3.4.1 TEHNI ČNO PORO ČILO · Tehni čni normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin. Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Ur. List

Stran 1 od 25 TP 3-načrt ceste in gji - PZI št. 12/2018 – GJI TRIS -2.DEL

3.4.1 TEHNIČNO POROČILO Investitor: OBČINA ČRNOMELJ, TRG SVOBODE 3, 8340 ČRNOMELJ Objekt: IZGRADNJA EKONOMSKO-POSLOVNE INFRASTRUKTURE V PC

TRIS KANIŽARICA – 2. DEL: CESTE B1, G IN G3 Št. načrta: 12/2018 Faza.: PZI Lokacija: TRIS KANIŽARICA 1.0 PROJEKTNE OSNOVE Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu TRIS Kanižarica (Uradni list RS št 52/2010, 55/2014, 60/2016). Projektna naloga Občina Črnomelj št. 430-12/2018-4 z dne 12. 01. 2018 Predvidena gradnja bo potekala v JZ delu TRIS Kanižarica. Predmet tega projekta je:

- izgradnja odsekov cest B1 v dolžini 195 m, G3 v dolžini 100 m in G v dolžini 180 m.

- izgradnja občinske GJI v območju obravnavanih cest (fekalna

kanalizacija, meteorna kanalizacija, vodovod, cestna razsvetljava) v skladu z OPPN oz po dogovoru z upravljalci.

- zagotovitev koridorjev koncesionarjev GJI v območju obravnavanih

cest (elektro omrežje, komunikacijsko omrežje, plinovodno omrežje) v skladu z OPPN oz po dogovoru z njimi.

AMBIENSprojektiranje in inženiring,

Črnomelj d. o. o.


1.1 Upoštevani zakoni, predpisi, tehnične specifikacije,…: Zakon o cestah (Ur. List RS št. 109/2010, 48/2012, 36/2014, 46/2015), Pravilnik o projektiranju cest (Ur List RS št. 91/2005, 26/2006, 109/2010-ZCes-1). Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur List RS št. 55/2008). Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur.list RS št. 99/2015). Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin. Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Ur. List RS št. 92/99). Tehnični pravilnik za vodovod ( Ur L RS št 75/2010). Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (UR L RS št 75/2010). Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Črnomelj (UR L RS št 1/2014). Uredba odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode v Občini Črnomelj (UR L RS št 98/2015). odlok o Občinskih cestah v občini Črnomelj (Ur l RS št 76/2012). Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (UR L RS št 47/2005). OPPN Tris Kanižarica ( Ur L RS št. 52/2010, 55/2014, 60/2016). Pri projektiranju se upošteva projektna hitrost 50 km/h.


2.0 OBSTOJEČE STANJE CEST IN GJI CESTA B1 Cesta B1 poteka od ceste A proti JZ strani območja TRIS. CESTA G3 Cesta G3 poteka med cesto B1 proti JZ do ceste G na JZ strani območja TRIS. CESTA G Cesta G poteka v nadaljevanju ceste G3 od ceste D1 proti JV strani območja TRIS. Obstoječ vodovod poteka v oz ob cesti A na S strani obravnavanega območja. Obstoječa fekalna kanalizacija poteka v oz ob cesti A na S strani obravnavanega območja. Obstoječa meteorna kanalizacija poteka v oz ob cesti A na S strani obravnavanega območja. Obstoječa cestna razsvetljava poteka v oz ob cesti A na S strani obravnavanega območja. Obstoječa EKK poteka ob cesti A in tudi ob cesti B1. Na križišču cest A in B1 je obstoječa transormatorska postaja na parc. št. 2342/92 k.o. Dobliče Obstoječe komunikacijsko omrežje poteka v oz ob cesti A na S strani obravnavanega območja. Obstoječ plinovod poteka v oz ob cesti A na S strani obravnavanega območja.


3.0 CESTE 3.1 CESTA B1 v dolžini 195 m Gradnja ceste B1 bo potekala v JZ delu TRIS Kanižarica po parc. št.: 2342/163, 2342/130, 2342/129, 2342/134, 2342/162, 2601/4, 2601/9, 2619/21, 2619/12, vse k.o. Dobliče. Normalni prečni profil: Vozni pas: 2 x 3,00 m = 6,00 m Pločnik, desno: 1 x 1,60 m = 1,60 m Obojestranska bankina: 2x0,50 m (opomba: bankina po OPPN je v bistvu varovalni zeleni pas na zunanji strani robnikov). Prečni sklon vozišča: 2,50 % enostranski. Vzdolžni sklon vozišča: 4,3 – 6,7 % Horizontalni radiji: 1000 m. Vertikalni radiji: 750 in 1000 m. 3.2 CESTA G3 v dolžini 100 m Gradnja ceste G3 bo potekala v JZ delu TRIS Kanižarica po parc. št. 2619/21, 2342/335 k.o. Dobliče. Normalni prečni profil: Vozni pas: 2 x 3,00 m = 6,00 m Pločnik, levo: 1 x 1,60 m = 1,60 m Obojestranska bankina: 2x0,50 m (opomba: bankina po OPPN je v bistvu varovalni zeleni pas na zunanji strani robnikov). Prečni sklon vozišča: 2,50 % enostranski. Vzdolžni sklon vozišča: 2,5 – 7,1 %. Horizontalni radiji: cesta v premi. Vertikalni radiji: min 1000 m. 3.3 CESTA G v dolžini 180 m Gradnja ceste G bo potekala v JZ delu TRIS Kanižarica po parc. št. 2342/335, vse k.o. Dobliče. Normalni prečni profil: Vozni pas: 2 x 3,00 m = 6,00 m Pločnik, levo: 1 x 1,60 m = 1,60 m Obojestranska bankina: 2x0,50 m (opomba: bankina po OPPN je v bistvu varovalni zeleni pas na zunanji strani robnikov). Prečni sklon vozišča: – 2,50 % enostranski. Vzdolžni sklon vozišča: 1,15 – 3,8 %. Horizontalni radiji: cesta v premi. Vertikalni radijj: min 1000 m


3.4 Dimenzioniranje voziščne konstrukcije Dimenzioniranje voziščne konstrukcije in hodnika za pešce Vozišče 3 cm obrabna asfaltna plast iz AC 8 surf B70/100 A3 7 cm nosilna asfaltna plast iz AC 32 base B50/70 A3 20-30 cm tamponski drobljenec 60 cm kamnita posteljica (delno je že izvedena na cestah B1, G) Hodnik za pešce 4 cm obrabna asfaltna plast iz AC 8 surf B70/100 A5 20 cm tamponski drobljenec 30 cm kamnita posteljica Opomba: na mestu uvozov na gradbene parcele – spuščeni pločnik - se izvede sestava pločnika enako kot na vozišču – skupaj 98,0 m1. Nosilnost in zbitost slojev konstrukcije Zahtevana nosilnost in zbitost posameznih plasti: - na planumu temeljnih tal nosilnost 20 MPa, zbitost 95 % glede na SPP, - na planumu zasipnih plasti iz kamnitega materiala zbitost 95% glede na

MPP, - na planumu kamnite posteljice nosilnost 80 MPa, zbitost 98 % glede na

MPP, - na planumu tamponske plasti nosilnost 100 MPa, zbitost 98 % glede na

MPP. Spodnji ustroje je že izveden, zato se izvedejo meritve po zadnjih dveh alinejah. Kvaliteta materialov Proizvedeni in vgrajeni cesto-gradbeni materiali in delovni postopki morajo ustrezati zahtevam kakovosti po Tehničnih specifikacijah za ceste in Posebnih tehničnih pogojih Direkcije Republike Slovenije za ceste ter njihovim dopolnilom. Način izvedbe Na voznih površinah

- Zasip jarka se izvede iz kamnitega materiala po plasteh debeline največ 30 cm z utrjevanjem. Zaključna plast zasipa se izvede iz čistega kamnitega materiala (vsebnost finih delcev pod 0,063 mm manjša od 5%), ki ustreza zahtevam za kamnito posteljico voziščnih konstrukcij, v predpisani debelini, z vertikalnim zamikom 25 cm glede na rob jarka.

- Tamponska plast se izvede iz tamponskega drobljenca 0/32, v predpisani debelini.

- Nosilni asfaltni sloj se izvede v predpisani debelini.


Spoj stari – novi asfalt na navezavah na priključne ceste - Rob obstoječega asfalta se pred asfaltiranjem očisti in premaže z

bitumensko emulzijo. - Pred asfaltiranjem obrabne asfaltne plasti se z rezkarjem izvede zamik stika

grobega in finega asfalta za 10 cm. Odrezkane površine se premaže z bitumensko emulzijo, vertikalni stik stare in nove obrabne plasti pa se pred asfaltiranjem obdela z bitumensko pasto ali trakom.

3.4.1 Vozišče in uvozi preko pločnika na gradbene parcele Sestava voziščne konstrukcije: Spodnji ustroj je večji del na cestah B1 in G že izveden – dogradi se do višine dna zgornjega ustroja. Spodnji ustroj na cesti G3 se izvede v celoti v deb 60 cm. Zgornji ustroj: 3 cm obrabna asfaltna plast iz AC 8 surf B70/100 A3 7 cm nosilna asfaltna plast iz AC 32 base B50/70 A3 20-30 cm tamponski drobljenec Proti pločniku in proti zelenici (zelenemu robnemu pasu) se vgradi prefabricirani betonski robnik 15/25/100 cm, položen v beton C12/15. Betonski robniki morajo ustrezati standardu SIST EN 1340:2003/AC:2006. 3.42. Hodnik za pešce Prečni sklon pločnika: 1,50 % proti vozišču. Pločnik je višinsko ločen od robnega pasu vozišča s cestnim robnikom višine 13 cm. Pločnik se niveletno in situativno naveže na vozišče. Sestava pločnika za pešce: 4 cm obrabna asfaltna plast iz AC 8 surf B70/100 A5 20 cm tamponski drobljenec 30 cm kamnita posteljica Planum spodnjega ustroja se izvede v padcu min 4 % v smeri drenaže. Na notranji strani pločnika se vgradi prefabricirani betonski robnik 15/25/100 cm, položen v beton C12/15. Na zunanji strani pločnika se vgradi prefabricirani betonski robnik 10/20/100 cm, položen v beton C12/15. Betonski robniki morajo ustrezati standardu SIST EN 1340:2003/AC:2006. Pločnik je projektiran brez arhitektonskih ovir - na prehodih preko vozišča se izvede poglobitev pločnika na nivo 2 cm iznad vozišča. Na mestih individualnih uvozov se pločnik spusti na nivo vozišča. Na teh odsekih se pločnik izvede kot vozišče – skupaj 98,0 m1.


3.5 PROMETNA SIGNALIZACIJA Prometni režim na vseh obravnavanih cestah je dvosmeren promet.. Prometna signalizacija Horizontalna prometna signalizacija Zarišejo se prehodi za pešce v skladu s prometno situacijo (5231) in široke prečne črte pred prehodi za pešce (5211). Zariše se sredinska polna oz prekinjena črta 3-3-3, širine 15 cm (5121), na vseh obravnavanih cestah. Vertikalna prometna signalizacija prometni znak – »križišče / cestni priključek s prednostno cesto« (2101). prometni znak – » nevarnost na cesti« (1101) in dopolnilna tabla »konec asfalta in pločnika«. Prehodi za pešce se označijo s prometnimi znaki »prehod čez cesto« (2431). Dimenzija prometnih znakov je 600 mm (za najvišjo dovoljeno hitrost =< 50 km/h). velikostni razred 2. Drog prometnega znaka se postavi: - na zunanjo stran pločnika, v našem primeru je drog odmaknjen od vozišča ceste 2,00 m (1,60 m pločnik + 0,40 m). Prometni znak se postavi na višino 1,50 m (spodnji rob). Odmik bližnjega roba prometnega znaka od roba vozišča je 1,70 m. Prometni znak se izvede tipizirani iz vročecinkane jeklene pločevine z napisom in simboli izvedenimi na foliji. Drog prometnega znaka se postavi na temelje globine 80 cm.


4.0 GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA (GJI) Opomba: Trase GJI so v OPPN določene, vendar jih je dopustno spreminjati. 4.1 VODOVOD – izvede se razširitev vodovodnega omrežja na območju cest B1, G3 in G v skladu z OPPN. Veja 1 – v cesti B, dolžine 194 m, NL 125. veja 1 se naveže na obst. vodovod DN160 v cesti A na parc. št. 2342/163 k.o. Dobliče. Veja 2 – v cestah G3, G, dolžine 279 m, NL 125. Veja 2 se naveže na vejo 1 v križišču cest B1 in G3. Vodovod poteka po parc št.: 2342/163, 2342/129, 2342/134, 2342/162, 2601/4, 2601/9, 2619/21, 2619/12, 2342/335, vse k.o. Dobliče. Pri projektiranju vodovoda je upoštevan Tehnični pravilnik za vodovod ( Ur L RS št 75/2010) in vsi ostali veljavni predpisi. Trasa dograditve vodovoda je usklajena z vso obstoječo cestno in drugo komunalno infrastrukturo. Ker gre za dograditev vodovoda, hidravlični izračun ni izdelan. Profili dograditve vodovoda so usklajeni z upravljalcem vodovoda. Trasa vodovoda poteka v sredini levega pasu ceste B1 in v sredini levega pasu cest G3 in G. Na vsako gradbeno parcelo se izvede odcep DN 50 za hišni vodovodni priključek. Nadzemni hidranti so locirani na medsebojnem razmaku do 80 m – skupaj 7 kom. Projektirana globina vodovodne cevi je 1,20 m do temena vodovodne cevi. Globina se prilagaja tudi obstoječim komunalnim vodom, vendar ne sme presegati 2,0 m do temena cevi od dokončno urejenega terena. Projektirana dim jarka za položitev vodovodne cevi je 1,40 x 0,60 m z razpiranjem stranic izkopa. Predvidena sestava zemljišča v izkopu: - težkognetna ilovica - III. ktg (100%), - utrjen tampon pod asfaltom 60 cm, Posteljica se izvede iz peska 0-4 mm v deb 10 cm, prav tako obsip in zasip do višine 20 cm nad temenom cevi. Zasip preostalega kanala se izvede z enakomerno zrnatim kamnitim drobljencem (tamponom) do kote zgornjega ustroja ceste oz pločnika, v slojih z utrjevanjem. Na globini cca 0,80 m se položi signalno opozorilni trak »vodovod«. .


Tlačna preizkus se izvaja pred zasipom po odsekih, glede na razmere na terenu. Dezinfekcija se izvaja po odsekih, glede na razmere na terenu. Dograditev vodovoda je projektirana v skladu s projektno nalogo in dogovorom z upravljalcem JP Komunala Črnomelj. Cevovod se izvede iz duktilne (nodularne) litine – NL DN 125 v cesti B1 in NL DN 125 v cestah G3 in G. Cevovod je projektiran na obojko v skladu z ISO 2531 z zunanjo zaščito Zn + Al v skladu z EN 545:2002 mase 200 do 1000 g/m2. Spojniki – fazoni so predvideni iz duktilne litine GGG400 v skladu z ISO 2531 z zunanjo in notranjo zaščito s tesnili ISO 4633. Leteča prirobnica mora biti izdelana po ISO 2531 Armature – imajo zunanji in notranji zaščitni premaz v skladu z EN 545:2002, min debeline 50 µm. Spojke – za univerzalni spoj so izdelane iz litine GGG 400 z mehansko razstavljivim spojem, z epoksi zaščitnim premazom, pritrdilnim materialom iz nerjavnega jekla in NBR tesnili, vse v skladu z ISO 2531. Revizijski vodovodni jašek (2 kom) je projektiran iz AB, dim 130 x 200, globine 1,80 m. Lokacija vodovodnih jaškov:

- v križišču cest B1 in G3, - v križišču cest G3 in D1 .

Dno jaška ni betonirano, ampak je nasuto z drenažnim peskom v deb 10 cm. V AB plošči deb 20 cm je vgrajen LŽ pokrov 600 x 600 mm nosilnosti 400 kN z napisom »vodovod«. V revizijske jaške se namestijo in inox lestev. Nadzemni hidranti (NH) (7 kom) DN 80 so projektirani na razdalji do 70 m in sicer: - ob cesti B1 v km 0,070 desno, na parc. št. 2342/163 k.o. Dobliče, - ob cesti B1 v km 0,122 desno, na parc. št. 2601/9 k.o. Dobliče, - ob cesti B1 v km 0,178 desno, na parc. št. 2619/21 k.o. Dobliče, - ob cesti G3 v km 0,049 desno, na parc. št. 2619/21 k.o. Dobliče, - ob cesti G v km 0,024 desno, na parc. št. 2342/335 k.o. Dobliče, - ob cesti G v km 0,097 desno, na parc. št. 2342/335 k.o. Dobliče, - ob cesti G v km 0,169 desno, na parc. št. 2342/335 k.o. Dobliče, Pred hidrantom se vgradi zaporni zasun. Izkop okrog hidranta se zasuje s peskom 16-32 mm. Oprema za gašenje ni predmet tega projekta.


Na posamezno gradbeno parcelo se pusti odcep PE 100 DN 50 za priključitev industrijskih objektov po shemi (vezave, list 6) in sicer: cesta B3: v km 0,068, levo, 4 m1 v km 0,096, desno, 10 m1 v km 0,149, desno, 10 m1 v km 0,150, levo, 6 m1 cesta G3: v km 0,046, desno, 6 m1 v km 0,52, levo, 6 m1 v km 0,53, desno, 6 m1 cesta G: v km 0,022, desno, 6 m1 v km 0,074, levo, 6 m1 v km 0,094, desno, 6 m1 v km 168, desno, 6 m1 Križanja in odmike od vodovodne cevi je potrebno izvesti v skladu z 8.8.3 (križanja) in 8.8.4 (odmiki) členom Tehničnega pravilnika za vodovod (Ur . list RS 75/2010) in sicer: Križanja: Kot križanja načeloma poteka pravokotno, izjemoma pa med 45 in 90 stopinj. Vertikalni odmik: Vodovod nad kanalizacijo - vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti vsaj 2,0 m odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, vertikalni odmik min 0,50 m. Izvedba križanja vodovoda pod kanalizacijo ni dopustna. Vodovod nad plinovodom, tk kabli, elektrokabli – vertikalni odmik min 0,50 m. Vodovod pod plinovodom, tk kabli, elektrokabli – kom. vod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti vsaj 0,50 m odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, vertikalni odmik min 0,50 m. Kjer razmere ne dopuščajo drugačne rešitve, lahko izjemoma znaša odmik tudi manj od predpisanega s posebnim soglasjem upravljalca. Horizontalni odmik Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih objektov ne sme biti manjši 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja, kot 35 stopinj. Minimalni odmik od greznic ali drugih deponij na vodoprepustnem terenu je 5,0 m, na vodoneprepustnem terenu pa 7,0 m. Minimalni odmik od dreves je min 2,0 m, od okrasnega grmičevja 1,0 m.


Odmiki napeljav, ki potekajo vzporedno z vodovodom -odpadna ali mešana kanalizacija na manjši ali enaki globini 3,0 m, -padavinska kanalizacija na manjši ali enaki globini 1,50 m, -plinovodi, elektro kabli, tk kabli jr na manjši ali enaki globini 1,50 m -odpadna ali mešana kanalizacija na večji globini 1,0 m, -padavinska kanalizacija na večji globini 1,0 m, -plinovodi, elektro kabli, tk kabli jr na večji globini 1,00 m Horizontalni odmiki so v posebnih primerih lahko tudi manjši, vendar ne manjši kot: -odmik od podzemnih temeljev min 0,40 m, -odmik od drugih podzemnih napeljav min 0,40 m, v izjemnih primerih 0,20 m, 4.2 FEKALNA KANALIZACIJA – izvede se razširitev omrežja fekalne kanalizacije na območju cest B1, G3 in G v skladu z OPPN. Priklop na obstoječo fekalno kanalizacijo je v revizijski jašek ob cesti A na parc. št. 2342/37 k.o. Dobliče. Trasa fekalne kanalizacije poteka v sredini desnega pasu cest B1, G3 in G. Kanal F1 Poteka od priključka na obstoječo fekalno kanalizacijo ob cesti A (jašek A11) v cesti B1 proti JZ do križišča s cesto G3 in po njej do konca ceste G. Dolžina kanala F1 je 480,07 m, profil cevi je DN 250 in 300, padec kanala je od 1,4% - 5,3%, material ukc cevi SN8. Na kanalu F1 je 15 RJ DN1000 iz PE. Kanal F1 poteka po parc št.: 2342/37, 2342/175, 2342/96, 2342/163, 2601/4, 2601/9, 2619/21, 2619/12, 2342/335, vse k.o. Dobliče. Na vsako gradbeno parcelo se izvede odcep DN200 za priključek industrijskega objekta na fekalno kanalizacijo in sicer: cesta B1 v km 0,082, levo iz jaška F1.4, 6 m1 v km 0,082, desno iz jaška F1.4, 10 m1 v km 0,147, levo iz jaška F1.6, 6 m1 v km 0,147, desno iz jaška F1.6, 7 m1 v km 0,180, desno iz jaška F1.7, 6 m1 cesta G3 v km 0,037, levo iz jaška F1.8, 7 m1 v km 0,037, desno iz jaška F1.8, 3 m1 cesta G v km 0,007, desno iz jaška F1.10, 9 m1 v km 0,070, desno iz jaška F1.12, 4 m1 v km 0,070, levo iz jaška F1.12, 8 m1 v km 0,109, desno iz jaška F1.13, 4 m1 v km 0,179, levo iz jaška F1.15, 8 m1. Kote vtoka so razvidne iz grafik.


Dimenzioniranje fekalne kanalizacije Profili cevi so izbrani na osnovi zasnove območja TRIS, ki ga fekalna kanalizacija pokriva. Pri projektiranju je upoštevan Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (UR L RS št 75/2010), Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Črnomelj (UR L RS št 1/2014) in Uredbo odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode v Občini Črnomelj (UR L RS št 98/2015). Predvidena ja vgradnja cevi nosilnosti min SN 8 iz pvc ali poliestrskih cevi. Do naklona kanala 1% se cev polaga na betonsko podlago deb 10 cm, pri večjem naklonu pa na peščeno posteljico debeline 10 cm. Cev se do višine 30 cm nad temenom zasuje s peskom. Zasip preostalega kanala se izvede z enakomerno zrnatim kamnitim drobljencem (tamponom) do kote zgornjega ustroja ceste oz pločnika, v slojih z utrjevanjem. Revizijski jaški so praviloma iz enakega materiala kot cevi. Profil jaškov je min DN 1000 mm. V revizijske jaške globine večje kot 1,0 m, se vgradi vstopne lestve iz nerjavečega jekla. Pokrovi jaškov so LŽ fi 600 mm, z napisom KANALIZACIJA s črkami višine min 5 cm, nosilnosti 400 kN na vozišču, 250 kN na pločnikih in v zelenicah. Po končanju del se izvede preizkus vodotesnosti kanalov in jaškov z zrakom oz vodo, izpiranje kanalov, snemanje kanalov s kamero in geodetski posnetek z elaboratom montažnih shem kot priprava za vnos v GIS. Življenjska doba kanalizacije je min 50 let. Vertikalni odmiki: Vodovod pod kanalizacijo - vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti vsaj 3,0 m odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, vertikalni odmik min 0,60 m. Vodovod nad kanalizacijo na območju vodoprepustnega zemljišča - vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti vsaj 3,0 m odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, vertikalni odmik min 0,60 m. Vodovod nad kanalizacijo na območju vodoneprepustnega zemljišča - vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti vsaj 3,0 m odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, vertikalni odmik min 0,60 m. Horizontalni odmiki Horizontalni svetli min odmik od spodnjega roba podzemnih objektov ne sme biti manjši 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod


dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja, kot 35 stopinj. Horizontalni odmik od dreves je min 2,0 m, od okrasnega grmičevja 1,0 m. Horizontalni odmik od vodovoda (globina je večja ali enaka) pri kanalizaciji (fekalni ali mešani) je 3,0 m, pri padavinski kanalizaciji pa 1,50 m. Horizontalni odmik od vodovoda (globina je manjša) pri kanalizaciji (fekalni ali mešani) je 1,50 m, pri padavinski kanalizaciji pa 1,00 m. Horizontalni odmik od plinovoda, elektrokablov, tk kablov, javne razsvetljave je 1,00 m. Horizontalni odmiki so v posebnih primerih lahko tudi manjši, vendar ne manjši kot: -odmik od podzemnih temeljev min 0,40 m, -odmik od drugih podzemnih napeljav min 0,40 m, v izjemnih primerih 0,20 m, METEORNA KANALIZACIJA Izvede se razširitev omrežja meteorne kanalizacije na območju cest B1, G3 in G v skladu z OPPN. Projektirani so meteorno-drenažni kanali: Kanal M1 – v območju ceste B1 v dolžini 150,54 m - ŽE IZVEDEN. Padec kanala je 1,2 – 6,5 %. Na kanalu M1 je 5 RJ DN100 iz betonskih cevi. Cevovod je izveden iz drenažno kanalizacijskih pvc cevi DN 250 in 350. Kanal M1 je priključen v meteorno kanalizacijo ob cesti A – v jašek M obst. (KP=165,73, KV=164,52, KD=164,52). Kanal M1 poteka po parc št.: 2342/92, 2342/289, 2342/161, 2342/162, 2601/4, 2601/9, 2619/21, vse k.o. Dobliče. Kanal M2 - v območju cest G3 in G v dolžini 345,07 m - ŽE IZVEDEN. Padec kanala je 1,6 – 6,4 %. Na kanalu M2 je 12 RJ DN100 iz betonskih cevi. Cevovod je izveden iz drenažno kanalizacijskih cevi pvc DKN 250 in 350 in ukc cevi DN400. Kanal M2 je speljan v ponikovalno polje na parc. št. 2619/20 k.o. Dobliče (dve ponikovalnici M2-P1 in M2-P2 medsebojno povezani s perforirano BC 800). Kanal M2 poteka po parc št.: 2619/20, 2619/21, 26019/22, 2342/335,vse k.o. Dobliče. Izvede se prilagoditev pokrovov jaškov na projektirano višino vozišča oz zelenice. Na vsako gradbeno parcelo se izvede odcep DN250 za priključek industrijskega objekta na javno meteorno kanalizacijo in sicer: cesta B1 -v km 0,055, levo, jašek M1.2 - priklop je že izveden. -v km 0,115, levo, iz jaška M1.4, 3m1 -za zemljišče od km 0,095 naprej, desno, priklopa iz jaška M2.0, 22 m1


cesta G3 -za zemljišče od km 0,000 naprej, desno, na obst. meteornem kanalu se izvede priključni jašek M2.2.1. Jašek iz BC800, pokrov 250 KN. -za zemljišče od km 0,072 naprej, levo, priključek iz jaška M2.3, 5m1. cesta G - za obstoječi objekt Količ se izvede priključek iz jaška M2.7, levo, v km 0,074, 19 m1 -predvideni objekti ob cesti G, desno, se priključijo v obst meteorne jaške v zelenici - M2.6 – M2.10. Predvidena ja vgradnja pvc cevi nosilnosti min SN 8. Do naklona kanala 1% se cev polaga na betonsko podlago deb 10 cm, pri večjem naklonu pa na peščeno posteljico debeline 10 cm. Cev se do višine 30 cm nad temenom zasuje s peskom. Zasip preostalega kanala se izvede z enakomerno zrnatim kamnitim drobljencem (tamponom) do kote zgornjega ustroja ceste oz pločnika, v slojih z utrjevanjem. Cestne rešetke se praviloma vgradijo izven voznega pasu (pod robnikom pločnika, pod robnikom robnega pasu. Cestni požiralniki se izvedejo iz BC 40 s peskolovom 0,50 m. Cestna rešetka je 400/400 mm nosilnosti 400 kN, npr Livar art 701. Iztok iz CP je fi 160 mm. Profil jaškov je DN 1000 mm. V revizijske jaške globine večje kot 1,0 m, se vgradi vstopne lestve iz nerjavečega jekla. Pokrovi jaškov so LŽ fi 600 mm z zaklepom, z napisom KANALIZACIJA s črkami višine min 5 cm, nosilnosti 400 kN na vozišču, 250 kN na pločnikih in v zelenicah. Po končanju del se izvede preizkus vodotesnosti kanalov in jaškov z zrakom oz z vodo, izpiranje kanalov, snemanje kanalov s kamero in geodetski posnetek z elaboratom montažnih shem kot priprava za vnos v GIS. Življenjska doba kanalizacije mora biti min 50 let. 4.4 CESTNA RAZSVETLJAVA - izvede se razširitev omrežja cestne razsvetljave na območju cest B1, G3 in G v skladu z OPPN. Ni priklopa na javno elektro omrežje. Cestna razsvetljava poteka po parc št.: 2342/37, 2342/175, 2342/96, 2342/163, 2601/4, 2601/9, 2619/21, 2619/12, 2342/335, vse k.o. Dobliče. Pločnik je projektiran na desni strani ceste B1 in na levi strani cest G3 in G. Kabelska kanalizacija cestne razsvetljave se izvede na zunanji strani pločnika. V situaciji je vrisana obstoječa javna razsvetljava ob cesti A.


Pred pričetkom del izvajalec zaprosi za odkaz obstoječe cestne razsvetljave. Ni prestavitve obstoječe cestne razsvetljave. V projektu cestne razvetljave so predvidene enake svetilke in kandelabri, kor so že postavljeni na območju TRIS Kanižarica. Cestna razsvetljava z upoštevanjem projektnih pogojev (Petrol, projektni pogoji št. 61-JRČ-PP-2018 z dne 11. 04. 2018) je obdelana v mapi 4 – načrt elektroinstalacij – cestna razsvetljava. Koncesionarji: določeni so koridorji za eventuelno širitev omrežij koncesionarjev, sama infrastruktura elektro omrežja, telekomunikacijskega omrežja in plinovodnega omrežja ni predmet tega projekta. 4.5 ELEKTRO OMREŽJE Obstoječa EKK je izvedena po zelenici na desni strani ceste B1 in ob cesti A. V skladu z OPPN je predviden koridor za širitev elektro omrežja v zelenici ob levi strani cest G3 in G. V projekt PGD so vrisani obstoječi elektroenergetski vodi in naprave. Pred pričetkom del je potrebno v nadzorništvu Črnomelj naročiti zakoličbo elektro vodov in naprav ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav. V križiščih se na razcepne točke el. infrastrukture postavita: - dva jaška iz BC fi 140 cm, globine 1,80 m (ob cesti B1 v km 0,072, desno in ob cesti G v km 0,016, levo) - 3 x prehodi pod cesto s pvc cevmi 4 x fi 160 mm – preko ceste B1 v km 0,172, preko ceste D1 v križišču s cesto B1, preko ceste G v km 0,016. Prestavitve elektroenergetske infrastrukture niso potrebne. Ni nove elektroenergetske infrastrukture. Na vseh uvozih se obstoječa EKK dodatno mehansko ojača z obetoniranjem. 4.6 KOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Obstoječe komunikacijsko omrežje poteka v oz ob cesti A na S strani obravnavanega območja. V skladu z OPPN je predviden koridor za širitev komunikacijskega omrežja ob zunanji strani pločnikov (ob javni razsvetljavi) – ob desni strani ceste B1 in ob levi


strani cest G3 in G. Navezava na obst komunikacijsko omrežje je v tk jašku ob cesti A na parc. št. 2342/129 k.o. Dobliče. Izvajalec del oz investitor morata najmanj 30 dni pred pričetkom del obvestiti skrbniško službo Telekoma Slovenije, zaradi točnega dogovora glede zakoličbe in zaščite tk omrežja, terminske uskladitve in nadzora nad izvajanjem del. Prestavitev tk naprav ni predvidena. Obvezna je prisotnost predstavnika Telekoma pri izvedbi križanj in pred zasutjem kanala nad traso tk kabla. Po končani gradnji je en izvod PID dostaviti Telekomu. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih tk kablov izvede Telekom Slovenije (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del) na osnovi pismenega naročila investitorja ali izvajalca del in po pogojih nadzornega Telekoma Slovenije. Stroški ogleda, zakoličbe, zaščite in prestavitev tk omrežja ter nadzora bremenijo investitorja. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. Investitor je po zaključku del in pred izvedbo tehničnega pregleda oziroma izdajo uporabnega dovoljenja za navedeno gradnjo dolžan pri upravljalcu tk omrežja naročiti kvalitativni pregled izvedenih del prestavitve oz zaščite tangiranega tk omrežja in si pridobiti pisno izjavo o izpolnjenih pogojih iz tk soglasja. Kontaktna oseba Telekoma Slovenije – predstavnik SVOZS – centra za vzdrževanje omrežja in zagotovitev storitev je Andrej Stanišič 07/ 373 72 54. 4.7 PLINOVODNO OMREŽJE Obstoječ plinovod poteka v oz ob cesti A na S strani obravnavanega območja. V skladu z OPPN je predviden koridor za širitev plinovodnega omrežja po zelenici ob levi strani ceste B1 in po zelenici ob desni strani cest G3 in G. Navezava na obstoječe plinovodno omrežje je predvidena na parc. št. 2342/129 k.o. Dobliče. Pogoji upravljavca plinovodnega omrežja oziroma je potrebno upoštevati naslednje tehnične zahteve: 1. Na območju ekonomsko poslovne cone je plinovodno omrežje utekočinjenega naftnega plina že večinoma zgrajeno, na posameznih območjih so puščeni odcepi za morebitno priključitev objektov. Nadaljnja gradnja ni predvidena oziroma je možna v primeru zainteresiransoti investitorja za priključitev na omrežje UNP


2. Globina temena plinovoda PE 100 znaša cca 1,0 m od nivoja tal, delovni nadtlak v omrežju UNP znaša 100 mbar (trenutni pogoji obratovanja). Pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati obstoječe stanje (nivo cestnih kap, globina cevovovoda, priključke…), ter predvideti ustrezno rekonstrukcijo v primeru tangenc plinovoda. 3. V projektu je potrebno upoštevati minimalne odmike od plinovoda, “Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 bar (Ur.list RS 26/2002). 4 Posege na samem plinovodu sme opravljati le upravljavec omrežja ali usposobljeno strokovno osebje, ki ima z upravljavcem sklenjeno pogodbo o izvajanju. Enako velja za konstrukcijske elemente distribucijskega plinovoda (cev, montažni kosi, priključki…). 5. V projektu morajo biti predvideni in navedeni naslednji ukrepi za gradnjo plinovoda ali gradnjo ob plinovodu: - Izvajalec del mora poslati pisno prijavo del upravljavcu plinovodnega omrežja najpozneje mesec dni pred pričetkom izvajanja del v zaščitnem pasu plinovoda, da lahko upravljavec plinovodnega omrežja ustrezno zaščiti plinovodne naprave. Sam poseg v ožji zaščitni pas plinovoda (2 x 2 m glede na os) pa najmanj 5 dni pred posegom. - Izvajalec del mora pred pričetkom izvajanja del pridobiti podatke o legi in globini plinovodnih naprav. - Podzemne dele plinovodnih naprav se mora odkopati ročno pod nadzorom upravljavca plinovodnega omrežja. Odkopani deli morajo biti zavarovani proti poškodbam (tudi proti zmrzovanju), in proti premikom. - Vsako morebitno tangiranje, križanje plinovoda, neposredna sprememba nivelitete cestišča in globine obstoječega plinovoda, mora biti izvedena v skladu s tehničnimi predpisi, oziroma po navodilih predstavnika upravljavca plinovoda. - Vsako križanje plinovoda, ali sprememba globine obstoječega plinovoda, mora biti geodetsko posneta. Geodetski posnetek in risba detajla morata biti vnešena v projekt izvedenih del in predana upravljavcu plinovoda. - Če izvajalec del naleti na del plinovodnega omrežja ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen, mora delo takoj prekiniti in obvestiti upravljavca plinovodnega omrežja, da se dogovorita za nadaljne ukrepe. - O vsaki poškodbi plinovodnih naprav mora izvajalec del takoj obvestiti upravljavca plinovodnega omrežja. 6. Po končani gradnji mora izvajalec del pridobiti pisno izjavo od upravljavca plinovodnega omrežja, da je upošteval in izpolnil pogoje iz soglasja.


Pri projektiranju so upoštevani min odmiki, kot križanja in višinski odmik od obstoječega plinovodnega omrežja vodov ki so predmet izvedbe: fekalan kanalizacija, javna razsvetlhava in koridor za tk omrežje in sicer:

Pri plinovodih z največjim delovnim tlakom do vključno 5 barov mora biti: - kot križanja: od 30 do 90 stopinj, - višinski odmik pri križanju: najmanj 0,2 m, - vzdolžni odmik: najmanj 0,4 m.


5.0 UPOŠTEVANJE PROJEKTNIH POGOJEV SPLOŠNO Pri projektiranju so zahteve projektnih pogojev in soglasij upoštevane. Izvajalec in investitor pa morata pri izvedbi del upoštevati tudi zahteve projektnih pogojev, vezane na izvedbo del. 5.1 Projektni pogoji Elektro Ljubljana št. 1123250 z dne 06.04.2018

Projektni pogoji Elektra Ljubljana so upoštevani v celoti – glej tehnično poročilo točka 4.5.


5.2 Projektni pogoji Občine Črnomelj št. 371-61/2018-2 z dne 09.04.2018

Projektni pogoji Občine Črnomelj so upoštevani v celoti: - pri projektiranju so upoštevani pogoji projektne naloge št. 430-12/2018-4 z dne

12.01.2018, - pri projektiranju je upoštevan OPPN Tris Kanižarica in veljavna prometna zakonodaja. 5.3 Projektni pogoji Petrol Ljubljana, št. 61-JRČ-PP-2018 z dne 11.04.2018

Projektni pogoji upravljalca javne razsvetljave so upoštevani v celoti – glej tehnično poročilo točka 4.4.


5.4 Projektni pogoji JP Komunala Črnomelj (kanalizacija), št. 35/610-0130/2018-2 z dne 16.04.2018


Projektni pogoji upravljalca javne kanalizacije so upoštevani v celoti – glej tehnično poročilo točka 4.2 in 4.3.


5.5 Projektni pogoji JP Komunala Črnomelj (vodovod), št. 610-0129/2018 z dne 16.04.2018

1. Pred gradnjo se izvede označba obstoječega vodovoda.

2. Upoštevati je Tehnični pravilnik za vodovod (Uradni list RS št.75/2010).

3. Glede na višinski potek vodovoda se vgradijo zračniki in blatni izpusti.

4. V projektu se na ustrezni lokaciji predvidijo nadzemni hidranti za potrebe požarne

varnosti.

5. Vse posege v obstoječi sistem javnega vodovoda in vodovodne priključke izvaja

upravljavec ali od upravljavca pooblaščen strokovno usposobljeni in registrirani

izvajalec, pod strokovnim nadzorstvom, ki ga zagotovi upravljavec

Projektni pogoji upravljalca javnega vodovoda so upoštevani v celoti – glej tehnično poročilo točka 4.1. 5.6 Soglasje Telekoma, št. 62580-NM/371-SH z dne 13.04.2018

Pogoji upravljalca telekomunikacijskega omrežja so upoštevani v celoti – glej tehnično poročilo točka 4.6. 5.7 Soglasje Istrabenz plini št. DŽ-6/2018 z dne 20.04.2018 Pridobljeno je soglasje upravljalca plinovodnega omrežja. Zagotovljen je koridor za plinsko omrežje. Ni križanji in tangiranj z obstoječim plinovodnim omrežjem – tehnično poročilo - točka 4.7. 6.0. ZAKLJUČNA DELA Okolica se očisti. Brežine se izvedejo v naklonu do 1:3, humusirajo in zatravijo. Izvede se posnetek cest in GJI v in ob njej.


7.0 POGOJI IN TEHNOLOGIJA GRADNJE Splošno Izvajalec je dela dolžan izvesti skladno s projektno dokumentacijo in v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi. Ureditev in označitev gradbišča se mora izvajati skladno s Pravilnikom o gradbiščih (Ur L RS št. 55/2008). Ukrepi varstva pri delu se izvajajo v skladu z varnostnim načrtom in elaboratom ureditve prometa v času gradnje. 8.0 UKREPI IN UREDITVE V ČASU GRADNJE Vsa zemeljska dela se izvajajo po načrtih in detajlih v skladu z določili tehničnih predpisov in standardov. Viški zemeljskega in gradbenega materiala se sproti odvažajo na deponijo inertnih odpadkov. Z viškom izkopanega materiala ni dovoljeno zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov. Začasne deponije izkopanega materiala so na primernih mestih ob sami trasi, kjer ne smejo predstavljati ovir za promet in pravilno in varno izvedbo del. V naselju mora biti izkopani jarek pravilno zavarovan in označen, posebno še za nočne razmere. Na odsekih, kjer bi izkopana zemlja predstavljala oviro za promet, jo je potrebno sproti odvažati in začasno deponirati na primerno mesto. Deponije za cevi so prav tako ob sami trasi, vendar ne smejo predstavljati ovir za promet in gradbiščno manipulacijo. Prometno signalizacijo izvajalec naroči pri upravljalcu ceste v skladu z elaboratom zapore ceste. V neposredni bližini obstoječih komunalnih podzemnih vodov ni dopustna uporaba gradbenih strojev in miniranje. Dela se morajo izvajati ročno pod nadzorom strokovne osebe upravljalca komunalnega voda. Izvajalec mora v sodelovanju z nadzornim organom uporabljati način izkopa, ki je najbolj ekonomičen. Po končanem izvajanju del se odstranijo vsi za gradnjo potrebni provizoriji in ostanki začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine se uredijo.


9.0 SPLOŠNA NAVODILA ZA IZVAJANJE GRADNJE Izvajalec je dolžan pravočasno in podrobno preučiti tehnično dokumentacijo in od naročnika zahtevati pojasnila o nezadostno jasnih podrobnostih, pomanjkljivostih ali spremembah potrebnih zaradi izboljšav oz pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost objekta, del ali okolice. Naročnik je dolžan v primernem roku odgovoriti in pismeno podati zahtevana pojasnila glede tehnične dokumentacije. Izvajalec je dolžan na pismeni nalog naročnika, oz brez naloga, izvesti nepredvidena dela in vsa ostala dela, ki so nujna, da se zagotovi trdnost objekta, pravilen potek del ali da se prepreči nastanek škode.

Documents

3.4.1 TEHNI ČNO PORO ČILO · Tehni čni normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin. Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Ur. List