11.11.2013

1

KAKOVOST ELABORATOV GEODETSKIH STORITEV

Tomaž Farič

Obvezno izobraževanje geodetov 2013

Ljubljana, 18. november 2013

Kakovost

Kakovost je stopnja v kateri skupek svojstvenih karakteristik

izpolnjuje zahteve

Kontrole kakovosti:.

- "notranji nadzor", ki ga mora opraviti odgovorni geodet nad

vsakim geodetskim delom oziroma geodetsko storitvijo,

- "zunanji nadzor", ki ga opravi geodetski inšpektor

inšpektorata ministrstva, pristojnega za geodetske zadeve.

Kontrola kakovosti-notranji nadzor Odgovorni geodet

Za skladnost izdelka oz. dela s predpisi geodetske stroke je

odgovoren odgovorni geodet, ki s svojim podpisom in

identifikacijsko številko na izdelku potrjuje pravilnost le tega.

Odgovorni geodet odgovarja geodetskemu podjetju in

naročniku geodetske storitve za strokovno izvedbo geodetske

storitve ter jamči, da je elaborat izdelan oziroma delo

opravljeno v skladu s predpisi geodetske stroke.

11.11.2013

2

Kontrola kakovosti-zunanji nadzor Geodetski inšpektor

Pristojnosti in možne ukrepe določajo pravne podlage:

Zakon o geodetski dejavnosti-ZGeoD-1,

Zakon o urejanju prostora ZUreP-1,

Zakon o evidentiranju nepremičnin

V letu 2012 je geodetska inšpekcija obravnavala 88 prijav.

Večina prijav oz. vprašanj se nanaša na postopek urejanja

meje.

Zaradi sorazmerno visokih stroškov v zvezi s sodno določitvijo

meje, se posamezniki obračajo na geodetsko inšpekcijo.

V vseh obravnavanih primerih geodetska inšpekcija uvede

inšpekcijski nadzor na podlagi 40. člena ZGeoD-1 in v primeru

nepravilnosti ustrezno ukrepa.

Disciplinski organi IZS in disciplinski postopki

Disciplinski organi IZS:

- disciplinski tožilec pri Inženirski zbornici Slovenije,

- disciplinska komisija pri Inženirski zbornici Slovenije,

- disciplinsko sodišce pri Inženirski zbornici Slovenije.

Naloge disciplinskega tožilca

Zahteva uvedbo disciplinskega postopka in zastopa

disciplinsko obtožbo pred disciplinsko komisijo in disciplinskim

sodiščem.

Naloge disciplinske komisije in disciplinskega sodišča

V disciplinskih zadevah zoper člane IZS na prvi stopnji odloča

disciplinska komisija, na drugi stopnji pa disciplinsko sodišče

zbornice.

Disciplinski organi IZS in disciplinski postopki

Statuta IZS določa, da so člani IZS posamezniki, ki

izpolnjujejo pogoje za odgovorne geodete in so vpisani v

imenik pooblaščenih inženirjev IZS.

Disciplinski pravilnik vsebuje disciplinske kršitve članov IZS, in

določa disciplinske sankcije za storjene disciplinske kršitve in

so: opomin, denarna kazen, začasen izbris iz imenika IZS,

začasna prepoved udeležbe na javnih razpisih.

Uvedba disciplinskega postopka je predlagana, če pride do

kršitev Kodeks poklicne etike članov Inženirske zbornice

Slovenije.

Naloge in pristojnosti disciplinskih organov in postopkov so

določeni v Statutu IZS v 44. in 120. členu ter Disciplinskem

pravilniku http://www.izs.si/disciplinski-postopki/obrazec-prijave-disciplinske-krsitve/

11.11.2013

3

Disciplinski organi IZS in disciplinski postopki

V disciplinskih zadevah zoper odgovorne geodete sta bila v

letu 2012 izrečeni dve kazni

- Izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev IZS pogojno za eno

leto s poskusno dobo 1 leta ter denarna kazen 964,00 EUR

- Izrečen opomin ter denarna kazen v višini 500,00 EUR.

Vloga Strokovnega sveta MSGeo

Presojo strokovnosti izvedbe geodetske storitve opravlja

strokovni svet MSGeo pri Inženirski zbornici Slovenije.

Na predlog člana MSGeo, Upravnega odbora MSGeo,

Upravnega odbora IZS obravnava strokovna vprašanja v zvezi z

dokumentacijo, ki jo je potrdil odgovorni geodet.

Na zahtevo Disciplinskega tožilca IZS pripravi mnenje, ali je

odgovorni geodet, zoper katerega je predlagana uvedba

disciplinskega postopka, kršil Kodeks poklicne etike članov

Inženirske zbornice Slovenije

Kontrola strokovnosti geodetske storitve

• Če odločitev strokovnega sveta kaže na kršitev Kodeksa

poklicne etike članov Inženirske zbornice Slovenije ali

Disciplinskega pravilnika, mora predsednik Upravnega

odbora MSGeo podati prijavo suma kršitve Disciplinskemu

tožilcu IZS.

• Če odločitev nakazuje sum ali izkazuje kaznivo dejanje,

mora predsednik Upravnega odbora MSGeo predlagati

uvedbo postopka ali podati ovadbo v skladu z Zakonom o

kazenskem postopku - ZKP (UPB8, Uradni list RS, št.

32/2012).

Kontrola strokovnosti geodetske storitve

11.11.2013

4

Strokovni svet je v tem obdobju obravnaval:

• 4 geodetske načrte in

• 8 zemljiškokatastrskih elaboratov.

leto št. prejetih

zadev

št.

obravnav

pozitivno

mnenje

negativno

mnenje

2009 5 2 / 2

2010 10 3 1 2

2011 3 2 / 2

2012 10 5 1 4

Kontrola strokovnosti geodetske storitve

Najpogostejše strokovne napake

• Geodet za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega

katastra ni upošteval zadnjih vpisanih podatkov o

zemljiščih, podatkov iz zbirke listin in podatkov, ki

omogočajo historični pregled sprememb

• Geodet ni predlagal meje, ki poteka po meji dejanskega

uživanja ali po meji grajenih ali naravnih objektov in

izpolnjuje pogoj skladnosti z mejo po podatkih zemljiškega

katastra

• Nepotrebna parcelacija

• Neustrezen zapisnik

• Zemljiškokatastrski prikaz in topografska vsebina nista

usklajena.

Primer slabe prakse

Urejanje dela meje parcel 123 k.o. A s sosednjimi parcelami: 784 k.o. A in 664/20, 685/3,

692/51 k.o. A

122

123

124

125

126

784

1664

2664

3664

5664

20664

21664

22664

23664

12665

13665

3685

45692

51692

97692

97692

97692

99692

99692

11.11.2013

5

Za izvedbo geodetske storitve so bili prejeti naslednji arhivski

podatki zbirke listin zemljiškega katastra:

IDPOS 1-3, 14, 163, 183, 6079, 6082, 6083 (vse k.o. A)

Geodetsko podjetje navaja, da je za določitev poteka meje

uporabilo:

• arhivske podatke IDPOS 1000 (k.o. B) – nova izmera

• stanje v naravi

• dogovor strank z dne 7.5.2010 (v pisarni GU) – opomba: ta

dokument vsebuje samo izraženo namero da se na terenu

ugotovi potek meje parcele 123 k.o. A (ta dokument ni

vsebinski dokument, ki bi vplival na določitev poteka meje

med parcelami)

11.11.2013

6

11.11.2013

7

Primer dobre prakse

Ureditev dela meje parcele 335/46 s parcelama 335/88 in

335/135

44335

45335

46335

47335

51335

65335

88335

135335

156335

80350

271603

291603

301603

361603

11.11.2013

8

Obravnavani del meje parcele 335/46 s parcelo 335/88 je bil določen z agrarno operacijo

v letu 1937 (postopek IDPOS 119).

21

29

28

19

20

30

1001

1002

1003

1004

1005

10061007

1008

10091010

1011

1012 1013

1014

1015

1016

10171018

1019

1020

1021

1022

1023

1024

1025

1026

1027

1028

kartiranje postopka IDPOS 119.

Situacijski načrt postopka IDPOS 119.

11.11.2013

9

Za določitev predlaganega dela meje parcele 335/46 s parcelo 335/135 se je analiziral

postopek IDPOS 4000 iz leta 1958 (z betonskimi mejniki označena parcela 335/135, pot)

kartiranje postopka IDPOS 4000.

izmerjena navezava 2012

11.11.2013

10

Zemljiškokatastrski načrt

neskladje v delu meje parcele 335/46 s parcelo 335/88

neskladje postopka 4000 s skenogramom zemljiškokatastrskega načrta

11.11.2013

11

vklop plasti postopka 119 (v modri barvi), postopka 4000 (v zeleni barvi)

in TMP datotek (v vijolični barvi)

Predlaganje meje

Kljub dejstvu, da zaradi redkih mejnih točk, nehomogenemu

katastrskemu načrtu in skromni zbirki listin ni mogoče ugotoviti

primerne stopnje natančnosti katastrskih podatkov, se včasih

vztraja pri predlagani meji, ki povzroči spor.

11.11.2013

12

Nepotrebne parcelacije

Zaradi neupoštevanja načina izmere cest in terenskih

značilnosti so pogoste parcelacije zemljišč ob cestah.

Smiselne so le tam, kjer gre za spremembo poteka ali

razširitve.

Zapisniki

Vsebino in način vodenja zapisnikov določa PRAVILNIK o

urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v

zemljiškem katastru

Najpogostejše napake:

• zapisnik ni voden kronološko

• že podpisani zapisniki so popravljeni/dopolnjeni

• pomanjkljiva vsebina zapisnika

• v naprej pripravljeni zapisniki, ki ne odražajo dejanskega

poteka postopka,

• ….

11.11.2013

13

Zapisniki Kronološko vodenja zapisnika: če se mejna obravnava vodi

več dni, je potrebno za vsak dan posebej navesti, kaj je bilo

opravljeno in to vedno potrditi s podpisi

Ločeno vodenje zapisnika: Če se mejna obravnava za isto

parcelo izvede z udeleženci ločeno in je nadaljevanje z

drugimi udeleženci vplivalo na predhodno izvedena dejanja,

geodet o tem seznanil udeležence prej izvedenega dela

mejne obravnave in navede ali so ti zahtevali, da se prej

izveden del mejne obravnave ponovi.

Spreminjanje in dopolnjevanje zapisnika: V že podpisanem

zapisniku se ne sme nič dodati in ne spremeniti. Popravki in

spremembe že podpisanih delov zapisnika se navedejo v

nadaljevanju zapisnika. Pisne izjave, pridobljene po zaključku

prvega dela mejne obravnave so sestavni del nadaljevanja

mejne obravnave in zapisnika.

Zapisnik

Elaboratom, ki v zapisniku nimajo ocene natančnosti

zemljiškokatastrskih točk, ali nimajo navedeno, katere podatke

je geodet uporabil za ugotovitev poteka meje, prisodi

Strokovni svet MSGeo in upravni organ druge stopnje

negativno mnenje,

Pri takšnih elaboratih je pogosta primarna uporaba zemljiško-

katastrskega prikaza

Zapisniki

11.11.2013

14

Najpogostejše pomanjkljivosti oziroma napake pri zapisnikih

izdelave elaborata KS:

• zapisnika ne podpišejo vsi zemljiškoknjižni lastniki parcele

na kateri stavba stoji

• elaboratih so datumi podpisa zapisnika obravnave in

potrditve elaborata odgovornega geodeta velikokrat vpisani

pred datumom izdelave elaborata

• pri spremembi podatkov katastra stavb je vedno potrebno

izvesti obravnavo, na kateri se vodi zapisnik, ki ga morajo

podpisati vsi solastniki dela stavbe; razgrnitev podatkov ni

dovolj

Zapisniki

11.11.2013

15

Geodetski načrt

Geodetski načrt je potrebno izdelati za določeno merilo.

Natančnost uporabljenih podatkov mora ustrezati

zahtevanemu merilo. Če geodetski načrt s podatki, ki niso

ustrezne kakovosti, ustreza namenu in uporaba ni v nasprotju

s predpisi, mora biti to dejstvo v certifikatu eksplicitno

navedeno.

Geodetski načrti, ki jih opisujeta 8 in 9. člen Pravilnika o

geodetskem načrtu, morajo imeti usklajeno topografsko in

zemljiškokatastrsko vsebino. Praviloma to zahteva ureditev

mej in delov mej parcel, ki so na območju posega.

Geodetski načrt

Upravno sodišče Republike Slovenije je odpravilo gradbeno

dovoljenje in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni

postopek. Investitor ni uspel dokazati, da ne posega v

zemljišče tožnika.

Izsek iz sodbe:

Skice

Vsebino skice določa PRAVILNIK o urejanju mej ter

spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru

ter Tehnične specifikacije za prikaz podatkov v skici elaborata

geodetske storitve (2008)

Vsebina skice:

• meje parcel,

• parcele,

• zemljiškokatastrske točke,

• mejnike,

• kontrolne mere,

• lastnike parcel,

• topografsko vsebino,

• opis skice.

11.11.2013

16

Najpogostejše pomanjkljivosti skice iz prakse:

• kontrolne mere,

• lastnike parcel,

• topografsko vsebino,

• opis skice

• Sken slabih skic: debelina, pomankljiva vsebina, kontrolne

mere, napačne barve, primerjava dobre in slabe skice.

Skice

11.11.2013

17

11.11.2013

18

Zaključek

• Za vse storitve in še posebej za mejno obravnavo je

potrebna temeljita priprava. Analiza zbirke listin, izmera in

ocena kakovosti so temelji katastrskih storitev.

• Objektivnost in strokovna suverenost sta osnovna pogoja

za zadovoljstvo lastnikov.

• Vsako naknadno odpravljanje napak mora biti izvedeno

transparentno.

• Spoštovati je treba dogovore in kolege.

Zaključek

Kaj zagotavlja kakovost:

• dorečena zakonodaja

• standardizirano pripravljeno gradivo iz zbirke listin

• kakovost in interpretacija zadnjih vpisanih podatkov,

• kakovost, popolnost in interpretacija zbirke listin,

• izobraževanje geodetov in odgovornih geodetov,

• možnost objektivne kontrole elaborata,

• poenoten pregled elaborata in evidentiranje,

• transparentnost postopkov,

• uvedba dodatnega nadzora kakovosti?

•….

Strokovna odgovornost ne zastara. Tako moramo razumeti

našo dejavnost