februar 2009, letnik 58, številka 2rafaelova-druzba.si/pdf/Februar2009.pdfTako so razumeli revijo in njeno poslanstvo njeni uredniki in naroœniki in so zaradi njene usmeritve radi

f e b r u a r 2 0 0 9 , l e t n i k 5 8 , š t e v i l k a 2

Prva str. ovitka: Mateja Rihter: Mladi na novoletnem taizejskem romanju v Bruslju Druga str. ovitka: Gašper Furman: Prešernov spomenik na Tromostovju v LjubljaniTretja str. ovitka: David Taljat: Kurenti v Zürichu Œetrta str. ovitka: Gašper Furman: Prižgimo ogenj vere - sveœnica

NAŠA LUČGlasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vpraøanja

V Sloveniji danes katoliœani rešujejo takoimenovane pridobitve OF! Razpredelnica cerkvenih praznikov Obhajanje cerkvenega bogoslužja Predzakonska spolnost Tamar Cui bono? Rafaelova družba Prisluhnimo domovini Slovenija moja deæela Iz æivljenja naøih æupnij Pripoved Luœkin kotiœek Malo za øalo Oglasi

26789

101112 141640414243

Leto sv. Pavla

Dragi bralci!Naša luœ ima svoje ime iz kršœanskega duhovnega obzorja. Nomen est omen! - so rekli stari Latinci. Ime nekaj pove. Tako je tudi pri naši reviji. Njeno ime je sporoœilo za življenje, ki ga živimo slovenski kristja-ni, razseljeni po Evropi in vsem svetu v preteklih in sedanjih œasih. Predvsem pa prihodnjih. To v veri z vso gotovostjo ne-omajno zaupamo.Tako so razumeli revijo in njeno poslanstvo njeni uredniki in naroœniki in so zaradi njene usmeritve radi brali Našo luœ. Mladim naroœnikom bi njeni današnji uredniki radi ohranili (in œe je potrebno, vedno znova ra-zložili) to poslanstvo našega glasila za Slovence po svetu.Œasi pa prinesejo svoje novosti, ki nam niso vedno najbolj všeœ. Naš œas je pokazal zobe œloveku ne le v svetovni gospodarski krizi, ampak tudi vernim ljudem, ki si prizadevamo dojeti 'božjo ekonomijo' v duhovni krizi sveta. V izseljenstvu je to še nekoliko bolj naporno. Preteklo leto je poka-zalo, da nam domaœa Cerkev ne more veœ dati potrebnih duhovnikov. Tudi v Cerkvi na Slovenskem je premalo duhovnih poklicev in škofje mo-rajo odreœi župnika marsikateri fari tudi doma.Na zaœetku leta moramo torej jasno spregovoriti o aktualnih dejavnikih našega skupnega življenja, predvsem kar zadeva celotno katoliško pasto-ralno delo med rojaki v Evropi. Nekatere naše misije in skupnosti že obœutijo, da ni veœ mogoœe vse, kar so delali in opravili duhovniki za ro-jake. Ponekod bo treba zmanjšati število maš ali pa spremeniti urnike. Nekaj sprememb je že uvedenih, nekatere bodo najbrž kar kmalu sledile. Vam vernikom ne bo preostalo drugega, kakor da sprejmete te odloœitve. Duhovniki si želimo, da bi to storili z razumevanjem. Poleg tega bo mar-sikje potrebno nekaj veœ sodelovanja œlanov naših obœestev.Naša revija služi pastoralnemu delu in skuša biti dejavnik sredi teh do-godkov. Je posrednica naših razmislekov in obvestil. Ima tudi prostor za izmenjavo mnenj in za odgovore na vaša vprašanja. S tem vas vabimo, da se oglasite k besedi in ostanete naši redni naroœniki. Samo tako nam res pomagate ohraniti revijo pri življenju. In še nekaj. Stroškov poštnine, ki smo jih do sedaj pogosto pokrivali iz darov ali podpor NL ter proraœunov naših misij, ne bomo mogli veœ nositi pri upravi NL. Morali bomo prenesti tudi ta del finanœnega bremena na naroœnike. Priliv podpor se je moœno zmanjšal predvsem v Nemœiji. Finanœne zadrege so privedle do ukinitve delegature za Slovence pri Nemški škofovski konferenci. Tako smo na zaœetku tega leta zgubili moœno oporo tudi pri financiranju naše revije. Vse to nas sili k ukrepom, ki jih boste najbolj realno razbrali pri cenah naroœnine. Te je bilo treba spremeniti zaradi spremenjenih razmerij med valutami in tudi dodati poštnino. Prosimo, da to upoštevate.Œe pa nam kdo lahko pomaga pridobiti nove donatorje in podpornike, vam bomo zelo zelo hvaležni.

Janez Pucelj, glavni urednik

2

P O G O V O R M E S E C AP O G O V O R M E S E C A

V Sloveniji danes katoliËani rešujejo takoimenovane pridobitve OF!Objavljamo pogovor s Stanetom Snojem, ki je pred kratkim sprejel novo odgovornost zno-traj slovenske skupnosti v Argentini. Rodil se je leta 1932 na Ježici pri Ljubljani. Po vojni se je s staršema umaknil na Koroško, od leta ’48 pa živi v Argentini. Svojo družino je pre-življal z zahtevnim uradniškim delom v razliœnih podjetjih, poleg tega pa je nepre-stano delal za slovensko skupnost. Velike razgledanosti mu niso mogle prepreœiti težke zunanje okolišœine, ki so mu sicer kar trikrat onemogoœile, da bi formalno dokonœal zaœeta šolanja. Ker gre za osebnost z mnogimi daro-vi, med drugim tudi s smislom za umetnost, se nam je zdelo posebej primerno, da ga predstavimo v mesecu kulture.

Ali pozna Argentina dan kulture, kot ga praznuje Slovenija?V Argentini ne poznam podobnega praznika, ki bi ga lahko primerjali z 8. februarjem v Sloveniji.

Kako kulturni dan obeležite pri vas?Na 8. februar nas opozarja stenski koledar, ki ga vsako leto izda Slovensko dušno pastirstvo in je zelo razširjen med rojaki. Na njem je praznik oznaœen s slovensko zastavico in napisom Prešernov dan. Kdor ima na steni ta koledar, ne more spregledati slovenskega kulturnega dne. V februarju se po svojih možnostih tudi revija Duhovno življenje spomni našega najveœjega pesnika v kakšni obliki in podobno tudi tednik Svobodna Slovenija. Œe ne drugaœe, pa s poroœanjem, kako ste obhajali pra-znik doma. Prešernov dan razumemo v smislu

Zdravljice. Slovenija naj bo svobodna, solidarna in pri-jazna vsem rojakom doma in po svetu, pa tudi našim sosedom. Na Prešernov dan naj bi vsak Slovenec tudi pomislil, kako je z njegovo slovensko zavednostjo.

S œim vas in celotno slovensko skupnost v Argentini najbolj nagovarja France Prešeren?Prešeren nas nagovarja tako, kot so nas uœili v šoli. Priznamo ga za najveœjega slovenskega pesnika. Je avtor Zdravljice in drugih rodoljubnih, socialno œuteœih in izpovednih pesmi. Œudim se, da ste za državno hi-mno izbrali samo sedmo, predzadnjo kitico Zdravljice. Državna himna se mi zdi prekratka in vsebinsko pre-revna. Œe bi se zaœela z drugo kitico Zdravljice, bi bila primernejša. Poglejmo:Komú narpred zdravljico, bratje, œ’mo zapèt! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveœe matere!Živé naj vsi naródi, ki hrepene doœakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo meják!Tako bi napili najprej slovenski deželi in svojim lju-dem in šele potem drugim narodom, kot je lepo zapi-sal pesnik. Ljubiti je treba najprej najbližje. Na žalost bi predlagana kitica preveœ škandalizirala vaše kultur-nike, ker Prešeren v njej kar dvakrat omenja Boga!Naj povem tri primere, ki govorijo, kako cenimo Prešerna begunci, ki maja 1945 nismo zaupali našim »osvoboditeljem«, da smo šli raje od doma.Ko je bil leta 1949 na poti v Argentino eden zadnjih transportov iz špitalskega taborišœa, so ga vkrcali na ladjo v Nemœiji, ne v Italiji kot druge. Vlak je zato pri-

Stane Snoj v svojem ateljeju

3

peljal to skupino Slovencev 7. februarja 1949 v prista-niško mesto Bremen. Znašli so se pred taborišœem z napisom »Auswandererlager«, ki je bil med vojno ka-sarna za nemške mornarje. To kasarno je sestavljalo deset velikanskih poslopij, polnih beguncev iz vzho-dnoevropskih dežel vseh mogoœih narodnosti in med njimi tudi skupina 30 slovenskih beguncev iz Spittala. Prva noœ v tem taborišœu.Ko pride Jože Tomaževiœ, tretješolec slovenske begun-ske gimnazije v Spittalu, naslednje jutro iz trinadstro-pne železne postelje po stopnicah dol, ga profesor Jože Majcen, ki je spal na pritliœni postelji pod njim, takole pozdravi:»Angelœek, kateri dan je danes?« Jože malo pomisli in hitro odgovori: »Osmi februar!«»Dobro,« mu reœe profesor in dostavi: »Kaj še?«Iz Jožeta kar bruhne: »Obletnica smrti dr. Franceta Prešerna!« In konœno: »Stota obletnica smrti našega najveœjega pesnika!«Profesor Majcen, ki je Jožeta na špitalski gimnaziji uœil nemšœino, ga pohvali in vpraša: »Ali znaš katero Prešernovo pesem na pamet?«Jože: »Turjaško Rozamundo in Povodnega moža.« Profesor mu nato predlaga, da bi se teh nekaj begun-cev ta dan spomnilo Prešerna s proslavo. »Ti boš de-klamiral Turjaško Rozamundo, jaz pa bom o pesniku nekaj povedal. Tudi ostalim dijakom bom rekel, naj doprinesejo svoj delež.« In res so nastopile še tri dija-kinje: Majcnova hœerka Vanda ter sestri Majda in Martina Kavœiœ.Drug primer udeleženca tega transporta. Ko je odhajal z domobranske postojanke Tomaževiœev 21-letni brat Tone, bivši gorenjski domobranec, po poklicu strojni kljuœavniœar, je dal v nahrbtnik samo eno knjižico, s katero se je podal na Koroško: Prešernove poezije.Tretji primer. Tudi že znani pesnik, begunec, naš France Papež je na dan, ko je odhajal v svet, vtaknil v svoj nahrbtnik, kot drago svetinjo, Poezije Franceta Prešerna.

Se lažje kot s Prešernom istovetite s kakim drugim umetnikom?Nekdanjim beguncem, brez dvoma, veliko pomeni pesnik dr. Tine Debeljak, ki nas s Œrno mašo za pobite Slovence tudi predstavlja. Ali mladi, preroški pesnik France Balantiœ, ki nam je blizu zaradi svoje tragiœne

usode vaškega stražarja, ki ni poznal predaje in je zato zgorel v Grahovem.

Ali se vam zdi, da je za ohranjanje slovenske iden-titete v tujini še kaj pomembnejšega od kulture?Našo emigracijo je v slovenstvu ohranjala zvestoba kršœanskim vrednotam in zavest odgovornosti, da priœujemo resnico o komunistiœni revoluciji, izvedeni pod krinko Osvobodilne fronte. Iz te naše narodnostne zavednosti in zavezanosti svojemu poslanstvu so na-stajale v Argentini slovenske šole, najprej za osnovno-šolsko mladež, potem pa že tudi za srednješolce. V teh so naši potomci sprejemali kršœanske vrednote, slo-venska izroœila in bisere iz slovenske kulture. Na mlajšem rodu je zdaj ta odgovorna naloga, da se veri-ga le-teh v Argentini ne pretrga.Bolj kot kultura je za ohranjanje slovenske identitete v tujini pomembna katoliška vera. To dokazuje tudi zgodovina slovenskega naroda.

Preveœkrat se po svetu dogaja, da tujec ni dobro sprejet in marsikdo težko s ponosom ohranja svoj jezik in svojo kulturo. Zdi se, da so te težave med Slovenci v Argentini manj opazne. Ali vas je Argentina kot tujce drugaœe sprejela ali tako visoko cenite slovensko kulturo?Med Argentinci je bila naša emigracija v glavnem ve-dno prijazno sprejeta. Ne poznam primera zaposta-vljanja. S svojo delavnostjo, poštenostjo in podjetno-stjo se je uveljavila in dosegla ugled med domaœini. Že od zaœetka naselitve smo se predstavljali za Slovence, œeprav so Argentinci takrat poznali samo Jugoslavijo, in še te ne vsakdo. Ko sem leta 1958 zamenjal prvo službo in se poslovil od sodelavcev v kemiœnem labo-ratoriju, z njimi nisem imel nobenega stika veœ. Kako sem bil preseneœen, ko je po 33 letih eden od njih poiskal po telefonskem imeniku mojo številko in mi za slovensko osamosvojitev ves vesel in navdušen œestital.Poglavje zase so naša letna romanja v argentinsko narodno Marijino svetišœe v Lujanu. Tisto nedeljo visi slovenska zastava poleg argentinske pred glavnim vhodom v baziliko ves dan. Dopoldne napolnimo to najveœjo argentinsko cerkev za mašo s slovensko pri-digo in petjem, ki odmeva pod mogoœnimi oboki, kot bi bili v Ljubljani. Popoldne se vnoviœ zberemo v cer-


4


kvi, da po pridigi v mogoœni procesiji nesemo kip lu-janske Marije, patrone Argentine, in sliko brezjanske Marije, Kraljice Slovencev, ki jo nosijo fantje v naro-dnih nošah. Procesija se razvije po velikem trgu pred cerkvijo, slovenska pesem in molitev se razlegata po zvoœnikih skoz trg. Ko se vrnemo v cerkev, sledijo pete litanije Matere Božje z odpevi, blagoslov z Nasvetejšim in zakljuœna Marija skoz življenje, ki prevzame ne sa-mo nas, ampak tudi Argentince, ki obœudujejo sloven-sko petje. Petje vodi skupina mož in fantov pred mi-krofoni izpred prezbiterja ob spremljavi orgel. Kakšna mogoœnost, verska in narodna, je to množiœno sloven-sko petje v glavnem argentinskem romarskem svetišœu! Veœkrat me je ob koncu romanja kdo od domaœinov z obœudovanjem spraševal, od kod smo in se zanimal za našo narodnost!

Pred kratkim sta župnija Podbrezje in Rafaelova družba vnoviœ izdali – tokrat na velikem formatu – sliko Antona Martina Slomška, ki je delo vaših rok. Poznavalci so nad portretom navdušeni. Se preži-vljate s slikarstvom?

Nisem slikar, nikoli se nisem uœil slikarstva ne obisko-val umetniške šole, imel pa sem veselje do risanja od otroških let. Risal in slikal sem samo takrat, kadar me je prosil urednik lista ali revije za risbo ali napis ali œe me je odbornik kakšnega Doma prosil, da poslikam kulise za igro. To delo je bilo zastonjsko, v veœernih urah po poklicnem delu v pisarni, s katerim sem pre-življal družino. Pri tem je bilo zelo malo umetniškega ustvarjanja, veœ je bilo kopiranja in poveœav portretov velmož iz knjig ali Gasparijevih folklornih motivov, odvisno od velikosti dvorane ali odra na prostem. Takšno delo za slovensko skupnost je bilo tudi moja edina šola, kjer sem se uœil in prakticiral. Œeprav moj slikarski opus ni velik, se spominjam nekaterih zani-mivih anekdot iz tistega œasa, a ne spadajo v ta inter-vju.To Slomškovo sliko sem naslikal na prošnjo mons. dr. Jureta Rodeta za slovensko cerkev Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu, kjer je sedež Sloven-skega dušnega pastirstva ter slovenskih društev in organizacij v Argentini. Prej je visela v tej cerkvi Kregarjeva podoba Slomška, sprejeta ob razglasitvi za blaženega za uradno. Njen avtor, akademski slikar Stane Kregar, je bil med vojno moj profesor risanja na škofijski klasiœni gimnaziji v Ljubljani.

Revija Duhovno življenje je meseœnik, ki že 76. leto bogati slovenske bralce zlasti v Argentini. Pred ne-davnim ste postali njen urednik, znano pa je, da ste že desetletja prej obœasno sodelovali z njo.Moje sodelovanje »desetletja prej« je bilo v risanju ilustracij, zaglavij ali opremi platnic, ne pisanje ali zbiranje œlankov. V tiskarni je bil to œas linotipov, svinca in dragih klišejev. Leta 1996 pa je tiskarna Vilko, kjer se tiska Duhovno življenje, zaœela uvajati novi naœin stavljenja in tiskanja, s pomoœjo raœu-nalnikov. Za poskušnjo in da se dá uslužbencem mo-žnost izšolanja in prakse, so zaœeli tiskati po novem naœinu najprej prilogo za otroke Božje stezice, ker imajo manj strani. To je bil moment, ko me je povabil urednik g. Škerbec, da sem delal osnutke, po katerih so v tiskarni oblikovali revijo. Leta 1992 je novi naœin tiskanja »stekel« in tako smo lahko na enak naœin zaœeli tudi z Duhovnim življenjem.Pisati pa sem zaœel veliko let kasneje, ko se je revijin krog piscev zaradi odhoda v veœnost ali pa na druge

Priprava barv je zelo pomembna za nastanek dobre slike.

5


konce sveta še bolj skrœil. Krepkeje je bilo treba popri-jeti po odhodu dolgoletnega urednika mons. Jožeta Škerbca, ki je umrl v zaœetku leta 2001.

Nam lahko revijo na kratko predstavite?»Argentinsko Duhovno življenje« je za ameriško »Ave Mario« najstarejša slovenska revija v zgodovini slo-venske publicistike. Ustanovil jo je leta 1933 izseljen-ski duhovnik Jože Kastelic. Leta 1936 se mu je pridru-žil kot sourednik znani izseljenski duhovnik Janez Hladnik, ki je prišel v Argentino malo za njim. Od leta 1938 pa do 1948 je urejal revijo Hladnik sam in je v najboljšem trenutku dosegla 2000 meseœne naklade. S prihodom novih priseljencev iz Slovenije, ki so priha-jali iz avstrijskih in italijanskih begunskih taborišœ v letih 1947-1949, so prišli tudi duhovniki in bogoslovni profesorji poleg drugih izobražencev. Zato se je revija leta 1949 lahko poveœala, Hladniku v uredništvu pa se je pridružil Ladislav Lenœek CM. Od leta 1953 pa so bili uredniki, nekateri posamezno, drugi ali po dva ali po trije skupaj naslednji duhovniki: dr. Franc Gnidovec, Jože Jurak, Gregor Mali, dr. Branko Rozman, dr. Jože Rant, dr. Alojzij Starc, dr. Jure Rode in mons. Jože Škerbec. Po smrti mons. Škerbca leta 2001 je postal urednik Duhovnega življenja prvi laik, arh. Jure Vombergar, njega pa sem letos nasledil jaz.Leta 1951 je dobilo Duhovno življenje otroško prilogo z imenom Božje stezice, ki jo je urejal laik, uœitelj Martin Mizerit. Kot je bilo že omenjeno, ta otroška priloga izhaja še danes.

Gotovo prebirate tudi Našo luœ. Kje vidite sorodnost v poslanstvu teh dveh revij?Obe reviji sta namenjeni slovenskim rojakom v tujini in jih hoœeta povezati med seboj, z domovino in s Cerkvijo. In obrnjeno. Obe reviji prikazujeta v besedi in sliki življenje naših izseljencev, da domovina in Cerkev poznata svetle in temne strani rojakov na tu-jem. Reviji sta neke vrste termometer, ki kaže, koliko je še smisla za verske in narodne vrednote med njimi. Kadar izseljenec neha biti naroœnik takšne revije, kot sta Naša luœ ali Duhovno življenje, se prižge rdeœa luœ, ki opozarja, da ta posameznik omaguje, da ne potre-buje stika z narodom. Za rojake v tujini so verske vrednote najboljša podlaga tudi za ohranjanje naro-dnostnih. Iz zgodovine slovenskega naroda zadnjih 70

let nam pa kaže praksa, da to velja tudi za rojake v matiœni deželi. Z brezboštvom so se zaœeli pri nas prvi politiœni uboji in polnila so se množiœna grobišœa po vsej Sloveniji. Brezboštvo je ideologija smrti, kjerkoli že je: doma ali v tujini! S splavom, ki ga vsiljujejo brez-božniki vsemu svetu, dokazujejo, da ta ideologija ne prizanaša nikomur, niti nerojenim otrokom.

Za sklep: kako iz Buenos Airesa vidite naše tri Slovenije: matiœno, zamejsko in izseljensko?Ko beremo œasopise, ki prihajajo od doma, nas preseneœa še zmeraj oœitna zaverovanost, ki nima nobene razumske razlage, v nekdanjega proletarca-buržuja Tita, tako v matiœni kot tudi zamejski Sloveniji. In drugo, œesar ne moremo razumeti, je, da je toliko slovenskih katoliœanov, ki še 20 let po padcu berlin-skega zidu govorijo tako, kot ne bi vedeli, kaj se je ta-krat zgodilo. Da je z zidom padel komunizem, ker je bil sama laž. Res nekaj neverjetnega: v Sloveniji danes katoliœani rešujejo takoimenovane pridobitve OF! Zloœine, ki so jih delali partizani med vojno in po njej, proslavljajo kar za partizansko epopejo!

Pogovarjal se je Lenart Rihar

Anton Martin Slomšek, kot ga vidi Stane Snoj.

6

Razpredelnica cerkvenih praznikovCerkveni prazniki prvega reda so vse nedelje in zapovedani prazniki. Na te dneve se je katoliœan dolžan udeležiti zbora župnijske skupnosti pri obhajanju zahvale Gospodu - svete evharistije. Na nezapovedane praznike in druge spominske dneve je to priporoœeno. To pomeni presojo na ravni osebnega odnosa do Boga, po vesti in možnosti.

– zapovedani prazniki, – nezapovedani prazniki, – liturgiœni dnevi po koledarju

S V E T A Z N A M E N J AS V E T A Z N A M E N J A

G o s p o d o v i p r a z n i k i 1. adventna nedelja 4. nedelja pred božiœemBožiœ 25. decemberSveta družina nedelja med 26. in 31. 12., sicer pa 30. 12.Sveti trije kralji 6. januarJezusov krst 9. januarPepelnica sreda pred 6. nedeljo pred veliko noœjoTiha nedelja dva tedna pred veliko noœjoCvetna nedelja nedelja pred veliko noœjoVeliki œetrtek œetrtek pred veliko noœjoVeliki petek petek pred veliko noœjoVelika sobota sobota pred veliko noœjoVelika noœ nedelja po prvi pomladni polni luniVelikonoœni ponedeljek ponedeljek po veliki noœiBela nedelja nedelja po veliki noœiVnebohod œetrtek po 5. nedelji po veliki noœiBinkošti nedelja, 7 tednov po veliki noœiBinkoštni ponedeljek ponedeljek po binkoštihNedelja Svete Trojice nedelja po binkoštihSveto Rešnje telo œetrtek po prazniku Svete TrojiceSrce Jezusovo 3. petek po binkoštihZahvalna nedelja dve nedelji pred praznikom Kristusa KraljaKristus Kralj zadnja nedelja cerkvenega leta

M a r i j i n i p r a z n i k i Brezmadežno spoœetje DM 8. decemberMarija, Mati Božja 1. januarJez. darovanje, sveœnica 2. februarLurška Mati Božja 11. februarGospodovo oznanjenje 25. marecMarija Pomoœnica 24. majSrce Marijino sobota po Srcu JezusovemObiskanje Device Marije 31. majKarmelska Mati Božja 16. julijMarijino vnebovzetje 15. avgustMarija Kraljica 22. avgustMarijino rojstvo 8. septembwerŽalostna Mati Božja 15. septemberRožnovenska Mati Božja 7. oktoberDarovanje Device Marije 21. november

S v e t n i š k i g o d o v iSveti Jožef 19. marec, zavetnik naših deželSveti Peter in Pavel 29. junij, dan mašniških posveœenjSveti Ciril in Metod 5. julij, zavetnika slovenske cerkvene pokrajineBlaženi Anton M. Slomšek 24. septemberVsi sveti 1. novemberSpomin vseh vernih rajnih 2. novemberSveti Štefan 26. december

7

K A T E K I Z E MK A T E K I Z E M

Obhajanje cerkvenega bogoslužjaKdo obhaja zakramente?

233. Kdo deluje v liturgiji?V bogoslužju deluje "celotni Kristus" ("Christus to-tus"), glava in telo. Kot veliki duhovnik Kristus obhaja liturgijo s svojim telesom, nebeško in zemeljsko Cerkvijo.

234. Kdo obhaja nebeško bogoslužje?Nebeško bogoslužje obhajajo angeli, sveti stare in no-ve zaveze, zlasti Božja Mati, apostoli, muœenci in "ve-lika množica, ki je nihœe ni mogel prešteti, iz vseh narodov, ljudstev in jezikov" (Raz 7,9). Kadar v zakra-mentih obhajamo skrivnost odrešenja, smo deležni tega nebeškega bogoslužja.

235. Na kakšen naœin Cerkev na zemlji obhaja bo-goslužje?Cerkev na zemlji obhaja bogoslužje kot duhovniško ljudstvo, v katerem vsak deluje v skladu s svojo vlogo, v edinosti Svetega Duha: kršœeni darujejo sami sebe v duhovno daritev; posveœeni nositelji cerkvene službe obhajajo v skladu s posveœenjem, ki so ga prejeli za služenje vsem udom Cerkve; škofje in duhovniki delu-jejo v osebi Kristusa, Glave.

Kako obhajati zakramente?

236. Kako se obhaja bogoslužje?Bogoslužno opravilo je stkano iz znamenj in simbolov, katerih pomen se zakoreninja v stvarstvo in œloveške kulture, dobiva doloœenost v dogodkih stare zaveze in se v polnosti razodeva v Kristusovi osebi in njegovem delu.

237. Od kod prihajajo zakramentalna znamenja?Nekatera prihajajo iz stvarstva (luœ, voda, ogenj, kruh, vino, olje), druga iz œloveškega družbenega življenja (umivanje, maziljenje, lomljenje kruha), spet druga iz zgodovine odrešenja v stari zavezi (obredi velike noœi - pashe, daritve, polaganje rok, posvetitve). Ta zname-nja, od katerih so nekatera doloœujoœa in nespremen-ljiva, je privzel Kristus in postanejo nosilci odrešujoœega in posveœujoœega delovanja.

238. Kakšno razmerje obstaja med dejanji in bese-dami v zakramentalnem opravilu?V zakramentalnem opravilu so dejanja in besede tesno med seboj povezani. Œeprav so simboliœna dejanja že sama po sebi govorica, je vendarle potrebno, da bese-de obreda spremljajo in oživljajo ta dejanja. V bogo-služju besed in dejanj ni mogoœe med seboj loœiti, ko-likor so znamenje in pouk in kolikor tudi uresniœujejo to, kar naznaœujejo.

239. Pod kakšnimi pogoji imata petje in glasba svo-jo vlogo v liturgiœnem opravilu?Ker sta petje in glasba tesno povezana z bogoslužnim dejanjem, je treba paziti na naslednje pogoje: besedi-la, ki naj zajemajo zlasti iz Svetega pisma in bogoslu-žnih virov, se morajo skladati s katoliškim naukom; molitev naj pride lepo do izraza; glasba naj bo kvalite-tna; obœestvo naj bo udeleženo; upoštevati je treba kulturno bogastvo božjega ljudstva; opravilo naj ima sveto in slovesno naravo. "Kdor poje, dvakrat moli" (sveti Avguštin).

240. Kakšna je namembnost svetih podob?Kristusova podoba je najodliœnejša liturgiœna ikona. Druge podobe, ki predstavljajo Marijo in svetnike, naznaœujejo Kristusa, ki je v njih poveliœan. Svete po-dobe razglašajo isto evangeljsko oznanilo, ki ga Sveto pismo sporoœa z besedo. Pomagajo prebujati in hrani-ti našo vero.

Somaševanje na drugo adventno nedeljo na Dunaju

8

Predzakonska spolnostDraga Petra! Kako lahko za par, ki se ima resniœno rad in je že dolgo skupaj, reœemo, da je njuna predza-konska spolnost smrtni greh? Zakaj naj bi s predzakonsko spolnostjo ranili dostojanstvo partnerja? Kako je mogoœe trditi, da se ti ljudje ne spoštujejo med seboj? Resniœno ti bom hvaležna, œe mi boš odgovorila.

Maša

M L A D I N S K A S T R A NM L A D I N S K A S T R A N

Draga Maša! Vsak œlovek hrepeni po ljubezni in si obiœajno, vsaj œe ga niso že potolkla razoœaranja in grenke izkušnje, želi, da bi bila ta ljubezen nekaj po-sebnega, velikega in trajnega. Ljubezen hrepeni po dokonœnem in popolnem darovanju. Spolnost je njen izraz, ki že po svoji naravi kaže na to osebno podaritev drugemu. Resno mislim, da Cerkev šœiti posameznika, ko naroœa, naj bo to dejanje prihranjeno za zakon. S tem v najveœji možni meri omogoœa, da se moški in ženska v vsej svobodi, po treznem premisleku in spo-znavanju odloœita, da si želita medsebojno podariti življenje. Zavaruje ju; œe namreœ zakon upoštevamo, dejansko sprejmemo, da je drugi nezamenljiv v ljube-zni, ki mu jo izkazujem, da si (eden ali drugi) ne hrani možnosti umika ...Predzakonska spolnost paœ pomeni, da si fant in dekle še nista dokonœno rekla »da«; nista (še) pripravljena izreœi in povedati tudi pred priœami: »Zagotovo te že-lim izbrati in iti skupaj s tabo v življenje.« Morda imata oba resen namen, vendar je šele poroka tisti dogodek, ko drug drugemu in okolici sporoœita, da si hoœeta pripadati za vedno. Cerkvena poroka pomeni za kristjana, da si vzaje-mno obljubita tudi pred Bogom: »Da, izberem te, za vedno. Obljubim, da te bom ljubil-a, ne glede na to, kaj se bo zgodilo.« Dokler ni poroke, je vedno možnost, da se še kaj spre-meni. Dokaz so številni pa-ri, ki se razidejo, tudi po mnogih letih skupne hoje. Seveda ne moremo soditi, kakšna je stopnja medse-bojnega spoštovanja, niti kolikšna je œistost name-nov pri paru, ki živi spolne odnose pred poroko.

Œe se vrneva k parom pred poroko: prav lahko kdo v naivni iskrenosti želi že dati drugemu popolnoma vse ali meni, da je že œas za to; œe je kristjan, to vseeno ni logiœno, œe tega ne poveže z zakramentom poroke. Za smrtni greh so trije pogoji (po Katekizmu katoliške Cerkve): njegova vsebina mora biti tehtna, œlovek ga stori s polno zavestjo in premišljeno privolitvijo. Zato: tudi œe je objektivno predzakonska spolnost smrtni greh, posameznega œloveka ne moremo soditi, ker je to odvisno od tega, koliko se tega sam zaveda, v kakšnih okolišœinah se je to zgodilo ... Samo Bog ve, kaj se v nekom dogaja, zakaj se je za to odloœil itd. Danes oteži zdrav premislek oz. »ošibi« voljo tudi splošna kultura, kjer so vse bolj nenavadni tisti, ki se odloœijo, da bodo poœakali do poroke. Zato je marsi-komu zares težko v polnosti presoditi in se jasno odloœiti, kaj je prav, ker jih okolica skoraj sili v drugaœno ravnanje. Tudi moœna œustva, potreba po ljubezni, strah, da bi nekoga zgubil ... razliœne stvari lahko vplivajo, da je zmanjšan delež »svobodne odloœitve«.

Petra

9

S L O V E N S K A D E D I Ø Œ I N AS L O V E N S K A D E D I Ø Œ I N A

Sam takole pravi: »Mo zaik v kapeli je kot neka kamnita tka-nina stvarstva, na ka-tero je položena sveta podoba (Marije Po ma-gaj) kot vesoljni plašœ. Spominja tudi na melišœe, melišœe milo-sti. Po tej podobi se dvigajo k Bogu molitve vernikov in œez to sve-to podobo drsi božja milost. V lopi kapele na prednji strani sta upodobljena lika dveh ange-lov. Angel je priœa božje prisotnosti. Kjer je angel, tam je Bog. Angel na desni je v gibanju, œez ramo ima plezalno vrv, v roki pa drži triperesno žezlo Svete Trojice ... Podoba angela na levi strani pa kaže na lik, ki trdno stoji na mestu. Angel ima v roki rožo mogoto, ki predstavlja božjo neminljivost in veœnost, v drugi roki drži svet, znamenje, da božja ljubezen objema vse in vse drži v življenju.«

TamarIdiliœna lepota, ki ji skorajda ni para v naši domovini in daleœ naokrog (tu okoli so najlepše gore, med njimi Jalovec, simbol slovenskega planinstva), je eden od razlogov, zakaj se je odloœil takratni rateški župnik Jožef Lavtižar, da je sredi tridesetih let prejšnjega stoletja postavil kapelico pod slikovitimi stenami gora. Rateœani so bili od nekdaj navezani na Tamar. Tu so imeli pastirsko hišo in sirarno, danes je na njenem mestu planinski dom. Rajski planinski svet sam po sebi obiskovalcu govori o Stvarniku. Kljub lepoti pa je tukajšnji svet tudi trd. Zima, mraz in trde življenjske razmere v Zgornjesavski dolini, posebej pa v Rateœah, ki jim je Lavtižar vzdel naziv »Kranjska Sibirija«, so ljudi še bolj spodbujale k zaupanju v Boga in njegovo varstvo. Tamar je kraj molitve. Odkar je škof Gregorij Rožman na tretjo avgustovsko nedeljo leta 1936 blagoslovil tukajšnjo kapelo, sem redno romajo Rateœani, Korenci, Kranjskogorci, Rutarjani in dru-gi. Jožef Lavtižar je za zavetnico kapele izbral Marijo Pomagaj z Brezij, podobo, ki jo je napravil znani franœiškanski slikar p. Blaž Farœnik. Naœin zidave in slog kapele je preprost (zamisel arh. Skubica iz Ljubljane), saj je kapela enovit prostor, ki se na južnem delu tristrano zakljuœuje, na sever-nem pa je preddverje oz. lopa odprta s tremi loki. Notranjšœina je asketsko preprosta. Najveœje boga-stvo so mozaiki, ki jih je leta 2002 v notranjšœini in na zunanjem proœelju pod arkadami napravil ak. slikar in mozaicist p. Marko Ivan Rupnik (s sodelav-ci Centra Aletti iz Rima), avtor znamenite kapele Odrešenikove Matere v Vatikanu. P. Marko si je zamislil tudi asketsko skromno, a vsebinsko bogato opremo v kapeli, da vsa diha z istim sporoœilom.

10

K O M E N T A R M E S E C AK O M E N T A R M E S E C A

Cui bono?Strah blodi po Evropi, strah pred recesijo. Slovenci imamo pogosto težave zaradi naše evropskosti. Muœi nas vprašanje, koliko smo prisotni v Evropi in koliko ona pri nas. Œe sme-mo soditi po odmevih na gospodarsko recesijo, ki obvladuje velik del slovenske, ne le poslovne javnosti, lahko zapišemo, da je Slovenija še ka-ko evropska in globalna. Nenormalno je, koliko je naše ljudi prevzel strah pred njo. Strah je ta-ko velik in tako obsežen, da ne hromi le precej-šnjega dela gospodarstva, ampak tudi velik del državljanov.

Gospodarskih težav ne gre podcenjevati. Vsekakor so te zelo prisotne, ker je slovensko gospodarstvo zelo odvisno od evropskega, zlasti najpomembnejša pod-jetja. Kot zaenkrat kaže, je najbolj prevzel banœništvo, avtomobilsko industrijo in del državljanov, od katerih veœina njenega bistva niti ne razume. O njem ure in ure razpravlja, ker je to modno. Pri tem jim stojijo ob strani številni novinarji, ki so v tem pogledu še slabši, še zlasti, ker izhajajo iz naœela, da je dobra slaba novica.Gospodarska kriza, kot posledica recesije, ima v Sloveniji nekaj specifiœnih potez. Na zahodu so poso-jali denar, ki ga ni bilo, v Sloveniji gotovino za posest, ki je ni. V zadnjih letih so namreœ številni direktorji, ki so blizu nekdanje komunistiœne oblasti ali pa so bili celo njen operativni del, najeli visoka posojila, da so odkupili nekdanja državna podjetja. Posojila so dobili na raœun premoženja, ki naj bi šele postalo njihovo, torej brez realne podlage. Dobesedno na up. To je bilo mogoœe le zaradi politiœnih in osebnih zvez, »tovarišij-ske ekonomije«. Vrednost tako pridobljenega premo-ženja je zaradi dogajanja na borzi realno silno padla in posojila so v zraku, brez varnosti, ob izjemno slabi podlagi in ob majhnem upanju, da bodo v obljublje-nem œasu poplaœana.Svetovni kapital zaradi groženj o zapiranju delovnih mest zahteva ogromna državna posojila. Leta in leta

je zavraœal kakršenkoli vpliv države, na delavce, njihove potrebe in pravice so se požvižgali, sedaj naj bi jim država prav v imenu njih pomagala. Tudi v Sloveniji so podjetja, ki bi rada krizo izrabila za mol-zenje države in njihovi la-stniki za lastno bogatenje. Njihov poglavitni cilj je za-

držati dosedanje višine dobiœkov. Poleg tega mora nova vlada reševati še »tajkune«, brezobzirne grabe-žljivce nekdanjega družbenega oziroma državnega premoženja. Ko je bila izvoljena, naj bi odpirali ste-klenice šampanjca. Slovenski kapital še vedno ostaja filokomunistiœen. Drugaœen ne more biti, ker njegovi nosilci drugaœne vzgoje ne poznajo. Predsednik vlade iz vrst nekdanjih komunistov se trenutno še upira. Mnogi mu oœitajo, da to dela taktiœno. Zakaj sejejo strah, ki je predpogoj komunistiœnega totalitarizma? Œas bo pokazal, kdo ima prav. Povsem nedvoumno je, da ima v svoji koaliciji stranke, ki želijo grabiti oziro-ma nadaljevati prakso iz œasov vladavine Drnovškove vlade. V tem pogledu sta vodilni LDS in njen dvojœek Zares, ki je dejansko velika nevarnost za državo in demokracijo. Njuna znaœilnost je izjemna nestrpnost, zlasti sovraštvo do katoliške Cerkve in norœevanje iz sociale. Nedavno jima je predsednik vlade oœital, da zahtevata lustracijo. In to stranki, ki sta, takrat še nerazdeljeni, prepreœili, da bi bil katerikoli komuni-stiœni zloœinec ne kaznovan, ampak zgolj oznaœen kot tak. Prav zaradi njiju je velika veœina treznih državlja-nov prepriœana, da njuno vrešœanje o recesiji pomeni samo vnaprejšnji odpustek za slabo gospodarjenje in poveœevanje socialnih razlik.Ali bo Slovenija potrebovala mednarodno socialno pomoœ? Gotovo bi taka nekaterim posameznikom že danes koristila. Kljub temu razmere niso alarmantne, predvsem pa še bolj jasno kažejo, da ima Slovenija najveœji primanjkljaj v demokraciji. Pri tem nosijo ne-majhno krivdo stranke demokratiœnega porekla, ki na ta kljuœni problem premalo opozarjajo domaœo in tujo javnost. To je zaenkrat bistvo slovenske družbene kri-ze, ki se uspešno skriva za gospodarsko recesijo.

Stane Granda

≈Na©a Re©iTeV, O MaRija, je V TVOjih ROkah«Besede, ki so napisane pod kipom Žalostne Matere Božje v vetrinjski cerkvi, izražajo popolno vdanost v božjo voljo in iskreno prošnjo slovenskih beguncev po rešitvi iz stiske, v katero jih je le zaradi trdnega sloven-stva in kršœanskih vrednot, ki so jih živeli, pahnila nasil-na komunistiœna revolucija.Marija je bila proseœim edina pomoœ, v katero so brez-mejno zaupali, mnogim pa je na pomoœ priskoœil in jim tako tudi rešil življenje prav dr. Valentin Meršol, œigar 115. obletnice rojstva se spominjamo v teh dneh.Dr. Valentin Meršol, po domaœe Tina, se je rodil 22. 2. 1894 v Radovljici v 11-œlanski družini in odrašœal v kmeœkem okolju. Po konœani gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava pa se je odloœil za študij medicine v Gradcu. Že oktobra leta 1914 je bil vpoklican v avstrijsko vojsko, œez pet mesecev pa je bil poslan na rusko bojišœe, kjer je v mesecu marcu padel v ruske roke. Ker so ga že od malega tuji jeziki zelo veselili, se je v gimnaziji nauœil tudi rušœine, ki mu je poleg medicinskega znanja krepko pomagala, da je preživel težka štiri leta vojnega ujetni-štva v takratni od raznih bojev moœno razburkani Rusiji. Po vrnitvi v domovino je poprijel za študij medicine, ki ga je po Odesi, Murmansku in Zagrebu uspešno zakljuœil v Pragi. Želja po veœjem znanju pa ga je gnala tudi na štipendiran študij v ZDA, kjer se je uveljavil kot pomem-ben infektolog in bakteriolog. Œas je prinesel drugo svetovno vojno in s tem razmere, ki jih je doživljal že v ruskem ujetništvu. Delo v Leonišœu, ki ga je vodil, mu je najprej oteževal italijanski, potem nemški okupator, vmes in kasneje pa tudi komunistiœni režim, ki ni trpel nobenega nasprotovanja. Seveda so takoj po koncu voj-ne za njegove nasprotnike in še posebej za izobražence in uspešne, kot je bil Meršol, razmere v Sloveniji postale nevzdržne, tako da je s svojo ženo in štirimi otroki za-pustil Slovenijo in prvo zatoœišœe na tujem tako kot veœina beguncev našel na Vetrinj skem polju.Zaradi izkušenj v ruskih taborišœih, zdravniškega pokli-ca, znanja angleškega jezika in velikega ugleda ga je 25. maja 1945 kanadski major Paul Barre imenoval za vod-jo begunskega civilnega taborišœa, obenem s to funkcijo pa je dr. Meršol opravljal tudi delo zdravnika in tolmaœa pri angleških oblasteh. Konec maja je skupaj z majorjem pri angleškem vodstvu dosegel, da je preklicalo nadalj-

nje vraœanje beguncev v Jugoslavijo, tako da je s svojo odloœnostjo gotove smrte rešil veœ tisoœ civilistov in voja-kov in jih rešil pred kruto partizansko roko, ki je pobila veœino s prevaro vrnjenih domobrancev. Ob tem pridejo na plan Meršolove besede, ki izražajo njegovo ljubezen do domovine in rojakov in ki jih je izrekal ob pomislekih drugih, ko so komentirali nastanitev Meršolovih v taborišœu, œeš da bi si lahko našli zatoœišœe zunaj taborišœa: »To je moj narod, jaz bom z njimi, dokler me bodo potrebovali.«Dr. Meršol je leta 1949, po štiriletnem življenju v koro-ških taborišœih, z družino zapustil Evropo, odpotoval v Ameriko in se nastanil v Clevelandu, kjer je 15. 2. 1981 zakljuœil z bogato zemeljsko potjo. Za njen podrobnejši pregled vam na koncu v branje priporoœam še knjigo Mohorjeve družbe, ki jo je o Valentinu Meršolu napisal Janko Moder, pri njenem nastanku pa je delno sodelo-vala tudi Rafaelova družba.

Metka Rihar

R A F A E L O V A D R U Æ B AR A F A E L O V A D R U Æ B A

11

12

P R I S L U H N I M O D O M O V I N IP R I S L U H N I M O D O M O V I N I

Na kratko ...Pred œasom so v Tretjem dnevu objavili zanimiva raz-mišljanja o zadnjih državnozborskih volitvah, analizi-rali so rezultate volitev, poskušali so odgovoriti na vprašanje, kako se volilno telo, ki ga predstavljamo kristjani, odziva na razliœne »politiœne« pobude, pred-vsem pa kako se odloœa na samem volišœu. Zadnje volitve so vsaj na simbolni ravni, upam da zgolj trenu-tno, »pokopale« takoimenovano kršœansko opcijo v slovenski politiki. Je Slovenija zares ateistiœni otok sredi Evrope? Se je volilno telo kršœanske opcije izgu-bilo ali zgolj zamenjalo strani? Smo krivi volivci ali pa morda »nezrelo« delovanje nekoœ zmagovalne opcije na prvih demokratiœnih volitvah? V branje vam ponu-jamo nekaj drobcev zanimivih razmišljanj z name-nom, da spregovorijo tudi vam in da si tudi vi sami odgovorite, kako in zakaj smo tako glasovali.

l. b.

Spoštovani bralec, tokratni uvodnik in prvi del revije nista taka, kot ste ju vajeni. Izredna tematika izhaja iz izredne situacije, ko po skoraj dvajsetih letih demo-kracije slovenski kristjan nima veœ svoje stranke v parlamentu. Naš prispevek je samo kapljica v morje, ki ga ni, pa bi moralo biti. Morje razmisleka, morje samospraševanja, morje tehtnih debat, morje raziskav in analiz. O tem, kaj se dogaja s slovenskim kristja-nom; s Slovenijo in z njenim svetovnim kontekstom.Vemo za Izraelce, ki se jim je, svobodnim, kolcalo po sužnosti. Vemo za milanski edikt, po katerem se je nekaterim kristjanom tožilo po katakombah. Vemo za Vzhodno Evropo, konœno osvobojeno spod tiranije, ki ima na vesti milijone in milijone žrtev, volivci pa jo vneto priklicujejo nazaj: neskesano in površno odeto v razliœne demokratiœne pelerine. Vemo za tranzicijsko Slovenijo, ki na križišœih obraœa hrbet uœinkovitemu osvobajanju in se neprestano odloœa, da hoœe imeti na vidnih mestih prevladujoœe število tistih, ki so bili œlani Organizacije.Vemo za staliniste in titoiste, ki so bili na najbolj zve-rinske naœine žrtvovani stalinizmu oziroma titoizmu, pa so ostali njuni zvesti verniki in muœenci do zadnje-ga diha. Nelogiœno in strašno, v nekakšnem apo-kaliptiœnem smislu celo impozantno. A to ni bistveno. Bistveno je, da je v sintagmo o stalinistih/titoistih uso-dno ujet slovenski kristjan. Tisti kristjan, ki je revolu-cionarno klanje preživel in je tudi pod diktaturo ostal v Sloveniji. To je vernik in muœenec zaradi zvestobe svoji veri. V totalitarnem svetu je živel petdeset let in se razmeroma dobro držal. Predvsem je predstavljal edino omembe vredno entiteto, ki je boljševikom onemogoœila totalen razkroj narodne skupnosti. S svo-jo zvestobo vrednotam je skrbel za kontinuiteto nor-malnosti, ki je naposled omogoœila pomlad. Ampak to je bil slovenski kristjan pod diktaturo. Kakšen pa je tranzicijski?Rekli smo že, da vemo za egiptovsko œebulo, za Konstantinov mir, za posttotalitarne pojave v Vzhodni Evropi. Znani so tudi primeri zapornikov z veœdeset-letno kaznijo, ki jih je težko priœakovana svoboda, ko je naposled prišla, popolnoma uniœila. Zdi se, da vpra-šanja slovenskega tranzicijskega kristjana niti s temi skrajnimi primeri ni mogoœe povsem razložiti. Nekako moramo vnesti še tisti golootoški sindrom, ko so žrtve,

Sveti ostanek 21. septembra»No, ne glede na že œutene težave nove vladne koalicije, je resniœna kriza na vidiku na desnici. Janševe paranoidne blodnje o tranzicijski prevari so se konœno uresniœile. A ne na levici, ampak na desnici. Dejansko lahko reœemo, da je tranzicijska desnica opetnajstila avtentiœno desnico. Resniœno je pravi œudež, da v srcu srednje Evrope, v tradi-cionalni, ljudski, konzervativni Sloveniji stranke, ki se sklicujejo na kršœansko izroœilo, padajo dru-ga za drugo. Janša ima prav: Zarota. Z velikim Z. Le da je ne izvaja levica, ampak tranzicijska de-snica. Torej ves tisti komplot bivših partijcev, nekoœ navdušenih skojevcev, partijskih sekretarœkov, partijskih karieristov, ki bi še Boga opetnajstili za volilni uspeh. Denimo, Rupel je zaœel tik pred volitvami v svojem novem volilnem okraju, v katerem ni nikoli živel, deloval ali dihal, hoditi k maši. No, Bog je milosten, ni pa slep in je novo ovœico pustil za las pred vrati parlamenta. In res. Kdo vse stoji za najmoœnejšo stranko, kdo je v zaledju Janševe desnice! Razni jambreki, jerovški, brejci, rupli etc. Resniœno: tranzicijska desnica je požrla kršœanske demokrate.«

dr. Vlado Miheljak, Dnevnik

13

P R I S L U H N I M O D O M O V I N IP R I S L U H N I M O D O M O V I N I

kot reœeno, do zadnjega diha izražale predanost parti-ji, svojemu rablju. Œe je tukaj še bežna sled neke zasil-ne logike, ker so bili partijci oboji: krvniki in zaporni-ki, pa pri slovenskem kristjanu ni niti te. Zdi se, da bi mu moral œas, katerega težo je nosil, do zadnje jasno-sti zbistriti pogled. Pa ne. Ni œudno, da med kršœansko srenjo najdemo najbolj neverjetne pojave, vkljuœno s tem, da se duhovnik politiœno aktivira v postkomuni-stiœni stranki; œudno je, da je celota te srenje v smislu politiœnega delovanja tako mizerna.Kam in zakaj na vsakih volitvah izginejo vsi tisti razmeroma bajni procenti deklariranih kristjanov, ki jih prinese popis prebivalstva? Ali se v Sloveniji pod dežnik svetovnega nazora, ki se mu reœe kršœanski realizem, lahko spravi le slabe štiri pro-cente ljudi?! Morda je število veœje, pa se vsota nji-hove (politiœne) pameti vrti nekje v bližini tega kla-vrnega odstotka …? Situacija z mediji, šolstvom, sodstvom, gospodarsko lastniško strukturo je za slovenskega kristjana daleœ od rožnate. Ampak zu-nanji krivci niso vsemogoœni. Zato naj nihœe ne benti œez dr. Miheljaka zaradi gornjih besed. Œe bo kdo dojel, da tokrat ne mlati prazne slame, naj se ne jezi niti œez Janeza Janšo. Ta mož kljub vsemu ni namesto slovenskega kristjana po volišœih obkrožal svoje stranke. Niti ni on neposredno paraliziral ka-toliških možganov in src.Ko jemljemo te stvari v precep, takoj vidimo, da je redukcija na kritiko stranke, ki je ni veœ v parlamentu, ali celo samo na njenega predsednika, kot je te tedne moderno, absolutno nezadostna in, gledano scela, tudi kriviœna in zgrešena. Odpirati bo treba mnoge druge teme.

Lenart Rihar

Misli ob zlomu kršœansko demokratske politike na SlovenskemSlovenski katoliœani stranke NSi niso prepoznali kot svoje stranke. Krivde je nekaj tu, nekaj tam, vendar osebno menim, da so najbolj krivi volivci. Sem kajpa-da œlovek, ki se ne strinja z volilno puhlico, da imajo volivci vedno prav. Ne, volivci se lahko hudo motijo in izvolijo, denimo, Mussolinija. Ljudje, ki so delali v NSi in ob nji, so naredili takšne stvari, da si tako hudega udarca niso zaslužili; napravili so res to ali ono napa-ko. Toda glavni razlog bo paœ v tem, da dosežki

katoliœanov v politiki (denimo premiki v družinski po-litiki) katoliških volivcev niso dovolj nagovorili kot specifiœno kršœanska dobra dela. Kot dela, na katera se morajo odzvati prav oni kot katoliœani. Ne, tega niso zaœutili in se niso odzvali. Zakaj ne?To, se mi zdi, je bistvo problema in tu ne smemo zgre-šiti. Zakaj ne?Iskreno povem svojo misel: menim, da zato ne, ker so slovenski katoliœani v tako hudi krizi, da v družbenem in socialnem smislu ne vedo veœ prav dobro, kaj je praviœno in kaj kriviœno. Kaj je dostojno in kaj podlo. Kaj je blešœeœa laž in kaj obrekovana pravica. Da, mi-slim, da tega v konkretnih situacijah konkretnega družbenega in politiœnega življenja slovenski katoliœani ne zmorejo veœ najbolje presoditi. Kriza njihove kršœanske presoje pa ni le njihova privatna stvar, ka-kor morda pomanjkanje sladoleda v hladilniku. Ne, kriza slovenskih katoliœanov je – tako menim – odraz krize oznanjevanja v slovenski katoliški Cerkvi. Naša Cerkev ne oznanjuje svojega družbenega nauka tako, da bi ljudje imeli o njem vsaj približno jasne predsta-ve. Sodobna slovenska Cerkev je svoj družbeni nauk skrila pod mernik, da ne sveti nikomur. Morda sveti študentom teologije, do vernikov v župnijah paœ ne dospe. Eno od temeljnih naœel tega nauka, denimo, je naœelo vzajemne odgovornosti: œe nekomu omogoœim ali mu pomagam, da napravi slabo dejanje, sem sokriv njegovega greha. Vendar se zdi, kakor da danes tega naœela veœ ne poznajo ali ga vsaj ne znajo uporabiti pri izbiri strank na volitvah. O grehu na tem podroœju pa se veœina duhovnikov kar boji govoriti. Tako je to. Okvir moralnih naœel in kriterijev, znotraj katerih bi bilo katoliœanu jasno, kako naj se ravna in koga naj voli, ta okvir je nevarno razpadel. Slovenski katoliœani tako pri številnih pomembnih družbenih vprašanjih nimajo opore v svojih pastirjih. Cerkev v teh reœeh ne uœi kristjanov. In kristjani pri družbenih vprašanjih nimajo pastirja.

Matija Ogrin

Odkar je po desetletjih totalitarizma kršœanska demo-kracija zaživela v okviru slovenske države, si je lahko nabrala že nekaj izkušenj. Œlovek bi priœakoval, da ji bo to med volivci utrdilo položaj, kar pa se ni zgodilo. Eden od razlogov utegne biti, da je v teku zadnjih let

14

S L O V E N I J A M O J A D E Æ E L AS L O V E N I J A M O J A D E Æ E L A

Slovenski škofje in duhovniki so 1. januarja pri svetih mašah razglasili leto evharistiœne prenove in priprave na evharistiœni kongres, ki bo spomladi 2010. Geslo kongre-sa bo evharistija, božji dar za življenje. Škofje v œasu pred kongresom pozivajo k prizadevanjem za evharistiœno prenovo, za poglobljeno osebno in družinsko molitev. Kot so med drugim zapisali, je cilj prenove še bolj dosledno odloœanje za življenje. Na kongres so škofje ob zadnjem obisku v Vatikanu povabili tudi papeža Benedikta XVI. Utrip Cerkve na Slovenskem bo zaznamovalo tudi Pavlovo leto, ki se bo na ravni vesoljne Cerkve slovesno konœalo na god apostolov Petra in Pavla.

*V Sloveniji se je otroški jok prviœ v letošnjem letu slišal le štiri minute œez polnoœ v ljubljanski porodnišnici. Silvestrska noœ je bila naporna za dežurne zdravnike, policiste in gasilce. Zaradi pirotehniœnih izdelkov je v ljubljanski kliniœni center prišlo pet ljudi, povzroœenih je bilo tudi veœ požarov po vsej državi. Sicer je bil vstop v leto 2009 pri veœini vesel, vendar pa optimizem upada predvsem med delavci in podjetji, ki so na udaru zaradi gospodarske krize. Nekatera podjetja so podaljšala poœitnice, spet druga zaœela z odpušœanji.

*Za razbremenitev dela je vlada sprejela ukrep o subven-cijah za skrajšani polni delovni œas pod 40 urami teden-sko, ki je namenjen izkljuœno realnemu sektorju. Podjetja bodo subvencije lahko prejemala najveœ šest mesecev, zanje pa naj bi lahko zaprosila do konca septembra 2009.

*V Sloveniji naj bi bilo po napovedih zavoda za zaposlo-vanje konec leta 2008 med 78 in 80 tisoœ prijavljenih brezposelnih, sredi decembra je bilo prijavljenih 65 tisoœ.

*Podatki Geodetske uprave kažejo, da je bil promet s hi-šami in stanovanji do septembra lani v primerjavi z enakim obdobjem leta 2007 za 50 oziroma 70 odstotkov nižji. Predsednik Slovenskega nepremiœninskega zdru-ženja napoveduje, da bo letošnje leto eno najslabših na nepremiœninskem trgu do zdaj. Cene nepremiœnin bodo padle in se približevale gradbeni ceni, ne bodo pa padle pod stroškovno ceno.

*Cene življenjskih potrebšœin so se decembra v primerja-vi z mesecem poprej že tretjiœ znižale, tokrat za 0,6 od-stotka. V letu 2008 pa je inflacija znašala 2,1 odstotka.

priœenjal bledeti kršœansko demokratski profil stran-ke. Zdi se, kot da bi njeni voditelji hoteli na ta naœin privabiti volivce iz drugih miselnih krogov. Ob zadnjih dveh volitvah se je izkazalo, da se to ne zgodi, paœ pa da šibka identiteta odbija prav tiste volivce, ki bi si sredi sodobne idejne nejasnosti želeli odloœnejših be-sed in zgleda.Stranka, ki naj bi imela poslanstvo, katero presega obiœajno iskanje neposrednih koristi, mora biti prepriœana o pravilnosti svojega programa in ga posre-dovati ljudem, ne glede na trenutno stanje javnomnenj-skih analiz. Ob zadnji volilni kampanji pa je bilo mogoœe dobiti vtis, da stranka bolj zaupa kratkoroœni politiœni taktiki. Volilna kampanja, kot lov za glasove, brez jasne sporoœilnosti, ki zaupa predvsem v privlaœnost te ali one osebnosti, je kratkoroœno usmer-jena ter zasleduje zaœasen, minimalen uspeh. Delovanje stranke, ki skuša posredovati družbi kršœanske vre-dnote, naj bi bilo usmerjano dolgoroœno. Sredi porab-niške in moralno brezbrižne družbe si kršœanska de-mokracija, najsi bo pod takim ali drugaœnim imenom, ne sme obetati velikih in hitrih volilnih zmag, upraviœeno pa sme raœunati na zvestobo tistih volivcev, s katerimi deli svetovnonazorsko usmerjenost. Jasna in nedvoumna drža ji bosta s œasom dali tisti ugled, iz katerega zraste konœno tudi trezno zaupanje širšega volilnega telesa. To pa zahteva od œlanstva in vodstva idejne jasnosti, pa samozavesti, strokovne sposobnosti in vztrajnega dela. Treba je zaorati na globoko.

Marko Kremžar

Hamburg. Pridni pripravljalci v kuhinji

15

S L O V E N I J A M O J A D E Æ E L AS L O V E N I J A M O J A D E Æ E L A

Novoletno romanje mladih v Bruselj je bilo nova postaja romanja zaupanja na zemlji, ki ga je priœel brat Roger, ustanovitelj taizéjske skupnosti. Med 29. decembrom 2008 in 2. januarjem 2009 se je v belgijski prestolnici zbralo 40 tisoœ mladih iz vse Evrope, od tega kar 640 mladih iz Slovenije.

*Vlada je sprejela predlog zakona o delnem subvencioni-ranju polnega delovnega œasa, s katerim želi pomagati podjetjem, ki so zaradi svetovne finanœne in gospodar-ske krize v najtežjem položaju in jim že primanjkuje naroœil. Ministri in državni sekretarji bodo dobili nižje plaœe, direktorjem v javnih podjetjih pa so zamrznjene.

*22. decembra je minilo leto dni od uveljavitve šengen-skega obmoœja tudi v Sloveniji. Ob tem policija ugotavlja, da država uœinkovito izvaja nadzor zunanje meje ter uspešno prepreœuje nedovoljene migracije in œezmejno kriminaliteto na notranjih mejah.

*Zveza potrošnikov Slovenije je v sklopu projekta Precenimo cene ugotovila, da je bila letos inflacija na prehranskem podroœju precej bolj umirjena kot lani: do decembra so cene narasle za 4 odstotne toœke, kar je primerljivo s povpreœjem evroobmoœja. Ob drugi obletnici uvedbe evra je Zveza potrošnikov preverila tudi cene razliœnih vrst kave v središœu Ljubljane. V povpreœju so se ti napitki podražili za 30 odstotkov. Ponekod moramo za kavo z mlekom sredi mesta plaœati kar tri evre.

*Predsednik republike Danilo Türk se je v decembru od-pravil na prvi uradni obisk na Œeško, ki je z novim letom prevzela predsedovanje Evropski zvezi. Po njegovi vrnitvi v domovino se še ni polegla polemika o razsipnosti pred-sednika Türka ob obiskih tujine. Naj spomnimo samo, da je najem letala za oktobrski obisk Bosne in Hercegovine stal kar 89 tisoœ 100 evrov, kar znaša 162 delavskih plaœ. Nekateri so takoj preraœunali, da bi predsednikova 13-œlanska delegacija v Sarajevo lahko poletela kar tri-najstkrat, œe bi potovala z redno linijo slovenskega prevo-znika Adrie Airways.

*Mohorjeva založba Celovec in avstrijsko ministrstvo za šolstvo, umetnost in kulturo sta že tradicionalno pred božiœno-novoletnimi prazniki podarila knjige v vrednosti 50 tisoœ evrov. Tokrat jih je prejela Slovenska karitas. Direktor celovške Mohorjeve v Ljubljani Martin Lisec je 11. novembra povedal, da je letošnja akcija že sedma po

vrsti, do zdaj pa so podarili veœ kot 22 tisoœ izvodov knjig v skupni vrednosti 350 tisoœ evrov.

*Zunajparlamentarna stranka Nova Slovenija je predsta-vila predlog, da bi bil 24. december podobno kot v drugih državah dela prost dan, na delo pa bi se vrnili 2. januarja.

*Misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka je prejel odliœje svetega Cirila in Metoda. To najvišje priznanje Cerkve na Slovenskem in dar, s katerim bo lahko nadaljeval svoje poslanstvo, mu je v škofijski palaœi v Ljubljani izroœil pred-sednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran. Misijonar Pedro Opeka na Mada-gaskarju deluje že od leta 1976, posveœa pa se najbolj ob-robnim prebivalcem glavnega mesta, ki živijo na smetišœih. Posebno skrb posveœa tudi otrokom in ljudi uœi živeti od svojega dela, saj meni, da jim s tem vraœa dostojanstvo.

*Po najnovejši napovedi urada za makroekonomske anali-ze in razvoj je Slovenija leta 2008 zabeležila 4,1-odstotno rast bruto domaœega proizvoda, za leto 2009 pa se pred-videva 1,1-odstotno rast. Septembrske napovedi urada so tako navzdol popravljene za 0,7 oz. dve odstotni toœki.

*Slovenija je do konca leta iz Iraka umaknila oba svoja voja ka, ki delujeta v Natovi misiji usposabljanja iraških vojakov.

*Na pristopni konferenci Hrvaške z Evropsko zvezo v Bruslju je Slovenija dala soglasje za odprtje enega in zaprtje treh poglavij. Pri 11 poglavjih je prižgala rdeœo luœ. Premier Borut Pahor je pojasnil, da ima Slovenija za sedem poglavij zadržke zaradi dokumentov, ki po njeni oceni prejudicirajo mejo, kar pa Hrvaška zavraœa. Zdi se, kot da je tokrat slovenska politika vendarle dosegla neko enotnost v odnosu do Hrvaške in da ji ne namera-va popustiti oz. nasesti na prvo žogo. Vlado podpirata tudi državni svet in predsednik države.

ŠportPetra Majdiœ je bila uspešna na novoletni turneji Tour de Ski in je po veœ dobrih uvrstitvah na koncu osvojila skupno tretje mesto, kar je njen najveœji uspeh na tem tekmova-nju. Na 10 km klasiœno pa je zasedla sedmo mesto.V drugem paralelnem slalomu sezone svetovnega poka-la je tretje mesto osvojil deskar Žan Košir. To je njegova najboljša uvrstitev v karieri.

16

I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J

A N G L I J A

LONDONNaj omenim, da smo imeli v »Na-šem domu« v preteklem letu 2008 kar številne obiske prav razliœnih skupin in posameznikov. Po naših skupnostih v Angliji in Walesu je sestra smrt v preteklem letu 2008 precej pogosteje obiskovala naše rojake kot v letu 2007. Prav je, da omenim vesel dogodek iz Derbyja v Srednji Angliji, ko je Rozi Kraj-škova postala magistra znanosti. Bog daj še veœ takih in podobnih uspehov med našimi mlajšimi ro-jaki tudi v letu 2009.Preteklo leto pa nam bo ostalo tudi v nostalgiœnem spominu zaradi od-hoda prijateljev, slovensko-ameri-ške družine Knezovih: Stanka, Ve-ronike ter otrok Nicholasa in male Isabelle, ko so se po veœ kot 7-le-tnem bivanju v Londonu vrnili v Ho-uston v ZDA, kjer je Stanko uslužbe-nec pri Nasi. Izredno ljubka hœerkica Isabella se je Stanku in Veroniki ro-dila tukaj v Londonu. Kot zavedni Slovenci so se pogosto udeleževali slovenskih maš v kapelici »Našega doma«. Kot župnik bom pogrešal tudi obiske Stankovih staršev Rudi-ja in Anice iz Clevelanda, ki sta s si-nom Stankom in družino vedo pri-šla na obisk v »Naš dom«, kjer smo se pogovarjali o aktualnih dogodkih v Sloveniji, med rojaki v Clevelandu in drugod. Gospa Anica je tudi vodi-

teljica MZA, Misijonske znamkarske akcije, za pomoœ slovenskim misijo-nom po svetu. Za vso velikodušno pomoœ Rudija (naj omenim, da je Rudi lani 8. novembra obhajal svo-jo 90-letnico) in Anice tudi naši mi-siji in meni osebno se iskreno za-hvaljujem in kliœem božjega blago-slova na vso dobro in globoko verno Knezovo družino. Tudi njun sin Stanko je bil naš velik dobrotnik. Naj Stanka in družino, ki jih bomo tukaj v Londonu pogrešali, na no-vem delovnem mestu v Houstonu spremlja tudi varstvo Bogorodice – Božje Matere Marije.Na 3. adventno nedeljo ob 4. uri popoldne je bila slovenska maša v kapeli »Našega doma«. Tokrat je prišlo k sv. maši nekaj veœ rojakov iz Londona in okolice, ker po nava-di pred božiœem radi pridejo, da vošœijo župniku in si med seboj iz-rekajo blagoslovljene praznike Od-rešenikovega rojstva, obenem pa poravnajo naroœnino na Našo luœ za naslednje naroœniško leto.Na 4. adventno nedeljo je bila slo-venska sv. maša v Chapel Endu, v Srednji Angliji. Bogoslužje v novi in prijazni župnijski cerkvi je pote-

kalo lepo, saj je tudi temu primer-no ozvoœena. Bralec Janez Prevc je tokrat lepo in s poudarkom prebral obe berili. Vso sveto mašo pa so rojaki kar lepo peli adventne pesmi in na koncu še prelepo božiœno Sveto noœ, ki v slovenskem jeziku še posebno prisrœno in mehko za-doni. Udeležba pri sv. maši je bila sicer bolj majhna. Sveta maša pa je bila darovana za pokojno Margaret Penko iz Walsalla pri Birmingha-mu, ki je odšla v veœnost kak teden pred našim sreœanjem v Chapel Endu. Vsi navzoœi so bili po konœanem bogoslužju povabljeni v župnijsko dvorano k okrepœilu ali bolje k pogostitvi, ki so jo tudi to-krat pripravili Sajetovi fantje s pomoœjo nekaterih drugih tam navzoœih. Vsem skupaj, posebno Sajetovim, naj dobri Bog povrne s svojim blagoslovom.V kapeli »Našega doma« smo to-krat lepo v miru in bolj v družin-skem krogu (s stanovalci Doma) obhajali sveti veœer s slovesnim ka-jenjem in blagoslovom vseh pro-storov Doma in slovesno mašo na sam božiœ. »Naš dom« je, kot vsa-ko leto, prejel blagoslov s kajenjem

Knezovi iz Clevelanda (ZDA) pred Našim domom v Londonu

17

I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I JI Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J

tudi letos na predveœer novega leta in praznika Gospodovega razglaše-nja ali sv. treh kraljev. Ta blago-slov, ki vedno sledi veœernicam v kapeli Doma, ko se blagoslovi in pokadi najprej samo kapelo in na-to še vse prostore Doma, je letos na predveœer sv. treh kraljev pode-lil msgr. Janez Pucelj, škofijski de-legat iz Münchna in Bruslja, ki je prav ta dan prispel na delovni obisk naše misije.

A V S T R I J A

DUNAJNa drugo adventno nedeljo - Mi-klavževo nedeljo - smo dobili du-najski Slovenci obisk iz domovine. Cerkveni pevci in pevke iz župnije Šentjanž na Vinski Gori so morali zelo zgodaj vstati, da so bili že pred pol osmo zjutraj pred cerkvi-jo Srca Jezusovega na Dunaju.Komaj so œakali, da vstopijo, ker je bilo dokaj mrzlo vreme, a je traja-

la še nemška maša. Potem so pri slovenski maši prepevali, njihov gospod župnik Anton Krašovec je somaševal z našim župnikom To-nijem in pridigal. Po maši je cer-kveni zbor zapel še nekaj pesmi pred glavnim oltarjem, nakar smo šli vsi skupaj v dvorano, kjer smo se nekoliko okrepœali še s telesno hrano in pijaœo.Sledi prispevek, ki so ga o vtisih obiska na Dunaju prispevali gostje sami:

Izlet mešanega cerkvenega zbora iz Šentjanža na Vinski Gori na DunajPovabila duhovnika Tonija Štekla, ki deluje na Dunaju, smo se pevci

in pevke zbora Šentjanž na Vinski Gori zelo razveselili. Naša želja je bila, da obišœemo prazniœni predbožiœni Dunaj in hkrati zapo-jemo Slovencem, ki se zbirajo v cerkvi, v kateri mašuje Toni Štekl.Tako smo se v nedeljo, 7. decem-bra 2008, skupaj z našim gospo-dom župnikom Tonetom Krašov-cem odpravili na ta enodnevni izlet – prestolnico nekdanje habsburške monarhije, katere del je bila do le-ta 1918 tudi naša Slovenija. Na pot smo krenili že zelo zgodaj – ob 3.30 ponoœi. Do Dunaja je vožnja hitro minevala, nato pa se je že zaœelo semafor za semaforjem, a smo z zelo natanœno navigacijsko napravo z našim šoferjem Markom takoj prispeli na pravi kraj. Tako smo najprej sodelovali pri nedelj-ski sveti maši. Tam smo Sloven-cem hoteli s pesmijo in besedo priœarati delœek adventa. Seveda pa je ob koncu maše zadonela še tista prava slovenska narodna pe-sem, ki jo mnogi Slovenci po svetu zelo pogrešajo. Na koncu je sledilo še prijetno sreœanje ob toplem œaju in pecivu.V drugi polovici dneva smo se sku-paj z gospodom Šteklom odpravili malo z avtobusom, malo pa tudi Cerkveni zbor iz Vinske Gore je odpel zadnjo pesem.

Pevci iz Vinske Gore se krepœajo po maši v SPC.

18


peš na ogled znamenitosti Dunaja.Tako smo si ogledali zgradbo arhi-tekta Hundertwasserja, œudoviti dvorec Schönbrunn, ki je bil letna rezidenca Habsburžanov. Ogledali smo si le njegovo zunanjost in park. Nato smo se odpeljali v središœe mesta in si po znameni-tem Ringu iz avtobusa ogledali še nekaj znamenitosti: parlament, mestno hišo, gledališœe Burgthea-ter, bivališœe Habsburžanov Hof-burg, spomenike, opero, Karlovo cerkev, muzejske zgradbe …Ko smo izstopili, smo se napotili do stolnice sv. Štefana, ki nas je oœarala s svojo velikostjo in lepoto gotske arhitekture. Na trgu pri stolnici je bila ogromna množica ljudi in pouliœnih umetnikov. Ob dogovorje-nem œasu smo se spet zbrali na Ste-fansplatzu in se peš odpravili do božiœnega sejma pred œudovito zgradbo dunajske mestne hiše, ki je v adventnem œasu œarobno razsve-tljen. V œasu našega obiska je tu vladala nepopisna gneœa.Veseli smo, da smo videli toliko le-pega in doživeli ves blišœ, gneœo predbožiœnega Dunaja. Še posebej pa smo hvaležni gospodu župniku Šteklu za povabilo in za œas, ki nam ga je posvetil.

Jože Sušec

Ker smo imeli obisk iz domovine, je naš Slovenski pastoralni center obiskal MIKLAVŽ (upodabljal ga je ing. Marjan Pirc, nekdanji œlan na-še skupnosti, ki je s svojo družino že nekaj let v Sloveniji) naslednji dan, na praznik brezmadežnega spoœetja Device Marije. Po slovesni maši so se starši z otroki zbrali v dvorani in pripravili kratko igrico, preden je pripotoval Miklavž z angelœkom in dvema parkeljnoma. Zelo lepo je nagovoril tako otroke kot tudi starše in vse prisotne. Na koncu je otrokom razdelil darila.Tretja adventna nedelja je bila druga v mesecu, ko naj bi naš go-

spod župnik odšel maševat verni-kom v Linz, vendar je tokrat iz po-membnega razloga ostal med na-mi. Njegov nekdanji pastoralni asi-stent, sedaj direktor "Korotana", mag. Anton LEVSTEK, je namreœ obhajal svoj 50. rojstni dan in ob tej priložnosti dobil obisk iz domo-vine; cel avtobus sorodnikov s star-ši na œelu in s stricem Francetom, salezijanskim duhovnikom, ter šte-vilnimi prijatelji. Kakor eno nede-ljo prej, tako je bila tudi 14. de-cembra naša cerkev nabito polna; hvala Bogu.Slavljenœev stric France je somaše-val z našim župnikom in tudi pridi-gal. Svete pesmi so radostno vrele iz naših grl. Po maši smo se zbrali v dvorani, kjer smo se še dolgo za-držali ob jedaœi, pijaœi, pesmih in številnih œestitkah. Bilo nam je vsem zelo lepo.Naslednji dan, na sam rojstni dan (15. decembra), je gospod Levstek povabil v Korotan svoje številne prijatelje in dobre znance ter sode-lavke in sodelavce. Najprej je bila predstavljena knjiga KOROTAN - Kulturne prireditve od 1991 do 2008. Glavni pisec knjige je gotovo slavljenec Anton Levstek; številne œlanke pa so prispevali še Boris Po-drecca, Marjeta Cigleneœki, Silvija

Del Miklavževe prireditve v SPC Prizor iz igre pri miklavževanju

Miklavž in angelœek se pripra-vljata na pot v dvorano.

19


Borovnik in Primož Kuret. Knjigo je odliœno predstavil in še odliœneje slavljenca in njegovo delo gospod Karel Smolle.Za duhovno obnovo v adventu je gospod župnik tokrat povabil žu-pnika franœiškanske župnije v Ma-riboru, p. Lavrencija Anžela, ki nam je v soboto pred œetrto adven-tno nedeljo spregovoril v naši knji-žnici, nas temeljito pripravil na prejem zakramenta sprave in po-tem smo številni opravili pri njem sveto spoved. Drugi dan je pater Lavrencij za nas maševal, imel daljši nagovor in bil po maši še na razpolago za spoved. Lepo se je bi-lo z njim pogovarjati; dolgo je ostal z nami in se potem z našim župni-kom odpeljal na kosilo k družini Oswald, ki je doslej redno vse vodi-telje duhovnih obnov pogostila s kosilom. Ob tej priložnosti jima, Ani in Wernerju, izrekamo iskreno zahvalo za njuno gostoljubnost!Slovenci smo imeli kot doslej vsako leto POLNOŒNICO ob 24. uri.Na BOŽIŒ je bila dvojeziœna maša, prav tako za ŠTEFANOVO, ker je ostalo na Dunaju le malo Sloven-

cev, pretežna veœina je za praz-niœne dni odšla domov. Tudi za praznik SVETE DRUŽINE in za NOVO LETO smo Slovenci slavili sv. mašo skupaj z nemško govo-reœo skupnostjo.Na koncu želimo dunajski Slovenci vsem bralcem Naše luœi sreœno, blagoslovljeno Gospodovo leto 2009 in vas prav lepo pozdravlja-mo!

N. V.

GrADec24. novembra 2008 smo z vese-ljem spremljali našega dolgoletne-ga spremljevalca na orglah pri na-ših nedeljskih slovenskih mašah Zoltana Borbelyja na njegovem za-dnjem izpitu v stolni cerkvi v Grad-cu. Kakor smo priœakovali, je svoj študij konœal z mag. art., in sicer z odliœnim uspehom. Z navdušenjem smo mu poleg njegove soproge Re-ke, njegovih staršev, ki so ta veœer prispeli iz Novega Sada, œestitali tudi mi iz cerkvene skupnosti in zakljuœili ta pomemben dogodek s prijetnim pogovorom ob raznih dobrotah in vinœku.

Ker imamo v naši slovenski cerkve-ni skupnosti kar tri Katarine, smo jim 30. novembra, na prvo adven-tno nedeljo, po slovenski sv. maši nazdravili skupaj v našem kletnem prostoru. Vedno se najdejo med na-mi pridne roke, ki poskrbijo, da je ob takih praznikih œim veœ dobrega na lepo pogrnjenih mizah. Prijetno praznovanje smo popestrili s prele-pimi slovenskimi ljudskimi pesmi-mi, katerih nam nikoli ne zmanjka. Tukaj v tem prostoru se poœutimo doma, skupaj se radi poveselimo, tukaj najdemo delœek Slovenije, delœek naše Evrope in na ta naœin tudi prispevamo k ohranjanju ma-ternega jezika.Kljub prijetnemu praznovanju ta dan nismo pozabili na priprave za nedeljo, 14. decembra, ko nas je obiskal mariborski pomožni škof msgr. dr. Peter Štumpf, ki je tudi vodil mašno slavje. V tej mali za-kladni kapeli (Schatzkammerkape-lle), v kateri se vsako nedeljo nava-dno zbere nekaj œez 30 vernikov, je tokrat bila premajhna, saj se je œez 60 vernikov udeležilo slovesne sv. maše.Somaševali so: naš p. Jože Lam-pret, provincial slovenskih minori-tov p. Milan Kos, g. Alojz Kaœiœnik. P. Jože Lampret je vse goste po-zdravil, posebej še pomožnega škofa dr. Petra Štumpfa in župnika Martina Beleja, se jim zahvalil za obisk ter dodal še kratek pregled.Pogled v preteklost: Stari rodoljub se je v preteklosti spraševal: »Oj, kaj pa z vami bo, vi mejniki štirje: Celovec, Maribor, Gorica, Trst …?« Tudi Gra-dec bi mogli k tem mirno prišteti. Že škof Slomšek se je pred 150 leti tru-dil in v tej smeri deloval.

Skupinska slika z Miklavžem v dvorani SPC

20


Situacija po drugi svetovni vojni: Za mnoge begunce in potem delav-ce v Gradcu in na Štajerskem je œez dvajset let skrbel slovenski duhov-nik Janez Hafner, v sedemdesetih letih Martin Belej, ki je lansko leto praznoval 90. obletnico (o tem smo poroœali). Ko smo pred tridesetimi leti prišli v Gradec v župnijo Mari-ahilf (Marija Pomagaj) slovenski minoriti, smo poleg nemške župni-je kmalu nato prevzeli tudi oskrbo slovenske skupnosti (p. Jože Lam-pret, p. Andrej Kropej, p. Janez Žnidar).»Graški škof dr. Egon Kapellari, slovenska škofovska konferenca ter vodstvo slovenskih minoritov

so se tudi po odhodu slovenskih minoritov iz Gradca pred dvema letoma zavzeli za nadaljnjo duhov-no oskrbo slovenskih vernikov. Svoj œas sta nas obiskala škof Leniœ in narodni ravnatelj msgr. Toni Štekl,« je dodal p. Lampret.Na koncu je p. Jože Lampret pou-daril še tole: »Ta zakladna kapela (Schatzkammerkapelle), kjer se zbiramo k bogoslužju, nam je še posebno pri srcu, ker vidimo na freskah dve pobrateni mesti: Gra-dec in Ptuj; Marijahilf – Marija Pomoœnica je stoletja veljala za Mater mesta Gradca, kar nam lepo ponazarja graška freska. Dejstvo je tudi, da sta ta dva minoritska sa-

mostana edina preživela jožefinske reforme na Štajerskem. Slovenska skupnost smo nekaj edinstvenega, veœkrat kot mala združena Evropa. Trudimo se, da se poœutimo kot doma, da bi ostali zvesti Bogu, na-rodu in slovenski pesmi.«Vsi smo se po svojih moœeh potru-dili, da ta pomemben dogodek ostane v lepem spominu. Študent-ka Irma Miheliœ in Mirko Bariœ sta popestrila bogoslužje s solopetjem, na orglah pa jih je spremljala Reka Borbely. Slovesnost sv. maše je zakljuœil Adolf Koletnik, nekdanji œlan graške opere, sedaj v pokoju, ki je na pozavni izvedel Ave Marijo Charlesa Gounoda.V zahvalo za obisk smo pomožne-mu škofu msgr. dr. Petru Štumpfu in provincialu Milanu Kosu izroœili košarice s slovenskimi dobrotami in slovenskim vinom. Škof Štumpf pa nam je podaril molitev »Ali si že kdaj pomislil, kako bi Bog molil oœenaš?«V našem kletnem prostoru smo na-to goste poœastili z dobrotami, ki so jih spet pripravile pridne roke iz naše skupnosti, ki so za ta dan po-sebej okrasile mize, pri katerih so potekali prijetni pogovori, prežeti s slovensko pesmijo.

Naš organist Zoltan Borbely, mag. art., s œlani naše cerkvene skupnosti, prijatelji in starši v stolni cerkvi v Gradcu

Izroœitev košaric pomožnemu škofu msgr. dr. Petru Štumpfu in provincialu Milanu Kosu v zakla-dni kapeli in poœastitev gostov v našem kletnem prostoru

21


75. rojstni dan je 15. novembra praznoval gospod Léo CURK. Veli-ko bi lahko o njem napisala. Saj kar vsi trdijo, da je veœ v Misiji v Merlebachu kot doma v Thedingu. Zares lahko reœem, da je zvest in prisoten ob vsakem delu pri domu v Merlebachu. Œeravno mogoœe malo pogodrnja, kadar ga le pre-pogosto kliœejo dolžnosti in delo slovenskega doma. Toda LEO je vedno tukaj in vsi smo ponosni nanj. Na njega se ob vsakem delu lahko zanesemo. Skrbi, da v kleti ne zmanjka pijaœe, skrbi, da pri ce-lodnevnih sreœanjih ljudje ne trpijo žeje. In œe povrtamo malo v njego-vo osebno življenje, najdemo za-klade, ki jim posveœa ljubezen: lju-bi svojo družino. Njegovi trije vnu-ki so mu v nepopisno sreœo. Je lju-bitelj športa: zelo rad kolesari, ze-lo rad smuœa in kadar se mu ponu-di priložnost, se zelo rad povzpne

Marsikdo reœe, vsaj tako, kot je bilo 2008. Ne smemo pa gledati samo v smer prihodnosti, da ne bi pomisli-li veœ na œase preteklega leta. Osta-li so nam bogati spomini in še mar-sikaj, kar nas spominja in skoraj zahteva omembe.Kar preskoœili smo nekaj okroglih obletnic, ki jih želim danes omeni-ti, saj imam do vsakega œlana dru-štva veliko spoštovanje in pred-vsem ob visokih okroglih obletni-cah naših zvestih œlanov. To pot moram seœi še kar v mesec okto-ber.70. rojstni dan je praznoval že 5. oktobra gospod Raymond BRE-TNACHER. Po rodu je domaœin, to-da naš zvesti œlan, res je, da ob ra-zumevanju slovenskega jezika na-stanejo manjše težave. Œe pa œesa ne razume, ga to prav niœ ne moti in v veselje nam je, ker se med na-mi lepo in ugodno poœuti. Udeležu-je se naših rednih sreœanj in tudi velikokrat z dobro voljo priskoœi na pomoœ ob težkih delih.65. rojstni dan je praznoval 20. ok-tobra gospod Paul VRETIŒ. Z ženo Nicole sta zvesta celodnevnim sreœanjem, tako da imata že kar svoj prostor v dvorani. Oba sta ze-lo prijetna, družabna. Nosita sicer

v srcih globoke slovenske korenike in œeprav jima s težavo teœe sloven-ska beseda, sta presreœna v druž-bi, kjer se oglaša slovenska pesem in ponosna sta na govorico svojih staršev.

In že so bile pred nami priprave za božiœ. Samo te priprave so bile ne-kaj posebnega, tihe in radostne, pa tudi polne priœakovanja in spošto-vanja. Zadnjo nedeljo pred božiœem smo se ob treh popoldne zbrali in skupaj z otroki okrasili božiœno drevo, za katero je poskrbel Jože Skafar, ter postavili jaslice. Na sve-ti veœer smo se posebno pripravlje-ni poglobili in razmišljali o svojem duhovnem življenju. Po polnoœnici smo zapustili našo zakladno kape-lico, prežeti z novo moœjo in upa-njem za življenje. Tako okrepljeni bomo lažje prestopili prag v novo leto.

mag. Ivanka Gruber

F R A N C I J A

FreYMING-MerLeBAcHZadnjo stran starega leta smo odtr-gali in nov koledar nas vabi v leto 2009. Kaj nam obeta? Vsak si želi uspešno, zdravo in še vse mogoœe.

Požrtvovalni Leo Curk na dan 75. obletnice rojstva. Iskreno œestitamo!

Pred prazniœno okrašeno misijo je padal prvi decembrski sneg.

22


na kakšen hrib in tudi nekaj višjih gora je že osvojil. Veliko pozornost posveœa vrtu in s ponosom zre, ka-dar se uspešno razvija vrtnina. Vsak dotik z zemljo mu pomeni sprošœenost in veselje.Léo, Bog naj te ohrani zvestega vsemu, kar ljubiš, bodi vesel in sreœen v družini in prijetnih tre-nutkov pri slovenski Misiji ti želi-mo vsi Prijatelji društva.24. novembra je praznovala Mari-ja REINHALTER 65. rojstni dan. Gospa Marija je zvesta œlanica dru-štva in zvesta naroœnica revije NA-ŠA LUŒ. Z velikim veseljem jo priœakuje vsak mesec. Naša Marija je preprosta tiha žena, toda z vese-ljem prihaja v družbo in je redni

gost pri vsakomeseœnih sreœanjih. Vsako nedeljo se lahko sreœamo z njo pri sveti maši. S svojim vozilom pripelje še druge gospe iz bližnjega predela Merlebacha – Cocherna. Nudi jim možnost sv. maše in smo ji v imenu Misije zelo hvaležni za vse, kar stori dobrega v njen prid. Gospa Marija, Bog naj vam povrne Vašo dobroto.30. decembra je praznovala go-spa Marija WETZEl že višjo stopniœko življenja – 80 let preho-jene poti pušœa za seboj. V tem le-tu je doživela težko preizkušnjo življenja, postala je vdova. Smrt ji je iztrgala moža Raymonda. S te-žavo se privaja življenju brez nje-ga. Toda prav v tem je naša Misi-

ja center, kjer œlovek, še bolj žalo-sten, lažje prenese trenutke žalo-sti in osamelosti. V veliko tolažbo in podporo sta ji sinova Andrej in Štefan in v nepopisno veselje nje-ni vnuœki.Vsem omenjenim slavljencem želi-mo v imenu društva PRIJATELJEV veliko lepega in bogatega na du-hovni in kulturni ravni, zdravja in sreœnih dni. Ostanite zvesti naši le-pi slovenski besedi in bogatim do-živetjem, ki nam jih nudi naša Slo-venska misija.Pri zadnjem celodnevnem sreœanju leta 2008, v nedeljo, 8. decembra, smo v veselju priœakali sv. MI-KLAVŽA. Prišel je ob 15. uri v spremstvu parkeljna in angela.

Ivan Pouh na praznik sv. Barbare podarja osebno rudarsko svetilko za veœno luœ naše kapele.

Na Hochwaldu je zbor JADRAN z orkestrom izvajal slovenske božiœne pesmi.

Pogled na del udeležencev polnoœnice v Merlebachu Kuhano vino je po maši ogrelo srca.

23


ci v nedeljskem krogu, ki si ga brez zakoncev Boda in Roswithe Grüner, ki tudi sicer ogromno prispevata k življenju naše slovenske in cerkve-ne skupnosti v Berlinu, ne moremo predstavljati. 14. decembra pa smo proslavili rojstni dan naše zveste dobrotnice gospe Marinke, ki nas je tudi tokrat pogostila z naravnost kraljevsko pojedino iz najbolj sla-stnih domaœih dobrot, ki nam jih je prinesla s seboj s slovenske doma-œije, kjer navadno preživlja poletni œas. Miklavž, ki so ga otroci na nje-gov veœer v dvorani ob bogatem sporedu pod vodstvom gospe uœiteljice Magdalene Novak priœakali z odliœno odigrano igrico o Rdeœi kapici, nas je tokrat obda-roval kar dvojno: otroke z darili, odraslim pa je poklonil znanstveno sreœanje »Po Trubarjevi sledi«, ki si ga je Boštjan Dvorák zamislil kot mednarodni simpozij o ustvarjanju in negi knjižnih jezikov in se je od-vijalo v župnijski uœilnici 6. in 7. decembra v poœastitev izteka joœega se Trubarjevega leta. Predavanja, ki sta jih, podobno kot že prej pet-dnevno svetovno slavistiœno sre-œanje Slavic Linguistic Society av-gusta lani, v sodelovanju organizi-

Otroci in vsi odrasli smo ga spreje-li z velikim aplavzom in vsem so se zasvetile oœi od sreœe ob pogledu na tega sv. moža dobrote in veselja in mu potrdili, da smo zelo veseli njegovega obiska. Bil je radodaren do vseh otrok in tudi gospod žu-pnik VILLINGER, ki je bil naš gost te nedelje, je bil deležen darila. Go-spod župnik KAMIN se je lahko tu-di posladkal od podarjenih slašœic.Od te nedelje nas je loœila še doba 14 dni do sv. veœera. 24. decem-bra ob 18. uri smo se zbrali pri pol noœnici. Kapela se je napolnila do zadnjega kotiœka. Pesmi, ki sla-vijo NOVOROJENEGA, so zadonele v kapeli sv. Jožefa in se dotaknile vseh veselih in žalostnih src in to je toplina skrivnostne noœi, ki zaja-me vse œloveštvo in brezmejna lju-bezen NJEGA, ki je prihajal med nas. Pesem SVETA NOŒ je zbor zapel kar v treh jezikih: v sloven-skem, francoskem in nemškem in je objela in prodrla v dušo vsakega prisotnega tega svetega bo žiœnega veœera.Po slovesni sveti maši je gospod župnik Jože KAMIN povabil vse navzoœe na kozarœek toplega slo-venskega vina refoška. Ob tem pri-jateljskem kozarœku so krožile kri-

žem dvorane želje za lepo prazno-vanje praznikov. V veselju in no-tranji sreœi smo se razšli v toplino svojih domaœih ognjišœ.Preko božiœnih praznikov in za-dnjih dni starega leta smo stopili v NOVO LETO 2009, ki naj bo blago-slovljeno in sreœno za vsakega slo-venskega rojaka doma in širom sveta, to so želje Prijateljev Sloven-ske katoliške misije.

Jožica CURK

N E M » I J A

BerLINMiklavž, »Po Trubarjevi sledi«, Kresnice in usoda slovenskega radiaLetošnji advent je bil v slovenski župniji pri sv. Elizabeti zelo pester, saj ga je zaznamovalo rekordno število sreœanj in prireditev. Od rojstnih dni naj omenim gospoda Grünerja, ki ga je slavil 29. novem-bra, praznovali pa smo ga na 1. adventno nedeljo ob žlahtni kaplji-

Miklavž in njegovi angelœki, ter nastop Rdeœe kapice za Miklavža od slovenskega dopolnilnega pouka.

24


rala slovenska župnija in jeziko-slovni center ZAS, so se tokrat vr-tela predvsem okrog Trubarjeve prevajalske dejavnosti in njegove-ga vpliva na razvoj slovenskega je-zika, in nam razkrila nekatere pov-sem nove izsledke; dr. Marko Dvorák, literarni zgodovinar in do letos vodja slovenske misije v Ul-mu, nam je s prispevkoma »Tru-bar osebno« in »Trubar tako in drugaœe« predstavil njegov odnos do narodne identitete in jezika, prof. dr. Francka Premk, razisko-valka z inštituta SAZU v Ljubljani, nam je v predavanju z naslovom »Vesela žetev« v soboto razkrila njegov kreativni delež pri prevaja-

nju Svetega pisma in dokazala, da je poleg latinšœine in nemšœine oœitno dobro obvladal tudi hebrej-sko in se v mnogih primerih ravnal neposredno po originalu, v nedeljo pa nam je prof. dr. Anita Peti-

Stantiå, predavateljica z univerze v Zagrebu, to še potrdila, ko nam je spregovorila o njegovih povezavah in sodelovanju z drugimi intelektu-alci, predvsem z Matijem Vlaœiœem Ilirikom, hebraistom na veœ uni-verzah, ki je moœno vplival nanj in ga ogrel tudi za hrvaški jezik. Tako so se zanimiva predavanja sklada-la med seboj in se nepriœakovano dopolnjevala; vsa štiri bodo, sku-paj z dodatnimi prispevki in deli napete diskusije, objavljena v po-sebni knjigi v prihajajoœem letu. Pestri advent je kar prehitro minil. Veliœastno polnoœnico so nam to-krat ozaljšale brhke »Kresnice« iz Nove Gorice, œudoviti ženski trio

Krst tretjega otroka družine Boruta in Marije Blatnik, Felixa

Kresnice z Martino Konda, urednico slovenske-ga radia

Zakonca Grüner

Marinka prejema darilce za rojstni dan.

Predavateljica prof. dr. Francka Premk in njen mož z Boštjanom Dvorákom pred našo mladiko najstarejše slovenske trte

25


(Boža Hvala, Matejka Œerne in Moj-ca Milone) ob spremljavi kitarista Dinka Hrabriœa, in nam priœarale še dva božiœna koncerta v cerkvi, v dvorani pa ganljiv nastop sloven-skih evergrinov vseh desetletij. Na štefanovo je naš župnik Dori po stari navadi blagoslovil vodo, vino in otroke, zaœela pa se je tudi sezo-na ledenega kopanja. Ob koncu le-ta smo žalostni in zaskrbljeni zara-di nevarnosti ukinitve slovenskega radia: da ne bi bila oddaja 28. de-cembra zadnja v okviru privlaœnega slovenskega radijskega sporeda, ki ga že 12 let požrtvovalno vodi in ustvarja naša radijska urednica Martina Konda v Berlinu, moramo izvesti moœan pritisk na radijsko hišo Funkhaus Europa, da se – ra-dio multi-kulti se namreœ ukinja – tudi slovenski program, tako kot programi v drugih jezikih, privza-me v novi okvir. Oddajo, ki nas po-vezuje in ohranja, hoœemo ohrani-ti – in ne razumemo namere radij-ske hiše, da bi s koncem leta ukini-la ravno slovenski program.

Boštjan Dvorák

HAMBUrG

Zadnja sveta maša v starem letu bo ostala hamburški skupnosti še

dolgo v spominu. Imeli smo jo 26. decembra, na god sv. Štefana in dan samostojnosti Slovenije. Vsega tega smo se spomnili tudi pri sveti maši ter prepevali slovenske bo-

žiœne pesmi, tokrat skupaj z vokal-no-instrumentalno skupino »Kre-snice« iz Solkana pri Novi Gorici.Lepše nagrade nam župnik Dori ni mogel pokloniti za konec leta, kakor je bil božiœni koncert, ki so nam ga po sveti maši zapele Boža Hvala, Mojca Milone in Matejka Œerne (po poklicu uœiteljice) ob spremljavi kitarista Dinka Hra-briœa. V lepih, posebej za ta kon-cert krojenih oblaœilih so stale pred oltarjem sv. Bonifacija in œe bi imele še perutniœke, bi izgleda-le kot angeli. Simpatiœne kresniœke, ki niso samo lepo »svetile«, so nam s svojim petjem zares polep-šale božiœne praznike. Njihovi an-gelski glasovi so segli globoko v srce številnih vernikov. Navdušeni so bili tudi naši hrvaški obiskoval-ci svetih maš, saj so Kresniœke po-leg slovenskih zapele tudi veœ pe-smi v hrvaškem, italijanskem, an-gleškem in nemškem jeziku. Deja-le so, da so prišle z veseljem med nas in nam na ta naœin prinesle košœek domovine, saj smo ji ostali tudi v tujini zvesti že veœ kot 40 let. Ganile so nas tudi globoko segajoœe božiœne misli med kon-certom, ki jih je prebirala Boža,

Kresnice v Hamburgu Slavljenca Vera Šeme in Marjan Juriœ

Slavljenca Sieglinde Magerl in Marjan Juriœ

Bruno Impriœ je godoval s hamburško skupnostjo.

26


AUGSBUrGSlovenskim vernikom v Augsburgu in Kemptnu bo ostalo leto 2008 v spominu kot leto preseljevanja. O teh stvareh je Naša luœ poroœala že v prejšnjih številkah. Konec maja 2008 je prišlo do spremembe v Au-gsburgu, konec novembra pa v Kemptnu. Pri obeh je augsburška škofija finanœno priskoœila na pomoœ in s svoje strani omogoœila, da slovensko govoreœi kristjani ne-moteno in samostojno oblikujejo svoj naœin življenja in delovanja.Med dogodke zadnjega meseca v letu velja omeniti miklavževanja in božiœni praznik. Poroœilo o mi-

klavževanju v Ravensburgu in Ul-mu je bilo objavljeno že v prejšnji številki. Tokrat naj omenimo tudi Augsburg, kjer so za živahen pro-gram poskrbeli otroci pod vod-stvom gospe Cvetke Javernik in pevski zbor pod vodstvom Romana Kutina. Na koncu je Miklavž vse blagoslovil in obljubil, da œez leto dni spet pride naokoli. Spomin Je-zusovega rojstva je bil obeležen s polnoœnicama v Ravensburgu in Ulmu ter z dnevno mašo v Augs-burgu. Obisk maš je bil povsod vi-soko nadpovpreœen in kdor se je božiœnega praznovanja udeležil, se je ob koncu lahko okrepœal s kuha-nim vinom.

povzete so bile po P. Bosmansu in P. Mazzolari.Tudi v lepo okrašenih skupnih pro-storih, ki jih je tokrat okrasila dru-žina Edl, so se sijajne kresniœke že-lele zahvaliti za tako lep sprejem hamburški skupnosti z dodatnim majhnim koncertom. Spomin na-nje bo še dolgo grel naša srca.Posebej poœašœeni so se œutili naši slavljenci rojstnih dnevov, med ka-terimi sta bili tokrat Vera Šeme in Sieglinde Magerl, »zabavni mini-ster« Marjan Juriœ ter naš vsakole-tni dobrotnik posebne veœerje ob zakljuœku starega leta, Stanko Br-ce, ki je pripeljal s seboj tudi svoje-ga brata Lojzeta, poklicnega ku-harja.Godovni dan sv. Štefana pa smo to-krat nazdravili s Štefanom Barba-riœem, ki je letos pripeljal svoje go-ste kar v našo skupnost, tako da smo lahko tudi mi z njim godovali. Tudi najmlajši godovnik, enoletni Bruno Impriœ, je godoval med na-mi.18. decembra je hamburško skup-nost nepriœakovano zapustil 47-le-tni Oto Fritz iz okolice Maribora. Družini izrekamo globoko sožalje.

D. D.

Brata Stanko in Lojze Brce Štefan Barbariœ z ženo Nedo

Miklavž v Augsburgu

27


kateri od teh, ki smo ostali v tej no-vi »domovini«, smo se z veseljem udeležili obiœajnih slovenskih maš, ki so na sporedu vsako leto. Tukaj doživimo trenutke domaœe verno-sti, nam lastnega praznovanja, božiœnega petja.Na sveti veœer smo imeli zelo lepo obiskano zgodnjo »polnoœnico« ob 19. uri v Moersu. Za uvod nam je mešani zbor »Slovenski cvet« za-pel nekaj božiœnih pesmi in tako uglasil navzoœe na sveto daritev, pri kateri je potem ob orgelski spremljavi Danice Ban dajal moœno podporo ljudskemu petju.Ob 23. uri je bila polnoœnica v cer-kvi sv. Janeza Krstnika v Altenes-snu. Tukaj ljudsko petje na orglah podpira naš zvesti dolgoletni orga-nist Geza Geber. Tukaj je potem sveta maša tudi na sam praznik ob 9.30. Ob 11.15 pa je božiœna maša v kapeli bolnišnice sv. Klemena v Oberhausnu.Tudi na god sv. Štefana je dopol-dne maša v farni cerkvi v Altenes-snu, popoldne ob 16. uri pa v 30 km oddaljenem Castropu. Tukaj je po sveti maši prijateljsko sreœanje ob domaœih dobrotah.Pri vseh teh mašah je bilo navzoœih

260 ljudi. Nabirke so bile naš pri-spevek nemški adventni akciji Ad-veniat, ki je letos namenjena za pa-storalne potrebe v velemestih v Južni Ameriki.Statistika naše župnije v letu 2008 je skromna. Imeli smo en krst, dve poroki in dva pogreba. Omenjam samo tiste, pri katerih je bil navzoœ slovenski duhovnik. Slišal sem, da je bilo pogrebov veœ, pa o njih ni-sem obvešœen.

Naši faraniMed œlani naše župnijske skupno-sti so tudi ljudje, ki so cenjeni v tu-kajšnjih nemških ustanovah. Mi-slim, da je prav, da omenim visoko

Slovesno praznovanje 60-letnice Franca KolmanaOkroglih 60 let je v nedeljo, 21. de-cembra, doœakal daleœ naokoli po-znan Slovenec v Augsburgu, Franc Kolman. Kdor ga pozna, ve, da se pri njem dobi dobra slovenska mi-neralna voda, radenska, razne do-bre znamke vrhunskih slovenskih vin pa še kaj za pod zob. Sorodni-ke, prijatelje in znance je povabil na praznovanje v soboto, na veœer pred rojstnim dnevom. Živahna glasba, okusna hrana, dobra ka-pljica, duhoviti skeœi, zapete pe-smi, izgovorjene šaljive recitacije in še kaj je prispevalo k temu, da je œas praznovanja kar prehitro mi-nil. Najbolj vztrajni so slavili kar do zajtrka. Tudi na tem mestu naj bodo izreœene dobre želje in œestitke: Franci, ostani zdrav, kre-pak in odprtega srca kot do sedaj! Bog te živi, ti kliœe vsak, ki te po-zna.

eSSeNV bližnjem spominu nam ostajajo svete maše božiœnih praznikov. Nekateri œlani naše župnijske sku-pnosti so imeli sreœo, da so bili v tem œasu v domovini Sloveniji. Ne-

Slavljenec Franc z družino Rudolf Zdovc - 60 let - Slovenec in Evropejec

Plaketa, ki jo je prejela Štefka Pirc

28


priznanje in plaketo obœine Bot-trop, ki jo je v zaœetku leta 2008 prejela Štefka Pirc.Župan Peter Noetzel je takole ute-meljil Štefkino odlikovanje: »Štefka Pirc prejme mestno plaketo za svo-je prizadevanje pri integraciji pri-seljencev. Že 25 let je prostovoljna sodelavka župnijske Karitas in so-cialnega dela v župniji sv. Janeza. Skrbi za prebivalce mestnega pre-hodnega doma na Brentanostras-se. Na njo se obraœajo v svojih skr-beh in težavah mnogi begunci iz držav nekdanje Jugoslavije. V okvi-ru Karitas veliko pomaga begun-skim otrokom pri njihovih domaœih nalogah. Otroci posredujejo svojim staršem stik s Štefko, ki je tudi njim vedno pripravljena priskoœiti na pomoœ v njihovih problemih. Ko pa se vsakdanje težave vživljanja v novem okolju nekoliko zmanjšajo, Štefka ne odneha v svoji pripra-vljenosti in pomoœi kot posredoval-ka v otroških vrtcih, šolah in ra-znih uradih.«Vem, da se pri Štefki doma telefon skoraj ne ohladi. Vedno jo kliœejo za to ali ono pomoœ pri Karitas, pri župniji, v mestnih uradih, kjer je

tudi prevajalka. Je tudi œlanica pevskega zbora »Slovenski cvet« pa tudi v nemškem pevskem zboru v Kirchhelenu. Zaposlena je kot pogodbena uœiteljica v osnovni šoli in ima redno delo v domu ostare-lih, kjer skrbi za družabno zaposli-tev in zabavo oskrbovancev.Veliko hvaležnost dolgujemo Štefki tudi farani župnije Essen, saj sodi med tiste ljudi, ki so gonilna sila ob pripravah naših župnijskih prire-ditev, zlasti binkoštnega sreœanja.Kot redni naroœnici Naše luœi in Ognjišœa za njeno pridnost in pri-znanje Štefki œestitamo vsi farani in bralci Naše luœi.

Lojze Rajk

Miklavževanje v Krefeldu in Hildnu, gledališki predstavi v Krefeldu in EssnuDruštvo »Slovenski zvon« je skupaj z župnikom Lojzetom Rajkom in slovenskim uœiteljem organiziralo v soboto, 6. decembra, miklavže-vanje v Krefeldu.V prazniœno okrašeni cerkveni dvorani so se tako otroci kot njiho-vi starši in gostje najprej posladka-li z razliœnim adventnim pecivom, ki so ga spekle slovenske mame in babice. Sledil je obisk Miklavža z dvema angeloma. Po slovesnem Mi klavževem nagovoru so vsi uœenci in uœenke, ki obiskujejo slo-venski dopolnilni pouk v Krefeldu, nastopili z recitacijami in pravljico Božiœna želja. Za pester program so poželi buœen aplavz. Miklavž je otroke pohvalil za njihov trud in jim razdelil darila.Po veœerji so œlani odrasle igralske skupine KUD iz Vitomarcev v reži-ji Milana Œernela zaigrali igro »Mo-ža je zatajila«. Burki neznanega avtorja v treh dejanjih, ki jo je pri-redil Milan Œernel, smo se iz srca nasmejali. Celo najmlajši, ki so se-deli kar na tleh odra, so z navduše-njem gledali komedijo. Sledilo je

Štefka Pirc (druga z leve) je prejela plaketo obœine Bottrop

Rojaki v Krefeldu po maši na miklavževo

29


druženje in prepevanje slovenskih narodnih pesmi. Za dobro voljo so poskrbeli harmonikarji: Roman Pezdir, Tone Pezdir in Darko Štam-car.Prireditve v Krefeldu se je udeleži-lo 75 ljudi, kar je vzpodbudno za prihodnje kulturne prireditve.V nedeljo dopoldne so amaterski igralci in igralke nastopili z igro tu-di v Essnu. Tukaj je bilo okrog 45 ljudi, pogrešali pa smo mlade! Go-spod župnik je s cerkveno skupno-stjo organiziral tudi adventni ba-zar.Popoldne je Miklavž obiskal otroke v slovenskem društvu »Maribor« v Hildnu. Tako otroci kot starši so

napolnili prostore društva. Miklavž je bil preseneœen nad številnim obiskom. Otroci, ki obiskujejo slo-venski dopolnilni pouk v Hildnu, so zapeli pesmico »Jesenski raj«. Na-to so recitirali pesmice, posveœene Miklavžu in praznikom. Dve dekli-ci sta zaigrali na flavto. Miklavž je poimensko klical otroke in jim de-lil darila, pri tem mu je pomagal parkelj. Tudi malœki, ki obiskujejo vrtec, so bili korajžni in so Mi-klavžu recitirali pesmice v sloven-šœini in nemšœini, nekateri so tudi zapeli. Sledilo je druženje v dru-štvu. V Hildnu se že leta trudijo za ohranjanje slovenskega jezika! Pri narodni zavesti, ki jo imajo, jim to tudi v veliki meri uspeva!

Dušan Œegovnik

FrANKFUrTZaœetku adventnega œasa da svoj poseben in svojevrsten peœat Mi-klavžev obisk. Na treh krajih smo ga priœakali. Najprej je bilo to v Li-chu na prvo decembrsko nedeljo po dopoldanski maši. Miklavž je tu za vsakega pripravil preprosto da-rilo, ljudje pa so skupaj z župni-

kom poskrbeli še za hrano in pijaœo. Ker pa je Stanislav Buœar iz Licha sredi novembra zaokrožil svoja leta na 60, sta z ženo poskr-bela še za dodatne sladkosti iz ku-hinje. In tako je ta obiœajni zajtrk po maši postal pravzaprav kosilo.To nedeljo, 7. decembra, pa smo imeli Miklavžev obisk tudi v Frank-furtu. Po popoldanski maši smo napolnili dvorano pod cerkvijo Ma-rijinega Srca, otroci pa so pod vod-stvom uœiteljice Natalije Robnik Miklavžu, ki so ga imeli v svoji sre-di, pokazali svoje jezikovno znanje. Seveda pa tudi vsem navzoœim, ta-ko staršem kakor vsem ostalim. Vsakdo od prisotnih je bil obdaro-van. Starši so seveda za vse pri-pravili tudi malico, tako s klobasa-mi kakor s pecivom. Naslednji dan, na praznik Marijinega Brezmade-žnega spoœetja, pa se nas je nekaj malega zbralo tudi k veœerni prazniœni maši. Še pred tem pa je imel župnik skoraj ves tisti dan le-tni sestanek duhovnikov in drugih pastoralnih pomoœnikov tujejeziœ-nih župnij v škofiji Mainz. Kot utri-nek s tega sestanka naj bo poveda-no, da bo v septembru leta 2009 katedrala v Mainzu praznovala

Miklavž med najmlajšimi

Dramska skupina iz Vitomarcev v Krefeldu

Stanislav Buœar z ženo Moniko iz Licha je dopolnil 60 let.

30


božiœno praznovanje. Nekaj take-ga smo poskušali ustvariti s praz-niœ nim bogoslužjem na te praz-niœne dni tudi v Frankfurtu, Darm-stadtu in Mainzu, kjer smo imeli mašo.Kar tri družine so se v decembru preselile v Slovenijo. V zaœetku de-cembra sta se preselila v domovino v svojo hišo v Rožno pri Brestanici Alojz in Marija Bohorœ. Tik pred božiœem pa sta se preselila v Sev-nico Jožica in Anton Racman, prav tako pa tudi Škrabanovi štirje v Rakiœan pri Murski Soboti, tako Marta in Stanislav kakor tudi hœerki Tatjana in Simona. Seveda pa se bomo z njimi prav gotovo še

œastitljivi jubilej, 1000-letnico zgra-ditve tako imenovane stolnice nad-škofa Willigisa.Tretji Miklavžev obisk pa smo ime-li 14. decembra v Mainzu. Žal to-krat ni bilo nikogar iz sicer majhne skupnosti v Darmstadtu kakor v prejšnjih letih. Po maši v kapeli sv. Antona so prisotni pripravili pro-stor in pripravljene stvari za naše skupno kosilo. V tem œasu pa je tu-di Miklavž prispel, nagovoril in spodbujal prisotne, tako dva naša mala ministranta Leona in Adria-na kakor odrasle. Seveda je vse ob-daril, pa tudi sam se je pridružil skupnemu kosilu in še nekaj œasa ostal v naši družbi. Lepi trenutki

so, kadar lahko po maši še posedi-mo ali celo skupaj pomalicamo ali imamo kosilo, kakor je to v Lichu ali obœasno tudi v Mainzu.Adventni œas pa se zakljuœi na ta-ko lep naœin, kot je sveti veœer in

Po Miklavževem obisku v Mainzu smo imeli tudi skupno kosilo.

Miklavž posluša in gleda nastop otrok.

Zajtrk na Miklavževo nedeljo po maši v Lichu

Vsi prisotni so v Mainzu po-zorno prisluhnili Miklavževim besedam.

Kako že beremo v Svetem pismu, sprašuje Miklavž v Mainzu.

31


videli v Frankfurtu ali kje drugje tu v okolici, bodisi zaradi vnukov ali kakšnih drugih opravkov. Naj jim bodo dnevi v domovini prijetni, kaj veœ o njih pa morda kdaj kasneje.

rem

INGOLSTADTRomanje Tonœi Spiegl v Santiago v ComposteliDnevi v Medžugorju so se mi glo-boko vtisnili v spomin. Moja ma-ma mi je že pred leti opisala svoje romanje k medžugorski Mariji. Ni-sem vsega razumela, bila sem preveœ razumarska in nisem po-slušala svojega srca in duše. Toli-ko bi lahko mami povedala o svo-jem romanju v Medžugorje, toda bilo je prepozno, hudo mi je bilo, mama me ni veœ spoznala, kajti leži v sobi za dementne v domu za ostarele.Potem je nekega torka letos febru-arja bil oglas v našem okrožnem œasopisu, da bo znana banka iz moje bližine organizirala romanje po Jakobovi poti k svetemu Jako-bu v Composteli. Kratek klic in bi-la sem na seznamu romarjev. Œudo vito, moja dolgoletna želja se bo izpolnila. Kmalu za tem sem dobila vse potrebne papirje. Pre-den smo šli na pot, smo se veœkrat dobili na informativnih veœerih. Prijavilo se nas je 37 romarjev, porazdeljenih v 4 skupine, veœ žensk kot moških, med 45. in 70. letom starosti. Postopoma smo se med seboj spoznavali na teh infor-mativnih veœerih in na pohodih po okolici, ko smo si nabirali kondici-jo. Koliko priprav je bilo, preden smo zaœeli pakirati za na pot. Oprema naj bi bila lahka in pri-

se je v Burgosu s 4. skupino. V Sa-riji se bomo 20. maja spet sreœale vse štiri skupine. Bon camino – sreœno pot. S Kristino, ki je mojih let, za glavo manjša od mene, ur-na, bistra in zelo iznajdljiva, sva se razumeli brez mnogih besed. Skupaj smo hodili, vœasih se mi je zdelo, da jo je nahrbtnik nosil, ta-ko velikega je imela. Vsi smo ime-li isto pot, 300 km, s tem, da so se druge skupine, razen naše, od œasa do œasa vozile z avtobusom do Sarije, kjer smo se spet zbrale vse skupine in skupaj smo hodili do cilja še preostalih 114 km. Edi-no naša skupina je zaœela pri Leo-nu in konœala v Santiagu 175 km; prehodili smo še 25 km do Fine-sterre (v starih œasih je veljal ta kraj za konec zemlje).

Ivan MlinariœTežko je pisati o prijatelju, ker se misel ustavlja ob tolikih detajlih. V Ingolstadtu se je namreœ spet konœala ena slovenska zgodba, 36-letno delovno obdobje v avto-mobilski tovarni Audi. Œas odšte-vanja se je iztekel našemu rojaku in prijatelju Ivanu Mlinariœu. V pe-tek, 12. decembra 2008, je še zadnjiœ šel na delo v noœni smeni,

merna tako za sonœno kot za de-ževno vreme. Spalna vreœa, de-ževna zašœita, dobri œevlji, perilo, nogavice, brisaœe, zdravila, doku-menti, fotoaparat. Vse naj bi zne-slo 10-15 odstotkov lastne telesne teže. Seveda nemo goœe. Stopila sem z vso opremo na tehtnico, 100 kg, veliko preveœ! In zaœelo se je znova izbiranje, kaj je potrebno in kaj je odveœ. Konœno je bilo ta-ko daleœ! Bila je pomlad, sonœni dnevi so dali upati, da bo v Špani-ji toplo. Tisto nedeljo popoldne še zadnji velik sladoled, ponoœi pa sem bila že na poti. Romanje se je zaœelo, krenili smo 12. maja ob treh ponoœi iz Neustadta v Nemœiji! Kako prijetno razburjanje. Z avto-busom smo se peljali do Frankfur-ta, od tam smo leteli do Madrida in naprej spet z avtobusom do kraja, od koder smo startali naš romarski pohod. Vsaka skupina je imela svoje startno mesto. Zaœelo

Tako se je videla Tonœi, naša romarica k svetemu Jakobu v Composteli

Ivan Mlinariœ dan pred vrnitvijo v domovino

32


tokrat kot turist, kajti zadnji delov-ni dan smejo priti Audijevi delavci v tovarno kot turisti. Ivan Mlinariœ je prišel v Ingolstadt leta 1972, tu-kaj ni našel le zaposlitve, ampak je spoznal tudi dekle Greto, se z njo poroœil, ustanovil družino, v kateri sta se rodila sin Kristjan in hœi An-dreja. S svojimi prihranki so gradi-li doma na Velikih Rodnah pri Ro-gaški Slatini hišo, ki je postala nji-hov topli dom, kamor so radi in po-gosto zahajali. Družina, dom, do-movina je bila Ivanu vedno na pr-vem mestu, zato so se pred 23-imi leti odoœili za težek korak, ko se je žena Greta z otrokoma preselila v Slovenijo, da sta tam šla v šolo, sam pa je ostal v Ingolstadtu, ven-dar se je še bolj intenzivno posveœal družini, ko se je vsak konec tedna po konœani noœni delovni smeni vo-zil domov k svojim in se v ponede-ljek spet vraœal na delo v Ingol-stadt. Težko bi opisal 23 let voženj vsak konec tedna ob vsakem vre-menu in njegovo vsakokratno boleœe slovo od žene in otrok, poleg tega pa še neprijetni obœutki na mejnem prehodu ter nešteta nevšeœnosti z jugoslovanskimi ob-mejnimi organi; vsaj tega, hvala Bogu, ni bilo veœ zadnjih 18 let. Ivan je bil dober in prijeten ter du-hovit sodelavec, ki je povezoval svojo skupino in vselej pomirjal medsebojne napetosti. Mnogim v domovini je rad naredil kakšno uslugo ali pripeljal kakšno stvar, posebno še v tistih œasih, ko se paœ doma niso dobile razne tehniœne stvari, tudi osebno sem bil deležen mnogih njegovih uslug, ko mi je kaj peljal domov ali pripeljal od doma, zato smo mu rekli »hitra pošta«.

Krst Luka DolamiœaNaša slovenska župnijska skupnost v Ingolstadtu je dobila novega œlana, v soboto, 20. decembra, je v samo-stanski cerkvi sv. Janeza Krstnika prejel zakrament svetega krsta Lu-ka Dolamiœ, sin Kristjana in Karoli-ne Dolamiœ, rojene Žalik, iz Stamm-hama pri Ingolstadtu. Luka se je ro-dil 16. junija 2008 v Ingolstadtu. 4. decembra smo imeli na domu Dolamiœevih lepo pripravo na krst, tudi Luka je bil prisoten in buden ves œas priprave. Na krstni dan smo se zbrali ob enajstih dopoldne v prazniœno pripravljeni cerkvi, iz Slovenije so poleg botre Jasmine prišli tudi najožji sorodniki Dolami-œeve družine. Vsi so med obredom krsta vzorno lepo sodelovali, tudi novokršœenec Luka je s svojimi veli-kimi oœmi brez glasu zbrano spre-mljal sveti obred. Staršem œestitamo ob sreœnem rojstvu njihovega sina Luka, ter njegovem prejemu svetega krsta, Luku pa vošœimo, da bi zdra-vo odrašœal v ljubeœem zavetju svo-jih staršev, naj ga varuje njegov an-gel varuh na življenjski poti, da bi napredoval v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh.

S. G.

Pri naši slovenski maši ga nismo videli, saj je šel vsak konec tedna domov in je bil zvest župljan v domaœi župniji Sveti Križ v Rogaški Slatini, kjer je že dolga leta zavzet kljuœar. Vendar je bil tudi z našo slovensko župnijo v Ingolstadtu in s tukajšnjimi rojaki dejavno pove-zan. Preden sem ga prosil, je ponu-dil svojo pomoœ in vprašal, œe imam zanj kakšno delo.Naporne poti v Slovenijo in nazaj v Ingolstadt so mimo, izpolnilo se mu je hrepenenje, »ko se konœno vrnil bom za vedno«, 13. decembra se je s sreœnimi obœutki vrnil domov, kjer so ga œakali s toplim objemom žena Greta, Kristjan s Sabino in sinkom Aljažem ter Andreja z Mitjem. Mi-slim, da se bo dobro poœutil doma, saj ima poleg družine tudi celo vr-sto prijateljev in znancev, s kateri-mi je vedno gojil trdne vezi. Ivana bomo pogrešali, a se z njim veseli-mo njegove vrnitve, hvaležni za nje-govo prijateljstvo, za sleherno pomoœ, za sodelovanje in vzorno priœevanje za dobro ime Slovencev in kristjanov, mu želimo dobro poœutje v domovini in med doma-œimi, ki jih ljubeœe nosi v svojem sr-cu. Bog naj ga varuje!

Pri krstu Luka Dolamiœa

33


KöLNBerGNeUSTADT

Po hudi in zahrbtni bolezni nas je 13. septembra za vedno zapustil Anton Samsa. K veœnemu poœitku smo ga položili na pokopališœu v Bergneustadtu 18. septembra. Pri maši zadušnici, ki sta jo darovala domaœi župnik Pius Klaus Ulrich in slov. duhovnik Martin Mlakar, se je zbrala velika množica, sorodniki iz Slovenije, prijatelji, znanci, œlani Kolpingove družine in mnogi dru-gi. Sveto mašo smo obhajali v obeh jezikih in med berili zapeli njegov priljubljeni psalm »Gospod je moj Pastir« in kot velikemu Marijinemu œastilcu ob odprtem grobu zapeli »Je angel Gospodov«.Gospod Anton Samsa je bil rojen 19. decembra 1936 v Malem Logu v Loškem potoku kot œetrti od 11-tih otrok. Mama Pavla in oœe Janez sta bila globoko verna in ze-lo skrbna starša. Tako sta vzgojila tudi svoje otroke.Po konœani osnovni šoli se je An-ton izuœil za krojaœa. Nato je mo-ral na odsluženje vojaškega roka in ko se je vrnil domov, se je v Lju-bljani zaposlil kot krojaœ v podje-tju Obrtnik. Po nekaj letih je dobil službo v Modnih oblaœilih, kjer je spoznal tudi svojo bodoœo ženo Marijo. Nekaj let pozneje, leta 1961, se je - tudi zaradi stano-vanjske stiske - odloœil za odhod v Nemœijo. Težko mu je bilo slovo od staršev, bratov in sester, dekle-ta ter drage Slovenije. Leta 1964, ko je prišel na dopust, se je poroœil z Marijo, ki je pol leta kasneje od-šla za njim v Nem œijo. V podjetju, kjer se je zaposlila tudi njegova

Gojil je tudi zajce in postal pravi strokovnjak na tem podroœju. Kar se je lotil, mu je uspelo. Na vrt je pogosto vabil prijatelje, sosede pa tudi po slovenski maši naše rojake in vse bogato pogostil.Rad je molil, posebno rožni venec in druge molitve. Tudi pesem mu je bila v veselje in tolažbo – cerkve-na in narodna. Vse to pa je uœil in posredoval tudi svojim otrokom in vnukom. Sv. maše ni opušœal. Bil je vedno med prvimi, ko je bila slo-venska maša v Bergneustadtu. Rad je romal na božja pota, posebno slovenska.Imel je še veliko naœrtov ... božji naœrt pa je bil drugaœen ...Poœivaj v božjem miru, dragi Tone! Tvoji družini pa naše iskreno soža-lje.

M. M.

MüNcHeNPoroka Roberta in Kersten TomšiœV grajski kapeli v Thalhausnu blizu Münchna sta si pred Bogom oblju-bila ljubezen in zvestobo Robert Tomšiœ in Kersten Anna Roddewig.

žena, je bil zaposlen od prvega dne do upokojitve. Samo 11 let je užival zasluženi pokoj.V zakonu so se mu rodile tri hœere. V posebno veselje so mu bi-li tudi trije vnuki. Vsi njegovi upi in ljubezen je bila podarjena njim, ki so mu ljubezen in veselje tudi vraœali – najprej pa njegovi ženi Mariji, ki ga je v zvestobi, ljubezni in dobroti povsod, posebno pa še v bolezni spremljala in podpirala. Trdna vera v Boga pa je njemu, njegovi ženi in družini bila v moœ, pomoœ in tolažbo v najtežjih pre-izkušnjah.V življenju je bil dober in praviœen. Ljubil je resnico in poštenje. Za vsakega je imel lepo besedo in rad si je vzel œas za pogovor, v katerem je izražal veselje do življenja. Dru-ge je bodril in tolažil v žalosti in preizkušnjah in jim prinašal novo upanje in veselje.Blizu doma je imel velik vrt, ki ga je z vso ljubeznijo in prizadeva-njem negoval. Raje kot da bi šel na dopust, se je zadrževal na svojem vrtu. In vrt mu je vraœal to ljubezen z bogatimi sadovi.

Pokojni Anton Samsa iz Bergneustadta

Poroka Roberta in Kerstin Tomšiœ

34


Priœi sta bili Korbinian Atzenbeck in Lena Erismann. K poroœnemu obredu se je zbralo poleg domaœih tudi veliko prijateljev - izraz, da sta ženin in nevesta priljubljena.Novoporoœencema œestitamo in ji-ma želimo vso sreœo in božji blago-slov na zaœeti skupni poti življenja.

Marjan Beœan

Sveti Miklavž na obisku pri slovenskih otrocihV decembru sv. Miklavž ni pozabil obiskati svojih pridnih malih in malo veœjih otrok, ki radi obiskuje-jo slovensko sobotno šolo in si vztrajno prizadevajo spoznati in ohraniti košœek slovenskega kul-turnega kroga, manjšine obširnega evropskega kontinenta.V številœnem odzivu povabljenih so se otroške oœi iskrile v priœakovanju svetega Miklavža v prostorih slo-venske župnije na Liebigstraße v soboto, 6. decembra. To tradicio-nalno sreœanje sodi že dolga leta k obveznemu programu veselih sni-denj slovenske skupnosti. V veliko veselje navzoœih otrok sta sodila skupna pesem, ki je napolnila božiœno okrašene prostore in s to-plino obdala srca navzoœih. Preko nepozabljenih, vendar le premalo-krat prepevanih pesmi so se tudi

nam odraslim obudili spomini na brezskrbne otroške urice. S slav-nostno glasbo citer pred Miklavže-vim prihodom je priœakovanje v otroških oœeh œarobno narašœalo.Kdo je ta dobri mož, ki ima veliko srce za otroke (in ne samo za njih) in jih obdari z dobrotami? Sv. Mi-klavž je bil sin bogatih staršev, ki je razdelil premoženje med reveže in odšel v samostan ter postal škof. Na sebi nosi škofovsko obleko, upodo-bljen je s tremi zlatimi kroglami na knjigi, s tremi jabolki, vœasih tudi s tremi hlebœki. Jabolka sodijo med obvezne darove, ki jih dobri svetnik prinaša pridnim otrokom v noœi s 5. na 6. december. Eden današnjih obiœajev je tudi izpraševanje otrok, ki se je v mnogih krajih ohranilo pri obdarovanju. Naši otroci so se pri vprašanjih kar dobro odrezali in s hitrimi odgovori angelœku pomaga-li priklicati (in to v pravem pomenu besede) svetnika.Drugod po svetu so se ohranili razliœni obiœaji, kot npr. nastavlja-nje škorenjcev pred vrata, ki spo-minjajo na legendo o treh devicah, ki jih sv. Miklavž ponoœi obdaruje in jim omogoœi boljšo prihodnost. Sama se spominjam, da sem sv. Miklavžu pisala pisma, polna želja

v priœakovanju, da mi jih bo vse iz-polnil. Ampak sv. Miklavž ni samo tisti, ki ponoœi nasuje v škorenjce in nogavice nad kaminom manda-rin, orehov, jabolk in œokolade, on prinaša tudi druga darila, kot so pohvale, veliko dobrih spodbudnih besed otrokom, ki zagotovo niso nikoli odveœ. Sv. Miklavž je eden izmed najbolj priljubljenih svetni-kov in je zašœitnik tistih, katerih usoda se zdi najbolj brezizhodna. Tako bi bilo prav, da vsak izmed nas poskrbi za vsaj malo »sv. Mi-klavža« v sebi in s toplo besedo, s posluhom in pohvalami bodri otro-ke in najstnike, da bodo nekoœ po-šteni in dobri odrasli.Oder v župnišœu je bil poln že do-bro poznanih rdeœih »žakeljœkov«. Œakali so na otroke, ki jih je sv. Mi-klavž klical k sebi po imenu. In ve-selja ni bilo ne konca in ne kraja! Ob dobrem kuhanem vinu, mizi, zvrhani dobrot in veselem klepetu smo zakljuœili ta lep veœer. Kakšna sreœa, da sv. Miklavž nikoli ne po-zabi na otroke in pride vsako leto med nas!Lepa hvala vsem tistim, ki so s svo-jim trudom popestrili münchensko miklavževanje.

Sonja Meitzen

Kdaj bo že prišel Miklavž ... Pa je le prišel in obdaril pridne otroke.

35


bil tudi krst med mašo. Sreœanje smo nato nadaljevali v župnijski dvorani, kjer smo skupaj priœakali sv. Miklavža in njegove darove.

Bog piše v kroniko slehernega œlovekaBogat mesec december, ki je sicer zelo hiter in nabit, nam je lani, na tretjo adventno nedeljo, 14. de-cembra, prinesel nova prijetna preseneœenja. K blagoslovu se je prijavilo dvajset jubilantov, ki so v letu 2008 slavili okrogle življenjske ali zakonske jubileje. Kot vsako le-to se je ob 15. uri cerkev sv. Ko-nrada v Stuttgartu napolnila. Vla-dalo je vzdušje priœakovanja, pra-vo adventno vzdušje. Mašo na tre-

STUTTGArTObisk mladinske gledališke skupine iz TrstaLetošnji praznik sv. Miklavža je bil nekaj posebnega. V gosteh smo imeli mladinsko gledališko skupino slovenske prosvete iz Tr-sta. Vodi jo priznana pedagogi-nja, otroška in mladinska drama-turginja, gospa Luœka Susiœ, ki je tudi avtorica številnih otroških in mladinskih iger. V soboto, 6. de-cembra, je skupina mladih iz Tr-sta v Stuttgartu zaigrala igrico Medvedek Pu. Z velikim zanima-njem so igrici prisluhnili mali in veliki. Tudi najmlajši so se dobro vkljuœili v dogajanje. Tema igrice je bilo obdarovanje. Nastopale so številne živali, ki jih je združeval dobrohoten medvedek Pu. Za roj-stni dan so osliœku pripravile preseneœenje – darila, ki jih ni priœakoval. Igrica je tako na posreœen naœin uvedla Miklavžev veœer. Kot ponavadi je sveti Mi-klavž nato obdaroval otroke.V nedeljo, 7. decembra, so mladi gledališœniki ponovili igrico v Pful-lingenu. Ob 15. uri je bila sveta maša na 2. adventno nedeljo, po maši pa igrica v cerkvi sv. Wolf-ganga. Posebnost tega sreœanja je

tjo adventno nedeljo je popestrilo petje cerkvenega pevskega zbora Obzorje pa tudi sodelovanje otrok in staršev župnijskega vrtca. Na koncu maše so k blagoslovu pristo-pili naslednji jubilanti: Angelca Bu-kovšek (70 let), Vinko Arko (70 let), Albin Tiselj (70 let), Rezika Gril (70 let), Milan Mušiœ (70 let), Andrej Drobniœ (70 let), Irena Œrtaliœ (70 let), Franc Jurgec (75 let), Ljudmi-la Mele (65 let), Štefan Tomec (60 let), Marjan Gersiœ (60 let), Tone Rudolf (60 let), Ana Miheliœ (55 let), Darinka Œuš (55 let), Stanko Polajžar (50 let), Erika Zechner (40 let). 40 let poroke so obhajali Vin-ko in Franœiška Arko, Andrej in Ljudmila Colnariœ. 35 let poroke

Skupina mladih iz Trsta je v Stuttgartu zaigrala igrico z naslo-vom Medvedek Pu.

Jubilanti iz Stuttgarta, Pfullingena, Bad Uracha, Esslingena, Heibronna in Oberstenfelda.

36


pa Franc in Anica Leben. Spomni-li smo se tudi tistih, ki se niso mo-gli udeležiti skupnega slavja: Fani-ke in Martina Sinkoviœa, ki sta v le-tu 2008 obhajala 40 let poroke, Martin Sinkoviœ pa je obhajal 70-letnico življenja. V naših moli-tvah so bili vkljuœeni tudi Janez Travner, 70-letnik, Stane Vajda, prav tako 70-letnik, Vinko Golœar, 60-letnik. Kot zadnji je k jubilan-tom pristopil tudi Lado Oblak, ki je leta 2008 obhajal 50-letnico priho-da v Nemœijo. Vsi jubilanti so dobi-li rdeœo vrtnico in spominsko vošœilnico. Slavje smo nadaljevali v dvorani pod cerkvijo, kjer smo nazdravili in skupaj zapeli ob zvo-kih harmonike mladega Martina Grudna.Na slavju jubilantov je prišla do iz-raza misel, ki je zapisana v naslo-vu tega prispevka: Bog soustvarja kroniko vsakega œloveškega bitja. Tako kot je bil Jezus kot veœna Be-seda pri Bogu že od vekomaj, je tu-di življenje vsakega œloveka najprej skrito v božjem naroœju. Z roj-stvom in potekom življenjske poti uresniœujemo ne le svoj lastni, œloveški naœrt, ampak tudi in pred-

vsem božji odrešitveni naœrt. Bog se kot ljubezen razodeva v dogod-kih našega živeljenja, kliœe nas, da ga z besedo in dejanji razodevamo svetu. Ta misel je še posebej blizu v trenutkih, ko obhajamo okrogle življenjske jubileje.Moœno simboliœno je bilo sreœanje jubilantov tudi z vidika naše širše slovenske skupnosti v Stuttgartu in okolici. S tem dogodkom povezuje-mo rojakinje in rojake, ki živijo tu-di daleœ od našega pastoralnega centra v Stuttgartu. Med slavljenci so bili verniki iz Stuttgarta, Pfullin-gena, Bad Uracha, Esslingena, Heibronna, Oberstenfelda. S tem ustvarjamo obœutek ene skupnosti. To je pomembno, saj bomo v bodoœe morali še bolj graditi sku-pno zavest in skupno odgovornost za pastoralno oskrbo slovenskih rojakov v središœu in na periferiji. Le z medsebojno pomoœjo bomo to zmogli.

Sveti krstNa Miklavževo nedeljo, 7. decem-bra, je v cerkvi sv. Wolfganga v Pfullingenu prejel sveti krst Alen Antoliœ, drugi otrok mlade družine Antoliœ iz Bad Uracha. Krstno slav-

je je potekalo med mašo na drugo adventno nedeljo. Po maši je mali Alen lahko gledal svojo prvo gleda-liško predstavo, Medvedek Pu, ki so jo za vernike v Pfullingenu izva-jali mladi gledališki igralci iz Trsta. Kdo ve, œe nekoœ ne bo postal gle-dališki igralec, dramaturg ali reži-ser? Družini Antoliœ œestitamo in želimo veliko veselja pri dobri kršœanski vzgoji otrok.

PorokaV soboto, 13. decembra, sta si v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu zvestobo obljubila Melanie Prosiœ in Ulrich Thiem. Na ta pomembni življenjski korak sta se dobro pri-pravila, zato je bilo poroœno slavje nadvse slovesno in prazniœno. Sku-paj s priœo cerkve, slovenskim žu-pnikom, sta izbrala ustrezne sveto-pisemske odlomke, s prijatelji in sorodniki sta pripravila prošnje vernikov. Za glasbo je poskrbel ze-lo kakovosten »Gospel band«, tudi župnik jima je zaigral na kitaro. Novoporoœencema Melanie in Ulri-chu želimo veliko sreœe in zvestobe v zakonskem in družinskem življe-nju.

Zvone Štrubelj

Krst Alena Antoliœa v Pfullingenu Novoporoœenca Melanie in Ulrich

37


S R B I J A

NOVISADVeliko navdušenje za božiœne igre v VojvodiniV tem cerkvenem letu smo bili priœe razcveta razliœnih božiœnih izroœil v Vojvodini. Na razliœnih krajih so mladi verniki predstavili prihod betlehemskih pastirjev k novorojenemu Jezusu. Ni potreb-no, da je œlovek strokovnjak, da bi med temi nastopi takoj opazil raz-liko. Tiste skupine, ki so veliko va-dile in imele strokovno vodstvo, kakor tudi zadosti kršœanske vzgo-je, so zares prikazale betlehemsko igro, ki nam priœara pravo ozraœje božiœne noœi: božjo in œloveško ljubezen, umirjenost in pohlev-nost, vdanost in zaupanje. Lahko smo pa bili priœe nastopu skupine, ki stvari ni dobro niti zvadila, pa tudi nastop ni ustrezal sami temi: igralci so veœinoma nastopali ne-kako divje, namesto spoštovanja predrznost, namesto œešœenja sko-raj roganje. To pomeni, da taki nastopi niso preprosta zadeva.

Najmanj, kar se od udeležencev priœakuje, je spoštovanje do bo-žiœne skrivnosti, pa œetudi ne zva-dijo dobro vsake posameznosti. Vsak uœitelj bi moral najprej pre-veriti, kako predlogo jemlje. Ni vse zlato, kar se sveti. Vsaka tra-dicija še ni dobra, kakor tudi ne vsaka novotarija: treba je vse pre-svetliti z luœjo evangelija. Nato je potrebno izbrati primerne uœence. Obenem je treba biti zelo obœutljiv, na kak naœin se stvar pripravi. Ze-lo je treba paziti, da izostanejo preveœ duhovite ali dvoumne do-mislice, ki morda ne bi bile v skla-du z glavnim sporoœilom božiœa: œista in spoštljiva ljubezen, poni-žna vdanost in neskaljeno veselje do življenja in zdrava pobožnost. Niœesar ne smemo prepustiti nakljuœju ali svobodnem improvi-ziranju mladih udeležencev.Med tistimi, ki so se v tem posebno izkazali, bi izloœil na podroœju žu-pnij Mužlja in Belo Blato posebno dve skupini: tisto iz Belega Blata, ki jo je vadila in vodila profesorica madžaršœine Éva Pozsár-Halász (izg.: Eva Požar-Halas), in tisto iz Lukinega sela, ki jo je vodil domaœi organist in izredni študent teologi-je Alen Palatínus (izg.: Alen Palati-nuš). V tem œlanku bi poroœal o na-stopih omenjenih skupin.

Pastirji iz Belega Blata in Lukinega sela v gostehDa bi mogli osreœiti œim veœ verni-kov, je skupina iz Belega Blata obiskala kar tri sosednje kraje: Eœko, Mužljo in Lukino selo že na œetrto adventno nedeljo, 21. de-cembra. Dovršeno so prikazali tradicionalni motiv poklona pa-stirjev Novorojenemu ob petju, igranju violine in obleœeni v pri-merne obleke za angele in pastir-je. Nosili so tudi malo betlehem-sko štalico z jaslicami v njej. Isti prizor so ponovili pred polnoœnico v rojstnem kraju Belem Blatu na sveti veœer ob 20. uri.Skupina iz Lukinega sela je polep-šala polnoœnico v Lukinem selu na sveti veœer tudi ob 20. uri ne le z že

Trije pastirji pojejo v Eœki

Mladina in odrasli pri maši v Lukinem selu Angeli, ki so prišli iz Belega Blata, pojejo v Eœki.

38


omenjenim prizorom prihoda pa-stirjev, ampak tudi s petjem med sveto mašo v Lukinem selu in v Eœki ob 22-ih. Na obisk in pomoœ so prišli tudi fantje iz Mužlje. V Eœki so recitirali tudi otroci, a po-seben vtis je napravilo petje božiœ-nih pesmi osemletne Marte, ki jo je spremljal na harmoniju njen oœe, ki je profesor glasbe. To se je po-novilo tudi v Mužlji, kjer so nasto-pali domaœi betlehemœani in tudi mladinski vokalni ter instrumen-talni zbor.Naj se to sodelovanje med sose-dnjimi vasmi nadaljuje tudi v pri-hodnje in naj tudi drugod spodbu-di podobna prizadevanja obujanja lepih božiœnih navad. Veseli nas vse, da je nedavno dokonœana œudovita œisto nova asfaltirana ce-sta med Mužljo, Lukinim selom in Belim Blatom, ki je povezala pro-metno tudi tukaj živeœe narodno-stne manjšine in še posebej katoliœane; še bolj nas veseli, da ta-ke vrste nastopi povezujejo med seboj duhovno ne le katoliœane, ampak vse prebivalce tega po-droœja. Posebej je treba poudariti že dolgoletno zgledno sodelovanje med šolo in Cerkvijo v prid celo-stnemu razvoju mladih nara šœajev. Naj Bog blagoslovi ta plemenita prizadevanja!

Slovenska polnoœnica v Mužlji pri ZrenjaninuTudi letos je bila - na željo vodstva slovenskega društva Planika v Zre-njaninu polnoœnica v mužljanski po-družnici svetega Dominika Savia. Tudi letos so se zbrali rojaki iz Zre-njanina, ki so - ob pomoœi vernikov drugih narodnosti, zlasti Hrvatov in Madžarov - navdušeno prepevali božiœne pesmi in odgovarjali mašne molitve, ki so jih dobili razmnožene v roke. V Sloveniji je tako sodelova-nje nekaj samo po sebi umevnega - tukaj pa je za to veliko manj možno-sti. Prviœ zato, ker je Mužlja pred-mestje, mešœani so pa veliko bolj povezani z mestom, drugiœ pa zato, ker veœina ne zna skoraj niœ sloven-sko. Zato je velik uspeh, da uspeva-mo pridobiti k tej maši tudi vsaj ne-kaj vernikov drugih narodnosti, ki sicer redno obiskujejo temu name-njeno sobotno mašo. Prvo berilo je brala predsednica Martina, ki ji je ravno pred prazniki umrla mama v okolici Celja. Drugo berilo pa je bral Saša. Pravo preseneœenje so bili ve-liki madžarski fantje-ministrantje, ki so pri tej maši hoteli tudi ministri-rati, œeprav so že ob desetih zveœer sodelovali s petjem pri tkzv. polnoœ-nici v sosednji Eœki. Nekateri od njih imajo tudi nemške korenine, tako da je bila pri slovenski polnoœnici

zbrana takorekoœ Evropa v malem, kar je Vojvodina bila že od nekdaj. Mašo je vodil podpisani, na harmo-nij pa je igral organist Saša Fogara-ši. Po maši smo se za spomin še sli-kali in se malce pokrepœali in pogo-vorili. Vse pohvale vredno je priza-devanje, da bi se œlani za božiœ in veliko noœ v œim veœjem številu ude-ležili slovenske maše, ki jo imamo že nekaj let v Mužlji.

Janez Jelen

© V I C A I N L I E C H T E N S T E I N

Za slovenskega župnika v Švici je decembrski mesec kar prijeten - pri mašah je precej ljudi in stalno se nekaj dogaja. Vse skupaj se zaœne z miklavževanji, ki se po potrebi kar nekoliko zavleœejo. Tako nekateri starši lahko vozijo svoje malœke od enega do drugega miklavževanja. In še preden odide Miklavž, že trka na vrata božiœek. Joj, ubogi otroci! Saj se sploh veœ ne znajdejo. In po-tem še kakšen Miklavž po pomoti obleœe božiœkovo uniformo ...

Po slovenski maši v Mužlji

Miša in Vanja - posebej zaslu-žni za enkratno decembrsko veœerjo v Baslu.

39


V adventu se kar pomnoži potreba, da bi bili nekoliko bolj povezani. Radi pridemo skupaj, še toliko bolj, œe nas po maši priœakuje še kaj po-sebej okusnega. Baselske dame so naroœile kar predbožiœnega odojka - vsekakor pa je ta lepotec bil v družbi slastnih spremljevalnih jedi

Naslednje jutro smo se že zbrali na drugem koncu Švice, v Solothurnu. Prazniœna sveta daritev, skupno božiœno kosilo in še nekaj poseb-nega. Pri slavju se nam je pridružil vršilec dolžnosti veleposlaništva v Bernu gospod Branko Zupanc, ki je Slovenski misiji podelil posebno priznanje slovenske države ob 40-letnici obstoja. Še vedno se na-hajamo v letu našega jubileja in prav prijazna je ta gesta naše do-movine, da ceni delo Cerkve med rojaki v Švici. To priznanje pa je seveda namenjeno tudi vsem nam, ki smo del Slovenske misije, ki se z majhnimi ali velikimi dejanji trudi-mo za skupno dobro.

Slovenski božiœ v Švici se je za-kljuœil z veœerno mašo v Amriswi-lu. Kar dobršno število se nas je zbralo ob jaslicah Jezusovega roj-stva. Seveda se je poznalo, da je veliko naših rojakov praznike pre-živelo v domovini. Kakorkoli že, praznovali smo, kot se spodobi za slovenske kristjane: z vero, z moli-tvijo, s pesmijo, z veseljem. In œe je drugje življenje za naše ljudi precej trdo in velikokrat prav neusmilje-no, najdejo v Cerkvi svoj dom, svo-je novo upanje.Komur se leto ni zaœelo z nasme-hom, naj se mu v nasmeh spreme-ni, vošœi

župnik David

ANGLIJAMAŠE IN NAŠA SREŒANJA V POSTNEM IN VELIKONOŒNEM ŒASU 2009LONDON: nedelja, 8. marca, ob 4.00 pop. – 2. postna nedeljaDERBY: nedelja, 15. marca, ob 3.00 pop. – 3. postna nedeljaCHAPEL END: nedelja, 22. marca, ob 3.00 pop. – 4. postna nedeljaKEIGHLEY: nedelja, 5. aprila, ob 3.00 pop. – cvetna nedeljaLONDON: VELIKA SOBOTA, 11. aprila, ob 4.00 pop., blagoslov velikonoœnih jedil v kapeli Doma.LONDON: VELIKA NOŒ, 12. aprila, ob 10.00 dop., slovesna sv. maša v kapeli Doma.LONDON: nedelja, 10. maja, ob 4.00 pop. – 5. velikonoœna nedeljaLONDON: nedelja, 14. junija, ob 4.00 pop. – 11. navadna nedeljaSPOVED - œe boste hoteli opraviti velikonoœno spoved, pridite v cerkev vsaj pol ure pred zaœetkom bogoslužja.OBISKI BOLNIKOV - v vseh krajih po predhodnem dogovoru.

OZNANILAIZNA©IHÆUPNIJ

Miklavževanje v Rütiju

Pri božiœni maši v Solothurnu Skupni zajtrk po maši v Birru

in sladic. Takih in podobnih lepih utrinkov je bilo povsod dovolj - zgovorno znamenje, da nam domaœa družba ogromno pomeni.In po vseh teh že dovolj lepih dneh smo vstopili v božiœno praznova-nje. Spodobi se, da se je to zaœelo s polnoœnico - kot vedno v Zürichu. V poltemnem mistiœnem vzdušju smo zapeli Sveto noœ in nato odpr-li srca v velikem veselju. Na koncu pa sta pravo božiœno držo rado-darnosti pokazala Tone in Miran-da Lencl, ko sta vse navzoœe po-stregla s kuhanim vinom in pri-grizkom.

40

P r I P o V E dP r I P o V E d

Se nadaljuje

GereonGoldmann:SeNce∑TOLAŽILNALU»Sreœanje z opatom in økofom je nepozabno. Po kratkem prisrœnem pomenku me je peljal k oknu. Odprl se mi je prelep pogled tja do daljnega obzorja. Z bridkostjo v gla-su je dejal: »Poglejte, tu doli, tamle doli je stala naøa øola, naøa cerkev, naø otroøki vrtec in tam naprej bolniønica in spet øola. Vse poruøeno, vse izravnano z zemljo. Koliko œasa bo øe stal ta samostan, mogoœe ga æe danes œaka enaka usoda. Samo deset patrov nas je øe tukaj. Morda jutri ne bo nihœe veœ æiv. Zdaj øele dobro razumem Joba. A tudi jaz pravim tako kot on: Bog daje, Bog jemlje. Naj bo zahvaljen za vse. Vse je v njegovih ro-kah in vse naj se zgodi po boæji volji. Toda pridite, samo pridite. Z veseljem vas posvetim v duhovnika. Na grobu sv. Benedikta.«Ganjen sem, kako ne bi bil. Blagoslovi me. Obljubim mu, da se vrnem takoj naslednji dan. Vesel hitim v dolino. Niti od daleœ ne slutim, da me bo opat prihodnji dan œakal zaman.Ta dan naj bi obranili Garigliano. Prav hitro smo izgu-bili tretjino vojakov. Kasneje zaradi nepremiøljenega te-legrafista øe veliko veœ. Po vsakem napadu so okoli nas leæali deli teles in razmesarjeno drobovje. Obstreljevanja pa ni bilo konec. Sledila je grozljiva noœ. Uro za uro na-pad vsaki dve minuti. Kriki, rjovenje, umiranje, smrt. Nikomur, prav nikomur veœ nisem mogel pomagati. Po-leg naju z mojim zvestim voznikom so ostali æivi le øe øtirje vojaki. Øtirje ranjeni vojaki! Ob petih zjutraj zavla-da tihota. Iz kritja se splazim œez mrtvece. Med njimi je telegrafist, ki je s svojo nepazljivostjo na vse priklical smrt. Grozljivo æetev smrti.Najhitreje proœ od tod! Dva ranjenca noœeta nikamor, raœunata z ujetniøtvom. Obveæem ju, druga dva pa se odloœita za pot v dolino. Teæko gre. Naenkrat se znajde-mo v vodi. Oœitno je granata pokonœala vodovod. V neki luknji potem naletimo na nemøke vojake. Gledajo nas, kot da smo prikazni. Mi pa samo omahnemo v spanec. Ko se zbudim, najdem listek s sporoœilom, v katero smer naj nadaljujemo pot. Spet v breg. Opazijo nas Ameriœani. Spustimo se v beg. Streli. Popadamo na tla, povsem

izœrpani. Srca niti ne œutim veœ. Œez œas se plazimo da-lje. Nekako se prebijemo do svojih. Sprememba: nov po-veljnik. Zlikan, v brezhibni uniformi. Naduto me nadre, da se pred nadrejenim ne znam obnaøati. Vrnem mu milo za drago. Zdaj se øele zaœne pravi prizor. Kaj, dva ranjenca da sem prepustil sovraæniku. Dezerterja. Mar se ne zavedam, da ju je treba ubiti? Moj zvesti voznik naperi piøtolo in me vpraøa: »Gospod stotnik, naj sproæim in pokonœam to nacistiœno svinjo?« Mirno od-govorim, da je økoda krogle za navadno napihnjeno æabo. Oficirju pa reœem: »Zavedajte se, da imate tu opra-viti z vojnimi veterani. Tukaj pojemo drugaœne pesmice kot tam doli v øtabni pisarni. Drugiœ vas ne bom pred ni-komer veœ zavaroval.« Voznik Miller je dodal: »Mladeniœ, da ne boste omedleli, ko boste sliøali prvi strel.«Sledil je ukaz oficirja z visokim œinom: »Stotnik Gold-mann, oba ranjenca dostavite sem.« Povem, da me poøilja v gotovo smrt. Ukaz da je ukaz, prihaja pa s øe viøjega vrha. Izberem osem prekaljenih vojakov. Vso poøto, ki jo hranijo za domaœe, naj izroœijo tovariøem, kajti nas po vsej verjetnosti ne bo nazaj. Kaj pa moj za-klad, pomislim, vatikanski dokument? Kam naj ga shra-nim? Kakor koli, imeti ga moram pri sebi. Pretrgam øiv na torbici in ga potisnem globoko na dno. Hostij pa ni-mam, saj sem jih æe porabil.Krenemo z nosili na pot. Naporen marø. Ko prispemo v bliæino nasprotnika, se vojaki ustavijo. »Stotnik, vse to je nesmisel. Mi ne gremo veœ dalje. Doma imamo æene in otroke. Vrnimo se in recimo, da ranjencev nismo dobili.« Že, a obstaja moænost izdaje. Temu sledi vojaøko sodiøœe. S tem pa imam izkuønje. Dobro, grem sam dalje, oni naj œakajo. Œe zasliøijo strel, naj se vrnejo v dolino. Œe bo vse tiho, naj mi sledijo. Sam pa krenem dalje. Na lepem se zruøim od same utrujenosti. In postane me – strah! Po-tim se. Ne morem se niti premakniti. Kaj zdaj? Kaj zdaj? Skozi utrujeno zavest mi øine 91. psalm. Glasno ga izmo-lim v latinøœini. Sliøi se neverjetno, a povrne se mi moœ. Nadaljujem pot, vojaki mi tudi æe sledijo.Skoraj hitreje kot blisk: angleøka zaseda. Ujeti smo!Kaj se zgodi? Doæivimo pravo viteøtvo. Oskrbijo nas z vroœim œajem in s prigrizkom. Od kod pa ta œudno teæki smrad, kakrønega vœeraj ni bilo? Od seæganih trupel nemøkih vojakov, mi povedo prijazni Angleæi. Niso jih mogli pokopati, zemlja je vendar zmrznjena. Zmetali so jih v veliko jamo in jih zaægali.

41

L U Œ K I N K o T I Œ E KL U Œ K I N K o T I Œ E K

Adam in Eva sta bila prvi moški in prva ženska, z njima je Bog ustvaril œloveški rod. Dal jima je œudovit kraj za bivanje: edenski vrt. V njem je bilo veliko dreves z okusnimi sadeži. Naroœil jima je, da lahko jesta od vseh sadežev, le od drevesa sredi vrta ne, ker sad z njega pripelje do spoznanja dobrega in zla. Zlobni duh pa jima je v podobi kaœe dejal, naj se za to ne zmenita. Tako sta prva dva œloveka vzela in okusila prepovedan sadež. Bog pa je vedel, kaj sta storila. Za kazen sta bila izgnana iz prelepega vrta. Od takrat naprej je bilo œloveku težko najti prijateljstvo z Bogom.

SADNONABODALOPreseneti prijatelje s sadnim nabodalom. Kako to pripraviš?Korak za korakom:1. olupi mandarine in banane. Obreži ananas in melono;2. operi jagode in odstrani liste;3. s pomoœjo mame ali oœeta razreži sadeže na kocke. Nabodalo napraviš tako, da na paliœico na-tikaš razliœne sadeže, ki si jih pripravil;4. na sadje na nabodalu nakapljaš nekaj medu ali pa nakapljaš nekaj stopljene œokolade. Mmmmm, sijajno bo!

Profesor je poslušal odgovor študenta na izpitu in ga naposled vprašal:»Je bila to demo verzija ali res ne veste odgovora?«

»Pet tisoœ tristo tolarjev,« reœe taksist potniku, ko pri-speta na cilj.Potnik pogleda v denarnico in reœe:»Ali me lahko zapeljete 300 metrov nazaj? V denarni-ci imam namreœ samo pet tisoœakov.«

Ko je mama prišla iz službe, je na kavœu našla objoka-nega Aleša.»Ja, kaj pa se ti je zgodilo?« ga je vprašala»Danes sem bil od oœka kar dvakrat tepen. Prviœ, ko sem mu pokazal spriœevalo z enicami, drugiœ pa, ko je odkril, da je to njegovo spriœevalo!«

Za toœilnim pultom je slonel moški in se nalival s pijaœo. Svojemu kolegu je dejal:»Pijem zato, da bi pozabil!«»Potem pa kar takoj plaœajte raœun!« se je oglasil na-takar.

»Rad bi te poklical, pa ne vem tvoje telefonske števil-ke.«»V telefonskem imeniku je.«»Saj tvojega imena tudi ne vem.«»Tudi ta je v imeniku.«

»Doktor, trenutno nimam denarja, da bi vam plaœal zdravljenje. Vam bom pa v oporoki zapisal del premo-ženja. Ste za to?«»Seveda sem! No, sedaj mi pa vrnite recept, ki sem vam ga napisal, da vam bom predpisal nekaj druge-ga.«

»Ali veš, kaj je to - znameniti moskovski kvartet?«»Kaj?«»To je moskovski simfoniœni orkester po vrnitvi s tur-neje po tujini!«

»Deset kil brez kosti, prosim.«»Takoj, takoj, samo trenutek. Tako,« je prijazen mesar in hoœe zaviti velik kup mesa.»Ne, ne, saj vam ni treba zavijati. Želela sem samo vi-deti, za koliko sem se zredila.«

42

M A L o Z A Ø A L oM A L o Z A Ø A L o

»Gospod doktor, pomagajte mi! Pred oœmi se mi ves œas delajo œrne pike!«»In kakšno barvo pik bi vi želeli?«

Oœe sinu: »Poglej, sine, zaœel sem iz niœ, danes imam pa že deset milijonov dolga!«

Teta Mateja se je zaletela v avto drugega voznika in mu uniœila celotni zadnji del karoserije. Voznik poško-dovanega avta je izstopil, pristopil k nesreœni tetici in ji dejal:»Ali ste sploh delali vozniški izpit, neroda stara?«»Sem! In to veœkrat kot vi!« se pohvali Mateja.

V zapisniku s seje mestnega sveta je bilo med sklepi zapisano:»Œlani mestnega sveta soglašajo z zahtevkom po po-dražitvi pogrebnih storitev in pokopaliških pristojbin, saj je ta strošek enkraten in ne vpliva bistveno na delavœev standard.«

Jakec jokajoœ priteœe v kuhinjo in reœe:»Oœka me je udaril!«Za njim vstopi oœe in se zadere:»Ne laži, mulc, drugaœe boš dobil še eno!«

Mlajši in starejši policist patruljirata po ulici. Dežurni jih po radijski zvezi napoti na intervencijo v gostilno, kjer je množiœni pretep.»Kar ti pojdi noter, ker si mlajši in poglej, œe je gneœa!« reœe starejši policist.Mlajši se takoj vrne s krvavim nosom.»Nobene gneœe, takoj sem bil na vrsti!«

Na hišna vrata potrka beraœ in reœe precej debelušni gospodinji, ki mu je odprla vrata:»Laœen sem! Že cel teden nisem jedel!«»O, sreœnež!« vzklikne gospodinja, »ko bi le tudi jaz imela tako moœno voljo!«

»Moj ortoped mi je lani obljubil, da me bo v dveh te-dnih postavil na noge.«»In? Mu je uspelo?«»Ja, pa še kako! Ko sem dobil raœun za zdravljenje, sem moral prodati avto in sedaj hodim peš.«

901A11 - Dragi rojaki! Za Vaøo SELITEV v domovino se Vam toplo priporoœamo. – Naø naslov: Gebr. HORÆEN, Möbel transporte, Herderstraße 36, D-40721 Hilden pri Düsseldorfu. (Telefon 02 1 03 / 44 5 62). – Informacije dobite pisno ali po telefonu v slovenøœini ali nemøœini.

902A01 - Slovenec, star 59 let, vdovec, stanujoœ v bliæini Freiburga, bi rad spoznal Slovenko za skupno æivljenje. Oglasite se na telefon 0160 903 493 61.

902B01 - Na Ptuju prodamo dvoinpolstanovanjsko hišo z dvojno garažo. Skupna izmera parcele je 737 m2, od tega je 321,65 m2 stanovanjske hiše. Cenitev nepremiœnine po sodnem izvedencu je 290.000,00 EUR. Do hiše vodi asfaltirana cesta z vsemi komu-nalnimi prikljuœki. Hiša je v celoti opremljena. Tel. 00386 27826941.

902C01 - V Krškem prodajam starejšo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem ter 16 ari zemlje. Telefon: 07/4927-934. Irena Kos.

902D01 - Star sem 41 let, doma iz Celja, rojen v kršœanski družini. Sem zelo simpatiœen, miren, urejen, dober po duši. Nisem al-koholik, nisem kadilec. Rad imam naravo, lepe pogovore ... Rad bi spoznal slovensko dekle iz tujine. Lahko si mamica in bodi stara od 38 do 42 let. Dvigni moj naslov v uredništvu Naše luœi pod geslom Zvonko.

902E01 - Prodam parcelo na Raki na Dolenjskem. Parcela meri 2 ha in 10 a. Parcela ima gradbeno dovoljenje za hišo in poslo-pje. Je na lepi, sonœni strani in primerna za obrt. Informacije na tel. 0041 55243342

43

o G L A S Io G L A S I

Oglas sme obsegati najveœ 50 besed. Cena oglasa je 20 EUR za enkratno objavo. Vsaka beseda od 50 dalje stane 0,50 EUR. Celoletna objava z isto vsebino je 150 EUR. Z veœkratno zaporedno objavo naraøœa tudi popust. Oglase sprejemamo do 5. v mesecu za naslednjo izdajo. Plaœilo pri poverjenikih, slovenskih æupnijah ali na uredniøtvu.

Izdajatelj in zaloænik: DRUÆINA, SI-1000 Ljubljana, p. p. 95 • Glavni urednik: Janez Pucelj, München, Nemœija • Odgovorni urednik: Ljubo Bekø, Ljubljana • Uredniøtvo: Naøa luœ, Poljanska c. 2, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01/438-30-50, faks: 01/438-30-55 • Uprava: Krekov trg 1, SI-1000 Ljubljana, tel. 01/360-28-28, E-naslov: [email protected], E-naslov: [email protected] NAROŒNINA (za pošiljanje iz Slovenije): Evropska zveza 37,95 EUR • Švica 57,75 CHF • Velika Britanija 31,90 GBP • Avstralija 74,25 AUD • Kanada 63,80 CAD • ZDA 51,70 USD. V ceno je vštet 8,5 % davek na dodano vrednost in ustrezna poštnina, ki velja za pošiljanje z navadno redno pošto. Cena za letalsko pošiljanje je 40,70 evra. LETNA NAROŒNINA PRI POVERJENIKIH: Evropska zveza 27 EUR • Švedska 296 SEK • Švica 42 CHF • Velika Britanija 24 GBP • Avstralija 53 AUD • Kanada 44 CAD • ZDA 35 USD. Revija izhaja tudi s finanœno pomoœjo Ministrstva za kulturo.Naroœnino lahko plaœate pri poverjenikih ali na upravi. Transakcijski raœun pri NLB d.d.: 02014-0015204714, DRUÆINA, d.o.o., s pripisom za Naøo luœ, IBAN SI56020140015204714, SWIFT LJBASI2X • Nove naroœnike sprejemajo poverjeniki in uprava. Grafiœna priprava: Atelje Villa, d.o.o., Il. Bistrica • Tisk: Schwarz, d.o.o.

NAŠA LUČ Glasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vpraøanja

NArO»NINAV Naši luœi smo imeli do sedaj vedno zapisano le letno naroœnino, to je 27,00 EUR ali v druge valu-te preraœunano ceno. Zakonodaja v Sloveniji doloœa, da je treba zapisati ceno izvoda. Tu se je pokazalo, da moramo pred naše bralce postaviti tudi strošek, ki smo ga do sedaj krili iz fonda do-brotnikov in podpor iz Nemœije. Podpora se je obœutno zmanjšala in nas sili, da zaraœunamo po-štnino naroœnikom. V zadnjem letu so se tudi raz-merja med valutami precej spremenila. Zato priha-ja do sprememb cen, ki so objavljene od te izdaje naprej v celoti. Ponekod po Nemœiji je poštnino plaœevala župnija iz proraœuna. Finanœna kriza v nemški Cerkvi pa je podporo župnijam zelo skrœila. Izseljenski župniki, ki so poverjeniki NL, bodo svojim faranom sami po-

vedali, ali poštnino zanje lahko še naprej plaœuje župnija ali pa jo bodo morali prejemniki. Za na-roœnike NL po Evropi, ki prejemajo NL iz Münchna, znaša poštnina 8,00 EUR letno. Naroœniki, ki dobi-vajo revijo po pošti iz Ljubljane, plaœujejo pa preko župnika-poverjenika, morajo poravnati založbi Družina tudi poštnino. Vse poštne stroške je do se-daj pokrila uprava Naše luœi iz donacij in podpor in deloma založnik Družina. Sedaj tega ne zmoremo veœ in mora poštnino plaœati naroœnik sam. Navedeno je dokaj velika sprememba, ki prihaja v precej neugodnem œasu za nas vse. Poleg tega smo v januarski številki NL še objavili stare cene. Neka-teri naroœniki že pridno plaœujete naroœnino, seve-da po starih cenah. Œe je le mogoœe, poravnajte še ostali del stroškov. Hvala.

UREDNI©TVO IN UPRAVA: NA©A LU», POLJANSKA C. 2, SI - 1000 LJUBLJANA, TEL.: +386 1 438 30 50, FAKS: +386 1 438 30 5555

RAFAELOVA DRUÆBA, Poljanska 2, SI-1000 Ljub ljana, tel. (*386) 1-438 30 50, faks (*386) 1-438 30 55 Poslovni raËun pri NLB d.d.: 02014-0253581535, voditelj: Lenart Rihar

ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENSKIH DUHOVNIKOV, DIAKONOV IN PASTORALNIH SODELAVCEV V EVROPI

A N G L I J ASLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA LONDON62, Offley Road, LONDON SW9 OLST/F (*44) 020. 7735 6655spletna stran: http://skm-london.org.ukæupnik: Stanislav Cikaneke-naslov: [email protected]

A V S T R I J ASLOVENSKI PASTORALNI CENTER DUNAJEinsiedlergasse 9-11, 1050 WIEN T (*43) 01. 5442 575, F (*43) 01. 5442 575 13æupnik in delegat: Anton Øtekle-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA LINZæupnik: Anton Øtekl (glej Dunaj)informacije: Anton Zore, T 07. 3230 4588

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA GRADECMariahilferplatz 3, 8020 GRAZT (*43) 0316. 7131 6924æupnik: p. mag. Joæe Lampret

SLOVENSKA ÆUPNIJA VORARLBERGKirchweg 6, 6841 MäDER, Vorarlberg T (*43) 05. 5236 2166, F (*43) 05. 52 36 21 666M (*43) 066. 4526 0667æupnik: Janez Æagar

SLOVENSKA KAT. MISIJA SPITTALDrau Marienkapelle, Villacherstr., SPITTAL æupnik: mag. Joæe Andoløek Øt. Primoæ 65, 9123 Øt. Primoæ T (*43) 042. 3927 19

B E L G I J A - N I Z O Z E M S K ASLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA EISDENGuill. Lambertlaan 36, 3630 EISDEN T/F (*32) 089. 7622 01kontaktna oseba: Nežka Zalar, M (*32) 472. 2682 00e-naslov: [email protected]

SLOV. PASTORALNI CENTER BRUSELJAv. de la Couronne 206 1050 Bruxelles / IxellesT (+32) 02. 64 77 106, M 0476. 73 10 84 e-naslov: [email protected]: [email protected]

F R A N C I J ASLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA PARIZ3, Impasse Hoche, 92320 CHATILLON T (*33) 1 42 53 64 43,æupnik in delegat: Joæe Kamine-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. MISIJA MERLEBACH14, r. du 5 Decembre, 57800 MERLEBACH T (*33) 03. 8781 4782, T mlin (*33) 03. 8701 0701æupnik in delegat: Joæe Kamin,e-naslov: [email protected] duhovnik v pokoju: Anton Dejak9, rue Saint Gorgon, 57710 AUMETZtel. (*33) 03. 8291 8506

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA NICA6, rue Vernier, 06000 NICET (*33) 4. 9388 5851, F (*33) 4. 9388 5851æupnik: Øtefan Œukmane-naslov: [email protected]

H R V A Ø K A

SLOVENSKA KAT. SKUPNOST ZAGREBoskrbovana iz Slovenije. Informacije: dekan Anton Trpin, T (*386) 07. 3380 015 Trubarjeva 1, 8310 Øentjerneje-naslov: [email protected]

I T A L I J A

SLOVENSKA KATOLIØKA SKUPNOST RIMVia Appia Nuova 884, 00178 ROMA T (*39) 06.7184 744, F 06. 7187 282rektor msgr. dr. Joæko Pirce-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. SKUPNOST MILANOcerkev Corpus Domini, ul. Canova 4æupnik: Karel Bolœina, T (*39) 0481. 21849 M 0338. 1958 889, F 0481. 5192 17Trg sv. Andreja 1/a, 34170 Gorica/Italijae-naslov: [email protected] informacije: K. Donno, T 02. 3800 8218

N E M Œ I J A

KOORDINACIJA SDP V NEMŒIJILiebigstr. 10, 80538 MüNCHEN T (*49) 089.2193 7900, M 0173.9876 372 F (*49) 089. 2193 79016 voditelj: Janez Pucelj e-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA BERLINKolonnenstr. 38, 10829 BERLINT (*49) 030. 7845 066, T 030. 7881 924 F 030. 7883 339spletna stran: www.skmberlin.deæupnik: Izidor Peœovnik e-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA ESSENBausemshorst 2, 45329 ESSENT (*49) 0201. 3641 513 T/F (*49) 0201. 3641 804spl. stran: www.slomisija-essen.deæupnik: Alojzij RajkM (*49) (0)173/340.82.95e-naslov: [email protected] [email protected]

KÖLN župnik: Martin Mlakar Eltingplatz 16, 45141 Essen T 0201. 3109 862

SLOVENSKA KAT. ÆUPNIJA FRANKFURTMathildenstr. 30 a, 60599 FRANKFURT T (*49) 069. 6365 48, F 069. 6330 7632spletna stran: www.skg-frankfurt.deæupnik: Martin Retelje-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. MISIJA MANNHEIMRömerstrasse 32, 68259 MANNHEIM T (*49) 0621. 285 00, F 0621. 7152 106Spl. stran: www.skm-mannheim.deæupnik: Janez Modic e-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. MISIJA INGOLSTADTAventinstr. 25, 85051 INGOLSTADT T (*49) 0841. 590 76, T/F 0841. 9206 95M (*49) 0179 880 9762æupnik: Stanislav Gajøeke-naslov: [email protected] stran: http://skm-ingolstadt.2hp.eu

SLOVENSKA KAT. MISIJA STUTTGARTStafflenbergstr. 64, 70184 STUTTGARTT (*49) 0711. 2328 91, M 0178. 4417 675 F (*49) 0711. 2361 331spletna stran: www.skm-stuttgart.deæupnik: dr. Zvone Øtrubelj e-naslov: [email protected] æupnik-sodelavec: Igor Kraøna Am Lehenweg 18, 70180 Stuttgarttel. (*49) 0711. 3417 720 e-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. MISIJA AUGSBURGOttmarsgäßchen 8, 86152 AUGSBURGT/F (*49) 0821. 979 13, M 0173.5937 313æupnik: Roman Kutine-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA ULMNeukirchenweg 63 A, 89077 ULM T (*49) 0731 - 37 99 670æupnik: Roman Kutin, (glej Augsburg)

SLOVENSKA KAT. MISIJA MüNCHENLiebigstr. 10, 80538 MüNCHENT (*49) 089. 2219 41, F 089. 2193 79016 e-naslov: [email protected] spletna stran: www.skm-muenchen.de æupnik: Janez Pucelj e-naslov: [email protected]župnik pomoœnik: Marjan Beœan e-naslov: [email protected] pastoralni sodelavec Slavko Kessler e-naslov: [email protected]

S R B I J A

SLOVENSKA KAT. SKUPNOST BEOGRADHadæi Milentija 75, 11000 BEOGRADT (*381) 11 308 55 85, F (*381) 11 308 55 84æupnik: stolni župnik

Ø V E D S K A

SLOVENSKA KAT. MISIJA GÖTEBORGParkgatan 14, 411 38 GÖTEBORGT/F (*46) 031. 7115 421, spletna stran: www.slovenskamisija.org æupnik: Zvone Podvinskie-naslov: [email protected]; [email protected]

Ø V I C A - L I E C H T E N S T E I N

SLOVENSKA KATOLIØKA MISIJA ZüRICHHallwylstrasse 60, 8004 ZüRICHT (*41) 044.3013 132, M 079. 7773 948 F (*41) 044. 3030 788 spletna stran: www.slomisija.ch æupnik: mag. David Taljate-naslov: [email protected]

f e b r u a r 2 0 0 9 , l e t n i k 5 8 , š t e v i l k a 2

Documents

februar 2009, letnik 58, številka 2rafaelova-druzba.si/pdf/Februar2009.pdfTako so razumeli revijo in njeno poslanstvo njeni uredniki in naroœniki in so zaradi njene usmeritve radi