo pomembna. Preoblikovanje oddelkov S3 in obli-kovanje S5 (načrtovanje), S7 (določanje ciljev, informacijske operacije) ter S9 (civilno-vojaške zadeve) na ravni brigade bi prav gotovo pripo-mogli k razvoju poveljstva in njegovi interope-rabilnosti v mednarodnem okolju ter podprli že navedene ambicije SV in 1. brigade.Druga možnost je, da poveljstvo 1. brigade osta-ne na isti ravni organiziranja in mirnodobno še naprej načrtuje in zagotavlja razmere izključno za svoje podrejene enote za usposabljanje in pripravo na delovanje v mednarodnih operaci-jah in na misijah ter za doseganje končne ope-rativne zmogljivosti. Ne glede na to je treba nenehno iskati možnosti in načine, da se pridobivajo manjkajoči dodatno znanje in izkušnje ter s štabnimi urjenji dviguje usposobljenost poveljstva 1. brigade na višjo raven.

Major Franc KaličFotografije: poročnica Tonja Delopst

Vaja Salamander je pomenila zadnji del v trojčku vaj. Potekala je oktobra 2009. Namen

vaje je na kratko opisan v simboliki, skriti v njenem pomenu. Simbolno je salamander

nekakšen triton, za katerega velja prepričanje, da lahko živi v ognju, ne da bi zgorel. In

nasprotno, da s svojo nenavadno hladnostjo ugasi ogenj. »Ni ovire, ki bi 1. brigadi in

njenim vlečnim konjem preprečila napredovanje!«

14 P R V I

Mis

ije

Ne, nismo bili v ZDA, še manj v bližnjem lokalu vojašnice FRS. Na misiji Kforja 19 je prišel dan, ko je bila 1. MOTČ napotena na nalogo varovanja baze Film City v Prištini. Baza je sedež poveljstva Kforja in nima nameščene stalne bojne enote. Zato se pri varovanju baze izmenjujejo enote iz Kforja.

Varovanje baz Film City in Camp Vrelo (letališče v bližini Prištine) smo pre-vzeli sredi junija. Varovanje traja en mesec, prevzeli pa smo ga od Švedov in Francozov. Predaja je potekala brez težav in naša četa je v bazi kmalu začela samostojno delati. Urnik je bil precej naporen. Pripadniki čete so delali v dveh izmenah po šest ur, kar je trajalo tri dni, četrti dan pa so bili navadno prosti. Poleg dveh vhodov v bazo smo varovali tudi stavbo, v ka-teri je glavno poveljstvo Kforja.Za preživljanje prostega časa je bilo dobro poskrbljeno. Večina časa je bila namenjena počitku, kar ga je ostalo, pa ga je bilo mogoče v bazi prijetno izkoristiti. Ponudba je obsegala teniška igrišča, dva fitnesa, telovadnico in razgiban teren za tek. Seveda pa je ena izmed zanimivosti tudi avenija nakupov – PXi vseh držav, ki ponujajo vse, kar si želiš.Hrana … Če ste navajeni hrane v bazi Villagio Italia, kar pomeni približno en do dva kilograma testenin na dan, je Film City nekaj za vas. V bazi je

jedilnica, ki ponuja hrano na ravni hotela, bar s sendviči, odprt 24 ur na dan, in nekaj lokalov s hitro prehrano.1. MOTČ torej prevzame nalogo varovanja in odprejo se ji vse lepe mo-žnosti. Ni čisto tako, saj je varovanje baze zaradi pomanjkanja spanca zahtevno fizično, psihično pa zaradi pregovarjanja z domačim prebival-stvom na vhodu v bazo in z vojaki različnih držav ob njihovem odhodu iz nje. Tudi tam smo se borili in ti boji so bili najhujši – borili smo se namreč s papirji.Seveda pa vse ne bi bilo tako, kot mora biti, če se nam ne bi pripetili tudi različni dogodki, ki so popestrili dneve na varovanju.Primer: poveljnik izmene sporoči poveljniku varovanja, ki je bil takrat na počitku po nočni izmeni (beri spal je):A: »… zgodil se je manjši izredni dogodek. Sem te zbudil?«B: »Ja, povej. Kaj je?«A: »Na spodnji kontrolni točki je zaklenjeno civilno vozilo, brez voznika in

potnikov. Prevrnjeno je na bok in blokira vstop v bazo.«B: »Se je komu kaj zgodilo?«A: »Ne. Vsi smo v redu, nikomur ni nič. Kaj naj zdaj?«B: »Pokliči poveljnika čete in me ne obremenjuj več s takimi malenkost-

mi.«

1. motorizirana četa na misiji Kforja 19 je bila poslana v Hollywood

Primopredaja dolžnosti

Patrulja

Foto

graf

ija: d

eset

nik

Robe

rt Co

tič

Foto

graf

ija: v

ojak

Zvo

nko

Vran

kar

Foto

graf

ija: v

ojak

Zvo

nko

Vran

kar

Misije

Opravljanje dolžnosti v mednarodnem poveljstvu Kforja

Pripadniki 20. MOTB iz Celja slovimo po tem, da precej voja-škega življenja preživimo v tujini, v mirovnih operacijah. Težko je najti pripadnika 20. MOTB, ki ni sodeloval vsaj v eni operaciji kriznega odzivanja. Večino nalog na misijah opravijo pripadniki, ki so del manevrskih čet, voda oziroma oddelka 20. MOTB. Ne smemo zanemariti tudi dolžnosti v mednarodnih poveljstvih v Isafu, Kforju in EUPIC, ki pomenijo pomembno vlogo pri izvaja-nju in uresničevanju nalog mednarodne skupnosti, tako vojaške kot tudi civilne.

Kljub predhodnim mednarodnim izkušnjam z mirovnih misij sem se to-krat prvič zares srečala z delom v mednarodnem poveljstvu. Od aprila do oktobra 2009 sem kot pripadnica SVNKON 19 Kforja opravljala dol-žnost vodje analitične skupine HUMINT znotraj J2X v poveljstvu Kforja v Prištini. Delo, ki sem ga opravljala, se je nanašalo na analiziranje poro-čil HUMINT-a, zbranih na celotnem območju Kosova. J2X je neodvisen odsek znotraj J2, v katerem se obveščevalne informacije in podatki zbi-rajo prek človeških virov. Poleg HUMINT-a (Humint Intelligence) se v tem sektorju izvaja tudi protiobveščevalna dejavnost (Counterintelligence), katere naloga je podpora zaščite lastnih sil. Kadrovska sestava sektorja je mednarodno zelo raznolika. Pripadniki Slovenske vojske trenutno po-polnjujemo eno dolžnost znotraj J2X, zato je tesno sodelovanje s kolegi iz zavezniških držav del vsakdanjika. Omeniti moram tudi druga delovna mesta, ki jih pripadniki Slovenske vojske popolnjujemo v mednarodnem poveljstvu Kforja. Dolžnosti so precej različne in sežejo tudi do najvplivnejših dolžnosti v operaciji Kfor-ja. Velikokrat se je zgodilo, da smo prav pripadniki SV, čeprav smo del številčno ene najmanjših vojsk v Natu, s svojim strokovnim znanjem, znanjem tujih jezikov, zagnanostjo in pogumom vplivali na odločitve »velikih«. Izkušnje in znanje, pridobljeni v mednarodnem okolju in na dolžnosti, ki sem jo opravljala, so pripomogli k moji osebni rasti in pomenijo eno gonilnih sil za nadaljnje delovne izzive doma in v tujini.

Nadporočnica Mojca Jaunig Ivanc

PPRS na misijiZačetek mojega odhoda na misijo je bil v matični enoti 132. GORB, ko smo izpolnjevali vprašalnike, kdo bi želel sodelovati na misiji in na katerem območju. Vprašalnik smo vzeli zelo resno, kakor tudi naloge, ki jih opravljamo. Navsezadnje smo s SV podpisali pogodbo, v kateri je člen »delo v domačem in tujem okolju«.Minevali so meseci in prišel je dan odločitve. Brez pomislekov sem se odločil za sodelovanje na misiji. Mojo odločitev so podprli tudi doma, žena in oba sinova, toda to je bil šele začetek izbora, sledili so namreč še zdravniški pre-gled, preverjanja in na koncu potreba po VED, ki jo imam.Po uspešno prestanem izboru sem končno prejel poziv za priprave na SVNKON 20 Kforja. Priprave smo začeli 1. aprila v matični enoti na Bohinjski Beli. Naše delo, pa tudi drugo podporo, je natančno spremljal štabni vodnik Matjaž Nardin iz 132. GORB. Pri usposabljanju z orožjem (F2000 S, Minimi ter MAG) bi pohvalil delo štabnega vodnika Branka Roškarja iz 72. brigade, da nas je v zelo kratkem času usposobil za ravnanje. Naše priprave so spre-mljali podčastniki iz 10. MOTB.Po enomesečnih pripravah smo bili premeščeni v Vojašnico Franca Rozma-na Staneta, v 10. MOTB, v enoto, s katero smo odšli na misijo. Dodeljen sem bil v 2. MOTČ, v 1. vod, v 2. oddelek. Že ob prihodu sem spoznal, da sem prišel v enoto, ki zahteva od svojih vojakov, podčastnikov in častnikov visoko raven znanja in pripravljenosti za delo. Sprejem je bil korekten in profesio-nalen. Na začetku je bilo mogoče malo dvoma, kako bomo pripadniki PPRS delovali, vendar so se med delom ti dvomi razblinili. Usposabljanja v voja-šnici so potekala skladno s programom, sledil je še teren v Murski Soboti, letni dopust in kmalu je bil tu 24. avgust, ko smo z Letališča Jožeta Pučnika poleteli proti Prištini in naprej proti bazi Vilaggio Italija pri Peći.

Sledila je nastanitev po bivalnih enotah in takojšnja seznanitev z našim ob-močjem odgovornosti. Po seznanitvi smo takoj začeli patruljirati. Poleg pa-truljiranja smo dobili še nalogo varovanja samostana Goriok, zagotavljanje sil za hitro posredovanje in varovanje baze. Prebivalci so nas lepo spreje-li, veseli so bili predvsem možnosti komuniciranja z nami, saj so pri naših predhodnikih Špancih potrebovali prevajalce. Delo je potekalo brez kakršnih koli zapletov, dobili pa smo že novo nalogo, in sicer premik na skrajni sever Kosova v bazo Noting hill, kjer opravljamo enake naloge kot v Vilaggo Italija z dodatkom helio patrulj in 24-urne prisotnosti v bližini mejnega prehoda. Delo v Noting Hillu je zelo razgibano in mesec, ki ga bomo preživeli tukaj, bo zelo hitro minil. Ob koncu bi pohvalil poveljstvo A-COY, še posebno pa bi izpostavil štabnega vodnika Vindiša za korektno in dosledno obveščanje v času, namenjenem podčastnikom.

Vodnik Dali Cvar

To naredita utrujenost in pomanjkanje spanca. Stvar se je rešila hitro in delo je kmalu normalno potekalo naprej. Seveda pa je včasih tudi komu-nikacija z lokalnimi delavci lahko težavna, še posebno v zmedi različnih jezikov, ki jih slišiš na varovanju. Tako je prišlo tudi do različnih sestavljank, kot opisuje naslednji primer. Vprašanje vojaka na varovanju vhoda za civi-liste: »Idete in?« Isti vhod, vojak poskuša na vse mogoče načine lokalnemu prebivalcu razložiti, kam mora najprej: »No! First here, then tam!« Tako nam je mineval čas na varovanju. Kakšna prigoda tu in tam, veliko dela. Malo počitka, šport in čas je mineval.Kmalu je prišel dan, ko smo varovanje baze predali našim severnim so-sedom Avstrijcem, ki so imeli tudi vod Švicarjev. Predaja je potekala brez težav, saj smo si želeli, da jim varovanje predamo, oni pa, da ga sprejmejo.Po enem mesecu varovanja, prigod in vtisov, predvsem pa stanjšanih de-narnic, smo se preselili nazaj v matično bazo Villagio Italia, na testenine. Ostali so lepi spomini, občutek, da smo nalogo dobro opravili, in zaveda-nje, da bo čez dober mesec konec misije.

Višji vodnik Miha Mayer

16 P R V I

Mis

ije

SVNKON 11 Isafa

V oporišču Arena ob heratskem letališču so bile zastave držav, ki sodelujejo v Natovi misiji Isafa, večino časa obešene na pol dro-ga. Spopadi v Afganistanu se stopnjujejo in ni minil dan, da mednarodne sile ne bi izgu-bile najmanj enega moža.

Herat je še leto nazaj veljal za eno najmirnejših afganistanskih provinc, toda v zadnjem letu se je količina uporniških napadov in predvsem podsta-vljenih obcestnih bomb in min bistveno povečala. 26. februarja 2009 je bilo na šestmesečno opra-vljanje nalog v Afganistan kot MOTV SVNKON 11 Isafa, poslanih 46 pripadnikov 20. MOTB in en vo-dnik službenega psa iz enote VZS. Zaradi izvedbe predsedniških volitev se je misija podaljšala za dva meseca, tako da so pripadniki v Afganistanu preži-veli osem mesecev oziroma 251 dni. Kontingentu je poveljeval major Boštjan Močnik. Kot motorizi-rani vod so delovali v sklopu enote za zaščito sil (Force protection) v bazi Arena, ki je na letališču, zraven mesta Herat v zahodnem delu Afganista-na. Enota zaščite sil je večnacionalna formacija, v katero sta poleg slovenskega voda vključena tudi italijanski vod in četa albanske vojske. Motoriziran vod je imel za opravljanje nalog tri KOV HMMWV in tri valuke LKOV, na katerih so bili nameščeni mitraljezi FN MAG in M2. Hummerji so se upora-bljali predvsem za patruljiranje, medtem ko so se valuki uporabljali pri spremstvu. Motorizirani vod je z opravljanjem nalog zagotavljal varnost vseh pri-padnikov baze Arena v Heratu in letališča. Varnost so pripadniki zagotavljali predvsem z delom na glavnem vhodu v bazo, kjer so pregledovali osebe

in vozila z namenom preprečevanja vnosa orožja, eksploziva in nedovoljenih substanc. Na glavnem vhodu v bazo je naloge opravljal tudi vodnik služ-benega psa s svojim psom, s katerim sta pregle-dovala predvsem vozila, ki so vsak dan vstopala v bazo. Poleg dela na glavnem vhodu so pripadniki s termovizijsko kamero dan in noč opazovali nepo-sredno okolico letališča Herat iz opazovalnice, ki je bila na letališkem kontrolnem stolpu. Poudarek pri delu motoriziranega voda so bile dnevne in nočne patrulje, katerih namen je bil zbirati informacije in kazati prisotnost v okolici baze ter tako zmanjše-vati možnosti raketnih napadov na bazo. Da so bili pri svojem delu uspešni, med drugim dokazuje odkritje in poznejše deaktiviranje dveh artilerij-skih granat na eni izmed patruljnih poti. Tako so pripomogli k zagotavljanju svobode gibanja, kar je ena izmed prednostnih nalog sil Isaf. Da svoje delo opravljajo dobro, je bilo razvidno predvsem iz pozitivnega odnosa lokalnega prebivalstva do pripadnikov, tako pri delu na glavnem vhodu kot tudi med patruljiranjem v okolici baze. Trem sloven-

skim vojaškim vozilom, ki počasi vozijo po pustih poljih in vaseh, sem ter tja pot prekrižajo otroci ali trop ovac, pastirji pa slovensko patruljo opazujejo z varne razdalje. V spominu ostajajo predvsem nasmejani obrazi otrok, ki so jih srečevali ob poti in mednje razdelili kakšen priboljšek. Dokaz dobro opravljenega dela so tudi številne pohvale, ki so jih pripadniki motoriziranega voda prejeli od poveljni-ka baze Arena, med drugim tudi za požrtvovalno opravljanje naloge na opazovalnici, med enim iz-med raketnih napadov na bazo. Da so pripadniki 20. MOTB res profesionalni vojaki, so dokazali tudi ob koncu misije, ko je bilo treba po osmih mesecih dela še malo počakati z odhodom domov in so si čas krajšali s športnimi dejavnostmi. Čeprav je slo-venski kontingent eden najmanjših v operaciji Isa-fa, so pripadniki 20. MOTB s svojim profesionalnim in požrtvovalnim opravljanjem nalog nedvomno še bolj utrdili ugled bataljona in Slovenske vojske, ki ga ima med tujimi vojskami v Afganistanu.

Besedilo in fotografije: poročnik Rok Kovše

P R V I 17

Misije

Usposabljanje se je začelo kot vsako dru-go, z izbiro kandidatov za 7. slovenski kontingent Unifila (United Nations Interim Force in Lebanon). V enoto je prišel razpis, na katerega so se lahko prijavili tako vojaki kot poveljniki oddelkov. Zanimanje je bilo veliko, saj je že Libanon precej privlačen cilj za vsakega vojaka. Kaj kmalu za tem pa je v enoto prišla novica, da za Mariborčane misija odpade. Ravno, ko smo že pozabili na morebitno udeležbo, pa je znova prišel dopis, da misija bo, z njim pa tudi seznam kandidatov tako osnovne ekipe kot tudi rezervne sestave.Zavedali smo se, da nam čas, ki je na voljo, ne omogoča veliko obotavljanja, treba je bilo začeti takoj in se zelo potruditi. Začeli pa smo postopo-ma, z individualnimi veščinami.Skrbim, da mi bosta orožje in oprema služila v trenutku, ko ju bom potreboval – to je eden izmed stavkov v našem motu 1. brigade in eno izmed vo-dil, ki smo ga upoštevali v našem usposabljanju. Tako smo zelo velik poudarek namenili oborožitvi, tako posameznika kot tudi skupinski oborožitvi, ki pa je v tem primeru puškomitraljez FN MAG. Poudarek je bil seveda tudi na znanju orientacije, kar smo preverjali na orientacijskih pohodih. Med pomembnejšimi veščinami je bila tudi saniteta, pri čemer so nam pomagali pripadniki sanitetne-ga voda 74. MOTB, pozneje pa tudi zdravstvena služba Vojašnice Generala Maistra ter pripadniki ROLE-2 z izvedbo tečaja bojiščni reševalec, ki so se mu pridružili naši formacijski sanitejci.Po končanem preverjanju individualnih veščin smo začeli z usposabljanjem skupinskih veščin. Tukaj smo prvič vključili tudi vozila, in sicer dve te-

renski vozili HMMWV, takšni, ki ju uporabljajo tudi v Libanonu. Ker so vozila neprestano v uporabi, se seveda kvarijo, tako da si nam za usposablja-nje naših mehanikov in voznikov ni bilo treba iz-mišljati scenarijev. Imeli so precej dela z odpravo sprotnih okvar vozil. Za povečanje realnosti uspo-sabljanja smo med seboj menjavali pripadnike skupin. Tako smo poskušali simulirati menjave zaradi poškodb, bolezni itn. Na splošno se je tudi pri našem usposabljanju poznalo gospodarsko stanje, ki je posledica recesije. Tudi na ekipo SVNKON 7 Unifila so vplivali varčevalni ukrepi, tako da je bilo potrebno res zelo veliko iznajdljivo-sti in preračunljivosti pri načrtovanju usposablja-nja. Rad bi izpostavil delo poveljnika izvidniškega dela skupine, ki se je pri načrtovanju dela res zelo potrudil. Kljub vsemu pa nam je uspelo voznike poslati na tečaj varne vožnje v Vransko. Da bi realnost urjenja njihovega dela še povečali, smo se ozrli kar čez ograjo. Zakaj bi simulirali mestni vrvež na Počku, v Apačah ali Murski Soboti, če lahko za to izkoristimo kar prometne konice, ki nastajajo v Mariboru med šolskim poukom. Mo-rali smo biti seveda zelo previdni, saj je pri vožnji skozi Maribor pogosto šlo za milimetre.Prišel je konec meseca oktobra in na Počku smo opravili končno preverjanje ekipe. Tudi to je poteka-lo v zelo realnem vzdušju. Ideja preverjanja je bila odlična. Trajalo je tri dni, pri čemer so se preverjali vsi najbolj pogosti mogoči incidenti. Prav tako so se zaradi različnih namišljenih poškodb in bolezni menjali člani ekip. Preverjanje smo opravili, vendar pa so se kot posledica res malo časa pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti, ki smo jih pozneje, med dodatnim usposabljanjem, odpravili. Sledilo je še skupinsko usposabljanje na Vrhniki, kjer smo se

poučili o zgodovinskem značaju konflikta med Li-banonom in Izraelom ter vojaških in družbenopoli-tičnih razmerah. Usposabljanje smo začinili z ogle-dom obdukcije v ljubljanskem kliničnem centru.Mesec, ki je ostal od konca preverjanja pa do od-hoda enote na misijo, je vključeval samo pakiranje, zadnja dodatna usposabljanja ter urejanje vseh majhnih, toda zelo pomembnih stvari, ki vzamejo zelo veliko časa. Navsezadnje v ta mesec spada tudi stvar, za kate-ro se ne moreš usposobiti ali izuriti, a je hkrati ena izmed najtežjih reči, ki jih naša služba vsebuje, slo-vo od naših najbližjih. Stvar, za katero ni standar-dnega operativnega postopka. Članek končujem z željo, da bi nam naslednjih šest mesecev minilo mirno in brez poškodb, da bi delo izvedli tako, kot se od nas pričakuje in kot smo se usposabljali ter da bi se seveda čim prej spet vrnili domov.Zahvaljujem se vsem, ki so nam pri našem uspo-sabljanju pomagali in tudi kako drugače prispevali k skupnemu uspehu enote, predvsem pa kolektivu 2. MOTČ oziroma 74. MOTB.

Vodnik Ferdo Strgar

Usposabljanje ekipe SVNKON 7 Unifila

18 P R V I

Na

še e

no

te –

PO

V.

1.

BR Draga naša Lidija,

že dolgo si v armiji …V SV sem že malo več kot šest let. Najprej sem bila v Celju na čaka-nju, nato pa sem oktobra 2003 odšla na Osnovno vojaško strokovno izobraževanje in usposabljanje (OVSIU) v CU Vipava. Do aprila 2004 sem pridobila vse potrebno osnovno znanje za vojakinjo, ob tem pa sem si še posebno zapomnila »prečudovito vipavsko zimo«, ki jo seveda pozna marsikateri vojak SV.

Tako kot za vse druge pripadnike SV je tudi moja dolžnost nenehno izobra-ževanje in usposabljanje, in sicer tako na delovnem mestu kot tudi znotraj sistema izobraževanja v SV.Ker sem pred letom in pol pridobila najpomembnejše priznanje v svojem ži-vljenju, malo štručko Hano, se je moj odhod na tečaj za desetnike prestavil za kakšno leto oziroma dve.Deževnega 12. oktobra 2009 sem se po šestih letih spet vrnila v »predzim-sko« Vipavo, parkirala avto ob 6.30 na parkirišču in si mislila: »Ali mi je res tega treba?«Ker je bila to moja prva daljša odsotnost od zdaj že male princeske Hane, sem na začetku malo dvomila v svoj uspeh.Toda med vodenjem tima ALPHA po Počku, med usmerjanjem še vsaj treh zgubljenih duš, popravljanjem opreme ali načrtovanjem in izvedbo vpada v objekt ter obvladovanja nevidnega nasprotnika, je prav misel na družino in otroke tista, ki ti daje moč za uspešno opravljanje nalog.Druga plat medalje pa je seveda ta, da v redkih prostih trenutkih takoj po-misliš, ali je doma vse v redu, da ni tekma lige prvakov pomembnejša kot menjava Hanine plenice, da je kaj umazanega perila po pomoti priromalo celo v pralni stroj in ne le predenj.Štirje tedni tečaja so hitro minili. Postali smo prava druščina. Inštruktorji so nas naučili veliko novega, včasih je šlo lažje, včasih pa je bila potrebna po-novitev vaje več, da smo si »lažje zapomnili«.Podpora družine je pomemben del v življenju vsakega pripadnika SV. Meni je moja stala ob strani, me spodbujala in nase prevzela vse naloge med teča-jem. Tako mi je omogočila tudi korak naprej v vojaški karieri.

Desetnica Nataša Brili

Pripadniki POVLOGČ na obisku pri rudarjih RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik

Pripadniki 670. POVLOGB/POVLOGČ in poveljnik 1. brigade SV pol-kovnik Dobran Božič smo 12. novembra 2009 obiskali rudarje rudni-ka premoga v Hrastniku.Ti so nam prijazno razkazali rudnik. Imeli smo priložnost videti njihovo delo na čelu izkopa na globini 340 metrov. V rudniku je sicer še sto zaposlenih. Videli smo, v kakšnih delovnih razmerah ti ljudje delajo. Njihovo »bojišče« ima vse lastnosti vojaškega, saj so nenehno izpostavljeni nevarnostim, kot so voda, blato, plin in morebitni udori.Nekateri pripadniki naše čete so bili pred vstopom v vojsko tudi sami rudarji v tem rudniku. Obisk je bil priložnost za srečanje s starimi znanci in sodelavci ter za obujanje spominov.Po končanem obisku smo povabili rudarje upokojence na strelišče AGNES. Tu so se preizkusili v streljanju z avtomatsko puško F2000 S. Tako so tudi rudarji dobili majhen vtis iz vojaškega življenja. Spoštovanje in poklon njiho-vemu delu. SREČNO!!!

Besedilo in fotografija: višji vodnik Milivoj Turkovič

Kulturnozgodovinski pohod poveljstva 1. brigade

Spomin je izraz spoštovanja in hvaležnosti. To je bilo vodilo pohoda pripa-dnikov poveljstva 1. brigade, ki so 12. novembra 2009 korakali po poteh Cankarjeve brigade na Dolenjskem. Ne samo poznavanje slovenske zgodo-vine, temveč tudi zavedanje pomembnosti takratnih dogodkov je sestavni del vojaškega poklica. Tako so pripadnice in pripadniki poveljstva 1. brigade s pohodom povezali zgodovino 12. stoletja, ko so si ogledali samostan Ple-terje, z zgodovino druge svetovne vojne, ko so z minuto tišine in prižigom sveče ob grobu neznanega partizana pokazali spoštovanje do padlih ljudi. Pisanje zgodovine ni naša stvar, je pa naš včeraj napisan z našimi rokami, zato naj bo pisan na temeljih, ki jih kot Slovenci imamo.

Vojaški kaplan Aleksander ErnišaFotografija: višji vodnik Milivoj Turkovič

Kako je bila ta podpora

videti, lahko opazite na

fotografiji, kjer Hana »preverja« pravilno

pripravljenost mamine opreme za terensko

usposabljanje in išče v velikem nahrbtniku

še prostor zase in za svojega

mucka.







moja stala ob strani, me spodbujala in nase prevzela vse naloge med teča-jem. Tako mi je omogočila tudi korak naprej v vojaški karieri.

Desetnica Nataša Brili

1818 P R V I P R V I







P R V I 19

Na

še e

no

te –

PO

V. 1

. BR

Na

še e

no

te –

PO

V. 1

. BR

Na

še e

no

te –

PO

V. 1

. BR

Septembra 2009 se je s slovesno primopredajo dolžnosti končal moj skoraj štiriletni mandat brigadnega podčastnika v 1. brigadi Sloven-ske vojske. 11 let sem delal na različnih dolžnostih enotovnega pod-častnika in ne nazadnje, končala se je moja 17-letna vojaška kariera v različnih enotah 1. brigade.Vedno bom z nostalgijo gledal na to obdobje, saj je 1. brigada določala ne le moj vojaški, temveč tudi privatni način življenja. Počaščen sem, da sem delal z odličnimi posamezniki, s katerimi smo ustvarjali prave vojaške kolektive. Bila sta blato in veselje, oblival nas je znoj in krasil nasmeh, tekla je tudi kri, a vedno smo bili srečni in ponosni.Odločitev ni bila lahka. V 1. brigadi sem dobil veliko znanja, veščin in pred-vsem izkušenj, to pa so »dragocenosti«, ki jih moramo prenašati na druge. To poslanstvo mi je vedno pomagalo pri ohranjanju povezanosti z nekdanjimi enotami. Svoje izkušnje iz Specialne brigade MORiS sem uporabljal pri uspo-sabljanju vojakov v takratnem 10. bataljonu za mednarodno sodelovanje (10. bMS). Izkušnje, pridobljene v 10. MOTB, pa sem kot brigadni podčastnik prenašal v druge enote 1. brigade. S tem poslanstvom ostaja ta brigada v meni tudi na novem delovnem mestu na PSSV, saj si bom prizadeval svoje znanje in izkušnje prenašati na druge enote Slovenske vojske.Moto prve brigade »MI SMO PRVI« se je kazal na vseh mojih dolžnostih eno-tovnega podčastnika. Postavljali smo temelje, na katerih je Slovenska vojska

Od nas so zahtevali veliko, dali smo več!

Informacijska pisarna poveljstva 1. brigade – nadaljevanje

zgradila močan, strokoven in motiviran podčastniški zbor. Seveda pa nismo idealni in še veliko dela je ostalo nedokončanega. Tako mojemu nasledniku, višjemu štabnemu vodniku Avguštinu Burgu, ostaja dovolj izzivov, da bo svo-je izkušnje in znanje, ki ga je v zadnjem letu pridobil na šolanju na Hrvaškem, uporabil tudi v praksi.»Od vas bomo zahtevali več, ker zmorete največ.«Ponosen sem in v čast mi je bilo biti bojevnik 1. brigade. Vedno smo bili PRVI in vedno boste PRVI v mojem srcu!

Štabni vodnik Tomaž MiheličFotografija: višji vodnik Milivoj Turkovič

Včasih se pripadniki obrnejo na Help in Desk na zelo zabaven način … Besedilo je zaradi prepričljivosti v izvirni obliki in nelekto-rirano.• Pri kopiranju oziroma menjavi (paste) mi spet meče ven iz worda in mi zapre vse dokumente – brez da shrani. Če se da kaj uredit. • Finance vljudno naprošajo za toner za HP laserjet 1320. Hvala.• Najprej lep pozdrav in nato: Prosim, če lahko kdo pride NA POMOČ, ker ne morem namestiti diska…HVALA!• Pozdravljeni! Soočam se z, ne boste verjeli, nenavadnim problemom. V pisarni imam tiskalnik, ki ga ne morem uporabljati, ker ga nimam nalo-ženega na mojem računalniku. Tudi na skupni tiskalnik ne morem tiskati, ker ga prav tako nimam naloženega. Rešitev nastale zagate iščem pri vas, saj ste edini, ki mi lahko pomagate in me do popolnosti osrečite.• Čim prej, če bi že bilo bi bilo prepozno. Nekoč pred davnimi časi sem lahko printal na 1280, sedaj in že nekaj časa mi to ne uspe.• Zdravo! Prosim za pomoč pri vstopu v Outlook program. Pri vpisu gesla me ne spusti v program.• Tudi najboljšim se dogaja! Zaradi "hitrosti" sem si po pomoti izbrisal printer, ki ga imam na "dohvat" roke. Lepo prosim za novo inštalacijo.• Ha-ha. Ma jebe me, ker sem nekaj pozabil »lozinko« da si spremenim geslo. Pač eni smo taki da »teško pamtimo, a brzo zaboravimo«. Eden spodaj omenjenih spe-cialistov bo več kot dovolj. ODGOVOR: Prosim, če si lahko bolj konkreten...kaj ti ne dela? A pri-demo kar vsi???• Danes je še prilika, da spihamo Setničarjev računalnik, ker jutri pride v službo. Kdaj ga lah-ko prinesem?• Stotnik ima onemogočen dostop na Outlook.• Sporočam vam, da nujno potrebujemo kartu-

šo za printer v sprejemni sobi pri polkovniku, ker mora nekaj printat in mu printa sam na pol, ker je prazna kartuša. Naslovil sem kar na S-6, ker ne vem na koga naj se obrnem, ker je večina odsotnih na terenu. Hvala LP.• Prosila bi za kopiranje dveh DVD. DVD-ja sta pri meni. Praznih nimam.• Ali se lahko lahko jutri oglasite za popravek v celicah v programu EXCEL? ODGOVOR: Ne se hecat s takimi - HELPDESK je namenjen reševa-nju resnih problemov, povezanih z delovanjem omrežja in opreme.• Help ali Desk. Še vedno čakam, da se mi uredi novell. Stvar postaja moteča zaradi nezmožnosti printanja. Pisarna je odprta, geslo je na ra-čunalniku• Živjo! Računalnik mi ne sprejema pošte, zato bi prosil nekoga, da pogle-da kaj je narobe. Lepa hvala.• Alora. V Outlook-u ne morem odpreti načrtovalca – vedno mi javi , da operacija ni uspela (kar tudi sam vidim). V katerem grmu tiči zajec?• Ekola…problem na mojmu computeru….neče dat nobenga zvoka od sebe…..mislim iz programa MWP…napiše da je problem: Windows Media Player cannot play the file because there is a problem with … Help me ple-ase…• Zdravo. Zdaj pa že ne moremo več lepo printat!!! Kaj se dogaja z našo kar-tušo?!

• Ta naš VEP naj crkne čimprej, da bomo končno prešli na nekaj kar ni predpotopno, Spet ne dela, čakam na sporočila ko da smo v časih Franca Jožefa. Dejte pogledat kako je s strežnikom.• Prosim vas, če mi lahko ponovno zaženete outlook, ker sem bila na porodniški in sem ge-sla pozabila.• Outlook mi ne zagrabi gesla, Pomoč bo več kot dobrodošla.

2 0 P R V I

Na

še e

no

te –

10

. M

OTB Spoštovani!

Ob koncu leta je čas za pregled dejavnosti, ugotavljanje učinko-vitosti in uresničevanje naših ciljev. Takrat tudi načrtujemo svoje aktivnosti in naloge, ki nas čakajo v bližajočem se letu.

Z gotovostjo lahko trdimo, da je bilo leto 2009 za našo enoto zelo uspe-šno. Na začetku leta smo v okviru LBBSK uspešno opravili nacionalno

preverjanje, s pripadniki ameriške brigade pa smo bili zelo uspešni na pripravah za misijo

Kforja. Prvi del misije smo opravili z odliko, drugi del bataljona pa svojo nalogo še opravlja.Tako poveljstvo kot enote so dosegli zelo visoko raven usposobljenosti, k čemur so pripomogli prav vsi pripadni-

ki tega bataljona. Vsekakor pa se je treba zahvaliti tudi prejšnjemu poveljniku in povelj-

stvu 1. brigade, ki sta nas podpirala pri uresničevanju ciljev in med uta-pljanjem v nalogah, ki smo jih pre-jemali. Zadovoljen sem z našim

skupnim delom in vsem želim, da bi uspešno delovali tudi v prihodnjem letu. Zahvaljujem se prav vsakemu pripadniku našega bataljona. Želim vam

veliko zadovoljstva v naši sredini in predvsem oseb-ne sreče v krogu svojih prijateljev in družine.

Podpolkovnik Pavel Jereb,

vaš poveljnik

Urški Vabel v slovo(1982–2009)

24. novembra 2009 je ugasnilo življenje Urške Vabel, rojene 27. novembra 1982, pripadnice 10. MOTB.

Veliko prezgodaj si odšla iz naše sredine. Vse od leta 2008, ko si se zaposlila v Slovenski vojski, si bila nepogrešljiv člen našega kolektiva.

V tem kratkem času si postala del naše enote in z nami delila delo, zanos, izkušnje in vsak žarek smeha, vsak prehojen korak. Skupaj smo opravljali izzive, trudila si se za skupne dosežke in z veseljem

opravljala vojaški poklic. Nič ti ni bilo pretežko, vsakomur si pomagala z dobro besedo in spodbudo.

Hvala Ti za ves čas, ki si ga preživela z nami. Nikoli ne bo pozabljen. Odšla si, a spomin nate ostaja.

ZVESTOBA – ČAST – POGUM10. MOTB


Kforja. Prvi del misije smo opravili z odliko, drugi del bataljona pa svojo nalogo še

Tako poveljstvo kot enote so dosegli zelo visoko raven usposobljenosti, k čemur so pripomogli prav vsi pripadni-





Na

še e

no

te –

10

. M

OTB

Na

še e

no

te –

10

. M

OTB

Na

še e

no

te –

10

. M

OTB

Na

še e

no

te –

10

. M

OTB


Kforja. Prvi del misije smo opravili z odliko, drugi del bataljona pa svojo nalogo še opravlja.Tako poveljstvo kot enote so dosegli zelo visoko raven usposobljenosti, k čemur so pripomogli prav vsi pripadni-





P R V I 21

Na

še e

no

te –

10

. MO

TBN

aše

en

ote

– 1

0. M

OTB

Na

še e

no

te –

10

. MO

TB

Po usmeritvah poveljnika 1. brigade polkovnika Dobra-na Božiča je bila z namenom doseganja boljše promo-cije oktobra ustanovljena delovna skupina za pripravo

novega promocijskega filma 1. brigade.

Vodja produkcije filma je bil vodnik Almir Mujčinović, njegov pomočnik pa desetnik Robert Cotič, sicer oba pripadnika 10. MOTB. Za primerno ozadje so poskrbeli slovenske reke in gozdovi, nastopajo pa pripadniki izvi-dniškega voda 10. MOTB in enot 1. brigade ter valuki, hummerji, aktrosi in svarun. Ta slikovni kolaž je zgodba njihovega uspeha.Za pomoč se zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli pri-spevali pri ustvarjanju promocijskega filma, še posebno CBUE, 15. HEB in 430. MOD ter TV-studiu Poljče za poso-jilo snemalne opreme.

Stotnik Jaka KonjarFotografije: desetnik Robert Cotič

2 2 P R V I

Na

še e

no

te –

20

. M

OTB Leto 2009 je bilo za 20. MOTB v vseh vidikih zelo zahtevno. Po-

leg načrtovanih nalog v domovini smo svoje naloge in poslanstvo enote opravljali tudi v Afganistanu, Libanonu in na Kosovu. Na medna-

rodni vaji iz gorskega bojevanja Mountain strike smo navezali pristne stike in prijateljstvo s pripadniki pehotnega bataljona 1-157 Nacionalne garde Kolorada, ki jih bomo vzdrževali tudi v prihodnje. Veliko časa smo preživeli tudi na vojaškem poligonu ameriške vojske v Nemčiji. Z vami, pripadnicami in pripadniki bataljona, sem preživel veliko časa, zato lahko brez dvoma rečem, da je med nami veliko takih, ki so se pripravljeni žrtvovati za cilje Slovenske vojske in podrediti svoje cilje nalogam bataljona. Seveda pa so tudi posamezniki, ki izkoriščajo vse mogoče prednosti našega sistema in jih skrbi le mesečna plača. Ver-jamem, da bo prva skupina prevladala in da bodo tudi zakonske spre-membe, ki se načrtujejo za leto 2010, omogočile, da bom lahko kot poveljnik enakomerno razdelil naloge med vse pripadnike bataljona. Večkrat sem bil zaskrbljen, saj so bili nekateri zaradi svojih nalog zelo obremenjeni, vendar nikoli nisem podvomil, da jih ne bodo uspešno in dobro opravili. Leto 2010 bo za Celjski bataljon zelo naporno. Pripravljali bomo pri-padnike za rotacijo v Afganistanu in dve rotaciji na Kosovu. Sodelovali bomo tudi na poligonu JMRC v Nemčiji. Najprej bomo pripravljali kon-tingent za Afganistan, junija pa še poveljstvo bataljona in dve motori-zirani četi. Za julij načrtujemo mednarodno vojaško vajo v ZDA, ki se bo izvajala s prijatelji iz Kolorada. Vajo bomo izkoristili kot pripravo na izzive, ki nas čakajo v naslednjem obdobju. Leta 2010 bomo poudarili tudi razvoj zmogljivosti v vseh vodih POVLOGČ in razvoj 3. MOTČ.Verjamem, da bomo s pravim kolektivom, trdim delom in razvojem vseh zmogljivosti bataljona pripravljeni na izzive, ki nas čakajo v prihodnosti. Po prevzemu dolžnosti poveljnika bataljona me je brigadir Slovenske vojske ob neki priložnosti vprašal: »Ali je v 20. MOTB še kaj bojnega

karakterja?« Prepričan sem, da bo naš način razmišljanja, usposabljanja

in operativnega delovanja odgo-voril na postavljeno vprašanje.Vsem bralcem revije Prvi, še posebno pa pripadnicam in pri-padnikom Celjskega bataljona,

želim vse dobro v novem letu. Srečno.

Major Boštjan Baš, poveljnik 20. MOTB

Vaja JMRC 07-09Pripadniki 2. MOTČ iz 20. MOTB smo skupaj z drugimi enotami Slo-venske vojske med 21. avgustom in 14. septembrom 2009 sode-lovali na preverjanju 173. ABCT (Airborne Brigade Combat Team), ki je potekalo pred napotitvijo na misijo v Afganistan. Preverjanje 173. ABCT se je izvajalo na vadišču JMRC v ZR Nemčiji. Na vaji je sodelovalo 68 pripadnikov iz 2. MOTČ, ki je vsebovala tudi mo-torizirani vod iz SVNKON 12 Isafa. Vsi so bili skupaj z dvema skupinama OMLT (Operational Mentor and Liaison Team) umeščeni v četo Charlie iz padalskega bataljona 1-503. Za pripadnike motoriziranega voda je bil to zaključek devetmesečnih priprav za napotitev v mednarodne operacije in na misije Isafa v okviru 12. kontingenta. Razporejeni so bili v četo Charlie (moto čete je Do or Die), v kateri so enakovredno opravljali naloge, ki jih je dobila četa. Vaja je bila razdeljena v tri dele. Prvi del je obsegal priprave enot na iz-vedbo vaje in skupinske priprave za napotitev v Afganistan, drugi vaje čet (tri dnevne in dve nočni) in zadnji, tretji del, taktično vajo celotne brigade, ki je trajala enajst dni. Pripadniki motoriziranega voda so pokazali, da so dobro izurjeni, in so se brez težav vključili v četo Charlie ter vse naloge opravili na visoki ravni. Preostali pripadniki so sodelovali kot mentorji afganistanskim oboroženim silam v okviru skupin OMLT. Na vaji so v okviru afganistanskih oboroženih sil delovali pripadniki oboroženih sil iz Velike Britanije in nacio-nalne garde, kar je še povečalo občutek resničnosti, saj je vsa komunikacija potekala v angleščini in s pomočjo prevajalcev v nemščini, uradnem jeziku civilistov. Sodelovanje na vaji JMRC 07-09 je bila dobra izkušnja za vse so-delujoče, saj smo v sodelovanju z oboroženimi silami ZDA ponovno potrdili, da se pripadniki 20. MOTB brez težav vključujemo v mednarodno okolje.

Nadporočnik Aljoša KaučevičFotografija: poročnica Tonja Delopst

Srečna trinajsticaKo sem oktobra izvedel, da bom prevzel MOTV, in sicer Isaf VIII, nisem bil prepričan, ali bom kot vodja usposabljanja in poveljnik voda izpol-nil vsa pričakovanja nadrejenih. Vendar sta mi poveljnik bataljona major Baš in njegov namestnik major Rode ponudila popolno pod-poro pri pripravah, kar je precej olajšalo moje delo. Kader iz 20. MOTB sem lahko izbral sam, zato sem mesta popolnil z naj-ustreznejšimi kandidati, ki so bili na voljo. V poveljniškem oddelku in dveh oddelkih so pripadniki 20. MOTB, v drugih dveh ter v rezervi pa so pripadni-ki 74. MOTB. Kljub mešani sestavi se je moštvo dobro ujelo. Nekatera me-sta so dopolnili tudi pripadniki, ki so se vrnili z misije Isafa 11. Med nami je precej izkušenih »borcev«, ki nam bodo med pripravami vsekakor koristili z nasveti, ki bodo temeljili na njihovih nedavnih izkušnjah. Predvsem bodo lah-ko pomagali, ko bodo začele potekati priprave iz tematike »Peace Support Operations« oziroma operacije v podporo miru. Med drugim sem tudi zelo zadovoljen s svojo ekipo podčastnikov, s katerimi odlično sodelujemo, saj so motivirani ter podkrepljeni z znanjem in izkušnjami, ki jih potrebujemo za uspešno izvedbo priprav ter pozneje tudi nalog na misiji. Usposabljanje se je začelo v začetku novembra s prevzemom vozil, opreme in oborožitve. Vodni podčastnik je v sodelovanju z bataljonskim podčastni-kom izbral individualne veščine, ki sem jih vključil v mesečni načrt usposa-bljanja in iz katerih so se vojaki usposabljali večinoma ves mesec. Poudarili smo pomembnost orožja, ki ga bomo uporabljali na misiji, topografije, sa-nitete, zvez ter JRKBO. Proti koncu meseca smo že začeli izvajati nekatere



želim vse dobro v novem letu.


2 22 2 P R V I P R V I



želim vse dobro v novem letu. Srečno.


P R V I 2 3

Na

še e

no

te –

20

. MO

TBN

aše

en

ote

– 2

0. M

OTB

Na

še e

no

te –

20

. MO

TB

kolektivne veščine oddelka ter individualne veščine na višji ravni. Ves čas smo hkrati izvajali usposabljanje pripadnikov za pridobi-tev licenc usposobljenosti za oborožitev in vozila, ki jih bomo upo-rabljali v mednarodnih operacijah in na misijah. December je bil namenjen predvsem pridobivanju kolektivnih veščin oddelka, ki bodo uporabljene ja-nuarja, ko bo potekala taktična vaja z bojnim streljanjem oddelka. V začetku decembra smo izvedli streljanje, ki je obvezno pred odhodom na misijo. Po-zneje je potekalo terensko usposabljanje v Pivki in na OSVAD v Počku, kjer je bila intenzivnost usposabljanja še večja, saj smo preživeli tudi kako noč na prostem. Tako smo lahko bolje spoznali posameznike in njihove omejitve ter okrepili kolektivni duh, povezali oddelek in posledično tudi vod. Ko bomo taktično vajo z bojnim streljanjem oddelka (TVBSO) končali, se bomo takoj začeli usposabljati na ravni voda – priprave na taktično vajo z bojnim streljanjem voda (TVBSV). Ostalo nam bo še samo usposabljanje iz PSO (Peace Support Operations), katerega vrhunec bo dvotedensko prever-janje pred odhodom v mednarodne operacije in na misije. Glede na dosedanji potek priprav, predvsem motiviranost moštva in pod-poro, ki nam jo dajeta poveljnik in namestnik 20. MOTB, sem prepričan, da bomo izpolnili vsa pričakovanja. Vsi si namreč želimo, da bi bili pripadniki MOTV SVNKON 13 Isafa primerno usposobljeni, da bi se priprave uspešno končale in da bi bile naloge v Afganistanu dobro opravljene. Naši predho-dniki so pustili »stopinje«, zaradi katerih ima Slovenska vojska velik ugled v mednarodnih operacijah in na misijah. Prav zato bo morala naša srečna trinajstica nadaljevati to tradicijo.

Poročnik Marko Žitek

2 4 P R V I

Na

še e

no

te –

74

. M

OTB Leto, ki se končuje, je bilo za 74. MOTB zelo dejavno. Večina dejavnosti je bila na-

menjena usposabljanju, poudarek je bil na individualnih veščinah ter prevzemu vozil SKOV svarun 8 x 8 in pripravi posadk, s katerimi smo na OSVAD SV Postojna izvedli od-delčno bojno streljanje. Leto so zaznamovale tudi številne mednarodne naloge. Udeležili smo se poveljniško-štabne vaje NRDC-ITA Eagle Dagger 09, vaje vodov, ki je potekala pod zaščito MLF, ter raznih aktivnosti v JRMC, kjer postajamo že redni gost. Pripadniki bataljo-na so bili dejavni tudi v operacijah kriznega odzivanja Isafa, Unifila, Kforja ter Althee. Tudi za podčastniški zbor ni bilo počitka. Poleg rednih nalog so uspešno izvedli usposabljanje II. faze kandidatov za podčastnike, smer pehota, ter za potrebe 1. MOTČ DFVSU za bojne-ga reševalca. Prav tako so z lastnimi kadrovskimi ter materialnimi zmogljivostmi od 2. do 27. novembra 2009 izvedli 11. tečaj za desetnike. Seveda nismo pozabili tudi na predsta-vitev enote različnim civilnim organizacijam ter notranji javnosti. Ob različnih dogodkih je takšna promocija potekala vse leto.In kako nameravamo preživeti leto 2010? Poveljniško dolžnost sem prevzel 1. decembra 2009. Prva prednostna naloga je dobro spoznati kolektiv, analizirati dosedanje delo ter pripraviti načrt kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, s katerim želim postaviti trdne temelje, na katerih bomo postopno gradili bataljon in ga pripravili za bojno delovanje v konfliktih nizke ter visoke intenzivnosti. Bataljon želim pripraviti za izvedbo pomembnih nalog, ki izhajajo iz našega poslanstva. V začetni fazi bo poudarek na postopnem stopnjevanju zmogljivosti čet, ki jo predstavljajo kadrovski viri, oborožitev in oprema, usposobljenost ter kakovostni načrti delovanj. Moj cilj je, da bi v letu 2010 dosegli končne operativne zmo-gljivosti 1. MOTČ, ki je opremljena s svaruni, in si pri tem pridobili pomembne izkušnje za

delo z drugimi četami. Pomembna naloga bo tudi bojno usposabljanje, začeli bomo s preprostimi vsebinami ter končali z zahtevnimi. Pri

tem bomo upoštevali izkušnje, pridobljene iz konfliktov, v kate-rih je tudi SV aktivno udeležena. Posebno pozornost bom

namenil pripravi poveljstva bataljona, ki naj bi dokazal svojo usposobljenost na poveljniško-štabni vaji v med-

narodnem okolju. Prizadeval si bom, da bo vsak v eno-ti dobil občutek, da je pomemben del tima, v katerem so za vse enake priložnosti. Zavedam se, da so cilji, ki so pred nami, zelo zahtevni in da jih bomo dose-gli le s skupnimi prizadevanji. »Jekleni«, kar velja za pripadnike 74. MOTB, se moramo zavedati, da mora iti najboljše jeklo skozi najbolj vroč ogenj.

Na koncu bi se rad zahvalil vsem pripadni-kom 74. MOTB za prizadevnost, ki ste

jo pokazali pri opravljanju vsako-dnevnih nalog ter pri obliko-

vanju bataljona in uvajanju svarunov. Doseženi rezul-

tati niso ostali neopaženi. V letu, ki prihaja, želim vam in vašim najbliž-jim veliko uresničenih želja.

Major Leon Holc,poveljnik 74. MOTB

Pravijo, da je zrak boljši, če kroži

Ugodje, pomanjkanje motivacije, subjektivi-zem, nestrokovnost, pomanjkanje izkušenj. Vse to je strogo prepovedano v resnih in tradicije polnih vojaških organizacijah. Vsi želimo imeti ob sebi soborce, vojake podča-stnike in častnike, ki so prilagodljivi, učljivi, strokovni in bojnega duha.V sodobnih oboroženih silah prihaja do nasprotij med stalnostjo vojaške enote (regimentno načelo delovanja vojaškega sistema) in horizontalnim ter vertikalnim premeščanjem podčastnikov in častni-kov. Sam sem doživel obe načeli. Znotraj 1. brigade sem že veliko krožil, doživel in se izostril. Pomemb-na zgodba je bilo poveljevanje Prvi. To sem si zelo želel in danes mi ni žal. Novo okolje in odličen ko-lektiv sta me povsem posrkala. Biti operativec v eli-tni brigadi Slovenske vojske je čast in hkrati odgo-vornost. Kdor tako razume svoje poslanstvo, v svoji karieri ne more zgrešiti. V kolektivu bojevnikov, ki opravlja zahtevne naloge in ima veliko odgovor-nost, lahko delajo samo in izključno najboljši. To si zaslužijo podrejeni bataljoni. Moji dobri dve leti sta minili čez noč. K temu je pripomogla predvsem ra-zumevajoča družina, ki me je spremljala večinoma v mislih, saj moj delovnik nikoli ni trajal le osem ur. LBBSK je bila moja dnevna zgodba, skoraj vse leto. In Grafenwoehr je bil vrhunec, nov standard kako-vostnega usposabljanja. Enote si zaslužijo samo najboljše razmere na usposabljanju. Nivojsko preskakovanje častniškega kadra (četa–bataljon–brigada) je nujno, saj je zato napredova-nje vrednejše, širi obzorja, omogoča prenašanje iz-kušenj in znanja. Prav to se mi je zgodilo, zato vem, da je vredno in koristno. Danes služim na drugem koncu Slovenije in se zavedam, da tam, prek hriba, bdijo nad menoj najboljši. Vedno Prvi.

Major Boštjan Močnik, namestnik poveljnika

2 42 4 P R V I P R V I

gljivosti 1. MOTČ, ki je opremljena s svaruni, in si pri tem pridobili pomembne izkušnje za delo z drugimi četami. Pomembna naloga bo tudi bojno usposabljanje,

začeli bomo s preprostimi vsebinami ter končali z zahtevnimi. Pri tem bomo upoštevali izkušnje, pridobljene iz konfliktov, v kate-

rih je tudi SV aktivno udeležena. Posebno pozornost bom namenil pripravi poveljstva bataljona, ki naj bi dokazal

svojo usposobljenost na poveljniško-štabni vaji v med-narodnem okolju. Prizadeval si bom, da bo vsak v eno-ti dobil občutek, da je pomemben del tima, v katerem so za vse enake priložnosti. Zavedam se, da so cilji, ki so pred nami, zelo zahtevni in da jih bomo dose-gli le s skupnimi prizadevanji. »Jekleni«, kar velja za pripadnike 74. MOTB, se moramo zavedati, da mora iti najboljše jeklo skozi najbolj vroč ogenj.

Na koncu bi se rad zahvalil vsem pripadni-kom 74. MOTB za prizadevnost, ki ste

jo pokazali pri opravljanju vsako-dnevnih nalog ter pri obliko-

vanju bataljona in uvajanju svarunov. Doseženi rezul-

tati niso ostali neopaženi. V letu, ki prihaja, želim vam in vašim najbliž-jim veliko uresničenih želja.

P R V I 2 5

Na

še e

no

te –

74. M

OTB

Na

še e

no

te –

74. M

OTB

Na

še e

no

te –

74. M

OTB

Poslanstvo vsakega vojaka, podčastnika in častnika je, usposabljati se, biti pripravljen in zmagati v boju. Uspeh v boju ni samou-meven, temveč je neposreden rezultat zah-tevnega urjenja v razmerah, ki so čim bolj podobne tistim na resničnem bojišču, kjer pomeni vsaka situacija nov izziv.Z vojaškim izobraževanjem in usposabljanjem načrtno pripravimo in oblikujemo vojake, podča-stnike in častnike za bojno delovanje in zmago v boju. V boju je njihov uspeh odvisen od tega, ali so bile razmere, v katerih se je usposabljal, podobne resničnim razmeram v boju, ali dose-ga predpisane standarde usposobljenosti, ali je enota povezana in kako hitro in učinkovito so se vojaki zmožni prilagajati posebnim razmeram, v katerih poteka naloga.Z uveljavitvijo svarunov je 1. MOTČ prešla v uspo-sabljanje po seznamu bistvenih nalog. Seznam bistvenih nalog 1. MOTČ izhaja iz njihovega po-slanstva:– mobilizacija, alarmiranje enote in premik na ob-

močje delovanja,– naskok,– nadzor in zavarovanje območja,– obramba.Izhodišče usposabljanja je usposabljanje po-sameznika v individualnih veščinah in taktičnih urjenjih. To je tudi prva raven usposabljanja, ki se ocenjuje. Četa se je začela oktobra usposabljati po seznamu bistvenih nalog in osnovnih individualnih veščin, ki podpirajo kolektivne naloge. Po uspešno izvedenih individualnih veščinah se je začela uspo-sabljati še v postopkih posadke vozila in bojnih postopkih oddelka, kar še vedno poteka na teren-skem usposabljanju OSVAD v Počku. V okviru te-renskega usposabljanja bo izvedena enostranska taktična vaja z bojnim streljanjem oddelka, na ka-teri bodo prvič streljali oddelki s podporo svarunov.

Operativni cikel 1. MOTČ

Naslednja raven usposabljanja, ki se ocenjuje, je raven usposabljanja in ocenjevanja voda. Ja-nuarja 2010 bo četa prešla na naslednjo raven usposabljanja, in sicer oddelek oziroma vod. Na tej ravni je še posebno pomembna povezava med kolektivnimi nalogami in individualnimi veščina-mi. Večina bojne moči čete leži v njenih visoko usposobljenih oddelkih in vodih. V tej fazi usposa-bljanja bomo izhajali iz dejstva, da je motorizirani vod osnovna bojna enota, ki lahko samostojno izvaja manever v okviru bojnega delovanja moto-rizirane čete ali kot del bojne skupine, združene z drugimi bojnimi sredstvi. Temeljne teme usposa-bljanja v tej fazi bodo izvedbe naskoka, nadzora oziroma zavarovanja območja in obrambe. V tej fazi usposabljanja četa načrtuje dva štiriteden-ska terena, ki sta bistvena za dosego zastavlje-nih ciljev. Ob koncu usposabljanja pričakujemo, da bodo vodi pripravljeni za bojevanje v različnih situacijah z vkrcano in izkrcano pehoto, in sicer tako, da bodo maksimalno izrabljali razpoložljivo oborožitev in ognjeno moč, zaščito in premičnost ter sistem za podporo bojnega delovanja, ki je vključen v novo vozilo svarun (C4I).

Naslednja raven je raven usposabljanja čete (na-vadno ne iščemo več povezav med individualnimi veščinami in kolektivnimi nalogami), ki ji sledijo ravni usposabljanja taktične bojne skupine, bata-ljona, bataljonske bojne skupine in brigade. Četa bo začela usposabljanje na četni ravni aprila 2010 in ga končala s preverjanjem čete konec junija, kar za četo pomeni tudi dosego končnih operativnih zmogljivosti. V tej fazi usposabljanja bomo spoznavali in urili postopke v domovini in tujini. Četa bo vključila vse svoje elemente, in sicer z namenom delovanja kot celote, pri čemer se bo pokazala tako usposobljenost vodov kakor tudi po-sameznikov specialistov (specialistov za JRKBO, skupine ostrostrelcev, četnih informatikov itn.). Kot prvi četi, opremljeni s srednjimi kolesnimi vo-zili svarun 8 x 8, nam doseganje končnih opera-tivnih zmogljivosti pomeni veliko odgovornost in izziv. S trdim delom, visoko stopnjo pripravljenosti in podporo nadrejenih bo naš cilj dosežen!

Nadporočnik Dejan Šibiljain štabni vodnik Uroš Gornik

Fotografiji: poročnik Samo Strehar

2 6 P R V I

Na

še e

no

te –

67

0.

PO

VLO

GB

Za nami je leto, ki je bilo polno izzivov. Leto, ko je bataljon praznoval peto obletnico, Slovenska vojska pa polnoletnost. Praznovali smo sicer malo, pravzaprav smo vseh dvanajst mesecev trdo delali. Za marsikoga je delo potekalo neopazno, kot se za logistiko tudi spo-dobi, vendar smo upravičili svoj naziv – mravljice. In naša vojašnica z delom enote v Vojašnici Franca Rozmana Staneta je bila ves čas pravo mravljišče. Začelo se je že konec leta 2008, ko smo ustanovili logistično četo (LOGČ) za podporo lahki bojni skupini (LBBSK). Ta logistični modul je sodeloval na vaji v JRMC Hohenfels pri uresničevanju načrta operativnih zmogljivosti LBBSK. Na vaji je sodelovala več kot polovica stalne sestave bataljona, uporabljene je bilo tudi veliko naše tehnike in sredstev. Naslednji večji projekt je bil priprava transportne čete (TRAČ) Natovih sil za posredovanje v NRF 13. Kader, ki je bil prej v modulu LBBSK, smo vrnili v TRAČ in jo ponovno usposobili za delovanje, skladno s predpisi Natovih sil. Iz teh priprav smo se veliko naučili. Izkušnja, ki smo jo pridobili med ocenjeva-njem v CBU, je zelo pomembna. Enoto, ki predstavlja za slovenske razmere strateški transport, smo ocenjevali praktično, enako kot motorizirano pehoto na taktični ravni, kar pa seveda ni ustrezno. Vendar smo pridobili dobre izku-šnje, predvsem to, da je treba logistični del dopolniti z »bojevniškim« ali obra-tno. To je primer, ki upravičuje naš znak – mravljico. Kljub vsemu je enota 20. junija dosegla standarde in se je konec leta 2009 priključila NRF 13.Od avgusta pa do sredine decembra smo sodelovali v vajah 1. brigade v JRMC. Tudi to je bila dobra izkušnja. Pridobili smo potrebno znanje in izku-šnje za delo nacionalnih podpornih elementov v enotah, ki so v mednarodnih operacijah in na misijah. To je tudi sicer naše poslanstvo, res pa je, da nalogo opravljajo drugi. Marsikdo bi temu rekel zanemarjanje stroke. Jeseni sta potekali dve aktivnosti. Prva je bila priprava in izvedba dinamične predstavitve 1. brigade s poudarkom na zmogljivostih 670. POVLOGB. Pri-pravili smo jo na zahtevo vrhovnega poveljnika obrambnih sil, dr. Danila Tür-ka. V sodelovanju s kolegi iz 10., 20. in 74. MOTB smo pripravili predstavitev. V našem delu predstavitve smo v približno petdesetih minutah postavili mini vojaško bazo, goste pa pogostili s sveže pripravljenim bogračem in prečišče-no pitno vodo iz reke Save, ki smo jo zajeli tri dni pred dogodkom. Posebej smo predstavili tudi TRAČ v okviru delovanja v NRF 13. Naslednja je bila vaja Slovenske vojske Svizec 2009, ki je poteka-la na območju LETB Cerklje ob Krki. Ta sicer ni bila izvedena v predvidenem obsegu, enoti pa je kljub temu pomenila ve-lik izziv. Naša osnovna naloga je bila podpora 18. BJRKBO pri uresničevanju načrta operativnih zmogljivosti za nacionalno certifi-kacijo in Natovo afirmacijo ter za ROLE 2 LM VZS. Zato smo sestavili dva manjša

Predstavitev zmogljivosti

bataljona

Bataljon prejme Zlato medaljo SV.

Foto

graf

ija: v

išji

vodn

ik M

ilivo

j Tur

kovi

čFo

togr

afija

: de

setn

ik E

mil

Jalo

vec

smo predstavili tudi TRAČ v okviru delovanja v smo predstavili tudi TRAČ v okviru delovanja v NRF 13. Naslednja je bila vaja Slovenske vojske Svizec 2009, ki je poteka-la na območju LETB Cerklje ob Krki. Ta sicer ni bila izvedena v predvidenem obsegu, enoti pa je kljub temu pomenila ve-lik izziv. Naša osnovna naloga je bila podpora 18. BJRKBO pri uresničevanju načrta operativnih zmogljivosti za nacionalno certifi-kacijo in Natovo afirmacijo ter za ROLE 2 LM VZS. Zato smo sestavili dva manjša

smo predstavili tudi TRAČ v okviru delovanja v NRF 13. Naslednja je bila vaja Slovenske vojske Svizec 2009, ki je poteka-la na območju LETB Cerklje ob Krki. Ta sicer ni bila izvedena v predvidenem obsegu, enoti pa je kljub temu pomenila ve-lik izziv. Naša osnovna naloga je bila podpora 18. BJRKBO pri uresničevanju načrta operativnih zmogljivosti za nacionalno certifi-kacijo in Natovo afirmacijo ter za ROLE 2 LM VZS. Zato smo sestavili dva manjša

P R V I 27

Na

še e

no

te –

67

0. P

OV

LOG

BN

aše

en

ote

– 6

70

. PO

VLO

GB

Na

še e

no

te –

67

0. P

OV

LOG

B

logistična modula ter omogočili ustrezno logistično podporo. Postavili smo tudi vojaško bazo Krka, kjer so bili, razen pripadnikov 18. BJRKBO, nastanje-ni udeleženci vaje. V bazi smo gostili vrhovnega poveljnika obrambnih sil dr. Danila Türka, ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič, načelnika GŠSV mag. Alojza Šteinerja in poveljnika Poveljstva sil brigadirja Alana Gederja. Brigadir Geder je v bazi gostil ekipo, ki je izvedla afirmacijo obeh enot. 11. no-vembra si je vojaško bazo ogledala ministrica za obrambo s svojim gostom, predsedujočim vojaškemu odboru Nata, admiralom Di Paolom. Ministrica ga je skupaj s pomembnejšimi sodelavci iz vojaškega in civilnega dela MO pogostila na slovesni večerji, ki smo jo z vso odličnostjo pripravili v bazi in premični terenski kuhinji. Seveda pa je to le del naših dejavnosti poleg drugega dela. Vsak dan podpi-ramo enote 1. brigade, ki odhajajo ali prihajajo iz mednarodnih operacij in z misij, izvajamo dnevne aktivnosti, povezane s podporo drugim enotam SV, in opravljamo naloge, ki omogočajo delovanje bataljona. Posebej pa je treba omeniti aktivnost, ki poteka že od sredine leta. To je ka-drovska konsolidacija Slovenske vojske. Naloga je zelo zahtevna, vendar vre-dna pozornosti in naporov, saj gre za odločanje o pripadnikih. V tem procesu sicer prednostno upoštevamo zanimanje organizacije, vendar prisluhnemo tudi željam zaposlenih in jih upoštevamo. Enoto je do zdaj zapustilo 11 pripa-dnikov, prišlo pa je 48 novih. V tem procesu so se verjetno zgodile nekatere napake, ki jih bomo v prihodnosti popravili. Sicer pa smo združili ljudi in sred-stva, kar smo si želeli že nekaj let. Pripravili smo trdne temelje za razvoj eno-te, kot jo želimo oblikovati, s formacijo, ki jo bomo uveljavili naslednje leto. To bo tudi največji izziv leta 2010, za katerega upam, da ne bo samo naš. Na področju vojaško-civilnega sodelovanja potekata dva zanimiva projekta. Prvi je nastal v sodelovanju s podjetjem Komunala iz Slovenske Bistrice, ki nam je omogočilo prestavitev šotora EU iz vojašnice Kranj. Pri projektu smo prihranili približno 70.000 evrov. Drugi projekt pa je sodelovanje z bioteh-nično srednjo šolo na Ptuju, katere dijaki so nam, pod strokovnim vodstvom njihovih mentorjev, pomagali hortikulturno urediti vojašnico. Nenehno tudi celostno skrbimo za pripadnike, kar dokazuje Mravljinčkov otroški tabor, ki je opisan v posebnem prispevku. Ves čas se zavedamo, da je bistven pogoj za uspešno delo usposobljenost. Usposabljanju tako namenjamo vso pozornost, kar je ob opravljanju vseh nalog velik organizacijski napor. Ocenjujem, da se je naša usposobljenost izboljšala. Vsekakor bi si želeli več mest za različne oblike izobraževanja in usposabljanja, predvsem vojaškega in jezikovnega, kar bi usposobljenost še izboljšalo. To bo tudi pomembnejša naloga v prihodnosti, še posebno kot posledica kadrovske konsolidacije, prihoda novih pripadnikov v enoto in pri-čakovane nove formacije. Omeniti je treba tudi usposabljanje pripadnikov prostovoljne pogodbene rezerve (PPRS), ki predstavljajo 40 odstotkov moštva enote. Njihovo uspo-sabljanje smo oktobra zaradi zmanjšanja finančnih sredstev prekinili. V so-delovanju s CU Vipava in skladno z njegovimi usmeritvami in nadzorom smo pripravili ter novembra uspešno izvedli tečaj za desetnike.Seveda pa prizadevanja posameznikov in enote niso ostala neopazna. Tako je bil bataljon maja odlikovan z zlato medaljo Slovenske vojske, na kar smo še posebno ponosni. Ob dnevu enote pa smo prvič podelili tudi medalje 670. POVLOGB. Zlato medaljo je prejel podpolkovnik Franc Koračin, ki je enoti uspešno poveljeval do februarja 2009. Za nami je zares pestro leto, ki je prineslo veliko izzivov, ki jih je v letu pred nami še več. Menim, da smo v petih letih hitrega razvoja in uspešnega delovanja enote dosegli standarde Slovenske vojske in skupaj z njo stopili v polnoletnost.

Podpolkovnik Peter Einfalt, poveljnik 670. POVLOGB

10. generacija tečaja za desetnike

Vaja SV Svizec 2009 – baza Krka

Mravljinčkov počitniški tabor

Foto

graf

ija: v

išji

vodn

ik M

ilivo

j Tur

kovi

č

Usposabljanju tako namenjamo vso pozornost, kar je ob opravljanju vseh Usposabljanju tako namenjamo vso pozornost, kar je ob opravljanju vseh nalog velik organizacijski napor. Ocenjujem, da se je naša usposobljenost izboljšala. Vsekakor bi si želeli več mest za različne oblike izobraževanja in usposabljanja, predvsem vojaškega in jezikovnega, kar bi usposobljenost še izboljšalo. To bo tudi pomembnejša naloga v prihodnosti, še posebno kot posledica kadrovske konsolidacije, prihoda novih pripadnikov v enoto in pri-čakovane nove formacije. Omeniti je treba tudi usposabljanje pripadnikov prostovoljne pogodbene rezerve (PPRS), ki predstavljajo 40 odstotkov moštva enote. Njihovo uspo-sabljanje smo oktobra zaradi zmanjšanja finančnih sredstev prekinili. V so-delovanju s CU Vipava in skladno z njegovimi usmeritvami in nadzorom smo pripravili ter novembra uspešno izvedli tečaj za desetnike.Seveda pa prizadevanja posameznikov in enote niso ostala neopazna. Tako je bil bataljon maja odlikovan z zlato medaljo Slovenske vojske, na kar smo še posebno ponosni. Ob dnevu enote pa smo prvič podelili tudi medalje 670. POVLOGB. Zlato medaljo je prejel podpolkovnik Franc Koračin, ki je enoti uspešno poveljeval do februarja 2009. Za nami je zares pestro leto, ki je prineslo veliko izzivov, ki jih je v letu pred nami še več. Menim, da smo v petih letih hitrega razvoja in uspešnega delovanja enote dosegli standarde Slovenske vojske in skupaj z njo stopili v polnoletnost.

Usposabljanju tako namenjamo vso pozornost, kar je ob opravljanju vseh nalog velik organizacijski napor. Ocenjujem, da se je naša usposobljenost izboljšala. Vsekakor bi si želeli več mest za različne oblike izobraževanja in usposabljanja, predvsem vojaškega in jezikovnega, kar bi usposobljenost še izboljšalo. To bo tudi pomembnejša naloga v prihodnosti, še posebno kot posledica kadrovske konsolidacije, prihoda novih pripadnikov v enoto in pri-čakovane nove formacije. Omeniti je treba tudi usposabljanje pripadnikov prostovoljne pogodbene rezerve (PPRS), ki predstavljajo 40 odstotkov moštva enote. Njihovo uspo-sabljanje smo oktobra zaradi zmanjšanja finančnih sredstev prekinili. V so-delovanju s CU Vipava in skladno z njegovimi usmeritvami in nadzorom smo pripravili ter novembra uspešno izvedli tečaj za desetnike.Seveda pa prizadevanja posameznikov in enote niso ostala neopazna. Tako je bil bataljon maja odlikovan z zlato medaljo Slovenske vojske, na kar smo še posebno ponosni. Ob dnevu enote pa smo prvič podelili tudi medalje 670. POVLOGB. Zlato medaljo je prejel podpolkovnik Franc Koračin, ki je enoti uspešno poveljeval do februarja 2009. Za nami je zares pestro leto, ki je prineslo veliko izzivov, ki jih je v letu pred nami še več. Menim, da smo v petih letih hitrega razvoja in uspešnega delovanja enote dosegli standarde Slovenske vojske in skupaj z njo stopili v polnoletnost.

2 8 P R V I

Končno imamo nova Pravila službe v Slo-venski vojski, ki so začela veljati 11. 11. 2009. Objavljena so bila v Uradnem listu RS št. 84/2009, uporabnikom pa so

dostopna tudi na intranetnih straneh.

Uporabniki predpisov upravičeno pričakuje-mo, da so ti čim bolj pregledni. Prvotna pra-vila službe so bila nekajkrat spremenjena oziroma dopolnjena, zato je bilo včasih težko ugotoviti, katero pravilo še velja in kateremu je veljava prenehala. Nova pravila službe pa v enem dokumentu določajo pravila ravnanja in obnašanja v vojaški službi ter druga s tem povezana vprašanja. Ne glede na dejstvo, da imamo nova pravila službe, to ne pomeni, da so v primerjavi s prejšnjimi pravili povsem spremenjena. Nova pravila temeljijo na prejšnjih, saj je dosedanja praksa pokazala, da so še vedno uporabna in nujna. Izpostavil bom le nekaj novosti. Pri oblikovanju lika pripadnika je najpomemb-nejši natančen zapis vrednot, ki jih krepimo in razvijamo pri delu, pri čemer postanejo del nas, del našega vsakdana, kar vpliva tudi na visoko raven ugleda, ki ga uživa Slovenska vojska. Kot temeljna skupna vrednota se omenja domolju-bje, torej zavest o pripadnosti domovini Repu-bliki Sloveniji in nesebično izpolnjevanje dol-žnosti pri uresničevanju ciljev in interesov pri zagotavljanju obrambe ter varnosti Republike Slovenije. Pomembne so tudi vrednote, kot so čast, pogum, lojalnost, tovarištvo in predanost.Eden izmed ustaljenih načinov ravnanja v voj-ski, ki gotovo prispeva k utrjevanju temeljnih vojaških vrednot, je tudi petje državne himne ali himne Slovenske vojske. Z novimi pravili službe so na novo postavljena postopkovna pravila za vodenje in odločanje pri disciplinskih in odškodninskih postopkih. Pomembna so tako za pooblaščene osebe kot za disciplinsko oziroma odškodninsko »obdolžene«. Kljub temu se večinoma še ve-dno uporabljajo postopkovna pravila, določe-na s splošnimi predpisi. Zaradi navedenega in zlasti ob upoštevanju dejstva, da lahko ob določenih pogojih nastanejo tudi stroški, je pomembna pravna pomoč.

Ko

tič

ki

Medtem ko je septembra polovica pripadni-kov 10. MOTB uživala zasluženi dopust po prihodu z mednarodnih operacij in misij ter sta druga in minometna četa z združenimi barvami SV prevzemali območje odgovorno-sti v deželi vran smo kadroviki 1. brigade SV divje »kockali«. Začetki te zabave segajo v zgodnje poletje, ko so začeli prihajati namigi in pozneje usmeritve o iz-vedbi kadrovske konsolidacije. Preprosto poveda-no, SV bi zmanjšala število formacijskih dolžnosti na število zaposlenih pripadnikov, vse nepopol-njene dolžnosti pa bi ukinili in tako dosegli število delovnih mest, ki jih je predpisala Vlada RS. Rok konsolidacijske postavitve je bil 31. 12. 2009. Temu bi sledilo obdobje reorganizacije oziroma sprejetje novih formacij vseh enot SV.Tako je bila prva naloga priprava predlogov čim manjših popravkov formacij, ki bi nam omogočili prehod na načrtovano stanje. Vendar sta 10. in 20. MOTB avgusta kot edini dve enoti v SV prejeli popravek formacije, ki ni bil usklajen z julijskimi predlogi. Izgubili smo polovico transportnih zmo-gljivosti in 80 odstotkov vzdrževanja. Zato so se septembra na sestanku poveljnik 1. brigade pol-kovnik Dobran Božič, načelnik GŠSV in poveljnik Poveljstva sil dogovorili in odobrili simuliranje po-stavitev na podlagi našega predloga sprememb. Te so tako sestavljene, da nam omogočajo uspe-šno delovanje do prejema novih formacij. Ker so vsi štirje bataljoni do takrat že končali simulacijo postavitev, se je postopek ponovno začel. Sledili so celodnevni sestanki v Celju, dopolnilne usme-ritve in »kockanje, kockanje«.Včasih sem se spraševal, ali sploh še vemo, kaj de-lamo. Usmeritve NGŠSV so bile zmanjšati strukturo 1. brigade na predpisano številko, jo 100-odstotno popolniti, čim bolj upoštevati regionalno načelo razporejanja in kot dopolnilno nalogo ohraniti do-sežene zmogljivosti enot. Poleg tega je stopilo v ve-ljavo načelo, da mora posameznik najprej doseči zahtevano vojaško izobrazbo (tečaj za desetnika,

štabno šolanje itn.), šele nato ga lahko predlaga-mo za postavitev na višjo dolžnost. Zanimiv »zalo-gaj«, še posebej ob dejstvu, da je skoraj polovica pripadnikov iz severovzhodnega dela »kokoške« in da veliko pripadnikov, ki smo jih predvideli za viš-je dolžnosti, še ni imelo opravljenih vseh vojaških šol in tečajev. Ko že misliš, da je vse urejeno, nova usmeritev nadrejenih za seboj potegne vrsto pre-razporeditev ali celo spremembo formacije. In teh ni bilo malo, največ jih je bilo v Bistrici in Maribo-ru. Ker nismo imeli vpliva na to, s kom nam bodo enote SV popolnile manjkajoče pripadnike, je bilo včasih treba vleči najugodnejše in ne najboljše poteze. S poveljnikom 1. brigade sva se udeleževa-la nočnih sestankov na GŠSV in načelniku GŠSV pojasnjevala, zakaj posameznika postaviti na do-ločeno formacijsko dolžnost. Ko sem kar nekajkrat v pisarni po polnoči zaspal, so se mi v sanjah pri-kazovali imena in dolžnosti. Spremembe, dopolnila in nove usmeritve so se kar vrstili. Zadnje popravke smo dobili na zaključni kadrovski konferenci neko soboto ob 20.30 na GŠSV.31. 12. 2009 je večina pripadnikov 1. brigade že prejela nove ukaze, ti čakajo le še misionarje. Vsi, ki so sodelovali v procesu konsolidacije, so svoje delo opravili profesionalno. Ali bi lahko kakšnemu posamezniku še izboljšali položaj? Nekatere stvari se zdaj vidijo drugače in po bitki je lahko vsak general. V takratnih okolišči-nah smo naredili, kot smo lahko najbolje. Postavi-li smo 2434 pripadnikov 1. brigade SV. Najbolj žal nam je, da nismo vzpostavili primerne podčastniške strukture. V vseh treh motoriziranih bataljonih, v »konici kopja SV«, kot se je izrazil nekdanji poveljnik 1. brigade, brigadir mag. Bojan Pograjc, nimamo niti ene višje podčastniške dol-žnosti. To je naloga za reorganizacijo SV. Občutki so mešani, nekaj pa je jasno. Ne igrajte iger na srečo z GŠSV. Kocke so obtežene, načelnik pa ima fotografski spomin.

Stotnik Jaka Konjar,načelnik S-1 10. MOTB

»Kockanje« ali zgodba o kadrovski konsolidaciji 1. brigade SV

Nova pravila službe v SV

ENOTASedanja formacijska struktura Nova formacijska struktura

STAS PPRS SKUPAJ STAS PPRS SKUPAJPOV 1. BR SV 77 0 77 77 0 7710. MOTB 650 125 775 650 125 77520. MOTB 650 125 775 650 125 775670. POVLOGB 465 392 857 370 252 62274. MOTB 636 0 636 687 144 831SKUPAJ 2478 642 3120 2434 646 3080

P R V I 2 9

Duhovno oskrbo voja-kov oziroma ljudi, ki so skrbeli za vojakovo duhovnost, so poznali že v zgodovini. Prve zapise poznamo iz hebrejskih rokopisov, ki govorijo o tem, da

je bil poklic vojaka cenjen in da so se ljudje zavedali njegovega pomena. Razvoj duhov-ne oskrbe je povezan z razvojem in potreba-mi vojske posamezne države.

Tradicija duhovne oskrbe v državah je različna. Je nacionalne narave, zato ima vsaka vojska svojo duhovno oskrbo, ki se razlikuje tudi glede na organiziranost službe. V ameriški vojski du-hovna oskrba obstaja iz obdobja bojev za neod-visnost, v avstrijski vojski deluje neprekinjeno še iz časa monarhije, V Slovenski vojski pa bomo leta 2010 praznovali deseto obletnico duhovne oskrbe vojakov. Duhovna oskrba sodeluje tudi s tujimi pripadniki duhovne oskrbe. Tako sodelova-nje je zelo intenzivno in zelo dobro. Razlike med duhovnimi oskrbami so na nekaterih področjih bolj, na drugih manj vidne. Eno od področij, ki spada med najbolj opazna, je nošenje oborožitve

Ko

tičk

i

Nova pravila službe v SV Duhovna oskrba v tujih vojskahBistvena novost novih pravil službe pa je osmo poglavje, v katerem so opredeljena splošna pravila delovanja Slovenske vojske, ki so zelo pomembna za delovanje pripadni-kov in pripadnic na mirovnih operacijah ozi-roma misijah. Pravila temeljijo predvsem na ženevskih konvencijah, konkretneje njihova določila o spoštljivem in dostojnem ravna-nju z vojnimi ujetniki, s civilisti, natančno je zapisana tudi prepoved uporabe nekaterih sredstev oziroma orožja, v istem poglavju pa je opredeljena tudi pravica do samoobrambe. Z vidika oblikovanja podčastniške karierne poti so pomembna nova določila o podča-stnikih. Natančno so opredeljene tudi naloge enotovnih podčastnikov, ki so glavna vez med vojaki in podčastniki ter poveljnikom. Nekaj pravil obravnava tudi delovnopravno področje. Nova pravila službe med drugim nalagajo neposredno obveznost nadreje-nim, da podrejenim zagotovijo koriščenje presežka delovnih ur, opravljenih v okviru neenakomerne razporeditve dela ali začasne prerazporeditve polnega delovnega časa, in sicer najpozneje v roku šestih mesecev od njihovega nastanka (točka 218). Bistveno je tudi pravilo, ki sicer ni novost, da se lahko presežek delovnih ur izkoristi kot proste ure v času obvezne prisotnosti na delovnem mestu ali kot prosti dnevi, in sicer tako, da s tem ni ogroženo opravljanje nalog.Nadurno delo lahko ukaže poveljnik bataljona njemu enake ali višje enote, vendar mora ra-zložiti razloge za uvedbo takega dela. Razlo-gi za odrejanje nadurnega dela se z novimi pravili službe v primerjavi s prejšnjimi niso spremenili. Novosti je še kar nekaj. Namen tega pisanja ni natančna predstavitev vseh novosti, saj imajo nova pravila službe vse enote. Dolžnost, ki iz tega izhaja, je, da jih mora poznati vsak po-sameznik oziroma posameznica, ker je le to zagotovilo, da bodo zaživela tudi v realnem življenju. Pravila službe v Slovenski vojski so ena temeljnih pravil, ki določajo meje dopu-stnega in zahtevanega pri opravljanju voja-ške službe. Napisana so za uporabnike v pre-prostem in upam tudi razumljivem slogu. Vse to pa je dobra »popotnica« tudi za nadaljnje utrjevanje ugleda vojske.

Goran Leskovšek, pravnik

osebja duhovne oskrbe na mednarodni operaciji. Mnenja so različna, vendar pripadniki duhovne oskrbe v Slovenski vojski orožja ne nosimo in ga tudi ne uporabljamo. Razlika je tudi v zastopstvu predstavnikov verskih skupnosti. To pa je odraz posamezne države oziroma verske pripadnosti državljanov, ki služijo svoji domovini. Duhovna oskrba katere koli države je ustanovlje-na zaradi enakega cilja, zato bistvenih razlik med nalogami, ki jih pripadniki duhovne oskrbe delajo in izvajajo, ter tistim, kar se od njih pričakuje, ni. Področje etike in morale, usposabljanje vojakov za mednarodne operacije in spremljanje teh pri-padnikov na misiji, priprava bogoslužij, osebni pogovori, pomoč družinskim članom ter mnoge druge naloge so le del skupnih nalog, na katerih se gradi mednarodno sodelovanje duhovne oskr-be. Ugotavljamo, da se potrebe pripadnikov in pripadnic vseh vojsk ne razlikujejo.Duhovne oskrbe, ko govorimo o temeljnem po-slanstvu vsake izmed njih (omogočanje člove-kove pravice do izpovedovanja vere in skrb za človekovo dostojanstvo itn.), se ne razlikujejo. Pomembno pa je, da pripadniki duhovne oskrbe vedo, kaj je njihova naloga, kajti opravka imajo s človekom.

Vojaški kaplan Aleksander Erniša

Foto

graf

ija: p

oroč

nica

Tonj

a D

elop

st

3 0 P R V I

Šp

ort

Predstavitev vojaškega peteroboja (5B)

Za atletiko pravimo, da je kraljica športa, zato tudi vojaški peteroboj lahko imenuje-mo kralj vojaškega športa. Že ime peteroboj pove, da je sestavljen iz petih disciplin voja-škega področja.

Opis vseh petih disciplin vojaškega peteroboja, kot si sledijo na tekmovanjih1. Streljanje na razdalji 200 ali 300 metrovStrelja se z orožjem kalibra 6 mm. Slovenska reprezentanca uporablja za tekmovanje puške Tanner. Tekmovalci najprej v petih minutah izstre-lijo pet poskusnih nabojev, nato v 10 minutah 10 nabojev ter na koncu 10 nabojev v minuti. 2. Premagovanje ovirNa razdalji 500 metrov je razporejenih 20 ovir. Najhitrejši prehod ovir je trajal 2 uri in 11 minut, rekord pa ima višji vodnik Kus Damjan z rezulta-tom 2 uri in 32 minut. V Sloveniji imamo take ovire le v Vipavi, zgrajene pa so bile leta 2008.3. Plavanje z oviramiV 50-metrskem bazenu se postavijo na progo štiri ovire, in sicer trije prečni drogovi, štiri metre dolga lestev ter 1,5 metra dolga miza, ki je postavljena 50 centimetrov nad vodo. 4. Metanje bombVsak tekmovalec ima na voljo 19 bomb, in sicer 4 x 4 bombe za met v cilj, ki ima premer štiri me-tre, ter tri bombe za met v daljino. Razdalje metov so 20, 25, 30 in 35 metrov. Vojak Miha Rijavec z metom okoli 70 metrov konkurira najboljšim me-talcem bomb v peteroboju na svetu. 5. TekTeče se na razdalji osem kilometrov. Start poteka po hendikep sistemu. Kdor zbere skupno največ točk v prvih štirih disciplinah, ima prvo startno mesto, drugi tekmovalci startajo toliko sekund za njim, za kolikor točk so zaostali.Vse, ki zanima peteroboj, vabim, naj se nam pridru-žijo in dostojno zastopajo Slovensko vojsko, in si-cer peterobojsko reprezentanco 1. brigade. Repre-zentanca se udeležuje različnih tekmovanj, tako državnih in regionalnih prvenstev kot svetovnega prvenstva, za katerega je treba doseči zahtevano normo. Največji motiv pa so vojaške igre, ki jih leta 2011 organizira brazilsko mesto Rio de Janeiro.Treningi so zelo utrujajoči, saj je v enem dnevu treba opraviti treninge vseh štirih disciplin. Le en dan v tednu je namreč namenjen treningu, drugi dnevi pa osnovnim nalogam vojaka 1. brigade.Vabljeni!

Poročnik Bogdan Kovčan,koordinator in trener 5B reprezentance SV

Fotografije: arhiv CU Vipava

Biti pripadnik 1. brigade ne pomeni le nositi baretko in kokardo 1. brigade, temveč biti odlično kon-dicijsko pripravljen za delo v enoti, ki deluje tudi v tujini. V okviru tekmovanj 1. brigade in prvenstev SV smo se leta 2009 udeležili vseh tekmovanj in užili veliko tekmovalnega adrenalina.

Šport za vse pripadnike 1. brigade

P R V I 31

Šp

ort

Leta 2010 bodo pripadniki 1. brigade lahko tekmovali po že ustaljenih na-črtih iz prejšnjih let. Vsem pripadnikom 1. brigade želimo veliko uspešnih nastopov na brigadnih prvenstvih in prvenstvih Slovenske vojske.

Poročnik Simon Zupančič

17. decembra 2009 smo ob dnevu 1. brigade razglasili tudi najboljšo športnico, športnika in enoto leta 2009. To so poročnica Mojca Flerin,

vojak Leon Koprivšek in 10. MOTB.

Ribolov24. junija 2009 je bilo izvedeno 3. prvenstvo 1. brigade v športnem ribolovu. Zmagala je ekipa Mravljičarja (Jožef Jaunig in Darko Tkalčič) iz 670. POVLOGB pred ekipo Sevnica (Andrej Gorišek in Uroš Lubej) iz 10. MOTB ter tretjeuvršče-no ekipo Itak krap (Iztok Vizjak in Matjaž Cimerman) iz poveljstva 1. brigade.

Višji vodnik Matjaž Cimerman

Ekipna zmaga na 42 km v Logarski dolini5. septembra 2009 je potekalo tradicionalno tekmovanje v vojaškem marato-nu – Logarska dolina 2009 na 42 km. Na tekmovanju je sodelovala tudi ekipa poveljstva 1. brigade, ki je prepričljivo osvojila prvo mesto (z leve prosti desni: Tomaž Horvat, Aleš Lesjak, Slavko Kolar, Davorin Osojnik in Aleksander Erniša).

Odprto prvenstvo 1. brigade v prostem in bojnem plavanju1. brigada SV je tudi letos organizirala odprto prvenstvo v prostem (na 100 m) in bojnem plavanju na zimskem kopališču Kodeljevo v Ljubljani v organizaciji 10. MOTB. Prvo mesto ekipno je v prostem plavanju dosegel PDRIU, drugo 10. MOTB in tretje 157. LOGB. V bojnem plavanju je zmagala ekipa 74. MOTB pred 10. MOTB in 14. INŽB.

Štabni vodnik Radoš Melink

Športni dosežki v streljanju

1. brigado so na Strelski ligi 2009 uspešno zastopale Ro-mana Habjanič, Tatjana Disić in Lidija Koprek.

Prijateljska nogometna tekma med PSSV in POV 1. BR26. novembra 2009 je bila v športni dvorani Vojašnice Franca Rozmana Sta-neta odigrana prijateljska nogometna tekma med poveljstvom 1. brigade v zeleno-belih dresih in PSSV v rdečih dresih. Pričakovali smo težko tekmo, a smo zasluženo zmagali z rezultatom 6 : 4.

Prijateljska tekma z ŽRK Krim14. decembra 2009 je združena ekipa 1. brigade odigrala eksihibicijsko ro-kometno tekmo z ŽRK Krim, ki je bila prava adrenalinsko-borbena, vendar prijateljska tekma. Kljub želji po zmagi smo morali priznati nasprotnikovo premoč. Rezultat je bil 27 : 26.

Fotografija: višji vodnik Milivoj Turkovič

Fotografija: višji vodnik Milivoj Turkovič

Nasmeh nas krepi

Documents

Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojska · PRVI 7 Naši vojaki KUHAR V VODU ZA OSKRBO Okoli tretje ure zjutraj strelec na terenu se zbudi. Med potjo pro-ti stranišču zagleda skupino