FILM V MEDPREDMETNI POVEZAVI NEMŠČINA / PSIHOLOGIJA

Gimnazija Ravne na Koroškem: Irena Erjavec in Marija Krajnc

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in

vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

• Zakaj medpredmetna povezava?

• Priprava na ogled filma – motivacija

• Ogled filma

• Delo po ogledu filma

• Delo s posameznimi filmskimi sekvencami

• Končna refleksija dijakov

• Samorefleksija

Prednosti medpredmetne povezave pri uporabi filma pri pouku

• Organizacijski vidik.

• Soglasje o skupnih ciljih - lažje uresničevanje ciljev.

• Dopolnjevanje učiteljic pri načrtovanju in uporabi filma pri pouku.

Cilji

Dijaki:• izgrajujejo in poglabljajo razumevanje filma;• sodelujejo in komunicirajo – primerjajo svoje

razumevanje filma v skupini sošolcev;• razmišljajo o razmišljanju ob filmu;

• poglabljajo razumevanje osebnostnega razvoja in medosebnih odnosov ter razširijo znanje pisnega in ustnega izražanja v materinščini in nemščini na to temo;

• razvijajo sposobnosti empatije in odnos do drugačnosti;• samorefleksija.

Priprava na ogled filma

POGOVOR O FILMU• Kaj je dober film?• Film kot umetnost – specifičnost filmskega

nagovarjanja. • Pomembni elementi filma:

- podoba,- barva in svetloba,- filmski plani (kamera),- zvok v filmu.

Priprava na ogled filma

• PSI: Obravnava učnega sklopa - razvoj osebnosti in napoved nadaljnje obravnave (s filmom).

• NEM: Napoved filma – osnovni podatki o filmu; film kot izhodišče za učni sklop Zwischenmenschliche Beziehungen (Medosebni odnosi).

Ogled filma

• JENSEITS DER STILLE - ONSTRAN TIŠINE– Nemčija, 1996

Režija: Caroline LinkGlasba: Niki ReiserIgrajo: Sylvie Testud (Lara)

Tatjana Trieb (Lara kot otrok) Howie Seago (oče) Emmanuelle Laborit (mati) Sibylle Canonica (teta Clarissa)

…

Ogled filma: nekaj poudarkov iz vsebine

• Lara, hči gluhonemih staršev - pomaga jima pri komunikaciji v vsakodnevnih situacijah. Medsebojno razumevanje.

• Že kot otroku ji očetova sestra teta Clarissa (nadarjena glasbenica) podari klarinet.

• Lara odkrije svet glasbe, kamor ji starša ne moreta slediti. Oče obremenjen z bolečo izkušnjo v otroštvu (občutek odrinjenosti ob sestrini glasbeni nadarjenosti).

• Lara se razvije v obetajočo klarinetistko.• Želi nadaljevati študij na konservatoriju. Kljub očetovemu

nasprotovanju se preseli h Clarissi v Berlin. Priprave na sprejemni izpit.

• Mati umre v nesreči. Oče zagrenjen. Nima stikov z Laro.• Zadnja sekvenca: Ponovno zbližanje. Oče pride na sprejemni izpit.

Poskusi “razumeti” hčerkino glasbo.

Po ogledu

• Po ogledu dijaki– ubesedijo svoje razumevanje filma in s tem– uzavestijo svoje vtise neposredno po ogledu; – utemeljijo svoje trditve s konkretnimi primeri iz filma;– primerjajo svoja razmišljanja z razmišljanji sošolcev.

– Poudarek: osebnostni razvoj, dejavniki razvoja in osebnostna zrelost – lik očeta in Lare.

Delo s posameznimi filmskimi sekvencami – uvodna in zaključna sekvenca

• Cilji– Uzaveščanje specifičnosti filmskega nagovarjanja.– Prispevek k razvijanju filmske pismenosti.

• Koraki (delovni list)– Preberejo vprašanja / iztočnice za pogovor.– Ogled sekvence.– Razredni pogovor; ob tem– ponovni ogled sekvence (po potrebi večkrat).– Interpretacija.

Uvodna sekvenca

• Dijaki v nekaj stavkih ubesedijo in s tem uzavestijo, kar so videli na platnu.

• Usmeritev pozornosti na različne vidike filmskega nagovarjanja: – slika, perspektiva kamere, barva, svetloba;– zvok;– dinamika, medsebojna prepletenost…– Simbolika – led.

• Dodatna vprašanja / iztočnice.• Celotna sekvenca kot metafora → poskus interpretacije

glede na naslov in vsebino filma.

Zaključna sekvenca

• Povzetek:– Lara po večmesečnih pripravah čaka na sprejemni

izpit na konservatoriju.– V dvorano, kjer je sprejemni izpit, nepričakovano

pride oče. – Pogovor med njim in Laro v znakovnem jeziku. – Kljub začetni skeptičnosti komisijo Larino igranje

navduši.– Ponovno zbližanje očeta in hčerke.

Zaključna sekvenca

– Bolj prisoten vsebinski element (pomembnost dogodka za Laro v več ozirih: odnos med njo in očetom; zrelost oziroma konec uporništva; sprejemni izpit; glasba, ki jo igra…).

– Kako je to izraženo v filmu? → Prepoznavanje in uzaveščanje filmskega nagovarjanja. (svetloba / senca, ograja, gibanje kamere, dialog med Laro in očetom…)

Sinteza

• Dijaki primerjajo začetno in zaključno sekvenco.

• Po podrobni obravnavi obeh sekvenc ponovno razmišljajo o filmu kot celoti.

• Ubesedijo svoje razmišljanje o filmu z vidika medosebnih odnosov in osebnostne rasti. (PSI)

• Napišejo refleksijo o filmu. (NEM)

Končna refleksija

• Razmišljanje dijakov o takšnem načinu dela s filmom.

• Pozitiven odziv.

Časovna razporeditev

• Priprava na ogled filma: 1 ura

• Ogled filma: približno 2 uri

• Pogovor po ogledu in uvodna sekvenca: 1 ura

• Zaključna sekvenca in sinteza: 1 ura

• Končna refleksija: doma in kratek pogovor naslednjo uro

Samorefleksija

• Pozitivna izkušnja.• V medpredmetno povezavo

– vključiti glasbo;– povabiti strokovnjake iz društev / organizacij za gluhoneme.

• Konzultacije z zunanjimi sodelavci.• Dijake predhodno seznaniti z osnovami filmskega jezika

(problem: čas).• Ob izbiri drugih sekvenc se lahko razširi možnost

obravnave vsebin (napr. medkulturnost).• V prihodnje natančneje načrtovati interaktivne ure na

mikro ravni.• Časovno usklajevanje lahko problem – urnik!