FI 108 25 OP - FinanceFINANCE, ponedeljek, 8. junija 2009, št. 108 ZDRAVA HRANA OGLASNA PRILOGA Jejmo raznoliko, zmerno in počasi Energijsko in hranilno uravnotežena ter specifičnim

FINANCE, ponedeljek, 8. junija 2009, št. 108www.finance.si

ZDRA

VA HR

ANA

OGLASNA PRILOGA

Jejmo raznoliko, zmerno in počasiEnergijsko in hranilno uravnotežena ter specifičnim potre-bam posameznika prilagojena prehrana je eden najbolj po-

membnih pozitivnih dejavnikov varovanja zdravja. 26, 27

BTC je pridobil certifikat za skladiš-čenje in distribucijo ekoproizvodov. Kaj to pomeni, razlaga Robi Košir, pomočnik direktorja Logističnega centra BTC. 28

Drea

mst

ime

FI_108_25_OP.indd Sec1:25FI_108_25_OP.indd Sec1:25 6/5/09 5:33:48 PM6/5/09 5:33:48 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, ponedeljek, 8. junija 2009, št. 108www.finance.si26

Kemikalije slabo vplivajo na telo

Razlika med sadnim jo-gurtom, v katerem so koščki ekološko pridelanih jagod, in tistim, ki namesto naravnih jagod vsebuje kemikalije za umetni okus in vonj po jago-dah, ni le v videzu in okusu, ampak tudi v učinku na telo. Dodatki, ki jih uporablja indu-strija, da je izdelek privlačen, dolgotrajen in poceni, po vseb-nosti življenjsko pomembnih snovi pa siromašen, človeške-mu organizmu ne koristijo, lahko mu celo škodijo.

▶

Urednica priloge:Tanja PavovecTel.: (01) 30 91 421E-pošta: [email protected]

Trženje:Polona KoštomajTel.: (01) 30 91 532E-pošta: [email protected]

Računalniški prelom:Tina Malovrh

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Zdrava hrana je oglasna priloga časnika Finance.

»Ključ do uravnotežene pre-hrane ni samo primeren ener-gijski in hranilni vnos, izjemno pomembna je tudi dinamika pre-hranjevanja. Opuščanje obrokov na eni strani ali pretiravanje z vmesnimi prigrizki na drugi sta najpogostejša vzroka naraščanja pogostosti slabih prehranjeval-nih navad. Zato naj bodo obroki čez dan enakomerno porazdelje-ni (štiri do pet obrokov). Del kul-ture prehranjevanja pa je tudi redna telesna aktivnost,« pravi Andreja Širca Čampa, klinična dietetičarka na Pediatrični kli-niki Ljubljana.

S sadjem nad holesterol Ljudje potrebujemo živila iz

vseh skupin. »Na splošno velja, da naj bo na krožniku več zele-njave – vsaj za polovico krožni-ka. S sadjem ne pretiravajmo, en primerno zrel sadež ob obroku je več kot dovolj. Sveže sadje je pol-no topnih prehranskih vlaknin

in zato pomaga pri uravnavanju holesterola, saj topne prehranske vlaknine nase vežejo sproščeni holesterol iz jeter. Tako holeste-rol zapusti naše telo in se ne vrne v jetra in nato v krvni obrok. Po-zorni pa moramo biti na prezrelo

sadje, ki je koncentrat sladkor-ja,« razlaga sogovornica.

Zrezek naj ne bo večji od dlani

Čampa svetuje, naj bodo dvakrat na teden na jedilniku

mastne morske ribe (skuša, tun, losos, sardelice …), bogate z več-krat nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki varujejo naše srce in ožilje. Znižujejo tudi raven slabega holesterola. Dvakrat na teden jejmo meso, ki naj

Hrana naj bo raznolika[ PREHRANJEVANJE ] Opuščanje obrokov ali pretirnajpogostejša vzroka naraščanja pogostosti

Priporočila za uravnote-ženo prehrano narekujejo zmernost v količini ter raznolikost v izboru živil in sestavi jedi. Le tako lahko dosežemo in vzdržujemo optimalno raven vseh potrebnih hranilnih snovi in telesu zagotovimo dovolj vitaminov in mineralov.

»Oljčna olja so različne ka-kovosti. Kakovost vpliva na kategorijo olja. Ekstra deviško oljčno olje je olje najvišje kate-gorije, pridobljeno neposredno iz oljk samo z mehanskim po-stopkom. Poleg tega so različnih okusov. Na to vpliva, tako kot

pri vinih, predvsem sorta oljke, optimalna zrelost, prst oziroma tla, klima … Pomembno je tudi, da se oljke predelajo zdrave in v čim krajšem času,« pravi Maja Ravbar iz Boutiqua Oliviers.

Oljčno olje je nepogrešljivo Oljčno olje je lahko preba-

vljivo, pospešuje izločanje že-lodčnih sokov in omogoča ab-sorpcijo vitaminov. Vitamine tudi vsebuje, predvsem A, D, E in K. Poleg tega vsebuje bio-fenole, ki preprečujejo oksida-cijske procese. V otroštvu spod-buja trden in normalen razvoj skeleta in drugih tkiv. Nepo-grešljivo je tudi v zrelih letih, saj spodbuja absorpcijo kalcija in njegovo mineralizacijo ter s tem preprečuje osteoporozo in omejuje razvoj ateroskleroze.

Letos na policah olja severnega Sredozemlja

»Letos najdete pri nas oljč-na olja severnega Sredozemlja. Portugalsko, špansko, grško, tunizijsko in pa večji izbor francoskih in italijanskih iz različnih regij. Oljčna letina 2008 je bila posebno obilna v Toskani, na Portugalskem in v nekaterih francoskih nasadih.

Oljčna olja letine 2008, pro-izvedena od sredine oktobra do sredine decembra, ki sestavljajo našo karto vrhunskih olj 2009, so tipična, reprezentativna in res odlična. To so pravi nektarji oljk, intenzivni in žametni čisti sadni sokovi, polnega okusa in brezhibno uravnoteženi, s ču-dovitim pookusom,« razlaga sogovornica.

Olje z baziliko, limono, tartufi …

Če nismo ljubitelji okusa oljčnega olja, ga lahko tudi na-domestimo. Na voljo so raz-lične kombinacije, ena izmed njih je oljčno olje z baziliko, razlaga sogovornica. Gre za naravno metodo namakanja listov bazilike v oljčnem olju in stiskanja listov skupaj z olj-kami. Ko obe olji zmešamo, je rezultat čudovit. Svežina in aromatična moč bazilike za-krijeta oljčne note, zdravilni učinki pa so enaki. Enako ve-lja za oljčna olja iz kolekcije posebnih olj z meto, limono, nezrelo rumeno limono, man-darino in pekočo papriko. Za ljubitelje tarufov je primerno tudi oljčno olje z belimi ali čr-nimi tartufi.

Oljčno olje je lahko prebavljivoV otroštvu ugodno vpliva na razvoj skeleta in drugih tkiv Mediteranska prehrana je nizkokalorična, lahko prebavljiva in zdrava sama po sebi. Je tudi zelo razno-vrstna, saj v Sredozemlju rasteta zelenjava in sadje z veliko hranljivimi snovmi, vitamini, rudninami in vlakninami. Tukaj odlično uspevajo zelišča, polna zdravih eteričnih olj, in pa oljke, iz katerih že od nek-daj pridelujejo oljčno olje, znano kot odlična maščoba.

»Večina živil, ki jih uživamo danes, je prečiščenih, polnih kemikalij in komaj še podob-nih hrani. Takšna živila ne morejo koristiti našemu telesu in zdravju. Ravno nasprotno, škodijo nam. Vsaka hrana, ki je predelana, zapakirana, konzervirana s kemikalijami, oslajena z umetnimi sladili in označena kot brez sladkorja ali brez maščob, sodi v skupi-no tako imenovanih neživil. Ta hrana ne vsebuje osnov-nih potrebnih hranil, ki nam prinesejo vitalnost,« razlaga Bojca Januš, vodja marketinga v Kalčku.

Ne jejmo prazne hrane Ker naše telo s to hrano ne

dobi potrebnih hranil, ostaja-mo lačni in jemo prazno hrano,

katere presnova nas dodatno osiromaši, kalorije pa nas de-belijo. S takšno hrano smo prikrajšani za zadovoljstvo, ki nam ga prinese polnovredna, živa, ekološko pridelana hra-na. Osiromašena prehrana nas pripelje do paradoksa: ob polni mizi in z odvečnimi kilogrami postanemo podhranjeni. In od tod do bolezni je le še korak, razlaga sogovornica.

Z zdravo hrano do zdravja in energije

»Najboljši način, da preki-nemo ta krog, je, da izboljšamo svoje znanje o hrani, prisluh-nemo sebi in spremenimo ka-kovost hrane ter se začnemo prehranjevati s polnovredno, ekološko pridelano, sezonsko hrano, ki je hranilna in dobre-ga okusa. Ko poglobimo svoje znanje o hrani in dovolimo, da nas telo sami vodi k temu, kar mu ustreza, smo na najboljši poti do odličnega zdravja in vitalnosti. Izgubiti nimamo kaj (razen odvečne teže in morebitne bolezni), dobimo pa lahko vse: boljše zdravje, veliko energije in veselja do življenja ter zdravo telo.

Jejmo z glavo, jejmo »živo« hrano Prisluhnimo sebi in spreme-nimo kakovost hrane Časa nam vedno primanj-kuje. Obveznosti imamo cel kup: kariera, družina, osebni cilji … Življenje je postalo zahtevno. Pri tem pa jemo brez razmisleka, kako bo zaužita hrana vplivala na naše telo in zdravje. Hranimo se samo še zato, da potešimo lakoto, hitro med obve-znostmi, in če bi lahko, bi se marsikdo hrani kar odpovedal.

RAZLIKA MED JOGURTI

FI_108_26_27_OP.indd 2FI_108_26_27_OP.indd 2 6/5/09 5:36:00 PM6/5/09 5:36:00 PM

ZDRAVA HRANAFINANCE, ponedeljek, 8. junija 2009, št. 108www.finance.si 27

Oblikovane ključne smernice zdravega prehranjevanja

Državni zbor je v letu 2005 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike v obdobju od leta 2005 do 2010. Doslej enotnega nacionalnega programa, ki bi koordinirano in načrtovano predvideval izvajanje aktivnosti za izboljšanje prehra-njevalnih navad pri različnih sta-rostnih skupinah, nismo imeli. »V zadnjem obdobju smo na ministr-stvu za zdravje veliko pozornosti namenili predvsem udejanjanju predvidenih aktivnosti. Oblikovane so bile ključne smernice zdravega prehranjevanja za različne skupine ljudi (otroci in mladostniki, dijaki, študenti, delavci v delovnih orga-nizacijah, bolniki v bolnišnicah in starostniki v domovih za starejše občane). Kot pomoč za že obstoje-če sisteme organizirane prehrane pa smo razvili navodila in praktiku-me z jedilniki, ki omogočajo načr-tovanje in pripravo uravnoteženih obrokov, skladnih s sodobnimi prehranskimi priporočili,« pravijo na ministrstvu za zdravje.

▶

, jejmo zmerno avanje z vmesnimi prigrizki sta

i slabih prehranjevalnih navad

»Neustrezne prehranjevalne navade pogosto vodijo do nepra-vilne izbire živil, neustreznega režima in kulture prehranjeva-nja, to pa do debelosti in različnih kroničnih obolenj,« pravijo na direktoratu za zdravje.

Ogroženi so predvsem mladi in aktivna populacija

Po podatkih omenjene raz-iskave so ogroženi predvsem mladi, aktivna delovna popula-cija, moški, osebe z nižjo stopnjo izobrazbe in nižjim socialno-ekonomskim statusom. Prav tako tudi težki fizični delavci, prebivalci podeželja in prebi-valci severovzhodne Slovenije. »Vzroki za neustrezen način prehranjevanja so odvisni od različnih dejavnikov, med kate-rimi je treba omeniti predvsem pomanjkanje ozaveščenosti pre-bivalcev o pomenu prehrane za zdravje, pomanjkanje časa, stre-

sne situacije, ekonomski status in tradicionalne navade,« razlagajo na direktoratu za zdravje.

Neustrezno oglaševanje hrane otrokom

Ključne slabosti, ki jih opažajo v prehranjevanju, so predvsem izpuščanje zajtrka pri vseh sta-rostnih skupinah, neustrezna razporeditev obrokov čez dan, premajhen vnos zelenjave in sad-ja, prepogosto uživanje pretirano mastne, sladke in slane hrane, ki je pogosto energijsko bogata, telesu pa ne prinaša pomemb-nih hranil. »Predvsem slednja oblika prehranjevanja je pogosto značilna za zahodni svet. Velik problem, ki ga zaznavamo v za-dnjem obdobju, je tudi pretira-no oglaševanje nezdrave hrane otrokom in mladostnikom. To pripomore k neustrezni vzgoji najmlajših, ki so v obdobju in-tenzivne rasti in razvoja izjemno dojemljivi in ravno v tem času oblikujejo prehranjevalne nava-de, te pa pogosto vzdržujejo do pozne starosti,« poudarjajo na direktoratu za zdravje.

Debelost vodi h kroničnim boleznim

Posledice neuravnotežene-ga prehranjevanja in neredne telesne dejavnosti so najpogo-steje prekomerna prehranjenost prebivalstva in debelost, s tem pa se povečuje število kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bo-

lezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen tipa 2, povišane vredno-sti maščob v krvi, povišan krvni tlak, bolezni kostno-mišičnega sistema in druge.

Zdravo se prehranjuje le dobra petina Slovencev Različne raziskave, ki so bile opravljene v zadnjih letih, so pokazale, da se Slovenci ne prehranjujemo skladno s prehranskimi smernicami. Po podatkih vseslovenske raziskave, ki so jo opravili na CINDI Slovenija in Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani, naj bi se zdravo oziroma pretežno zdravo prehranjevalo le dobrih 22 odstotkov odra-slih, starih med 25 in 65 let.

Drea

mst

ime

Eden glavnih problemov v prehranjevanju Slovencev vseh starosti je izpuščanje zajtrka.

▶

bo pusto in raznoliko. Lahko si privoščimo zajca, žrebička, govedino, svinjino ali peru-tnino. Količina rib ali mesa na krožniku naj ne bo večja od ve-likosti dlani. Ustrezno moramo zmanjšati tudi količino zaužitih

škrobnih živil, še posebno kru-ha in krompirja. Škrobna živila naj bodo bogata s prehranski-mi vlakninami, ki imajo nizek glikemični indeks (polnovre-dne testenine, kaše, neoluščen riž …). Na krožniku naj jih ne bo več kot žlica ali dve.

Navaden jogurt z žlico marmelade

»V prehrano moramo redno vključevati tudi manj mastne mlečne izdelke s čim manj do-datki. Navadni jogurt s svežim sadjem ali žličko marmelade je neprimerno boljši od sadnega jogurta z dodanim škrobom,« razlaga sogovornica. Priporo-ča tudi uporabo kakovostnih rastlinskih olj, kot so oljčno, repično, sončnično, sojino ali laneno. Odsvetuje industrijsko pripravljeno hrano, ker vsebuje prevelike količine soli, konzer-vansov, ojačevalcev arome in drugih aditivov.

Porušeno ravnotežje vodi v debelost

Energijsko in hranilno urav-notežena ter specifičnim potre-bam posameznika prilagojena prehrana je eden najpomemb-nejših pozitivnih dejavnikov varovanja zdravja. Porušeno ravnotežje med vnosom in po-rabo energije ima za posledico

naraščanje telesne mase, ki ob neukrepanju vodi v debelost. Tako prekomerna telesna ma-sa kot debelost sta pomembna dejavnika tveganja za nastanek številnih kroničnih zapletov in bolezni, kot so: dislipidemija, ate-roskleroza, druge bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tip II, osteoartritis, nekatere vrste karcinoma, težave z dihali, pre-kinitve dihanja med spanjem in druge.

Kako naj se prehranjuje menedžer?

»Pomanjkanje časa je bolj iz-govor, ki nam je všečen in z njim hitro opravičimo prehranjeval-ne razvade. Za prehranjevanje si preprosto moramo vzeti čas. Menedžerji morajo biti na redno prehranjevanje pozorni zaradi dela, ki vključuje visoko stopnjo stresa,« razlaga Čampa. Svetuje, da naj prav zaradi prenatrpa-nega urnika redno zajtrkujejo. Zajtrk naj bo bogat s škrobnimi živili (polnovredni kosmiči) in manj mastnimi mlečnimi izdelki z nekaj svežega sadja. Za malico priporoča oreščke in sveže sadje. Kosilo naj bo lahko, sestavljeno predvsem iz zelenjave in mesa ali rib, izogibajo naj se škrobnim živilom. Za večerjo pa svetuje skledo antioksidantov v obliki sveže zelenjave.

RESOLUCIJA



Kako pravilno hraniti kruh

Kruh moramo shranjevati v suhem prostoru na sobni temperaturi. Ne shranjujemo ga v hladilniku, ker se na nizki temperaturi zelo hitro razvijejo procesi staranja kruha, tako da kruh postane suh in drobljiv.

Kruhu lahko svežino za kraj-ši čas povrnemo tako, da ga pogrejemo v pečici, vendar ga moramo takoj postreči.

Pri temperaturi pod minus sedem stopinj Celzija pa se procesi staranja ustavijo, zato je zamrzovanje kruha priporočljivo, kadar smo ga kupili preveč.

▶

▶

▶

»Kruh je živ izdelek, zato terja pazljivo ravnanje vseh, ki ga pospremijo od peči do mize. Temeljni pogoj, da je kruh na trgu sprejet in da se tam obdrži dlje časa, pa je v vseh pogledih dober in kakovosten izdelek,« pravi Damjan Bohar, produktni vodja v Žitu. Poudarja, da že vrsto let sledijo trendom zdravega in uravnoteženega prehranjevanja ter tako v skladu s prehranskimi priporočili proizvajajo veliko vrst temnih kruhov, mešanih z dodatki drugih žit in semen, pa tudi obo-gatene izdelke z mlekom, maslom in minerali.

Pomemben vir za pokrivanje energijskih potreb

»Da kruh redi, je eden od zelo zmotnih mitov. Kruh sam po sebi ne redi, še več, je osnovno živilo in pomemben vir za pokrivanje dnevnih energijskih potreb, odvi-sno od njegove sestave pa je lahko tudi pomemben vir mineralnih snovi, nekaterih vitaminov in prehranskih vlaknin,« razlaga

sogovornik. Poudarja, da je za uravnoteženo in zdravo prehra-no treba upoštevati razmerja med posameznimi skupinami živil, ki jih vključujemo v dnevne obro-ke. Temelj prehranske piramide so ogljikovi hidrati, torej žitni izdelki, kot so kruh, kosmiči, te-stenine, pa tudi krompir in riž. Našteta živila bi po prehranskih priporočilih morala obsegati naj-manj 55 odstotkov dnevno zaužite energije, zato je kruh v uravnote-ženi prehrani nujen in izjemno pomemben.

Uporaba barvil v kruhu ni dovoljena

Kruh je v osnovi narejen iz mo-ke, kvasa, soli in vode. Nekateri proizvajalci kruh temnijo, ven-dar ne uporabljajo barvil, temveč naravno praženo sladno moko, ki daje kruhu temnejšo barvo. »V Žitu kruha ne temnimo, upora-bljamo temnejše in izbrane mo-ke, ki vsebujejo več mineralnih in drugih koristnih snovi, ter tudi polnozrnate moke, zmlete iz cele-ga pšeničnega zrna, zaradi česar tak kruh vsebuje več prehranskih vlaknin in mineralov,« pojasnjuje Bohar.

Temnejša moka ima več vlaknin

Koliko je v kruhu vlaknin, je odvisno od vrste moke in drugih sestavin. Na splošno velja, da kruh, ki je narejen iz temnejše

moke, vsebuje več mineralnih snovi in vlaknin in je v prehra-ni bolj priporočljiv. »V Žitu smo za porabnike, ki jim je vsebnost vlaknine v kruhu zelo pomemb-na, v tem letu razvili kruh, ki smo ga poimenovali Srečkov črni kruh +. Črni pše nični moki smo dodali polnozrna to pšenično moko, bogato s prehransko vla-knino,« pravi sogovornik. Srečkov črni kruh + je eden od osmih Ži-tovih kruhov, ki so na letošnjem ocenjevanju kakovosti kruha in pekovskih izdelkov prejeli zlata priznanja za kakovost Sekcije za pekarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

Kruh ne rediKruh iz temnejše moke vsebuje več mine-ralnih snovi in vlaknin Kruh v večini kultur ni le osnovno živilo. Zaradi svojega pomena v prehrani v vsej zgodovini je drago-ceno in cenjeno živilo, pa tudi kulinarična dobrota. Slovenci v njem ne vidimo le enega od osnovnih živil, temveč tudi bogato dedi-ščino in simbol preživetja.

Kruh je osnovno živilo in pomemben vir za pokrivanje dnevnih energijskih potreb. Lahko je tudi po-memben vir mineralnih snovi, nekaterih vitaminov in prehranskih vlaknin.▶

»V postopku certificiranja smo pri pregledu skladišče-nih proizvodov presenečeni ugotovili, da že zdaj za naše poslovne partnerje skladišči-mo in distribuiramo več kot 120 proizvodov z oznako eko,« pravi Robi Košir, pomočnik direktorja PE Logističnega centra.

Izpolnitev zahtev EU »Pridobitev certifikata je

pomembna predvsem zato, ker smo tako izpolnili zahteve, ki jih z določbami in normativi predpisuje Evropska unija,« razlaga sogovornik. Normativi opredeljujejo pravilno označe-vanje ekoproizvodov, njihovo deklariranje in ločevanje od preostalih. Opredeljujejo tudi standarde čistosti prostorov, v katerih se opravlja skladi-ščenje in manipulacija eko-proizvodov, stopnjo tveganja glede onesnaženosti in vpli-vov na okolje, določajo način sledenja ter njihovo ustrezno dokumentarno vodenje in knjiženje.

»Vse pogoje so prevzeli tudi naši pogodbeni podprevozniki. Pogoji so zadoščeni v celotni dostavni verigi, s čimer ponu-jamo trgu visokokakovostne logistične storitve za ekopro-izvode v preskrbovalni verigi,« pravi sogovornik. Certifikat dovoljuje skladiščenje in dis-tribucijo rastlin in proizvodov rastlinskega izvora, živali in proizvodov živalskega izvora ter predelanih proizvodov.

Kontrola enkrat na leto Košir nam je povedal, da

nadzorna organizacija vsaj enkrat na leto izvede nenapo-vedan pregled vseh postopkov skladiščenja in distribucije

ekoloških proizvodov. Kon-trolor pregleda celotno doku-mentacijo, skladiščne površine in tovorna vozila. Po potrebi lahko vzame tudi vzorec v ana-lizo. Če je kontrola pozitivna, je certifikat potrjen za nadalj-nje obdobje enega leta.

Letna rast večja za polovico Po podatkih o porabi eko-

loške hrane in pijače se je v zadnjih letih vrednost global-nega trga z ekoprehrano pove-čala za več kot 50 odstotkov, letna rast trga pa se giblje okoli 15 odstotkov. Največje deleže porabe ekološke hrane in pi-jače imajo Danska, Nemčija, Nizozemska in Francija.

BTC s certifikatom za skladiščenje in distribucijo ekoproizvodov Trgu ponujajo visokokakovostne logistične storitve za ekoproizvode

Zaradi vse večjega povpra-ševanja po skladiščenju in distribuciji ekoproizvodov ter naraščanja porabe teh živil so se v Logističnem centru BTC odločili za pridobitev certifikata za skladiščenje in distribucijo ekoproizvodov.

NASVET



Kaj je Pohorje Beef

Teletina Pohorje Beef je nemastna, z nizko vsebnostjo holesterola, vsebuje večkrat nenasičene maščobne kisline in linolno kislino, hkrati pa je bogat vir kakovostnih beljakovin, mine-ralov, vitaminov, železa, cinka in vitaminov B1 in B12. Zaradi tega je primerna tudi za slabokrvne, otroke in nosečnice.

▶

MLI

NOTE

ST d

.d.,

Tova

rniš

ka c

esta

14,

527

0 Aj

dovš

čina

, Slo

veni

ja, w

ww

.mlin

otes

t.si

nizkoGLIKEMICNIkruh

ZA ZDRAVO PREBAVO sezite po zlata vredni pirini JABLAN štruci z vlakninami iz starodavne žitarice in jabolkami, z bogatim okusom pirinih jedrc in sončničnih semen. Zlato

priznanje GIZ sekcije pekarstva

2009!

ZA MANJ SOLI V PREHRANI uživajte v kruhu polnega okusa, a z občutno manjšo vsebnostjo škodljivega natrija. Manj soli pomeni manj tveganja za zdravje! Pirin NE’SOL hlebec je na ocenjevanju GIZ sekcije pekarstva dosegel čisto petico! Zlato, seveda.

ZA RES DOBRO DIETO brez nepotrebnega odrekanja izberite nizko GLIKEMIČNI kruh z inovativno GLYX dietno recepturo. Z glikemičnim indeksom samo 38 zagotavlja občutek sitosti brez hitrega nihanja sladkorja v krvi. Popolna novost med kruhi!

ZA MANJ HOLESTEROLA V KRVI

lahko zdaj dokazano poskrbite z uživanjem aktivnega HOLESTE

kruha! S 4 rezinami na dan aktivno znižujete raven škodljivega holesterola. Vsaka rezina vsebuje 0,5 g sestavine Keimling activ. Srce vam bo hvaležno!

MANJ HOLESTEROLA V KRVIM

aktivniHOLESTEkruh

Poraba kruha je v nekem geo-grafskem okolju odraz kom-pleksnosti agrometeoroloških, kulturnozgodovinskih in eko-nomsko-socialnih dejavnikov. V ekonomsko bolj razvitem svetu, ki vključuje Severno Ameriko, Evropo in del Azije, je osnovni vir ogljikohidratne hrane pšenica in z njo tudi pšenični kruh.

Izdelki iz žit si po prehran-ski vrednosti niso enakovredni. Danes temni kruhi pridobivajo vrednost zaradi prehranskih la-stnosti in polnosti okusa, je po-vedal Boris Kovač iz Mlinotesta. Kot je še poudaril, so najboljši izdelki iz celega zrnja – polno-zrnati izdelki, sledijo izdelki iz črne moke, polbele in bele moke. Polnozrnati kruhi so pripravljeni iz polnozrnatih mok, te dobimo z mletjem celega pšeničnega zrnja, kjer vira mineralov in vlaknin, otrobov, ne odstranimo. Polno-zrnata ali polnovredna moka je po sestavi enaka celemu zrnu, je še razložil Kovač, in vsebuje vse beljakovine, rudnine in nenasi-čene maščobne kisline.

Polnozrnato je bolj zdravo Polnozrnati izdelki vsebujejo

veliko vlaknin, zato so v zdravi hrani še posebno priporočljivi. Glikemični indeks, hitrost pre-hajanja glukoze iz zaužitih hranil v kri, je najugodnejši pri polno-zrnatih kruhih, s »svetlostjo mo-ke« pa narašča. Zato so tudi za diabetike najprimernejši temni in polnozrnati kruhi, je še pove-dal Kovač. V Mlinotestu so s tem razlogom razvili nizkoglikemični GI kruh in aktivni holest kruh.

Zdrav kruh za sladkorne bolnike

Glikemični GI kruh je bogat z vlakninami, saj jih v 100 gramih vsebuje kar 10,2 grama. Tako imenovane topne vlaknine so pomembne tudi pri izločanju ho-lesterola iz telesa, saj se ta nanje veže med presnovo v organizmu. Aktivni holest kruh pa vsebuje rastlinske sterole, ki dokazano znižujejo resorpcijo holesterola v tankem črevesju, s čimer se ho-lesterol izloči iz organizma. Uži-vanje obeh kruhov priporočajo ši-rokemu krogu potrošnikov, tako zdravim, ki želijo ohraniti zdravje in normalizirati oziroma ohraniti telesno težo, športnikom, da lah-ko zdržijo vrhunske obremenitve, bolnikom s povišano vrednostjo holesterola v krvi ter bolnikom z metabolnim sindromom in slad-kornim bolnikom.

Kruha brez dodatkov v trgovinah skoraj ni več

Izdelava kruha nekoč in danes se razlikuje tudi po vrsti in koli-čini tako imenovanih dodatkov. Kot je razložil Kovač, na dodatki omogočajo, da ima kruh optimal-ne fizikalne in senzorične lastno-sti in je zato prožen, lepo vzhajan, enakomerno luknjičav, homo-gen, poleg tega pa se počasneje stara in je bolj okusen. Obvezen tradicionalni dodatek pri pripra-vi kruha je seveda kuhinjska sol. Zelo pogosto pa so kruhu dodani emulgatorji in mikrokoličine vi-tamina C (askorbinske kisline). V Sloveniji je ta dodatek na em-balaži pakiranega kruha obvezno treba označiti kot »sredstvo za obdelavo moke E300«, Kovač pa je omenil, da denimo avstrijska zakonodaja tega ne predpisuje, zato se njihovi izdelki na naših policah potrošniku zdijo brez aditivov. Seveda pa je možno zamesti kruh samo iz moke, vode, soli in kvasa, torej s tako imenovano čisto etiketo »clean label«. Kovač je povedal, da gre v tem primeru za kruhe, narejeni po postopku daljše fermentacije, zato so tudi dražji, vendar pa zelo okusni, dlje časa sveži in posebne strukture.

Temen kruh pridobiva vrednostKljuč do zdravega prehra-njevanja je v uravnoteženem uživanju snovi, potrebnih za življenjske procese, in seveda veliko gibanja. Pogled na prehransko piramido nam pokaže, da bi se morali izogibali čistim sladkorjem in maščobam ter iz njih narejenim živilom. Nasprotno pa so na jedilniku vsakodnevno obvezni izdelki iz žit v kombinaciji s svežo zelenjavo in sadjem.

Nobeno živilo ne vsebuje vseh potrebnih vitaminov, zato je tre-ba jesti raznovrstno. »Tudi meso je del uravnotežene prehrane, zato ga z jedilnikov ne smemo črtati. Brez rdečega mesa je naš organizem osiromašen naravne-

ga vira železa, beljakovin, cinka in vitaminov (predvsem B12),« pravi Boris Rožman, direktor zveze zadrug. Poudarja, da mo-ramo biti pozorni, kako meso pripravimo in koliko maščob dodamo. Vključevanje rdečega mesa v uravnoteženo prehrano je zelo priporočljivo, še posebno manj mastnega rdečega mesa, kot je teletina.

Ekološko vzrejena teleta Tudi pri nas je v ponudbi vse

več ekoloških živil, med katerimi najdemo ekološko meso Pohor-je Beef. To je meso telet, starih od osem do deset mesecev, vzrejenih na ekološki način na travnatih površinah Pohorja in Kozjaka. »Teleta se v vseh letnih časih prosto gibljejo po naravi, pasejo se skupaj z materami na

travnikih, gnojenih samo z do-mačimi naravnimi gnojili. Pre-hranjujejo se le s kakovostno krmo, pridelano na kmetijah na ekološki način,« pojasnjuje sogovornik. V vzreji ne upora-bljajo umetnih dodatkov, kot so različni antibiotiki, stimulatorji rasti, hormonski ter sintetični dodatki. Pridelava krme in re-ja na kmetijah sta pod stalnim strogim nadzorom neodvisnih pooblaščenih organizacij, kar zagotavlja kakovost in varnost mesa.

Zdravo in okusno meso Zaradi naravi prijaznega na-

čina vzreje in mladosti telet je meso mehko, zelo okusno, boga-to s hranilnimi snovmi in odlič-ne kakovosti. »Je manj mastno in zaradi primerne strukture ter

Mesa ne smemo črtati z jedilnika Rdeče meso je pomemben vir železa, beljakovin, cinka in vitaminov

Z uživanjem ekoloških živil, ki so pridelana in predelana na povsem naraven način, lahko veliko naredimo za svoje zdravje. Ta živila zagotavljajo višjo prehransko vrednost, imajo več mineralov in vitaminov, polnejši okus, višjo raven antioksidantov, hkrati pa niso obremenjena s pesti-cidi in drugimi umetnimi dodatki ter ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov.

marmoriranosti prijetno sočno. Ker je mlajše od enega leta, je njegova priprava zelo hitra in primerna tudi, ko za kuhanje nimamo na razpolago dovolj časa,« pravi sogovornik.

OPREDELITEV

»Stranke vsakodnevno kupu-jejo največ tistih izdelkov, ki ne vsebujejo mleka, jajc in sladkorja. Povprašujejo tudi po naravnih sladilih, oreščkih in suhem sad-ju,« pravi Viktorija Hočevar iz Trgovine Rž.

Veliko povpraševanje po brezglutenskih žitih

Ker ima veliko ljudi težave z alergijami, je precej povpraševa-nja po brezglutenskih žitih, kot so proso, amarang in kvinoja, razlaga sogovornica. Proso je brez glutena, iz njega pa lahko pripravimo kaše, pudinge in narastke. Vsebuje veliko silici-jeve kisline, ki preprečuje izpa-danje las, blagodejno deluje na kožo, izboljšuje kri, ima pa tudi veliko vitaminov. Sogovornica poudarja še blagodejne učinke žita amarang, ki je primeren tudi za diabetike. Ima sladkast okus

po lešnikih in orehih, vsebuje pa veliko železa, magnezija in kalija. Z mešanico amaranga, koruze in moke lahko pripravimo okusne brezglutenske kruhke, testeni-ne in kaše. Stranke povprašujejo tudi po žitu kvinoja, ki je bogato z beljakovinami, vitamini in fos-forjem ter se uporablja predvsem kot priloga namesto krompirja in riža.

Žito iz egipčanske grobnice »Zelo zanimivo pa je žito ka-

mut, ki izhaja iz časov starega Egipta. Odkrili so ga leta 1977 v grobnici in ga posejali. Zrno kamuta je dvakrat večje od pše-ničnega. Je zelo cenjeno živilo, saj vsebuje do 40 odstotkov več beljakovin kot vsa druga žita. V njem je tudi veliko olj, vita-minov in mineralov ter selena, ki izboljšuje spomin,« pravi sogovornica.

Bolj ozaveščeni so mladi Po bioizdelkih ljudje še ne pov-

prašujejo dovolj, saj so premalo ozaveščeni. Glede na prejšnja le-ta pa je razlika očitna, ugotavlja Hočevarjeva. Najbolj ozaveščeni

so mladi, več je žensk. Navadno ljudje pridejo zaradi alergij in iz-puščajev, veliko je tistih, ki želijo spremeniti življenjski slog zaradi bolezni. Veliko je tudi staršev, ki kupujejo hrano za otroke.

Primanjkuje slovenskih bioizdelkov

Hočevarjeva pravi, da večino izdelkov uvozi iz Nemčije. »Slo-venija je neokrnjena, zakaj se več kmetov ne odloča za ekološko kmetovanje, da bi bili izdelki dostopni pri nas in jih ne bi bilo

treba uvažati iz tujine?« se spra-šuje Hočevarjeva. Odgovor išče v ceni certifikatov in kontrol, ki si jih marsikateri mali pridelovalec ne more privoščiti.

Biosadje in zelenjava V prihodnosti želi ponudbi

dodati tudi biosadje in zelenja-vo, vendar za to potrebuje več strank, saj so ti produkti hitro pokvarljivi. Tudi izdelkov za ve-getarijance in vegane primanjku-je, zato bo ponudbo širila tudi v to smer.

Prednosti žit se še ne zavedamo Stranke pričakujejo, da ima večina izdelkov, ki se pro-dajajo v trgovinah z zdravo prehrano, certifikate, ki jim zagotavljajo, da kupujejo biološko pridelano hrano.



24 mesecev traja preusmeritev

kmetije, da lahko pridobi certi-fikat.

21.700 certifikatov so podelili od leta

1998.

▶

▶

Pivola 8, SI-2311 Ho e,telefon: +386 (0)2 6130831, -32, faks: +386 (0)2 6130833

e-mail: [email protected], www.ikc-um.si

Je akreditiran, samostojen in neodvisen certifikacijski oJe akreditiran, samostojen in neodvisen certifikacijski organ.Kakovost, zaupnost in partnerski odnos so naše osrednjevodilo pri izvajanju postopka certificiranja. S strokovnoodli no usposobljenim osebjem svoje stranke vzpodbujamopri doseganju varnosti, trajnosti in konkuren nostikmetijskih pridelkov in živil za izbrano certifikacijskolshemo.

IKC UM certificira naslednje sheme:

ekološki kmetijski pridelki

ekološka živila

kmetijski pridelki iz integrirane pridelave

zaš iteni kmetijski pridelki in živila

standard GlobalG.A.P.

»Za pridobitev certifikata so se v prvih letih (od 1998) odlo-čali predvsem kmeti s hribov-skih območij, ki redijo govedo, saj so z manjšimi izboljšavami bivanjskih razmer živali v hle-vu in brez večjih stroškov že izpolnjevali minimalne zah-teve za ekološko kmetijstvo. V zadnjih letih pa se za ekološko kmetovanje odloča vse več bolj tržno usmerjenih kmetij, ki v certificiranih ekoloških pri-delkih vidijo boljše možnosti na trgu,« pravi Polonca Repič, vodja kontrole ekološkega kme-tijstva na Inštitutu za kontrolo in certifikacijo UM.

Ravnovesje celotnega ekosistema

»V ekološkem kmetijstvu se prednostno uporabljajo obno-vljivi viri in postopki, zaključen je naravni krogotok hranil in energije. Ekološko kmetijstvo upošteva ravnotežje v celo-tnem ekosistemu, ga pomaga ohranjati in neposredno tu-di zmanjšuje onesnaževanje okolja zaradi kmetijstva (pri-bližno 60 odstotkov manj kot konvencionalno), saj ne vnaša sintetičnih pesticidov, lahko top nih mineralnih gnojil, ni preobremenitve površin z ži-valmi in njihovimi izločki,« razlaga sogovornica. Dodaja, da je ekološko kmetijstvo oblika trajnostnega kmetijstva, ki v pridelavi hrane temelji na rav-notežju v sistemu tla – rastline

– živali – človek in sklenjenem krogotoku hranil v njem.

Certifikat je zagotovilo za potrošnika

Repičeva pojasnjuje, da cer-tifikat potrošniku daje zagoto-vilo, da je bilo živilo pridelano in predelano brez sintetičnih pesticidov, herbicidov, lahko topnih sintetičnih gnojil, spod-bujevalcev rasti, gensko spre-menjenih organizmov. Pri reji živali se največja skrb posveča dobremu počutju, kakovostni krmi in prostemu gibanju ži-vali. Ekološka živila morajo biti izdelana s predelovalnimi metodami, ki zagotavljajo, da sta na vseh stopnjah prede-lovalnega procesa ohranjeni ekološka celovitost in odločilna kakovostna značilnost izdelka. Ekološka živila so izdelana pre-težno iz certificiranih ekološko pridelanih kmetijskih sestavin (najmanj 95 odstotkov).

Posebej označene ekološke sestavine

»Ekološka živila morajo biti na trgu predpakirana in ustre-zno označena. Poleg oznake eko ali bio morajo biti na seznamu sestavin ekološke sestavine posebej označene (po navadi z *), obvezna pa je tudi navedba organa, ki je izdal certifikat za zadnjo fazo priprave živila za trg,« pravi sogovornica.

Če se pridelki prevažajo ali prodajajo v razsutem stanju, morajo biti v ustrezni embalaži, posodah ali vozilu zaprti tako, da ni mogoča zamenjava vsebi-ne, ter opremljeni z etiketo, na kateri so navedeni ime in naslov pridelovalca, šifra certifikacij-skega organa in identifikacijska oznaka serije. Pri prodaji nepa-kiranih ekoloških živil mora biti v postopek certificiranja vklju-čen tudi trgovec.

V Evropi so najbolj eko Nemci

Po podatkih iz pregleda eko-loške pridelave in porabe (štu-dija Svet ekološkega kmetijstva 2007) se je vrednost globalnega trga z ekološko hrano in pija-čo med letoma 2002 in 2005 povečala za 43 odstotkov, na 25,5 milijarde evrov. Čeprav se z ekološkim kmetijstvom ukvarjajo v večini držav po sve-tu, študija navaja, da je poraba še vedno največja v Evropi in Severni Ameriki, kjer se pravza-prav srečujejo s pomanjkanjem ekoloških živil. Ocenjujejo, da je prodaja ekoživil v Evropi leta 2005 znašala med 13 in 14 milijardami evrov, največji

trg pa je Nemčija, kjer je letna prodaja v tem času dosegla 3,9 milijarde.

Tudi Slovenci vse več povprašujemo po ekoizdelkih

»V Sloveniji predelovalni obrati še ne prepoznavajo trž-ne priložnosti, ki jo ponujajo ekološka živila. Povpraševa-nje slovenskih potrošnikov po ekoloških živilih je iz leta v leto večje, kar potrjuje tudi dejstvo, da je na trgovskih policah po-nudba ekoloških živil vedno bolj pestra. Žal pa trgovske police polnijo predvsem uvo-žena ekološka živila,« opisuje sogovornica.

Certifikat je zagotovilo, da sta pridelava in predelava res eko

V Evropi in Severni Ameriki se trg že srečuje s pomanjkan-jem ekoloških živil, zato je to lahko velika tržna priložnost

Ekološka živila in ekološko kmetijstvo sta vse pomembnejši segment evropske kmetijske pridelave in predelave, kjer so prehranske afere spremenile preference potrošnikov glede kakovosti hrane, okoljskih vplivov in skrbi za živali.

Drea

mst

ime

Povpraševanje slovenskih potrošnikov bo večje.▶

»V tem obdobju kmetija pridobi potrdilo, vendar v tem času svojih pridelkov še ne sme tržiti kot ekološke ali jih tako označevati. Ko kmetija v ce-loti zadosti pogojem uredb in pravilnikov, se preusmeritve-no obdobje konča s podelitvijo certifikata, ki potrjuje, da vsi pridelki/izdelki, ki izvirajo iz kmetije in so navedeni na cer-tifikatu, ustrezajo zahtevam ekološke pridelave/predela-ve,« pravi Doroteja Ozimič, direktorica Inštituta Kon-cert Maribor.

Zahteve certificiranja Pridelovalec se s podpi-

som pogodbe zaveže, da bo izpolnjeval zahteve postopka certificiranja. Tako bo upo-števal postopke pridelave in predelave, vključil bo vse kmetijske površine, katerih kmetijske pridelke oziroma živila želi označevati z ozna-ko eko, zagotavljal bo dostop do vseh površin, skladiščnih prostorov in dokumentacije. Poskrbel bo tudi za odpravo ugotovljenih neskladnosti, ob začasnem ali trajnem odvzemu certifikata pa bo o tem obvestil vse kupce.

Kontrola vsaj enkrat letno »Certifikat je veljaven eno

leto, kar pomeni, da se ekološki kmetovalci vsako leto znova

prijavljajo v kontrolo. Kon-trola na ekoloških kmetijah se opravlja najmanj enkrat na leto, ob predhodni najavi 24 ur. Kontrolor pregleda kmetijske površine, poslovne prostore in proizvodne metode. Pridelo-valci vodijo dnevnike – zapi-se vseh ukrepov, shranjujejo račune, dokazila o nakupih, dobavnice za repromaterial,« razlaga sogovornica. Dodaja, da ti dokumenti pomagajo kon-trolorju razbrati pravilnosti ali morebitne nepravilnosti v ekološkem kmetovanju. Po natančnem ogledu kmetije ali predelovalnega obrata kontro-lor napiše zapisnik – kontrolno poročilo, v katerem se opisani dejansko stanje in morebitne neskladnosti. Če kontrolor ugotovi napake, stranki do-loči čas, v katerem morajo biti te odpravljene. Skladno z uredbami in standardom se izvajajo tudi nadzorni pregledi, ki so napovedani ali nenapo-vedani. Opravljajo jih na pod-lagi ocene tveganja za pojav neskladnosti.

Certifikat je treba obnoviti vsako leto Preden kmetija pridobi certifi-kat, mora v določenem obdobju opraviti preusmeritev

Postopek za pridobitev certifikata se začne s trenutkom prijave stranke v kontrolo in podpisom pogodbe. Preden kmetija pridobi certifikat, mora opraviti preusmeritev, kar traja 24 mesecev, za trajne nasade pa 36 mesecev.

Na ministrstvu za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pojasnjujejo, da imata oznaki bio in eko enak pomen in se nanašata na ekološko pri-delavo skladno z evropskimi predpisi, ki urejajo področje ekološkega kmetovanja. Ne-katere države Evropske unije uporabljajo termin ekološko, druge pa biološko kmetovanje. Zato je pravilno tako označeva-nje eko kot bio.

Ovrednotiti položaj ekološkega kmetijstva

Slovenija je leta 2005 spre-jela Akcijski načrt razvoja eko-

loškega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015 (ANEK). Namen načrta je opisati in ovrednotiti položaj ekološkega kmetijstva pri nas, določiti glavne strateške cilje razvoja, opredeliti vlogo v prihodnosti, identificirati naj-pomembnejša področja sektorja ekološkega kmetijstva in živil.

Povečati zaupanje v ekološka živila

S pomočjo načrta naj bi po-speševali razvoj ekološkega kmetijstva, združevali interese različnih sektorjev za ekološko kmetovanje ter prodajo in pro-mocijo ekoživil, povečali javno zaupanje v ekološka živila in ekološko kmetijstvo. Velik po-udarek je namenjen izobraže-vanju in ozaveščanju širše jav-nosti o prednostih ekološkega kmetijstva z vidika varovanja okolja in ohranjanja zdravja potrošnikov. Eden od ciljev je tudi povečanje ponudbe ka-kovostnih, lokalno pridelanih in zdravju prijaznih živil in povečanje njihove porabe, še posebno v javnih zavodih, kot so vrtci, šole in bolnišnice.

Kaj je eko in bioIzdelke lahko kot eko ali bio označi samo tisti pridelovalec, ki ima ekološke proizvode. Vključen mora biti v kontrolo ekološke pridelave in predelave pri eni izmed kontrolnih organizacij, ki je akreditirana po medna-rodnem standardu. Oznaka eko/bio se tako lahko upo-rablja samo za proizvode, ki imajo več kot 95 odstotkov ekoloških sestavin.

ŠTEVILKI



Telo zaščiti samo sebe

»Telo sebe vedno zaščiti. Vendar na takšen način, da se poruši sinhrono delovanje telesa, kar privede do zdrav-stvenih težav. Primer: kisla, obdelana in tako imenovana bela hrana (sladkor in moka ter riž, gazirane pijače in in-dustrijsko predelani sokovi) rušijo pH ravnovesje. Naše telo je bolj kislo. Na to se odzove z obrambnim meha-nizmom črpanja mineralov iz kosti. Naše kosti tako izgu-bijo gostoto kostne mase,« razlaga Mia Bone. Težav ve-likokrat ne znamo povezati s hrano, ampak hrana je lahko tudi naše »zdravilo«, kot pra-vi Hipokrat.

▶

»Nova dognanja na pod ročju prehrane dokazujejo, da je dana-šnje povečane potrebe po hra-nilih zaradi bolj prazne hrane in povečanih pritiskov na telo najbolje zadovoljiti s prehran-skimi dopolnili, ki vsebujejo na-ravna hranila,« pravi Mia Bone iz podjetja Carso.

Alge – superživilo »Prehranska dopolnila z

naravnimi hranili, ki ugodno vplivajo na naše dobro počutje in ohranjanje zdravja, imenuje-mo tudi superživila. Taka živila vsebujejo veliko naravnih hra-nil, kot so vitamini in minerali, antioksidanti in prehranske vla-knine. Najbolj raziskano in pri-ljubljeno superživilo je sladko-vodna mikroalga, ki vsebuje vsa

za življenje potrebna hranila,« pravi sogovornica. Dodaja, da strokovnjaki vedno znova potr-jujejo njeno edinstveno sestavo, saj vsebuje več kot 80 hranil v optimalnih razmerjih.

Nadzorovano gojenje Gojenje in predelava alg sta se

začela pred dvema desetletjema, v tem času pa so znanstveniki raziskali tudi njihove koristne učinke. »Ker so organskega iz-vora, vsebujejo naravne vitami-ne in minerale, ki jih telo lahko prebavi in izkoristi. Za alge je bistvenega pomena, da so gojene nadzorovano, drugače bi lahko vsebovale strupe iz okolja,« pra-vi sogovornica.

Alge krepijo organizem Zaradi bogate beljakovin-

ske, vitaminske in rudninske sestave alge krepijo obrambno moč organizma ter ga varujejo pred bakterijskimi in virusnimi okužbami. Zato so priporočljive, kadar nam primanjkuje energi-je ali pri povečani psihofizični obremenitvi. Koristne so tudi za starostnike, saj ohranjajo te-lesno ravnovesje in moč, dobro-došle so tudi pri okrevanju po dolgotrajnih boleznih, razlaga sogovornica.

Velika vsebnost železa Alge vsebujejo zelo veliko že-

leza, ki ga primanjkuje predvsem ženskam. Kot dodatek k naravni prehrani nam alge lahko poma-

gajo tudi pri vzpostavljanju pri-merne telesne teže. »Pomagajo potešiti tek, vendar niso sred-stvo za njegovo zmanjšanje,« poudarja sogovornica. Zaradi velikega deleža beljakovin, mi-neralov in vitaminov iz skupine B (predvsem B12) so cenjene tu-di med vegetarijanci.

Primerne za razstrupljanje Alge vežejo strupe, ki se tako

po naravni poti izločijo iz tele-sa, in posredno blažijo neželene

učinke zdravil, saj razstrupljajo ledvice. Ker spodbujajo delova-nje jeter, zmanjšajo posledice čezmernega uživanja alkohola. Kot dodatek so primerne tudi pri večdnevnem postu s sadnimi in zelenjavnimi sokovi, saj tele-su zagotovijo nujno potrebne hranilne snovi.

Spodbujajo črevesno floro Alge s spodbujanjem narav-

nega gibanja črevesa omogočajo njegovo redno praznjenje. Ugo-

dno vplivajo na sestavo črevesne flore, lajšajo vetrove in blažijo kronične driske zaradi pomanj-kanja encimov. Sestavine iz alg pospešujejo obnavljanje sluzni-ce želodca in dvanajstnika ter celjenje ran.

Alge naj bi pomagale tudi pri alergijah in preobčutljivosti za hrano, vnetjih ter dermatolo-ških in hormonskih težavah. Ker vsebujejo veliko joda, so primer-ne za lajšanje blagih motenj v delovanju ščitnice.

Sinhrono delovanje »Zaradi edinstvene sestave,

ki podpira celotno telo, so alge prijazne in učinkovite zaveznice našega zdravja. Ker vsebujejo vsa hranila, telo lahko dejansko nahranimo in tako poskrbimo, da smo bolj vitalni, zdravi in pri-pravljeni na različne psihofizič-ne napore. Zaradi sinhronega delovanja vseh hranil imajo to prednost, da sočasno poskrbi-jo za več plati zdravja,« pravi sogovornica.

Alge so eno izmed superživil Alge so organskega izvora, vsebujejo naravne vitamine in minerale ter druga hranila Sodobna hrana je vse bolj prazna; vsebuje tudi do 40 odstotkov manj hranil kot tista pred 50 leti. Strokovnjaki za prehrano opozarjajo, da danes s hrano zaužijemo le ogljiko-ve hidrate in zelo malo za življenje pomembnih hranil. Ker telo hranimo s prazno hrano, se postopoma pojavljajo različne prehodne (recimo utrujenost) ali kro-nične (zaprtost, prehladi) težave. Vse to povezujemo s hitrejšim načinom življe-nja, pozabimo pa, da lahko kakovostna hrana odpravi številne težave.

Zaradi bogate beljakovinske, vitaminske in rudninske sestave alge krepijo obrambno moč organizma ter ga varujejo pred bakterijskimi in virusnimi okužbami.▶

HRANA JE ZDRAVILO


Sok, nektar in wellness sok Sok: 100-odstotni sadni delež, brez dodanega sladkorja ali sladil.Nektar: sadni delež je manjši od 100 odstotkov, dodani so voda,

sladkor, kislina, antioksidanti … Wellness sok: poleg 100-odstotnega sadnega deleža vsebuje še

vitamine, minerale, vlaknine ali različne ekstrakte.

▶▶

▶


Amarant kooperativapridelavo in predelavo ekoloorganizira

prodajo pridelkov in izdelkov iz ekoloških kmetijpreko spletne trgovine na stojnicina Eko tržnici in trgovini Jablana v BTC Ljubljanaorganizira ekskurzije promocijo na prireditvah.

e-mail:mobi: , tel:

na tajnici pustite pokličemo.

ške hrane,

www.amarant.si,

031 706 444 01 563 9236

inDodatne info: [email protected]

št.telefona, da vas

»Namen smernic je poeno-titi ter izboljšati sistem zago-tavljanja prehrane v vrtcih in šolah, zagotoviti zdrave obro-ke, ki bodo tako po vključeno-sti posameznih skupin živil kot energijski vrednosti in sestavi ustrezali priporočilom, ter za-gotoviti vse priporočene obroke. Prav tako je cilj dolgoročno iz-boljšati prehrambne navade in stanje prehranjenosti otrok in mladine za izboljšanje zdravja,« pravi Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja.

Poudarek na sadju in zelenjavi

Sprejeli so tudi priporočila za vnos posameznih skupin živil, kjer je poudarjena sestava obro-kov iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil. »Priporočene kombinacije dajejo prednost sadju in zelenja-vi, kakovostnim živilom z oglji-kovimi hidrati, beljakovinskim živilom ter kakovostnim (ra-stlinskim) maščobam. V vsakem obroku se priporoča vključitev sezonskega svežega sadja in ze-lenjave,« pravi sogovornik.

Posebej je v smernicah obli-kovan seznam odsvetovanih ži-

Šolarji morajo jesti zdravo Vsak vrtec in šola naj bi skladno s Smernicami zdra-vega prehranjevanja v vzgoj-no-izobraževalnih ustanovah, ki so jih preoblikovali v letu 2005, zagotovila uravnote-žen, polnovreden obrok v enem meniju.

vil, ki zelo verjetno neugodno vplivajo na zdravje. »Odsveto-vana živila nikakor niso prepo-vedana, le vključevati jih je treba redkeje in v manjših količinah ter v kombinaciji s priporoče-nimi živili,« pravi Gregorič. V to skupino sodijo živila z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli ter aditivov.

Na voljo morajo biti prilagojeni obroki

Šole in vrtci so dolžni zago-tavljati in tudi pripraviti prila-gojene obroke za otroke z zdra-vstvenimi težavami. Gregorič pravi, da je v teh primerih, na podlagi mnenja izbranega le-čečega zdravnika, potrebno in-dividualno posvetovanje med starši, organizatorjem prehra-ne in po potrebi s kliničnim dietetikom.

Ločevanje dobrih in slabih živil

Za najpomembnejše dolgo-ročne spodbujevalne dejavnike pri zdravem prehranjevanju so se kot najpomembnejši izka-zali zgled staršev, ukvarjanje s športom in resnejše zdravstvene težave. »V okviru vzgojno-izo-braževalnega sistema je treba otroke opremiti s primernim znanjem. Treba pa jih je tu-di zaščititi pred agresivnim in zavajajočim oglaševanjem zdravju nekoristne hrane, da bo mogoče otroke vzgajati v duhu zdravega prehranjevanja,« meni sogovornik.

Pri prodaji ekoloških pri-delkov se uporabljajo zaščitni znaki za označevanje ekoloških pridelkov in izdelkov. Nekateri veljajo na območju vse Evrope, drugi pa le v Sloveniji.

S slovenskim znakom morajo biti označeni vsi pakirani pridel-ki iz Slovenije in izdelki, ki so bili predelani v Sloveniji. Sem sodijo tudi certificirani ekološki pridelki iz drugih delov sveta, če je bila zadnja faza predelave ali pa samo pakiranje opravljeno v Sloveniji. Z evropskim zna-kom pa so označeni pridelki in izdelki, ki so pridelani oziroma predelani kjerkoli v Evropski uniji, tudi v Sloveniji.

Biodar in Demeter – znamki visoke kakovosti

Zakon o ekološkem kmetij-stvu določa minimalne zahteve

za zagotavljanje kakovosti eko-loške hrane. Združenja po Evro-pi pa so sprejela še nekatere do-datne omejitve, ki zagotavljajo dodatno kakovost hrane. V Slo-veniji ima tako Zveza združenj ekoloških kmetov z regionalnimi združenji in kmeti posamezniki podpisane pogodbe o izpolnje-vanju dodatnih kriterijev pri kmetovanju ter s tem o pravici do uporabe blagovne znamke Biodar. Ta zagotavlja, da je blago pridelano na slovenskih ekolo-ških kmetijah, ki pri pridelavi upoštevajo tudi nadstandardne zahteve.

Nekaj kmetov pa se ravna po biodinamičnih načelih, kar dokazujejo z mednarodno bla-govno znamko Demeter. To so pridelki in izdelki najvišje kakovosti.

Dipl. inž. agr. Fanči Perdih, organiza-torica ekološke pridelave in predela-ve na slovenskih kmetijah

Kooperativa Amarant združuje pridelovalce ekološke hrane, ki pridelajo tako semenski material kot pridelke za svežo porabo in konzerviranje. Skrbi za organizacijo skupnega nastopa pridelovalcev na trgu, izobraževanje ekolo-ških kmetov in promocijo ekološkega kmetijstva.

Amarant, kooperativa za slovensko ekološko pridelavo

»Sadje tako kot vsi drugi slo-venski in evropski proizvajalci teh izdelkov uvažamo iz vse Evrope in sveta, zelo majhna količina pa je kupljena v Slove-niji. Globalizacija je tudi na tem področju naredila svoje, saj se sadje kupuje na svetovnih trgih,« pravi Irena Cirnski, vodja trženja v slovenskem proizvajalcu sadnih sokov Presad. Eksotično sadje v Sloveniji ne uspeva, zato ga je treba v vsakem primeru uvažati, na domačem trgu pa je sadja na splošno premalo, da bi zadosto-val za potrebe vseh proizvajalcev, razlaga sogovornica.

Do obstojnosti le s pasterizacijo

»Vse surovine na vhodu v proizvodni proces strogo kon-troliramo (to od nas zahteva tudi sistem HACCP) in tako zagota-vljamo neoporečnost izdelkov. Ker podobo našega podjetja in blagovne znamke gradimo na vi-soki kakovosti izdelkov, pazimo, da so tudi sestavine najboljšega kakovostnega razreda,« poja-

snjuje Irena Cirnski. Različni okusi nektarjev in sokov se pri-pravijo z mešanjem različnega sadja in drugih sestavin v po-sebnih pripravljalnih posodah. Šele po strogi fizikalno-kemijski in organoleptični kontroli ter uravnavi parametrov gre lahko izdelek v toplotno obdelavo in polnjenje. Obstojnost izdelkov dosežejo izključno s postopkom pasterizacije. To je postopek, ki so ga poznale že naše babice. Noben izdelek v steklu nima dodanih arom, konzervansov ali barvil.

Dodani vitamini, minerali in vlaknine

»Sadje, ki ga uporabljamo za izdelavo sokov, zelo skrbno iz-biramo tudi glede na zdravilne učinkovine, ki jih vsebuje. Za wellness sokove uporabljamo črni ribez, aronijo, korenček, marakujo, pomarančo, bana-ne, breskve, ananas, rdečo pe-so, jagode in granatno jabolko. Dodajamo minerale, vitamine, vlaknine in različne ekstrakte,« našteva sogovornica. Eden iz-med njih je lutein, rastlinsko barvilo iz skupine karoteno-idov, ki ga v naravi najdemo v špinači, ohrovtu in nekaterih drugih temno zelenih rastlinah. Pomemben je pri preprečevanju in upočasnjevanju nastanka sive in zelene očesne mrene, kožo varuje pred škodljivimi vplivi okolja ter preprečuje kardiova-skularne bolezni. Tudi kalcij je eden najpomembnejših mine-ralov, ki gradi predvsem kosti

in zobe. V kombinaciji z magne-zijem skrbi za pravilno krčenje mišic in delovanje živčevja. Zelo pomembni za presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov so vitamini skupine B.

Topne in netopne vlaknine Za boljšo prebavo so pijači

Kozarec obogatenega sadja Sadni sok nima dodanega sladkorja Na naše zdravje in počutje vpliva kar nekaj dejavnikov, najpomembnejša med njimi pa sta telesna dejavnost ter zdrava in uravnotežena prehrana z veliko sadja in zelenjave. Kot prehransko dopolnilo so priporočljivi tudi sokovi s funkcionalnimi dodatki, ki varujejo pred nastankom nekaterih obolenj in ugodno vplivajo na naše počutje.

SLOVARČEK

dodane topne in netopne vlakni-ne. Topne vlaknine zmanjšujejo diarejo, saj povečujejo število koristnih bakterij v črevesju, hkrati pa preprečujejo zaprtje. Netopne vlaknine so koristne predvsem v debelem črevesju in so pomembne pri uravnavanju redne prebave.

FI_108_32_OP.indd Sec2:32FI_108_32_OP.indd Sec2:32 6/5/09 5:41:21 PM6/5/09 5:41:21 PM

Documents

FI 108 25 OP - FinanceFINANCE, ponedeljek, 8. junija 2009, št. 108 ZDRAVA HRANA OGLASNA PRILOGA Jejmo raznoliko, zmerno in počasi Energijsko in hranilno uravnotežena ter specifičnim