Energetske sanacije in EU sredstva – novi razpisi in javno naročanje

D R . V L A S T A K R M E L J , U N I V . D I P L . I N Ž .

E V R O P S K I E N E R G E T S K I M A N A G E R I N L I C E N C I R A N S T R O K O V N J A K Z A E N E R G E T S K E I Z K A Z N I C E

C E L J E , 1 2 . A P R I L 2 0 1 6

1

AN za energetsko učinkovitost – primarna energija

Z Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020 (AN URE 2020) si Slovenija skladno z zahtevami Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti zastavlja nacionalni cilj izboljšanja energetske učinkovitosti energije za 20 % do leta 2020. Ta cilj je, da raba primarne energije v letu 2020 ne bo presegla 7,125 mio. toe, kar pomeni, da se glede na leto 2012 ne sme povečati za več kot 2 %.

1. Raba primarne energije se glede na leto 2012 ne sme povečati za več kot 2%

Vir: http://www.e-m.si/media/eges/casopis/2010/4/14.pdf

Celje, 12. april 2016 2

http://www.energetika-portal.si/

AN za energetsko učinkovitost – obnova stavb

Celje, 12. april 2016 3

Obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije. Za doseganje cilja ga bo treba do leta 2020 četrtino energetsko obnoviti, kar pomeni okrog 22 mio. m2 stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za 10 %. Poleg tega se bo s temi ukrepi pospešila tudi gospodarska rast, saj se z njimi ustvarjajo investicije v višini 500 mio. EUR letno. Učinki teh investicij so poleg visokih prihrankov pri stroških energije in posledično manjšemu uvozu energije tudi v delovnih mestih, in sicer na ravni 10.000 zaposlitev.

Med ukrepi so ključni predvsem tisti, ki bodo spodbudili izvajanje projektov v okviru energetskega pogodbeništva, saj se tako v financiranje ukrepov učinkovite rabe energije v večjem obsegu vključi zasebni kapital in s tem multiplicirajo vložena javna sredstva ter dosežejo večji prihranki energije na enoto spodbude za investicijo. Za razmah takih projektov pa je nujno razviti tudi nove finančne sheme in mehanizme, čemur je treba v prihodnje nameniti posebno pozornost.

AN za povečanje števila skoraj-nič energijskih stavb do leta 2020

Energetski zakon (EZ-1) je v 330. členu opredelil zahtevo, da morajo biti vse nove stavbe skoraj nič-energijske. Izraz »skoraj nič-energijska stavba« v tem zakonu pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini.

Prehodne določbe v 542. členu določajo, da se določba 330. člena tega zakona začne uporabljati 31. decembra 2020. Za nove stavbe, ki so v lasti Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih uporabljajo osebe javnega sektorja, se 330. člen tega zakona začne uporabljati 31. decembra 2018.

Celje, 12. april 2016 4

http://www.energetika-portal.si/

Največja dovoljena potrebna toplota za ogrevanje stavbe je za primer enostanovanjske stavbe z oblikovnim faktorjem (ovoj/prostornina) 0,6 m-1 po zahtevah PURES 2010 do konca leta 2014 omejena na 48 kWh/m2a,ta omejitev se z začetkom leta 2015 znižuje na 38 kWh/m2a, z uvedbo minimalnih zahtev za skoraj nič-energijsko stavbo pa se predvideva dodatno znižanje največje potrebne toplote za ogrevanje stavbe na 25 kWh/m2a.

Celje, 12. april 2016 5

Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb

Slovenija si je zadala cilj, da bo do leta 2050 na področju stavb dosegla brezogljično rabo energije

V javnem sektorju bi naj bila dinamika obnov 3% letno

Celje, 12. april 2016 6

http://www.energetika-portal.si/

Celje, 12. april 2016 7

Celje, 12. april 2016 8

Celje, 12. april 2016 9

Energetsko pogodbeništvo www.energetskiprihranki.si

Celje, 12. april 2016 10

Celje, 12. april 2016 11

Vir: www.zurnal24.si

Energetsko pogodbeništvo – primerjava

Celje, 12. april 2016 12

Prihranek v primeru energetskih sanacij

Prihranek v energiji in denarju

Dober gospodar vlaga prihranke v nove energetske sanacije, vendar potrebuje investicijski kapital

S prihranki, ki bodo nastali, lahko poplača investicijo: Najem kredita – klasično zeleno javno naročilo

Sklene dolgoročno pogodbo za „operativni lizing“ opreme (predvsem za kotlovnice) („sem abonent v menzi“)

Sklene dolgoročno pogodbo o dobavi storitev, kjer mu pogodbenik zagotavlja, da bo njegova oprema in upravljanje takšno, da bodo načrtovani prihranki doseženi - energetsko pogodbeništvo („ponudnik kosil mi zagotavlja dietno prehrano, v dogovorjeni kvaliteti in času“)

Celje, 12. april 2016 13

Vir:www.itbusinessedge.com

Zagotavljanje končne učinkovitosti delovanja v življenjski dobi

Izkušnje kažejo, da imamo prihranke samo teoretične, manj je realnih. Vzroki so: 1. Napake pri projektiranju

2. Napake pri izvedbi

3. Napake pri obratovanju in vzdrževanju

4. Kombinacija vseh dejavnikov

Z vključitvijo zasebnega partnerja in prevzemanjem odgovornosti za prihranke, bodo le-ti doseženi.

Celje, 12. april 2016 14

Pogoji pridobitve Seznam stavb potrebnih prenove

Izvedeni energetski pregledi

Izveden test javno – zasebnega partnerstva v skladu z zakonodajo in smernicami o izvajanju

energetskega pogodbeništva v stavbah

Izbran izvajalec

Postopki so dolgotrajni, zato je potrebno pričeti že danes.

Prvi razpisi se po informacijah s strani ministrstva pričakujejo v maju 2016 in bodo odprti ca 6 mesecev.

Celje, 12. april 2016 15

Vir: www.tehno-razvoj.com459 × 4

Seznam stavb? - Kriteriji izbire za pridobitev nepovratnih sredstev

Minimalen prihranek 90 kWh/m2 na leto

Optimalna investicija 250 EUR/m2

Kulturno zaščiteni objekti primerno urejeni

Minimalna vrednost energetske

sanacije 500.000 EUR pri javnem naročilu in 750.000 EUR pri javno zasebnem partnerstvu (brez DDV)

Celje, 12. april 2016 16

Razširjen energetski pregled

Celje, 12. april 2016 17

1.

3.

4.

5.

2.

Vir: Metodologija energetskega pregleda, MOP, AURE, 2001

Celje, 12. april 2016 18

RAZPIS

TEST JAVNO ZASEBNEGA PARTNERSTVA

INTERES ZASEBNEGA PARTNERJA JE IZKAZAN

INTERES ZASEBNEGA PARTNERJA NI IZKAZAN

KLASIČNO NAROČILO V SKLADU Z ZELENIM JAVNIM NAROČANJEM

POSTOPEK IZBIRE ZASBNEGA PARTENRJA V SKLADU Z ZAONOM O

JAVNO ZASEBNEM PARTENRSTVU

Zeleno javno naročanje

Celje, 12. april 2016 19

Celje, 12. april 2016 20

Celje, 12. april 2016 21

Nakupi premičnega premoženja in naložbe v izboljšanje energetske učinkovitosti javnih organov

električna energija – nakup električne energije, proizvedene iz OVE in SPTE z visokim izkoristkom, ki razpolagajo z ustreznim certifikatom (niso deležne podpore po veljavnih shemah za nove naprave); elektronska pisarniška oprema – uporaba oznake ENERGY STAR; načrtovanje gradnje in prenova stavb in prostorov – pri pripravi razpisa (naročila) za izvedbo investicij se morajo upoštevati zahteve PURES. Pri investicijskem in rednem vzdrževanju, torej pri posegih, ki niso predmet PURES, Uredba ZeJN zahteva upoštevanje zahtev PURES za naslednjo opremo: hladilne naprave in sistemi, naprave za prezračevanje in klimatizacijske naprave, razsvetljava notranjih prostorov, termostatski ventili in centralna regulacija ogrevalnega sistema za centralni sistem ogrevanja, cevi s toplotno izolacijo, naprave za pripravo pitne vode; električni aparati (hladilniki, zamrzovalniki in njune kombinacije, pralni stroji, pomivalni stroji, televizorji, klimatske naprave) morajo biti uvrščeni v najboljši razred energetske učinkovitosti; cestna vozila; pnevmatike.

Celje, 12. april 2016 22

Pri naročanju električne energije zahtevajo, da je 40 % dobavljene električne energije pridobljene iz OVE in SPTE. Pri vrednotenju ponudb morajo naročniki poleg cene upoštevati tudi delež ponujene električne energije iz OVE ali SPTE;

Postopek z javnim naročilom Javni sektor:

Objavi naročilo

Želi blago ali storitev (nova peč, fasada, okna, dobavo energije,..)

Izbere ugodnega ponudnika, ki izpolnjuje pogoje zelenega javnega naročila

Plača za opravljeno delo ali storitev

Ima garancijsko dobo ali morda bančno garancijo

Z investicijo bo lahko imel prihranke, ni pa sigurno

Ponudnik

Pripravi ponudbo z dokazili, lahko s partnerji

Opravi delo ali dobavi storitev

Je odgovoren naročniku v času garancijske dobe ali bančne garancije

Naročnika poduči o obratovanju naprave

Z naročnikom ni več v razmerju, razen v primeru napak – garancijska doba ali bančna garancija

Verjame in želi, da bi občina imela prihranke

Celje, 12. april 2016 23

Vir:www.zurnal24.si

Energetsko pogodbeništvo – javni sektor

Občina

Objavi Poziv promotorjem - za izvajalce storitev energetskega pogodbeništva (zamenjava ogrevalnega sistema)

Pregleda prispele ponudbe in se odloči za vrsto tehnologije

Objavi Javni poziv k oddaji ponudb energetskega pogodbeništva

Lahko izvede pogajanja s ponudniki

Izbere ponudnika

Sklene dolgoročno pogodbo (npr. 7, 10 ali 15 let)

Vsako leto preverja, kako se pogodba izvaja, ali deluje dobro in ali so doseženi finančni in energetski prihranki

Spoštujejo se pravila okolju prijaznih izdelkov

Celje, 12. april 2016 24

Vir:www.dailymail.co.uk

Energetsko pogodbeništvo – ponudnik Pripravi Vlogo o zainteresiranosti

Pripravi ponudbo

Sklene dolgoročno pogodbo

Izvaja storitev dolgoročno – pogodbeno dogovorjen čas

Ves čas izvajanja storitev mora dosegati dogovorjene kriterije (prihranke energije)

Javni sektor ga najmanj enkrat letno preverja

Letno ali mesečno izstavlja račune – odvisno od dogovora

Običajno ostaja lastnik opreme

Celje, 12. april 2016 25

Kaj obljubi ponudnik energetskega pogodbeništva? Izvedel bo energetsko sanacijo stavbe ali zamenjal strojno opremo z energetsko učinkovito

S stavbo ali energetsko opremo bo upravljal daljše časovno obdobje – to pomeni, da bo zagotavljal oziroma dobavljal storitev (skrbel za delovanje sistemov)

Stavbo ali energetsko opremo bo opravljal na način, da bo naročnik: 1. Zadovoljen, ker bo kvalitetno, pravočasno,…zagotavljal dogovorjene storitve, v dogovorjenem času,

kvaliteti, upošteval spremembe

2. Dosegal prihranke energije

3. Skrbel za čim višje prihranke s tem, da bo uvajal izboljšave, izvajal servise, optimiral delovanje

4. Dosegal dogovorjene finančne prihranke – različne možnosti

Celje, 12. april 2016 26

Kaj naj ima ponudnik? Ima pravno formalne pogoje (prodaja storitev, izvajanje operativnega najema,..)

Ima oziroma dobavlja ali vgrajuje kvalitetno opremo

Deluje na način, da bo lahko dolgoročno (tudi do 15 let ali več) zagotavljal 24urno upravljanje – ljudje in oprema

Je finančno sposoben v lastni režiji ali v sodelovanju s finančnimi institucijami zagotoviti sredstva za izvedbo investicije

Zna pravilno in realno oceniti finančne in ekonomske kazalnike za daljše časovno obdobje (15 let), vkalkulirati priložnosti, nevarnosti in tveganja, finančne obveze in pričakovanja

Celje, 12. april 2016 27

Vir: www.drugisvet.com

Vir:www.casnik.si

Vir:www.svet24.si

Nevarnosti za ponudnika!

Prihranki se morajo zagotoviti in so osnova pogodbe

Nedoseganje prihrankov energije se kaznuje z neplačilom storitev, kar je obvezna vsebina pogodbe!

Nepravilno načrtovanje in projektiranje

Slaba oprema

Slaba izvedba

Slabo upravljanje

Prenizka ponujena cena

Nepravilno finančno vodenje dolgoročnega projekta

Celje, 12. april 2016 28

Vir:www.moneysavingexpert.com

Vir:startupmindset.com

kWh

Priložnosti za ponudnika! Dolgoročno zagotovljen posel

Redna plačila

Možnost izboljšav sistema in doseganja višjih prihrankov, kar je ovrednoteno z višjimi plačili

Širjenje dejavnosti in poslovanja

Nova znanja in dvig kvalitete

Celje, 12. april 2016 29

Vir:www.123rf.com

Vloga o zainteresiranosti

Celje, 12. april 2016 30

Idejne rešitve Različne možnosti fasade

Različna svetila

Različni ogrevalni sistemi – lesna biomasa, toplotna črpalka

Celje, 12. april 2016 31

Usposobljenost partnerja Tehnična usposobljenost

Finančna sposobnost

Dolgoročnost in stabilnost poslovanja

Okoljska ozaveščenost

Celje, 12. april 2016 32

Analiza tveganja

Celje, 12. april 2016 33

Finančne analize

Ocena investicije

Stroški v življenjski dobi

Stroški storitve upravljanja

Pričakovan donos na vložena sredstva

Časovni načrt izvedbe

Celje, 12. april 2016 34

leto prihodki od

investicije

vrednost investicije stroški tekoče

vzdrževanje

stroški obratovanja stroški financiranja KORISTI

skupaj

STROŠKI

skupaj

RAZLIKA

prilivi-odlivi

2015 0,00 0,00 24.183,00 0,00 0,00 0,00 24.183,00 -24.183,00

2016 147.000,00 0,00 0,00 147.000,00 0,00 147.000,00 147.000,00 0,00

2017 247.000,00 0,00 10.000,00 247.000,00 0,00 247.000,00 257.000,00 -10.000,00

2018 247.000,00 0,00 10.000,00 247.000,00 0,00 247.000,00 257.000,00 -10.000,00

2019 247.000,00 0,00 10.000,00 247.000,00 0,00 247.000,00 257.000,00 -10.000,00

2020 247.000,00 0,00 10.000,00 247.000,00 0,00 247.000,00 257.000,00 -10.000,00

2021 247.000,00 0,00 10.000,00 247.000,00 0,00 247.000,00 257.000,00 -10.000,00

2022 247.000,00 0,00 10.000,00 247.000,00 0,00 247.000,00 257.000,00 -10.000,00

2023 247.000,00 0,00 10.000,00 247.000,00 0,00 247.000,00 257.000,00 -10.000,00

2024 247.000,00 0,00 10.000,00 247.000,00 0,00 247.000,00 257.000,00 -10.000,00

2025 247.000,00 0,00 10.000,00 247.000,00 0,00 247.000,00 257.000,00 -10.000,00

2026 247.000,00 0,00 10.000,00 247.000,00 0,00 247.000,00 257.000,00 -10.000,00

2027 247.000,00 0,00 10.000,00 247.000,00 0,00 247.000,00 257.000,00 -10.000,00

2028 247.000,00 0,00 10.000,00 247.000,00 0,00 247.000,00 257.000,00 -10.000,00

2029 247.000,00 0,00 10.000,00 247.000,00 0,00 247.000,00 257.000,00 -10.000,00

2030 247.000,00 0,00 10.000,00 247.000,00 0,00 247.000,00 257.000,00 -10.000,00

2031 247.000,00 0,00 22.000,00 0,00 0,00 247.000,00 22.000,00 225.000,00

2032 247.000,00 0,00 22.000,00 0,00 0,00 247.000,00 22.000,00 225.000,00

2033 247.000,00 0,00 22.000,00 0,00 0,00 247.000,00 22.000,00 225.000,00

2034 247.000,00 0,00 22.000,00 0,00 0,00 247.000,00 22.000,00 225.000,00

2035 247.000,00 0,00 22.000,00 50.000,00 0,00 247.000,00 72.000,00 175.000,00

SKUPAJ 4.840.000,00 0,00 274.183,00 3.655.000,00 0,00 4.840.000,00 3.929.183,00 910.817,00

Diskontirana vrednost 2.523.263,57 2.307.728,32 215.535,26

Rel. neto sedanja vrednost 0,00

Pogajanja o tehnologiji Javni sektor lahko izvede pogajanja o različnih ponujenih rešitvah, posamezno ali skupinsko

Ponudnik zagovarja svojo rešitev, lahko pa spremeni mnenje

Celje, 12. april 2016 35

Vir:www.linfis.si

Vir:www.minimax.si

2. korak: Javni razpis v skladu z ZJZP Vsi ponudniki na trgu so povabljeni k 2. koraku in ne samo tisti, ki so oddali vlogo

Ponudnik lahko odda drugačno ponudbo po vsebini in ceni

Primerjava ponudb z enako tehnologijo

Merila so višina prihranka, cena in pogodbena doba, kvaliteta produktov mora biti zagotovljena, javni partner lahko zahteva tudi delitev prihrankov

Lahko so ponovno pogajanja

Izbira ponudnika

Podpis pogodbe

Redne letne revizije izvajanja pogodbenih določil in doseganja prihranka

Celje, 12. april 2016 36

Nepovratna finančna sredstva Pridobi jih javni partner

Lahko jih pridobi zasebni partner preko sheme SID banke

Celje, 12. april 2016 37

Hvala za

pozornost!

Energap www.energetskiprihranki.si

www.energap.si

info@energap.si

Celje, 12. april 2016 38