Četrtek, 12. decembra 2013, št. 239 www.finance.si o

gl

as

na

pr

ilo

ga

IKT informator

Oblak prinaša nove poslovne priložnostiV skupini SIJ – Slovenska industrija jek-la končujejo prenovo informacijske podpore, ki bo temeljila na računalni-štvu v oblaku. Projekt poenotenja infor-macijske podpore zajema vsa podjetja v skupini, ki jim bodo v zasebnem obla-ku na voljo vse informacijske storitve, od poslovnega informacijskega sistema Oracle EBS do pisarne. Za podporo pi-sarniškemu delu bodo poleg zasebnega oblaka uporabljali še del storitev Office 365 iz Microsoftovega javnega oblaka.

V SIJ so za vzpostavitev zasebnega oblaka zgradili novo informacijsko infrastrukturo, ki temelji na virtualizacijskih tehnologijah. Gre za porazdeljen sistem, ki deluje na treh lokacijah, primarni v Ljubljani ter na sekun-darnih na Ravnah na Koroškem in Jesenicah, ki so med seboj povezane prek najetega op-tičnega okolja. »Celotno interno poslovanje se bo izvajalo prek zasebnega oblaka, ome-jen nabor storitev – na primer del e-pošte in pisarniških aplikacij – pa se bo izvajal v jav-nem oblaku,« je povedal Boris Horvat, vod-ja informatike v SIJ. Na infrastrukturi, ki je nameščena v podatkovnem središču v Acro-niju, bodo upravljali poslovni informacijski sistem za vse družbe. Informatiki v Metalu Ravne pa bodo upravljali delovne postaje in Microsoftove aplikacije za pisarniško in sku-pinsko delo za več kot 1.100 uporabnikov na ravni celotne skupine.

Poenotena informacijska politikaPoleg novih tehnologij in aplikacij novi sis-tem prinaša poenoteno informacijsko politi-ko na ravni družb in uporabnikov. »S preho-dom na računalništvo v oblaku po eni stra-ni rešujemo vprašanje obvladovanja konč-nih točk, po drugi pa konsolidiramo infor-macijsko podporo poslovanju, s čimer bomo dosegli boljše in lažje vzdrževanje sistema,«

Računalništvo v oblaku podpira nove poslovne modele, kjer uporabnikom ni več treba razmišljati o strojni opremi in programskih licencah, ampak predvsem o ceni določene storitve in njeni uporabi v poslovnih procesih

Oblačni posrednik "V podjetju ZZI so ponudili prvo oblačno posredniško (cloud bro-

ker) storitev – BizBox.eu, ki ponudnikom in uporabnikom aplikacij poenostavlja prehod na računalništvo v oblaku. Storitev povezuje aplikacije različnih ponudnikov v enoten uporabniški vmesnik ter omogoča enotno prijavo, povezovanje rešitev in upravljanja pra-vic. Za ponudnike aplikacij je brezplačna in jim omogoča enosta-ven in celovit pristop k stranki. Model sloni na odpiranju možnos-ti za sodelovanje med različnimi ponudniki rešitev ter integraci-ji oblačnih in lokalnih rešitev. Te se tako sestavi v bogat paket funk-cij za končnega uporabnika, ki ne skrbi več za odnos in integracijo z različnimi ponudniki. V model so že vključene osnovne storitve brezpapirnega poslovanja med partnerji (elektronska izmenjava in hramba sporočil), s čimer podjetjem omogočajo, da podprejo brez-papirno poslovanje v oblaku ter pridobijo nove funkcije za podpo-ro poslovnim procesom.

V oblaku več kot pol podatkov in večina aplikacij

"Raziskava Cisco Cloud Report iz leta 2012 je napovedala, da bo do leta 2016 več kot 50 odstotkov podatkov in 90 odstotkov aplika-cij shranjenih v oblaku. Ob tem naj bi kar 75 odstotkov podjetij po-rabljalo oblak za shranjevanje občutljivih podatkov. Praksa kaže, da podjetja v javni oblak prenašajo predvsem podporne poslovne procese, medtem ko se podpora jedrnim procesom izvaja še vedno lokalno oziroma v zasebnih oblakih.

Oglaševanjev prvem

slovenskemposlovnemdnevniku:

oglasi@finance.si

Zaleže!

je razložil Horvat. Prek skupnega aktivnega imenika bodo po pričakovanjih v SIJ za vsa-kega uporabnika natančno vedeli, kaj dela in kakšne aplikacije oziroma storitve pot-rebuje. Uporaba računalništva v oblaku in enotne informacijske politike jim bo ne na-zadnje poenostavila vpeljevanje informacij-skih storitev ob priključevanju novih družb.

V koraku z EUSlovenija je na področju sistemskega razvo-ja računalništva v oblaku za zdaj še v kora-ku z Evropsko unijo, predvsem zahvaljujoč Kompetenčnemu centru računalništva v ob-laku (KC Class), ki od leta 2010 deluje na GZS v okviru izvozno prebojne sekcije Zitex. V okviru centra so sprejeli tudi statut organi-zacije EuroCloud in ustanovili Zavod e-Ob-lak, s katerim je Slovenija začela aktivno so-delovati pri pripravi strategije EU za raču-nalništvo v oblaku, ki je bila objavljena leta 2012. »Pri projektu KC Class sodeluje večina slovenskih podjetij in raziskovalnih ustanov, ki imajo v svoji viziji delovanja tudi prehod na računalništvo v oblaku. Projekt financi-ra ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ob obsežni finančni soudeležbi par-tnerjev, tako da je celoten projekt vreden ok-rog 9,3 milijona evrov. Zdaj je tako Slovenija v okviru združenja EuroCloud med najaktiv-nejšimi državami, poleg Nemčije, Velike Bri-tanije, Francije, Avstrije, Portugalske in Lu-ksemburga,« je povedal Dalibor Baškovč, iz-vršni direktor Zavoda e-Oblak.

Priložnost za mala in srednja lokalna podjetjaEuroCloud na evropski in Zavod e-Oblak na lokalni ravni sta edini cehovski organizaci-ji s področja IKT, ki se ukvarjata z razvojem računalništva v oblaku. »Kar Sloveniji manj-ka v primerjavi z EU, je strategija na držav-ni ravni, ki bi tudi lokalnim srednjim in ma-

" S prehodom na računalništvo v oblaku po eni strani rešujemo vprašanje obvladovanja končnih točk, po drugi pa konsolidiramo informacijsko podporo poslovanju, pravi Boris Horvat, vodja informatike v SIJ.

" Zdaj je Slovenija v okviru združenja EuroCloud med najaktivnejšimi državami, poleg Nemčije, Velike Britanije, Francije, Avstrije, Portugalske in Luksemburga, pravi Dalibor Baškovč, izvršni direktor Zavoda e-Oblak.

Četrtek, 12. decembra 2013, št. 239 www.finance.si

Oblak prinaša nove poslovne priložnostizdajšnjega tempa. Država preprosto mora prepoznati, dovoliti in kot vlagatelj poma-gati odpraviti vse ovire na poti do vpeljave,« je opozoril Baškovč. Težava je tudi v tem, da je Slovenija že pred leti predstavila strategijo prehoda v oblačne tehnologije, ki pa nikoli ni zaživela v praksi in omogočila, da bi pod enakimi pogoji lahko s svojo ponudbo kon-kurirala tudi domača podjetja, kot je to sto-rila Velika Britanija s svojo pobudo G-Cloud, ali Francija s projektom Andromeda in Nem-čija s projektom Trusted Cloud.

Slovenska industrija IKT zaostajaSlovenska industrija IKT v resnici še ni od-krila priložnosti, ki jih odpira računalništvo v oblaku. »Na področju IKT se zdaj dogaja in-dustrializacija, in to enako, kot se je dogaja-la industrializacija dobave električne energi-je v dobi industrijske revolucije. Ker sloven-ska industrija IKT tega še ne prepoznava kot možnosti, tudi nima dovolj idej o novih po-slovnih modelih, ki jih omogoča računalni-štvo v oblaku prek dostopnosti od koderkoli in kadarkoli s katerekoli naprave,« je pojas-nil Baškovč. Ponudniki IT-rešitev in storitev bi se morali zdaj bolj kot infrastrukturnim rešitvam ob izkoriščenju oblačnih možnos-ti posvečati stroškovnemu modelu IKT ter preiti na poslovne modele plačevanja po de-janski porabi.

Niso pa za vse krivi ponudniki. Dejansko na razvoj ponudbe največ vplivajo razpisi, ta-ko v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Če se ne bo uveljavila praksa, kjer bodo razpisi od ponudnikov pričakovali v vsaj 50 odstot-kih ponudbo »plačam, kot porabim«, ampak bodo še vedno usmerjeni v naložbene mo-dele, potem Slovenija ne bo dosegla učinkov industrializacije IKT in bo na vremenski sli-ki računalniške oblačnosti postala neto plač-nica velikim globalnim korporacijam, kar pa bo dolgoročno osiromašilo našo industrijo.

Računalništvo v oblaku podpira nove poslovne modele, kjer uporabnikom ni več treba razmišljati o strojni opremi in programskih licencah, ampak predvsem o ceni določene storitve in njeni uporabi v poslovnih procesih

Znotraj digitalne agende je računalništvo v oblaku na prvem mestu.

Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana

IZBRAL SEM MOBILNI INTERNET MOBITELPrednost Mobilnega Interneta je, da ga lahko enostavno vzamem s seboj na mobitelu ali tablici. Navadil sem se, da imam internet vedno na voljo, doma, na vikendu, v pisarni ali kjerkoli ga potrebu-bujem. Še posebej mi je všeč, da prenovljeni naročniški paketi

poleg mobilnega interneta omogočajo tudi do 50 GB prostora za varno shranjevanje multimedijskih vsebin prek TViN Shrambe, vključujejo opcijo Nogomet in spletno videoteko HBO GO.

CENEJŠI POGOVORI V TUJINIV tujini uporabljam storitev Komunikator in se tako izognem višjim stroškom. Običajno na letališčih, hotelih in drugih lokacijah poiščem brezžično omrežje WLAN in kličem prek interneta po enakih cenah kot doma. Pri tem uporabljam svoj prenosnik in slušalke in tako tudi klice sprejemam brezplačno.

IMAM 2 SIM-KARTICI Z isto telefonsko številko imam 2 SIM-kartici, eno za moj mobitel, drugo za tablični računalnik. SIM 2 mi omogoča uporabo zakuplje-nih enot storitev iz mojega osnovnega naročniškega razmerja na obeh SIM-karticah v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije. Ob nakupu podatkovne naprave in podaljšanju naročniškega razmerja sem izkoristil 50 % popust na mesečno naročnino SIM 2! SIM 2 vključuje tudi 1 GB prenosa podatkov, ki jih lahko porabim na obeh SIM-karticah. Več na www.mobitel.si.

Za več informacij obiščite Telekomov center, www.telekom.si ali pokličite brezplačni številki 041 700 700 (za uporabnike storitev Mobitel) ali 080 8000.

MOBILNIINTERNETMOBITEL

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.si Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@gmail.com

Trženje:Boris Savić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: boris.savic@finance.si Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.

Naslednji IKT informator bo izšel 23. januarja 2014.

V erjetno nikogar ne preseneča, da poraba za IKT v Sloveniji nezadržno upada. Po podatkih Statistič-nega urada RS je leta 2011 znašala toliko kot leta 2009, poleg tega tudi zadnji podatki analitske hiše

IDC za leto 2012 niso spodbudni. Poraba za storitve je na pri-mer lani upadla za več kot deset odstotkov. Vendar se kljub upadanju sredstev za naložbe v Sloveniji še vedno največ porabi za strojno opremo. V splošnem velja, da podjetja za investicijske modele porabijo od dobrih 60 do 85 odstotkov sredstev za IKT.

Storitvam nenaklonjen slovenski trg se le počasi nagiba k uvajanju računalništva v oblaku. K temu ga bolj kot želja po inovativnosti spodbuja cena. Nekatera podjetja si brez pre-hoda na storitveni model sploh ne bi več mogla financirati razvoja ali delovanja informacijske podpore pri poslovanju. Vendar me bolj kot počasno širjenje ponudbe in povpraševa-nja po poslovnih aplikacijah v oblaku skrbi nekaj drugega. To, da se v oblak še niso prenesle poslovne storitve oziroma da storitve zunanjih izvajalcev niso tako informacijsko podprte, da bi lahko s tem izvajalci ustvarjali dodatne prihodke ali po-slovne priložnosti.

Primer tega so računovodski servisi, ki bi z računalništvom v oblaku lahko svojim strankam omogočili dostop do elektron-ske dokumentacije, samodejna poslovna poročila in druge pomembne informacije, ki nastajajo na podlagi podatkov iz njihovega poslovanja. Podobno bi lahko servisna podjetja strankam omogočala vpogled v reklamacijske postopke ali po-pravila naprav, državna uprava pa vpogled v status različnih prošenj državljanov in podobno.

Računalništvo v oblaku organizacijam omogoča, da spreme-nijo osredotočenost poslovanja s transakcijske usmerjenosti na poslovne procese in delovne postopke. Da se namesto s številkami ukvarjajo z odnosi, uporabniško izkušnjo in spre-minjajočimi navadami porabnikov. IKT je postal komoditeta, njegova strateška vrednost ni več v tem, kakšna je tehnologi-ja, s katero so narejene aplikacije, ampak kakšna je končna funkcionalnost in seveda cena storitve. In o njeni poslovni vrednosti ne govori blagovna znamka poslovnega programa, ampak kako je poslovanje podprto s temi storitvami – so pro-cesi avtomatizirani, kakšna so tveganja, kako dobro se lahko zaposleni odločajo, kakšna storitev se zagotavlja kupcem. Gigabajti in megaherci so zgodovina.

Glavno vprašanje pri računalništvu v oblaku torej ni, zakaj ga ne bi uporabljali. Težava je v tem, da niti podjetja, niti ponu-dniki, niti država nimajo idej, kaj šele strategij, kako bi ga iz-koristili pri ustvarjanju vrednosti. Torej, kako bi prek oblakov lahko dosegli bodisi konkurenčno prednost bodisi ponudili inovativne izdelke in storitve, s katerimi bi oblačne storitve zajeli v uporabniške modele in jih zaračunavali.

Oblaki niso samo voda. Oblaki so denar. Če jih za ustvar-janje novih prihodkov ne bomo izkoristili Slovenci, jih bo namesto nas v Sloveniji kdo drug. Mi pa bomo spet ostali brez smetane.

Oblaki so denar

UvodnikJaka Žoržikt@finance.si

CELOVITE REŠITVE UPRAVLJANJA Z DOKUMENTI

lim podjetjem omogočala razvoj in upora-bo inovativnih slovenskih storitev,« je pou-daril Baškovč. EU se namreč zaveda, da je ra-čunalništvo v oblaku idealna priložnost za srednja in mala podjetja, ki investicijsko ni-so sposobna konkurirati večjim globalnim ponudnikom storitev IKT. Računalništvo v oblaku prav tem podjetjem, ki so med dru-gim v večini v EU, omogoča dostop do najno-vejših tehnologij in jim tako zniža prag pot-rebnih naložb v IKT.

EU z računalništvom v oblaku računa na nov zagon gospodarske rasti in ustvarjanje no-vih delovnih mest. Evropska komisija izvaja obsežne programe za razvoj enotnega digi-talnega trga EU, ki bodo manjšim in srednjim inovativnim podjetjem omogočali dolgotraj-no rast in prilagajanje hitrim spremembam na trgu. »Evropska komisija zato v novi finančni perspektivi za spodbujanje inovativnih stori-tev računalništva v oblaku namenja obsežna finančna sredstva za spodbujanje raziskav in razvoja,« je pojasnil Baškovč. Znotraj digital-ne agende je tako računalništvo v oblaku na prvem mestu, pri čemer ga želi EU spodbudi-ti prek javnih storitev, ki jih zagotavljajo pro-računski uporabniki – na primer ministrstva, mesta, občine, bolnišnice.

Tempo lahko hitro izgubimoEvropska komisarka Neelie Kroes je tako že dala pobudo European Cloud Partneship, ki je namenjena promociji dobrih praks javnih oblačnih storitev, nalogo pa zaupala konzor-ciju 23 partnerjev iz 11 držav, v katerem je tu-di Slovenija oziroma ministrstvo za notranje zadeve kot upravljavec informacijskih stori-tev za slovensko javno upravo. Na podlagi te pobude bo sredi leta 2014 razpis v okviru projekta Cloud for Europe, ki bo slovenski industriji IKT na stežaj odprl možnosti, da se umesti tudi kot mednarodni ponudnik.

»Pomembno je, da ne bomo izgubili Thin

ksT

ock

Če oblakov za ustvarjanje novih prihodkov ne bomo izkoristili Slovenci, jih bo namesto nas v Sloveniji kdo drug.

www.finance.si Četrtek, 12. decembra 2013, št. 23916 oglasna priloga

ADD, d. o. o., s progra-mom HP Cloud Demo Center of Excellence omogoča hitro in popol-no možnost za zanesljivo odločanje o kompleksnih rešitvah za infrastruktu-ro IT.

Informacijska tehnologija (IT) je postala vsestranska, sestavljena in zato težko predstavljiva in obvladlji-va, predvsem pa tesno na-vezana na posel, ki ga pod-pira, in mnogokrat z njim ne-razdružljivo speta. Ker živi-mo v hitrem tempu, vse bolj postaja resnica, da je čas de-nar. Časa zato zmanjkuje tu-di za tako pomembne zade-ve, kot je preizkus izbrane rešitve pred zagonom v živo. Preprosto se pričakuje, da re-šitve delujejo od prvega tre-nutka, na polno. Popravnih izpitov v poslu ni.

Nikakor ni nujno, da svoje videnje smernic v informacij-ski tehnologiji izenačujemo z zdaj precej modnim izrazom »računalništvo v oblaku«, saj je mnogo bolj pomembno, da prepoznavamo glavne dejav-nike, ki smernice opredelju-jejo: visoko stopnjo avtoma-tizacije, konsolidacijo in vir-tualizacijo opreme, opremo za obvladovanje hitro rasto-če množice podatkov, stori-tve, ki nadomeščajo nakup lastne opreme, podporo mo-bilnosti uporabnikov.

Preprosta in varna oprema vedno na voljoKončni uporabniki potrebu-jejo opremo, ki je za uporabo preprosta, neodvisna od tega, kje so v nekem trenutku, var-na in nenehno na voljo. Kon-cepti, ki zahtevam zadoščajo, praviloma prinašajo zaplete-ne arhitekture, veliko razprše-nost uporabnikov, visoko stop-njo integracije in tako rekoč neomejeno razširljivost; zah-tevajo učinkovito upravljanje, medtem ko se strokovne eki-pe v IT krčijo. Glavni del opre-me je praviloma pomnilni sis-tem. Sočasne zahteve po inova-tivnih rešitvah in hitrih posta-vitvah rešitev, prizadevanja za zagotavljanje dnevne operativ-nosti dopuščajo strokovni ekipi le malo časa za snovanje strate-škega in inovativnega razvoja.

Seveda je tu še stroškovni pritisk, ki je postal splošno pra-vilo: z manj razpoložljivimi vi-ri narediti več in boljše je stal-na poslovna zahteva.

Oblak ni univerzalen koncept za vse primereRačunalništvo v oblaku ned-vomno prinaša prednosti. Morda najizrazitejša je zmo-žnost, da lahko informacijske zmogljivosti pridobimo v krat-kem času. Hitro prilagodljive zmogljivosti IT so odločilne za poslovno agilnost. Upravičen pa je tudi dvom. Na primer: kako lahko hitrost pridobitve opreme vpliva na varnost pro-

cesiranih podatkov in s tem na tveganja izgube ali ustavitve poslovanja?

Ker računalništvo v oblaku ni enoten, univerzalen koncept za vse primere, tudi ni vseeno, kako bomo rešitve zastavili in vpeljali. Ne nazadnje je tu vpra-šanje, ali imamo na voljo apli-kativne rešitve, ki so primerne za koncepte, ki jih uresničuje-mo z novimi postavitvami IT.

Rešitve se lahko razlikujejo glede da to, ali kaj od opreme že imamo in kolikšen je njen obseg, torej ali iščemo zame-njavo, dopolnitev ali pa mor-da rešitev postavljamo prvič in povsem na novo. Drugo ve-liko dilemo prinaša odločitev o lastništvu opreme in tem, s kom si nameravamo opremo deliti. Lastništvo opreme opre-deljuje rešitve v zasebnem ali javnem oblaku oziroma kom-binacijo obeh, ki jo imenuje-mo hibridni oblak.

Kako izbirati in načrtovatiADD je zgradil demonstracijski center, zasnovan na metodolo-giji in opremi proizvajalca HP. Za vsako demonstracijsko sejo se strokovna ekipa ADD in na-ročnik vnaprej pripravita. Med demonstracijo se lahko v praksi prepričate o delovanju določe-ne opreme v razmerah, ki kar najbolj odsevajo delovanje re-šitve v vašem okolju IT. Hkrati se posvečamo razlagam o:

" računalniških rešitvah in stori-tvah na ključ;

"modelih uvajanja rešitev raču-nalništva v oblaku;

" razvojni poti, ki bi bila primer-na za IT v vaši organizaciji;

"osnovnih in spremljajočih sto-ritvah (pregledi in analize IT- opreme, arhitektura rešitev, pro-cesi postavitve in integracije, sto-ritve gostovanja, izobraževanje).

Demonstracijski center vam omogoča enovit pregled rešitev zasebnega, javnega ali hibri-dnega koncepta, večnivojske stopnje virtualizacije opreme in okolja z različnimi vrstami operacijskih sistemov in dru-ge opreme, pametne avtoma-tizacije upravljanja opreme in aplikacij ter nadgradljivost in prožnost opreme.

Od rešitev, ki jih lahko zas-tavimo v našem centru, lahko pričakujete:

" prenos finančnega bremena s stroškov nakupa na obratoval-ne stroške;

" pospešitev poslovnih proce-sov:

" več inovacij v vašem poslu; " predvsem pa skrajšane čase od

ugotovitve potreb po spremembi do uresničitve.

»V centru lahko vzpostavi-mo okolje, ki verodostojno ka-že ciljno postavitev za naroč-nika. Tako najdemo natančne odgovore na številna vpraša-nja, ki bi sicer ostala brez odgo-vorov,« pravi Andrej Kreuh iz podjetja ADD. Mitja Podlesnik, direktor tehnoloških storitev v družbi HP, pa dodaja, da HP tudi v Sloveniji izjemno veliko

vlaga v razvoj in vzpostavitev celotne verige, od uporabni-ka, prek partnerjev do ponu-dnikov storitev na področju ra-čunalništva v oblaku – vse od preizkušene konvergenčne in-frastrukture, prenosa najbolj-ših praks iz tujine do ponudbe izobraževanja in zagotavljanja testnih okolij.

Hitro in zanesljivo do prave rešitve za infrastrukturo IT

Gre za izbrano opremo HP v rokah strokovne ekipe ADD, ki vam pomaga zastaviti dolgoročni, strateški razvoj IT in praktično pre-veri posamezne rešitve za njegovo zanesljivo uresničitev, lahko na heterogenih platformah, predvsem pa v kratkih rokih.Demonstracijski center HP Cloud Centre of Excellence pri podjetju ADD v Ljubljani je sestavljen iz:

"HP CloudSystem Matrix, "HP Blade Servers, "EVA/3PAR Storage, "Hypervisor VMware ali Hyper-V, "Cloud Service Automation for Matrix Software.

Ekipa strokovnjakov ADD s preverjenim znanjem upravlja center in obvladuje rešitve računalništva v oblaku za:

"postavitev okolij z visoko razpoložljivostjo za uporabnike; "organizacijo IT, ukrojeno za različne in hitro spreminjajoče se

notranje ureditve uporabnikov storitev; "uskladitev tehnoloških rešitev glede na poslovne potrebe in zah-

teve, velikokrat z inovativnimi prijemi; "visoko stopnjo avtomatizacije; "kratke čase od načrtovanja do prvih poslovnih rezultatov nove

rešitve.Rešitev je namenjena uporabnikom, ki:

" želijo preveriti primernost arhitekture IT v oblaku za zamenjavo zdajšnje rešitve;

" želijo vzpostaviti nove informacijsko podprte zmogljivosti; "ne morejo zanesljivo in poslovno pravočasno napovedati dina-

mike razvoja, tako v smislu potreb funkcionalne podpore kot v ob-segu procesiranja.Za demonstracijske storitve se lahko prijavite po telefonu (01 479 00 11) ali e-pošti (info@add.si).

Demonstracijski center ADD HP Cloud

Podjetja od strokovnja-kov s področja IT-var-nosti pričakujejo vse-stranskost. Obvladati mo-rajo spletno varnost, ra-čunalniške oblake in va-rovanje omrežne arhitek-ture. Za piko na i pa si že-lijo tehničnih speciali-stov, ki se znajo pogovar-jati s poslovneži. Visokih plač in dodatkov se lahko nadejajo predvsem var-nostni arhitekti in anali-tiki.

S tem, ko podjetja množično selijo podatke v računalniške oblake in uporabljajo čedalje več storitev iz oblaka, te pos-tajajo vse bolj priljubljene tar-če med spletnimi kriminalci – hkrati pa tudi ena največ-jih zaposlitvenih priložnos-ti za varnostne strokovnja-ke. Vse strožje zakonodaje in regulative s področja ravna-nja z digitalnimi vsebinami podjetja silijo k razmišljanju o ustreznem varovanju po-slovnih podatkov v elektron-ski obliki. Prav zato se v pod-jetjih odpira vse več delov-nih mest, namenjenih stro-kovnjakom s področja raču-nalniške varnosti.

Strokovnjaki za IT-varnost so zelo iskaniAnalitsko podjetje Burning Glass International je objavilo raziska-vo, ki kaže, da v ZDA povpraše-vanje po kadrih s področja IT za 3,5-krat presega povpraševanje po drugi delovni sili. Še precej bolje se godi strokovnjakom s področja spletne varnosti, ki so kar 12-krat bolj iskani od preo-stalih kadrov. Večino varnostnih strokovnjakov so v zadnjem letu uspešno novačili predvsem sve-tovni računalniški velikani, kot so HP, Apple, Google, Intel ter

Cisco Systems. Dice.com, eden največjih zaposlitvenih porta-lov na svetu, je letos prav tako zaznal strmo rast zaposlitvenih oglasov s področja IT. Podjetja s pomanjkanjem ustreznega ka-dra s področja varnosti so naj-pogosteje iskala varnostne ar-hitekte in strokovnjake za varo-vanje omrežij.

Da ima varnost zelo veliko vlogo v svetu IKT, kaže tudi Gar-tnerjeva napoved, da naj bi pod-jetja po svetu zanjo leta 2017 po-rabila že 94 milijard dolarjev. Nič presenetljivega, če vemo, da je

danes skrb za varnost del sodob-nega poslovanja.

»Varnostni strokovnjaki že dolgo delujemo po prepričanju, da informacijska varnost ni vse-mogočna. Vdore ali napade je zelo težko v celoti preprečiti, za-to se kaže osredotočiti na to, kaj podjetja storijo po tem, ko napad odkrijejo. Kako izslediti napadal-ce in sprožiti pravne postopke proti njim, postajajo vse pogo-stejše naloge varnostnih strokov-njakov,« razlaga Hord Tipton, iz-vršni direktor konzorcija ISC2, ki se ukvarja z varnostnim certifici-ranjem informacijskih sistemov.

Oblak in mobilnost kot največja varnostna izzivaVarnostni strokovnjaki kot naj-večja izziva pri svojem delu po-udarjajo računalništvo v oblaku in mobilnost. Predvsem zadnja z milijardami mobilnih telefo-nov in tablic ter še posebej več kot milijonom mobilnih aplika-cij povzroča resno skrb z vidi-ka zagotavljanja ustreznega va-rovanja podatkov in informa-cij, pa tudi dostopa do poslov-nih rešitev.

V raziskavi Global Workfor-ce Survey 2013, ki jo je opravil konzorcij ISC2, podjetja pri-znavajo, da najbolj pogrešajo

varnostne analitike (47 odstot-kov), ki bi znali prepoznati in ovrednotiti poslovna tveganja rabe različnih sistemov v pod-jetjih. Med bolj »pogrešanimi« so se znašli tudi varnostni arhi-tekti (32 odstotkov) in presoje-valci varnosti (31 odstotkov). Iz-jemno strmo rast povpraševa-nja doživlja tudi poklic računal-niškega forenzika.

Zaposlovanje varnostnih strokovnjakov pa v praksi zavi-rajo trije dejavniki: težke gospo-darske razmere, nerazumeva-nje področja varnosti od vodil-nih ter težavno iskanje primer-nih varnostnih strokovnjakov.

Več kot le varnostni gurujiPodjetja zdaj ne iščejo zgolj var-nostnih strokovnjakov, ki bi ob-vladovali posamezno področje ter se spopadali s šibkimi točka-mi podjetja. Iščejo predvsem lju-di, ki znajo tehnično tveganje prevesti v poslovno tveganje. A to od zaposlenih zahteva tudi poznavanje poslovanja ne zgolj tehnologije, saj ta vse bolj vpliva na poslovanje podjetij. Takšne profile podjetja potrebujejo tu-di zato, da bodo varnostne rešit-ve in njihovo delovanje predsta-vili zaposlenim in vodstvu pod-jetja. Dozdajšnja praksa, lepo vi-

dna že na številnih primerih di-rektorjev informatike, namreč kaže, da podjetja najprej najde-jo tehnične strokovnjake in bolj dojemljive med njimi »nadgra-dijo« še s strateškimi znanji in cilji poslovanja. Takšna znanja so tudi odločilna za karierno napredovanje itejevcev, čeprav se jih večina direktorski vlogi celo izogiba, predvsem zaradi zahtevne naloge zagotavljanja sredstev za uspešno delo svo-jih podrejenih.

Dobri varnostni strokovnjaki so zelo iskaniPodjetja za nekatere profile var-nostnih strokovnjakov ponujajo odlične plače. Predvsem so vi-sokih plač in dodatkov deležni varnostni arhitekti in analitiki, v splošnem pa velja, da vred-nost informatika raste s števi-lom opravljenih izobraževanj ter pridobljenih znanj in cer-tifikatov. Dobri varnostni stro-kovnjaki so iskani podobno kot dobri programerji ali razvijalci, vanje pa bodo v prihodnjih le-tih pogosteje vlagali tudi orga-nizacije iz javnega sektorja ter podjetja, ki skrbijo za razvoj in varovanje energetskih omrežij in druge infrastrukture nacio-nalnega pomena.

Strokovnjakom za IT-varnost ponujajo odlične plače

Thin

ksT

ock

" Podjetja ne iščejo zgolj varnostnih strokovnjakov, ki bi obvladovali posamezno področje ter se spopadali s šibkimi točkami podjetja. Iščejo predvsem ljudi, ki znajo tehnično tveganje prevesti v poslovno tveganje.

One Touch - pametnejše delo Universal Login Manager: Edinstvena rešitev za optimizacijo vašega poslovanja - BREZPLAČNO

Canon predstavlja aplikacijo Universal Login Manager, inovativno rešitev na večfunkcijskih tiskalnikih Canon imageRUNNER ADVANCE, ki optimizira vaše poslovanje na področju storilnosti, varnosti in nadzora stroškov.

Več informacij na www.canon.si/onetouch

Samo za kratek cas skupaj z digitalnim

fotoaparatom Canon za moj cudovit nasmesek!

www.finance.si Četrtek, 12. decembra 2013, št. 23918 OGLASNA PRILOGA

vam želi EMCPRIJETNE PRAZNIKE

EMC2, EMC, and the EMC logo are registered trademarks or trademarks of EMC Corporation in the United States and other countries. © Copyright 2013 EMC Corporation. All rights reserved.

FROM ALL OF US AT EMCHAPPY HOLIDAYS

V družbi EMC2, specialistu izdelave rešitev s področ-ja hrambe podatkov, so sku-paj s hčerinskim podjetjem VMware oblikovali vizijo in strategijo prihodnjega spo-pada s podatki in informa-cijami, ne le v poslovnem svetu, temveč v tako imeno-vanem digitalnem vesolju. Rodila se je nova skovanka, ki sliši na ime programsko nastavljiv podatkovni cen-ter (Software Defined Data Center – SDDC).

Virtualizacija je v zadnjem de-setletju izredno napredovala ter povsem spremenila doje-manje aplikacij, strežnikov in celo omrežij, saj jih je z vidika upravitelja IT toliko poenosta-vila, da jih upravlja »na klik«. Pri programsko nastavljivem podatkovnem centru gre za re-šitev, ki premore bazen, sesta-vljen iz računskih zmogljivosti,

hrambe podatkov, omrežnih rešitev, varnostnih rešitev ter celega kupa storitev, uporab-nikom in podjetjem dostopen v obliki storitev – kadarkoli in kjerkoli jih potrebujejo. Glav-ni del obvladovanja bazena vseh najpomembnejših IKT-vi-rov je programska oprema, ki prek virtualizacije virov, napre-dne avtomatizacije ter pamet-nih upravljavskih politik poe-nostavlja upravljanje IT-rešitev in storitev. Vsak IT-vir je v tem primeru povsem prilagodljiv.

Nova generacija podatkovnih centrovGlavna prednost program-sko nastavljivega podatkovne-ga centra se skriva v tem, da je zmožen uskladiti in naročni-kom koordinirano zagotavlja-ti določeno raven storitev, to-rej odzivni čas, zmogljivost in razpoložljivost virov ne glede na na nižjih ravneh ležečo stroj-no opremo v obliki strežnikov in skladišč podatkov. Gre za no-vo generacijo še pametnejših podatkovnih centrov, ki bodo na področje IT prinesli še pre-cej večjo prilagodljivost, ta pa se bo prenesla tudi v poslovne procese podjetij.

Ozko grlo podatkovnih cen-trov so še vedno sistemi za hrambo podatkov, saj so zara-di svoje heterogenosti (tako kar zadeva strojno opremo kot tu-di operacijske sisteme) in po-membnosti podatkov, ki jih hranijo, redkeje v celoti virtua-

lizirani. A tudi področje hram-be podatkov se razvija in doži-vlja stalno optimizacijo. EMC2 že dela pri precej bolj prilago-dljivi in skalabilni IT-infrastruk-turi, ne le na področju hrambe podatkov, temveč vseh virov.

Okolja za hrambo podatkov se danes načrtujejo z mislijo na virtualne podatkovne centre in oblake, pri čemer se vrste podatkov in dostopi do njih ne omejujejo zgolj na posamezno platformo. Pametna program-ska oprema namreč briše me-je med strežniki, podatkovni-mi skladišči, omrežji in apli-kacijami – vse njihove funkci-onalnosti so uporabnikom že dostopne v obliki funkcij po-samezne storitve.

ViPR za popoln nadzorRešitev EMC2 ViPR podjetjem prinaša revolucionarno mož-nost upravljanja najrazličnej-ših infrastruktur in aplikacij

za hrambo podatkov, ne gle-de na vrsto rešitev (različnih ponudnikov). Zasnovana je za okolja v oblaku in še posebej za ponudnike storitev, vendar pa je primerna tudi za večje IT--oddelke v podjetjih. Posebno tiste, ki se preoblikujejo in po-nujajo IT kot storitev ter gradi-jo interne oblake spletnega ob-sega, dosegljive različnim siste-mom ter aplikacijam prek eno-stavnih ali naprednih vtični-kov (API). ViPR namreč premo-re globalno distribuirano arhi-tekturo – oddelkom IT omogo-ča, da se izognejo potrebi po premeščanju velikanskih ko-ličin podatkov po omrežju in da izvajajo funkcije, kot je ana-liza »na mestu« (in-place analy- tics). Okolje ViPR raste skupaj z rastjo naprav in podatkov, pri tem pa je povsem samouprav-ljalno in samooskrbno ter kot tako pomeni prihodnost raču-nalništva.

Informatika po meriVisoka stopnja virtualizacije in avtomatizacije IT-rešitev ter storitev podjetjem prinaša og-romno svobode ter tako ime-novano samopostrežništvo. Med vsega zmožnimi poslov-nimi storitvami, povezanimi z rešitvami IT, pač izberejo tis-te, ki so jim (naj)bolj pisane na kožo z vidika poslovnih zahtev in stroškov ter združljive z nji-hovim poslovanjem. Informa-tika se počasi obrača na glavo. Javni oblaki od uporabnikov IT-storitev ne zahtevajo več znanj s področja strežnikov ter po-datkovnih baz, naložbe v dra-go programsko opremo niso več potrebne. Podjetja ali sa-mostojni podjetniki danes za dostop do naprednih IT-stori-tev potrebujejo zgolj interne-tno povezavo in kreditno kar-tico. In če z neko storitvijo niso zadovoljni, gotovo obstaja za-nimiva alternativa.

Nova razsežnost hrambe podatkov in IT-storitev

Pomoč pri širjenju e-poslovanjaSlovenski SAOP pomaga pri prehodu na elektronsko predajo obraču-na DDV, s tem pa tudi pri širjenju e-poslovanja v Srbiji. Davčna uprava v Srbiji se namreč pripravlja na prehod na izključno e-prejem obračuna DDV od 1. julija 2014. Uporabniki spletnega programa SAOP miniMAX lahko e-predajo uporabljajo že zdaj in se tako izognejo čakanju v vrsti v davčni upravi ali pošiljanju davčne dokumentacije po pošti. SAOP je v Srbiji zagnal obsežno kampanjo, v kateri podjetjem pojasnjuje koristi od e-predaje obračuna DDV in e-poslovanja.

SAOP V SRBIJI

Najsodobnejše središče proti kiberkriminalu

Hervis z večkanalno prodajo

Microsoft je v Redmondu odprl Microsoft Cybercrime Center (MCC), varno središče, ki združuje Microsoftovo pravno in tehnično znanje ter vrhunska orodja in tehnologijo z znanjem partnerjev in strokovnjakov z vsega sveta. Center se bo ukvarjal z bojem proti spletnemu kriminalu, povezanem s škodljivo programsko opremo, omrežji ugrabljenih raču-nalnikov, krajo intelektualne lastnine in zlorabljanjem otrok. MCC gosti prelomne Microsoftove tehnologije za identifikacijo globalnih groženj v realnem času, skupaj z rešitvijo SitePrint, ki omogoča izdelovanje ze-mljevidov spletnih omrežij organiziranega kriminala, in vodilnim orod-jem PhotoDNA za boj proti otroški pornografiji na spletu.

Hervis, največji slovenski trgovec s športno opremo, je v celotni regiji CEE predstavil projekt večkanalne prodaje (cross-channeling), ki združuje sple-tno in klasično prodajo v trgovinah. Kupci se bodo s svojimi pametnimi te-

MICROSOFT CYBERCRIME CENTER

SPLETNA TRGOVINA

Svetovni teden poučevanja računalništva in informatikeNa fakulteti FERI v Mariboru bo jutri sklepni dogodek Svetovnega tedna poučevanja računalništva in informatike, na katerem bodo predstavili tekmovanja, pomembnost temeljnih znanj računalništva in informatike za vsakega dijaka ter povzeli dogodke celotnega tedenskega dogajanja, ki so ga letos v taki obliki organizirali prvič. Na letošnjem tednu so med 9. in 15. decembrom poskušali privabiti deset milijonov učencev in dija-kov po vsem svetu, da v eni uri spoznajo osnove programiranja. Sekcija učiteljev računalništva in informatike pri ACM Slovenija je v tem tednu pripravila številne dejavnosti po različnih šolah.

SPOZNAVANJE OSNOV PROGRAMIRANJA lefoni in tabličnimi računalniki, nameščenimi v Hervisovih poslovalnicah (v Sloveniji jih je sprva v projekt zajetih deset, skupaj v regiji CEE pa sto), lah-ko sprehajali po Hervisovi spletni trgovini in s kodami QR naročali izdelke, ki jih lahko pred nakupom tudi preizkusijo v fizični trgovini. Izdelke bodo lahko prevzeli doma ali v katerikoli Hervisovi poslovalnici v Sloveniji.

Drugi val zaposlovanja v ComTraduRegijsko podjetje ComTrade je po prvem valu večjega zaposlovanja, ki ga je izpeljalo maja, znova povabilo k sodelovanju več razvijalcev. V svo-jih enotah v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici namerava zaposliti več stro-kovnjakov s področja razvoja programske opreme Java, C/C++ in Erlang ter razvoja spletnih aplikacij Ruby on Rails. Zaradi pridobljenih novih pro-jektov na mednarodnih trgih namerava ComTrade do konca decembra zaposliti še vsaj deset novih sodelavcev.

NOVA DELOVNA MESTA

www.finance.si Četrtek, 12. decembra 2013, št. 239 IKT InformaTor 19

Varno poslovanje z manj vlaganji in stroškiPoslovni center Pošte Slo-venije v nizu informacijskih storitev, namenjenih malim in srednjim podjetjem, ponu-ja tudi Digitalno pisarno. Za-snovana je kot prilagodljiva platforma, ki se lahko prila-gaja tako potrebam uporab-nika kakor tudi rasti in razvo-ju njegovega poslovanja.

Digitalna pisarna je zasnovana na uporabi programske opreme kot storitve (Software-as-a-Servi-ce, SaaS) in se izvaja prek najno-vejših tehnologij gostovanj. Za uporabnika to pomeni, da lah-ko uporablja najsodobnejše pro-gramske rešitve in jih plačuje na mesečni podlagi, kar pripomo-re tudi k preglednosti poslovne-ga modela.

Optimalna izbira komponentDa bi Pošta Slovenije uporab-nikom olajšala optimalno izbi-ro komponent Digitalne pisar-ne, je pripravila pakete storitev, ki jih je mogoče izbrati glede na potrebe celih timov v podjetju ali po specifikacijah delovnih nalog oziroma glede na delovna mesta zaposlenih.

Stroški vzpostavitve storitve so minimalni, če pa uporabniki katere izmed storitev ne bo več

potreboval, se mu ne bo treba znebiti odvečne strojne opreme, ki je bila v nekdanjem poslovnem modelu glavni pogoj za uporabo storitev. Uporabnik bo plačal za storitve, ki jih uporablja, odvisno od števila in potreb zaposlenih. Število uporabnikov storitve ozi-roma licenc se lahko spreminja in se na mesečni ravni prilagaja zmožnostim podjetja.

Za sistem ni treba skrbetiDigitalna pisarna lahko poma-ga pri poslovanju, ker zmanjša vlaganja v informacijsko infra-strukturo na minimum. Celoten sistem je v podatkovnem centru Pošte Slovenije, uporabnik pa plačuje samo najem prostora. V ceno so vračunani tudi stroški licenc za uporabo posameznih storitev kakor tudi nadgradnje na nove različice.

SaaS je boljši kot nakupDigitalna pisarna lahko pripo-more k rasti podjetja. Raziska-ve, ki izhajajo iz izračuna sku-pnih stroškov lastništva (TCO) – ti zajemajo nabavno ceno stroj-ne in programske opreme, po-pravila, vzdrževanje, nadgra-dnje programske opreme, pod-poro, povezovanje v omrežja, varnostne rešitve, šolanje in li-cenciranje –, so pokazale, da se

v več zaporednih letih names-to kupovanja posamezne stroj-ne in programske opreme bolj splača uporabljati programsko opremo kot storitev. Uporabni-ki lahko sredstva, prihranjena pri modelu lastništva strojne in programske opreme na lokaciji (on-premise), vložijo v druge ob-like razvoja poslovanja.

Digitalna pisarna lahko pri-pomore k urejanju in znižanju stroškov. Mesečni najem licenc

za programsko opremo pome-ni plačevanje izdatkov za resnič-no uporabo in se lahko prilagaja dejanskim potrebam zaposlenih. Za zagon lastne Digitalne pisarne niso potrebne nobene kapitalske naložbe, vsi poznejši stroški pa so samo operativni. Poslovni model na podlagi uporabe programske opreme kot storitve, pomnožen s številom dejanskih uporabnikov, pripomore k transparentnosti poslovanja in modela plačevanja.

Varna in prilagodljiva storitevDigitalna pisarna je stabilna, var-na in visoko dostopna platforma. Za varnost podatkov, dokumen-tov in aplikacij v Digitalni pisarni jamčita proaktivno nadzorovan podatkovni center in storitev Service Level Agreement (vnap-rej določena ciljna raven storitve in pogoji dobave). Konfiguracija platforme podatkovnega centra vključuje tudi varnostne meha-nizme in postopke za obnovitev po hudi napaki. Skalabilna in ro-bustna platforma zagotavlja pri-lagodljivo storitev in njeno dina-

mično rast glede na povečanje potreb zaposlenih.

Digitalna pisarna ponuja tu-di možnost povečanja produk-tivnosti zaposlenih. Rešitev na-mreč omogoča uporabniku ne-moten in mobilni dostop do e-po-šte, koledarja in stikov, kar pripo-more k učinkoviti komunikaciji in skrajšuje čas odziva na poizvedbe strank. Osrednje mesto shranje-vanja in izmenjave dokumentov izboljšuje učinkovitost sodelova-nja tima in produktivnost zapo-slenih. Podatki in dokumenti so večkratno zaščiteni, tveganje iz-gube podatkov pa je odpravljeno.

" Software-as-a-Service: Uporabnik lahko sodobne programske rešitve uporabi kot storitve in jih plača po načelu najema na me-sečni ravni, in to samo toliko, kolikor jih uporablja.

"Pay-as-you-go: Uporabnik obseg uporabljenih storitev lahko spremeni tako, da jih poveča ali zmanjša natančno toliko, kolikor mu je v danem trenutku potrebno.

"Popolna dostopnost: Uporabniku so podatki, datoteke in aplika-cije dostopne kadarkoli, kjerkoli in s kateregakoli računalnika, ker je njegova Digitalna pisarna zasnovana na internetni tehnologiji.

"Pomoč in izobraževanje: Za uporabo storitev iz Digitalne pisar-ne je uporabniku zagotovljeno tudi izobraževanje, pri vsakodnev-ni uporabi pa lahko naveže stik s podpornim storitvenim centrom Pošte Slovenije kadarkoli v 24 urah vsak dan v tednu.

"Prilagodljiva IT-platforma: Uporabnik izbere samo tiste storitve, ki ustrezajo njegovim trenutnim potrebam. Ko potrebe z razvo-jem njegovega poslovanja rastejo, preprosto razširi obseg storitev.

Prednosti Digitalne pisarne

" Digitalna pisarna lahko pomaga pri poslovanju, ker zmanjša vlaganja v informacijsko infrastrukturo na minimum.

www.finance.si Četrtek, 12. decembra 2013, št. 23920 oglasna priloga

Čeprav leto 2013 še ni kon-čano in bodo popolne oce-ne analitskih podjetij o in-formacijsko-komunika-cijskem trgu (IKT) in te-žnjah znane šele po koncu marca 2014, smo pripravi-li preliminarni pregled le-tošnjih gibanj na področju IKT. Temelji na različnih aktualnih ocenah in na-povedih, ki jih sproti ob-javljajo analitska podje-tja, ter mnenjih strokov-njakov.

Leto 2013 se je na področju IKT začelo zmerno optimistič­no, vendar so bile posamezne napovedi rasti pozneje zara­di slabših gibanj zmanjšane. Na svetovni ravni je bila v ZDA in na Japonskem v prvi polovi­ci leta dosežena za nekaj od­stotnih točk večja rast, na dru­gi strani pa za nekaj odstotnih točk manjša v Evropi, na Kitaj­skem in nekaterih območjih Južne Amerike.

V celotnem letu bo trg pro­gramske opreme po oceni družbe Forrester Research le­tos zrasel za 3,3 odstotka (gle­dano v dolarjih pri stalnem te­čaju), trg podjetniške program­ske opreme na tem področju pa še več.

Celotni trg IKT bo zrasel za dva odstotkaPričakovanja z začetka leta so bila zmanjšana pri opremi za ustvarjanje digitalnih vsebin

in operacijskih sistemih, pred­vsem zaradi vpliva spremen­ljivega povpraševanja po na­pravah ter programski opremi kot storitvi (SaaS) na tradicio­nalne modele in trge. Gartner je julija napovedal, da se bo le­tos poraba za IKT povečala za dva odstotka, kar je najmanj­ša rast od začetka krize. Na po­dročju podjetniške program­ske opreme bo rast 6,4­odsto­tna – največja bo na področju upravljanja odnosov s stranka­mi (CRM), kjer se taki programi vse bolj širijo na področja e­po­slovanja, družbenih omrežij in mobilnosti.

Storitve IT zrasle bolj kot komunikacijskeTrg storitev IT bo zrasel za 2,2 odstotka, komunikacijskih sto­ritev pa le za 0,9 odstotka – na tem področju bo nekoliko več­ja le rast trga fiksnih širokopa­sovnih komunikacij. Rast trga strojne opreme bo 2,8­odsto­tna, pri čemer bo trg računal­niške opreme (skupaj s tabli­cami) zrasel malo več, trg ko­munikacijske opreme (skupaj s pametnimi telefoni) pa malo manj. Podobno kot tudi druga analitska podjetja je Gartner na začetku leta napovedal, da bo letos rast trga strojne opre­me 7,9­odstotna, vendar je za­radi upada prodaje osebnih računalnikov – letos bo njiho­va prodaja upadla za 12,6 od­stotka – oceno pozneje znižal za skoraj dve tretjini.

Trg mobilnih naprav zrasel za 4,5 odstotkaAnalitski podjetji Gartner in IDC tradicionalno ocenjujeta posebej prodajo namiznih in prenosnih računalnikov, kar ne zadošča več za popolno sliko računalniškega trga, ker ne za­jema vse pomembnejšega trga tablic in drugih mobilnih raču­nalniških naprav. Obe podjetji zato zadnje čase večkrat na le­to pripravljata tudi skupni pre­gled trga računalnikov z ultra­lahkimi prenosniki ter tablica­mi in mobilnimi telefoni vred. Gartner v najnovejšem pregle­du napoveduje, da bo letos pro­danih 2,3 milijarde mobilnih naprav, kar bo 4,5 odstotka več kot lani. Medtem ko bo prodaja PC skupaj z ultralahkimi preno­sniki upadla za 8,4 odstotka, se bo prodaja tablic povečala kar

za 54,3 odstotka, prodaja mo­bilnih telefonov pa bo zrasla za skromnih 3,8 odstotka.

Celovitejše napovedi računalniškega trgaProizvajalci so pričakovali, da bo prodaja računalnikov po prihodu ultralahkih prenosni­kov in hibridnih modelov zače­la rasti, a je leto 2013 po mnenju analitskih podjetij nakazalo, da se ta »premik naprej« v prihod­njih letih ne bo izražal kot rast, ampak prej kot zmanjševanje upada. Več o tem in tudi o dru­gih tržnih in tehnoloških napo­vedih za leto 2014 bomo objavi­li v prihodnjem IKT informa­torju, ki bo izšel konec januar­ja. Poročilo bomo dopolnili z že tradicionalno anketo med di­rektorji in predsedniki uprav domačih podjetij v panogi IKT.

Končuje se leto najmanjše rasti IKT od začetka krize

Enotni standardi bodo zelo hitro pospešili razvoj mobilnega tiskanjaDo leta 2015 bo 37 odstot-kov poslovnih uporabni-kov po vsem svetu mo-bilnih, menijo pri analit-skem podjetju IDC. Ti de-lavci bodo za poslovne potrebe uporabljali mo-bilne naprave, na kate-re smo bolj navajeni nava-dni uporabniki. Vsi skupaj pa se čedalje večkrat odlo-čamo za mobilno tiskanje, za katero vodilna podje-tja s tega področja razvija-jo vse boljše aplikacije. Nji-hovo še večjo uporabo za zdaj omejuje pomanjkanje standardov.

Podobno kot je v podjetjih brez­žična povezljivost v le nekaj le­tih postala temeljna poslovna potreba, se v pisarnah hitro širi tudi tiskanje z mobilnih naprav prek brezžičnih omrežij. Vo­dilni delavec lahko natisne do­kument na sedežu podjetja ne glede na to, v kateri podružni­ci ali na katerem drugem kraju je. Inženirji, organizatorji proi­zvodnje, zdravniki, odvetniki, predstavniki zavarovalnic in

drugi delavci lahko poskrbijo za tiskanje dokumenta na svo­jem delovnem mestu ne glede na to, kjer so trenutno.

Tiskanje od koderkoliMobilno tiskanje temelji na brezžičnem pošiljanju podat­kov s tablice, pametnega tele­fona ali druge mobilne napra­ve na tiskalnik. Ta komunika­cija je lahko neposredna ali pa poteka med mobilno napravo in računalnikom, povezanim s tiskalnikom. Tiskanje »v giba­nju« omogoča poslovnim upo­rabnikom, da imajo prek mo­bilnih naprav dostop do pod­jetniških tiskalniških naprav od koderkoli. Korist ni le več­ja storilnost, temveč tudi raz­širitev uporabe fiksnih naprav – omrežni tiskalnik tako lahko postane mobilni tiskalnik.

Prispevek lastnih mobilnih napravS hitrim širjenjem vzporedne uporabe prenosnih računalni­kov in tablic ali pametnih tele­fonov raste tudi potreba, da ti­skanje z mobilnih naprav pos­

tane enakovredno tiskanju s prenosnikov ali namiznih ra­čunalnikov. V uporabniškem segmentu je to že postala nor­ma, v poslovnem pa se tiska­nje z mobilnih naprav širi po­časneje. Njegova uporaba se povečuje zlasti zaradi čedalje večje uporabe lastnih mobilnih naprav v službi (v angleščini to poznamo pod kratico BYOD), k čemur precej pripomorejo vse boljše mobilne rešitve in tudi ustrezne pomožne naprave za mobilno tiskanje.

Gartner pričakuje, da bo le­ta 2016 zaradi BYOD že 38 od­stotkov vseh podjetij nehalo nabavljati naprave za svoje za­poslene. Z velikanskim širje­njem števila mobilnih naprav, pojavljanjem novih vrst naprav in razvojem operacijskih sis­temov se povečuje potreba po uvajanju standardov, ki bi končnemu uporabniku olajša­li mobilno tiskanje in povečali enotnost pri uporabi različnih naprav. Standardi bi med dru­gim zagotovili podlago za mno­

ge lastnosti in možnosti pri mo­bilnih tehnologijah.

Začetek določanja standardovSočasno bi lahko izboljšali na­čin uporabe mobilnih tehno­logij tako na osebnem kot tu­di na poslovnem področju. Po­memben korak v tej smeri so naredila podjetja Xerox, Ca­non, HP in Samsung Electro­nics, ki so pred kratkim usta­novila neprofitno organizacijo Mopria. Njen namen je »zdru­žiti moči mobilne industrije ter industrij programske opreme in tiskanja s ciljem definiranja standardov«.

Standardi bi morali biti takšni, da » bi tiskanje naredili splošno izvedljivo s katerekoli mobilne naprave na katerikoli tiskalnik kjerkoli«. Združenje se, skratka, trudi standardizi­rati tehnologije mobilnega ti­skanja, da bi razvijalcem apli­kacij in drugim industrijskim igralcem omogočili osredoto­čanje virov na inovacije in no­ve odlike na tem področju. Mopria si prizadeva mobilno

tiskanje narediti še boljše kot namizno.

Enostavno kot namizno tiskanjeKot vemo, tiskanje z namizne­ga ali prenosnega računalni­ka že dolgo ni preveč zahtev­no ne glede na vrsto računal­nika. Podobno preprosto bi moralo postati tudi mobilno tiskanje za vse uporabnike pa­metnih telefonov, tablic, pre­nosnikov in drugih mobilnih naprav – ne glede na vrsto na­prave ali tiskalnika. Mobilno ti­skanje mora v bližji prihodnosti postati povsem enostavno tako za uporabnike kot za upravljav­ce tiskanja.

Standardi združenja Mop­ria bodo poskrbeli za boljša orodja za mobilno tiskanje kot del vsakdanjega mobilnega po­slovanja in življenja. Po njihovi zaslugi, napoveduje analitska hiša IDC, bo mobilno tiskanje do konca leta 2015 uporablja­la že polovica poslovnih upo­rabnikov pametnih telefonov, tablic, ultralahkih prenosni­kov in drugih mobilnih naprav.

Od 12. decembra 2013 do 31. januarja 2014

Navedeni so naziv in opis, organizator, kraj, datum in mesto dogodka ter spletna stran za dodatne informa-cije.

� Svetovni teden poučevanja računalništva in informatike, zaključni dogodek, ACM Slovenija (slovenska podružnica društva Association for Computing Machinery), Maribor, 13. december, FERI (www.acm.si)� HP Discover 2013, največja evropska konferenca HP, partner-jev in uporabnikov HP-opreme, Barcelona, 12. decembra, Fira Barcelona (h30614.www3.hp.com)� CES (Consumer Electronics Show) 2014, sejem potrošniške elek tronike, Consumer Electronics Association (CEA), Las Vegas, od 7. do 10. januarja, Las Vegas Convention Center (LVCC) (www.cesweb.org)� Osnove računalništva, začetni tečaj o uporabi računalnika, worda, interneta in e-pošte, Housing Co., Ljubljana, od 20. do 30. januarja, učilnica podjetja (www.housing.si)� Windows Azure za razvijalce, zimski dogodek Microsoftove NT konference, Ljubljana, 21. januarja, Cankarjev dom (www.ntk.si)� 6. informativa, vseslovenski sejem izobraževanja in poklicev, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 24. in 25. januarja, Gospo-darsko razstavišče (www.informativa.si)� SolidWorks World 2014, mednarodna konferenca uporabni-kov programske opreme, SolidWork, San Diego, od 26. do 29. ja-nuarja, San Diego Convention Center (www.solidworks.com)� IBM Connect 2014, konferenca za razvijalce, upravljavce in profesionalne uporabnike programske opreme (s konferenca-ma Kenexa in Lotusphere), IBM, Orlando, od 26. do 30. januarja, Walt Disney World Swan and Dolphin Club Resort (www.ibm.com)� Cisco Live! 2014, največje evropsko srečanje uporabnikov opreme in rešitev podjetja Cisco, Cisco Systems, Milano, od 27. do 31. januarja, Milano Congressi (www.ciscolive.com)� DesignCon 2014, konferenca in razstava o projektiranju v elek-troniki, International Engineering Consortium, Santa Clara, od 28. do 31. januarja, Santa Clara Convention Center (www.design-con.com)� IFAM 2014, mednarodna strokovna sejemska prireditev s pod-ročja avtomatizacije, mehatronike in robotike, ICM, Celje, od 29. 31. januarja, ICM – Dvorana K (www.icm.si)

Ko l E Da r i K T-D o g o D KoV

� Mobilno tiskanje bo postalo splošno izvedljivo s katerekoli mobilne naprave na katerikoli tiskalnik kjerkoli.

RaST POSaMEZNIh SEgMENTOV TRga IKT V lETu 2013*

v odstotkih

Skupaj trg IKT 2,0

IT-storitve 2,2

KT-storitve 0,9

Podjetniška programska oprema 6,4

IKT-naprave 2,8

Podatkovni sistemi 2,1

PC (namizni in prenosni) -12,6

ultralahki računalniki 90,0

Tablice 53,4

Mobilni telefoni 3,7

Op.: * napoved

Vir: Gartner 10/2013

www.finance.si Četrtek, 12. decembra 2013, št. 239 IKT InformaTor 21

Canon je za mala in srednja podjetja razvil dokumentno rešitev EffectiveOffice (učin-kovita pisarna), ki omogo-ča hitrejši dostop, razpošilja-nje in nadzor nad obdelavo dokumentov. Vse to na enem mestu, saj nadgrajuje osre-dnjo večfunkcijsko napravo v podjetju s souporabo doku-mentov, mobilnim dostopom in varnostjo. Urejeno, trans-parentno in sodobno delov-no okolje je ključ do učinko-vitejšega poslovanja in zado-voljstva zaposlenih.

EffectiveOffice poveže vse delov-ne prostore, naprave in obdela-vo poslovnih dokumentov na enem mestu. Večfunkcijsko na-pravo dopolni s celostno rešitvi-jo za obdelavo dokumentov (do-pisov, računov, potnih nalogov, pogodb ...). Dokumenti so kjer-koli in kadarkoli dostopni v elek-tronski obliki, urejeni po mapah po vnaprej določenem ključu, z dodeljenimi pravicami dostopa posameznikom v podjetju. Sis-tem omogoča hitro iskanje doku-mentov, nadzorovan izpis, pre-pošiljanje in sledljivo urejanje. S prepoznavanjem ozkih grl v de-lovnih procesih, povezanih z do-kumenti, lahko te optimiziramo in naredimo učinkovitejše. Vse to brez začetne naložbe, pač pa s fi-ksnim in vnaprej določenim me-sečnim stroškom.

O dokumentni rešitvi Effecti-veOffice in problematiki malih in srednjih podjetij, ki jim je rešitev namenjena, smo se pogovarjali z Goranom Sretenoskim, direktor-jem podjetja Canon Adria.

Ǫ V preteklosti se je veliko go-vorilo o brezpapirnem poslo-vanju, pisarni brez papirja. Danes količine natisnjenih do-kumentov v podjetjih še kar naraščajo. Kaj je razlog, da to ostaja zgolj vizija?Ta vizija je bila resda pogosto omenjana v podjetjih, ki so po-zorno spremljala stroške izpi-sov, vendar tehnologija takrat še ni bila povsem pripravljena in ni podpirala brezpapirne pisar-ne. Dejstvo je, da so dokumenti v papirnati ali digitalni obliki ne-razdružljiv del procesov v podje-tjih. Podjetja, ki nimajo ustrezne IT-podpore in programskih oro-dij, ki bi papir v celoti nadomesti-la, ga morajo vključiti v del proce-sov. Poleg tega je takšno poslova-nje odvisno tudi od okolja, v ka-terem poslujemo. Veliko podje-tij in partnerjev ne posluje samo elektronsko, zato bo stičišče os-talo v papirnih dokumentih, raz-prave o brezpapirnem poslova-nju pa bodo potekale še vrsto let.

Podjetja, ki uporabljajo manj pa-pirja, so že zdaj bolj odprta za spremembe procesov. Večina uporablja večfunkcijske napra-

ve, ki poleg izpisov omogočajo tudi digitalizacijo, pomembno je, da to funkcionalnost znajo iz-koristiti in vključiti v poslovne procese. To nikakor ne pomeni, da morajo podjetja papir popol-noma izločiti iz poslovanja, tem-več da do ključnih podatkov do-stopajo hitreje, s tem poveča-jo storilnost in zmanjšajo odvi-snost od papirnih dokumentov. Veliko velikih podjetij, tudi vlad-nih ustanov, je podobne sisteme že uvedlo, vendar opažamo, da mala in srednja podjetja tega ko-raka še niso naredila.

Ǫ Kakšni so razlogi za to, so sploh pripravljena na prehod?Večinoma imajo malo zaposle-nih in primanjkuje jim časa, ven-dar z rastjo podjetja raste tudi število procesov. Ko ima podje-tje okoli 50 zaposlenih, dnevno pa se s procesi ukvarja od 20 do 30 ljudi, je čas za ovrednotenje osnovnih delovnih procesov. Po naših izkušnjah ima večina pod-jetij ustrezno infrastrukturo, pot-rebujejo pa spodbudo za uvedbo učinkovitejšega poslovanja. Zah-teve niso velike, večina jih upo-rablja osebne računalnike, tabli-ce in pametne telefone, tudi pi-sarniško okolje Office na strežni-kih ali v oblaku je splošno razšir-

jeno, večfunkcijske tehnologije izpisa pa so tudi že uveljavljene.

Ǫ Kljub občutnim spremem-bam poslovanja se delo z do-kumenti ni veliko spremeni-lo. Kje so poglavitne težave?Najpogosteje se izzivi pojavljajo v osnovnih procesih podjetij, ki jih je mogoče enostavno optimi-zirati in digitalizirati. Gre za izda-jo in potrjevanje potnih nalogov, upravljanje dopustov, bolniških izostankov, likvidacijo računov in upravljanje življenjskega cikla pogodb. Izzive vsakodnevnega pisarniškega poslovanja, pri ka-terem se po podatkih IDC strmo povečuje mobilno delo in delo od doma, rešujemo tako, da omogo-čimo dostopnost od koderkoli in kadarkoli ter zaposlene vključi-mo v delovne procese brez ovir.

Ǫ V čem je novi koncept EffectiveOffice drugačen?Canonova dokumentna rešitev EffectiveOffice zadeva najbolj poudarjeno problematiko ma-lega in srednjega podjetništva. Od podjetij ne zahteva takojšnje naložbe, temveč temelji na me-sečnem plačevanju fiksnega zne-ska po uporabniku, v katerega je vključeno tudi svetovanje. Reši-tev je enostavno nadgradljiva in

raste skupaj s potrebami podje-tja. Posebna je v tem, da izhaja iz večfunkcijske naprave, s katero v podjetjih znajo ravnati, zato ne zahteva posebnih znanj in pod-pore informatikov. Večfunkcij-ska naprava je že zdaj osrednji del tajništev malih in srednjih podjetij, običajnim funkcijam ti-skanja, kopiranja in faksiranja pa EffectiveOffice dodaja nov krog uporabnih možnosti. Z do-polnitvijo obstoječe infrastruk-ture v podjetje vpelje nadzor ti-skanja, upravljanje in distribuci-jo zajetih dokumentov, upravlja-nje postopkov, povezanih z do-kumenti, ter povezovanje z mo-bilnimi napravami.

Ǫ Kako s to rešitvijo malim in srednjim podjetjem pomaga-te dosegati poslovno učinkovi-tost in višjo storilnost?Po naših izkušnjah ljudje večino-ma gledajo samo na očitne stro-ške, kot so izpisi, amortizacija ali gorivo. Manj pogosto se sprašuje-mo, koliko denarja v podjetjih iz-puhti zaradi izgube časa za iska-nje dokumentov, zaradi zamud pri podaljševanju pogodb ali ne-zmožnosti sprotnega spremlja-nja kazalnikov porabe. Z učin-kovito rešitvijo se ti časi skrajša-jo na nekaj sekund. Iskanje papir-

natega računa bo nekomu vzelo precej dragocenega časa in tako ustvarilo ozko grlo v sicer teko-čem delovnem procesu. Malim podjetjem z rešitvijo Effective-Office omogočimo, da se ne širi-jo po nepotrebnem, temveč na-loge razdelijo med zaposlene. Strošek izgubljenega časa je ne-kajkrat višji od stroška, ki ga zah-teva optimizirana samoobdelava dokumentov.

Ǫ Kako EffectiveOffice nad-grajuje obstoječo infrastruk-turo?Edini pogoj za vključitev v Effecti-veOffice je združljivost obstoje-čih naprav. Naši svetovalci pred uvedbo infrastrukturo brezplač-no pregledajo, svetujejo morebi-tne nadgradnje in nato opremo vključijo v EffectiveOffice. Najno-vejše večfunkcijske naprave so združljive, če ne, pa v okviru re-šitve ponudimo napredno barv-no napravo imageRUNNER AD-VANCE, ki omogoča izpis, zajem, kopiranje, skeniranje in faksira-nje. V EffectiveOfficeu naprava postane dokumentno središče, od koder se papirni dokumen-ti vključujejo v delovne tokove. Poskrbljeno je za varnost, saj za-poslenim lahko dodeljujemo pra-vice dostopa do naprave ali do-

ločenih tipov dokumentov. Var-no shranjeni digitalizirani doku-menti omogočajo iskanje po vse-bini ali vnaprej določenih krite-rijih, v elektronski obliki so var-no dostopni kjerkoli. Effective-Office omogoča povezovanje z lokalnimi ali globalnimi siste-mi ERP, prav tako je v celoti po-vezljiv s pisarniškim okoljem Mi-crosoft Office.

Ǫ Kaj pa v primeru, da podje-tje nima vzpostavljenih doku-mentnih procesov, recimo no-vonastalo podjetje. Kaj bi mu svetovali?Tudi na ta podjetja smo misli-li, zato je v EffectiveOffice vklju-čeno svetovanje o osnovnih po-slovnih procesih v podjetju. Po-nudba obsega obisk naših ali par-tnerskih svetovalcev, ki na pod-lagi analize stanja lahko pripra-vijo načrt sprememb in ureditev, ki bodo mlado podjetje podprle pri učinkovitejšem poslovanju in uveljavitvi.

Ǫ Imate dve različici: Effecti-veOffice Basic in Advanced. Kaj obsega osnovna in komu je namenjena različica Ad-vanced?EffectiveOffice Basic ponuja vse, kar podjetje potrebuje za učinko-vito delo in obdelavo vhodno/iz-hodnih dokumentov, kot so dopi-si, računi, pogodbe, potni nalo-gi. Naše izkušnje kažejo, da je to za večino malih in srednjih pod-jetij dovolj, vsekakor pa se o tem odločimo skupaj po pogovoru s stranko. Različica Advanced je korak naprej v smislu avtoma-tizacije ponavljajočih se opravil z dokumenti ter povezovanja s poslovnimi informacijskimi sis-temi. Poudariti moram, da pri EffectiveOfficeu podjetje ni pre-puščeno samemu sebi, temveč sledimo njegovemu razvoju in ob zaznavanju povečanih potreb re-šitev prilagodimo. EffectiveOffi-ce ponuja izjemno samostojnost in prilagodljivost pri vpeljavi pro-cesov, vendar je svetovalec ved-no na voljo, najmanj enkrat na leto tudi ob rednem pregledu.

Ǫ Zakaj je EffectiveOffice bolj-ši od ponudbe konkurence?Canon je v svoj okvir vzel podje-tja, ki so razvila vrhunske rešit-ve, ter jih združil v celostno po-nudbo za svoje stranke. Vklju-čevanje naše rešitve v obstoje-čo IT-infrastrukturo je veliko bolj enostavno, saj imajo Cano-novi in partnerski strokovnja-ki vse potrebno znanje, ni pot-rebe po dolgotrajnih usklajeva-njih in posegih zunanjih ponu-dnikov opreme. EffectiveOffi-ce se uvede na obstoječi doku-mentni infrastrukturi, brez dra-gih nadgradenj in začetne nalož-be. Plačuje se samo mesečna pri-stojbina, podjetje pa lahko obču-tno prihrani.

Canon EffectiveOffice – vsi dokumenti vedno pri roki

Goran Sretenoski, direktor podjetja Canon AdriaI n T E rVJ U

Prednosti, ki izboljšajo poslovanjeNadgradnja večnamenske na-

prave z dokumentno rešitvijo

Canon EffectiveOffice omogoča

številne prednosti, ki bodo izbolj-

šale poslovanje:

"veliko hitrejše sprejemanje

vhodne dokumentne pošte in

delegiranje naslovnikom,

" avtomatizirana obdelava po-

navljajočih se procesov,

"varen in nadzorovan mobilni

dostop do dokumentov kjerkoli

in kadarkoli,

" iskanje po celotni dokumenta-

ciji v digitalni obliki,

"preprečevanje zlorab doku-

mentov,

"varno tiskanje.

" Za več informacij ali za prido-

bitev ponudbe za vaše podjetje

obiščite www.effectiveoffice.net

ali pokličite (01) 530 87 10.

Zo

ra

n M

irc

et

ić

Pri EffectiveOfficeu podjetje ni prepuščeno samemu sebi, temveč sledimo njegovemu razvoju in ob zaznavanju povečanih potreb rešitev prilagodimo.

"Goran Sretenoski, direktor podjetja Canon Adria

www.finance.si Četrtek, 12. decembra 2013, št. 23922 oglasna priloga

Vse od izuma pisave, si prizadevamo iznajti način za ohranitev pisane besede. Danes pišemo več kot kdajkoli in ustvarjamo ter prejemamo na tisoče dokumentov vsak mesec.

Spremljanje, beleženje, distribucija, oblikovanje in dostopanje so naloge bistvenega pomena, saj tok teh dokumentov predstavlja življenjsko moč podjetja. Ker se zavedamo pomembnosti in vrednosti vaših dokumentov, smo pripravili rešitve in sisteme, ki zagotavljajo, da vam bodo vedno dosegljivi na pravem mestu.

Za več informacij obiščite: XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si

KYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.si

KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com

skrbno ravnamo s pisano besedo.

SLO_KYO_Image_AZ_210x297_news_Finance.indd 1 22.5.2013 10:47:54

Coca-Cola HBC Hrvatska je na natečaju za zamenja-vo različnih tiskalnikov in večopravilnih naprav brez osrednjega nadzora izpisa izbrala Kyocerino rešitev podjetja Xenon forte. Sta-re tiskalnike so zamenja-le večopravilne naprave znamke Kyocera, podpr-te z napredno rešitvijo za upravljanje tiskanja MyQ.

Družba Coca-Cola HBC Hrvat-ska je pri optimizaciji poslova-nja videla priložnost boljšega dela zaposlenih v ureditvi ti-skanja. Xenon forte je svetovno znani družbi pomagal uvesti pa-metne večopravilne naprave in rešitev za upravljanje tiskanja MyQ ter z njo podpisal triletno upravljavsko pogodbo. Hrva-ška podružnica Coca-Cole je s tem pridobila red na področju tiskanja in upravljanja papirnih dokumentov, saj zdaj obvladu-je izpisovanje dokumentov na napravah in dosega precejšnje prihranke.

Razmere pred uvedbo rešitveCoca-Cola HBC Hrvatska je pri svojem delu uporabljala vrsto tiskalnikov in večopravilnih naprav različnih proizvajal-

cev, pri čemer ni bil vzpostav-ljen osrednji nadzor tiskanja in upravljanja izpisov. Zato tudi ni bil mogoč natančen pregled nad številom izpisanih strani glede na posamezne oddelke ali na-prave. Prav tako podjetje ni poz-nalo dodeljevanja stroškov po-trošnega materiala in servisnih storitev posameznim oddelkom ali stroškovnim mestom.

Analiza in optimizacijaKyocerini strokovnjaki so pro-učili položaj v podjetju in opti-malno rešitev prilagodili zahte-vam korporacije. Pri tem so si pomagali s Kyocerinim MDS, dinamičnim procesom, ki za-gotavlja optimizacijo procesov, povezanih z upravljanjem doku-mentov. MDS sestavlja pet pri-lagodljivih in skrbno načrtova-nih korakov: ocena, oblikova-nje, uvajanje, upravljanje in op-timizacija. Z njegovo uporabo se korak za korakom odkrivajo ter odpravljajo šibke točke, razvija rešitev in odpirajo možnosti za večjo učinkovitost in prihranke.

Uvedba rešitvePodjetje Coca-Cola HBC Hrvat-ska je zamenjala vse naprave različnih proizvajalcev s Kyoce-rinimi tiskalniki in večopravilni-mi napravami. Uporabniki do-

stopajo in uporabljajo naprave z identifikacijskimi karticami in/ali PIN-kodami. V dogovoru z naročnikom so bile določene lokacije posameznih naprav, pri čemer so pri prenovi posta-vitve naprav poskrbeli, da posa-mezna naprava od uporabnika ni oddaljena več kot 15 metrov. Uvedba rešitve MyQ, ki omogo-ča nadzor in spremljanje izpi-sov vseh oddelkov organizacije ter razdelitev stroškov med po-sameznimi oddelki in stroškov-nimi mesti, pa je prinesla red na področju tiskanja.

Plača se samo izpisPogodba zajema vse storitve vzdrževanja, servisa, nadzora in dostave potrošnega materia-la na vse lokacije družbe po Hr-vaški. Spremljanje in nadzor se izvajata na mesečni ravni, pa tudi poročanje in sprotna anali-za. Za uporabnike so bile uvede-ne dodatne možnosti, med dru-gim skeniranje in faksiranje prek e-pošte, poleg uporabe identifi-kacijskih kartic in PIN-kod pa tu-di varovanje tajnih dokumentov.

»Z uvedbo tiskalniških rešitev Kyocera in MyQ ter storitev pod-jetja Xenon forte smo dosegli od-pravo stroškov lastništva naprav (TCO) ter znižanje stroškov na-bave in hrambe tonerjev. Samo

s plačevanjem izpisov (in naba-vo papirja) smo dobili visokoka-kovostno storitev tiskanja, skeni-ranja in faksiranja dokumentov do formata A3 v vseh pisarnah v državi. Po pol leta uporabe nove rešitve prihranki pri stroških za izpisovanje dokumentov zna-

šajo dobrih 15 odstotkov v pri-merjavi z lanskimi,« je povedal Ernest Vinković, vodja službe za uporabniško podporo za Hr-vaško in BiH v družbi Coca-Cola HBC Hrvatska.

Skrb za okolje se kaže ne le v zmanjšanem številu naprav

in zmanjšanju števila izpisa-nih strani za petino zaradi bolj-šega upravljanja dokumentov, temveč tudi z uporabo tonerjev Kyocera, ki so certificirani po najvišjih ekoloških standardih in so edina zamenljiva kompo-nenta v življenjski dobi naprave.

Lažje načrtovanje in nadzorKončni rezultat uvedbe Kyoce-rinih rešitev v podjetju Coca-Co-la HBC Hrvatska sta zmanjšanje števila naprav in večja optimiza-cija ob povečani funkcionalnosti. Vse to je pripomoglo k skupnemu znižanju stroškov izpisov in kopi-ranja v celotni organizaciji. K več-ji učinkovitosti pripomore tudi ena sama kontaktna točka za ser-vis, vzdrževanje in potrošni ma-terial kot tudi en sam dobavitelj za celotno rešitev tiskanja, ske-niranja, kopiranja in vzdrževa-nja ter servisiranja. Velika pred-nost je tudi možnost lažjega na-črtovanja in predvidevanja me-sečnih, četrtletnih in letnih pro-računov za oddelek IT.

»Dosegli smo visoko stopnjo nadzora nad uporabo storitev in hkrati dvignili raven storitev končnim uporabnikom, kar je povečalo skupno zadovoljstvo uporabnikov IT-storitev,« je do-dal Vinković.

Red na področju tiskanja je glavni pogoj za doseganje prihrankov

" »Po pol leta uporabe nove rešitve prihranki pri stroških za izpisovanje dokumentov znašajo dobrih 15 odstotkov v primerjavi z lanskimi,« je povedal Ernest Vinković, vodja službe za uporabniško podporo za Hrvaško in BiH v družbi Coca-Cola HBC Hrvatska.

Avtomatizirano brezpapirno poslovanje

Nove rešitve za mobilno tiskanje

Pomoč pri reševanju izzivov z dokumenti

Dve novosti za boljše delovne tokove

Konica Minolta in Genis sta vzpostavila strateško sodelovanje na področju rešitev za e-poslovanje in upravljanje dokumentacije v okoljih Microsoft SharePoint. Podjetji sta že ponudili prvo skupno rešitev, to je avtomatizacija zajema papirne dokumentacije v Genisovih informacijskih rešitvah za e-poslovanje, kot sta e-Pisarna in e-Računi. V rešitvi se glede na uporabniške potrebe uporabljajo tehnologije Konica Minolta ScanFlow in Document Navigator, ki poenostavljajo zajem, obdelavo in prenos digitaliziranih papirnih do-kumentov v Genisovo osrednje skladišče dokumentov in samodejno razvrščanje v posamezne delovne tokove. Avtomatizem, kot ga zagotavlja nova rešitev, podjetjem omogoča takojšnje znižanje stroškov in več kot 90-odstotno pohitritev zajema papirnih dokumentov v sistem zakonsko skladnega e-poslovanja.

HP je predstavil nove varne mobilne rešitve, s katerimi lahko poslovni uporabniki tiskajo kjerkoli in kadarko-li. Pomožni napravi za mobilno tiskanje HP 1200w in HP JetDirect 2800w omogočata funkcionalnost brezžič-nega in NFC-prenosa podatkov med pametnimi telefoni, tablicami in prenosnimi računalniki ter tiskalniki HP LaserJet in Officejet. HP LaserJet Enterprise M800 je prva serija tiskalnikov in večopravilnih naprav za varno tiskanje na dotik ter neposredno brezžično povezovanje prek tablice ali pametnega telefona z NFC-vmesni-kom. Posodobljena rešitev HP ePrint Enterprise ponuja boljšo povezljivost s pametnim telefonom Blackberry 10, HP ePrint Enterprise for Good pa za naprave z operacijskima sistemoma Android in iOS.

Canon Europe je zaokrožil svojo ponudbo druge generacije večfunkcijskih barvnih in črno-belih tiskalnikov A3 in A4 s serijo imageRUNNER Advance 4200. Štiri nove naprave A3 združujejo hitro in zanesljivo tiskanje z edinstvenimi lastnostmi druge generacije naprav imageRUNNER Advance, ki podjetjem olajšujejo upravlja-nje dokumentov ter zagotavljajo učinkovitost, nadzor stroškov in varnost podatkov. Glavne lastnosti, ki so bile na voljo kot dodatna oprema pri prvi generaciji (4000), kot so Canonov nagrajeni Universal Login Mana-ger (ULM), mobilno tiskanje in skeniranje, Access Management System, skenirane datoteke z možnostjo iska-nja in varno brisanje trdega diska, so zdaj na voljo kot standardna dodana vrednost.

Kyocera Document Solutions je predstavila dve novi črno-beli večopravilni napravi formata A3 TASKalfa 3010i in 3510i, s hitrostmi tiskanja 30 oziroma 35 strani na minuto, opremljeni z tudi z novim Kyocerinim kr-milnikom, ki omogoča večjo produktivnost. Ustrezata predvsem za uporabo v manjših oddelkih, ki meseč-no natisnejo med pet tisoč in sedem tisoč kopij. Z novim 8,5-palčnim večdotičnim barvnim zaslonom omogo-čata preprost dostop do funkcij tiskanja, skeniranja, kopiranja in z dodatnim modulom tudi faksiranja. Idealni sta za arhiviranje velikih količin dokumentov, saj natisneta prvo kopijo v 3,6 sekunde, z dodatnim skenerjem pa skenirata s hitrostjo 160 strani na minuto v enem prehodu.

KONICA MINOLTA IN GENIS

HP-NOVOSTI

CANON

KyOCERA DOCUMENT SOLUTIONS

na k r at k o

www.finance.si Četrtek, 12. decembra 2013, št. 239 IKT InformaTor 23

ŽELIM NIŽJE STROŠKE, HITREJŠE DELOVNE PROCESE IN VEČJO PRODUKTIVNOST

KONICA MINOLTA SLOVENIJALetališka cesta 29, Ljubljana

info@konicaminolta.siwww.konicaminolta.si

ŠTEVILKA 1POSLOVNEGA

TISKANJA

Poplava pomembnih do-kumentov v poslovnih okoljih narašča, a se hkra-ti veliko podjetij še ved-no zanaša na kombinaci-jo naprav za izpisovanje in zajem, ki ne znajo delovati skupaj, niso optimalno iz-koriščene in preprosto ni-so kos aktualnim izzivom informacijskih zahtev. Sla-bo upravljanje dokumen-tacije pa lahko zamaje celo temelje poslovanja.

Družba Konica Minolta, ki se je v zadnjih letih specializirala za celostno upravljanje tiska-nja in dokumentacije v pod-jetjih, pozna pravo rešitev. V paketu Optimized Print Ser-vices (OPS), ki združuje sveto-vanje, nameščanje strojne in programske opreme, upravlja-nje delovnih procesov ter av-tomatizirane storitve, podje-tjem ponuja številne rešitve za (z)nižanje stroškov tiskanja in upravljanja dokumentov ter povečanje učinkovitosti de-lovnih procesov in zaposlenih.

Rešitev OPS se osredotoča na izbiro prave velikosti naprav za izpisovanje, optimizacijo po-slovnih procesov ter zmanjša-nje obremenitev oddelka pod-pore. Zniževanje skupnih stro-škov lastništva opreme ima za posledico njihovo večjo učin-kovitost, saj je mogoče v sodob-nih okoljih, kjer papirno poslo-

vanje že nadomešča e-poslova-nje, vse več nalog opraviti zgolj z dokumenti v elektronski ob-liki ter predvsem hitreje in na-tančneje. Konica Minolta OPS z dokumentnim upravljanjem povezanih storitev združuje tri glavne vidike, ki podjetjem omogočajo visoko stopnjo pri-lagodljivosti poslovanja.

Analiza in svetovanje, uvajanje ter upravljanjeVsak projekt prenove tiskalni-ške infrastrukture in procesov se začne s temeljito analizo sta-nja, a ne le naprav, temveč vseh z dokumentnim upravljanjem povezanih procesov: skenira-nja, tiskanja, arhiviranja in mo-rebitnega zunanjega opravlja-nja storitev. Analizi sledijo ugo-tavljanje priložnosti za izboljša-nje produktivnosti, zniževanje stroškov, zmanjševanje porabe energije ter papirja in načrtova-nje prenove.

V fazi uvajanja projekta OPS pride v ospredje prenova pro-cesov in tiskalniške infrastruk-ture, ki podjetju omogoči, da prevzame popoln nadzor nad tiskanjem – v lastni režiji ali pa preda tiskanje v upravljanje zu-nanjemu izvajalcu. Prav tako sta pomemben del te faze izo-braževanje uporabnikov in po-večanje zavedanja, kakšne ko-risti jim prinaša nov postopek dela. Pregledno, tako imeno-vano 360-stopinjsko upravlja-

nje pa s kombinacijo proaktiv-nega vzdrževanja skrbi, da re-šitve vso svojo življenjsko dobo delujejo optimalno.

Odvisno od potreb podjetja lahko Konica Minolta vključi tu-di ukrepe za optimizacijo var-nostne zaščite – tako naprav kot dokumentov – ter uvede različ-ne možnosti avtentikacije, sle-denja in šifriranja podatkov.

Popoln nadzor tiskanja v podjetju BankartKonica Minolta je povsem pre-novila področje tiskanja in

upravljanja dokumentov v družbi Bankart. Pred prenovo je 200 zaposlenih uporabljalo več kot 60 naprav za tiskanje, kopiranje in skeniranje doku-mentov, novejše med njimi pa je z uporabniki povezoval sta-rejši tiskalniški strežnik. Na-prave so si bile med seboj zelo različne, zato so bili tudi stro-ški servisiranja in vzdrževanja nepričakovano visoki, pa tudi zaloge potrošnega materiala so bile kar velik skladiščni zalogaj. Uporabniki s tem niso bili zado-voljni, skrbniki pa še manj, saj

je bil nadzor nad tiskanjem, ko-piranjem in skeniranjem doku-mentov preprosto slab.

V fazi prenove so v Bankar-tu preizkusili vrsto tiskalniške strojne in programske opre-me ter ponudnikov in se odlo-čili za večfunkcijske naprave bizhub ter programsko opre-mo ysoft safeq. Postavitvi pro-dukcijskega okolja sta sledila izobraževanje uporabnikov in odstranitev starih naprav. Za-poslenim zdaj tiskalniške na-loge opravljajo štiri zmogljive naprave bizhub C284, medtem

ko imajo bolj obremenjeni od-delki na voljo še štiri barvne la-serske tiskalnike za svoje potre-be. Skrbniki lahko vsak hip ze-lo natančno spremljajo podro-čje tiskanja, vodstvo podjetja pa prejme podrobno meseč-no poročilo o stroških tiskanja ter njegovi delitvi po oddelkih in projektih.

Zaposleni zadovoljni s prenovljenimi procesiSkupni letni stroški lastništva nove rešitve pomenijo vsega petino letnih operativnih stro-škov stare rešitve. Ker je pod-jetje z zmanjšanjem števila iz-gubljenih dokumentov in po-natisov skrčilo obseg tiskanja, so v praksi prihranki še večji.

»Pričakovali in dosegli smo znižanje mesečnih obratoval-nih stroškov, učinki pa se ka-žejo tudi drugje. Zaradi ponu-dnikovega upravljanja tiska-nja so stroški vzdrževanja in servisiranja predvidljivi, mini-malna je tudi zaloga potrošne-ga materiala. Ker smo število naprav zmanjšali za več deset, smo pridobili veliko prostora za zaposlene, ti pa so s prenovlje-nimi procesi tiskanja in skeni-ranja zelo zadovoljni, saj kljub dvomom, ki so se pri nekaterih zaposlenih pojavljali ob uved-bi rešitve, vse deluje kot dobro naoljen stroj,« je povedal Gre-gor Pirc, direktor IT v podje-tju Bankart.

Upravljanje tiskanja je umetnost

" V fazi prenove so v Bankartu preizkusili vrsto tiskalniške strojne in programske opreme ter ponudnikov in se odločili za večfunkcijske naprave Konica Minolta bizhub ter programsko opremo YSoft SafeQ.