UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Vesna Dobrišek

Maribor, januar 2009

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

KOLESARSKE POTI V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI V PRIMERJAVI Z DRAVSKO

KOLESARSKO POTJO NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM

CYCLE ROUTES IN THE LOWER SAVINJA

VALLEY IN COMPERISION WITH THE DRAU CYCLE ROUTE IN AUSTRIA, CARINTHIA

Kandidatka: Dobrišek Vesna Naslov: Polzela 126, 3313 Polzela Redni študij Številka indeksa: 81584620 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentorica: dr. Sonja Sibila Lebe

Maribor, januar 2009

PREDGOVOR Namen diplomske naloge je bil predstaviti kolesarski turizem, ki v zadnjih letih doživlja neverjetno rast. Naraščajoča ekološka osveščenost je pomemben »moralni« motiv za spodbujanje kolesarskega prometa v skladu z vrednotami, ki so pomembne za človeka in njegovo okolico. Po dolgoročnih napovedih Slovenske turistične organizacije naj bi prihodki od kolesarskega turizma v letu 2020 na evropski ravni presegli 20 milijard evrov letno. Kolesarski turizem v Spodnji Savinjski dolini smo želeli podrobneje predstaviti in ugotoviti, kakšne so možnosti za boljši razvoj, saj je postal pomembna razvojna možnost za majhne in manj razvite občine ter regije. Kolesarji v večji meri uporabljajo lokalno ponudbo, kot so manjši nastanitveni obrati, lokalna gostišča in trgovine. Razlog za preučevanje je tudi v tem, da se povečuje število turistov, ki želijo svoj dopust preživeti aktivno, kolesarjenje pa je ena izmed najbolj razvitih športnih disciplin. Spodnja Savinjska dolina ima veliko neizkoriščenih potencialov in možnost, da postane prepoznavna kot ponudnica kolesarskega turizma. Bogata naravna in kulturna dediščina lahko, ob kombinaciji turistične ponudbe in promocije ter ustrezne turistične infrastrukture, tvori uspešen in prepoznaven integralni turistični produkt – Spodnja Savinjska dolina kot uspešna in prepoznavna kolesarska turistična destinacija. V diplomski nalogi smo preučili Dravsko kolesarsko pot na avstrijskem Koroškem, ki velja za eno od bolj prepoznavnih in dobro obiskanih kolesarskih turističnih destinacij. Namen raziskave je bil dobiti ideje in predloge, kako kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini izboljšati na podlagi infrastrukture in trženja. S SWOT analizo smo raziskali, kakšne so prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti pri obstoječem kolesarskem turizmu v Spodnji Savinjski dolini. Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini smo primerjali s kolesarskimi potmi na avstrijskem Koroškem glede na značilnosti pokrajine in dejansko stanje ponudbe naravnih in kulturnih znamenitosti, infrastrukture, promocije ter ponudbe ob njih. Želeli smo dokazati, da ima Spodnja Savinjska dolina zelo podobno geografsko lego in naravne ter kulturne znamenitosti ob kolesarskih poteh kot Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem, vendar ti potenciali niso povsem izkoriščeni v turistične namene. Z anketiranjem, ki smo ga izvedli na območju Spodnje Savinjske doline in Dravske kolesarske poti na avstrijskem Koroškem, smo raziskali mnenje kolesarjev o infrastrukturi in dodatnih storitvah na kolesarskih poteh ter turistični ponudbi ob kolesarskih poteh. Na podlagi primerjave rezultatov dveh različnih destinacij smo pridobili mnenja in predloge za izboljšanje dejanskega stanja infrastrukture na kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini in predloge za uspešnejše trženje. Naši motivi in pričakovanja ob koncu diplomske naloge so bili, da predstavimo slabše razvito kolesarsko destinacijo ob primeru dobre razvite kolesarske destinacije in da pridobimo ideje za izboljšave na kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini.

KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................... 1 1.1 Opredelitev problema ...................................................................................................... 1 1.2 Namen, cilji in osnovna trditev ....................................................................................... 1 1.4 Predvidene metode raziskovanja ..................................................................................... 3 2 KOLESARSKI TURIZEM............................................................................................. 4 2.1 Kolesarjenje in vrste kolesarjenja................................................................................... 4 2.2 Predstavitev kolesarskega turizma .................................................................................. 4 2.2.1 Kolesarska turistična destinacija .................................................................................. 5 3 PREDSTAVITEV SPODNJE SAVINJSKE DOLINE KOT KOLESARSKE DESTINACIJE .................................................................................................................... 7 3.1 Kolesarski turizem v Spodnji Savinjski dolini ................................................................ 7 3.2 Infrastruktura in turistična ponudba ob kolesarskih poteh .............................................. 8 3.3 Trženje in promocija ponudbe ob kolesarskih poteh...................................................... 9 3.4 SWOT ANALIZA ........................................................................................................ 10 4 PRIMERJAVA MED DRAVSKO KOLESARSKO POTJO NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM IN KOLESARSKIMI POTMI V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI .... 11 4.1 Kolesarski turizem na avstrijskem Koroškem............................................................... 11 4.2 Infrastruktura in turistična ponudba ob Dravski kolesarski poti ................................... 12 4.3 Trženje in promocija ponudbe ob kolesarski poti ......................................................... 13 4.4 Primerjava obeh izbranih kolesarskih destinacij ........................................................... 14 5. PREDLAGANE REŠITVE ZA IZBOLJŠANJE STANJA KOLESARSKIH POTI PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI ............................................................................... 18 5.1 Analiza rezultatov anketnega vprašalnika ..................................................................... 18 5.2 Predlogi za uporabnikom prijaznejšo ponudbo ............................................................ 28 5.2.1 Izboljšave na področju kolesarske infrastrukture ...................................................... 29 5.2.2 Trženje kolesarske ponudbe ....................................................................................... 30 POVZETEK....................................................................................................................... 33 SUMMARY........................................................................................................................ 34 SEZNAM LITERATURE IN VIROV............................................................................. 35 SEZNAM GRAFOV IN TABEL...................................................................................... 38 PRILOGE........................................................................................................................... 39 

1

1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Spodnja Savinjska dolina je bila zaradi intenzivne pridelave hmelja do nedavnega znana kot »Dolina zelenega zlata«. Raznolika pokrajina, lega in klima privabljajo, predvsem v pomladnih in poletnih mesecih, veliko število domačih in nekoliko manj tujih turistov. Poleg atraktivnih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti ponuja tudi številne športne prireditve in urejene objekte ter poti za izvajanje športnih dejavnosti. Za Spodnjo Savinjsko dolino predstavlja kolesarjenje poseben segment športnega turizma, ki je za to območje zelo obetavno, hkrati pa je primerno kot tema diplomske naloge, saj je ta problematika še v večji meri neraziskana. Problem, ki smo ga raziskovali, sodi predvsem na področje menedžmenta, natančneje na urejenost in možnost razvoja kolesarskih poti v turistične namene. Osredotočili smo se tudi na trženje v turizmu, predvsem na trženje kolesarskih poti. Problematika se je navezovala na Spodnjo Savinjsko dolino. Slovenske razvojne načrte na področju turističnih destinacij nemalokrat primerjajo s tujimi. Tu črpajo ideje in informacije o tem, kako narediti domačo destinacijo, v povezavi z lastnimi željami in idejami, karseda privlačno za končnega uporabnika. V diplomskem delu smo predstavili primerjavo med kolesarskimi potmi po Spodnji Savinjski dolini glede na trženje in urejenost z Dravsko kolesarsko potjo, ki poteka vse od izvira reke Drave v Italiji, nadaljuje pot preko Avstrije in Slovenije ter se konča na Hrvaškem. V primerjavi smo se osredotočili predvsem na avstrijsko Koroško, ki velja za priljubljeno in varno kolesarsko destinacijo. Namen primerjave je bil ugotoviti pomanjkljivosti kolesarskega turizma v Spodnji Savinjski dolini, najti možne rešitve in nove ideje za izboljšanje destinacije. Na območju Spodnje Savinjske doline obstajajo označene kolesarske poti, ki potekajo skozi celotno območje. Vsaka občina posebej skrbi za infrastrukturo in trženje kolesarskih poti. Problem vidimo v tem, da na številnih kolesarskih poteh prihaja do pomanjkljivosti, kot sta slaba infrastruktura in pomanjkljivo označene poti. Zelo velik korak bi občine naredile, če bi se medsebojno bolj povezale in začele bolj integralno tržiti turistični produkt – kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. 1.2 Namen, cilji in osnovna trditev Namen diplomske naloge je bil z anketo pridobiti kakovostne informacije o mnenjih in potrebah uporabnikov kolesarskih poti ter tako ugotoviti, kakšne so pomanjkljivosti obstoječe infrastrukture in ponudbe ob kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini ter predlagati izboljšave, ki bodo v večji meri zadovoljile potrebe in želje končnih uporabnikov.

2

Cilji zajemajo obravnavo problemov z več različnih vidikov, zato smo v povezavi s tem opredelili več ciljev. Med poglavitne cilje sodijo: • opredeliti kolesarski turizem kot del športnega turizma; • predstaviti, kakšni so sodobni trendi v kolesarstvu in navesti razloge za spodbujanje

kolesarstva v športne in turistične namene tudi v prihodnosti; • predstaviti obstoječo ponudbo kolesarskega turizma v Spodnji Savinjski dolini; • podrobneje smo želeli predstaviti Spodnjo Savinjsko dolino, njeno razvitost in trženje

kolesarskega turizma; • primerjati kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini z Dravsko kolesarsko potjo na

avstrijskem Koroškem; • izvesti ankete na omenjenih destinacijah in jih analizirati; • na podlagi ankete pridobiti nekaj idej za izboljšavo kolesarskih poti po Spodnji

Savinjski dolini in predlagati rešitve za področje infrastrukture in trženja; Osnovne trditve: Zaradi izjemne geografske lege, gospodarske razvitosti, klime in infrastrukture lahko Spodnja Savinjska dolina ponudi turistom kakovostno preživljanje aktivnega prostega časa, med drugim kolesarjenje. Poleg že obstoječih kolesarskih poti, obstaja še mnogo neraziskanih območij, ki bi lahko postala del kolesarske ponudbe Spodnje Savinjske doline. Na podlagi primerjave z Dravsko kolesarsko potjo na avstrijskem Koroškem bi lahko prišli do koristnih spoznanj, kako izboljšati kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini ter na pripraviti zanimivo, kompleksno ponudbo kolesarjenja v obravnavani regiji. Potrebnih bi bilo več promocijskih aktivnosti na temo kolesarskega turizma v Spodnji Savinjski dolini in tudi boljše sodelovanje ponudnikov storitev ob kolesarskih poteh, ki bi se morali bolj povezovati in skupno nastopati na trgu. Ob ustrezni izboljšavi infrastrukture in povezovanju vseh ponudnikov storitev, ki vplivajo na kolesarski turizem v Spodnji Savinjski dolini, bi lahko organizirali kakovostnejšo in bolj prepoznavno kolesarsko destinacijo. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljamo da: • kolesarstvo doživlja razcvet; • se vse več ljudi odloča za aktivno preživljanje prostega časa; • obstaja možnost razvijanja kolesarskih poti, ki bi bile namenjene vsem starostnim

skupinam in bi zadovoljevale vse potrebe končnih uporabnikov; • da bomo našli dovolj kolesarjev ob kolesarskih poteh, ki bodo pripravljeni sodelovati

pri anketi. Predpostavljamo tudi, da bodo odgovori iskreni in resnični in da bodo s tem zanesljiva podlaga za oblikovanje predlogov izboljšav.

3

Omejitve pri diplomski nalogi smo opredelili s strokovnega, geografskega in organizacijskega vidika. Področje raziskovanja te diplomske naloge se nanaša na športni turizem, v okviru tega pa smo se osredotočili na kolesarjenje. • v geografskem pomenu smo se omejili na območje Spodnje Savinjske doline in na

avstrijsko Koroško; • v strokovnem pomenu so se omejitve nanašale na področje kolesarskega turizma,

podrobneje na ureditev in trženje kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini; • z organizacijskega vidika smo se na podlagi ankete omejili na vzorec 60 anketirancev,

od tega 30 anketirancev na območju Spodnje Savinjske doline in 30 anketirancev na območju avstrijske Koroške.

1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomska naloga predstavlja mikroekonomsko raziskavo, saj obravnava izsek turistične ponudbe kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini v primerjavi z Dravsko kolesarsko potjo na avstrijskem Koroškem. Raziskava ima značilnosti statične ekonomske raziskave, saj gre za analizo sedanjega stanja kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini in Dravske kolesarske poti na avstrijskem Koroškem. Osrednji del naloge predstavlja analiza, ki se začne s predstavitvijo stanja, nadaljuje pa s primerjavo kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini z Dravsko kolesarsko potjo na avstrijskem Koroškem, kjer smo uporabili komparativno analizo. Pomemben del podatkov smo pridobili s primarno raziskavo, ki smo jo izvedli na terenu s pomočjo anketiranja. Sklepni del predstavlja sintezo ugotovitev v obliki predlogov za izboljšanje ponudbe in promocije. V analitičnem delu naloge izvedemo tudi SWOT analizo ponudbe kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini. V diplomskem delu smo zbirali in urejali podatke s pomočjo razpoložljive domače in tuje literature, spletnih strani ter ostalih informacij na temo kolesarskega turizma.

4

2 KOLESARSKI TURIZEM 2.1 Kolesarjenje in vrste kolesarjenja Kolo je bilo na začetku neodvisen način transporta, ki je nudil nov način prevoza iz mest na podeželje. Leta 1878 je nastal prvi kolesarski klub v Veliki Britaniji. Štel je 60,449 članov in je tržil prve kolesarske počitnice. Kolesarje je povezovala predvsem želja po kolesarjenju, kot relativno novem načinu transporta, druženju in sprostitvi. Pravi razcvet kolesarstva je Evropa doživela po letu 1890. Iz tega lahko sklepamo, da začetek kolesarskega turizma sega skoraj že od iznajdbe kolesa. Napredujoča tehnologija v izdelavi koles, pa željo po kolesarjenju še samo povečuje (Standeven in DeKnop 1999, 24). Kolesarjenje združuje dobre strani pohodništva in avtomobilskega popotništva. Od pohodništva prevzema zlitje z okolico, od avtomobilizma pa hitrejše premikanje. Tako lahko v krajšem času doživimo in vidimo več pokrajine, obiščemo več različnih krajev (Kranjc 2002, 6). Poznamo več vrst kolesarjenja, ki služi tudi v različne namene. Za dnevno kolesarjenje je značilno, da se vanj vključujejo kolesarji, ki se vsakodnevno vozijo na delo, v šolo, po nakupih ali po drugih obveznostih. Športno kolesarjenje predstavlja različne športne treninge in tekmovalne oblike kolesarjenja. Odvijajo se razna kolesarska tekmovanja, ki pa hkrati služijo tudi v turistične namene kot dobro obiskane športne prireditve. Popotniško in turistično kolesarjenje je zvrst kolesarjenja, ki traja več dni ali celo daljše obdobje in je povezano z nočitvami v različnih okoljih, kot na primer v turističnih kampih, hotelih, penzionih, na turističnih kmetijah ter v planinskih kočah in zavetiščih. Kolesarji si na svojih potovanjih in počitnicah ogledajo znamenitosti krajev in se pri tem športno udejstvujejo. Kolesarski hoteli, poleg osnovnih storitev, nudijo prilagojene dodatne storitve, na primer servis koles in gostinska ponudba prilagojena kolesarjem. Potrebno je, da imajo ti hoteli prostor, ki je namenjen pranju in hrambi koles (Sirše et al. 2005). V kolesarsko razvitih državah kot je Nizozemska je kolesarjenje tradicija in način življenja. Zato je tudi odnos do kolesarjev bistveno drugačen. Površine za kolesarje so skrbno načrtovane na osnovi dolgoletnih izkušenj. V prihodnosti si želimo še več takšnih kolesarjem prijaznih destinacij. Varnost kolesarjev na kolesarskih poteh je odvisna od dobre cestne infrastrukture, jasnih oznak in cestne signalizacije (Dekoste in Schollaert 2000, 33–37). 2.2 Predstavitev kolesarskega turizma Zdravje in razvedrilo sta glavna namena ukvarjanja s športom. V ta namen človekovega udejanjanja je poudarek na ohranjanju in izboljšanju zdravja, sprostitvi ter druženju (Šugman, Bednarik in Kolarič 2002, 25–39). Opredelimo ga lahko kot športno-aktivni obisk, katerega glavni in poglavitni namen je kolesarjenje. Turisti, ki se odločajo za kolesarske počitnice, so predani kolesarji. Odločajo se lahko za daljše počitnice, ki trajajo več dni in več nočitev, ali pa so to kratke počitnice v

5

obliki raznih podaljšanih vikend paketov in podobno. Turisti se lahko odločajo tudi za turne kolesarske počitnice, kjer so nočitve vsak dan na drugi lokaciji (ACK tourism 2002). V zadnjem času je aktualno povezovanje rekreacije in turizma ter razvoj športnih programov v turizmu. Znotraj športnih dejavnosti doživlja kolesarjenje, kot element turističnega povpraševanja, neverjetno rast in dinamiko, kar kažejo tudi dolgoročne napovedi. Kolesarski turizem je tako postal pomembna razvojna možnost za manj razvite občine in regije. Kolesarji namreč v večji meri uporabljajo lokalno ponudbo, kot so manjši nastanitveni objekti, gostišča in lokalne trgovine. Kolesarjenje tako postaja tudi vse bolj pomemben sestavni del turistične ponudbe naše države. Kolesarski turizem povezuje različne slovenske regije in s tem pozitivno vpliva na celostno podobo turistične ponudbe Slovenije (Vinkovič 2005, 34-35). V razvitih turističnih državah postajata šport in turizem vse bolj povezani področji, kar se kaže tudi pri oblikovanju njihove celostne turistične ponudbe. Je ne le trend sedanjega časa in sodobnega razvoja turizma, marveč zaradi vse večje konkurence na evropskih in svetovnih turističnih trgih, tudi nuja (Zabukovšek 2006, 15). 2.2.1 Kolesarska turistična destinacija Destinacijski menedžment igra pomembno vlogo pri ustvarjanju in ohranjanju kolesarske turistične destinacije, ki je sestavljena iz posameznih ponudnikov turističnih storitev v kraju. Rastoča konkurenca med destinacijami doma in po svetu daje destinacijskemu menedžmentu vse večji pomen pri ustvarjanju in ohranjanju kolesarske turistične destinacije. Ponudniki storitev tekmuje med sabo, kdo bo prodal več storitev, mnogokrat z različno vizijo, organizacijo in razvojnimi cilji. Naloga destinacijskega menedžmenta je, da poskuša te posamezne ponudnike združiti in jih usmeriti v iste cilje. Učinki na posameznem območju so dolgotrajni z možnostjo nadgrajevanja z novitetami. Glavna naloga destinacijskega menedžmenta ni toliko kaj narediti, ampak kako narediti. Pogosto imajo oblikovalci v turistični destinaciji točno vizijo o tem, s kakšnimi izzivi se kraj sooča in kakšni bodo ukrepi za izboljšanje problemov. Vprašanja, ki se porajajo, so zagotavljanje finančnih sredstev in koordinacija novitet, ki jih prinaša destinacijski menedžment z že obstoječo ponudbo lokalnih podjetij. Nujna je koordinacija ciljev – javnih, zasebnih, profitnih in neprofitnih podjetij v en cilj, ki bo omogočil maksimalen razvoj, konkurenčnost in dobiček za vsako podjetje kot za destinacijo kot celoto. Potrebna je izdelava praktičnih predlogov za izboljšave materialnih sredstev: finančna in fizična sredstva (nastanitvene kapacitete, zemljišča, naravna in kulturna dediščina, infrastruktura) in nematerialnih sredstev: znanje, motivacija, komunikacija, izdelava nove blagovne znamke destinacije, ki bo omogočila večjo razpoznavnost (R. Sainaghi 2006, 1053–1063). Kolesarjem prijazno okolje, infrastruktura, gostinski nastanitveni obrati in servis koles so najpomembnejši sestavni deli, ki so nepogrešljivi pri kolesarski destinaciji. Pripraviti je potrebno integralno turistično ponudbo vseh zanimivosti, ki jih nudijo v kraju. Iz tega je razvidno, da je nujno potrebno prisluhniti željam kolesarje, da lahko oblikujemo kvalitetno ponudbo (Mozer 1995).

6

Kolesarska infrastruktura je ena izmed osnovnih in nujno potrebnih sestavnih delov dobre in uspešne turistične destinacije. V današnjem času je postala infrastruktura čedalje bolj kompleksna in dovršena (Standeven in DeKnop 1999, 66–68). V okviru zakonskih rešitev glede oblike tehnične izvedbe kolesarskih povezav poznamo različne površine za kolesarski promet. Kolesarska pot, s predpisano prometno signalizacijo je označena, samostojna javna cesta, namenjena izključno prometu kolesarjev. Kolesarske poti se delijo na: daljinske kolesarske poti, glavne kolesarke poti, regionalne kolesarske poti in lokalne kolesarske poti. Kolesarska steza je sestavni del cestišča in je od vozišča nivojsko ali kako drugače ločena površina, namenjena vožnji s kolesom, je lahko enostranska dvosmerna ali dvostranska enosmerna. Kolesarska steza je lahko od vozišča za motorna vozila ločena samo z robnikom ali pa je varovana z vmesno zelenico. Pločnik in kolesarska steza sta lahko v istem nivoju ali pa sta med seboj ločena z robnikom. Kolesarski pas je prometna površina na istem višinskem nivoju kot vozišče. Je s črto označen del vozišča, namenjen izključno vožnji s kolesi. Varnejše so ceste z manjšim deležem motornih vozil. Turistično razvita območja, kjer je večja količina kolesarjev, so najbolj primerna za izvedbo samostojnih kolesarskih poti (zdraviliški kraji, razvite turistične destinacije). Ker pa prostorske in finančne možnosti, vsaj v prvi fazi, ne dopuščajo, da bi povsod gradili ločene nove površine za kolesarje, je smiselno izven naselij usmerjati kolesarje na manj prometne, bolj varne in primerne ceste. Pomembna je dostopnost do kolesarskih poti. V ta namen so kolesarske poti planirane tako, da so v bližini postajališč javnega potniškega prometa in železnice ter parkirnih površin za motorna vozila. Opremljenost kolesarskih poti z ustrezno dodatno tehnično-servisno infrastrukturo omogoča, da je kolesarjenje po kolesarskih poteh varnejše, bolj predvidljivo in prijetnejše. Pri izgradnji novih kolesarskih poti je smiselno izkoristiti čim več ustreznih poljskih poti in gozdnih cest. Kolesarska infrastruktura, poleg kolesarskih poti, zajema tudi oznake in počivališča s pitno vodo ter panoramske table, kjer je natančno opisan potek poti. Pomembno je, da lastniki gostinskih in prenočitvenih obratov ob kolesarskih poteh upoštevajo želje in potrebe kolesarjev. V ta namen prilagodijo gradnjo objektov. Pri izgradnji kolesarske infrastrukture si turistična podjetja zagotovijo sredstva za investiranje, poleg lastnih virov tudi delno od državnega proračuna in evropskih skladov, ki podpirajo razvoj kolesarskih turističnih destinacij (Andrejčič in Mušič 2005, 32–36). Industrija, ki proizvaja izdelke in storitve na tržišču prostega časa, je čedalje močnejša. Ponudniki se srečuje s čedalje večjo konkurenco. Izvajalci v okviru kolesarskega turizma so lokalne turistične organizacije, turistična društva, turistične agencije, zdravilišča, športna podjetja, ponudniki gostinskih in nastanitvenih podjetij. Kraj izvajanja športnega programa je zelo pomemben element. Običajno je kraj izvajanja naravno okolje, okolica zdravilišč in športno turistična območja ter središča. Pomembna je urejenost nastanitvenih in gostinskih obratov, urejenost kolesarskih poti in kolesarske infrastrukture. Izvajalci programa so nedvomno bistvo storitve. Način izvajanja je ključ uspešnosti organizacije (Retkar 1996, 17 – 30). Uspešno trženje in promocija v turistični destinaciji se odraža v dobri prepoznavnosti ponudbe na domačem trgu, kot tudi na tujem trgu. Pomembno je sodelovanje ponudnikov turistične ponudbe, tako na lokalni kot državni ravni. Le s skupnim sodelovanjem in upoštevanjem mnenj večjih subjektov ponudbe se lahko ustvari kvaliteten in razpoznaven turistični produkt (Slovenska turistična organizacija 2007, 15).

7

3 PREDSTAVITEV SPODNJE SAVINJSKE DOLINE KOT KOLESARSKE DESTINACIJE 3.1 Kolesarski turizem v Spodnji Savinjski dolini Spodnja Savinjska dolina je subregija Savinjske regije. Še pred dvema desetletjema veljala za obljubljeno deželo, kjer je kraljevalo zeleno zlato – hmelj, cveteli pa sta tekstilna in kovinskopredelovalna industrija skupaj z množico majhnih obratovalnic, ki so živele predvsem na podlagi kooperantskih poslov za velike gospodarske subjekte (Žnidaršič, 2007). Obliko ji daje dolinski in gorski svet, po kateri se pretaka reka Savinja. Dejstvo, da ima Spodnja Savinjska dolina bogato zgodovino, priča stavbna dediščina. Številne cerkve in kapelice, dvorci in trška stavbna arhitektura ter arheološki ostanki dajejo Savinjski dolini svojevrsten pečat. Skoraj ni kraja v tem delu Slovenije, ki ne bi imel stavbne dediščine vredne ogleda. Zaradi ravninske lege je prijetno spoznavati Spodnjo Savinjsko dolino tudi s kolesom. Gosta mreža lokalnih cest, ki povezujejo naselja, ponujajo možnost občudovati dolino, v kateri je sodoben urban način življenja vpet v še vedno pretežno kmečko okolje. Travniki in polja, gozdovi, jezera in potoki nudijo številne možnosti za sprostitev in izlete s kolesi (Slovenska turistična agencija 2002, 11–12). Veliko proračunskega denarja, namenjenega razvoju kolesarskega turizma, se je porabilo napačno, saj so občine zgradile lastna turistična kolesarska omrežja, po katerih se zdaj zaradi slabe promocije, namesto zaželenih turistov vozijo zgolj domačini. Manjši zasebni ponudniki turističnih storitev so prepuščeni lastni iznajdljivosti in predvsem lastnim finančnim sredstvom. Občina jim stoji ob strani v okviru svojih finančnih zmožnosti. Potrebno je boljše sodelovanje državnih in lokalnih oblasti, zlasti pri popularizaciji kolesarskega turizma kot tudi pri oblikovanju spodbud za lastnike na področju turistične kolesarske infrastrukture. Samo s sinergičnim delovanjem vseh vpletenih bo mogoče konkurirati Dravski kolesarski poti na avstrijskem Koroškem – razviti kolesarski destinaciji. Sinergično delovanje je ključ do uspeha (Vinkovič 2005, 34-35). Iz Razvojnega načrta in usmeritev Slovenskega turizma za obdobje od 2007 do 2011 je razvidno za celotno Slovenijo kot tudi za Spodnjo Savinjsko dolino da: • ni centralnega registra športne turistične ponudbe in s tem tudi ponudbe na področju

kolesarskega turizma (ni integralne povezave s strani ponudnikov na področju kolesarskega turizma);

• večina športne turistične infrastrukture je v javni lasti, pri čemer je značilno, da se načrtovani investicijski cikel prav v segmentu javnih investicij v športno turistično infrastrukturo ni uresničeval v načrtovanem obsegu (zanemarjanje kolesarskih stez in poti, nedokončani projekti ureditve kolesarskih poti);

• v tem strateškem obdobju načrtujejo povečati vlaganja in razvojne spodbude v izgradnjo športno turistične infrastrukture in zagotoviti vključevanje športne ponudbe v integrali turistični produkt (Uran et al. 2006, 9).

8

3.2 Infrastruktura in turistična ponudba ob kolesarskih poteh Po Spodnji Savinjski dolini je urejenih in označenih 18 kolesarskih poti. Vse kolesarske poti so med seboj povezane in potekajo po lokalnih ali stranskih cestah. Na zemljevidu so označene s številkami od 1 do 18. Težavnost kolesarske poti je definirana kot: lahka proga, srednje lahka proga, srednje težka proga, težka proga in gorska proga. Vsebuje tako možnost cestnega kot gorskega kolesarjenja. Cestne kolesarske proge potekajo po asfaltiranih lokalnih in stranskih cestah medtem ko gorske kolesarske poti potekajo po makadamskih in gozdnih poteh, ki so slabo urejene in prilagojene kolesarjem. Večina kolesarski poti je namenjena vsem starostnim skupinam. Seštevek kilometrov vseh kolesarskih poti je 317 kilometrov. Vendar je potrebno poudariti, da se te poti med seboj povezujejo in srečujejo po posameznih odsekih. Krožna kolesarska povezava povezuje vseh 18 kolesarskih poti in je dolga 50 kilometrov. Kolesarska pot je namenjena rekreativcem, je srednje težka in namenjena vsem starostnim skupinam. Povprečno kondicijsko pripravljen kolesar jo prevozi v dveh urah. Namenjena je enodnevnim kolesarskim izletom. Namen izgradnje kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini je bil zadržati kolesarske turiste več dni ali oživitev aktivnih vikendov (Razvojna agencija Savinja/a). Nekatere kolesarske poti peljejo mimo kulturnih in naravnih znamenitosti. Lahko bi jih imenovali tudi tematske kolesarske poti, saj dajejo kolesarjem priložnost spoznavanja kulturnih, naravnih in zgodovinskih značilnosti Spodnje Savinjske doline. V hribovitem delu občin se razvijata turizem na kmetiji in gorsko kolesarjenje. Priložnost so obiski bližnjih hribovskih postojank. Sprostitvene in rekreacijske kolesarske poti potekajo mimo treh jezer, Presarskega, Braslovškega ter Žovneškega. Presarsko jezero je namenjeno turističnemu in športnemu ribolovu, ob Braslovškem jezeru je urejena sprehajalna in kolesarska pot, Žovneško jezero pa je zaradi svoje velikosti primerno za razne vodne aktivnosti (Vovk 2005, 14–18). Gostinska ponudba je v trinajstih gostiščih prilagojena kolesarjem. Ponudniki gostinskih storitev so vpisani v kolesarsko karto. Na območju Spodnje Savinjske doline sta dva večja hotela, kamp in ponudniki manjših prenočitvenih kapacitet (Razvoja agencija Savinja/a). Garni sport Hotel Prebold je pridobil tudi naziv »Kolesarjem prijazen hotel«. Kolesarski gostje lahko imajo na izbiro tridneven vikend paket in možnost najema koles ter prostor namenjen shranjevanju športne opreme (Garni sport hotel Prebold). Na kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini je poskrbljeno za servis koles, nakup rezervnih delov, popravilo in izposojo v kolesarskem centru Novak Žalec. Servis koles opravijo tudi v trgovinah za kolesarsko opremo. Te trgovine niso označene na kolesarski karti, kot ponudniki servisa koles na kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini (Novak Bike). Turistično informativni centri se nahajajo v Žalcu, Preboldu in Taboru, kjer kolesarski gostje pridobijo največ informacij o kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini. Na območju Spodnje Savinjske doline je veliko ponudnikov gostinskih storitev, nastanitvenih storitev in ponudnikov servisnih storitev in izposoje koles. Vendar ti ponudniki ne sodelujejo v turistični ponudbi - S kolesom po Spodnji Savinjski dolini. Informacije o teh

9

ponudnikih kolesarski turist ne prejme direktno iz turistične ponudbe namenjene kolesarjem (Vovk 2005, 50-64). 3.3 Trženje in promocija ponudbe ob kolesarskih poteh Za trženje in promocijo ob kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini potekajo razne tržne in promocijske aktivnosti v okviru izdelave promocijskega gradiva, organizacija kolesarskih prireditev in razna združenja za večjo razpoznavnost. Vsako leto zadnjo nedeljo v juniju Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v sodelovanju s turističnimi društvi Spodnje Savinjske doline organizira tradicionalno kolesarsko prireditev – Kolesarjenje po krožni kolesarski poti, ostale kolesarske prireditve v okviru Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec še niso tradicionalne. Kolesarska prireditev je promovirana na spletnih straneh vseh večjih kolesarskih klubov v Sloveniji in na spletnih straneh Slovenske turistične organizacije. Kolesarske prireditve so organizirane tudi v oviru lokalnih turističnih društev in jih uvrščajo najpogosteje kot dogodek v okviru občinskih praznikov. Največji del trženjskih in promocijskih aktivnosti v okviru kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini se odvija na Zavodu za šport in turizem Žalec, ki za to pridobi tudi finančna sredstva iz proračuna Republike Slovenije. Njihova dela so predvsem vzpostavitev povezovanja nosilcev turistične ponudbe, oblikovanje turističnih paketov ter njihovo trženje, zbiranje, urejanje in izmenjava informacij o turistični ponudbi Žalca in Spodnje Savinjske doline, promocija turistične ponudbe v različnih medijih, zbiranje in podajanje informacij o kraju in dolini tako domačinom kot gostom turistom in še številne druge. Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini služijo kot del ponudbe športnega turizma v Spodnji Savinjski dolini. Zasebni ponudniki nastanitvenih in gostinskih storitev jih vključujejo v dodatno ponudbo, lastne obstoječe ponudbe (ZKST Žalec 2008/a). Za boljšo razpoznavnost in trženje je izdelana posebna brošura z naslovom »S kolesom po Spodnji Savinjski dolini« – kolesarska karta, ki jo je izdelala Razvojna agencija Savinja v sodelovanju z občinami Spodnje Savinjske doline in Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije, z zemljevidom kolesarskih poti, potekom kolesarskih poti in orisanimi občinami. Označene so kulturne, naravne znamenitosti in gostišča ter nastanitveni obrati, vendar ti niso imensko imenovani (Razvojna agencija Savinja /a). Gostinsko turistični grozd »Zeleno kolo« (lokalni grozd). V združenju sodelujejo lokalne skupnosti in zasebniki. Namen je večja razpoznavnost kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini in povezovanje vseh sodelujočih ponudnikov turističnih storitev v enotni turistični produkt – Gostinsko turistični grozd Zeleno kolo. Označena krožna kolesarska pot po Spodnji Savinjski dolini je vključena v evropske kolesarske povezave in v združenje ponudnikov turističnih storitev. Promovira se na strani kolesarskih klubov in na spletni strani Slovenske turistične organizacije (Razvojna agencija Savinja). Želja ponudnikov turistične ponudbe v Spodnji Savinjski dolini je, da bi bila Spodnja Savinjska dolina čim bolj prepoznavna na podlagi naravnih in kulturnih znamenitosti. Narava, skupaj s kulturno dediščino, predstavlja največji (po obsegu in kvaliteti) neizkoriščen razvojni potencial Savinjske doline (Regionalna Razvojna Agencija Celje 2006, 78).

10

3.4 SWOT ANALIZA Izvedli smo SWOT ANALIZO, da bi preučili kakšne so prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za razvoj kolesarskega turizma v Spodnji Savinjski dolini. Tabela 1: SWOT ANALIZA (Kolesarski turizem po Spodnji Savinjski dolini) PREDNOSTI: • neokrnjena narava; • 18 urejenih in oštevilčenih kolesarskih

poti; • cestne povezave (lahka dostopnost do

Savinjske doline); • bogata ponudba kulturnih in naravnih

znamenitosti; • geografska lega, ki omogoča tako

cestno kot gorsko kolesarjenje.

SLABOSTI: • slaba promocija kolesarskega turizma; • slabo vključeni ponudniki ob

kolesarskih poteh, ki nudijo gostinske, nastanitvene in servisne storitve;

• neprepoznavnost destinacije; • nerazvitost turizma na podeželju; • premajhna povezanost s turističnimi

centri; • malo kolesarskih poti ob glavnih cestah; • neoznačene gorske kolesarske poti; • premalo privlačnih in daljših

kolesarskih poti.

PRILOŽNOSTI: • večja promocija kolesarskega turizma; • več kolesarjem prijaznih gostinskih in

nočitvenih kapacitet; • kolesarska počivališča; • zagotovljen servis koles na kolesarskih

poteh; • več kolesarskih poti mimo kulturnih in

naravnih znamenitosti; • več tematskih kolesarskih poti; • več označenih gorskih kolesarskih poti; • več kolesarskih prireditev; • trženje kolesarskih poti tudi preko

organizatorjev potovanj in turističnih agencij;

NEVARNOSTI: • prepočasna ali nezmožna pridobitev

potrebnih dovoljenj; • zagotavljanje varnosti na kolesarskih

poteh; • pridobitev finančnih sredstev za razvoj; • nemotiviranost ključnih subjektov; • slabo sodelovanje zasebnih in javnih

podjetij v Spodnji Savinjski dolini; • slabo sodelovanje občin Spodnje

Savinjske doline pri uvajanju skupnih projektov;

• zaostajanje območja pred ostalimi kolesarskimi destinacijami v Sloveniji;

• tranzitno območje, turisti so namenjeni na boljšo in bolj razpoznavno kolesarsko destinacijo;

• majhnost kolesarske destinacije;

11

4 PRIMERJAVA MED DRAVSKO KOLESARSKO POTJO NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM IN KOLESARSKIMI POTMI V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI 4.1 Kolesarski turizem na avstrijskem Koroškem Geografsko jo pretežno tvori kotlina med Alpami. Prek Karnijskih Alp na jugozahodu tvori avstrijsko mejo z Italijo, prek Karavank na jugu pa s Slovenijo. Gorovje Ture jo na severu ločuje od zvezne dežele Salzburg. Na vzhodu meji na zvezno deželo Štajersko, na zahodu pa na vzhodni del Tirolske (Wikipedija 2008). Avstrijska Koroška je znana po 200 jezerih v obrobju gora. Čista in do 28 stopinj topla voda vabi na kopanje in k različnim vodnim športom. Obsega 75 krajinskih in 55 naravnih parkov in raznih tematskih parkov (Napetsching 2004). Pokrajino odlikuje bogata zgodovino, ki izhaja iz mešanice keltske, nemške, rimljanske in slovanske kulture. Ime Koroška prihaja iz keltske besede in pomeni prijatelj. Kulturno dediščino tvori obilica cerkva, gradov, trdnjav ter keltskih in rimljanskih starih vasi (Kärnten Werbung Ges.m.b.H. 2008/a). Izdelava in urejanje kolesarske infrastrukture v Avstriji, služi skoraj izključno za turistične namene. V hotelih ob večjih razpoznavnih kolesarskih poti je več kot 80 odstotkov kolesarjev. Večja mesta, kot so Gradz in Dunaj, so vodilna kolesarska evropska mesta. Ukrepi za izboljšanje kolesarske infrastrukture in promocije kolesarskih poti so navedeni v Strategiji promocije Kolesarskega Transporta, ki ga je izdalo Avstrijsko Zvezdno Ministrstvo za Agrokulturo, Gozdarstvo, Okolje in Vodno Gospodarstvo . Nekateri izmed ciljev strategije so: izdelava atraktivne in varne kolesarske infrastrukture, ustanovitev kolesarjem prijaznih organizacij in prilagodljivost, sodelovanje vseh izvajalcev na področju kolesarskega turizma – tako na državni kot lokalni ravni ter prilagodljivost javnega transporta za prevoz koles ter ustanavljanje izposojevalnic koles. Ob upoštevanju teh ukrepov je Avstrija postala kvalitetna in razpoznavna kolesarska destinacija (BMLFUW 2006). Na avstrijskem Koroškem je najbolj znana, v okviru kolesarskega turizma, Dravska kolesarska pot, ki vodi od izvira reke Drave v Italiji, 366 kilometrov vzdolž istoimenske reke, skozi vzhodno Tirolsko in Koroško do Maribora v Sloveniji. Na območju avstrijske Koroške je še obilica drugih kolesarskih poti, ki ponujajo kolesarju obilo športnih užitkov in sprostitve.(Kärnten Werbung Ges.m.b.H. 2008/b).

12

4.2 Infrastruktura in turistična ponudba ob Dravski kolesarski poti Dravska kolesarska pot nosi mednarodno oznako R1 in je po naravni lepoti ter kulturni in naravni raznolikosti številka ena v Evropi. Za celotno pot kolesarji v povprečju porabijo štiri do sedem dni, glede na sposobnost in homogenost skupine ter glede na interese za oglede številnih znamenitosti ob poti. Celotna Dravska kolesarska pot je razdeljena na pet etap: • prva etapa: ( Toblach/ Italija – Lienz) 46 kilometrov; • druga etapa: (Lienz – Špital/ Spittal) 75 kilometrov; • tretja etapa: (Špital/ Spittal – Beljak/ Villach/) 38 kilometrov; • četrta etapa: (Beljak/ Villach – Velikovec/ Völkermark) 89 kilometrov; • peta etapa: (Velikovec/ Völkermark – Maribor) 117 kilometrov;

V avstrijsko Koroško se priključi Dravska kolesarska pot iz zahoda blizu kraja Oberdrauburg in jo zapusti na meji s Slovenijo. Dolžina poti po avstrijskem Koroškem je približno 222 kilometrov, kar pomeni, da v prvi etapi ne poteka po avstrijskem Koroškem. V zadnji etapi pa jo zapusti v bližini kraja Labot/Lavamund, na meji s Slovenijo. Po avstrijski Koroški so kolesarske poti lahke – srednje treking kolesarske poti, primerne za rekreativce in družine z otroki. Kvaliteta Dravske kolesarske poti se nenehno izboljšuje. Večina Dravske kolesarske poti poteka po utrjenih poteh ob bregovih Drave, včasih tudi po stranskih manj prometnih cestah. Slovenski del Dravske kolesarske poti je primeren za kolesarje z boljšo telesno kondicijo. Kolesarska steza poteka po južnem bregu reke Drave, po mirnih podeželskih cestah (Kärnten Werbung G.m.b.h). Dravska kolesarska pot, ki poteka čez avstrijsko Koroško, je posebej primerna za družine. Težavnost poti ni prezahtevna in je tako primerna tudi za otroke. Hoteli, kampi, penzioni in drugi ponudniki nastanitvenih kapacitet, ki so ob Dravski kolesarski poti, imajo ponudbo prilagojeno otrokom. Zato so kolesarske počitnice na Dravski kolesarski poti družinska počitniška destinacija (Napetsching 2004). Oblikovana je ponudba tematskih kolesarskih poti, na katerih lahko kolesarji spoznavajo kulture, in si poleg kolesarjenja ogledajo kakšne kulturne zanimivosti (ogled muzejev, gledaliških predstav). Adrenalinskih užitkov željni kolesarji lahko izbirajo zahtevnejše kolesarske poti ali storitve iz dodatne ponudbe: rafting na Dravi, skoki z elastiko (bungee jumping), različne vožnje z ladjico po reki Dravi. Sprostitvi so namenjene lahkotnejše kolesarske poti (reka Drava, neokrnjena narava, pogled na otočke na reki Dravi in urejena počivališča s pitno vodo ponujajo veliko mero sprostitve in miru). Študentom in dijakom je poleg kolesarskih poti prilagojena ponudba predvsem ob večjih jezerih (športne dejavnosti, zabave, ugodnejše cene storitev) (Kärnten Werbung Ges.m.b.H. 2008/c). Gostišča ob Dravski kolesarski poti imajo posebno ponudbo za kolesarje, ki obsegajo raznolike kolesarske ture v povezavi s kulturo, naravo, wellnessom in gostinsko ponudbo, in so tudi odlična izhodišča za kolesarska društva in organizirane skupine. Logo »Drauradweg Wirte« – »Gostišča ob Dravski kolesarski poti« zagotavljajo posebno kakovost. To pomeni, da mora biti gostišče odprto od aprila do oktobra. Lega ne sme biti od Dravske kolesarske poti oddaljena več kot 1,5 kilometrov, imeti mora posebno varovan

13

prostor za hrambo kolesa, možnost izposoje koles ali pa organizirano izposojo koles preko posrednika (izposoja otroških koles, cestnih, treking in gorskih koles), poseben prostor za sušenje kolesarske opreme, možnost čiščenja koles, servis koles (pomoč serviserjev, delavnice z ustrezno opremo, izposoja dodatne opreme, kot so pribor za popravila, orodje in rezervni material, prva pomoč, kolesarske ključavnice, set luči …). Ob kolesarski poti so info točke, kjer kolesarji dobijo promocijsko gradivo z vsemi informacijami o kolesarskih hotelih v regiji (Kärnten Werbung G.m.b.h/a). 4.3 Trženje in promocija ponudbe ob kolesarski poti Geslo avstrijske Koroške je »Uživajmo brez meja«, s tem hočejo poudariti, da je avstrijska Koroška dežela neštetih možnosti, ki poleg pestre ponudbe naravnih, kulturnih in kulinaričnih užitkov ponuja tudi brezskrbni dopust. Ciljne skupine so vse generacije. K boljši prepoznavnosti in trženju pripomore izdelan lasten logotip kolesarske poti, ki je označen na vseh oznakah na kolesarskih poteh, panoramskih tablah, promocijskemu materialu in spletni strani. Dobro promocijo zagotavljajo že dobro urejeni hoteli namenjeni kolesarjem, ki s svojo raznovrstno ponudbo, prilagojeno kolesarjem, dajejo dober vtis na celotno Dravsko kolesarsko pot kot kolesarsko turistično destinacijo. Ponudniki gostinskih in nastanitvenih storitev, ki so združeni pod skupnim imenom »Drauradweg Wirte« – »Gostišča ob Dravski kolesarski poti«. To pripomore za boljšo prepoznavnosti in skupno trženje. Kolesarski gost na tej podlagi lažje izbira sebi primerno ponudbo med ponudbami kraja v katerega je namenjen. Ponudniki so predstavljeni in združeni v skupnem promocijskem gradivu. Kar še bistveno pripomore k boljši prepoznavnosti in trženju. Vse informacije o Dravski kolesarski poti so dosegljive na vseh Turistično informativnih centrih v večjih mestih ob kolesarski poti in ob turistično razvitih območjih, tudi izven avstrijske Koroške. Oglaševanje Dravske kolesarske poti na avstrijskem Koroškem je na lastni spletni strani in na mnogih spletnih straneh v Avstriji in drugod, ki so povezane s kolesarjenjem in turizmom. Na spletni strani Dravske kolesarke poti je možnost brezplačnega naročanja promocijskega gradiva v treh jezikih in zgoščenke, na kateri so opisane vse kolesarske poti v Avstriji z Dravsko kolesarsko potjo. Na zgoščenki so informacije o potekih kolesarskih poti, slikami, kratkim predstavitvenim filmom in vsemi potrebnimi informacijami glede turistične ponudbe. Promocijsko gradivo je dosegljivo na vseh Turistično informativnih centrih v večjih mestih ob kolesarski poti in ob turistično razvitih območjih, tudi izven avstrijske Koroške. Gradivo lahko naroči potencialni kolesarski gost tudi preko brezplačne spletne strani (Kärnten Werbung G.m.b.h/b). Izdelan je kvaliteten kolesarski vodič, kjer je podrobno predstavljen potek kolesarske poti. Razložen je pomen oznak na kolesarki poteh, ki jih kolesarji srečujejo med kolesarjenjem. Dodani so zemljevidi, vse potrebne informacije glede turistične ponudbe in uporabnih informacij. Predstavljena so večja mesta skozi katera poteka kolesarska pot in naravne ter kulturne znamenitosti (Uitz 2005, 3-15).

14

4.4 Primerjava obeh izbranih kolesarskih destinacij Tabela 2: NARAVNE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI OB KOLESARSKIH POTEH

NARAVNE ZNAMENITOSTI

KOLESARSKE POTI PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI

DRAVSKA KOLESARSKA POT NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM

KRAJINSKI IN NARAVNI PARKI

V bližini se nahajajo naravni parki (Razvojna agencija Savinja/a).

V bližini se nahajajo naravni parki (Napetsching 2004).

PODZEMNE JAME V bližini se nahaja kraška podzemna jama, jama Pekel (Vovk 2005, 14–18).

Nekaj kilometrov stran od kolesarskih poti se nahaja rudarska jama in podzemna jama (Napetsching 2004).

SLAPOVI, SOTESKE Se ne nahajajo v bližini (Vovk 2005, 14–18).

Nekaj kilometrov stran od kolesarskih poti se nahaja soteska v Karavankah (Kärnten Werbung Ges.m.b.H. 2008/b).

REKE Na nekaterih odsekih prečkajo reko Savinjo (Vovk 2005, 14 –18).

Večina poti poteka ob reki Dravi (Kärnten Werbung Ges.m.b.H. 2008/b).

JEZERA V neposredni bližini so jezera (Vovk 2005, 14–18).

Jezera so v neposredni bližini kolesarskih poti, nekatera pa so oddaljena le nekaj kilometrov (Kärnten Werbung Ges.m.b.H. 2008/b).

ARHEOLOŠKE NAJDBE

Najdbe iz časov Rimljanov se nahajajo v bližini kolesarskih poti, v Šempetru (Goropevšek, 1-16).

Najdbe iz časov Rimljanov in Keltov se nahajajo v bližini (Kärnten Werbung Ges.m.b.H.2008/a) .

CERKVE, KAPELICE

V neposredni bližini ali ob kolesarskih poteh so številne cerkve in kapelice (Goropevšek, 1-16).

Nekaj kilometrov stran od kolesarskih poti se nahajajo cerkve in katedrale (Kärnten Werbung Ges.m.b.H.2008/a).

GRADOVI, SAMOSTANI

Nekaj kilometrov stran od kolesarske poti se nahajata grad Žovnek in samostan Novi Klošter (Razvojna agencija Savinja/a).

Nekaj kilometrov stran od kolesarskih poti ali v neposredni bližini se nahajajo gradovi, samostani in trdnjave (Kärnten Werbung Ges.m.b.H.2008/a).

MUZEJI Muzej se nahaja v neposredni bližini kolesarskih poti (Razvojna agencija Savinja/a).

Muzeji so od kolesarskih poti oddaljeni nekaj kilometrov (Kärnten Werbung Ges.m.b.H.2008/a).

Opombe: a Vizualna predstava v prilogi 4: Turistični utrinki občine Žalec

Tabela nam prikazuje primerjavo med kulturnimi in naravnimi znamenitostmi, ki so ob kolesarskih poteh ali pa v neposredni bližini. Prihajamo do ugotovitve, da sta obe kolesarski destinaciji bogati s kulturno in naravno dediščino, vendar je obseg znamenitosti v Spodnji Savinjski dolini nekoliko skromnejši v primerjavi z avstrijsko Koroško. Kulturne znamenitosti, ki so na avstrijskem Koroškem, imajo boljšo promocijo, prepoznavnost, ohranjenost in urejenost.

15

Tabela 3: OGLAŠEVANJE KOLESARSKIH POTI

VRSTA OGLAŠEVANJA

KOLESARSKE POTI PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI

DRAVSKA KOLESARSKA POT NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM

LASTNA SPLETNA STRAN

Ne obstaja. Kolesarska pot ima zelo dobro urejeno lastno spletno stran (Kärnten Werbung G.m.b.H).

NAROČANJE PROMOCIJSKEGA GRADIVA NA DOM

Direktno naročanje promocijskega gradiva na dom ni možno, je pa na spletni strani Zavoda za šport in turizem Žalec objavljeno nekatero promocijsko gradivo v elektronski obliki. (ZKST Žalec 2008).

Promocijsko gradivo je možno v veliki meri naročiti na dom in vam ga brezplačno pošljejo v različnih jezikih. Nekatera gradiva pa je potrebno plačati. Promocijsko gradivo je tudi objavljeno v elektronski obliki (Kärnten Werbung G.m.b.H.).

PREDSTAVITEV NA AUDIO-VIDEO ZAPISU (ZGOŠČENKA)

Posnet je kratek film celotne športne ponudbe Spodnje Savinjske doline. Objavljen je na spletni strani Zavoda za turizem Žalec (ZKST Žalec 2008).

Celotna Dravska kolesarska pot je zelo dobro prikazana na zgoščenki, ki jo lahko po želji brezplačno pošljejo na dom (Kärnten Werbung G.m.b.H).

KOLESARSKE PRIREDITVE

V mesecu juliju poteka v okviru občinskih praznikov tradicionalna kolesarska prireditev »S kolesom po Spodnji Savinjski dolini« (ZKST Žalec 2008).

V mesecu maju poteka kolesarska prireditev »Festradeln«, ki je namenjena otvoritvi kolesarske sezone na Dravski kolesarski poti (Kärnten Werbung G.m.b.H).

LOGOTIP KOLESARSKIH POTI

Ne obstaja. Dravska kolesarska pot nosi mednarodno oznako R1 in prepoznaven logotip (Kärnten Werbung G.m.b.H).

KOLESARSKE KARTE

Kolesarska karta: »S kolesom po Spodnji Savinjski dolini«. Kolesarske poti so razdeljene na 18 prog (Razvojna agencija Savinja/a).

Številna paleta kolesarskih kart, ki se razlikujejo po tematiki obiska (Kärnten Werbung G.m.b.H).

OPOMBA: a Vizualna predstava v prilogi 5: Kolesarska karta kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini, b Vizualna predstava v prilogi 7: Posnetek spletne naslovne strani Dravske kolesarske poti. Dravska kolesarska pot je bolj prepoznavna kot kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini. Razlog je, poleg kvalitete kolesarske poti in storitev ob poti, tudi v uspešnem trženju in oglaševanju. Prepoznavnost kolesarskih poti bi povečala izdelava lastnega logotipa. Kolesarska karta S kolesom po Spodnji Savinjski dolini je zelo siromašna v primerjavi s širokim spektrom kolesarskih kart na avstrijskem Koroškem. Ti obsegajo poleg osnovnega zemljevida in informacij tudi predstavitev naravnih in kulturnih znamenitosti ob kolesarskih poteh. Za boljšo promocijo kolesarskih poti je bistvenega pomena izdelava lastne spletne strani, na kateri bo predstavljena celotna ponudba na enem mestu. Za večjo promocijo bi bila dobra poteza možnost naročanja promocijskega gradiva na dom ali objava na spletni strani ter kratek promocijski film kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini.

16

Tabela 4: PONUDBA STORITEV OB KOLESARSKIH POTEH

PONUDBA KOLESARSKE POTI PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI

DRAVSKA KOLESARSKA POT NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM

NASTANITVENI OBRATI

Kolesarjem prijazen hotel je Garni sport hotel Prebold. Nočitev je mogoča tudi v ostalih hotelih, planinskih kočah, kampih, turističnih kmetijah. Ti prenočitveni obrati ne ponujajo kolesarjem prilagojene ponudbe in so na kolesarski karti samo imenovani (Vovk 2005, 50-64).

Obstaja več hotelov namenjenih kolesarjem. Veliko je gostišč, ki v okviru svoje ponudbe ponujajo nočitev z zajtrkom, kampov, turističnih kmetij, ki ponujajo kolesarjem prilagojeno ponudbo. Kolesarji dobijo kontaktne številke o teh nastanitvenih obratih že na kolesarskih kartah (Uitz 2005, 10-80).

GOSTINSKI OBRATI

Nekaj kolesarjem prijaznih gostinskih obratov (Vovk 2005, 50-64).

Kolesarjem prijazni gostinski obrati so združeni pod imenom »Drauradweg Wirte«. Gostišča ob Dravski kolesarski poti zagotavljajo posebno kakovost (Uitz 2005, 10-80).

KOLESARSKA POČIVALIŠČA

Ne obstajajo. Imajo zelo lepo urejena počivališča s pitno vodo (Uitz 2005, 10-80).

TURISTIČNO INFORMATIVNI CENTRI

Turistično informativni centri se nahajajo v Žalcu, Preboldu in Taboru, kjer si je mogoče pridobiti največ informacij o kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini (Vovk 2005, 50-64).

V vseh bližnjih mestih se nahajajo turistično informativni centri. Informacije o Dravski kolesarski poti je mogoče dobiti tudi na turistično informativnih centrih ob jezerih (Uitz 2005, 10-80).

OPOMBA: a Vizualna predstava v prilogi 6: slike kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini, b Vizualna predstava v prilogi 10: slike Dravske kolesarske poti. c Vizualna predstava v prilogi 5: Kolesarska karta kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini. Zaradi boljše razvitosti in obiska avstrijske Koroške kot turistične destinacije je na območju tudi veliko več nastanitvenih, gostinskih obratov. Več je tudi turistično informativnih centrov in turističnih agencij, ki nudijo turistom informacije. V Spodnji Savinjski dolini je nujna izdelava kolesarskih počivališč s pitno vodo. Glede ponudbe nastanitvenih in gostinskih obratov pa je v Spodnji Savinjski dolini problem nepovezanost ponudnikov in občin. Potrebna bi bila bolj natančna izdelava integralnega turističnega produkta – S kolesom po Spodnji Savinjski dolini, kjer bi bili predstavljeni vsi ponudniki ob kolesarskih poteh združeni v celoto. Glede na obstoječe stanje kolesarskega turizma v Spodnji Savinjski dolini je dovolj nastanitvenih in gostinskih kapacitet, vendar bi ti ponudniki morali svojo ponudbo bolj prilagoditi kolesarjem.

17

Tabela 5: CESTNA INFRASTRUKTURA NA KOLESARSKIH POTEH

INFRASTRUKTURA KOLESARSKE POTI PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI

DRAVSKA KOLESARSKA POT NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM

OZNAKE NA KOLESARSKIH POTEH

Oznake na kolesarskih poteh so oštevilčene z 1 do 18. Vsaka oznaka označuje progo. Številka 1 je glavna proga in povezuje vse proge. Manjkajo oznake v križiščih. Brez kolesarske karte se kolesar zlahka izgubi. Na oznakah manjkajo informacije o dolžini proge do bližnjega kraja (Razvojna agencija Savinja/a).

Dravska kolesarska pot je zelo dobro označena. Oznake poti so na vseh križiščih. Oznake so dobro prepoznavne in vsebujejo informacije o dolžini proge do bližnjih krajev. Prepoznaven logotip (Uitz 2005, 10-80).

PANORAMSKE TABLE Panoramske table se nahajajo na začetkih posamezne proge. Na njih je razviden potek proge, označene so zanimivosti in gostinski obrati (Razvojna agencija Savinja/a).

Panoramske table so na vseh večjih odsekih, počivališčih. Na njih so označene zanimivosti, nastanitveni in gostinski obrati, turistično informacijske točke ter potek kolesarske poti. Navedena je oddaljenost do bližnjih krajev. Opisana je tudi turistična destinacija v treh jezikih (Uitz 2005, 10-80).

CESTE IN CESTNE POVEZAVE DO KOLESARSKIH POTI

Dobro urejena prometna infrastruktura. Čez Spodnjo Savinjsko dolino potekajo avtocesta, železniški promet in dobre medkrajevne cestne povezave (Razvojna agencija Savinja/a).

Iz Slovenije potekajo cestne povezave mimo mejnega prehoda v Dravogradu, kjer še ni avtoceste. Po avstrijskem Koroškem pa so ceste urejene ( Kärnten Werbung G.m.b.H).

VRSTA IN OBLIKA KOLESARSKIH POVEZAV

Kolesarske poti so večinoma po lokalnih in regionalnih cestah in potekajo po kolesarskem pasu na vozišču ali direktno po cesti (Razvojna agencija Savinja/a).

Kolesarska pot ima značilnost kolesarke poti. Pomeni, da je samostojna in namenjena samo kolesarjem (ob reki Dravi). Ob regionalnih cestah pa jo ločuje ozek pas zelenice in ograja (Andrejčič in Mušič 2005, 32–36).

OPOMBA: a Vizualna predstava v prilogi 6: slike kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini, b Vizualna predstava v prilogi 10: slike Dravske kolesarske poti. Dravska kolesarska pot ima veliko bolje urejeno cestno infrastrukturo na kolesarski poti. V Spodnji Savinjski dolini bi bilo potrebno postaviti več oznak na kolesarskih poteh in izdelati kolesarske poti, ki bi bile ločene od lokalnih in regionalnih cest. Zaradi lažjega in kakovostnejšega razumevanje tujih obiskovalcev bi lahko bile panoramske table prevedene v angleški in nemški jezik in dopolnjene z dodatnimi informacijami o turistični ponudbi.

18

5. PREDLAGANE REŠITVE ZA IZBOLJŠANJE STANJA KOLESARSKIH POTI PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI 5.1 Analiza rezultatov anketnega vprašalnika V anketi, ki smo jo izvajali od 1. do 15. Maja 2008, je sodelovalo 60 anketirancev iz Slovenije in Avstrije. Anketiranci so bili razdeljeni v pet starostnih skupin, saj je bil namen zajeti vse starostne skupine. V prvo starostno skupino so se uvrstili anketiranci od 15 do 24 let, v drugo od 25 do 34 let, v tretjo od 35 do 44 let, v četrto od 45 do 64 let in v peto stari nad 64 let. Anketo smo izvedli na dveh lokacijah in je predstavljena v dveh skupinah. Prva skupina anketirancev je bila anketirana v Sloveniji, na območju kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini, druga pa na avstrijskem Koroškem, na Dravski kolesarski poti blizu kraja Velikovec/ Völkermarkt. Na vsakem območju je bilo anketiranih 30 ljudi. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz devetih vprašanj. Osem vprašanj je bilo zaprtega tipa (na vsako vprašanje je možen le en odgovor), na dveh so anketiranci z ocenami od 1 do 5 ocenjevali ponudbo ob kolesarskih poteh ter kakovost in dostopnost informacij ob njih. Na vprašanje o virih informacij in o odločitvi za izbiro kolesarskih poti je bilo možnih več odgovorov. Iz ankete smo želeli izvedeti: • kakšna je starostna struktura kolesarjev; • kaj kolesarje najbolj pritegne na kolesarski poti; • kje so dobili informacije o kolesarskih poteh in kako jih ocenjujejo; • kako ocenjujejo infrastrukturo – oznake na kolesarskih poteh in kakšno vlogo ji

namenjajo pri odločitvi o izbiri kolesarske poti; • kako so zadovoljni s ponudbo gostinskih, nastanitvenih in servisnih storitev ob

kolesarskih poteh; • ugotoviti prednosti in slabosti, ter predlagati morebitne izboljšave na kolesarskih poteh

po Spodnji Savinjski dolini; • primerjati mnenja anketirancev na kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini z

mnenji anketirancev na Dravski kolesarski poti na avstrijskem Koroškem.

V analizi so prikazani rezultati vsake ankete posebej, graf in komentar pa sta podana kot primerjava kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini z Dravsko kolesarsko potjo.

19

Pri prvem vprašanju smo hoteli izvedeti, kaj kolesarje najbolj pritegne pri izbiri kolesarske poti.

Graf 1: STRUKTURA ANALIZE RAZLOGOV ZA IZBIRO KOLESARSKE POTI

05

101520

Panorama kolesarske poti

Varnost kolesarske poti Urejenost kolesarske poti

Označenost kolesarske poti

Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini

Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem

Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini: 56,6% ali 17 anketirancev je ocenilo, da je panorama glavni razlog pri izbiri kolesarske poti, 23,3% ali 7 anketirancev je menilo, da se odločajo na podlagi urejenosti kolesarske poti in 20% ali 6 anketirancev se je odločilo, da jim največ pomeni varnost kolesarske poti. Nihče od anketirancev ni bil mnenja, da jim pri izbiri kolesarske poti največ pomeni njena označenost. Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem: 33,3% ali 10 anketirancev je ocenilo, da jim je panorama glavni razlog za izbiro kolesarske poti, 26,6% ali 8 anketirancev je menilo, da je za izbiro kolesarske poti najbolj pomembna njena varnost, 23,2% ali 7 anketirancev je dalo največji poudarek pri izbiri označenosti kolesarske poti in 16,6% ali 5 anketirancev je ocenilo, da ima pri izbiri bistven pomen urejenost kolesarske poti. Ugotovitev, da je pri obeh kolesarskih destinacijah na prvem mestu panorama kolesarske poti, ne preseneča. Razlog je v tem, da poti potekajo ob atraktivni okolici. Urejenosti in varnosti so anketiranci v Spodnji Savinjski dolini pripisali približno enako vrednost. Nihče od anketirancev v Spodnji Savinjski dolini ni navedel, da jim pri izbiri kolesarske poti največ pomeni označenost kolesarske poti. Na avstrijskem Koroškem dajejo kolesarji večji poudarek oznakam kot pa urejenosti, čeprav k urejenosti kolesarske poti na nek način sodijo tudi oznake. Zaskrbljujoč je podatek, da na obeh kolesarskih destinacijah kolesarji namenjajo varnosti komaj od 20% do 27%. Glede na rezultate ankete bi lahko kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini predstavljali kot panoramsko zelo lepe, z raznoliko pokrajino in obilico naravnih in kulturnih zanimivosti. Večji poudarek bi morali v Spodnji Savinjski dolini nameniti varnosti, urejenosti in oznakam na kolesarskih poteh. Pri vprašanju o tem kateri vir informacij uporabljajo, oziroma so uporabljali pri odločitvi za izbiro kolesarske poti je bilo možnih več odgovorov. Namen vprašanja je bil pridobiti informacije o tem, kam se kolesarji najpogosteje obračajo po informacije, ko se odločajo za kolesarske počitnice ali kolesarske izlete.

20

Graf 2: STRUKTURA ANALIZE UPORABLJENIH VIROV INFORMACIJ PRI IZBIRI KOLESARSKE POTI

05

101520

Priporočila prijateljev

Osebne izkušnje

Propagandni material

Kolesarski dogodki

Sejmi Turistično informativni

centri

Sredstva javnega

obveščanja

Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini

Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem

Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini: 42,2% ali 19 odgovorov od skupnih 45 namenjajo osebnim izkušnjam, 31,1% ali 14 odgovorov priporočilom prijateljev, 13,3% ali 6 odgovorov propagandnemu materialu, 8,8% ali 4 odgovore kolesarskim dogodkom in 4,4% ali 2 odgovora pa sredstvom javnega obveščanja. Sejme in turistično informativnim centre ne uporabljajo, kot možen vir informacij. Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem: 34,7% ali 17 odgovorov od skupnih 49 namenjajo propagandnemu materialu, 26,6% ali 13 odgovorov osebnim izkušnjam, 18,3% ali 9 odgovorov priporočilom prijateljev, 12,2% ali 6 odgovorov kolesarskim dogodkom in po 4% ali 2 odgovora namenjajo turistično informativnim centrom in sredstvom javnega obveščanja. Sejmom ne pripisujejo odgovorov. Iz rezultatov ankete v Spodnji Savinjski dolini je razvidno, da kolesarji najbolj zaupajo osebnim izkušnjam. Na avstrijskem Koroškem se kolesarji odločajo bolj na podlagi propagandnega materiala, kar je mogoče pripisati boljšemu in številčnejšemu propagandnemu materialu. Velik poudarek v obeh kolesarskih destinacijah pripisujejo priporočilom prijateljev, saj so preverjene informacije o zadovoljstvu ali nezadovoljstvu kolesarjev na kolesarskih poteh zelo dobrodošla informacija. Slabši odstotek, ki ga kolesarji v Spodnji Savinjski dolini namenjajo propagandnemu materialu, je morda odraz slabše promocije in zelo malega obsega propagandnega materiala. Kolesarski dogodki so v obeh primerih bolj v ozadju, vzrok je mogoče iskati v pomanjkanju kolesarskih prireditev ali pa so premalo odmevne. Dravska kolesarska pot pa se dobro trži tudi preko turistično informativnih centrov. V Spodnji Savinjski dolini bi bilo potrebno za boljšo razpoznavnost kolesarskih poti nujno izboljšati obseg in kvaliteto propagandnega materiala, da bi tako lahko pridobili večjo število tujih gostov. Potreben je nastop na sejmih in večja medijski odzivnosti tudi preko sredstev javnega obveščanja. Povprašali smo, če se jim zdi kolesarska pot po kateri so kolesarili, razpoznavna v primerjavi z ostalimi kolesarskimi potmi v državi. Namen zastavljenega vprašanja je bil dobiti informacijo o tem, kakšno mnenje imajo kolesarji o kolesarski poti in kakšna je popularnost kolesarske poti.

Graf 3: STRUKTURA ANALIZE RAZPOZNAVNOSTI KOLESARSKE POT V PRIMERJAVI Z OSTALIMI KOLESARSKIMI POTMI V DRŽAVI

21

0

10

20

Je razpoznavna Ne morem se odločiti Ni razpoznavna

Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini

Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem

Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini: 46,4% ali 14 anketirancev je odgovorilo, da se o razpoznavnosti ne morejo odločiti, 30% ali 9 anketirancev se je zdela kolesarska pot razpoznavna, 23,3% ali 7 anketirancem pa nerazpoznavna. Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem: 53,3% ali 16 anketirancev se o razpoznavnosti kolesarske poti ni moglo odločiti, 43,3% ali 13 anketirancev je bilo mnenja, da je kolesarska pot prepoznavna, 3,3% ali 1 anketiranec pa je bil mnenja, da kolesarska pot ni prepoznavna. Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini niti približno niso tako razpoznavne v Sloveniji kot je to Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem. Razlog je lahko, da so kolesarske poti na veliko manjšem območju, kot pa je to Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem. Avstrijska Koroška je tudi veliko bolj razvita turistična destinacija v Avstriji, kot pa je to Spodnja Savinjska dolina v Sloveniji. Za večjo razpoznavnost kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini bi bilo potrebno razviti celotno turistično destinacijo, na kateri se nahajajo kolesarske poti, in izboljšati ponudbo, promocijo ter infrastrukturo. Varnost je zelo pomemben dejavnik na kolesarskih poteh, zato smo naključne kolesarje povprašali, če so se med kolesarjenjem na kolesarski poti počutili varno. Namen je bil poizvedeti, če se kolesarji na kolesarskih poteh počutijo varno in kolesarijo brez omejitev glede varnosti na kolesarskih poteh.

Graf 4: STRUKTURA ANALIZE ZADOVOLJSTVA O VARNOSTI NA KOLESARSKI POTI

0

20

40

Da Ne

Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini

Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem:

Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini: 76,6% ali 23 anketirancev je odgovorilo, da se na kolesarki poti počuti varno, 23,3% ali 7 anketirancev pa je odgovorilo, da se ne počuti varno. Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem: 86,6% ali 26 anketirancev je odgovorilo, da se na kolesarski poti počutijo varno, 13,3% ali 4 anketiranci pa se ne počutijo varno.

22

Rezultat obeh turističnih destinacijah je pozitiven. Kolesarji se na kolesarskih poteh počutijo varne. Kar pa je na kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini kar malo izven pričakovanja, saj so namreč v večji meri speljane po lokalnih in regionalnih cestah. Da se kolesarji na Dravski kolesarski poti počutijo varno, je bilo pričakovano, saj v večji meri poteka po lepo urejeni kolesarski poti mimo reke Drave. V nadaljevanju analize smo se lotili vprašanje infrastrukture na kolesarskih poteh. Zanimalo nas je kako so kolesarji zadovoljni z oznakami na kolesarski poti. To vprašanje je podalo razloge za zadovoljstvo ali nezadovoljstvo kolesarskih gostov glede na oznake na kolesarskih poteh. Graf 5: STRUKTURA ANALIZE STANJA OZNAK NA KOLESARSKI POTI

05

101520

So neopazne So dobro opazne

Jih je premalo Dovolj jih je Drugo

Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini

Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem:

Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini: 50% ali 15 anketirancev je mnenja, da jih je premalo, 23,3% ali 7 anketirancev je mnenja, da so oznake neopazne, 20% ali 6 anketirancev pa, da so dobro opazne. 3,3% ali 1 anketiranec je odgovoril, da je dovolj oznak, 3,3% ali 1 anketiranec pa je označil drugo mnenje. Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem: 50% ali 15 anketirancev je mnenja, da so oznake dobro opazne, 20% ali 6 anketirancev pa je mnenja, da so neopazne. 16,6% ali 5 anketirancev je mnenja, da je dovolj oznak, 10% ali 3 anketiranci so odgovorili, da jih je premalo. 3,3% ali 1 anketiranec pa je podal drugo mnenje. Polovica od vseh anketirancev v Spodnji Savinjski dolini je mnenja, da je oznak na kolesarskih poteh premalo, polovica od vseh anketirancev na Dravski kolesarski poti pa je mnenja, da jih je dovolj, kar bi lahko pripisali boljši infrastrukturni in urejenosti. Zanimivo je tudi nasprotje, da je 20% anketirancev v Spodnji Savinjski dolini mnenja, da so oznake dobro opazne. Prav toliko, 20% anketirancev na Dravski kolesarski poti, pa je bilo mnenja, da so oznake neopazne. Morda bi lahko to pripisali razlogu, da je Dravska kolesarska pot bolje razpoznavna. S tega razloga bi lahko sklepali, da kolesarski gostje sodijo med bolj zahtevne, ki dobro poznajo kolesarske poti in so kolesarili tudi že po boljših kolesarskih poteh kot je Dravska. V Spodnji Savinjski dolini pa je stanje morda ravno obratno in na kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini ne kolesarijo pretirano zahtevni kolesarji. V Spodnji Savinjski dolini bi bilo potrebno postaviti več oznak na kolesarskih poteh. Še posebno so problematični odseki, na katerih ni oznak, ki bi nakazale nadaljevanje poti. Problem je tudi v tem, da so nekatere kolesarske poti slabo vzdrževane, kar pomeni, da so table prestavljene ali pa nakazujejo kolesarsko pot v napačno smer.

23

Glede ponudbe storitev ob kolesarskih poteh nas je zanimala predvsem ponudba gostinskih storitev, servisnih storitev in ponudba hotelov, ki so namenjeni kolesarjem. Anketiranci so ocenjevali ponudbo storitev ob kolesarski poti, in sicer: 1 = popolnoma nezadovoljen, 2 = pretežno nezadovoljen, 3 = niti nezadovoljen niti zadovoljen, 4 = pretežno zadovoljen, 5 = popolnoma zadovoljen. Rezultati naj bi pokazali, kakšno je zadovoljstvo kolesarjev s ponudbo storitev: prehrambnih, nastanitvenih obratov in servisov koles, ki se nahajajo ob kolesarski poti. Namen je bil dobiti vpogled v kakovost ponudbe storitev, ki je namenjena kolesarjem, ko se odpravijo na kolesarske počitnice ali kolesarke izlete. Graf 6: STRUKTURA ANALIZE OCEN PONUDBE STORITEV OB KOLESARSKIH POTEH PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI

0

5

10

15

20

Gostinska ponudba Servis koles Hoteli, ki so specializirani za kolesarje

popolnoma nezadovoljen pretežno nezadovoljen niti nezadovoljen, niti zadovoljen pretežno zadovoljen popolnoma zadovoljen

Graf 7: STRUKTURA ANALIZE OCEN PONUDBE STORITEV OB DRAVSKI KOLESARSKI POTI

0

10

20

Gostinska ponudba Servis koles Hoteli, ki so specializirani za kolesarjepopolnoma nezadovoljen pretežno nezadovoljen niti nezadovoljen, niti zadovoljen pretežno zadovoljen popolnoma zadovoljen

GOSTINSKA PONUDBA: Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini: Gostinska ponudba: 6,6% ali 2 anketiranca sta bila z gostinsko ponudbo popolnoma nezadovoljna, 30% ali 9 anketirancev je bilo pretežno nezadovoljnih, 43,3% ali 13 anketirancev ni bilo niti nezadovoljnih niti zadovoljnih, 20% ali 6 anketirancev je bilo pretežno zadovoljnih, nihče od anketirancev ni bil popolnoma zadovoljen z gostinsko ponudbo. Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem: Gostinska ponudba: Nihče od anketirancev ni bil popolnoma nezadovoljen z gostinsko ponudbo, 13,3% ali 4 anketiranci so bili pretežno nezadovoljni, 26,6% ali 8 anketirancev ni bilo niti nezadovoljnih niti zadovoljnih, 53,3% ali 16 anketirancev je bilo pretežno zadovoljnih, 6,6% ali 2 anketiranca sta bila z gostinsko ponudbo popolnoma zadovoljna.

24

V primerjavi rezultatov med kolesarskimi potmi po Spodnji Savinjski dolini in Dravsko kolesarsko potjo na avstrijskem Koroškem vidimo, da so kolesarji podobno zadovoljni z gostinsko ponudbo ob poteh. Nikjer ni pretiranih odstopanj glede popolnega nezadovoljstva ali popolnega zadovoljstva. Razlika je samo v tem, da verjetno glede na skromnejšo gostinsko ponudbo ni bil nihče od anketirancev popolnoma zadovoljen z gostinsko ponudbo v Spodnji Savinjski dolini. Stanje na Dravski kolesarski je , da se sicer pojavi, skromnejši delež povsem zadovoljnih anketirancev, vendar je dve petine gostov nezadovoljnih, glede gostinske ponudbe. Rezultat na avstrijski Koroški je morda znak za izboljšanje kakovosti gostinske ponudbe tudi v gostiščih ob Dravski kolesarski poti. Kolesarski gostje na kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini sicer niso povsem nezadovoljni z gostinsko ponudbo ob kolesarskih poteh. Delež zadovoljstva kolesarjev bi se morda lahko izboljšal s prilagojeno ponudbo hrane in pijače. SERVIS KOLES: Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini: 46,6% ali 14 anketirancev je bilo popolnoma nezadovoljnih s servisom koles, 26,6% ali 8 pa pretežno nezadovoljnih. 13,3% ali 4 anketiranci niso bili niti nezadovoljni niti zadovoljni, 10% ali 3 anketiranci so bili pretežno zadovoljni, 3,3% ali 1 anketiranec je bil popolnoma zadovoljen s ponudbo servisa kolesa ob kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini. Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem: 13,3% ali 4 anketiranci so bili popolnoma nezadovoljni s servisom koles, 26,6% ali 8 anketirancev pretežno nezadovoljnih, 40% ali 12 anketirancev ni bilo niti nezadovoljnih niti zadovoljnih, 16,6% ali 5 anketirancev je bilo pretežno zadovoljnih, 3,3% ali 1 anketiranec je bil popolnoma zadovoljen. Glede na 46,6% deležem popolnoma nezadovoljnih anketirancev na kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini je to očiten znak, da je teh ponudnikov ali zelo malo ali pa njihove storitve niso kvalitetne in bi bilo potrebno kaj narediti v tej smeri. Tudi na Dravski kolesarski poti se rezultati bolj nagibajo k nezadovoljstvu kot zadovoljstvu anketirancev. Morda bi bilo potrebno izboljšati kvaliteto servisnih storitev za kolesa. Na kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini nudi servis koles samo ena prodajalna in servis koles v Žalcu. Servis koles vam nudijo tudi v enem izmed hotelov. Seveda pa je po Spodnji Savinjski dolini več serviserjev koles, vendar ti ponudniki niso imenovani v kolesarskih kartah in je informacije o njih težko dobiti. Za servis koles bi morali delno poskrbeti tudi ponudniki gostinskih lokalov. HOTELI, KI SO SPECIALIZIRANI ZA KOLESARJE: Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini:

25

50% ali 15 anketirancev je bilo popolnoma nezadovoljnih s hoteli, ki so specializirani za kolesarje, 26,6% ali 8 anketirancev je bilo pretežno nezadovoljnih, 13,3% ali 4 anketiranci niso bili niti nezadovoljni niti zadovoljni, 6,6% ali 2 anketiranca sta bila pretežno zadovoljna, 3,3% ali 1 anketiranec je bil popolnoma zadovoljen. Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem: 6,6% ali 2 anketiranca sta bila popolnoma nezadovoljna s hoteli, ki so specializirani za kolesarje, 16,6% ali 5 anketirancev je bilo pretežno nezadovoljnih, 36,6% ali 11 anketirancev ni bilo niti nezadovoljnih niti zadovoljnih, 30% ali 9 anketirancev je bilo pretežno zadovoljnih, 10% ali 3 anketiranci so bili popolnoma zadovoljni. Rezultati na kolesarski poti po Spodnji Savinjski dolini kažejo, da je bila polovica anketirancev nezadovoljnih s hoteli, ki so specializirani za kolesarje. Razlog je mogoče iskati v slabi promociji in pomanjkanju kolesarskih hotelov ter neprilagojeni ponudbi kolesarjem. Na Dravski kolesarski poti je stanje nekoliko drugačno, vendar glede na rezultate tudi ni stanje zadovoljstva ravno najboljše. Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini potrebujejo učinkovit destinacijski menedžment, ki bi povezal vse ponudnike storitev ob kolesarskih poteh in pomagal zgraditi trdno in uspešno kolesarsko destinacijo. Z rastjo deleža kolesarskih gostov bi bilo tudi več zainteresiranih ponudnikov, ki bi gradili hotele, ki so specializirani za kolesarske goste. Tudi ponudba že obstoječih ponudnikov bi se zaradi konkurence izboljšala. Pri vprašanju o dostopnosti informacij o kolesarskih poteh, nas je zanimalo ali so bili anketiranci zadovoljni z dostopnostjo informacij o kolesarskih poteh. Anketiranci so ocenjevali dostopnost in kakovost informacij o kolesarski poti, in sicer z ocenami: 1 = popolnoma nezadovoljen, 2 = pretežno nezadovoljen, 3 = niti nezadovoljen niti zadovoljen, 4 = pretežno zadovoljen, 5 = popolnoma zadovoljen. Z rezultati smo dobili vpogled v stanje promocije kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini v primerjavi z Dravsko kolesarsko potjo. Izvedeti smo, kakšno je mnenje o dostopnosti informacij o kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini. Za analizo smo izbrali tri vire informacij, s katerimi turisti najpogosteje pridobivajo informacije. Graf 8: STRUKTURA ANALIZE DOSTOPNOSTI INFORMACIJ O KOLESARSKI POTI PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI

0

5

10

15

Dostopnost informacij v tiskani obliki Dostopnost informacij na internetu Dostopnost informacij na na Turistično informativnem centru

popolnoma nezadovoljen pretežno nezadovoljen niti nezadovoljen, niti zadovoljen pretežno zadovoljen popolnoma zadovoljen

Graf 9: STRUKTURA ANALIZE DOSTOPNOSTI INFORMACIJ O DRAVSKI KOLESARSKI POTI

26

0

10

20

30

Dostopnost informacij v tiskani obliki Dostopnost informacij na internetu Dostopnost informacij na na Turistično informativnem centru

popolnoma nezadovoljen pretežno nezadovoljen niti nezadovoljen, niti zadovoljen pretežno zadovoljen popolnoma zadovoljen

DOSTOPNOST INFORMACIJ V TISKANI OBLIKI (brošure, katalogi, zemljevidi): Kolesarska pot po Spodnji Savinjski dolini: 23,3% ali 7 anketirancev je bilo popolnoma nezadovoljnih z dostopnostjo informacij v tiskani obliki ob kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini. 26,6% ali 8 anketirancev je bilo pretežno nezadovoljnih, 40% ali 12 anketirancev ni bilo niti nezadovoljnih niti zadovoljnih, 10% ali 3 anketirancev je bilo pretežno zadovoljnih, nihče od anketirancev pa ni bil popolnoma zadovoljen. Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem: Nihče od anketirancev ni bil popolnoma nezadovoljen z dostopnostjo informacij v tiskani obliki o Dravski kolesarski poti. 3,3% ali 1 anketiranec je bil pretežno nezadovoljen, 23,3% ali 7 anketirancev ni bilo niti nezadovoljnih niti zadovoljnih. 70% ali 21 anketirancev je bilo pretežno zadovoljnih, 3,3% ali 1 anketirancev pa je bil popolnoma zadovoljen. Pomanjkljivost dostopnosti informacij o kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini je v pomanjkanju propagandnega materiala. Manjkajo predvsem koristne informacije in kontaktne številke. Kot smo že omenili, je na razpolago veliko več brošur in kolesarskih kart o Dravski kolesarski poti, ki jih lahko potencialni kolesarski gostje brezplačno naročajo na dom preko njihove spletne strani. Za bolj uspešno trženje kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini bi bilo potrebno, po vzoru tiskovin Dravske kolesarke poti, izdelati z informacijami bolj obsežen propagandni material v tiskani obliki. Tiskovine bi morale biti na razpolago po vseh območjih kjer se zadržujejo kolesarji. Na vseh bencinskih črpalkah po Spodnji Savinjski dolini, v hotelih, gostinskih obratih. Na takšen način bi bile kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini bolj prepoznavne. DOSTOPNOST INFORMACIJ NA INTERNETU (spletne strani…) Kolesarska pot po Spodnji Savinjski dolini: 16,6% ali 5 anketirancev na kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini je bilo popolnoma nezadovoljnih z dostopnostjo informacij na internetu. 13,3% ali 4 anketiranci so bili pretežno nezadovoljni, 36,6% ali 11 anketirancev ni bilo niti nezadovoljnih niti zadovoljnih, 23,3% ali 7 anketirancev je bilo pretežno zadovoljnih, 10% ali 3 anketiranci pa so bili popolnoma zadovoljni. Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem: Nihče od anketirancev na Dravski kolesarski poti ni bil popolnoma nezadovoljen z dostopnostjo informacij na internetu. 3,3% ali 1 anketiranec je bil pretežno nezadovoljen,

27

30,% ali 9 anketirancev ni bilo niti nezadovoljnih niti zadovoljnih, 56,6% ali 17 anketirancev je bilo pretežno zadovoljnih, 10% ali 3 anketiranci pa so bili popolnoma zadovoljni. Za kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini ni samostojne spletne strani, vendar je informacije možno dobiti na spletnih straneh Zavoda za šport in turizem Žalec. Omeniti je potrebno, da so informacije o kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini tudi na bolj obiskanih spletnih straneh Kolesarskih klubov v Sloveniji. O dostopnosti informacij Dravske kolesarske poti na internetu pa je več kot polovica anketiranih pretežno zadovoljnih. Morda so anketiranci kljub lastni spletni strani pogrešali nekatere koristne informacije o Dravski kolesarski poti. Razlog bi lahko bil v tem, da so informacije v tujih jezikih, kot sta angleščina in slovenščina, bolj skromne. Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini nimajo lastne spletne strani. Različni ponudniki turistične ponudbe v Spodnji Savinjski dolini tržijo kolesarke poti kot dodatno turistično ponudbo. Na takšen način se tudi promovira na njihovih spletnih straneh. Vendar bi lahko glede na rastoči trend kolesarjenja pri nas in v svetu razmišljali o izdelavi lastne spletne strani. DOSTOPNOST INFORMACIJ NA TURISTIČNO INFORMATIVNIH CENTRIH: Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini: 13,3% ali 4 anketiranci na kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini so bili popolnoma nezadovoljni z dostopnostjo informacij na turistično informativnih centrih. 33,3% ali 10 anketirancev je bilo pretežno nezadovoljnih, 36,6% ali 11 anketirancev ni bilo niti nezadovoljnih niti zadovoljnih, 16,6% ali 5 anketirancev je bilo pretežno zadovoljnih, nihče od anketirancev ni bil popolnoma zadovoljen. Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem: Nihče od anketirancev na Dravski kolesarski poti ni bil popolnoma nezadovoljen z dostopnostjo informacij na turistično informativnih centrih. 10% ali 3 anketiranci so bili pretežno nezadovoljnih, 43,3% ali 13 anketirancev ni bilo niti nezadovoljnih niti zadovoljnih, 26,6% ali 8 anketirancev je bilo pretežno zadovoljnih, 20% ali 6 je bilo popolnoma zadovoljnih. Zadovoljstvo z informacijami na turistično informativnih centrih je v trdni povezavi z prejšnjim vprašanjem o dostopnosti informacij v tiskani obliki. Če ne obstajajo informacije v tiskani obliki, jih tudi ne morejo nuditi. Na turistično informativnih centrih v Spodnji Savinjski dolini zapolnijo pomanjkanje informacij na promocijskem gradivu kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini z drugim sorodnim promocijskim gradivom. Na avstrijskem Koroškem je veliko več na razpolago tako informacij v tiskani obliki kot glede na razvitost destinacije tudi Turistično informativnih centrov. Glede na povezavo tega vprašanja z vprašanjem o uporabljenih virih informacij pri izbiri kolesarskih poti pridemo do rezultatov, da se na turistično informativne centre ni obrnil nihče od anketirancev na kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini, zato so odgovori morda nerealni. Na Dravski kolesarski poti pa je bil 4% delež anketirancev, ki uporabljajo kot vir informacij pri izbiri kolesarske poti turistično informativne centre. Zanimal nas je delež ženskih in moških kolesarjev.

28

Graf 10: STRUKTURA ANALIZE SPOLA MED ANKETIRANCI NA KOLESARSKI POTI

0

10

20

30

Ženski Moški

Kolesarska pot po Spodnji Savinjski dolini

Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem:

Kolesarska pot po Spodnji Savinjski dolini: 60% ali 18 anketirancev je bilo moškega spola, 40% ali 12 pa ženskega spola. Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem: 53,3% ali 16 anketirancev je bilo moškega spola, 46,6% ali 14 pa ženskega spola.Delež žensk in moških je dokaj izenačen, kar kaže smo izbrali glede na spol uravnotežen vzorec. Naš namen je bil zajeti vse starostne skupine kolesarjev, saj je kolesarjenje šport, ki je priljubljen v vseh starostnih skupinah. Graf 11: ANALIZA STRUKTURE STAROSTI ANKETIRANCEV NA KOLESARSKI POTI

0

5

10

15

Od 15 do 24 let Od 25 do 34 let Od 35 do 44 let Od 45 do 64 let Nad 64 let

Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini

Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem:

Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini: 33,3% ali 10 anketirancev je bilo starih med 25 in 34 let, 26,6% ali 8 anketirancev je bilo starih med 35 in 44 let, 26,6% ali 8 anketirancev je bilo starih med 45 in 64 let, 13,3% ali 4 anketiranci so bili stari med 15 in 24 let, nad 64 let pa ni bil nobeden med anketiranimi. Dravska kolesarska pot na avstrijskem Koroškem: 33,3% ali 10 kolesarjev je bilo starih med 45 in 64 let, 26,6% ali 8 anketirancev je bilo starih med 25 in 34 let, 13,3% ali 4 anketiranci so bili stari med 15 in 24 let, 16,6% ali 5 anketirancev je bilo starih nad 64 let, 10% ali 3 anketiranci so bili stari med 35 in 44 let. Z dobljenimi rezultati lahko potrdimo, da je kolesarjenje priljubljeno med vsemi starostnimi skupinami. Najmanj anketirancev je bilo v obeh primerih v prvi starostni skupini, med 15 in 24 letom starosti. Večina anketirancev je bila stara med 25 in 64 let. 5.2 Predlogi za uporabnikom prijaznejšo ponudbo V zadnjem času postaja podeželje s svojimi sestavinami zelo priljubljena in privlačna destinacija. Zato so vlaganja države za razvoj in obuditev podeželja več kot opravičene. Še

29

posebno so vlaganja pomembna za izgradnjo cestne infrastrukture in čim boljše trženje (Šauperl 2000, 15-17). Kolesarski gost pričakuje od kolesarske destinacije ravno to, kar mu ponuja podeželje: naravo, svež zrak, kulturne in naravne znamenitosti in oddih in ne množičnega turizma. Spodnja Savinjska dolina ponuja veliko možnosti ogledov kulturnih in naravnih znamenitosti, ki bi ob pravi gostinski in turistični ponudbi zaživele in postale priljubljen kraj za obisk turistov. Ob njih že potekajo kolesarske poti, ki bi se lahko še izboljšale. Kolesarski turizem je v Spodnji Savinjski dolini v fazi razvoja. Označenih je 18 kolesarskih poti. Dva hotela v okviru dodatne ponudbe ponujajo gostom možnost kolesarjenja po kolesarskih poteh, nekaj je ponudnikov gostinskih lokalov, ki imajo ponudbo prilagojeno kolesarjem. Na splošno prevladuje mnenje, da so kolesarji slabi gostje, ki na svojih izletih ali počitnicah ne trošijo veliko. Z upeljavo destinacijskega menedžmenta bi Spodnja Savinjska dolina lahko dobila dober teoretičen in praktičen model, da na dolgi rok zaživi kot razpoznavna turistična destinacija. Veliko lažje bi bilo v turistično ponudbo vpeljati kolesarski turizem. Z večanjem razpoznavnosti destinacije bi bilo več turistov, ki bi prinašali sredstva, s katerimi bi se lahko delno financirala gradnja nove kolesarske infrastrukture. Postalo bi očitno, da ti turisti potrebujejo dobro urejene kolesarke poti ob prilagojeni gostinski in nastanitveni ponudbi. Spodbujajoč pa je tudi podatek, da vse več ljudi kolesari, in gradnja novih kolesarskih poti in nastanitvenih kapacitet nikakor ne bi bila zgrešena poteza. 5.2.1 Izboljšave na področju kolesarske infrastrukture Glede na majhnost destinacije bi bilo priporočljivo, da bi se ravnali po sosedih Avstrijcih in začeli graditi majhne kolesarske hotele, ki bi dajali gostom občutek domačnosti in sproščenosti. Povečal bi se lahko tudi delež turističnih kmetij, ki bi poleg nastanitve kolesarjem, nudile tudi kulinarične užitke in številno drugo ponudbo prilagojeno individualnemu turizmu. Omeniti je potrebno, da je na kolesarskih poteh slabo poskrbljeno za servise koles. V ta namen bi se morali bolj angažirati ponudniki gostinskih in nastanitvenih obratov ob kolesarskih poteh. Nuditi bi morali vsaj najnujnejšo oskrbo za popravilo koles. Prednost kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini je, da je na njih možnost tako cestnega kot gorskega kolesarjenja na dokaj malem območju, neokrnjena narava, naravna in kulturna dediščina, jezera, reka Savinja, dobre cestne povezave (Spodnja Savinjska dolina ni na težko dostopnem območju), prijazni ljudje in seveda poudarek pridelave hmelja, ki ga domačini s ponosom imenujejo tudi »zeleno zlato« , po katerem je Spodnja Savinjska dolina najbolj prepoznavna. Iz prometno varnostnih, zdravstvenih in turistično-rekreativnih razlogov je optimalno, da se državne kolesarske povezave urejajo kot samostojne kolesarske poti, lahko pa tudi kot kolesarske steze, kolesarski pasovi ali kolesarji skupaj z motornim prometom na vozišču. Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini so v večji meri potekajo po regionalnih in lokalnih cestah, ki pa so le nemalokrat preveč prometno obremenjene in so kolesarji zato ogroženi na cestišču. Kolesarske steze so le po nekaterih regionalnih cestah, na lokalnih cestah pa so kolesarji večji meri prepuščeni samemu sebi. Potrebna bi bila izdelava novih kolesarskih poti, ki bi bile ločene od glavnih cest in dostopne do slikovitih poti in naravnih predelov, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Samostojne, ločene površine za kolesarje omogočajo večjo prometno varnost in porast števila kolesarjev. Za ureditev kolesarskih poti po Spodnji

30

Savinjski dolini je smiselno izkoristiti čim več ne kategoriziranih cest, ustreznih poljskih poti, gozdnih cest, rečnih nasipov ali opuščenih tras drugih infrastruktur. V okolici turistično pomembnih krajev, kjer se pričakuje več kolesarjev, je najprimernejša izvedba kolesarskih poti ( Andrejčič in Mušič 2005, 19). Po zgledu Dravske kolesarske poti bi lahko razmislili o izgradnji kolesarske poti ob reki Savinji, ki teče čez Spodnjo Savinjski dolino. Ob reki Savinji že potekajo sprehajalne poti, ki bi ob izboljšavi infrastrukture služile tudi kot kolesarske poti. Lokalni kolesarji že kolesarijo po teh sprehajalnih poteh, potrebno jih je le še urediti, da bodo primerna za turistično kolesarjenje. Za boljšo razpoznavnost kolesarskih poti je potrebno narediti nove oznake na kolesarskih poteh. Na katerih bi dodali logotip, dolžino kolesarskih poti in čas trajanja kolesarjenja. Ob križiščih in razpotjih, na mestih, kjer se kolesarske poti srečujejo, je potrebno urediti počivališča s pitno vodo in panoramske table, ki so poleg slovenskega jezika prevedene tudi v tuj jezik. Počivališča morajo biti locirana na določeni razdalji med enim in drugem počivališču. Ob izdelavi novih kolesarskih poti je potrebno upoštevati da le-te potekajo mimo kulturnih in naravnih znamenitosti, kjer je koncentrirana turistična ponudba. Ob železniških postajah bi lahko zagotovili varno in udobno parkiranje ter servisiranje koles. Prav tako nuditi na razpolago kolesa za izposojo. Na avtobusnih in železniških postajah bi bil priskrbljen poseben prostor za hrambo koles, ki je zaščiten pred vremenskimi vplivi in krajo. V prihodnje, ob povečanem številu kolesarjev, je potrebno razmisliti o gradnji novih kolesarskih hotelov in povečati ponudbo servisnih storitev. Pri oblikovanju svojih storitev morajo upoštevati: dobro gostinsko ponudbo, dobro trgovsko ponudbo, nastanitev s kvalitetno ponudbo zajtrkov v sami nastanitvi ali njeni bližini, možnost primernega in varnega in parkiranja in servisiranja koles (Kärnten Werbung G.m.b.H). 5.2.2 Trženje kolesarske ponudbe Zelo pomembno je, da se pri trženju in promociji povežejo vsi ponudniki storitev in kapacitet ob kolesarskih poteh in oblikujejo ponudbo, ki bo zadovoljila potrebe in pričakovanja vseh udeležencev. V ponudbo je potrebno vključiti tudi ponudbo in privlačnosti širše regije. Večji poudarek bi morali dati idealni geografski legi Spodnje Savinjske doline, njeni lahki dostopnosti, dobri cestni povezavi in sorazmerni bližini letališč. Dobro je urejen javni prevoz (vlaki, najem kombijev, taksi služba, avtobusni prevozi). Poleg opisov kolesarskih poti v nekaj zgibankah, tradicionalnega maratona in objave na spletni strani Zavoda za šport in turizem Žalec, promocije skoraj ni (ZKST Žalec 2008). Promocija je ključna, če želimo privabiti domače in tuje goste. Potreben je kakovosten promocijski material: primerni kolesarski zemljevidi in ustrezna predstavitev in dostopnost informacij na internetu. Pomembna je točna informiranost, kje se Spodnja Savinjska dolina nahaja. Potrebna je izdelava spletne strani, ki bi bila namenjena izključno kolesarjenju po Spodnji Savinjski dolini. Na spletni strani, ki bi bila oblikovana po vzoru spletne strani Dravske kolesarske poti, bi bilo moč videti zemljevid kolesarske poti, kraje, po katerih je speljana, katerim ciljnim skupinam je namenjena določena kolesarska pot, dolžina kolesarske poti, težavnost ter čas kolesarjenja na oštevilčeni kolesarski poti in predstavitev kraja, kulturne in naravne dediščine. Turisti si pred odpravo v turistični kraj želijo pogledati, kaj lahko pričakujejo od turistične destinacije. V ta namen so idealni kratki filmski spoti. Spoti morajo biti narejeni tako, da čim bolj pritegnejo turiste in morajo

31

poudariti glavni razlog, zakaj je turistična destinacija boljša in bolj zanimiva od ostalih. Na spletni strani bi bilo moč najti vse ponudnike nastanitev, gostinske ponudbe, servisov in izposojevalnice koles ob kolesarski poti. Predlagamo, da bi bili ponudniki nastanitvenih kapacitet povezani v rezervacijski informacijski sistem, kjer bi lahko potencialni gosti rezervirali sobe in apartmaje. Možnost naročanja promocijskega gradiva o kolesarski poti na dom preko interneta, tako kot na spletni strani Dravske kolesarske poti (Kärnten Werbung G.m.b.h). Potrebno bi bilo več kolesarskih prireditev, saj trenutno obstaja samo ena tradicionalna prireditev – S kolesom po Spodnji Savinjski dolini. Ostale potekajo v okviru občinskih praznikov občin Spodnje Savinjske doline in so slabo razpoznavne. Smisel kolesarskih prireditev je, da na kolesarsko destinacijo privabijo čim več kolesarjev in se v kar najboljši luči predstavijo širšem krogu obstoječih in potencialnih gostov. Poleg kolesarskih prireditev je potrebno razmisliti še o organizaciji ostale, dodatne ponudbe kraja, kot so: gledališke predstave, glasbeni in umetnostni festivali, pestra ponudba ostalih športnih programov, promocija zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, etnološke posebnosti kraja. Zelo priljubljena je ponudba ustreznih in zanimivih tematskih poti (oblikovati je potrebno zanimivo zgodbo). Ob bolje oblikovanem in izpopolnjenem programu turistične ponudbe, S kolesom po Spodnji Savinjski dolini, bi se lahko kolesarska destinacija promovirala na turističnih sejmih v okviru regij ali samostojno. Za večjo razpoznavnost kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini bi k večjem trženju in promociji pripomogla tudi turistična podjetja kot so: turistične agencije in organizatorji potovanj, ki bi v okviru svoje ponudbe ponujali enodnevne kolesarske izlete in večdnevne turne kolesarske počitnice. Kolesarski turizem v Spodnji Savinjski dolini je dokaj nova veja turizma, ki je še dokaj neraziskan pojem. Povečati je potrebno profesionalnost in kakovost v znanju: načrtovanja, oblikovanja in trženja turistične ponudbe (Sirše, J., H. Berčič, Sila. B. 2005, 60 - 64). 6 SKLEP

32

Cilji diplomske naloge so bili izpolnjeni in tudi osnovne trditve smo potrdili. Opredelili smo kolesarski turizem kot del športnega turizma, raziskali razloge za spodbujanje kolesarstva v športne in turistične namene in raziskali kakšno je stanje kolesarskega turizma v območju, ki smo ga preučevali – v Spodnji Savinjski dolini. Sprejmemo trditev da ima Spodnja Savinjska dolina velike potenciale glede razvoja kolesarskega turizma, ki pa še niso najbolje izkoriščeni v turistične namene saj obstaja še mnogo neraziskanih območij, ki bi lahko postala del kolesarske ponudbe Spodnje Savinjske doline. Skozi Spodnjo Savinjsko dolino teče reka Savinja in tam že obstajajo sprehajalne poti, kjer bi lahko zgradili kolesarsko pot, kot na Dravski kolesarski poti na avstrijskem Koroškem. Ugotovili smo kakšen je potencial kolesarskega turizma doma in po svetu in ali so vlaganje v razvoj upravičena, torej dobičkonosna. Študije so pokazale, da sodi kolesarski turizem med hitro rastočo panogo v turizmu, ki je trenutno v porastu. Vse več ljudi kolesari in povečuje se delež tistih, ki kolesarjenju namenjajo poleg enodnevnih izletov tudi celotne počitnice. Stanje kolesarskega turizma v Spodnji Savinjski dolini je v nekoliko slabšem stanju, saj primanjkuje tako urejenih kolesarskih poti kot ponudnikov storitev, katere kolesarji potrebujejo ob poti. Ugotovili smo, da je slabo oziroma pomanjkljivo organizirano trženje in promocija teh obstoječih kolesarskih poti. Za promocijo in trženje skrbijo v večji meri samo na Zavodu za šport in turizem Žalec, informacije o kolesarskih poteh je moč dobiti na turistično informativnih centrih in pri nekaterih zasebnikih, ki v svoji dodatni ponudbi tržijo tudi kolesarjenje. Zasebni sektor se v trženje in promocijo vključuje premalo aktivno. Potrebno je boljše sodelovanje ponudnikov storitev in javnega sektorja ter skupno trženje. Za primerjavo smo si izbrali dobro prepoznavno kolesarsko pot na avstrijskem Koroškem – Dravsko kolesarsko pot, izvedli anketo na obeh omenjenih destinacijah. Iz rezultatov ankete smo črpali ideje, informacije ter predloge, kako izboljšati obstoječe stanje kolesarskega turizma v Spodnji Savinjski dolini glede na stanje kolesarskega turizma na avstrijskem Koroškem. Prišli smo do spoznaj kako izboljšati stanje in ponudbo ob kolesarskih poteh po Spodnji Savinjski dolini. Preučili smo predvsem infrastrukturo, turistično ponudbo, trženje in promocijo kolesarskih poti. Prišli smo do ugotovitev, ki bi lahko ob pravilnih ukrepih, bistveno izboljšalo stanje kolesarskega turizma v Spodnji Savinjski dolini. Nujno so potrebni ukrepi na področju cestne infrastrukture na kolesarskih poteh, promocije in ponudbe. Kolesarske poti so speljane po lokalnih in regionalnih poteh, tu pa je kolesarjenje z vidika varnosti sporno, saj Spodnja Savinjska dolina velja še vedno za tranzitno območje kjer je promet gost, navkljub avtocesti. Kolesarske poti, ki so ločene od glavne ceste, je malo ali jih skoraj ni. Kolesarske steze so urejene samo na nekaterih regionalnih cestah, lokalne ceste pa niso ustrezno varovane. Oznake kolesarskih poti so pomanjkljive in nepregledne. Ponudba storitev za kolesarje na kolesarskih poteh je pomanjkljiva in slabo prilagojena kolesarjem.

33

POVZETEK Diplomska naloga, Kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini v primerjavi z Dravsko kolesarsko potjo na avstrijskem Koroškem, je razdeljena na pet poglavij. Prvo poglavje predstavlja uvod. V drugem poglavju je predstavljen teoretični model obravnavane teme, in sicer kolesarski turizem kot del športnega turizma. Razloženo je, kaj je kolesarska turistična destinacija in katere karakteristike so nujne za uspešno delovanje. V nadaljevanju so predstavljeni trendi v kolesarstvu in razloženo je, zakaj je kolesarjenje čedalje bolj priljubljena oblika preživljanja aktivnega prostega časa tudi na počitnicah (kolesarske počitnice) in kakšne vrste kolesarskega turizma poznamo. Obravnavana so vprašanja infrastrukture in varnosti na kolesarskih poteh. Ker brez uspešnega trženja ni prepoznaven še tako dobro zasnovan turistični produkt, je opredeljeno tudi trženje kolesarskega turizma. V tretjem poglavju je predstavljena Spodnja Savinjska dolina glede na geografsko lego, naravne in kulturne znamenitosti, ki se nahajajo na tem območju in ob kolesarskih poteh. Preučili smo obstoječe stanje kolesarskega turizma in ga podrobneje analizirali z vidika kolesarske infrastrukture, ponudbe storitev ob kolesarskih poteh in promocijskih ukrepov za boljšo prepoznavnost. Z namenom, da bi dobili vpogled v prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za Spodnjo Savinjsko dolino kot kolesarsko turistično destinacijo, smo izdelali SWOT analizo. V četrtem poglavju je primerjava kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini z Dravsko kolesarsko potjo, ki velja za dobro urejeno in prepoznavno kolesarsko destinacijo. Poglaviten razlog je bil pridobitev idej in informacij za predloge za izboljšavo stanja kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini. Opisano je obstoječe stanje kolesarskega turizma na Dravski kolesarski poti glede na naslednje značilnosti: kolesarsko infrastrukturo, turistično ponudbo, trženje turističnega produkta in promocijo. V petem poglavju so predlagane rešitve za izboljšanje stanja kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini. Z analizo ankete smo pridobili mnenja anketirancev, kaj je na kolesarski poti po Spodnji Savinjski dolini še potrebno izboljšati, da bo primerljiva z Dravsko potjo ter s kakšno ponudbo so zadovoljni. V nadaljevanju so, glede na ugotovitve, podani predlogi za izboljšavo: turistične ponudbe ob kolesarskih poteh, kolesarske infrastrukture in boljšo in učinkovitejše trženje kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini. KLJUČNE BESEDE: Spodnja Savinjska dolina, avstrijska Koroška, kolesarski turizem, kolesarske poti, SWOT analiza.

34

SUMMARY My diploma – The Cycle Tracks in the Lower Savinjska Valley in Comparison with the Drava Cycle Tracks in Austria (Carinthia) consists of five chapters. Introduction is placed in the first chapter. Theoretical part is included in the following chapter. I have tried to show the importance of cycle tourism and which characteristics are needed for the successful effect. Modern world trends of cycling are represented and reasons why cycling in now one of the most common ways of spending free time. All types of cycle tourism are described. I have also dealt with the safety on the cycle tracks. Theoretical model is concluded with marketing of cycle tourism, by emphasizing the ways how to make a good project such as cycle tracks recognizable. The Lower Savinjska Valley is represented from the geographical standpoint in the third chapter. All natural and cultural remarkableness by the cycle tracks are described. I have analysed the existent situation of cycling tourism and many details such as infrastructure were analysed in details. The review of different services near the cycle tracks and promotional campaigns for better recognition was made with the reason to get the right description of the momentary situation. SWOT analysis (strengths, weaknesses, opportunities, and threats) was also made for the Lower Savinjska Valley. The fourth paragraph contains the comparison of both cycle tracks that are in the Lower Savinjska Valley and Drava tracks in Austria, Carinthia. The last one is known as being well - regulated and also very recognizable cycle track. Description of Drava cycle track in Austria, Carinthia contains the following characteristics: infrastructure, tourist services (restaurants, hotels, bike mending and other services), marketing and promotion of tourism product – Drava cycle track. The main reason is to gain ideas and information how to improve conditions of cycle tracks in the Lower Savinjska Valley. Solutions for implementation of existing cycle tracks in the Lower Savinjska Valley are represented in the last chapter. Many opinions of the cyclist were gathered with the questionnaire. Many ideas that should be done to make the Lower Savinjska Valley similar to the Drava cycle tracks were suggested: more tourist friendly offers, better infrastructure and choosing good marketing tools to show the beauties of the Lower Savinjska Valley cycle tracks. KEY WORDS: the Lower Savinjska Valley, Austria, Carinthia, cycle tourism, cycle track, SWOT analysis.

35

SEZNAM LITERATURE IN VIROV 1. Dekoster, J. in U. Schollaert. 2000. Cycling: the way ahead for towns and cities. 2. Goropevšek, Branko. Spodnja Savinjska dolina. Žalec. ČZP Savinjski občan. 3. Kärnten Werbung Ges.m.b.H.2008a. Culture Experience Guide – Discover and Enjoy

Culture in Carintia. Casinoplatz. Kärnten Werbung Ges.m.b.H. 4. Kärnten Werbung Ges.m.b.H. 2008b. Cycling map Exercise between mountains and

lakes. Casinoplatz. Kärnten Werbung Ges.m.b.H. 5. Kärnten Werbung Ges.m.b.H. 2008c. River Drau cycle path – Boundless cycling fun.

Casinoplatz. Kärnten Werbung Ges.m.b.H. 6. Kranjc, Peter. 2002. Gorsko kolesarski vodnik – Štajerska in Koroška: Sidarta. 7. Napetschnig, Madeleine. 2004. Dobrodošli spoznajte raznolikosti Koroške.

Casinoplatz. Kärnten Werbung Ges.m.b.H. 8. Razvojna agencija Savinja/a. Kolesarska karta – S kolesom po Spodnji Savinjski

dolini. 9. Retar, Iztok. 1996. Trženje športa za vse: priročnik o trženju športa za vse – kako

zasnovati, oglaševati, sponzorirati in tržiti sodobne športne programe. Ljubljana: Športna unija Slovenije.

10. Slovenska turistična organizacija. 2002. Savinjska regija – od Rinke do Sotle z naravo in tradicijo. Celje. Lokalna Turistična Organizacija Celje in fit media d.o.o.

11. Standeven, Joy, in Paul De Knop. 1999. Sport Tourism. United States of America: Edwards Bros.

12. Šauperl, Franjo in Janez Jerman. 2000. Položaj in vloga turističnih društev pri razvoju turizma na podeželju, Vinsko turistične ceste – vloga in naloge turističnih društev. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije.

13. Šugman, Rajko, Jakob, Bednarik in Borut Kolarič. 2002. Športni menedžment. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, inštitut za šport.

14. Uitz, Martin. 2005. Drauradweg – von Bruneck in Südtirolen Pustertal durch Osttirol, Kärnten und Slowenien nach Maribor. Schubert & Franzke Gesellschaft m.b.H.

15. Uran, Maja in Rok Ovsenik. 2006. Razvojni načrt in usmeritve Slovenskega turizma za obdobje od 2007 do 2011.  Portorož: UP Turistica.

16. Vinkovič, Lidija. 2005. Kolesarski turizem ima velike možnosti. Go Slow, oglasna priloga revije Finance, 90: 34-35.

17. Vovk, Branko. 2005. Turistični vodnik Savinjske regije od Rinke do Sotle. Savinjska regija poživlja – rekreacija in šport. Celje. FIT media d.o.o.

18. ACK tourism. (2002). Gearing up for growth a cycle tourism strategy for North East 2002–2007. Northumbria Tourist Board and Countryside Agency North East Regional office. [online]. Dostopno na: http://www.sustrans.org.uk/webfiles/Info%20sheets/ff28.pdf [22. 04. 2008] .

19. Andrejčič in Mušič. (2005). Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji [online]. Direkcija Republike Slovenije za ceste. Dostopno na:

36

www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/publikacija_kolesarji.pdf [15. 05. 2008].

20. BMLFUW. (2006). Masterplan cycling – strategies to promote Bicycle Transport in Austria. Environment and Health Committee [online]. [11.6.2008]. Dostopno na: http://www.euro.who.int/eehc/implementation/20070608_13 [ 20.7.2008].

21. Garni sport hotel Prebold [online]. Multimedijska agencija G9 Sebas production in Agencija NAT Fashion. Dostopno na: http://www.garnisporthotel.com [15. 06. 2008].

22. Kärnten Werbung G.m.b.H. Drauradweg. Drauradweg [online]. Kärnten Werbung G.m.b.H. Dostopno na: http://www.drauradweg.com/?siid=2&LAid=4 [10. 04. 2008].

23. Mozer, David. Tourism, Eco-Tourism and Bycycle Tourism [online]. Dostopno na: http://www.ibike.org/encouragement/travel/eco-tourism.htm [22. 04. 2008].

24. Novak Bike. Kolesarski center Novak Žalec [online]. Forma – Net. Dostopno na: http://www.kc-novak.com [20. 06. 2008].

25. Regionalna razvojna agencija Celje, d.o.o. (2006). Regionalni razvojni program Savinjske regije 2007-2011 [online]. Regionalna razvojna agencija Celje. Dostopno na: http://www.rra-celje.si/ [15. 06. 2008].

26. Razvojna agencija Savinja [online]. Dostopno na: http://www.ra-savinja.si/html/grozdi.html [15. 06. 2008].

27. Slovenska turistična organizacija. (2007). Povzetek Strategije trženja slovenskega turizma 2007/2011 [online]. Dostopno na: http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2007%5Cpovzetek_strategija_06_09_5555.pdf [15. 03. 2008].

28. Sainaghi, Ruggero, (03.09.2005). From contents to processes: Versus a dynamic destination management model (DDMM). Tourism Management 27 (2006), Science direct [online], 1053-1063. Dostopno na: http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ShoppingCartURL&_method=add&_udi=B6V9R-4J2W06D-1&_acct=C000050221&_version=1&_userid=7035031&md5=1bd22fc596b3311df0a74310c56b5116 [30. 06. 2008].

29. Sirše, J., H. Berčič, Sila. B. (2005). Strategija razvoja turističnega proizvoda kolesarjenje v Sloveniji [online]. Slovenska Turistična Organizacija. Dostopno na: http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2007%5CStrategija_kolesarjenja-final_2894_5117.pdf [10. 04. 2008].

30. Zabukovšek, Uroš. 2006. Sociologija športa 4. Pedagoška fakulteta Maribor – oddelek za izobraševanje trenerjev izbrane športne panoge [online]. [10. 01. 2006]. Dostopno na: http://www.pfmb.uni-mb.si:8080/oddelki/trener/tudijska%20gradiva/Forms/DispForm.aspx?ID=15&Source=http%3A%2F%2Fwww.pfmb.uni-mb.si%3A8080%2Foddelki%2Ftrener%2FAllItems-gradiva.aspx&RootFolder=%2Foddelki%2Ftrener%2Ftudijska%20gradiva . [15. 06. 2008.]

37

31. Zavod za kulturo, šport in turizem, Žalec. (01.04.2008). S kolesom po Spodnji Savinjski dolini [online]. [01.07.2008]. Dostopno na: http://www.zkst-zalec.si/turizem/index.asp [01. 07. 2008].

32. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec/a. 2008. [online]. Dostopno na: http://www.zkst-zalec.si/index.asp [30. 06. 2008].

33. Žnidaršič, Branko (16.04.2007). Savinjska dolina postaja nepremičninski paradiž. Nepremičninski informator, oglasna priloga revije Finance [online], 11 odstavkov. Dostopno na: http://www.finance.si/179819. [ 15.06.2008].

34. Wikipedija. 2008. Koroška (zvezna dežela). Wikipedija [online]. [15. 07. 2008]. Dostopno na:

         http://sl.wikipedia.org/wiki/Koro%C5%A1ka_%28zvezna_de%C5%BEela%29 [17. 07. 2008].

38

SEZNAM GRAFOV IN TABEL TABELE Tabela 1: SWOT ANALIZA (Kolesarski turizem po Spodnji Savinjski dolini) ............... 10 Tabela 2: NARAVNE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI OB KOLESARSKIH POTEH............................................................................................................................................. 14 Tabela 3: OGLAŠEVANJE KOLESARSKIH POTI .......................................................... 15 Tabela 4: PONUDBA STORITEV OB KOLESARSKIH POTEH .................................... 16 Tabela 5: CESTNA INFRASTRUKTURA NA KOLESARSKIH POTEH ....................... 17  GRAFI

Graf 1: STRUKTURA ANALIZE RAZLOGOV ZA IZBIRO KOLESARSKE POTI...... 19 Graf 2: STRUKTURA ANALIZE UPORABLJENIH VIROV INFORMACIJ PRI IZBIRI KOLESARSKE POTI ......................................................................................................... 20 Graf 3: STRUKTURA ANALIZE RAZPOZNAVNOSTI KOLESARSKE POT V PRIMERJAVI Z OSTALIMI KOLESARSKIMI POTMI V DRŽAVI.............................. 20 Graf 4: STRUKTURA ANALIZE ZADOVOLJSTVA O VARNOSTI NA KOLESARSKI POTI .................................................................................................................................... 21 Graf 5: STRUKTURA ANALIZE STANJA OZNAK NA KOLESARSKI POTI ............. 22 Graf 6: STRUKTURA ANALIZE OCEN PONUDBE STORITEV OB KOLESARSKIH POTEH PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI .................................................................... 23 Graf 7: STRUKTURA ANALIZE OCEN PONUDBE STORITEV OB DRAVSKI KOLESARSKI POTI .......................................................................................................... 23 Graf 8: STRUKTURA ANALIZE DOSTOPNOSTI INFORMACIJ O KOLESARSKI POTI PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI ......................................................................... 25 Graf 9: STRUKTURA ANALIZE DOSTOPNOSTI INFORMACIJ O DRAVSKI KOLESARSKI POTI .......................................................................................................... 25 Graf 10: STRUKTURA ANALIZE SPOLA MED ANKETIRANCI NA KOLESARSKI POTI .................................................................................................................................... 28 Graf 11: ANALIZA STRUKTURE STAROSTI ANKETIRANCEV NA KOLESARSKI POTI .................................................................................................................................... 28 

39

PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik za Spodnjo Savinjsko dolino Priloga 2: Anketni vprašalnik za avstrijsko Koroško Priloga 3: Zemljevid Savinjske regije s Spodnjo Savinjsko dolino Priloga 4: Turistični utrinki občine Žalec Priloga 5: Kolesarska karta kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini Priloga 6: Slike iz kolesarskih poti po Spodnji Savinjski dolini Priloga 7: Posnetek spletne naslovne strani Dravske kolesarske poti Priloga 8: Zemljevid Dravske kolesarske poti na avstrijskem Koroškem Priloga 9: Etape Dravske kolesarske poti na avstrijskem Koroškem Priloga 10: Slike iz Dravske kolesarske poti na avstrijskem Koroškem

I

PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK ZA SPODNJO SAVINJSKO DOLINO ANKETNI VPRAŠALNIK Moje ime je Vesna Dobrišek in zaključujem študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. V svojem diplomskem delu obravnavam tematiko kolesarskega turizma, natančneje ureditev in trženje kolesarskih poti. Vprašanja se bodo nanašala na kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini. Anketa je anonimna, ugotovitve pa bom uporabila izključno za pisanje diplomske naloge. 1. Kaj je odločilno za vas pri izbiri kolesarske poti?

a) panorama kolesarske poti b) varnost kolesarske poti

c) urejenost kolesarske poti d) označenost kolesarske poti

2. Kateri vir informacij uporabljate oziroma ste uporabili pri odločitvi za izbiro

kolesarske poti (več možnih odgovorov)? a) priporočila prijateljev b) osebne izkušnje c) propagandni material d) kolesarski dogodki e) sejmi

f) turistične agencije g) sredstva javnega obveščanja (radio,

TV, internet…)

3. Ali se vam zdi, da so kolesarske poti po Spodnji Savinjski dolini - v primerjavi z

ostalimi kolesarskimi potmi v Sloveniji - razpoznavne kolesarske poti? a) je razpoznavna b) ne morem se odločiti c) ni razpoznavna

4. Ali se počutite med kolesarjenjem na kolesarski poti varno? a) da b) ne

5. Kako ocenjujete stanje oznak na kolesarski poti?

a) so neopazne b) so dobro opazne c) jih je premalo

d) dovolj jih je e) drugo (prosim opišite)

6. Kako ocenjujete ponudbo naslednjih storitev? 1 = popolnoma nezadovoljen, 2 = pretežno zadovoljen, 3 = niti zadovoljen niti nezadovoljen, 4 = pretežno zadovoljen, 5 = popolnoma zadovoljen;

1 2 3 4 5 a) gostinska ponudba b) servis koles c) hotele, ki so specializirani za kolesarje

II

7. Ali ste zadovoljni s kakovostjo informacijskega gradiva in z dostopnostjo informacij o kolesarski poti? 1 = popolnoma nezadovoljen, 2 = pretežno zadovoljen, 3 = niti zadovoljen niti nezadovoljen, 4 = pretežno zadovoljen, 5 = popolnoma zadovoljen;

1 2 3 4 5a) dostopnost informacij v tiskani obliki (brošure, katalogi) b) dostopnost informacij na internetu (spletne strani, elektronski članki) c) dostopnost informacij na Turistično informativnih centrih 8. Spol

a) ženski b) moški

9) Starost

a) od 15 do 24 let b) od 25 do 34 let c) od 35 do 44 let

d) od 45 do 64 let e) nad 64 let

Hvala za Vaše sodelovanje!

II

PRILOGA 2: ANKETNI VPRAŠALNIK ZA AVSTRIJSKO KOROŠKO FRAGEBOGEN Mein Name ist Vesna Dobrišek. Ich bin kurz vor dem Abschluss meines Studiums an der Fakultät für Volkswirtschaft in Maribor. In meiner Diplomarbeit befasse ich mich mit der Thematik des Fahradtourismus, genauer gesagt mit der Instandhaltung und Vermarktung der Radwege. Die Fragen beziehen sich auf den Drauer Radweg. Die Umfrage ist anonym. Die gesammelten Daten werden ausschliesslich meiner Diplomarbeit dienen. 1. Was ist entscheidend bei der Wahl der Destination der Radwege?

a) Panorama des Radweges b) die Sicherheit des Radweges c) die Instandhaltung des Radweges

d) die Markierung des Radweges

2. Welche Informationen spielten die grösste Rolle bei der Wahl des Radweges?

a) Empfehlungen der Freunde b) persönliche Erfahrungen c) Propagandamaterial d) Messen

e) Reiseagenturen f) Radfahrerereignisse g) öffentliche Medien (Zeitschriften, TV, Internet…)

3. Sind Sie der Meinung, dass der Drauer Radweg – im Verhältnis zu den übrigen

Radwegen in Österreich - erkennbar ist? a) ist erkennbar b) kann mich nicht entscheiden

c) ist nicht erkennbar

4. Fühlen Sie sich sicher beim Radfahren auf dem Radweg?

a) ja b) nein 5. Wie bewerten Sie die Qualität der Markierungen an dem Radweg?

a) sind nicht bemerkbar (sichtbar) b) sind bemerkbar c) es gibt zu wenige

d) es gibt genug Markierungen e) anderes (bitte führen Sie an)

6. Wie bewerten Sie das Angebot an folgenden Dienstleistungen?

1 = sehr unzufrieden, 2 = unzufrieden, 3 = nicht zufrieden und auch nicht unzufrieden, 4 = zufrieden, 5 = sehr zufrieden

1 2 3 4 5 a) Gastwirtschaftsangebot b) Fahradservice c) Radfahrer Hotels

II

7. Wie sind Sie mit der Qualität des Informationsmaterials und mit dem Zugang zu den Informationen der Radwege zufrieden?

1 = sehr unzufrieden, 2 = unzufrieden, 3 = nicht zufrieden und auch nicht unzufrieden, 4 = zufrieden, 5 = sehr zufrieden.

1 2 3 4 5 a) Zugang zu den Informationen in gedruckter Form (Broschuren,

Kataloge)

b) Zugang zu den Informationen im Internet (Internetseiten, elektronische Artikel)

c) Zugang zu den Informationen bei touristisch-informativen Zentren

8. Geschlecht

a) weiblich b) männlich 9. Alter

a) von 10 bis 19 Jahre b) von 20 bis 34 Jahre c) von 35 bis 49 Jahre d) von 50 bis 65 Jahre e) über 65 Jahre

Danke für Ihr Mitwirken!

II

PRILOGA 3: ZEMLJEVID SAVINJSKE REGIJE S SPODNJO SAVINJSKO DOLINO SAVINJSKA REGIJA

VIR: Regionalna Razvojna Agencija Celje 2006, 25.

∆ SPODNJE SAVINJSKA SUBREGIJA ∆ SAVINJSKO ŠALEŠKA SUBREGIJA ∆ CELJSKA SUBREGIJA ∆ SUBREGIJA OBSOTELJE IN

KOZJANSKO ∆ DRAVINJSKA SUBREGIJA

III

PRILOGA 4: TURISTIČNI UTRINKI OBČINE ŽALEC

IV

V

VI

VIR: Zavod za šport in turizem Žalec. 2006. Turistični utrinki občine Žalec. Žalec: Eurograf d.o.o.

VII

PRILOGA 5: KOLESARSKA KARTA KOLESARSKIH POTI PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI

VIII

VIR: Razvojna agencija Savinja. Kolesarska karta – S kolesom po Spodnji Savinjski dolini.

IX

PRILOGA 6: SLIKE IZ KOLESARSKIH POTI PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI

SLIKA1: Kolesarska pot po lokalnih cestah. VIR: Vesna Dobrišek.

SLIKA 2: Panoramska tabla z zemljevidom kolesarske poti. VIR: Vesna Dobrišek.

SLIKA 3: Panoramska tabla z zemljevidom kolesarske poti. VIR: Vesna Dobrišek.

SLIKA 4: Oznake kolesarskih poti. VIR: Vesna Dobrišek.

Fotografije so bile ustvarjene na območju občine Polzela in Žalec.

X

PRILOGA 7: POSNETEK NASLOVNE SPLETNE STRANI DRAVSKE KOLESARSKE POTI

VIR: Kärnten Werbung G.m.b.H. Drauradweg. [online]. Dostopno na: http://www.drauradweg.com/?siid=2&LAid=4. Kärnten Werbung G.m.b.H.

XI

PRILOGA 8: ZEMLJEVID DRAVSKE KOLESARSKE POTI NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM

VIR: Uitz, Martin. 2005, 8-9. Drauradweg – von Bruneck in Südtirolen Pustertal durch Osttirol, Kärnten und Slowenien nach Maribor. Schubert & Franzke Gesellschaft m.b.H.

XII

PRILOGA 9: ETAPE DRAVSKE KOLESARSKE POTI NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM Etapa 2 » Lienz – Špital/Spittal

75 kilometrov druge etape vodi mimo cerkva, renesančnih stavb in rimskih grobišč. Kolesarska pot je dobro zgrajena in se razlikuje po tem, da ne poteka več direktno ob bregovih reke Drave, ampak se oddaljuje od reke.

Težavnost: lahka. Dolžina proge: 74,5 kilometrov. Etapa 3 » Špital/Spittal – Beljak/ Villach

XIII

Ta kolesarska pot je dolga 38 kilometrov. Na poti je mnogo naravnih in kulturnih znamenitosti, kot so grad Porcia in muzej ljudske umetnosti v Špitalu/Spittalu, muzej starih avtomobilov v Beljaku/ Villach ter vožnja po reki Dravi. V bližini kolesarske poti se nahajajo tereme Warmbad- Beljak/ Villach. Od Špitala/Spittala do Beljaka/ Villach je Dravska kolesarska pot najbolje zgrajena in zelo dobro označena ter poteka v glavnem direktno ob bregovih reke.

Težavnost: lahka. Dolžina proge: 38 kilometrov. Etapa 4 » Beljak/ Villach – Velikovec/ Völkermarkt

Sledeča etapa je zagotovo najbolj raznolika in predstavlja tudi najdaljši del (cca 89 kilometrov) kolesarske poti. Na dosegu so številna jezera kot so Vrbsko jezero/Wörther See, Baško jezero/Faaker See in Klopinsko jezero/ Klopeiner See. V kraju Rožek/ Rosegg se nahajajo arheološke najdbe iz halbštatskega obdobja. Dravska kolesarska pot vodi večinoma po dobro označenih cestah, po nasipih skozi Rožno dolino/ Rosental, mimo skalovij, gradov, jezer in mimo mesta Borovlje/ Ferlach.

XIV

Težavnost: lahka. Dolžina proge: 89 kilometrov. Etapa 5 » Velikovec/ Völkermarkt – Maribor Vožnja po zadnjem delu Dravske kolesarske poti je raznolika, ker sta bregova reke tukaj pretežno strma in gosto porasla z gozdom, je kolesarska pot večinoma oddaljena od reke. Kolesarska pot na tem zadnjem delu ni dokončana. Krajši odsek je potrebno kolesariti po prometnejših, slabše označenih cestah (predvsem v Dravski dolini).

Težavnost: srednja – primerno za športne kolesarje. Dolžina proge: 116,5 kilometrov. VIR: Kärnten Werbung G.m.b.H. Drauradweg. Drauradweg [online]. Kärnten Werbung G.m.b.H. Dostopno na: http://www.drauradweg.com/?siid=2&LAid=4 [10. 04. 2008].

XV

PRILOGA 10: SLIKE IZ DRAVSKE KOLESARSKE POTI NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM

SLIKA 1: Logotip Dravske kolesarske poti Vir: Spletna stran Dravske kolesarske poti http://www.drauradweg.com/?siid=3&LAid=4.

SLIKA 2: Počivališče s pitno vodo ob kolesarski poti. Vir: Vesna Dobrišek.

SLIKA 3: Kolesarska pot, ki je ustrezno ločena od regionalne ceste. Vir: Vesna Dobrišek.

SLIKA 4: Panoramska tabla ob kolesarski poti. Predstavitev kolesarske destinacije je v treh jezikih. Vir: Vesna Dobrišek.

XVI

SLIKA 5: Panoramska tabla ob počivališču. Vir: Vesna Dobrišek.

SLIKA 6: Oznake na kolesarski poti, na katerih je prikazano, koliko kilometrov je do bližnjih krajev in da je kolesarska pot primerna za družine z otroki. Vir: Vesna Dobrišek.

SLIKA 7: Oznaka na kolesarski poti. Vir: Vesna Dobrišek.

SLIKA 8: Izposojevalnica in servis koles ob Klopinjskem jezeru/Klopeiner See v bližini kolesarske poti. Vir: Vesna Dobrišek.

XVII

SLIKA 9: Nastanitveni obrat ob Klopinjskem jezeru/Klopeiner See blizu kolesarske poti. Vir: Vesna Dobrišek.

SLIKA 10: Urejena kolesarska pot ob reki Dravi. Vir: Vesna Dobrišek.

SLIKA 11: Panorama Dravske kolesarske poti. Vir: Vesna Dobrišek.

SLIKA 12: Počivališče ob kolesarski poti. Vir: Vesna Dobrišek.

Fotografije so bile ustvarjene na avstrijskem Koroškem, na Dravski kolesarski poti blizu kraja Velikovec/ Völkermarkt in ob Klopinjskem jezeru/ Klopeiner See.