fizična distribucija kanala mg delo.pdf

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Mitja imenc

SUPLEMENTARNO VREDNOTENJE

PRODAJNIH POTI

Z UPORABO KAZALCEV

DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE

Magistrsko delo

Celje, september 2012

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Mitja imenc

SUPLEMENTARNO VREDNOTENJE

PRODAJNIH POTI

Z UPORABO KAZALCEV

DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE

Magistrsko delo

Mentor:

izred. prof. dr. Miroslav Jeraj

Somentor:

doc. dr. Toma Kramberger

Celje, september 2012

IZJAVA O AVTORSTVU

magistrskega dela

Spodaj podpisani Mitja imenc, tudent magistrskega tudijskega programa Logistika

sistemov, z vpisno tevilko 21001127, sem avtor magistrskega dela:

Suplementarno vrednotenje prodajnih poti z uporabo kazalcev distribucijske logistike.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

je predloeno delo rezultat izkljuno mojega lastnega raziskovalnega dela;

sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

magistrskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del magistrskega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

magistrsko delo in sem to tudi jasno zapisal v magistrskem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafini obliki, s katerim

so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS t. 21/95), prekrek pa podlee tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloeno

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

je magistrsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala

Albina Hriberek.

V Celju, dne _____________ Podpis avtorja:__________________

ZAHVALA

Zahvaljujem se

izred. prof. dr. Miroslavu Jeraju in doc. dr. Tomau Krambergerju za mentorstvo in

nasvete pri raziskovalnem delu in izdelavi naloge; g. Mirku agarju, ki je opozoril na

obstoj dane problematike in omogoil njeno odkritje ter obravnavo v praksi; Roku

Ramaku za vsa umovanja in to, da sem sploh resnino zael in nadaljeval z Logistiko;

Roku Mastnaku, Damirju Komljenu, Tamari Kove in Veroniki Cestnik, s katerimi smo

se skupaj na projektu LARS-a idejnem izhodiu tega dela prvi ukvarjali z

vrednotenjem prodajnih poti; mami in oetu ter drugim blinjim za podporo in

razumevanje v asu tudija; Marku Intiharju, Tei Vizinger in Vaski Peji za spodbudo

ter vse tudijske in netudijske trenutke; Urki, ker je pokazala, da je pot vsaj enaka

cilju in znala biti navdih.

Suplementarno vrednotenje prodajnih poti z uporabo kazalcev

distribucijske logistike

Distribucija tvori s transportom najbolj zastopan zaposlitveni sektor v Evropi, pri emer so razdalje in obseg poiljk v transportnih tokovih vse bolj fragmentirani in pomen vzdrevanja kakovostnega stika z odjemalci preko konnih dostav blaga naraa. Nasprotno temu je spremljanje in vrednotenje dela voznikov eno najmanj obravnavanih

podroij v logistiki, zaradi esar predlagamo nov dopolnilni model vrednotenja prodajnih poti. Temelji na analitinem hierarhinem procesu, ki izhaja iz 3 vidikov obravnave dostav: zaetnih pogojih v obliki znailnosti poti, opravljenem delu in rezultatih oziroma uspenosti. Preko njega po 19 kriterijih ocenimo vzorec 50 poti danega dostavnega obmoja, kjer se vrijo dostave po principu mlenih obhodov. Ocenjevane poti v doloeni obhodni periodi personalizirajo delo voznikov. Rezultate tega prvofaznega vrednotenja uporabimo v irem okvirju dodeljevanja plail po 6 oblikovanih variantnih pristopih, ki skuajo slediti osnovnim naelom pravinosti. Primerjava pristopov medsebojno in glede na projicirano referenno konvencionalno vrednotenje istih poti pokae, da predlagana pravila alocirajo razlino visoke variantno-specifine zneske izplail, vendar ohranjajo mono korelacijo z izvornimi rezultati vrednotenja po analitinem hierarhinem procesu in izkaejo potencialno uporabnost v praksi.

Kljune besede: analitini hierarhini proces, vrednotenje dela, mleni obhodi, konne dostave, pravinost

Supplemental sales route evaluation using distribution logistics metrics

Distribution is alongside tranportation the most heavily represented employment sector

in Europe, faced with fragmentation of distances over which increasingly smaller

shipments are delivered and a growing need for maintaining quality last mile delivery

services. By contrast, driver's work monitoring and evaluation remains one of least

addressed topics in logistics, prompting the development of a new supplemental sales

route evaluation model. It is based on analytic hierarchy process, which originates from

3 aspects of delivery treatment: initial conditions or route characteristics, work

performed and delivery results or effectiveness. We evaluate a sample of 50 routes

within a given delivery zone under 19 criteria that relate to performing deliveries

according to milk run distribution principles. Evaluated sales routes personify driver's

work performance during a completed milk run delivery period. The results of this

initial evaluation phase are used as inputs within a wider payment allocation framework

that comprises 6 distinctive approaches that try to reflect basic equity principles.

Comparative analysis of approaches and in relation to projected conventional evaluation

of the same routes acting as a benchmark shows that payment values allotted under the suggested rules vary according to approach-specific variants, however, they

preserve strong correlation with the original analytic hierarchic process evaluation

results and exhibit potential applicability in real-life cases.

Keywords: analytic hierarchy process, work evaluation, milk runs, last mile delivery,

equity

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski tudijski program

Mitja imenc: Suplementarno vrednotenje prodajnih poti z uporabo kazalcev distribucijske logistike v

KAZALO

UVOD ........................................................................................................................................... 1

OPIS PROBLEMA ........................................................................................................................ 1

HIPOTEZE RAZISKOVANJA ......................................................................................................... 3

CILJI IN NAMEN RAZISKAVE ...................................................................................................... 3

PREDSTAVITEV OKOLJA ............................................................................................................ 4

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .................................................................................................... 5

1 TEORETINE OSNOVE .................................................................................................. 7

1.1 IZHODINI KONCEPTI PODROJA RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ................................ 7

1.2 VEKRITERIJSKA ODLOITVENA ANALIZA IN ANALITINI HIERARHINI PROCES ...... 26

2 METODA DELA ............................................................................................................... 34

2.1 POSTOPEK RAZISKOVANJA .......................................................................................... 34

2.2 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA ................................................................................. 36

2.2.1 Hierarhino strukturiranje in izgradnja modela ..................................................... 38

2.2.2 Parne primerjave .................................................................................................... 41

2.2.3 Doloanje utei........................................................................................................ 43

2.2.4 Testiranje konsistentnosti ........................................................................................ 47

2.2.5 Sintetizacija ............................................................................................................. 49

3 RAZISKAVA ..................................................................................................................... 54

3.1 GONILNI DEJAVNIKI PROBLEMATIKE: AKTUALIZACIJA IN MOTIVACIJA RAZISKAVE... 54

3.2 VHODNA PROBLEMSKA STRUKTURA ........................................................................... 66

3.3 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA VZORCA POTI ......................................................... 78

3.4 VREDNOTENJE: NAMEN, CILJI, POSTOPEK IN POSLEDICE ............................................. 96

3.4.1 Variantni pristopi oblikovanja alokacijskih pravil pri predlaganem vrednotenju 102

3.4.2 Referenni primerjani nain konvencionalnega vrednotenja ............................... 108

3.5 NABOR PARAMETROV VREDNOTENJA ....................................................................... 121

4 REZULTATI RAZISKAVE .......................................................................................... 132

4.1 AHP MODEL IN VREDNOTENJE PRODAJNIH POTI ....................................................... 132

4.2 ANALIZA OBUTLJIVOSTI .......................................................................................... 167

4.3 VPELJANA ALOKACIJSKA PRAVILA IN RAZIRJENO VREDNOTENJE ........................... 177

DISKUSIJA ............................................................................................................................. 191

PREVERJANJE HIPOTEZ IN CILJEV RAZISKOVANJA ................................................................ 191

OCENA REZULTATOV IN USPENOSTI RAZISKAVE ................................................................. 193

PREDLOGI NADALJNJIH RAZISKAV ........................................................................................ 195

ODPRTI PROBLEMI V OKVIRU RAZISKAVE ............................................................................. 196

MONOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA OBRAVNAVANEGA PODROJA ..................................... 197

LITERATURA IN VIRI ......................................................................................................... 199


Mitja imenc: Suplementarno vrednotenje prodajnih poti z uporabo kazalcev distribucijske logistike vi

Kazalo slik

Slika 1: Okvir in struktura teoretino-vsebinskega dela raziskave ............................................... 8

Slika 2: Obseg oskrbovalne, logistine in transportne verige ..................................................... 10

Slika 3: Distribucija in konne dostave v kontekstu (globalnih) blagovnih oskrbovalnih verig . 14

Slika 4: Sestava in bipartitnost distribucijskega kanala .............................................................. 16

Slika 5: Stopnje distribucije glede na ponore in izvore na poteh sistema blagovnega pretoka ... 18

Slika 6: Distribucijske strukture in razmerja med njimi ............................................................. 19

Slika 7: Strukturna, statina in dinamina komponenta distribucijskega sistema ....................... 20

Slika 8: Oskrbovalna (1), prodajna (2) in prodajna vestopenjska (3) varianta mlenih obhodov

..................................................................................................................................................... 22

Slika 9: Tipologija B2C konnih dostav ..................................................................................... 25

Slika 10: Generini AHP hierarhini strukturni model v obliki drevesa parametrov ................. 30

Slika 11: Ravni raziskovalnega dela ........................................................................................... 34

Slika 12: Ilustrativni prikaz raziskovalnega postopka................................................................. 35

Slika 13: Splona shema poteka AHP ......................................................................................... 37

Slika 14: Izrisano drevo parametrov za AHP iz primera Dalala, Mohapatre in Mitre (2010) .... 39

Slika 15: Uteeno drevo parametrov za primer Dalala, Mohapatre in Mitre (2010) .................. 40

Slika 16: Dinamika rokovanja z blagom, njegova povprena vrednost in masa ......................... 59

Slika 17: Gibanje paketnih storitev Pote Slovenije v obdobju 2001 2009 ............................. 59

Slika 18: Koliine prepeljanega blaga in obseg prevoza glede na oblike tovora ter koliine

tovora glede na transportne razdalje v Sloveniji za leto 2010 ..................................................... 62

Slika 19: Koliine prepeljanega blaga in obseg prevoza glede na oblike tovora ter koliine

tovora glede na transportne razdalje v izbranih dravah za leto 2010 ........................................ 65

Slika 20: Dimenzije vhodne problemske strukture ..................................................................... 66

Slika 21: Ilustrativni prikaz prodajnih poti v spletu distribucijskega omreja ............................ 68

Slika 22: Tipologija potovanj v cestnem blagovnem prevozu .................................................... 71

Slika 23: Profil dostavne poti za 1. tip zbirno-distribucijskih potovanj ...................................... 71

Slika 24: Splona prostorsko-topoloka ekspozicija problematike ............................................. 74

Slika 25: Karakteristini odseki in razdalje prodajnih poti ......................................................... 76

Slika 26: Koncept pokritosti dostavnega odseka prodajne poti za doloeno obhodno periodo .. 77

Slika 27: Okvirni postopek izgradnje raziskovalnega vzorca ..................................................... 79

Slika 28: Graf kumulativne porazdelitve frekvenc dostavnih razdalj in intervali porazdelitev

verjetnosti doseganja razdalj posameznih distannih razredov ................................................... 82

Slika 29: Diagram algoritma generiranja in razvranja nabora poti .......................................... 83


Mitja imenc: Suplementarno vrednotenje prodajnih poti z uporabo kazalcev distribucijske logistike vii

Slika 30: Gostota verjetnosti enakomernih porazdelitev zavzemanja razdalj za obravnavane

razrede dostavnih poti ................................................................................................................. 84

Slika 31: Prikaz izvedbe algoritma generiranja in razvranja nabora poti v programu Excel ... 85

Slika 32: Cilji, posledice in namenski okvir vrednotenja prodajnih poti .................................... 96

Slika 33: Okvirni postopek vrednotenja za potrebe alokacije virov ........................................... 99

Slika 34: Predlagani okvirni pristop oblikovanja alokacijskih pravil glede na AHP vrednotenje s

predvidenimi odloitvenimi posledicami .................................................................................. 104

Slika 35: Prikaz izvedbe multiregresijsko generiranega vzorca prodajnih poti za izpeljavo

konnega modela v programu Excel ......................................................................................... 118

Slika 36: Delitev sistemov vrednotenja, monih virov kazalcev parametrov z oznaeno smerjo

ciljnega oblikovanja konkretnega nabora .................................................................................. 125

Slika 37: Samuelsson-Tilanusov model transportne uinkovitosti ........................................... 129

Slika 38: Drevesna struktura razvitega hierarhinega modela vrednotenja .............................. 140

Slika 39: Primer odjemne lokacije najnije kategorije .............................................................. 151

Slika 40: Rezultati vrednotenja po posameznih parametrih za izbrane poti v1, v21 in v33 ......... 167

Slika 41: Reducirana kriterijska struktura drevesa parametrov ................................................ 168

Slika 42: Obutljivost ocene izbranih prodajnih poti na spremembe utei parametra obseg

prevoza .................................................................................................................................... 175

Slika 43: Obutljivost ocene izbranih prodajnih poti na spremembe utei parametra relativna

produktivnost .......................................................................................................................... 176

Slika 44: Obutljivost ocene izbranih prodajnih poti na spremembe utei parametra trajnostno

obnaanje ................................................................................................................................. 177

Slika 45: Viina povprenih alociranih izplail po kvartilnih razredih in skupna vrednost izplail

za obravnavane prodajne poti po konvencionalnem modelu alokacije ter variantnih pristopih

razirjenega vrednotenja............................................................................................................ 181


Mitja imenc: Suplementarno vrednotenje prodajnih poti z uporabo kazalcev distribucijske logistike viii

Kazalo tabel

Tabela 1: Odloitvena matrika tipinega VOA problema ........................................................... 28

Tabela 2: Fundamentalna lestvica za ocenjevanje parne dominance faktorjev ........................... 42

Tabela 3: Vrednosti RI ................................................................................................................ 48

Tabela 4: Trendi panone zaposlenosti v EU-25+ ....................................................................... 56

Tabela 5: Primerjava mase v cestnem blagovnem prevozu prepeljanega blaga ......................... 63

Tabela 6: Povprene stopnje rasti transportiranih koliin blaga [v kt] v cestnem blagovnem

prevozu glede na distanne razrede za izbrane drave v obdobju 1999 2010 .......................... 64

Tabela 7: Povprene stopnje rasti koliine blaga [v kt] v cestnem blagovnem transportu po

oblikah tovora za obdobje 1999 - 2010 ....................................................................................... 64

Tabela 8: Mone in realne problemske topoloko-prostorske konfiguracije .............................. 75

Tabela 9: Maksimizirani delei za razdalje do 149 km ............................................................... 80

Tabela 10: Tehtano povpreena delea zdrueno za Slovenijo in izbrane drave ................ 81

Tabela 11: Maksimizirani delei razdalj za podrazreda poti do 49 km (Slovenija) .................... 81

Tabela 12: Doloena frekvenna porazdelitev razdalj po vseh 3 razredih konnih dostav......... 81

Tabela 13: Primerjava statistino doloenih in simuliranih deleev ........................................... 86

Tabela 14: Tipine vrednosti dostavnih in celotnih razdalj prodajnih poti ................................. 86

Tabela 15: Gostota dostav glede na celotno opravljeno razdaljo in isto dostavno razdaljo ...... 88

Tabela 16: Razmerja gostot dostav med B2C in B2B ter mestnimi in podeelskimi dostavami 88

Tabela 17: Gostote dostav prodajnih poti z izbranimi mejnimi vrednostmi parametra .............. 90

Tabela 18: Testiranje skrajnih vrednosti gostot za vse mejne razdalje razredov ........................ 90

Tabela 19: Konne zbrane vrednosti razrednih gostot dostav ..................................................... 91

Tabela 20: Karakteristini parametri za doloanje porazdelitve razrednih gostot dostav ........... 91

Tabela 21: Variantni pristopi in vpeljana alokacijska pravila ................................................... 108

Tabela 22: Normalizirane (distributivno) vrednosti parametrov ............................................... 109

Tabela 23: Regresijski model in rezultati multiregresijske analize na polnem naboru originalnih

prodajnih poti (korak 1) ............................................................................................................ 111

Tabela 24: Regresijski model in rezultati multiregresijske analize na naboru originalnih

prodajnih poti z izkljuno osnovnimi prediktorji: dolina poti, tevilo odjemalcev, masa in

vrednost blaga (korak 2) ........................................................................................................... 113

Tabela 25: Regresijski model in rezultati multiregresijske analize na naboru originalnih

prodajnih poti z zakljuenim izborom prediktorjev: dolina poti, masa in vrednost blaga (korak

3) ............................................................................................................................................... 114

Tabela 26: Notranje relacije med neodvisnimi spremenljivkami konnega nabora................. 115

Tabela 27: Rezultati testa kakovosti modelov in smeri ............................................................. 116


Mitja imenc: Suplementarno vrednotenje prodajnih poti z uporabo kazalcev distribucijske logistike ix

Tabela 28: Regresijski model in rezultati regresijske analize za vmesno projiciranje doline poti

v odvisnosti od mase in vrednosti distribuiranega blaga ........................................................... 118

Tabela 29: Konni generirani regresijski model z rezultati regresijske analize ........................ 119

Tabela 30: Konna primerjava med vhodnim originalnim referennim naborom poti in obema

razliicama novega splonega referennega regresijskega modela (potrjeni uporabljeni model je

oznaen s kurzivo) .................................................................................................................... 120

Tabela 31: Primarna identifikacija vrednotenih variant poti dostavnega obmoja preko

karakteristinih topolokih in fizinih parametrov kriterijev .................................................... 133

Tabela 32: Konvencionalni parametri opredelitve prodajnih poti dostavnega obmoja ........... 135

Tabela 33: Primerjava splonih kriterijev glede na oceno poti in njihova izpeljana prioriteta . 137

Tabela 34: Prikaz veparametrske hierarhine strukture uporabljenega modela vrednotenja .. 138

Tabela 35: Izbrane karakteristike razlinih tipov konnih dostav ............................................. 143

Tabela 36: Kategorije in prioritete asovnih oken .................................................................... 147

Tabela 37: Relativna primerjava vrst asovnih oken in njihova izpeljana prioriteta ................ 148

Tabela 38: Predlagana tipologija fizine dostopnosti odjemnih mest ....................................... 150

Tabela 39: Kategorije in prioritete odjemnih lokacij ................................................................ 151

Tabela 40: Relativna primerjava kategorij odjemnih lokacij in njihova izpeljana prioriteta .... 151

Tabela 41: Razredi brezhibnosti naroil v distribucijski logistiki ............................................. 158

Tabela 42: Razredni delei (ne)pokodovanosti blaga v distribucijski logistiki ....................... 159

Tabela 43: tevilo incidentov in prioritete glede na varnost vonje ......................................... 160

Tabela 44: Uinkovitost porabe goriva v distribuciji izdelkov ivilskopredelovalne industrije 161

Tabela 45: Zbirni pregled osnovnih parametrov oziroma kriterijev vrednotenja...................... 162

Tabela 46: Neposredni in izpeljani po parametrih/kriterijih zajeti podatki ............................... 164

Tabela 47: Izraun skupne (u1) in delnih ocen poti v1 z vmesnimi rezultati normalizacije .. 164

Tabela 48: Konni rezultati AHP ocenjevanja poti ................................................................... 166

Tabela 49: Rezultati PA analize obutljivosti ocen poti za relativne spremembe utei ............ 171

Tabela 50: Rezultati AA analize obutljivosti ocen poti za absolutne spremembe utei .......... 172

Tabela 51: Rezultati PT analize obutljivosti najbolje poti za relativno spremembo utei ..... 173

Tabela 52: Rezultati AT analize obutljivosti najbolje poti za absolutno spremembo utei ... 173

Tabela 53: Alokacije izplaila po konvencionalnem in variantnih pristopih razirjenega

predlaganega vrednotenja.......................................................................................................... 178

Tabela 54: Glavne primerjalne statistike alokacij konvencionalnega in pristopov predlaganega

razirjenega modela vrednotenja [v d.e.] .................................................................................. 180


Mitja imenc: Suplementarno vrednotenje prodajnih poti z uporabo kazalcev distribucijske logistike x

KRATICE IN AKRONIMI

Kratica Razlaga

AA

Absolute Any,

kritinost kriterija glede na potrebno absolutno spremembo utei na celotnem naboru variant

AHP analitini hierarhini proces

ALRA Activity Level Resource Allocation,

alokacija virov na nivoju stopenj aktivnosti

AT

Absolute Top,

kritinost kriterija glede na potrebno absolutno spremembo utei samo za najboljo varianto

B2B Business-to-Business,

poslovanje med podjetji

B2C Business-to-Consumer,

poslovanje med podjetji in potroniki

BnZvr bannitvo in zavarovalnitvo

CCSA Consistent Comparison Scale Assignment,

algoritem pripisovanja konsistentnih parnih primerjav

CI consistency index,

indeks konsistentnosti

CoG Center-of-Gravity,

teie gravitacijskega obmoja

CR consistency ratio,

kazalnik razmerja konsistentnosti

CRM Customer Relationship Management,

upravljanje odnosov z odjemalci

DARA Discrete Alternative Resource Allocation,

alokacija virov diskretnim variantam

DC distribucijski center

DEA Data Envelopment Analysis,

analiza ovojnega poligona podatkov

DI Detour Index,

indeks vijuganja

DPE druge premine enote

DPStr druge poslovne storitve

Dr drugo

DrStr druge storitve

Dstrb distribucija

DZ drugi zabojniki

E3ME Energy-Environment-Economy Model for Europe,

evropski ekonometrini model energija-okolje-gospodarstvo

ElPlVd elektrika, plin in voda

GIS geografski informacijski sistem

Grdb gradbenitvo


Mitja imenc: Suplementarno vrednotenje prodajnih poti z uporabo kazalcev distribucijske logistike xi

HrPjTb hrana, pijaa in tobak

In ineniring

ISCM Internal Supply Chain Management,

menedment na podjetje omejenega dela oskrbovalne verige

Izbr izobraevanje

JUObr javna uprava in obramba

Kmt kmetijstvo

KPI Key Performance Indicator,

kljuni kazalnik uspenosti

LSQ logistics service quality,

kakovost logistine storitve

LTL

Less-Than-Truckload,

kosovna poiljka, poiljka, manja od kapacitete tovornega prostora vozila

MAPE Mean Absolute Percentage Error,

povpreni absolutni odstotni pogreek

MOV menedment oskrbovalne verige

N/F not feasible,

neobstojea reitev

NACE

Nomenclature Gnrale des Activits conomiques dans les Communauts Europennes,

evropska klasifikacija gospodarskih dejavnosti poslovnih subjektov

OstPrzv ostala proizvodnja

OTO osnovna transportna operacija

OV oskrbovalna veriga

PA

Percent Any,

kritinost kriterija glede na potrebno relativno spremembo utei na celotnem naboru variant

PEU Pallett Equivalent Unit,

paleti ekvivalentna tovorna enota

POI Perfect Order Index,

indeks brezhibnosti naroila

PROMETHEE

Preference Ranking Organisation METHod for Enrichment

Evaluations,

metoda organiziranja preferenne razvrstitve za obogateno vrednotenje

PssE premine, samopremikajoe se enote

PT

Percent Top,

kritinost kriterija glede na potrebno relativno spremembo utei samo za najboljo varianto

RdrKm rudarstvo in kamnosetvo

RI random consistency index,

indeks nakljune konsistentnosti

RT razsuti tovor

SCOR Supply Chain Operations Reference model,

referenni operacijski model oskrbovalne verige

SERVQUAL service quality,


Mitja imenc: Suplementarno vrednotenje prodajnih poti z uporabo kazalcev distribucijske logistike xii

kakovost storitev

SMART Specific-Measurable-Achievable-Realistic-Timed,

specifien-merljiv-dosegljiv-realistien-tempiran

SRM Supplier Relationship Management,

upravljanje odnosov z dobavitelji

SWOT Strengths-Weaknesses-Opportunities-Threats,

prednosti-slabosti-prilonosti-gronje

TnP tovor na paletah

TrnsTl transport in telekomunikacije

TRT tekoi razsuti tovor

TrzGst turizem in gostinstvo

VOA vekriterijska odloitvena analiza

VZ veliki zabojniki

ZdrScD zdravstvo in socialno delo

ZT zvezani tovor


Mitja imenc: Suplementarno vrednotenje prodajnih poti z uporabo kazalcev distribucijske logistike 1

UVOD

Neverjetno, koliko vsega ne vemo o igri, eprav jo lahko igramo celo ivljenje.

(Mickey Mantle)

Opis problema

Vrednotenje dela zaposlenih in iz tega izpeljani raznovrstni ukrepi so bistvena sestavina

uspenosti sodobnih organizacij, katere pomen in uinke so e obirno dokazovali in

preuevali (Zupan, 2001, Heneman & Werner, 2005, Milkovich & Wigdor, 1991). Vse

bolj se uveljavlja preprianje, da so ljudje najpomembneji dejavnik logistike, s imer

se lahko glede na naravo in zahteve delovnih procesov lahko le strinjamo. Idejo

pooseblja filozofija in organizacijska kultura ljudje-storitev-dobiek (People-Service-

Profit) logistinega operaterja FedEx, ki sporoa, da skrb za zaposlene pripomore k

izvajanju brezhibnih storitev po eljah odjemalcev, kar konno rezultira v dolgorono

uspenem poslovanju podjetja (FedEx, b.d.a). Podobno ugotavljajo Bode, Lindemann &

Wagner (2011), ki so specifino v distribucijski logistiki empirino dokazali direktni

pozitivni uinek osebnih kontaktov dostavnega osebja oziroma voznikov na nakupno

obnaanje odjemalcev ustrezno upravljanje njihove vloge in obnaanja lahko

potencialno sinergistino dopolnjuje trenjska prizadevanja podjetja ter sooblikuje

odnose z odjemalci.

Kljub temu obstaja razkorak med bolj ali manj jasnim konsenzom o prispevku

logistinih sodelavcev in vrednotenju tega prispevka in njihovega dela, ki je za to

potrebno: kar zadeva nagrajevanje, je situacija v logistiki po Kaltnekarju (1993, str. 93-

94) neurejena, eprav je dejavnik produktivnosti in ekonominosti dela v logistiki in

tudi zunaj nje. Razumevanje fizike in filozofije dela v logistiki je e vedno v svojih

zgodnejih fazah. Carroll (2010) za poslovnologistina delovna mesta izpostavlja, da

obstojei viri na temo plail in nagrajevanja niso posebej relevantni za logistino

panogo. Wu & Hou (2010) se ukvarjata s preuevanjem in informacijsko podprtim

spremljanjem dela in produktivnosti v distribucijskih centrih. Kaltnekar (1993, str. 93-

94) pa zaposlene v logistini operativi skladienja in transporta izenauje ter se

osredotoa na nagrajevanje po delovnih normah.



Relevantnost obravnavane problematike in zakaj ji je potrebno posvetiti ve pozornosti

je veplastna. Pomen in obseg (konnih) dostav postajata vse izraziteja. Konna

dostava je glavni aktuator virtualno sklenjenih komercialnih transakcij, pri emer dobi

povsem drugo dimenzijo v lui trenda poveevanja spletne prodaje. Gre za strokovno

najpomembneji del logistike oskrbovalnih verig, ki povzroa tudi do 75 % celotnih

logistinih strokov. Transportni tokovi se namre z vidika koliin in razdalj, kakor

bomo pokazali, vse bolj drobijo. Pri tem pa se distribucijsko-transportni sektor spopada

z znailno dvojnostjo med potrebami ter imidem in ugledom: delovne naloge so dojete

kot dolgoasne, neizzivalne, repetitivne in fizino naporne z dolgotrajnim delovnikom,

delovna mesta so premalo plaana, s pomanjkanjem dodatnih ugodnosti ter imajo status

zaasnih prehodnih zaposlitev. Vse to zahteva korenito prevetritev tega, kako je to delo

interpretirano, ocenjeno in cenjeno. V logistiki so razlike pri pogojih in s tem monostih

doseganja zastavljenih delovnih uinkov ter delovnem vloku in trudu, potrebnem za to

e posebej znotraj distribucijske operative stalno prisotne. Narekujejo smiselno

upotevanje tako zaetnih izhodi in omejitev, kot tudi koliine opravljenega dela in

njegovih rezultatov. Vsekakor je posledino potrebno izhajati iz specifik delovnega

procesa in njegovega uinka. Kakor so pokazali Bode, Lindemann & Wagner (2011) za

distribucijo, imajo vozniki neposreden vpliv na zadovoljstvo odjemalcev in s tem

posredno na dolgorone poslovne odnose podjetja. Delo je vezano na prodajne poti, ki

predstavljajo k odjemalcu obrnjen obraz podjetja.

Poti so v smislu infrastrukturnih povezav (Dalal, Mohapatra & Mitra, 2010) in javnih

potnikih linij (Baskaran & Krishnaiah, 2011) z izbrano metodologijo analitinega

hierarhinega procesa (AHP) e ocenjevali. Na pristop bo ta koncept apliciral na

podroje mlenih obhodov na prodajnih poteh v distribuciji kosovnih poiljk. Vsebinsko

ga bomo modificirali, tako da bomo zajeli deskriptivno-statusno (zaetni pogoji),

delovno-procesno (opravljeno delo) in rezultatsko komponento z vpeljavo specifinega

in avtentinega nabora kriterijev. Poseben prispevek pa bo konno pomenila e uporaba

samega AHP modela vrednotenja poti oziroma dela in njegovih rezultatov v irem

aplikativnem okvirju za vrednotenje dela v distribucijski logistiki, s poudarkom na

pravinosti, kjer bomo prikazali njeno operativno integracijo v razirjenem sistemu

vrednotenja.



Hipoteze raziskovanja

Delo osredinjamo okrog 3 temeljnih hipotez, ki v nadaljevanju usmerjajo naa

raziskovalna prizadevanja:

H1. Mikropravinost v kontekstu vrednotenja prodajnih poti narekuje vpeljavo

kazalcev, ki so neposredno vezani na fizino naravo izvedbe distribucijskega procesa;

trud in vloek v smislu produktivnosti v distribucijskologistinih procesih sta le pogojno

premosorazmerna z rezultati konvencionalnega vrednotenja dela.

H2. AHP kot metoda vrednotenja omejuje vpliv subjektivnosti, vendar mora biti kot

taka vpeta v iro arhitekturo vrednotenja oz. nagrajevanja; rezultati postopka so

primerni za pridobitev vrednostne informacije, lahko jih vpeljemo v sisteme vrednotenja

in odsevajo individualno opravljeno delo posaminih nosilcev procesa.

H3. Rezultati in njihova senzitivnost so odvisni od prioritetne uteenosti izbranih

kazalcev; izbor variantnega pristopa v danem modelskem okviru lahko vpliva na

prevrednotenje poti, pri emer pa vrednostna transformacija ocene ohranja koreliranost

z vhodno strukturo distribucijskologistinih parametrov.

Cilji in namen raziskave

Razvoj modela vrednotenja bo izhodie za pravineje in participativno odloanje v

postopku vrednotenja in nagrajevanja dela v distribucijski logistiki. Njegov namen ni

doseganje absolutne pravinosti (dejansko nedosegljiva), temve izboljanje relativne

pozicije internih ali eksternih izvajalcev logistinega servisa (ponudnikov storitev), ki

na podlagi merljivih kazalcev gledano primerjalno v proces intenzivneje vlagajo.

Predlog alternativnega modela vrednotenja dela v obsegu distribucijskologistine

operative bomo dosegli preko analize konnih dostav in poveanja preglednosti njihove

strukture, vsebine in vplivnih dejavnikov.



Izpeljani cilji raziskovalnega dela so:

interdisciplinarna opredelitev problema vrednotenja dela v logistiki z vidika teorije

pravinosti in nagrajevanja zaposlenih;

vzpostavitev opisnih parametrov prodajnih poti in njihovih izpeljanih osnovnih

kriterijev ter opredelitev strukturiranega hierarhinega modela;

na analitinem hierarhinem procesu temeljea metodologija vekriterijske

odloitvene analize ter prikaz uporabe in delovanja modela znotraj specifino

definiranega namenskega okvira, s poudarkom na pravinosti in nesubjektivnosti;

razvoj variantnih pristopov za preslikavo ocen v vrednostno dimenzijo in

testiranje in komparativna analiza rezultatov.

Predstavitev okolja

Sodobna logistina omreja zdruujejo vse bolj fragmentirane in diferencirane blagovne

tokove, ki jih na razlinih delih prevzema mnoica njihovih nosilcev in izvajalcev.

Statistini podatki (SURS, b.l.a, b.l.b, Eurostat, b.l.a, b.l.b) kaejo na fragmentacijo

transportnega toka spreminja se struktura oblike prepeljanega tovora v cestnem

prometu in razdalje se krijo. Znailnosti potronitva in gospodarskih aktivnosti, ki naj

imbolj zadovoljujejo iz prvega izvedene potrebe so tako: prilagajanje zahtevam

odjemalcev, iskanje in vzdrevanje neposrednega stika s triem, visok (optimalen)

nivo storitvene oskrbe.

Za neposredne izvajalce logistinega servisa na operativni ravni to pomeni delovanje v

pestrem in zahtevnem okolju. Odseki logistinih omreij, na katerih se vrijo dostave

znotraj mnoic dostavno-prodajnih mest, so sestavljeni iz razlinih transportnih poti in

odjemnih mest ter so doloeni z razprenostjo prejemnikov, fizinimi znailnostmi tok

predaje blaga in velikostjo in sestavo poiljk oz. odjemov. Distribucija na terenu v

ojem smislu poleg fizine dostave opcijsko vse bolj kombinira tudi prodajne in

zalono-upravljavske zadolitve. V taknem okolju postajata pomen in obseg konnih

dostav kosovnih poiljk (ang. last mile LTL) vse bolj izrazita. Vzporedno k temu

sklepamo na vzrono-posledino zvezo med tem pojavom in preobraanjem

oskrbovalnih verig (OV), ki so pod vplivom razlinih eksternih gonilnih dejavnikov

najoitneja je permeacija e-poslovanja med in v razline stopnje in procese OV.



Konna dostava kosovnih poiljk na prodajnih poteh postaja glavni aktuator in izvajalec

virtualno sklenjenih transakcij v fizinem svetu.

Naini vrednotenja opravljenega dela ali uspenosti morajo poleg finanne realizacije

zato odraati tudi pogoje dela in ostale karakteristike procesa, v katerem zaposleni

deluje. To je osnova za razvoj okvira in modelov vrednotenja, katerih strukture bodo

imbolj relevantne in avtentino sledile delovnemu procesu. Ob tem se tei k

minimizaciji subjektivnosti pri vrednotenju in omogoanju im veje primerljivosti ter

preglednosti postopka za obravnavane subjekte, s imer se posledino prispeva k

vejemu zadovoljstvu, zmanjanju konfliktnosti ciljev, bolji uinkovitosti in rezultatom

na relaciji podjetje izvajalec dostave, posredne pozitivne uinke pa bi tako obutil tudi

odjemalec.

Zaradi nenagovorjenosti in izpraznjenosti problemskega podroja se kae monost za

oblikovanje aplikativnega mehanizma za vrednotenje in nagrajevanje dela v zunanjem

transportu distribucijske logistike s poudarkom na konnih dostavah kosovnih poiljk

(LTL). To je ob projektnih prizadevanjih (Mastnak, Cestnik, Komljen, Kove &

imenc, 2010) v praksi potrdilo tudi realno okolje. Glavna vrednost dela je v aplikaciji

metodologije AHP v specifinem okolju in opredelitev za to potrebne

distribucijskologistine kriterijske strukture, ki se lahko uporablja na prodajnih poteh.

Odloevalec mora, e eli zadostiti namenskim pogojem pravinosti in nesubjektivnosti,

za kar mora teiti k uporabi preteno kvantitativnih kategorij, slediti nekemu standardu

primerjav. Predlagana metodologija je moni nain, kako ta standard implementirati v

postopek vrednotenja prodajnih poti, ki personificirajo delo voznikov.

Predpostavke in omejitve

V okviru distribucijske logistike (makroproces izhodne logistike) se osredotoamo na

okolje dostav kosovnih poiljk (LTL) po sistemu mlenih obhodov (ang. milk run) na

segmentu konnih dostav (ang. last mile delivery) znotraj logistinega omreja.

Logistino omreje je fiksno doloeno in ni predmet optimizacije, eprav del

metodologije lahko uporabljamo za identifikacijo monosti njegovega kasnejega

prestrukturiranja. Vsak izvajalec operira na svoji stalni progi, na kateri oskrbuje



doloeno tevilo odjemalcev. Zanima nas opravljeno delo na posameznih odsekih od

toke do toke, pri emer se privzame ali nediferenciranost procesov na razlinih

stopnjah distribucije (primarna, sekundarna in terciarna distribucija so po vsebini dela

ekvivalentne) ali da obravnavamo samo intervale omreja na istoleni stopnji

distribucije. Povprena enota blaga je vrednostno, koliinsko in oblikovno

nediferencirana (v materialnem toku po teh atributih primerljivo blago). Uporabljeni

podatki temeljijo na statistinih tudijah in raziskavah ter so dopolnjeni s podatki,

pridobljenimi na izhodinem projektu, ki je bil tudi motivacija za samo zakljuno delo.

Vpraanje internega ali eksternega izvajanja fizino-distribucijskega servisa v danem

obsegu problematike zanemarimo, saj privzamemo, da je opravljeno delo ne glede na

organiziranost enako (splona uporabnost metodologije implicira monost uporabe tudi

za vrednotenje zunanjih izvajalcev).

Skladno z Bohancem (2006, str. 41) predpostavljamo unilateralnost odloanja

privzamemo, da se odloa en sam odloevalec, s imer ne upotevamo problematike

skupinskega odloanja. V praksi obravnavanega problema bi poleg odloevalcev

dejansko morali nastopati e drugi deleniki: minimalno vsaj e nosilci objektov

vrednotenja vrilci procesa (vozniki) na danih poteh, na katere le-to konsekventno

vpliva, in odjemalci, ki so z njihove strani servisirani. Krog sodelujoih bi veje tevilo

odloevalcev zajemal vsaj pri opredeljevanju osnovnih komponent odloitvenega

procesa v ojem smislu (vrednotenja) ter analizi posledic in kakovosti realizacije.

Razviti postopek bo sploni predlog altenativnega naina vrednotenja poti, ob katerem

predpostavimo e nujno potrebo prilagajanja vsakokratni konkretni aplikativni situaciji.

Bolj kot preambiciozna dokonna obravnava problema vrednotenja prodajnih poti in

dela, kjer bi prestopali tudi meje finanno-raunovodskega in kadrovskega podroja, je

na namen oblikovanje in razlaga nastavka za vrednotenje dela, ki ga pooseblja

organizirano dogajanje na prodajnih poteh v logistiki ter osvetlitev doloenih

problemskih tok, zlasti v povezavi s specifiko delovnega procesa in implikacijami za

njegovo interpretacijo. Na podlagi tega bi lahko zaeli razmiljati o dolgoronejih

spremembah percepcije dela logistinih sodelavcev in primernem priznanju njihovega

prispevka, ki bi potencialno vplivalo na njihovo zadovoljstvo ter s tem posredno na

poslovne rezultate.



1 TEORETINE OSNOVE

Britanska trgovska veriga Sainsbury's v Zdruenem Kraljestvu in na Severnem Irskem

tedensko dostavi okrog 120.000 naroil pecerije, pri emer za to, da je povpraevanje

kupcev zadovoljeno, poskrbi ve kot 3000 voznikov.

(Bardwell, 2010)

1.1 Izhodini koncepti podroja raziskovalnega problema

Za opredelitev ojega raziskovalnega podroja izhajamo iz Porterjevega koncepta

vrednostne verige in Chopra-Meindlove teorije makroprocesov podjetja. Vrednostna

veriga (Porter, 1998, str. 36-40) je splet vseh fizino in tehnoloko razlinih aktivnosti,

potrebnih za nartovanje, proizvodnjo, trenje, dobavo in (uporabniko) podporo

izdelkov, ki jih proizvaja doloeno podjetje. Teorija vrednostne verige pravi, da je

podjetje nabor diskretnih, a povezanih proizvodnih funkcij, e proizvodne funkcije

definiramo kot aktivnosti. e dano podjetje opazujemo skozi perspektivo njegove

vrednostne verige, se osredotoamo na to, kako izvajane aktivnosti podjetja ustvarjajo

vrednost in kaj doloa stroke teh aktivnosti. V smislu konkurennosti je vrednost pri

tem vsota, ki so jo kupci pripravljeni plaati za dobrine, ki jih podjetje ponuja, in je

merjena s prihodki (ti odsevajo ceno, ki so jo kupci pripravljeni plaati za izdelek in

tevilo prodanih izdelkov). Razlika med celotno vrednostjo in skupnimi stroki

predstavlja maro podjetja. Vsaka izmed vrednostnih aktivnosti uporablja nabavljene

inpute, loveke vire (delo in menedment) in neko vrsto tehnologije, potrebno za

izvedbo nalog. Aktivnosti tudi uporabljajo in kreirajo informacije (npr. podatki o kupcih

pri vnosih naroil), parametre uspenosti in statistiko proizvodov. Delijo se na primarne

in podporne prve so tiste, ki so vkljuene v fizino realizacijo proizvoda, njegovo

prodajo in prenos h kupcu, kot tudi poprodajne storitve, druge podpirajo primarne

aktivnosti in druga drugo, tako da zagotavljajo in vzdrujejo nabavljene inpute,

tehnologijo, loveke vire in razline splonoorganizacijske funkcije. e se

osredotoimo na vidik organizacije in procesov, potem se vrednostna veriga nanaa na

naloge, s pomojo katerih podjetje ustvarja in poveuje trno vrednost svojih

proizvodov/storitev. Pove nam, kako posamezno podjetje sploh deluje. lene



vrednostne verige podjetja predstavljajo posamezna podroja poslovanja, ki jih podjetje

uporablja pri opravljanju svoje dejavnosti.

Logistika spada poleg proizvodnje (ang. operations), trenja in prodaje ter storitev med

primarna podroja (funkcije) in se deli na vhodno in izhodno logistiko (Porter, 1998, str.

39-40). Vhodna logistika zdruuje vse aktivnosti s sprejemanjem, hrambo in

razmeanjem inputov, kot so rokovanje z materialom (manipulacije), skladienje,

kontrola zalog, terminiranje prihodov vozil in vraanje blaga dobaviteljem. Izhodna

logistika pa obsega vse aktivnosti, povezave z zbiranjem, hrambo in fizinim

distribuiranjem proizvodov do kupcec, kot so skladienje konnih izdelkov,

manipulacije, vzdrevanje sistema dostav, sprejemanje in obdelava naroil in asovno

nartovanje dostav.

Slika 1: Okvir in struktura teoretino-vsebinskega dela raziskave

Feller, Shunk in Callarman (2006) paralelno vrednostni postavijo oskrbovalno verigo, ki

ju razmejijo na tokah smeri tokov in njihovega referennega izhodia. V oskrbovalnih

verigah konvencionalno opazujemo vzdolni pretok blaga in zalog od izvora do mesta

odjema. Simultano po drugi strani vrednost potuje v nasprotni smeri. Konni odjemalec

je izvir vrednosti, od katerega slednja potuje v obliki povpraevanja do dobaviteljev

ali proizvajalcev. Primarna lonica med konceptoma oskrbovalne in vrednostne verige

je temeljna osredotoenost na oskrbovalno bazo ali na odjemalca. Oskrbovalne verige



se osredotoajo na integracijo procesov proizvajalcev in dobaviteljev v smeri proti

odjemalcu, s poudarkom na izboljanje uinkovitosti in minimizaciji odvenih strokov

ali operacij, medtem ko se vrednostna veriga osredotoa na kreiranje vrednosti od

odjemalca navzgor v nasprotni smeri.

Prenos koncepta oskrbovalne verige iz poslovne filozofije v prakso podjetja, e le-to

eli poveevati vrednost efektivneje, narekuje raziritev zornega kota pri odloanju in

poslovanju od posamezne funkcije, divizije, poslovne enote in nenazadnje gospodarske

drube, na celotno verigo. V posamezni drubi se morajo v kontekstu

transorganizacijskih povezav obravnavati procesi, ki nastopajo pri menediranju

pretokov informacij, proizvodov in denarja, potrebni za generiranje, sprejemanje in

izpolnitev odjemalevih potreb (Chopra & Meindl, 2004, str. 17). Chopra in Meindl

(2004, str. 17, 514, 515-21) s perspektive podjetja vse procese v oskrbovalni verigi

kategorizirata v 3 skupine ali makroprocese (ang. macro processes): procese,

osredotoene na odjemalce (prodajno stran), procese notranjega delovanja podjetij in

procese, osredotoeni na dobavitelje (oskrbovalna stran). To so:

makroproces CRM (ang. customer relationship management) obsega interakcijo

podjetja z njegovimi odjemalci in vkljuuje trenje, prodajo, menedment naroil in

servis klicnega centra. Njegov cilj je ustvarjanje in spodbujanje povpraevanja ter

prenos in sledenje naroil za potrebe planiranja in izvrevanja naroil, s imer

povee povpraevanje odjemalca z oskrbo s strani podjetja;

makroproces ISCM (ang. internal supply chain management), ki obsega vse

organizacijsko-specifine aktivnosti, ki so lastne notranjemu izvajanju planiranje

virov in napovedovanje povpraevanja, prevzemanje naroil in njihova realizacija

ter zagotavljanje poprodajne servisne storitve. Njegov cilj je pravoasno in

strokovno optimalno izpolnjevanje naroil, ki so rezultat v CRM zgeneriranega

povpraevanja in z njim prevzetih obveznosti in

makroproces SRM (ang. supplier relationship management), ki obsega interakcijo

podjetja z njegovimi dobavitelji na oskrbovalni strani verige. Njegov cilj je

dogovarjanje in upravljanje z viri oskrbe za razlino blago in storitve, pri emer

vkljuuje evalvacijo in izbiranje dobaviteljev, dogovarjanja o pogojih oskrbe,

komunikacijo o novih proizvodih in sporoanje potreb ter samo nabavo.



Opredelitvama pojmov vrednostne in oskrbovalne verige za namene nadaljnjega dela in

izpeljav dodajamo e osvetlitev tematike z najmanjega skupnega imenovalca

kontekstualno ali operativno razlinih mobilnostno-servisnih procesov oz. struktur:

fizinega proizvoda. Woxenius in Rodrigue (2011) na tej osnovi hierarhino razmejita

oskrbovalno, logistino in transportno verigo (glej Slika 2):

Slika 2: Obseg oskrbovalne, logistine in transportne verige

Vir: povzeto po Woxenius & Rodrigue, 2011.

oskrbovalna veriga se osredotoa na proizvod1 (ang. product) in prepleta razline

igralce (subjekte), aktivnosti in vire, potrebne za to, da je izdelek realiziran in

razpololjiv na mestu (u)porabe; obsega niz logistinih in transportnih verig, ki

povezujejo aktivnosti od osnovnega pridobivanja surovin do maloprodaje (konne

(u)porabe); oskrbovalna veriga je redko menedirana s strani ene osebe, vendar

obstaja kot funkcionalna entiteta2;

logistina veriga se osredotoa na predmet (ang. item) ali artikel in se razteza od

toke identifikacije predmeta (doloitev tevilke predmeta, ki se ustvari na izhodiu

verige ali prejme od dobavitelja) do trenutka izstopa iz verige ((u)poraba, sestava ali

1 Schnsleben (2007, str. 20-21) sistematino razlikuje med razlinimi nivoji vrst materiala. Proizvod (ang. product)

se nanaa na predmet, na katerem so zakljuene vse proizvodne in dodelavne aktivnosti (konni izdelek) ali vmesni

izdelek, polizdelek, ki e aka konno dodelavo v proizvodnem procesu in je lahko kasneje uporabljen kot

komponenta sestavljenega proizvoda modula. Predmet (ang. item) je skupni izraz za vsako blago, ki ga lahko ali

moramo identificirati in z njim ravnamo v distribuciji, proizvodnji, nabavi ali predelavi/odstranitvi ter v s temi

procesi povezanimi logistinimi aktivnostmi.

2 V kolikni meri je ta koncept sproduciran umetno, samo zaznan, uporabljen kot predmet opazovanja ali v vseh

svojih teoretinih implikacijah tudi upotevan in implementiran v praksi oz. je v njej sploh dejansko smiselno

izvedljiv, je eno zanimivejih vpraanj, na katerega bomo bodoi podroni strokovnjaki e morali poiskati razlago.



disagregacija); logistina veriga po tem vzoru lahko vkljuuje predmet, ki je bil

sestavljen v konni izdelek, transportiran v distribucijski center, kjer so ga skupaj z

ostalimi sortirali, zaasno skladiili in dostavili v maloprodajno trgovino;

transportna veriga pa se osredotoa na poiljko (ang. consignment) in zdruuje

gibanje blaga, fizino rokovanje z njim in aktivnosti, neposredno povezane s

transportom (od odpremnika do prejemnika, od vrat do vrat oz. od rampe do

rampe), kot so: odprema, sprejem, planiranje in kontrola; za interakcije preko

daljih razdalj transportne verige vkljuujejo zaporedja razlinih transportnih zvrsti

ali nainov prevoza in terminalov.

V delu privzemamo integralno dvorazsenostni koncept oskrbovalne verige, ki je

definirana s prepletom strukturnega in procesnega vidika. Ghiani, Laporte in Musmanno

(2004, str. 3) oskrbovalno verigo definirajo kot kompleksen logistini sistem, v katerem

surovine transformiramo v konne izdelke in jih razdelimo odjemalcem ali

(u)porabnikom ter vkljuuje dobavitelje, proizvodne centre, skladia, distribucijske

centre in maloprodajna mesta. Oskrbovalna veriga (Vitasek, 2010, str. 179) tako

zdruuje ve podjetij in subjektov, ki nastopajo in sodelujejo vse od surovinske baze do

konnega odjemalca ter se nanaa na materialne in informacijske izmenjave v

logistinem procesu od pridobivanja surovin do dobave konnih izdelkov konnemu

odjemalcu, kjer vsi dobavitelji, ponudniki storitev in odjemalci predstavljajo njene

lene.

Logistiko v kontekstu preuevanja oskrbovalnih verig najire opredeljujemo kot vedo,

poslovnofunkcijsko podroje, dejavnost in proces. Kot veda je aplikativno

interdisciplinarno znanstveno podroje, ki problematizira koncepte in metodologije

spreminjanja stanj, lastnosti, koliin, vrednosti in poloaja objektov ravnanja med

procesi premikanja, hrambe in (u)porabe, vkljuno s temi procesi in za to potrebnimi

opravili. Po definiciji the International Society of Logistics Europe (2004) gre za

veino in znanost menedmenta, ineniringa in tehninih aktivnosti, vezano na vire

ugotavljanje potreb po njih, njihovo nartovanje, oskrbo z njimi in vzdrevanje , ki so

nujni za izvajanje specifinih ciljno doloenih nalog, pri emer nastopajo

konvencionalne logistine funkcije: planiranje, nabava, transport, oskrba, vzdrevanje

in odstranitev teh virov. Kot poslovnofunkcijsko podroje se logistika ukvarja z nartno



in sistemsko operacionalizacijo poslovanja preko integracije in celostne obravnave vseh

aktivnosti, ki so neposredno udeleene pri pretoku dobrin in/ali je njihova izvedba s

slednjim tudi pogojena, v skladu z zahtevami in cilji vseh delenikov procesa. The

Chartered Institute of Logistics and Transport (2011) definira logistiko kot podroje, ki

zdruuje nabavo in menedment odnosov z dobavitelji, menedment materialnega

poslovanja in proizvodnjo, vodenje zalog in skladienje, distribucijo in transport ter

storitve za odjemalce, katerega izziv je dobiti pravi izdelek na pravo mesto v pravi

koliini ob pravem asu v najboljem stanju in ob sprejemljivih strokih. Kot dejavnost

je vse delo, potrebno za premikanje in razmestitev zalog vzdol oskrbovalne verige

(Bowersox, 2002, str. 4), sestavljeno iz kombinacije menedmenta naroil, vodenja

zalog, transporta, skladienja, ravnanja z blagom in embaliranja, potrebno za doseganje

takne mobilnosti objektov ravnanja, zdruenih v toku logistinih objektov, ki ustreza 9-

P naelom tj. da obravnavana prejemna toka ali ponor dobi pravo dobrino (stvarno ali

neopredmeteno), v pravi koliini (ali trajanju, intenzivnosti), prave kakovosti (npr. z

vidika stanja blaga), ob pravem asu, na pravem mestu, ob pravih strokih (obiajno

minimalnih), v prave roke pod pravimi (dogovorjenimi) pogoji in nenazadnje na

primeren (drubeno odgovoren) nain. Ukvarja se z upravljanjem toka materialov in

surovin od virov do porabnikov, tako da prenos blaga od izvora oskrbe, predelave in

proizvodnje do mesta porabe poteka na strokovno uinkovit nain in obenem

zagotavlja sprejemljiv nivo storitve za odjemalce (Leksikon Sova, 2006, str. 617,

Rushton, Oxley & Croucher, 2006, str. 6). Kot proces poganja tokove objektov ravnanja

z izvedbo sosledja aktivnosti na ravni fizinega pretoka ter nartovanja, organiziranja,

koordiniranja in kontroliranja in zdruuje razline entitete v navidezno enovito

strukturo, ki jo definirajo sinhronizirane in kontinuirane transakcije med temi

entitetami. Gre za niz medsebojno povezanih aktivnosti planiranja, implementiranja,

vzdrevanja in kontroliranja eficientnega in efektivnega transporta in skladienja

blaga, vkljuno z drugimi povezanimi storitvami in informacijami od toke izvora do

toke porabe v skladu z zahtevami odjemalcev (z namenom njihove zadovoljitve), kar

vkljuuje vhodne in izhodne ter notranje in zunanje premike (Vitasek, 2010, str. 114).

Skladno z nao opredelitvijo logistike in Baudinom (2004, str. 10), ki pravi, da je

logistika skupek vseh operacij, ki se nanaajo na delo z blagom, informacijami in

denarjem ter vplivajo na konni izid zagotovitve dobave blaga ali izvedbe storitev,



razen same izdelave proizvoda in dejanske izvedbe storitve, je potrebna dosledneja

opredelitev oskrbovalne verige in loitev od logistine funkcije. Tu se zgledujemo po

Bowersoxu (2002, str. 4-6), ki logistiko znotraj oskrbovalne verige intepretira kot

primarni prevodnik materialno-blagovnega in servisnega toka v tem kontekstu

integrirana logistika povezuje in sinhronizira celotno oskrbovalno verigo, ki s tem sama

po sebi navidezno pridobi kakovost neprekinjenega procesa in je kljuna za njeno

povezljivost. Celovito lahko oskrbovalno verigo opredelimo kot neformalen inter- in

multifunkcijski supersistem na transorganizacijski ravni, ki kombinira veje tevilo

poslovnih sistemov, njihovih funkcij, procesov in nalog, razlinih po vsebini, namenu in

obsegu ter temelji na medsebojnih odnosih podjetij za razline lene vrednostne

verige specializiranih partnerjev, ki navidezno delujejo kot enovita celota.

Z vidika variacije na oskrbovalno verigo v makro-okviru Rodrigue, Comtois in Slack

(2006, str. 151-152) v lui povezanosti svetovne ekonomije in globalnih proizvodnih

sistemov razpravljajo o blagovnih verigah (ang. commodity chains) kot sekvennemu

procesu, v katerem se zbirajo viri, vri njihova transformacija v sestavne dele in konne

izdelke ter na stopnji distribucije plasirajo izdelki na trge (glej Slika 3). Ta proces

poteka znotraj funkcijsko integriranega omreja proizvodnih, trgovinskih in servisnih

aktivnosti, ki pokrivajo vse stopnje oskrbovalne verige, doloene s tem procesom ter

proizvodnimi stroki in glavnimi ciljnimi trgi. Verigo konceptualno prikaemo kot

zaporedje vozli, povezanih z razlinimi tipi transakcij, kot so prodaja in

intraorganizacijski transferji. Vsako zaporedno vozlie blagovne verige vkljuuje

pridobitev ali organizacijo inputov z namenom dodajanja vrednosti. Integrator

blagovnih verig so poprej definirane transportne verige, ki usmerjajo in vzdrujejo

tokove blaga, delov in surovin od njihovih nahajali (izvorov) in mest transformacije

(predelave, sestave, dodelave) do prodajnih trgov.



Slika 3: Distribucija in konne dostave v kontekstu (globalnih) blagovnih oskrbovalnih

verig

Vir: povzeto po Rodrigue, Comtois & Slack, 2006, str. 152, Rodrigue, b.d.

Zadnja stopnja blagovnih verig je distribucija. Pri njej gre soasno za proces in stanje

blaga v tem procesu, ki ga oznaujejo koraki, po Chopri in Meindlu (2004, str. 72)

potrebni za premikanje in hrambo blaga od dobaviteljskih do odjemalskih lenov v

oskrbovalni verigi, in nastopa na vseh stopnjah oskrbovalne verige v mikro-okviru

(povezavah med dvema zaporednima lenoma). Pri tem so, gledano z vidika logistike,

izhodni ali distribucijskologistini tokovi dobaviteljskega lena obenem vhodni ali

nabavnologistini tokovi odjemalskega lena, medtem ko bi ista holistina

transorganizacijska perspektiva MOV za zaetni del distribucijskega segmenta privzela

toko, ki jo v oskrbovalni verigi poljubne dobrine oznauje njena dovritev ali konna

izdelava, ne glede na delne segmente izhodnih tokov predhodnih lenov.

Potreba po distribuciji se pojavi zaradi prostorsko-asovno razlino strukturiranih

procesov proizvodnje in porabe ter iz tega izvirajoih neskladnosti, zaradi esar je njena

naloga skrajati pot od proizvajalca do kupca na gospodaren nain, pri emer pojavne

oblike distribucijskih storitev obsegajo nabavne, prodajne, skladine, pretovorne in

transportne naloge (Logoar, 2004, str. 107). Rushton, Croucher in Baker (2006, str. 4-



5) distribucijo opredelijo kot sestavni del logistike ali njeno procesno podmnoico, ki

predstavlja skladienje in tokove na relaciji od konne toke proizvodnje do odjemalca

ali konnega odjemalca. Nain in izvritev distribucije doloa distribucijski kanal, ki ga

lahko interpretiramo kot strukturni medij, znotraj katerega blago kroi in se izmenjuje

ter ga tvorijo odnosi in vplivno okolje povezanih igralcev. Kotler (2007, str. 335) ga

enai s trnim kanalom kot k odjemalcu ali vzdolno usmerjenim delom oskrbovalne

verige, sestavljenim iz niza medsebojno odvisnih subjektov (organizacij, podjetij), ki

sodelujejo pri realizaciji proizvoda ali storitve ter doseganju ustrezne stopnje njegove

razpololjivosti za uporabo ali porabo s strani konnega ali vmesnega odjemalca. Gre za

pot, ki jo pretok izdelkov opisuje od proizvajalca do konnega odjemalca (Ghiani,

Laporte in Musmanno, 2004, str. 10) z vidika prenosa lastnitva, doloeno s

kombinacijo razlinih vmesnikov (institucionalnih gradnikov, lenov ali udeleencev, ki

predstavljajo stopnje verige): prodajnih posrednikov, dobaviteljev, grosistov,

detajlistov, ki se ukvarjajo s kupovanjem in prodajo blaga. Funkcije nabave in prodaje,

vezane na prenaanje lastnitva nad blagom, njihova organizacija in izvedba njihovih

nalog so lahko ker za menjavo lastnitva ni nujno, da je pogojena ali realno-asovno

sinhronizirana s premikanjem, koncentriranjem, razporejanjem in razpritvijo blaga in

dodatno za posamina podjetja ni potrebno da so neposredno udeleena pri obeh

segmentih teh nalog , loene od fizine distribucije ali logistike v celoti (vendar to ne

pomeni, da niso usklajene): Bowersox, Closs in Cooper (2002, str. 98) posledino

uvedejo pojem separacije kanalov (ang. channel separation). Vzporedno trnemu ali

distribucijskemu kanalu (v ojem smislu) namre tee komplementarni logistini ali

fizini (fizinodistribucijski) kanal (Bowersox, Closs & Cooper, 2002, str. 99), ki ga

tvorijo podjetja (organizacije ali njihovi deli), zadolena za premikanje in pozicioniranje

zalog blaga (glej Slika 4).



Slika 4: Sestava in bipartitnost distribucijskega kanala

Vir: povzeto po Rushton, Croucher & Baker, 2006, str. 61, Bowersox, Closs, Cooper, 2002, str. 99.

Znotraj fizinodistribucijskega kanala umestimo distribucijsko logistiko, ki po

Logoarju (2004, str. 107): [] obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca

oziroma prodajalca do konnih porabnikov, tako da pride proizvod v roke porabnikov v

zahtevani koliini in kakovosti, ob pravem asu in na pravem kraju, nepokodovan in z

optimalnimi stroki. V okvir delovanja distribucijske logistike spadajo skladienje

gotovih proizvodov, zunanji transport, potrebne manipulativne operacije in s tem

povezana administrativna opravila. Fizinodistribucijski kanal (Rushton, Croucher &

Baker, 2006, str. 56) tako poleg strukture oznauje tudi metodo ali nain in sredstva, s

katerimi izdelek ali skupino izdelkov fizino prenesemo oziroma distribuiramo iz toke

njihove proizvodnje do toke, kjer dobijo sposobnost trnega odjema oziroma postanejo

dostopni za (konnega) odjemalca. Marketinki kanal ali distribucijski kanal v ojem

smislu kot segment irega distribucijskega kanala po Rushtonu, Croucherju in Bakerju

(2006, str. 56) pa zadeva nefizine aspekte blagovnega transferja, zato ga imenujejo tudi

transakcijski ali trgovalni kanal, saj, vezano na prenos blaga v distribucijskem sistemu,



zdruuje sekvence postopkov pogajanja, nabavo in prodajo proizvoda ter opravila,

povezana s pridobivanjem in prenosom lastnitva blaga.

Skupna prvina fizinodistribucijskih struktur je pretok materiala ali proizvodov, na

razlinih tokah periodino razmejen z intervali mirovanja objektov tega materialnega

toka. Njegov nosilec je obiajno doloen tip transporta (primarna, lokalna dostava ipd.),

vanj pa so integrirane tudi doloene stacionarne funkcije. Slednje so znailne za

obdobja relativnega mirovanja (ang. stationary periods), ki so namenjena za

skladienje ali svojevrstne spremembe na blagu: proizvodnja oziroma dodelava,

montaa, embaliranje, dekonsolidacija itd. (Rushton, Croucher & Baker, 2006, str. 13).

Po globini in glede na to, kdo je prejemnik blaga ali na kateri toki se blago preda v

nadaljnje skladienje oziroma v razpolago, lahko fizinodistribucijski kanal razmejimo

na razline stopnje distribucije, ki jih doloa sistem pretoka blaga. V splonem je lahko

konna toka maloprodajna enota, trgovina, industrijski obrat ali mesto neposredne

(u)porabe, ki je lahko javno ali zasebno (individualna domaa poraba). Department for

Transport [DfT] (2007, str. 2-3), McKinnon, Ge in Leuchars (2003, str. 11) ter

McKinnon (1999, str. 14) skladno s tem opredelijo stopnje distribucije, po katerih lahko

logistine aktivnosti v fizinodistribucijskem omreju uvrstimo med: primarno,

sekundarno in terciarno distribucijo (glej Slika 5). Klasifikacija se nanaa na

oskrbovalne verige ivilskopredelovalne industrije, a je dovolj splona, da jo lahko

apliciramo tudi v ostala okolja. Primarna distribucija obsega gibanje prodajnih izdelkov,

surovin, nedokonane proizvodnje, vrnjenega blaga, embalae ali

logistinomanipulacijske opreme med dobaviteljem in proizvajalcem (obratom),

obratom in centralnim (nacionalnim) DC (distribucijskim centrom), centralnim DC in

regionalnim DC, centralno-vozlinim ali veleprodajnim skladiem. Zanjo je znailno

gibanje iz izvora gotovega blaga do vmesnih tok, iz proizvodnih obratov do DC

neposredno ali posredno preko primarnih konsolidacijskih centrov. Sekundarna

distribucija zajema tok prodajnih izdelkov od (trgovevega) regionalnega DC do

maloprodajne enote in vraila opreme ali blaga v povratnem toku od maloprodajnega

mesta do regionalnega DC ali centralno-vozlinega skladia. Terciarna distribucija se

ukvarja s pretokom prodajnih izdelkov iz proizvodnega obrata, centralnega ali

regionalnega DC, vkljuno z veleprodajnimi lokacijami na mesta konnega odjema ali

porabe: domovi, restavracije in gostia, samostojne trgovine, saloni in razstavia ipd.



in povee izvore ali vmesne toke s ponori blaga, kjer pride do neposrednega konnega

odjema ali (u)porabe.

Slika 5: Stopnje distribucije glede na ponore in izvore na poteh sistema blagovnega

pretoka

Vir: DfT, 2007, str. 3.

V logistinem kanalu definiramo toko razklopa kot tisti del celovitega procesa

distribucijske logistike, kjer se zamenjata nosilec in skrbnitvo procesa ter pride do

fizine predaje blaga, pri emer pravno-formalni status odjemalca ter njegova

umeenost v distribucijskem sistemu ne igrata nobene vloge, najsi gre za vmesnega ali

konnega, fizini ali gospodarski subjekt. Proces dodajanja vrednosti za odjemalca z

vidika prenosa lastnitva ni konan, dokler niso izvedene vse potrebne logistine

aktivnosti. Odvisno od sklenjenih dogovorov in vrste izdelkov se te lahko realizirajo

pred dejansko prodajo blaga, po njej ali simultano z njo. Izpolnjevanje zahtev logistine

storitve glede asa, lokacije in dobavnih pogojev pa se mora skladati s pogodbenimi

doloili, izpogajanimi med sklenitvijo prodajnega posla. (Bowersox, Closs & Cooper,

2002, str. 100). Obstajajo razline alternative struktur fizinodistribucijskega kanala, ki

jih podjetja uporabljajo prilagodljivo, glede na servisirane odjemalce; manj kot je

vmesnih stopenj oziroma lenov ali posrednikov med proizvajalcem in konnim



odjemalcem, bolj je struktura kanala direktna in obratno (Bowersox, Closs & Cooper,

2002, str. 100). Skupni nosilec ve logistinih kanalov, v katerih nastopajo ista podjetja

in istovrstni ali programsko sorodni blagovni tokovi, je logistina veriga (glej Slika 6).

Opredeljujemo jo (imenc, 2010, str. 37) kot medsistemsko kooperativno strukturo

podjetij, ki se organizira in deluje na osnovi logistine funkcije. Ne nanaa se samo na

posamezno podjetje, temve na vse lene ali udeleence faznega procesa prenosa in

menjave logistinih objektov do prodaje in morebitne dostave blaga. Veriga je

posledino preplet institucionalnih gradnikov (gospodarski subjekti), njihovih

medsebojnih pravno-formalnih razmerij in komunikacij ter sistema pretoka blaga

(distribucijskega sistema).

Slika 6: Distribucijske strukture in razmerja med njimi

Pri sistemu pretoka blaga (imenc, 2010, str. 37-38) opazujemo logistino verigo ali

posamezen logistini kanal na ravni fizinega gibanja in mirovanja blaga, katerega

podlaga so fizina infrastruktura in transpotne poti ter vozila in naprave ter

informacijski sistem, ki so uporabljani ali sodelujejo v pripadajoih aktivnostih

prevaanja, pretovarjanja, skladienja, ravnanja z blagom, embaliranja, varovanja

Navzven se manifestira kot (fizinodistribucijsko) omreje, ki ga ponazarja stopenjska

strukturna mrea tok, razporejenih na doloenih lokacijah, ki blago oddajajo ali

sprejemajo, v veini primerov pa identificiramo tudi vmesne toke, preko katerih

blagovne tokove usmerjamo, koncentriramo ali dekonsolidiramo. Govorimo o lokacijah



proizvodnje, pretovora, skladienja in odjema ter porabe ali ekvivalentnimi n-tericami

tok oddajanja-prenosa-sprejemanja, izvorov-transferjev-ponorov, nahajali-

proizvodnje-vozli-potronje itd. Vsi blagovni pretoki, ki neposredno poveejo

doloeno skupino oddajnih tok z odgovarjajoo skupino sprejemnih tok, oblikujejo

stopnjo sistema. Ko blago potuje neposredno od skladia proizvodnje do maloprodajne

enote, imamo opraviti z enostopenjskim sistemom, z umeanjem vmesnih tok pa se

sistem notranje vestopenjsko deli.

Slika 7: Strukturna, statina in dinamina komponenta distribucijskega sistema

Humanitarnologistina koncepcija distribucije (Logistics Cluster, 2011), ki jo

privzemamo za potrebe tega dela in je analogna razmejitvi med distribucijskim in

logistinim kanalom ter sistemom pretoka blaga, utemeljuje 3 razline dimenzije

distribucije, pri emer iri vsebujejo subsidiarno nije. Najviji vidik interpretira

distribucijo kot prenos lastnitva nad blagom, ki potuje od proizvajalca do konnega

odjemalca ali mesta, kjer je le-temu blago dano na razpolago tu se gibljemo v

distribucijskem kanalu. Drugi vidik vsebuje fizino perspektivo gibanja in mirovanja

blaga na poti k odjemalcu, kjer govorimo o realizaciji doloenih aktivnosti znotraj

logistinega kanala kot podelementa logistine verige. Tretji, najoji vidik, je fizino-

transakcijske narave in je, vzporedno statini, dinamina komponenta znotraj sistema



pretoka blaga, ki jo opazujemo kot dostavljanje blaga in njegovo predajo na ponorih ali

prejemnih tokah blaga (glej Slika 7).

Mleni obhod (ang. milk run; glej Slika 8) kot oblika dostave blaga navadno nastopa v

distribucijskem sistemu, za katerega je znailen direktni pretok blaga in zdruevanje

razlinih izvornih oziroma ponornih tok na enem povezanem odseku omreja (poti,

obhodu). Navezuje se lahko ali na oskrbovalno stran (supply side) od dobaviteljev do

opazovanega podjetja (ki tu nastopa kot odjemalec) ali na dobavno stran (sell side)

logistine verige od opazovanega podjetja (v vlogi dobavitelja) do ve odjemalcev

(Chopra & Meindl, 2004, str. 421-422). Pri oskrbovalni varianti mlenih obhodov

tovorno vozilo obie ve izvorov in zbere poiljke razlinih dobaviteljev (ali poiljke

enega dobavitelja natovori na razlinih lokacijah) in jih dostavi na dogovorjeno

odjemno mesto, pri dobavni varianti pa obratno: dostave vejemu tevilu odjemalcev se

zdruijo in dodelijo eni prodajni poti, kjer potem vozilo obie vse ponorne lokacije in

se po zakljuku vrne na izhodie. Poleg distribucijskih omreij, kjer uporabljajo

enostopenjski sistem, uporabo mlenih obhodov zasledimo v vestopenjskih sistemih,

kjer je pretok blaga pretrgan v DC (Chopra & Meindl, 2004, str. 423-424).

Mleni obhodi se uporabljajo povsod, kjer se poiljke v vmesni toki koncentrirajo,

sortirajo, prerazporedijo in/ali zdruujejo in disponirajo, ter v sekundarno dostavo

vstopajo dovolj majhne (kosovne in/ali meane poiljke), da se jih na tovorno vozilo

zdrui veje tevilo, namenjeno razlinim odjemalcem na ve lokacijah tj. v trgovini,

paketni in ekspresni dostavi, oskrbi individualnih porabnikov itd. Tovrstni nain

dostave blaga je svoje ime dobil iz prakse mlenopredelovalne industrije po principu

zbiranja mleka, kjer cisterna na mleni progi zbira mleko vejega tevila pridelovalcev

in ga potem dostavi v obrat mlekarne (milk run, b.l). Znailen je zlasti za sekundarno in

terciarno distribucijo, eprav se pojavlja tudi na nivoju primarne oskrbe obratov s

komponentami npr. proizvodna podjetja spodbujajo sisteme, kjer tovornjaki na

nabavnem delu verige zbirajo sestavne dele mnogih dobaviteljev in jih dostavljajo v

proizvodne obrate v skupnem obhodu (poslovni primeri podjetij Mazda, Pioneer,

Konica Minolta idr.). Na prodajni strani se poiljke, namenjene vejemu tevilu trgovin,

konsolidirajo na enem vozilu, ki jih potem po prodajni poti v doloenem vrstnem redu

dostavi naronikom. Oskrbovalna opcija za posameznega odjemalca (npr. 1 trgovino)



pa obsega pobiranje blaga v skladiih ve dobaviteljev in nato dostavo na namembno

lokacijo.

Slika 8: Oskrbovalna (1), prodajna (2) in prodajna vestopenjska (3) varianta mlenih

obhodov (svetlost odtenka v zankah simbolizira natovorjenost vozila; rna puica

ponazarja polno natovorjeno vozilo na odseku poti, svetlo siva pomeni prazno vozilo)



Veina fizinodistribucijskih kanalov na vsaj doloenem segmentu vsebuje prvine

mlenih obhodov, posebej zaradi pozitivnih uinkov njihove vpeljave. Upravienost

vzpostavljenih sistemov mlenih obhodov lei v veji uinkovitosti in prilagodljivosti

procesov. Prednosti tega naina (Hugos, 2006, str. 92) so namre veja izkorienost

uporabljenih transportnih sredstev in nijih strokih prevzemov na prejemnih lokacijah,

ker so frekvence dostav zmanjane, poiljke pa veje. e so naroilne koliine razlinih

proizvodov, ki jih potrebujejo na prejemni lokaciji, po tei ali volumnu tolikne, da

posami ne bi izkoristile celotne kapacitete tovornega prostora vozila (ang. less than

truckload LTL ali kosovne poiljke (Rodrigue, Comtois & Slack, 2006, str. 265)),

lahko tovor zdruujemo, dokler ne doseemo polne kapacitete vozila. Ob vejem tevilu

prejemnikov, ki potrebujejo razmeroma manje koliine proizvodov, vozilo, ki jih

servisira, zane svojo pot polno naloeno in v zaporednih dostavah postopoma oskrbi

stranke na dani poti. Sistem stalnih mlenih obhodov na relaciji med podjetjem in

prejemnimi lokacijami blaga njihovih odjemalcev olaja vzpostavitev povratnega toka

embalae za vekratno uporabo (Konica Minolta, b.l.). Ob poveani izkorienosti

kapacitet vozil se obenem zreducira potrebno tevilo sredstev voznega parka (Mazda,

b.l.). Mono je zmanjanje kumulativno prevoenih razdalj in posledino doseganje

prihrankov pri porabi goriva (Pioneer, b.l.).

Distribucija kot zadnja stopnja generine blagovne OV (prim. Rodrigue, Comtois &

Slack, 2006, str. 152, glej tudi Slika 3) pomeni po tretjem fizinotransakcijskem

vidiku razdeljevanje (razpeevanje) blaga. V odvisnosti od pozicije segmenta v

logistinem kanalu, na katerem se nahajamo, in ki doloa vrsto izvorno-ponornih mest

blaga, kot smo videli v predhodnem poglavju, se deli na primarno, sekundarno in

terciarno. Konne dostave (ang. last mile) nastopajo pri terciarni distribuciji blaga

konnim odjemalcem s statusom (u)porabnika. S priblievanjem le-temu monosti

doseganja ekonomij obsega, kot so dosegljive v daljinskem transportu na raun visoko

zmogljivih transportnih zvrsti in vmesnih terminalov slabijo (Rodrigue, b.d.) najprej

zaradi gibanja, variabilnosti in velikosti potreb posaminega odjemalca ter zaradi

doloenih tehnino-tehnolokih omejitev (zmogljivosti transportnih sredstev in

infrastrukture, frekvenca dostav, sestava poiljk). Za konne dostave je po Rodrigueju

(b.d.), zlasti v maloprodaji, znailna dobava LTL s tovornjaki na krajih razdaljah,

veinoma znotraj gosto poseljenih urbanih obmoij.



Kosovne ali LTL poiljke so poiljke, ki posami ne zasedajo celotnega tovornega

prostora, zato se zdruujejo na istem transportnem sredstvu za veje tevilo razlinih

odjemalcev. Tipino tehtajo od 100 lbs (45 kg) do 20.000 lbs (9000 kg) (FedEx, b.d.b,

The Freight Rate Co, b.d.). Kosovni tovor (ang. breakbulk cargo), ki tvori LTL poiljke,

predstavlja embalirano, a nekontejnerizirano blago, sestavljeno iz posaminih kosov ali

zakljuenih enot (vree, bale, sodi, katle, kartoni, bobni, palete), katerega nasprotje v

tovornem prometu je razsuti tovor (nepakirani cement, ita, ruda, tekoine ipd.)

(Breakbulk cargo, b.d.). Po Cedilniku (2009, 6/1, str. 3) je to tak tovor, ki je sestavljen

iz posameznih enot, ki jih je mono samostojno rono ali na paletah z viliarji

natovarjati na vozila. e ima podjetje opravka z LTL poiljkami ali tovorki, ki so

skupno manji od kapacitete transportnih sredstev, je v primerjavi z direktnim

enostopenjskim sistemom v teh primerih smotrneje uporabljati vestopenjski sistem in

veje tevilo prevoznih storitev (frekventneje dostave) (Ghiani, Laporte & Musmanno,

2004, str. 12). LTL transportni operaterji (Vitasek, 2010, str. 111) zbirajo, zdruujejo in

transportirajo tovrstne manje poiljke z uporabo omreja, ki kombinira kosolidacijske

(zbirne) terminale ali centre z mreo predajnih tok. Kot poslovni primer LTL

navedimo delitev poiljk v logistinem podjetju United Parcel Service (UPS), ki pri

paketni dostavi klasificira kosovni tovor, ki se zdruuje znotraj LTL v 3 razrede (Hoff

& Valentini, 2008):

poiljke mase do 4,5 kg in kuverte dimenzij do 23 x 30 cm (ang. smalls);

poiljke mase do 45 kg in doline do 1 m ter v obliki tiristrane prizme (ang.

parcels) in

oblikovno, masovno in dimenzijsko nestandardne poiljke (ang. irregulars).

Konne dostave so v distribuciji ena kompleksnejih nalog (Rodrigue, b.d.), saj je pri

njih potrebno koordinirati servisiranje vejega tevila razlinih odjemalcev, obvladovati

zvrstno in koliinsko raznolik sortiment poiljk ter dosegati ustrezno zanesljivost

oskrbe. Konna dostava (ang. last mile) je zakljuni del dobave blaga, kjer se blagovna

poiljka dostavi neposredno iz maloprodaje (u)porabniku na njegov dom ali na

dogovorjeno prejemno lokacijo in se nanaa na sklepno stopnjo oskrbovalne verige

zane se s trenutkom, ko blago oziroma paketi zapustijo dobaviteljevo skladie ali

skladie ponudnika logistinih storitev (Gevaers, Van de Voorde & Vanelslander,

2011). Problem je obiajno postavljen nasproti klasini obliki pridobitve blaga, kjer ga



konni odjemalci sami nabirajo na fizinih prodajnih mestih v trgovinah (Edwards,

McKinnon & Cullinane, 2009, str. 6). Izraz konna dostava specifino pomeni

sklepni del distribucije, ko se blago dostavi direktno do (u)porabnika (Gevaers, Van de

Voorde&Vanelslander, 2011). V doloenih oblikah za doseganje veje produktivnosti

poleg poslovanja med podjetji in potroniki (B2C) lahko vkljuuje tudi integracijo

poslovanja med podjetji (B2B) (Fernie & McKinnon, 2004, str. 185) v irem smislu

vkljuuje zadnjo dostavno etapo do konnega odjemalca, ne glede na vrsto slednjega.

Kot poslovni primer navajamo program podjetja 3PD enega najvejih

severnoamerikih logistinih specialistov za konne dostave , ki specifino vkljuuje

tako dostave na dom, kot konne dostave podjetjem in dostavo materiala na delovia

(ang. job site delivery) (3PD, b.d.).

Slika 9: Tipologija B2C konnih dost

Documents

fizična distribucija kanala mg delo.pdf