OGLASNA PRILOGA

www.finance.si/oglasiFINANCE, petek, 22. junija 2007

GO S

LOW

Časi, ko je bilo kulturno dogajanje skoncentrirano izključno na prestolnico, so, kot kaže, minili, saj se tudi v preostalih občinah regije odvijajo številni kulturni dogodki, kljub temu da so ljubljanski veliko bolj prepoznavni in odmevni, pravi Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije RRA LUR. 26, 27

Kultura dopolnjuje turizem

IT FINANCE Maur P 07.indd 1 22/5/07 1:14:12

Globtourjeve poslovalnice: Ljubljana: Turistični center Jalnova 70 (01) 236 44 47; Maximarket (01) 2441320; Slovenska 52 (01) 2309440 • Ajdovščina (05) 3681100 • Bled (04) 5741821• Celje (03) 4901560 • Kranj (04) 2382814 • Kranjska Gora (04) 5820200 • Maribor (02) 2348844/46 • Nova Gorica (05) 3304250 • Novo mesto (07) 3374020 • Portorož (05) 6748255

www.globtour.si

01 236 44 44pon.-pet.: 9-19h; sob.: 9-12h

HRVAŠKA•Pag•Globtourjev klub, odhod 30.6.Vila Tri Palme*** •polpenzion•že od 199€/os.

Pelješac•odhod 1.7.•Vila Vrgorac***polpenzion•že od 214€/os.

Pelješac•odhod 30.6.Apart. Tanjuška***•najem za 4 os. •459€

EGIPT•Sharm El Sheikh•odhodi 6.7., 13.7. in 20.7.Sultan Domina Coral Bay***** • letalo, vse vklj. 709€/os.

GRČIJA • Otok Zakintos•odhodi 2.7., 9.7. in 16.7.Avra Studiji*** • letalo, najem studija•že od 309€/os.

BOLGARIJA • Zlata obala•odhodi 4.7., 11.7. in 18.7. Park H. Golden Beach**** • letalo, polp.•že od 489€/os.

Ne spreglejte ugodne ponudbe!

Obiščite eno od Globtourjevih poslovalnic ali www.globtour.si in rezervirajte svoje počitnice!

Vse c

ene s

e nan

ašajo

na 7

nočit

ev,

ne vs

ebuje

jo let

aliških

prist

ojbin

in tak

s ter

veljajo

do ra

zproda

je me

st.

finance-36 140x61 18/6/07 8:25 Page 1

ADRIA AIRWAYS, AIR FRANCE, AIR CANADA , NEW ZEALAND, ALITALIA , QANTAS, THAI AIRWAYS

AIRWAYS, DELTA, AIRLINES, GARUDA, KLM, LUFTHANSA, LAUDA AIR, QANTAS, THAI AIRWAYSSIN

GA

PO

RE

, A

IRL

INE

S,

FIN

NA

IR

AU

ST

RIA

N A

IRL

INE

S, B

RIT

ISH

Preživite svoj dopust v hotelih najprestižnejših kategorij, ki jih ponuja AIRTOURS!

UGODNE CENE LETALSKIH VOZOVNIC! Airpass d.o.o., Vošnjakova 16, 1000 Ljubljana, Tel: 01 430 7000, Faks: 01/430 7100e-pošta: avio@airpass.eu , letalske.vozovnice.eu,

počitnice in poslovni turizem: turizem@airpass.eu

NOVO: Hotelske rezervacije po celem svetu lahko odslej napravite sami na naši spletni strani www.airpass.eu

Pri letih iz Ljubljane obvezno doplačilo letaliških taks.

Foto

: Min

i tea

ter

6.7. MAJORKA - Hotel Solimar**, polpenzin, 7 noči, odhod iz Ljubljane, cena 369,00€

7.7. ŠARM EL ŠEJK - Hotel Sunset***, polpenzion, 7 noči, odhod iz Ljubljane, cena 369,00€

8.7. RODOS - Hotel Als**+, nočitev z zajtrkom, 7 noči, odhod iz Ljubljane, cena 370,00€

11.7. KOS - Hotel Frosini**+, nočitev z zajtrkom, 7 noči, odhod iz Ljubljane, cena 315,00€

11.7. TUNIZIJA - Hotel Le Khalife***, polpenzion, 7 noči, odhod iz Ljubljane, cena 299,00€

26 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 22. junija 2007

Urednica priloge:Lidija VinkovičTel.: (01) 513 08 28E-pošta:lidija.vinkovic@finance.si

Trženje: Jure TomažinTel.: (01) 513 08 25E-pošta: jure.tomazin@finance.si

Računalniški prelom:Romina Colnarič in Irena Podobnik

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

go SLOw je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno.

Naslednji go SLOw bo izšel 6. julija 2007.

[ AKTUALNO ]

Izbran projekt blagovne znamke Ljubljane V sredo je Zavod za turizem Ljubljana predstavil zmagovalni projekt blagovne znamke turistične destinacije Ljubljana, ki ga je zasnovala angleška agencija John Morgan Studio. Za oblikovanje blagovne znamke je predvidenih nekaj manj kot 14 tisoč evrov, 38 odstotkov od tega bo evropskih sredstev. Preostalo bo zagotovil zavod, koliko bo to, pa še ni znano, ker je odvisno od dogovora z angleško agencijo.

Uspešna izvedba SIW Sredi junija je bila v Portorožu že deseta Slovenska turistična borza (SIW), na kateri je STO kot organizatorica s svojimi partnerji predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva tujim partnerjem predstavljala celotno slovensko turistično ponudbo. Zanimanje za udeležbo na SIW iz leta v leto narašča. Letos se je ob slovenskem morju zbralo 196 organizatorjev potovanj, agentov in prevoznikov iz tujine, ki zastopajo 140 podjetij. Tudi slovensko turistično gospodarstvo se je dogodka udeležilo v velikem številu, saj je zaklade Slovenije in njeno ponudbo predstavilo 128 podjetij.

Turizem v Nepalu cvetiV Nepalu je po podpisu mirovnega sporazuma med maoističnimi uporniki in vlado, s katerim se je končala de­setletna državljanska vojna, turizem znova v razcvetu. Po po­datkih turističnega urada se je obisk turistov povečal za skoraj 45 odstotkov, čeprav si ta dejavnost še ni povsem opomogla zaradi škode na infrastrukturi. V tej himalajski državi, ki je priljubljen cilj pohodnikov, so največ turistov – pol milijona – imeli leta 1999, nato pa je njihovo število padalo in lani so jih našteli le še 283 tisoč. Po podpisu mirovnega sporazuma so se razmere izboljšale, turistične agencije pa so Nepal znova uvrstile med svoje destinacije.

Libertas film festival v DubrovnikuOd 29. junija do 4. julija bo v Dubrovniku potekal mednarodni festival filmov, ki so nastali v neodvisni produkciji. Na že tretji izvedbi prireditve, imenovane Libertas film festival, bodo tako v utrdbi Revelin, mestnem gledališču Marin Držić, kinu Sloboda in poletnem kinu Jadran prikazani številni celovečerni, dokumentarni in kratki filmi domačih in tujih avtorjev, mednarodna žirija pa bo podelila nagrade dubravka za najboljše stvaritve v vseh kategorijah.

Dobro poskrbljeno za varnost turistov na hrvaških plažahMinistrstvo za notranje zadeve Republike Hrvaške tudi letos nadaljuje posebne akcije za izboljšanje varnosti turistov na plažah Jadranskega morja. Tako kot prejšnja leta bodo za varnost poleg hrvaških policistov skrbeli tudi policisti iz drugih evropskih držav. Po odličnem lanskem sodelovanju z madžarskimi kolegi je letos dogovorjeno sodelovanje s policisti šestih evropskih dežel: Madžarske, Francije, Češke, Avstrije, Slovaške in Bavarske. Gre za edinstven projekt v Evropi, v katerem poleg ministrstva za notranje zadeve sodeluje tudi Hrvaška turistična skupnost ter hrvaško ministrstvo za morje, promet, turizem in razvoj.

Iz razpisa 124.560 evrov za sofinanciranje prireditevSlovenska turistična organizacija (STO) je konec marca ob­javila javni razpis za sofinanciranje prireditev turističnih društev v tem letu. Skupaj je bilo tako 153 društvom dodeljenih 124.560 evrov. STO želi s tem projektom pomagati turističnim društvom Slovenije pri izvedbi prireditev, ki povezujejo dediščino, naravne vrednote in doživetja ter tako ustvarjajo kakovostno, celostno in privlačno turistično ponudbo.

Na kratko

Ob malo večji angažiranosti bi Slovenci Evropski uniji lahko ponudili vrsto kakovostnih projektov, tako kulturnih kot turističnih, in od nje prejeli tudi finančna sredstva, je prepričan Robert Waltl, direktor in umetniški vodja Mini teatra.

Kako ste začeli sodelovati pri projektu Kulturno poletje?Ekipa RRA LUR v zadnjih letih izjemno uspešno pripravlja različne projekte za širšo lju­bljansko regijo in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo naše poti združile. Ob srečanju je bilo nato navdušenje obojestransko, saj smo ugotovili, da ravno Mini tea­ter že izvaja veliko projektov, ki utegnejo v prihodnosti pomemb­no povezati regijo, tako v smislu kulturnih kot turističnih projek­tov. Pa tudi, da smo pravzaprav

Prihodnost vidi v kulturnem turizmu eni redkih, ki se temeljito prip­ravljamo na nove izzive, kakršne predvsem v finančnem smislu ponuja “Evropa”. Verjamem, da je LUR prav Mini teater pokazal, koliko kakovostnih projektov bi lahko Slovenci ob malo večji angažiranosti ponudili Uniji in od nje prejeli tudi finančna sredstva.

Zakaj se vam zdijo takšni projekti pomembni? Projekti, ki glede na poslanstvo Mini teatra seveda črpajo iz kulturne, predvsem gledališke in lutkovne dediščine in so še kako usmerjeni v prihodnost, so v zadnjih letih, zlasti zaradi same lokacije Mini teatra na ljubljan­skem gradu, narekovali večjo usklajenost tudi s turizmom, saj je grad ena najbolj privlačnih turističnih točk v Sloveniji. In prav ta povezava gledališča, koncertov, razstav, ustvarjalnih

delavnic, srednjeveških običajev je lahko tudi nekakšen mali re­cept za številne druge kraje po Sloveniji, kjer bi lahko v imenitne objekte naselili kakovostne in atraktivne vsebine – verjamemo, da je prihodnost turizma prav v kulturnem turizmu.

Se dovolj zavedamo pomena sodelovanja kulture in turizma?Žal turistični delavci premalo sodelujejo v kulturni ponudbi, mislim predvsem kot uporab­niki; ne hodijo v gledališče, na koncerte ali razstave in se niti ne zavedajo, kako se danes v svetu s kulturo še kako trži. Danes sami zidovi, čudovita narava, spomeniki, pa naj bodo še iz ta­ko pomembnega zgodovinskega obdobja, brez žive vsebine ne po­menijo dosti. Človek v življenju vidi veliko muzejev, ampak ne glede na kakovost del je po obisku

10 svetovnih muzejev vse sku­paj dokaj podobno in v množici težko izločiš pravo stvar in najdeš pravo motivacijo za obisk še ene­ga takega objekta. Tu pa lahko živa kultura še kako popestri doživetje in privabi atrakcij željnega popotnika.

»Verjamem, da je prihodnost turizma tesno povezana s kulturo,« pravi Robert Waltl, direktor in umetniški vodja Mini teatra.

Časi, ko je bilo kulturno dogajanje skoncentrirano izključno na prestolnico, so, kot kaže, minili, saj se tudi v preostalih občinah regije odvijajo številni kulturni dogodki, kljub temu da so ljubljanski veliko bolj prepoznavni in odmevni, pravi Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije RRA LUR.

Prestolnica je namreč tista, ki privabi bolj javno prepoznane in cenjene kulturne ustvarjalce ter ima ne nazadnje na voljo tudi boljšo infrastrukturo za organizacijo večjih kulturnih dogodkov.

Povezovanje kulturnih producentov

V LUR deluje vrsta kulturnih organizacij, dobro pa je poskr­bljeno tudi za ponudbo kulturnih dogodkov. »Vendar pa si na tem področju organizacije in posa­mezniki želijo več povezovanja in sodelovanja, kar bi pripomo­glo k boljši organiziranosti in uspešnosti poslovanja kulturnih ustanov, hkrati pa bi kulturno ustvarjanje še bolj približali uporabnikom,« ugotavlja Lili­jana Madjar. Tako je nastal projekt Kulturno poletje, v katerem se je povezalo več kul­turnih producentov iz LUR, ki skupaj ponujajo program s področja uličnega gledališča (Gledališče Ane Monro s festiva­lom Ana Desetnica), lutkovnega gledališča za otroke in odrasle, srednjeveških dni (Mini teater) ter literarnih in glasbenih do­

Kulturno poletje bo privabilo več turistovCilj projekta je povečati količino in kakovost kulturne ponudbe v primest-nih občinah regije in povečati obiskanost kulturnih prireditev v regiji

godkov (Študentska založba in Založba Sanje). Vse to z na­menom, da skozi povezovanje naštetih subjektov dvignejo ra­ven kulturne ponudbe v regiji in povečajo njeno dostopnost tudi zunaj mesta Ljubljane ter tako obogatijo turistično ponudbo v regiji in tudi ka­kovost življenja njenih prebi­valcev,« dodaja Madjarjeva. V projektu, ki so ga zagnali leta 2005 in je zdaj v izvedbeni fazi, sodelujeta tudi občini Grosu­plje in Trzin, medtem ko se s preostalimi občinami v regiji še dogovarjajo.

Povečati količino in kakovost kulturnih vsebin

»Cilj projekta je povečati količino in kakovost kulturne ponudbe v primestnih občinah regije in povečati obiskanost kulturnih prireditev v regiji. Na­men projekta je tudi povečana izmenjava že obstoječe kulturne ponudbe ter tako zagotovitev daljšega ‘življenja’ omenjenih produktov oziroma njihova dos­topnost širši javnosti,« pojasnju­je Madjarjeva. S projektom želijo tudi povečati pretok občinstva med posameznimi kraji v LUR in tako izboljšati medsebojno prepoznavnost ter s tem tudi preseči tradicionalno usmerjen­ost proti Ljubljani oziroma še nekaterim drugim »kulturnim« centrom. Pri tem projektu so se zgledovali predvsem po podob­nih uspešnih primerih na Nizo­zemskem, sredstva za izvedbo pa bodo zagotovile občine, ki so partner v projektu, seveda pa v prihodnosti računajo tudi na evropska sredstva.

[ INTERVJU ] Robert Waltl iz Mini teatra

Za večje povezovanje kulture in turizma je treba kulturo obravnavati kot enega izmed najpomembnejših dejavnikov bogatitve turistične ponudbe.

INFORMACIJE

darinka.zemlja@fi nance.si tel.: 01 30 91 539

Oglasna priloga Financ

1001 00111011 00111111 11001 00111011 00111111 1

10. JULIJ 200700111001 00111011 001111111001 00111011 00111111 1001 00111011 00111111 1IKT

INFORMATOR

Foto

: arh

iv M

ini t

eatr

a

GO SLOW 27www.finance.siFINANCE, petek, 22. junija 2007

V svetu je povezovanje kulture in turizma že nekaj povsem običajnega, pri nas pa smo na tem področju še precej šibki. »Žal na kulturo velikokrat gledamo zgolj kot na porabnika sredstev. V resnici pa bi morali turistični razvoj regije že v izhodišču načrtovati skladno z razvojem kulturnih dejavnosti in obratno; kultura ima namreč številne multiplikativne učinke, ki prispevajo tudi h konkurenčnosti regije in njene turistične ponudbe. Težava je torej lahko tudi v neskladnem načrtovanju obeh dejavnosti,« je prepričana Lilijana Madjar.

POMEMBNO

Multiplikativni učinki kulture

[ AKTUALNO ]

V Narodni galeriji bo do 15. julija razstav-ljenih 25 anatolskih čilimov, tkanih preprog, ki so bile posebnost ruralne kulture turškega naroda. Razstava je pravi precedens, saj je turško mi nistrstvo za kulturo in turizem, ki načeloma ne dovoli začasnih izvozov čilimov iz zasebnih zbirk, tokrat naredilo izjemo in izdalo dovoljenje.

Čilimi z neolitskimi vzorci, razstavljeni v Narodni galeriji, namreč prihajajo iz zasebne zbirke Ayana in Brigitte Gülgönen in štejejo za

eno največjih posebnosti kulturne dediščine ljudstev, ki tvorijo turški narod. Za domovino čilimov velja Anatolija, razširili pa so se tudi v Iran, severno in osrednjo Afriko, na Kavkaz in v Evropo. Slovencem so še posebno znane preproge, ki so jih tradicionalno izdelovali v Sandžaku, Makedoniji in Bosni. Te preproge so se med obstojem skupne jugoslovanske države pogosto znašle tudi v slovenskih trgovinah in na slovenskih tržnicah.

Čilimi v Narodni galeriji

Informacije in prijave: 01 2006 111 • www.kompas.si

Vsi p

odat

ki in

opisi

obja

vljen

ih po

nudb

so p

odro

bneje

pre

dsta

vljen

i v ti

skov

inah,

pon

udba

h in

na sp

letn

i stra

ni Ko

mpa

s d. d

., Pr

ažak

ova

4, 1

514

Ljublj

ana. KRETA

14.07., 7 POL, Cactus Beach 4*, let iz Lj.že od 656 EUR

SANTORINI29.06., 7 NZ, Santo Miramare 4*, let iz Lj., že od 776 EUR

RODOS08.07., 7 AI, Olympos Beach 4*, let iz Lj.že od 766 EUR

ZAKINTOS10.07., 7 AI, Admiral/ Commodore/Captain 3*, let iz Lj., že od 577 EUR

Oglas FINANCE 18.6.07:finance 6/18/07 2:02 PM Page 1

Prihodnost vidi v kulturnem turizmu

Kulturno poletje bo privabilo več turistovCilj projekta je povečati količino in kakovost kulturne ponudbe v primest-nih občinah regije in povečati obiskanost kulturnih prireditev v regiji

4 kulturni producenti sodelujejo

pri projektu Kulturno poletje.

ŠTEVILKI

3 leta potekajo aktivnosti v

projektu.

Za večje povezovanje kulture in turizma je treba kulturo obravnavati kot enega izmed najpomembnejših dejavnikov bogatitve turistične ponudbe.

Prejšnjo soboto je kulturno dogajanje v 17 slovenskih mestih popestrila Poletna muzejska noč, v kateri je sodelovalo okrog 60 ustanov, ki so skupaj pripravile približno 150 dogodkov.

V prvi Poletni muzejski noči leta 2003 je sodelovalo 27 muzejev, galerij in dru-gih razstavišč iz Ljubljane, lani pa že 51 ustanov iz 13 mest, ki so organizirale 130 dogodkov. Program je tudi tokrat potekal skozi ves dan: v dopoldanskih in popol-

danskih urah je bil namen-jen predvsem otrokom in družinam, v večernih urah pa so poleg delavnic in voden-ja po razstavah bili na vrsti otvoritve, projekcije, filmi, predstavitve, predstave, pre-davanja, učne ure, koncerti in drugi dogodki.

Uspešna peta Poletna muzejska nočMuzeji vse bolj postajajo prostor sproščenega preživljanja prostega časa

Mag. Barbara Ravnik Toman, ravnateljica Gorenjskega muzeja:»V Gorenjskem muzeju smo z

muzejsko nočjo zadovoljni. Uspelo nam je namreč vz-podbuditi, če že ne ohraniti zanimanje javnosti za živo dogajanje v muzeju ter do-kazati svojo angažirano vpe-tost v varovanje kulturne dediščine kot nedeljive celote.«

Metka Fujs, predsednica Skupnosti muzejev Slovenije:»Težko že danes povem, kakšen

je bil odziv na poletno noč v vsej Sloveniji, saj se podatki še zbirajo. Lani je imela pri-reditev okoli 15 tisoč obis-kovalcev, predvidevamo, da jih bo letos bistveno več, saj je bilo ponujenega tudi veliko več programa. Tudi odzivi turističnih organizacij so iz leta v leto boljši. Vseka-kor je Poletna muzejska noč najširša popularizacijska akcija slovenskih muzejev, ki že peto leto poteka v or-ganizaciji Skupnosti muze-jev Slovenije in se iz večjih urbanih središč postopoma širi po vsej Sloveniji. Odziv muzejev je iz leta v leto večji, pa tudi ponudba je vedno bolj raznolika od programov za otroke do delavnic, preda-vanj, predstavitev, koncer-tov, predstav, kar dopolnjuje možnost nočnega ogleda muzejskih razstav pa tudi drugih muzejskih prostorov: restavratorskih delavnic,

depojev ... Pomembno je seveda, da na tem dogod-ku muzeji svoje programe ponujajo brez vstopnine, da se muzealci takrat tu-di družijo z obiskovalci, kar dela muzeje priljudne in široko dostopne kraje izobraževanja in preživljanja prostega časa.«

Bojana Rogelj Škafar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja:»Letos smo v

SEM v primerjavi s prejšnjim letom na tem dogodku imeli nekoliko manjše število obis-kovalcev. Ne glede na to pa so bili njihovi odzivi zelo pozi-tivni. Opažamo, da si je SEM ustvaril krog obiskovalcev, ki zvesto in z naklonjenostjo spremlja vse novosti v muze-ju in to tudi ubesedi. Tudi tokrat so opazili ubranost tematike vodstev s tema-tiko delavnic (razstava Med naravo in kulturo, ki pred-stavlja slovenske zbirke, in ob tem delavnica izdelovanja mlinčkov za otroke ter vod-stvo po kitajski razstavi za odrasle in delavnica izde-lovanja papirnatih zmajev za otroke) in sproščeno razpoloženje za kakovostno preživljanje prostega časa skupaj z otroki. V sode-lovanju s Kavarno SEM smo obiskovalcem postregli z osvežujočo bovlo na sto-jnici pred razstavno hišo. Dogajanje smo po pestrili s koncertom afriške glasbe in priložnostnim fotografiran-jem v okolju, ki je opremljeno z originalno opremo ljubljan-skega fotografskega ateljeja

Holynski, ter ga zaokrožili z zadnjim vodstvom po zu-najevropskem delu stalne razstave.«

Dr. Peter Krečič, direktor Arhitekturnega muzeja Ljubljana:»Za Poletno muzejsko noč

smo imeli hkrati odprti dve razstavi na dveh lokacijah, poleg tega že vse leto pote-ka muzejska akcija vodenih obiskov Plečnikovih izbra-nih arhitekturnih spome-nikov v Ljubljani. Za vse dogodke smo pripravili strokovna vodstva, ki so privabila posebej zaintere-sirano občinstvo, celotna akcija slovenskih muzejev pa je verjetno spodbudila obisk vsaj še enkrat toliko obiskovalcev kot običajno. Skupno 500 obiskovalcev samo na dogodkih, ki jih je organiziral naš muzej, je spodbudna številka in kaže na izrazito rast zanimanja za vse, kar se dogaja pod geslom kultura. Težnja pri nas je so-rodna tistemu, kar se dogaja v razvitem svetu. Če pa bi znali privabiti v Slovenijo velika umetniška imena in pomembne razstave (za kar trenutno nimamo niti dovolj velikega razstavnega prostora), bi bil kulturni učinek vsaj po naših, muzej-skih izkušnjah zadnjih let zagotovo izjemen. Sklep: v kulturo, zlasti v muzeal-stvo in likovno kulturo, bi bilo treba vložiti znatno, znatno več javnih sredstev, za zasebna pa iznajti načine, kako jih pridobiti za dodatne projekte.«

ANKETA

Kako ste zadovoljni z obiskom na letošnji Poletni muzejski noči?

Foto

: arh

iv M

ini t

eatr

a

Kulturno ponudbo prestolnice želijo razširiti na vso regijo.

arhi

v ST

O

28 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 22. junija 2007

»Kljub pomanjkanju časa bom letos vseeno spet obiskal Centralne Alpe, Mont Blanc in Eiger,« pravi Miha Praunseis, direktor podjetja Oria Computers.

Želja po dolgem, zdravem in vitalnem življenju je naravna in upravičena, v današnjem času pa tudi uresničljiva. Dedna zasnova je sicer pomembna, veliko pa lahko naredimo sami, če se načrtno lotimo ohranjanja mladostnosti in vitalnosti.

Proces staranja se začne že kmalu po 25. letu. Zmanjša se količina večine hormonov, škodljivi vplivi okolja, prehrane in stresa pa poškodbe celic še

Za večno mladost se je treba malo potruditi

pospešujejo. Koža dehidrira, količina kolagena se zmanjša, posledice staranja so vse bolj vidne: gube, degeneracija mišic in sklepov, pomanjkanje ener-gije, debelost.

Kaj lahko naredimo? Redna telesna dejavnost,

zdrava prehrana in sproščanje so dobro izhodišče za to, da naše celice ostanejo zdrave. Vendar sodobni medicinski dosežki in komplementarne metode varovanja zdravja

ponujajo še več. V centru Vitarium Spa&Clinique v Krkinih Termah Šmarješke Toplice so razvili edinstven program AntiAge, ki temelji na najnovejših medicin-skih metodah, spreminjanju načina življenja in dolgoročni strategiji, kako dolgo zdravo in dejavno živeti. S posebnimi aktivnostmi in tretmaji pro-grama AntiAge lahko izboljšate vitalnost, videz, spomin, sek-sualno funkcijo ter zmanjšate negativne posledice stresa.

SPOzNAjMO SAMeGA Sebe

1.Sprejem, ugotovitev stanja in individualni načrt storitev:Namen analize telesnih tkiv, an-alize stopnje stresa in pogovora z osebnim trenerjem je spoznati biološki starostni status posa-meznika in tveganja glede na življenjski vzorec.

2.Pomlajevanje telesa in obrazaV Termah Šmarješke Toplice z najsodobnejšo metodo liftinga problematičnih delov omogočajo glajenje gub ali učvrstitev posa-meznega dela telesa: obraza, podbradka, prsi, zadnjice, stegen, trebuha ali odpravljanje brazgo-tin in aken.

Pri utrujeni koži svetujejo celično stimulacijo: parno kopel, ki razpršuje dragocene aktivne snovi v tako majhne delce, da dosežejo naše ce-lice in pospešujejo njihovo regeneracijo. V program so vključene tudi storitve, ki delujejo razstru-pljevalno in antioksidacijsko: z elektroliznim razstrupljan-jem in savnanjem pospešijo izločanje tekočin in s tem

odvajanje toksinov iz telesa. Posebnost je negovalna terapija Vitarium Vino, kjer se uporablja grozdje, ki je prava zakladnica antioksidantov.

3.Telesna dejavnostGre za kom-binacijo vaj za povečevanje gi-bljivosti sklepov, kardiovaskularni trening, čvrstitev mišičnega sistema in sprostitev. Vadba vključuje nordijsko hojo, pace vadbo, pilates

in vodno aerobiko. Pomemben del terapije AntiAge je tudi višinski trening. To je kardiotrening v posebni sobi, v kateri umetno ust-varijo take razmere, kakršne so na velikih nadmorskih višinah. Telesne in aerobne vaje vplivajo na pomlajevanje s tem, da poleg krepitve sklepov, mišic in srčno-žilnega sistema tudi spodbujajo telo, da proizvaja rastni hormon, ki uravnava procese staranja v telesu.

4.Sprostitev V program je vključenih vrsta aktivnosti za duševno in telesno sprostitev: trening pravilnega us-merjanja stresa, aromamasaža, negovalna kopel, savnanje in ko-panje v termalnih bazenih s pod-vodnimi masažami, sprehodi, ples ter kulturne in zabavne prireditve.

5.PrehranaPomemben del programa je svetovanje o prehrani in izbran način prehrane, ki najbolj ustre-za potrebam posameznika. Gosti lahko izbirajo med varovalno prehrano, redukcijsko dieto, ločevalno prehrano ali normalno uravnoteženo prehrano.

Vitarium Spa&Clinique - program AntiAge:

INFORMACIje

Terme Šmarješke Toplice Vitarium Spa&CliniqueTel.: 07/38-43-438E-pošta: vitarium@terme-krka.siSplet: www.terme-krka.si

Na kronološko starost ne moremo vplivati, na biološko pač.

Čeprav veliko ljudi obisk term še vedno povezuje s hladnejšim obdobjem leta, poletja pa si ne zamišlja brez morskih dogodivščin, pa je vendar čedalje več tudi takšnih, ki poletne počitnice preživljajo v termah.

Poletni obisk term je še posebno priporočljiv za družine z majhnimi in malo večjimi otroki, pa tudi za vse tiste, ki jim v teh poletnih dneh končno uspe privoščiti si nekaj časa zase in poskrbeti za svoje telo.

Oaze dobrega počutjaSlovenija je v zadnjih letih

postala prava oaza wellnessa, saj so prenovljene terme s svojo inovativno ponudbo različnih storitev resnično naredile velik korak naprej. Številne novosti v ponudbi namreč kažejo na nji-hovo dinamičnost in odprtost za prilagajanje spremembam v turističnem povpraševanju. Tako vas v njihovih centrih sprostitve, lepote in dobrega počutja čaka pestra paleta storitev, ki obsega od lepotne in sprostitvene nege

telesa in obraza, raznovrstnih masaž, termalnih in drugih ko-peli, ki jih lahko kombinirate z rekreativnimi in sprostitvenimi programi, do uživanja v notran-jih in zunanjih bazenih, potenja v savnah, ki se priležejo tudi v poletnem času, in še marsičesa. Večina slovenskih term v polet-nih mesecih pripravlja posebne poletne ponudbe. Preverite na www.terme-giz.si. Zakaj ne bi tokrat poletnih počitnic posvetili sebi in se z dopusta vrnili povsem prerojeni?

Privoščite si poletni wellnessPREŽIVITE POLETJE V HLADU

POHORSKIH GOZDOVPreživite sproščujoče in aktivne poletne počitnice v hladu pohorskih gozdov. Naj vas prebuja ptičje petje, poskusite pohorske kulinarične posebnosti, skočite s padalom in okusite adrenalin s spustom po urejeni kolesarski downhill progi ali le uživajte v spre-hodih po nešteto pohorskih planinskih poteh.

Hotel Belluvue**** na 1050 metrih in v osrčju Pohorja, a vseeno nedaleč stran od drugega največjega slovenskega mesta Maribora, je ide-alen kraj za vse tiste, ki uživate v jutranji tišini in popoldanskih adrenalinskih aktivnostih.

SproščujočeV hotelu Belluvue so vam na voljo luksuzno opremljene sobe in apartmaji s kuhinjo in pogledom na gozd. Prebudili vas bodo pesem jutranjih ptic, vonj smrekovih gozdov in po-sebna energija, ki vas bo napolnila za nov dan. Povabili vas bomo v Wellness center Bellevue, kjer lahko pripravite vašo kožo na sončne žar-ke s pilingom, masko in masažo obraza ali si privoščite masažo in Pohorsko kopel za dobro počutje.

GurmanskoO izvrstni kulinariki naših kuharjev se boste prepričali v re-stavraciji Rosika, ko boste ob prijetnem klepetu in čudovitem razgledu na mesto okušali značilne pohorske jedi. Ker vemo, da sodoben način življenja vključuje tudi zdravo prehrano, naše goste razvajamo z neskončno ponudbo zdrave prehrane ter sadja. Poleg tega za tiste, ki si po aktivno preživetem dnevu želijo kaj značilno pohorskega, pripravimo zdrave pohorske namaze iz skute, postrvi in prosa ali zelišč.

AktivnoKolesarjenje, nordijska hoja ali morda samo vandranje po Pohor-ju bodo doprinesli, da bo uživanje v našem hotelu zelo dobro-došlo. Če si boste zaželeli sprehodov ali planinskih izletov po pohorskih gozdo-vih, vas bodo poti popeljale

do edinstvenih Lovrenških jezer ali pragozda Šumik. Tisti, ki bi radi poskusili še kaj bolj vzne-mirljivega, pa se lahko sami ali v tandemu s pada-lom zapeljete nad Maribor in njegovo okolico ali se zapodite po 4-kilometrski kolesarski downhill stezi od vrha do vznožja Pohorja.

Hotel Bellevue ****, Na Slemenu 35, SI-2208 Pohorjet: 02 607 51 00 / 02 3008 100

bellevue@termemb.si, www.termemb.si

POSEbnA POLETnA POnUDbA POčITnIc nA POHORJU V HOTELU BELLEVUE****Cena po osebi v dvoposteljni sobi3 polpenzioni 99 EUR / 23.724 SIT5 polpenzionov 165 EUR / 39.541 SIT

Veljavnost: do konec avgusta 2007.

CENE VKLJUČUJEJO TUDI: neomejen vstop v Wellness center Bellevue • otroški kotiček • fitness kotiček • 1x vstop v bazenski kompleks in savne Wellness Spa Centra Habakuk • prost vstop v Casino Maribor

POPUSTI: do 12. leta starosti v sobi s starši brezplačno • od 12. do 15. leta starosti v sobi s starši na pomožnem ležišču 50% popusta • od 12. do 15. leta starosti v sobi s starši na osnovnem ležišču 30% popusta • tretja oseba v sobi na dodatnem ležišču 20% popusta

DODATNA PONUDBA: masaže • tematski paketi: Hoja po Pohorju, Nordijska hoja, S kolesom po Pohorju, Piknik na Pohorju, Pohorsko lagodno razvajanje…, Wellness Spa Center Hotela Habakuk

Projekt je delno financirala EU

GO SLOW 29www.finance.siFINANCE, petek, 22. junija 2007

zvezdice

Slovenska cesta 51,1000 Ljubljana

Brezplačni telefon 080 19 60www.lastminutecenter.si

KRIŽARJENJE PO SREDOZEMLJU1.7. - od 399 €Ladja Costa Serena, 7 dni polni penzion, odhod iz Benetk

MALLORCA29.6. - 399 €Torre Azul 3*7 dni, vse vklju eno, iz LJ

SANTORINI6.7. - 490 €Venus 4*7 dni, zajtrk, iz LJ

SAMOS4.7. - 359 €Maritza Bay 3*7 dni, polpenzion, iz LJ

KRIŽARJENJE PO KARIBIH12.10. - 1590 €Ladja Holiday Dream, 10 dni vse vklju eno,

KOS11.,18.7. - od 469 €Atlantis 4*7 dni, polpenzion, iz LJ

080nute

DJERBA2.,9.7.- 419 €Vincci Alkantara Thalassa 5*7 dni, polpenzion, iz MB

TUNIZIJA4.,11.7. - od 349 €Le Hammamet 4*7 dni, polpenzion, iz LJ in ZG

SHARM EL SHEIKH7.,14.7. - od 519 €Iberotel Grand Sharm 5*7 dni, polpenzion, iz LJ

TUR IJA18.,25.7.,1.8. - od 859 €Arcadia Golf Resort 5*7 dni, vse vklju eno, iz LJ

KRETA28.7.,4.,11.8. - 580 €King Minos Palace 4/5*7 dni, polpenzion, iz LJ

TELEFONSKE INFORMACIJE IN REZERVACIJE

tel: 01/ 234 8888; LJUBLJANA I., Slovenska cesta 51, Slovenska cesta 27 • KRANJ, Koroška cesta 4 • DOMŽALE, Ljubljanska c. 80, (Vel. Vele) Mesni Trg 1 • JESENICE Titova 7 • NOVO MESTO, Novi trg 10 • MARIBOR, Vetrinjska ulica 30 • CELJE, Cankarjeva 1 (nasproti Kina Metropol) • PTUJ, Miklošičeva 2 • MURSKASOBOTA, Slovenska 40 • VELENJE, Šaleška 20 • SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 9 • NOVA GORICA, Kidričeva 20 • SEŽANA, Partizanska 37 A • KOPER, Pristaniška 2

Tomo Pust, direktor hotela in kongres­nega centra Mons:

»V hotelu in kongresnem centru Mons izvajamo več dejavnosti, zato bi težko govorili samo o eni največji novosti, saj svojo ponudbo nenehno dopolnju­jemo na vseh področjih. Na ravni celotnega hotela smo v tem letu nadgradili informacij­sko infrastrukturo in zagotovili brezžično internetno povezavo po skupnih prostorih v celot­nem hotelskem kompleksu, kar je zlasti pomembna pri­

dobitev za kongresne goste. Na področju hotelskih na­mestitev smo izboljšali kako­vost bivanja, saj smo v zadnjih dveh mesecih sobe opremili s plazemskimi televizijami in novimi dekorativnimi dodatki, v kratkem pa bomo imeli še inter­aktivno hotelsko televizijo. Na področju kulinarike od začetka leta v naši á la carte restavraciji Atrium ustvarja vrhunski ku­harski mojster iz Avstrije, ki si je v tem času pridobil veliko simpatij med zahtevnejšimi slovenskimi, zlasti poslovnimi gosti. V hotelu in kongresnem centru Mons želimo biti pove­zani tudi s svojim okoljem, zato smo v samopostrežni restavraciji Polna skleda uvedli

zajtrk za zunanje obiskovalce, in sicer med tednom od šestih do desetih in ob koncu tedna od sedmih do desetih. Novost, ki se obeta jeseni, pa so plesni večeri, saj želimo prebivalcem prestolnice ponuditi prostor, kjer se bodo lahko zavrteli ob plesni glasbi in ob tem tudi odlično jedli.«

Erika Bokal, vodja prodaje v City hotelu:»V naši

hotelski hiši bomo z julijem ponudili gostoljubje večjemu številu gostov in bolj kot doslej

ustregli raznolikosti njihovih pričakovanj glede udobja bivan­ja, cenovne prilagodljivosti in večje raznovrstnosti v ponudbi. Največja novost je namreč kar 202 raznovrstni sobi, ki se bodo med seboj razlikovale ne samo po velikosti, številu ležišč, op­remljenosti (klimatizirane ali ne), temveč tudi po udobju, mirnosti in razgledu. Sobe ob Kolodvorski ulici bodo od onih ob Dalmatinovi nekoliko prostornejše (površine od 28 do 29 kvadratnih metrov), zaradi lege ob jugovzhodni strani ho­tela, ki je ne zastirajo sosednji objekti, in jutranjega sonca pa bodo vsekakor svetlejše. Pritlični del hotela bo deloval kot naše mesto v malem – v

njem bo prostor za druženje, pridobivanje znanj, posedanje ob pijači, kulinarične užitke ali zgolj za počitek. Počitku, poslušanju prijetne glasbe, branju časopisa ali knjige, mor­da zgolj uživanju v pogledu na ogenj v kaminu bo namenjen knjižni kotiček, kjer si bodo gos­ti knjigo, turistični priročnik ali revijo lahko tudi izposodili. Del preddverja bo namenjen računalniškemu kotičku, ki bo gostom zagotavljal potrebno za­sebnost za brskanje po spletu ob osvežilni pijači, ki si jo bodo lahko naročili v bližnjem dnevnem baru. Dodana vrednost naše ponudbe je tudi 25 parkirnih mest, ki bodo od sredine julija namenjena gostom hotela v hotelski garaži.«

Katera je vaša največja novost v tem letu?

Le še dobra dva tedna časa imate, da na spletni strani www.new7wonders.com glasujete za novih sedem svetovnih čudes. Izbor organizira švicarska New Open World Foundation, njen cilj pa je z ohranjanjem, obnavljanjem in podporo kulturnim spomenikom opozoriti na kulturno raznolikost planeta.

Kampanjo Novih sedem sve­tovnih čudes je leta 1999 začel

Kmalu novih sedem veličastnihSedmega julija bodo v Lizboni razglasili zmago-valce med 20 kandidati za svetovna čudesa

Švicar Bernard Weber. S seznama skoraj 200 nominirancev je skupina arhitekturnih izvedencev izbrala 21 finalistov. Med njimi so tudi pi­ramide v Gizi, edino ohranjeno čudo s slavnega seznama sedmih čudes antičnega sveta, saj je ostalih šest uničenih, zato so tokrat častni kan­didat, za katerega ni možno glaso­vati. Čas za glasovanje se bo iztekel 6. julija letos, dan kasneje pa bodo v Lizboni razglasili novo sedmerico svetovnih čudes.

1. Akropola v Atenah (Grčija), ki je od leta 1987 na Unescovem seznamu kulturne dediščine, je tudi prvi spomenik, ki je bil marca 2007 uvrščen na seznam evropske kulturne dediščine.

2. Alhambra v Granadi (Španija) je nekdanja rezidenca sultanov dinastije Nasrid. Utrdba, zgrajena v 15. stoletju, prepriča z arabsko arhitekturo.

3. Rdeči trg v Moskvi (Rusija). Kremelj je bil nekoč uradna rezidenca ruskih carjev, nasproti pa stoji barvita bazilika sv. Vasilija.

4. Stonehenge (Anglija). V krogu postavljena skupina megalitov v angleški grofiji Wiltshire je ena največjih britanskih turističnih atrakcij.

5. eifflov stolp, Pariz (Francija). Zgrajen je bil za svetovno razstavo v Parizu leta 1889, ponaša se s 1.665 stopnicami, po katerih se vsako leto vzpne okoli šest milijonov ljudi.

6. Kolosej v Rimu (italija). Največji amfiteater rimskega imperija so uporabljali za javne spektakle, vanj pa so spravili tudi 50 tisoč ljudi.

7. Grad Neuschwanstein na Bavarskem (Nemčija). Eden

od pravljičnih gradov Ludvika Bavarskega, zgrajenih v 19. stoletju.

8. Hagija Sofija, istanbul (Turčija). Nekdanja bazilika, zgrajena v 6. stoletju in nato leta 1453 spremenjena v mošejo, je od leta 1935 muzej.

9. Angkor vat (Kambodža). Veličastni tempelj, zgrajen v začetku 12. stoletja kot arhitekturna alegorija hindujske religije. Posvečen je bogu Višnuju.

10.Kitajski zid (Kitajska). Največjo vojaško konstrukcijo na svetu, ki je dolga 6.352 kilometrov, so gradili od 5. pa vse do 16. stoletja.

11. Tadž Mahal, Agra (indija). Šah Jahan je v 17. stoletju zgradil palačo v spomin na ljubljeno ženo Mumtaz, ki je umrla med porodom.

12.Petra (Jordanija). Dva tisoč let in pol stara prestolnica arabskega plemena Nabatejcev leži skrita v Mojzesovi dolini.

13.Kijomizu, Kjoto (Japonska). Budistični tempelj je spomenik japonskega zena in sega v leto 798.

14.Timbuktu (Mali). Pravljično mesto iz blata sredi malijske

puščave je bilo nekoč središče širjenja islama.

15.Sydneyjska opera (Avstralija). Slovita stavba impresivnih razsežnosti v obliki školjke je bila zgrajena leta 1973.

16.Kip svobode, New York (zdA). Orjaški kip na otoku Liberty ob obali Manhattna je konec 19. stoletja Francija podarila ZDA v znak prijateljstva.

17.Machu Picchu (Peru). Terasasto mesto je bilo zadnje znano inkovsko oporišče, kamor so se preostanki inkovske vojske umaknili pred Španci.

18.velikonočni otok (Čile). Kamniti, približno 25 metrov visoki kipi na otoku sredi južnega Pacifika naj bi izhajali iz 13. stoletja.

19.chichen itza, Jukatan (Mehika). Majevsko-tolteško mesto je najbolj znano in najlepše restavrirano arheološko najdišče na polotoku Jukatan.

20.Kip Kristusa Odrešenika v Rio de Janeiru (Brazilija). Dvaintrideset metrov visok ekstravaganten kamnit kip v slogu art-decoja je bil slovesno odkrit leta 1931.

FiNALiSTi

Finalisti za novih sedem čudes

Po doslej znanih podatkih se Machu Picchu in kitajski zid uvrščata med deseterico, ki ima največje možnosti za uvrstitev med sedmerico

novih svetovnih čudes.

Drea

mst

ime.

com

Drea

mst

ime.

com

Machu Picchu

Kitajski zid

30 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 22. junija 2007

Besede iz naslova so prišle iz ust angleškega pisca Samuela Johnsona, in kot pravijo poznavalci, povsem držijo. V Londonu, 12-milijonskem multikulturnem mravljišču, človeku nikoli ne more biti dolgčas, pa četudi samo poseda v katerem od 1.700 parkov.

Stereotip o megli in dežju, ki naj bi ga delala mračnega in mrkega, še zdaleč ne opiše de-janskega Londona.

Kaj morate videti Obisk Londona nikakor ne

sme miniti brez ogleda kraljevske Buckinghamske palače in men-jave kraljeve straže. Če z okna palače plapola kraljevski prapor, pomeni, da je njeno veličanstvo doma. Covent Garden ali Royal Opera House je po restavriranju izgubil svojo dušo in prvotni vi-dez, saj so ga spremenili v kul-turni center 21. stoletja. Na bregu Temze sta Galerija sodobne umetnosti – Tate in Shake-spearovo gledališče Globe. Srce političnega življenja Anglije je neogotska Westminstrska palača s spodnjim in zgornjim domom, tremi kilometri hodnikov in tisoč pisarnami. Na 96 metrov visokem stolpu je ogromen zvonik z uro Big Ben, simbolom palače in Lon-dona. Bogastvo svetovne zaklad-nice umetnosti skriva Britanski muzej, v katerem je mogoče vide-ti celo dele atenskega Partenona. Zanimiva je tudi londonska trd-njava, ki je nekoč mesto varovala pred napadalci, danes pa je v njej kraljeva zakladnica. V Londonu imajo tudi največjo premakljivo zapornico na svetu, ki ščiti mesto pred poplavami, nekaj poseb-nega je tudi več kot sto let star Towerski most. Ena največjih londonskih atrakcij ostaja muzej voščenih lutk Madame Tussaud s sobo grozot z rekonstrukcijami nekaterih grozljivih zločinov. To

[LONDON ] Po stopinjah serijskega morilca Jacka Razparača

Ko se človek utrudi od Londona, se utrudi od življenja

www.palma.si, prodaja@palma.si, Celje, Lilekova 5, p.p. 42

CELJE, tel. 03 42 84 300, VELENJE, tel. 03 89 84 370, LJUBLJANA, tel. 01 24 43 690,

KOPER, tel. 05 66 33 660, PORTOROÆ, tel. 05 67 10 680, MARIBOR, tel. 02 48 03 900, 902.

POLETNA POTOVANJA IN IZLETI TER OSTALA PONUDBA SO VIDNINA NA©I SPLETNI STRANI www.palma.si

PO»ITNICE NA MEDITERANU 2007

EGIPT/HURGADA:HTL HOSTMARK****sup2., 9. 7., 16., 23. in 30. 7.,

20. 8.pol., od 428 EUR

EGIPT/HURGADA:HTL HOSTMARK****sup2., 9. 7., 16., 23. in 30. 7.,

20. 8.pol., od 428 EUR

GR»IJA/LEFKAS:APP AGGELOS 2*/3*

25. 6., 2. 7.1/2 (+2) najem od 299 EUR1. otrok do 12 let brezplaËno

EGIPT/HURGADA:HTL SEA STAR BEAU RIVAGE*****

2., 9. in 16. 7., 20. in 27. 8.ALL od 499 EUR

1. otrok do 14 let brezplaËno

©PANIJA/SANTA SUZANAHTL AQUAMARINA***sup.

1. 7. in 8. 7., pol., od 509 EUR

GR»IJA/ZAKINTOS:HTL GOLDEN SUN***sup.

2. 7., 14 dni, nz 549 EUR1. otrok do 12 let brezplaËno

EGIPT/HURGADA:HTL BELLA VISTA****

2. 7., 9. 7. in 16. 7. pol., 379 EUR1. otrok do 12 let brezplaËno

1. otrok do 12 let pavπal 249 EUR

je seveda le delček znamenitosti, ki jih je treba videti. Splača se ku-piti tedenski vodnik po Londonu Time Out ali mesečnik London Planner.

Z double deckerjem po mestuZa panoramski ogled mesta

so najbolj pripravni dvonad-stropni turistični avtobusi rdeče barve, ki po mestu krožijo že od leta 1959 in ustavljajo ob največjih znamenitostih, za hitro gibanje po mestu pa seveda podzemna železnica. Ta je januarja letos praznovala 107. rojstni dan in je najstarejša

podzemna železnica na svetu. Vožnja z značilnimi črnimi tak-siji denarnico pošteno izprazni, medtem ko na vožnjo z avtom zaradi nenehne prometne gneče, pa tudi vožnje po levi v Londonu raje kar pozabite. Če pa želite videti mesto iz ptičje perspektive, pojdite na London Eye.

Zelene oaze sredi mestaMesto je najlepše spomladi ali

zgodaj poleti, ko številne parke prekrivajo preproge narcis in žafranov. Malo velemest na svetu se lahko pohvali s toliko parki in

zelenicami, kot jih ima London, saj ti prekrivajo več kot desetino površine vsega mesta. Največji park v središču Londona, Hyde Park, je bil nekoč lovski gozd Hen-rika VIII., danes pa je s Speaker’s Cornerjem raj za vse govornike, zanimiva pa sta tudi elegantni Regent’s Park z živalskim vrtom in džamijo ter ogromni botanični vrt Kew Gardens.

Kljub poplavi novosti in mon-denosti tradicionalni London ni popolnoma izginil, samo čas zanj si je treba vzeti in se mu prepustiti ter ga na novo odkriti.

39 funtov stane izkaznica

London Pass za eno osebo, s katero prihranite pri ogledih znamenitosti in muzejev.

ŠTEVILKE

0,8 promila alkohola v

krvi je dovoljenega v Angliji.

4.000 funtov stane prenočitev v

enoposteljni Pavilion Conservatory suite v hotelu The Berkeley, v katerem je redna gostja tudi pevka Madonna.

Preverili smo, s katerim prevoznim sredstvom se najbolj splača odpraviti v London, in ugotovili: z letalom.

Namreč ponudba nizkoce-novnikov je že tako ugodna, da se ne splača zapravljati denarja, predvsem pa dragocenega časa z avtomobilom ali celo vlakom.

Avtomobil raje pustite domaMisel na potovanje v 1.500

kilometrov oddaljeni London v jeklenem konjičku raje takoj opustite, še posebno, če je to vaša edina in končna destinacija. Po-leg bencina in cestnin vas namreč čaka še plačilo trajekta ali vlaka (Eurostar ali Eurotunnel) za prečkanje Rokavskega preliva. Cena enosmerne vozovnice za vlak Eurostar je 154 funtov na os-ebo za dobri dve uri in pol vožnje, enosmerni prevoz avtomobila in dveh oseb z vlakom Eurotunell vas bo stal okoli 70 funtov, povratna vozovnica za trajekt iz Dunkuerqueja v Dover, ki je

Kako do največjega evropskega mravljišča? manj obremenjen kot iz Calaisa do Dovra, pa 100 funtov.

Za vlak potrebujete dobre živce in debelo denarnico

Podobna zgodba je tudi z vla-kom, morda celo bolj naporna, in se ne izplača. Kot so nam povedali na Slovenskih železnicah, sicer ob-staja povezava s trikratnim presto-panjem. V Ljubljani stopite na vlak ob 10.10 in se peljete do Münchna (cena: 68,20 evra), tam prestopite na vlak do Hannovra (109 evrov), kjer vnovič prestopite na vlak do Bruslja (85 evrov). V Bruslju imate direktno povezavo do Londona, ki vas bo stala nadaljnjih 232,50 evra. Skupaj boste za 23 ur vožnje odšteli skoraj 500 evrov in prav toliko boste plačali za nazaj. Na pot morate med tednom, vozni red pa velja do 25. oktobra.

Hitreje in ceneje z letalomZanesljivega nasveta, kako naj si

potnik zagotovi najugodnejšo ceno letalske vozovnice, pravzaprav ni, saj se cene spreminjajo iz dneva

CENE ENOSMERNE LETALSKE VOZOVNICE DO LONDONAAdria Airways Brnik–London Gatwick 61 evrov s pristojbinami

(flylow cena)

EasyJet Brnik–London Stansted 110 evrov s pristojbinami

EasyJet Benetke Marco Polo–London Gatwick 62 evrov s pristojbinami

Ryanair Maribor–Stansted 26,7 evra s pristojbinami

Ryanair Trst–London Stansted 96,9 evra s pristojbinami

Wizzair Zagreb–London Luton 119 evrov s pristojbinami

Croatia Airlines Zagreb-London 219 evra s pristojbinami

Op.: Cena enosmerne letalske vozovnice na dan 17. junij, datum odhoda 17. julij. Pri niz-kocenovnih ponudnikih računajte na še nekaj dodatnih stroškov. Letališče Stansted je od središča Londona oddaljeno 55 kilometrov, na voljo je prevoz z avtobusom, kar vas bo stalo okrog 13 funtov (ura in pol vožnje) za povratno vozovnico, ali s hitrim vlakom Stansted Ex-press, kar vas bo stalo 23 funtov (45 minut vožnje). Cena je nekoliko nižja, če vozovnico kupite na letalu. Tudi letališče Gatwick je od Londona oddaljeno 45 kilometrov. V center vas v eni uri pripelje avtobus za osem funtov. Če boste potovali iz Benetk, Trsta ali Zagreba, je treba vračunati še stroške vožnje in parkirnine.

v dan. Tudi splošno razširjeno mnenje, da so vozovnice toliko dražje, kolikor bliže je datum odho-da, ne držijo povsem. Še najbolje je

spremljati ponudnike in biti pozo-ren na posebne akcije posameznih družb, ko je lahko cena vozovnice nižja tudi za več deset evrov.

Evo Irgl, poslanko Slovenske demokratske stranke, ki smo jo povprašali o njenih potovalnih navadah, je že od nekdaj privlačila Škotska. Za zdaj ji te dežele, delno tudi zaradi službenih obveznosti, še ni uspelo spoznati.

Radi potujete? Nisem ravno velik ljubitelj poto-vanj, čeprav se to z leti spreminja. Neizogibna so namreč službena potovanja tako doma kot tudi v tujini. Lahko bi rekla, da ostajam zvesta reku »najlepše doma, kdor ga ima«, in ker je v prvi vrsti razlog to, da imam Slovenijo rada, sem – glede na njeno raznolikost, lepoto, umirjenost in razgibanost hkrati – najbolj zadovoljna, kadar lahko preživljam tako prosti kot tudi de-lovni čas doma, v Sloveniji.

Vam je kakšno potovanje še prav posebno ostalo v spominu? Težko bi katerega posebej iz-postavila. Vsako potovanje, izlet in obisk tujih krajev ima svoje posebnosti, zanimivosti in pre-poznavnosti. Bolj mi je pomemb-no, s kom in kam potujem.

Imate v bližnji prihodnosti v načrtu kakšno potovanje?V bližnji prihodnosti razen službenih obveznosti po Sloveniji ne načrtujem potovanj.

Sodite na potovanjih med »raziskovalce« ali med »uživalce«? Na dopustu se znajdem tako med »raziskovalci« kot tudi med »uživalci«. Prve dni uživam, nato pa se vame naseli tudi raziskovalni duh.

Si želite obiskati kakšen prav poseben kraj, kjer še niste bili? Že od nekaj me je privlačila

[ ZNANI NA POTI ]

V kovčku neizpolnjenih želja skrivam Škotsko

Škotska, ampak na žalost še vedno ostaja v kovčku mojih neizpolnjenih želja. Upam, da bom imela kmalu priložnost vsebino kovčka zamenjati in namesto želja vanj zapakirati zemljevide.

Že veste, kje boste preživeli poletne počitnice? Zakaj ravno tam? Del dopusta bom preživela v Slo-veniji, nekaj pa tudi v tujini. Kam me bosta ponesla raziskovalni in »uživalski« duh, trenutno še ne vem, zagotovo pa bom izkoristila čas za nabiranje novih energij, ki so za delo poslanca še kako potrebne.

»Kam me bosta poleti ponesla raziskovalni in ‘uživalski’ duh, trenutno še ne vem, zagotovo pa bom izkoristila čas za nabiranje novih energij, ki so za delo poslanca še kako potrebne,« pravi Eva Irgl.

Urba

n Št

eblja

j/arh

iv F

inan

c

Drea

mst

ime.

com

GO SLOW 31www.finance.siFINANCE, petek, 22. junija 2007

[LONDON ] Po stopinjah serijskega morilca Jacka Razparača

Ko se človek utrudi od Londona, se utrudi od življenjaKonec junija se začnejo poletne razprodaje, ko cene močno padejo, in trajajo do konca avgusta. Za nakupovalno meko še danes veljata Oxford Street in središče avantgardne mode v 60. letih, King’s Road. Prva velja za najdaljšo nakupovalno ulico v Evropi in najbolj natrpano britansko ulico, po

kateri se na leto sprehodi skoraj deset milijonov ljudi. Pri tem vam priporočamo, da se po nakupovalnih središčih ne odpravite v nedeljo, saj so si Angleži za nakupovanje izbrali prav »Gospodov« dan, zato pohajkovanje med policami prodajaln na ta dan zaradi gneče ni ravno prijetno.

NE SPREGLEJTE

Razprodaje so pred vrati

Razkrinkan serijski morilec? Identiteta Jacka Razparača, razvpitega viktorijanskega serijskega morilca, ki je leta 1888 v vzhodnem Londonu razmesaril vsaj pet prostitutk, še danes buri duhove. Pred kratkim naj bi upokojeni londonski detektiv Treyor

Marriot ugotovil, da naj bi bil morilec iz Whitchapela mornar. Seveda ugotovitev ni potrjena, kakorkoli že, v večernih urah se velja odpraviti na voden ogled po krvavih sledeh Jacka Razparača, ki se začne pri postaji Tower Hill.

MOJ LONDON

London ima toliko znamenitosti in zanimivih točk, da bi jih lahko raziskovali vse življenje. Na spletni strani www.visitlondon.com so naredili seznam desetih najbolj obiskanih znamenitosti minulega leta.

1.Galerija sodobne umetnosti Tate ob reki Temzi ne bo razočarala ljubiteljev Matissa in Picassa.

2.Britanski muzej skriva bogastvo svetovne zakladnice umetnosti, saj je v njem mogoče videti celo dele atenskega Partenona.

3.Narodna galerija hrani eno največjih zbirk evropskega slikarstva na svetu vključno z deli Botticellija, Leonarda da Vincija, Rembrandta in Van Gogha.

4.Narodni muzej zgodovine s stalno razstavo dinozavrov

hrani tudi več kot 40 milijonov let star primerek pajka in jajce ptiča slona.

5.London Eye je največje opazovalno kolo na svetu in ponuja pogled na 55 najpomembnejših točk mesta v samo pol ure.

6.Muzej znanosti prikazuje največje napredke znanosti zadnjih tristo let, med drugim tudi virtualni simulator.

7.Victoria & Albert Museum hrani različne artefakte.

8.The Tower of London je trdnjava, ki je nekoč mesto varovala pred napadalci, danes pa je v njej kraljeva zakladnica.

9.Katedrala sv. Pavla je v finančnem in zgodovinskem središču mesta.

10.National Portrait Gallery je vredna ogleda zaradi portretov znanih Britancev.

Top 10 znamenitosti

Londončani se med seboj sporazumevajo v približno 200 različnih jezikih, med katerimi prevladuje angleščina, sledijo pa ji bengalščina, turščina, kitajščina in drugi. Kaj vse se v mestu dogaja, lahko preverite na spletni strani www.visitlondon.com

Saša Košec, pomočnica direktorja marketinga Gorenja, d. d.

Omejen si samo s časom in denarjem (ljubljanske cene, pomnožene s štiri). V Londonu se najde veliko ljudi z ekstrem-nimi prepričanji in življenjskimi slogi, saj v velikanskem mestu med skoraj osmimi milijoni ljudi zagotovo dobijo somišljenike. Je odlična destinacija ta-ko za tiste, ki se želijo izgubiti v množici, kot tudi za druge, ki si želijo blišča in naključnega srečanja z znanimi z naslovnic.

Mene je vedno znova očaralo to, da kjerkoli prideš s postaje podzemne ali vlaka, ki sta poleg av-tobusov absolutno najbolj p r i l j u b l j e n i p r e v o z n i sredstvi Londončanov, stopiš v povsem drugačno okolje. Kot bi potoval po vsem svetu: romantični Richmond in Kingston spominjata na Ljubljano ali Prago, Greenwich na Rožnik, Camden Town na Amsterdam, Nothing Hill na New York, Little India na Azijo ... Kozmopolitan-ski vrvež, kjer te verjetno nihče ne bi gledal čudno, četudi bi se gol sprehajal po ulicah.Imela sem srečo, da sem živela v Wimbledonu, ki sicer ni tipični osrednji London, kjer je za moj okus vsega preveč in je precej naporno živeti. V Wimble-donu pa je vsega po malem, prebivalci so še kar pove-zani in se veliko ukvarjajo s športom. London je meka za naku-povalce, saj so vsi tvoji čuti zasičeni z dražljaji, pred-vsem v Regent ali Oxford Streetu ter seveda Harrod-su. V Londonu najdeš tako najnovejše, najbolj ekslu-zivne in najdražje izdelke (predvsem v Nothing Hillu) kot tudi fantastične po-ceni hand-made umetnije mladih umetnikov z vsega sveta (recimo v Camden Townu). P o l e t n e v e č e r e s e m preživljala v Richmondu in Kingstonu, ki sta me spominjala na Ljubljano, obiskovala odlične salsa klube v središču mesta, si privoščila ogled večine le-gendarnih muzikalov, kras-nih vrtov, akvarija na South Banku in tržnic, kjer uživaš v vrvežu sobotnega jutra. Za uživanje v drugačnosti priporočam Soho, zlasti zvečer, Camden Town, kjer se najdejo tudi največji al-ternativci, pa ob sobotah ali nedeljah. Malo neprijetno utegne biti le, če ostaneš v mestu po tem, ko odpelje zadnji vlak (kar je nekje

med 23. in 1. uro zjutraj) – do zjutraj namreč vozijo le redki avtobusi in vlaki, taksiji pa so zelo dragi. In Londončani? Če si odprt in se nasmejiš mimoidočemu, se mimo-grede spletejo znanstva, ki jih poglabljaš z obis-kom puba, kina ali spre-hodi po mestu. Globlja prijateljstva, kakršna poznamo v Sloveniji – ko večino dobrih prijateljev poznaš še iz fakultete ali celo osnovne šole – pa so izjemno redka.Poleg tega Londončani ogromno časa izgubijo za prevoz v službo, saj v središču mesta večinoma živijo tujci, ne domačini, kar pomeni, da se več ur vozijo v službo in nazaj. Med tednom zato zelo malo časa preživijo z družino, večinoma gredo po službi še v kakšen pub (ki se večinoma zapirajo ob 23. uri) – od tod toliko ljudi v službenih oblekah sredi tedna v pubih, kot smo na-vajeni iz angleških filmov. V pubih je tudi ogromno »yuppijev« – domačinov med 30 in 40 leti, ne le najstnikov.K o t p o s l o v n e ž i s o Londončani po mojih izkušnjah izjemno vljudni, kultivirani, disciplinirani, profesionalni in predani. Zelo veliko jim pomeni-jo nazivi. Na delovnem mestu so praviloma zelo učinkoviti, zelo malo časa si vzamejo, denimo, za kosilo. Redko se zgodi, da kdo pozabi izključiti mo-bilni telefon, ko je na ses-tanku. Redko povzdignejo glas in redko se razburjajo; čustev v poslu načeloma ne kažejo. Če jim nekaj ni všeč, vljudno rečejo, da je »dif-ferent« ali »fine«. Težko je od njih pričakovati iskreno, temperamentno reakcijo. So pa odprti, tudi do tujcev, in ne obsojajo drugačnosti. Vsaj tako sem jih doživela jaz.

London ti da, kolikor želiš vzeti

Drea

mst

ime.

com

Foto

: ose

bni a

rhiv

32 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 22. junija 2007

Kranjski Gori se je v zadnjih nekaj letih z inovativno ponudbo raznovrstnih športnih, zabavnih in sprostitvenih doživetij uspelo preleviti iz zimskošportnega središča v celoletno destinacijo.

V občini, ki je v razvoju tu-rizma doživljala velika nihanja, so leta 2005 izdelali strategijo razvoja turistične destinacije Kranjska Gora, v kateri so strateško opredelili možnosti in priložnosti nadaljnjega razvoja turizma.

Oblikovanje skupnega ključa destinacijskega financiranja

»V okviru omenjene strate-gije smo se v lokalni turistični organizaciji (LTO) sprva lo-tili nadgradnje destinacijskega menedžmenta, predvsem ob-likovanja sistema upravljanja blagovne znamke turistične destinacije Kranjska Gora, prenove marketinškega orodja, identifikacije in razvoja inte-gralnih turističnih proizvodov, ki jih umeščamo v ustrezne regio-nalne in nacionalne proizvode,« razlaga Jaka Hrastnik, direktor LTO Kranjska Gora. Letos pa si prizadevajo spodbuditi čim večje število turističnih ponudnikov k oblikovanju programa promocije in skupnega ključa destinacij-skega financiranja omenjenih aktivnosti. »Na področju razvo-jnega modela, pomena in vloge posameznih javnosti ter oprede-litvi vloge lokalne turistične orga-nizacije pa proučujemo in razvi-jamo optimalni model delovanja lokalne turistične organizacije, ki bo lahko uspešno delovala ne samo na področju promocijske, temveč tudi distribucijske, raz-vojne in operativne funkcije,« dodaja sogovornik.

V načrtu velike naložbe »V tem letu je v pripravi kar

nekaj novih zadev, trenutno pa smo v fazi priprave projektnih dokumentacij za prijavo na razpise ustreznih evropskih strukturnih skladov za pri-hodnja leta,« pojasnjuje Jaka Hrastnik. V okviru RTC žičnic Kranjska Gora je v načrtu grad-nja štirisedežnice Kekec, v okviru Planinskega društva Dovje - Moj-strana in občine Kranjska Gora pa začenjajo gradnjo Planinskega muzeja v Mojstrani. Poleg tega

V Kranjski Gori čedalje manj nemških turistovOpažajo, da gosti ostajajo manj časa in da jih veliko, predvsem tistih iz Velike Britanije, prihaja z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki

je v načrtu kar nekaj projektov povezanih s prenovo planinskih in sprehajalnih poti, prenovo občinskih cest in parkirišč, grad-njo otroških igrišč in drugim.

Bedančeva drča in kartica gosta

Glavni novosti letošnje po-letne sezone sta poletni tobogan Bedančeva drča in nova kartica gosta. Tobogan so postavili nad gostinski objekt Bedanc poleg poletnega sankališča in kole-sarskega parka, po njem pa se lahko spuščate z zračno blazino. »Do konca junija bo priprav-ljena tudi nova kartica za goste Kranjske Gore. Sestavljena bo iz dveh sklopov: v prvem bodo storitve, ki bodo ovrednotene in plačljive s točkami, v drugem pa popusti za storitve, ki jih bo gost plačeval neposredno pri ponud-niku,« razlaga Hrastnik. Seveda so turistični ponudniki pripravili tudi pestro ponudbo, ki dviguje kakovost storitev in omogoča številna zanimiva doživetja.

Kongresni turizem čedalje pomembnejši

»Kongresni turizem je tudi za našo destinacijo vse pomembnejši, saj je idilično

alpsko okolje Kranjska Gore naravnost idealno za različna poslovna srečanja in konfe-rence,« razlaga Hrastnik. Poleg infrastrukture za kongresno dejavnost, s katero razpolagajo nekateri hoteli, je bila tudi v ta namen zgrajena dvorana Vit-ranc, ki se uspešno trži tudi za

take dogodke.Upad obiska nemških in rast obiska angleških gostov

V zadnjih letih so opazi-li predvsem padec števila nemških gostov, trenutno pa prevladujejo gosti iz Velike Britanije, Nemčije, Italije, Hrvaške, Izraela, Belgije, Ni-

zozemske, Češke, Srbije in Črne gore ter iz Madžarske. Opažajo tudi, da gosti pri njih ostajajo manj časa in da jih veliko, predvsem iz Velike Britanije, prihaja z nizkoce-novnimi letalskimi prevozniki, pravi sogovornik. Gosti na tem območju na letni ravni bivajo povprečno 3,2 dneva.

»Občina Kranjska Gora je že v preteklosti uspešno pridobila kar nekaj sredstev iz evropskih skladov. Trenutno se tako občina kot tudi posamezni turistični ponudniki pripravljamo na prihajajoče razpise. Prva pomembnejša projekta, za katera računamo, da se bosta financirala iz evropskih strukturnih skladov, sta gradnja štirisedežnice Kekec in gradnja Planinskega muzeja v Mojstrani,« pravi Hrastnik.

ZANIMIVO

Sredstva tudi iz evropskih skladov

23%sredstev naj bi letos občina

dobila iz koncesijskih dajatev.

ŠTEVILKI

5%sredstev naj bi občina dobila od

turistične takse.

Projekt delno financira EU

IR IM

AGE

Projekt delno financira EU

Strikturni skladi Eu v Sloveniji

Informacije: telefon 01/83 44 100, 01/83 08 617, mail: info@terme-snovik.siSNOVIK.indd 1 21.6.2007 16:10:24

V Kranjski Gori je zabavno skozi vse leto.

Foto

: arh

iv R

TC Ž

ični

ce K

ranj

ska

Gora

GO SLOW 33www.finance.siFINANCE, petek, 22. junija 2007

Skupina Hit je v Kranjsko Goro doslej vložila že več kot 62 milijonov evrov, v načrtu pa imajo še nadaljnje posodabljanje hotelskih zmogljivosti, pravi Franci Križan, direktor turizma in hotelirstva, Hit, d. d.

V razvoj kraja se Hit vključuje predvsem z inten-zivnim razvojem turistične infrastrukture. V Kranjski Gori tako že deluje sodoben igralniško-zabaviščni center Korona in pet hotelov, ki so združeni v Hitovi odvisni družbi Hit Alpinea.

Žičnice in večnamenska dvorana

»Poleg tega ne smemo zanemariti intenzivnega Hitovega sovlaganja v raz-voj športne infrastrukture, Kranjska Gora namreč v zadnjih letih dobiva tudi

sodobnejše žičnice, kar je posledica odličnega sode-lovanja z Žičnicami Kranj-ska Gora. Naj omenimo tudi večnamensko športno in prireditveno dvorano Vi-tranc za izvedbo prvovrst-nih športnih in zabavnih prireditev, ne nazadnje pa je ta dvorana omogočila, da smo v Kranjski Gori dobili klub, ki je že v prvi sezoni delovanja osvojil državno prvenstvo v košarki, gre za seveda šampionke ženskega košarkarskega kluba Hit Kranjska Gora,« pojasnjuje sogovornik. Ob teh vlaganjih je treba poudariti tudi orga-nizacijo številnih prireditev (Pokal Vitranc, X-plozija zabave, Tekma smučarskih legend), ki Kranjsko Goro postavljajo na turistični zemljevid srednje Evrope. »Vse naštete aktivnosti bo-mo seveda v Hitu nadalje-vali, pri čemer pa se bomo

trudili, da bo razvoj tra-jnosten in uravnotežen ter da bo pri njem sodelovalo čim večje število drugih lo-kalnih turističnih ponud-nikov, tudi najmanjših,« je prepričan Križan.

Poletna scena in še marsikaj

V Kranjski Gori bo poleti zaživela »poletna scena« po zgledu številnih drugih ev-ropskih turističnih središč, novo je odbojkarsko igrišče, pa igrišči za in-line hokej in nogomet, pripravljajo otroške športne kampe, delavnice, animacije … Precej živahno bo tudi v njihovem i g r a l n i š k o - z a b a v i š č n e m centru, kjer napovedujejo številne poletne akcije, posebne nagradne igre in plesno-zabavne programe, ki bodo zadovoljili najbolj zahtevne goste. Pri novostih v hotelski ponudbi so prav-

cati hit družinske Kekčeve počitnice, saj imajo otroci do 12. leta bivanje zastonj.

Nujna je dodatna ponudba vsebin

»Kranjsko Goro želimo razviti v celoletno alpsko turistično središče, ki bo ponujalo raznovrstno zabavo in sprostitev za vse gener-acije. V načrtu imamo nad-aljnje posodabljanje hotel-skih zmogljivosti, pred krat-kim smo denimo predstavili projekt obnove hotela Špik v Gozdu - Martuljku, osvežiti in pomladiti nameravamo tu-di podobo našega igralniško-zabaviščnega centra Koro-na,« nadaljnje načrte razlaga Franci Križan. Vsekakor pa Kranjska Gora nujno potrebuje dodatno ponudbo, ki bo omogočila zabavo in sprostitev v vsakem vremenu in ob vseh urah dneva. »To pomeni, da bo nedvomno

treba vlagati v dodatne wellness zmogljivosti, gos-tinsko-zabaviščne centre z najrazličnejšo ponudbo, na-kupovalne površine, skratka treba je ustvariti ponudbo, ki bo vlekla tudi v dneh zu-naj glavne turistične sezone. Pri tem seveda pričakujemo tudi dejavno vlogo dru-gih turističnih subjektov in lokalne skupnosti,« še dodaja.

Hit intenzivno vlaga v razvoj turistične infrastruktureKranjsko Goro želijo razviti v celoletno alpsko turistično središče, ki bo ponujalo raznovrstno zabavo in sprostitev za vse generacije

Skupina Hit je v Kranjsko Goro doslej vložila že več kot 62 milijonov evrov, pri čemer so v tem znesku upoštevani gradnja igralniško-zabaviščnega centra, gradnje in

obnove hotelov, vlaganja v gostinsko infrastrukturo, sovlaganja v žičničarske naprave, vlaganja v razvoj večjih prireditev, sponzoriranja lokalnih projektov in drugo.

ZANIMIVO

Velika vlaganja

62milijonov evrov in več je družba

Hit vložila v Kranjsko Goro.

ŠTEVILKA

34 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 22. junija 2007

Več informacij na www.slovenia.info/nalepse

Gospodarsko razstavišËe je že dolga leta eden od simbolov Ljubljane. Vabimo vas, da organizacijo novoletne zabave zaupate izkušeni ekipi Gospodarskega razstavišËa in partnerjev družbi Teater d.o.o. in Urška d.o.o. - plesna šola.

darsko razstavišËe je že dolga leta eden od simbo

Gospodarsko razstavišËe, d. o. o. , Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 300 26 00, www.gospodarsko-razstavisce.si

Če se vam ne zdi smiselno že na začetku poletja razmišljati o organizaciji novoletnega srečanja za poslovne partnerje, potem morda vaš dogodek ne bo tako odmeven, kot bi lahko bil, če bi si vzeli več časa za načrtovanje in izbiro organizatorja, je prepričana Marjana Lavrič z Gospodarskega razstavišča.

»Ob dejstvu, da je nepred-vidljivih dogodkov med letom že sicer veliko, je toliko bolj pomembno, da tiste, ki so pred-vidljivi, tako kot je novoletno srečanje za sodelavce in po-

slovne partnerje, načrtujemo premišljeno in jih tako prila-godimo individualnim željam,« pravi Lavričeva.

Načrtujte pravi čas Pravzaprav bi bilo treba

o naslednjem novoletnem srečanju začeti razmišljati ta-koj po izteku prejšnjega, saj bo le tako dovolj časa za sestavo celotnega mozaika dogodka – od kulturno-zabavnega programa, scenske ureditve, pogostitve pa vse do parkirišč. »Če želite pripraviti unikaten dogodek, je začetek poletja ravno pravi čas za njegovo načrtovanje in

dogovore s kakovostnimi izva-jalci. Ti so dosegljivi le, če se z njimi dogovorite dovolj zgodaj,« razlaga.

Nekateri so za spektakelPo njenih besedah je v zadn-

jem času vse več povpraševanja po spektakularnih zabavah, čeprav nekateri še vedno prisegajo na enostavnejše pri-reditve. »Vsi pa si želijo ponud-be na ključ, kjer je poskrbljeno za vse: za vabila, sprejem, pro-gram, pogostitev do daril ob odhodu, vse pa mora biti usk-lajeno s celostno, enkratno, za naročnika napisano zgodbo,«

dodaja. Največje povpraševanje je po takšnih zabavah, kjer je za vsakega nekaj, kjer se vsi lahko sprostijo, uživajo v pri-jetnem okolju, poklepetajo s poslovnimi partnerji, znanci in prijatelji, zaplešejo v ritmu prepoznavne glasbe ali prisluh-nejo eni izmed najuspešnejših aktualnih kulturnih prireditev ali pa tematsko izbranemu pro-gramu. In kakšna je odlična novoletna zabava? »Takšna, na kateri po polnoči ne vztra-jajo le redki zagnanci, ampak večina, in to preprosto zato, ker se dobro zabava,« pravi Mar-jana Lavrič.

Razmišljajte o novoletni zabavi že zdaj

Če želite, da bo vaš dogodek izpeljan vrhunsko, morebitni spodrsljaji pa občinstvu nevidni, se obrnite na profesionalnega organizatorja.

Dogodek je namreč »projekt v gibanju«, ki se spreminja in nadgrajuje od svojega zagona do zaključka. Zahteva veliko inovativnosti, fleksibilnosti, iskanje novih rešitev in nav-sezadnje izkušnje.

Organizator se vživi v naročnika

»Ena izmed nalog agencije, specializirane za prireditveni marketing, je prav gotovo do-bro poznavanje trga, potreb naročnika in razpoložljivosti izvajalcev,« je prepričana Mateja Kodermac Ovsenik iz agencije Eventus. Organi-zator prireditev in dogodkov namreč zazna želje naročnika, scenarij je scensko, vsebin-sko in tehnično izdelan do podrobnosti, različne ne-prijetnosti pa zmanjšane na minimum. »Profesionalni organizator na izhodiščih, ki jih je dal naročnik, pripravi ustrezen koncept prireditve, izbere najprimernejšo lokaci-

Zaupajte dogodek profesionalnemu organizatorjujo in vključi profesionalne, zanesljive in preverjene po-dizvajalce. Delo angažiranega tima sodelavcev je tisto, kar pripomore k temu, da dogodek doseže zastavljeni cilj oziro-ma posreduje pravo sporočilo dogodka ciljni skupini,« ra-zlaga sogovornica. Po njenem mnenju dobrega organizatorja od amaterskega loči predvsem sposobnost obvladovanja nepredvidljivih situacij in hitrega odziva tako med pri-pravo projekta kot tudi med samim dogodkom. Najetje agencije je za naročnika ve-likokrat cenovno ugodneje, saj se lahko agencija na pod-lagi obsega poslov dogovori za popust.

Dva scenarija: za lepo in za slabo vreme

Izvedba dogodka je ve-likokrat odvisna od vreme-na. Dobri organizatorji zato naročniku predlagajo dva scenarija, ki se uresničita glede na vremenske razmere, pravi sogovornica. To sicer zahteva dodatno delo, ker vzporedno potekajo dvojne priprave, vendar je to edi-na pravilna pot. Za dobro agencijo in razumevajočega

naročnika seveda dež ne sme biti kakšna večja ovira. In dodaja kreativni namig:

Naročniki se vse bolj zavedajo, da to, kar bi morebiti lahko naredili sami, ni nujno tudi najbolje in tudi ne najceneje. Zato se vedno pogosteje odločajo za izvedbe, kjer organizator prireditve poskrbi za vse.

Kot pravi Mateja Kodermac Ovsenik, so pri organizaciji turistične prireditve cilji doseženi na kratek rok. Rezultati prireditve so tako

izmerljivi v času dogodka ali takoj po njem. Pri poslovnem dogodku pa so običajno cilji dolgoročni in zato izmerljivi v daljšem obdobju.

ZANIMIVO

Rezultati turističnega in poslovnega dogodka

Mišljenje, da prireditev ne more biti uspešna, če ni lepega vremena, že dolgo ne drži več. Danes lahko prireditev na prostem izpeljemo tudi, ko lije kot iz škafa ali ko smo sredi snežnega meteža. Na trgu obstaja kar nekaj specializiranih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo ali najemom prireditvenih šotorov. Šotori so tudi odlična rešitev, kadar smo v stiski s prostorom, saj jih je mogoče odlično kombinirati

z bližnjimi objekti in so torej njihov podaljšek. Po besedah dr. Bogataja, priznanega slovenskega etnologa, »vrhunske pogostitve, sprejemi, kosila in degustacije v šotorih s svojo celostnostjo omogočajo posebna doživetja, pri katerih gosti kaj hitro pozabijo, da so pravzaprav vstopili v improviziran ambient in jih od travnika, mestnega trga ali tovarniškega dvorišča loči le šotorsko platno«.

ZANIMIVO

Prireditev bo ob vsakem vremenu

»Sponzorji prireditev bi la-hko muhasto vreme odlično izkoristili!«

Drea

mst

ime.

com

Drea

mst

ime.

com

GO SLOW 35www.finance.siFINANCE, petek, 22. junija 2007

»Stranske poti so zapeljivejše od glavnih. Stranske poti vam bodo odkrile, da je ponudba naše dežele pestra in raznolika in da la­hko ponudi široko pa­leto najrazličnejših doživetij za še tako zahtevnega gosta,« je zapisano na hrbtni strani treh zloženk projekta “Na lepše”. Tri zloženke so dejan­sko tri turistične karte, ki vabijo na potepanje po eni ali več od skup­no šestih stranskih turističnih poti po Slo­veniji. Zloženke tako domače in tuje goste vabijo, da Slovenijo odkrijejo skozi pote­panje po Smaragdni, Vetrovi, Jantarjevi, Sončevi, Krošnjarski in Zlatorogovi poti.

“Na lepše – stranske poti so zapeljivejše od glavnih” je največji projekt za promocijo slovenskega turizma, ki ga Slovenska turistična organizacija izvaja na domačem trgu in s katerim tako domače kot tudi tuje goste vabi k raziskovanju Slovenije.

Ni naključje, da je projekt, v okviru katerega so izšle tri zloženke, poimeno­van “Na lepše”, in ni naključje, da se vo­dilna misel, ki vabi k raziskovanju skritih kotičkov Slovenije, glasi: Stranske poti so zapeljivejše od glavnih. Stranske poti namreč odkrivajo pestro in raznoliko ponudbo naše dežele ter široko paleto najrazličnejših doživetij.

Stranske poti zapeljujejo tudi letos

V turistično informacijskih centrih (TIC) in lokalnih turističnih organizacijah (LTO),

na mednarodnih vlakih,

pri ponudnikih turističnih storitev v Sloveniji,

na mnogih drugih lokacijah,

naročite pa jih lahko tudi na spletnem naslovu www.slovenia.info/nalepse

Kje lahko dobite zloženke ?

Več informacij na www.slovenia.info/nalepse

Slov

ensk

a tu

ristič

na o

rgan

izac

ija

Tisti z več izkušnjami priporočajo, naj na potovanju nikoli ne stavimo na eno samo plačilno sredstvo. Na pot vzemimo vsaj dve plačilno-kreditni kartici, s katerima bomo lahko plačevali in v nujnih primerih tudi dvigovali gotovino na bankomatih ali bančnih okencih, ki nosijo oznako naše kartice, pa tudi nekaj gotovine in kakšen potovalni ček utegneta priti prav.

Seveda pa je treba na naš plastični denar skrbno pa­ziti, saj se prav hitro zgodi, da ostanemo brez njega in si pokvarimo počitnice.

Previdnost ni odvečŽe pri izbiri gesla za kartico

bodite pozorni in ne upora­bljajte takšnih kombinacij, ki jih je možno hitro ugotoviti. Seveda pa si jih nikar ne za­pisujte na listek in ne hranite

Na dopustu pazite na svoje kartice v denarnici ali celo poleg kartice. Tudi vseh kartic ne nosimo skupaj v denarnici. Imejte pa vedno s seboj tele­fonsko številko izdajatelja, na kateri lahko prekličete kartico ob izgubi ali kraji oziroma se obrnete po pomoč. In tudi ko plačujete, imejte kartico zmeraj na očeh, da bi se izognili morebitnim zlorabam. Slipov ne puščajte na plačilnih mes­tih, saj jih znajo danes zlikovci uporabiti in – odvisno seveda od vašega limita– tudi porabiti nekaj denarja z vašega računa. Natakar naj opravi transakcijo pred vami, in preden podpišete, preverite znesek na računu. Tudi pri dvigovanju denarja z bankomata je treba biti previ­den, predvsem ne uporabljajte poškodovanih bankomatov in takšnih, na katerih ni opaziti nalepke vaše kartice, saj se la­hko zgodi, da jo bo bankomat zadržal. Vam pa bo veliko časa in energije vzelo iskanje bančne enote, kamor bo pris­

pela vaša kartica.Preden odpotujete, se po­

zanimajte, kako je s plačili in provizijami pri uporabi posa­meznih plačilno­kreditnih kartic. Če potujete v razvitejše

države, v večini res ne bo težav, drugače pa je v nerazvitih delih sveta, kjer je najbolje imeti s seboj nekaj gotovine, po možnosti bankovcev nižje vrednosti.

Pri dvigovanju denarja z bankomata je treba biti previden, predvsem ne uporabljajte poškodovanih bankomatov.

Drea

mst

ime.

com

[ INTERVJU ] Vinko Može zapušča položaj prvega moža Aerodroma Ljubljana

www.finance.siFINANCE, petek, 22. junija 2007

! Privoščite si vikend v Kopru

Če se odpravljate na morje, vam predlagamo, da si privoščite skok do koprskega mestnega jedra, kjer se bo vse do konca septembra veliko dogajalo. Tam so si zamislili projekt Vikend v Kopru in tako se bodo vsako soboto in nedeljo po mestu vrstile prireditve s pestrim kulturnim, zabavnim in izobraževalnim programom s številnimi spremljajočimi aktivnostmi, ki so večinoma namenjene otrokom pa tudi drugim. Vsako nedeljo bodo na enem od koprskih trgov pripravili tudi istrsko tržnico, kjer bodo naprodaj tipični izdelki slovenske Istre, možno pa bo tudi nakupovati v večini trgovin v središču mesta.

Kje: staro mestno jedro Kopra Kdaj: vsako soboto in nedeljo do konca septembra

NAPOVEDNIK DOGODKOV

Radeče, do 24. junijaDnevi splavarjenja na Savi

Maribor, 22. junija do 7. julijaFestival Lent 2007

Ajdovščina, 22. in 23. junijaNjoki summer festival

Nova Gorica, 23. junijaGlasba brez meja

Škofja Loka, 23. junijaSrednjeveški dan v Škofji Loki

Turjak, 23. in 24. junijaTurjaški srednjeveški dnevi na gradu

Maribor, 26. do 30. julijaFolkart 2007

Polzela, 30. junijaMalteška poroka

Nova Gorica, 30. junija do 8. julija11. mednarodno srečanje saksofonistov

Bled, 30. junija do 14. julija12. mednarodni glasbeni festival

Postojna, 30, junijaSrečanje ljubiteljev staro­dobnih vozil

Sečovlje, 1. julijaSolinarska šagra

Črna na Koroškem, 1. julijaDownhill divja jaga 2007

Piran, 1. julija do 31. avgustaPiranski glasbeni večeri

Bovec, 1. julija do 31. avgustaFestival Kluže

Ljubljana, 1. julija do 9. septembraMini poletje 2007

Ljubljana, 2. julija do 1. septembra55. ljubljanski poletni festival

Tolmin, 4. do 8. julijaSoča Reggae Riversplash 2007

Slovenija je majhen, neprepoznaven in za letalske prevoznike cenovno nekonkurenčen trg. Dogajajo se nam nevarne stvari, pravi Vinko Možete, ki se poslavlja od mesta predsednika uprave Aerodroma Ljubljana.

Položaj prvega moža Aerodroma Ljubljana (AL) uradno zapuščate tik pred odprtjem prve faze novega potniškega terminala, ki pomeni zaključek prvega dela obsežnega naložbenega obdobja. Kakšni so vaši občutki ob tem? T e r m i n a l n e p o m e n i zaključka. Pravzaprav je to začetek ali pa mejnik, če hočete, v prihodnjem raz­voju Aerodroma Ljubljana. Naložbeni cikel se pravzaprav šele dobro začenja. Ponosen sem na Aerodrom Ljubljana, kakršnega predajam v roke svojemu nasledniku. To je finančno zdravo, sodobno in razvojno usmerjeno podjetje s trdnimi temelji.

AL je pod vašim vodstvom postal pravo slovensko okno v svet, hkrati pa so to tudi vrata, skozi katera k nam prihaja čedalje več turistov. Kje so po vašem mnenju v prihodnosti na področju potniškega prometa še rezerve in tržne niše? Potovanja z letalom so tesno povezana z BDP neke države. Višji kot je, več ljudje potu­jejo. Prostora za rast po­tovanj domačih potnikov ni več veliko in tu se bo rast na­daljevala počasi. Neskončne možnosti pa pomenijo vhod­ni, tuji potniki – naj gre za poslovneže ali za turiste. Prav na tem področju se je Slovenija znašla pred oviro, ki je ne more razrešiti Aero­drom Ljubljana sam, temveč jo je treba reševati sistemsko, z vsemi, ki delujemo v verigi turistične oskrbe. Slovenija je majhen, neprepoznaven in za letalske prevoznike ce­novno nekonkurenčen trg. Dogajajo se nam nevarne stvari: pri nas se letalskim p r e v o z n i k o m z v i š u j e j o stroški na potnika. Aerodrom Ljubljana je pri tem prila­godljiv do določene meje;

Tuji potniki pomenijo neskončne možnosti

omejeni smo s spoštovanjem evropske ureditve in svojim poslovanjem. V tem letu je EU sprejela dve novi taksi: priletno in varnostno, tudi drago gorivo prevoznike odvrača od Slovenije.

Z Brnika je mogoče leteti v čedalje več krajev po Evropi. Kdaj pa bomo dobili kakšno redno povezavo z drugimi celinami – denimo Azijo, morda Ameriko? P r e d v i d e v a m o , d a z a čezoceanske povezave z Brnika ni dovolj zanimanja, ni dovolj velike kritične mase potnikov. Poleg tega se pozicioniramo kot regionalno letališče, po­vezani smo s praktično vsemi večjimi vozlišči po Evropi, od koder se da potovati povsod po svetu.

Ali lahko napoveste, koliko novih rednih povezav bo z Brnika vzpostavljenih v prihodnjem letu dni? Aerodrom Ljubljana ima pogovore z več letalskimi prevozniki, s katerimi se dogovarjamo o vzpostavitvi različnih letalskih povezav. Žal vam konkretnega odgovo­ra na to, katere linije bodo vz­postavljene, ne morem dati. Kar se tega tiče, je letalstvo čedalje bolj nepredvidljiv posel. Spomnite se samo na Jat – pogodba s portoroškim letališčem je bila že podpisa­na, pa so jo v zadnjem tre­nutku odpovedali.

Katerih letalskih prevoznikov si bolj želite na Brniku – nizkocenovnih ali linijskih?

Potniki povprašujejo po obo­jih, zato si vsekakor želimo obe vrsti povezav.

AL in tudi vi osebno ste bili močno vpeti v nastajanje konzorcija SPOT, ki naj bi v Slovenijo pripeljal več turistov. Kako ste zadovoljni z njegovim delovanjem? Konzorcij ima vedno več partnerjev, njegova moč se veča. Tudi število promocij­skih projektov, ki jih izvaja, se povečuje.

Kako lahko na AL vpliva dejstvo, da so se začela tudi druga slovenska letališča, zlasti mariborsko, počasi le razvijati in vzpostavljati redne letalske povezave?Na Aerodromu Ljubljana

smo vseskozi podpirali raz­voj letalskih povezav tudi z drugih letališč. Odpiranje novih povezav tudi drugje, ne le na Brniku, pomeni, da se Slovenija kot aviodestinacija razvija. To je dobro in pome­ni več prometa in več gos­tov v Sloveniji za vse, ki smo tako ali drugače vključeni v turizem. Je pa tudi nekaj nevarnosti, saj si letališča vse bolj konkuriramo, zato so vlaganja v nova letališča, ki so po Evropi precej po­gosto posejana, lahko zelo tvegana.

Od AL se ne poslavljate. Katere bodo vaše glavne naloge in cilji po novem? Na to vprašanje je težko odgovoriti, saj tok do­godkov lahko tudi prijetno preseneti.

pravi odhajajoči prvi mož Aerodroma Ljubljana Vinko Može.

»Ponosen sem na Aerodrom Ljubljana, kakršnega predajam v roke svojemu nasledniku. To je finančno zdravo, sodobno in razvojno usmerjeno podjetje s trdnimi temelji,«

BOBO