Energetska bilanca Pomurja

ENERGETSKA BILANCA

POMURJA

ENERGETSKA BILANCA POMURJA

2

© LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA ZA POMURJE, MARTJANCI

Naročnik:

Izvajalec:

Vodja projekta: Bojan Vogrinčič, direktor Avtorji:

Jožef Maučec, dipl.ing.str.,spec.str. Bojan Vogrinčič, univ. dipl. prav. Csongor Vass, dipl.ing.str. Stanislav Sraka, univ. dipl. org. Andrej Sraka, univ. dipl. ing. el. Stojan Habjanič, univ. dipl. ing. grad. Lidija Horvat, univ. dipl. ekon. Boštjana Žajdela, univ. dipl. ing. tekst. Franc Režonja, dipl.ing.agr. Dr. Stanko Kapun, uni. dipl. ing. kmet. Milan Kerman, u.d.i.g. Štefan Kovač, univ. dipl. ekon. Mag. Milan Šadl, u.d.i.g.

Sodelujoče organizacije: • Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod

Murska Sobota • Nafta-Geoterm d.o.o.

Številka pogodbe: A18/2006-03a

Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko

LLOOKKAALLNNAA EENNEERRGGEETTSSKKAA AAGGEENNCCIIJJAA ZZAA PPOOMMUURRJJEE, Zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja, Martjanci LL OO CC AA LL EE NN EE RR GG YY AA GG EE NN CC YY PP OO MM UU RR JJ EE , Institution for promotion of sustainable energy development, Martjanci Matična št.: 2111462 ID za DDV: SI88018822 Sodišče vpisa: Okrožno sodišče v Murski Soboti, št. vložka: 1/02926/00 Šifra dejavnosti: 84.130 Bančni račun:34000-1001709858 IBAN: SI56340001001709858 SWIFT: KSPKSI22XXX


3


VSEBINA

I. POVZETEK KLJUČNIH UGOTOVITEV ENERGETSKE BILANCE POMURJA... 5

I.I PORABA VSEH ENERGENTOV V POMURJU............................................................ 5

I.II TRENUTNO IZKORIŠČANJE IN IZRABA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V REGIJI .................................................................................................................................. 9

1 UVOD .......................................................................................................................... 15

1.1 SPODBUJANJE K UKREPOM UČINKOVITE RABE ENERGIJE ............................................ 16 1.2 SPODBUJANJE K IZKORIŠČANJU OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE ................................. 17

2 OPREDELITEV OBMOČJA ENERGETSKE BILANCE.................................... 18

2.1 OBČINE, PREBIVALSTVO IN STANOVANJA ..................................................................... 18 2.2 PODNEBJE....................................................................................................................... 21

3 PREGLED IN ANALIZA PORABE ENERGENTOV V POMURJU.......................... 24

3.1 RABA ENERGIJE ZA OGREVANO IN TEHNOLOŠKO TOPLOTO......................................... 25 3.2 PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE ................................................................................... 27 3.3 PORABA ENERGENTOV ZA TRANSPORT ......................................................................... 27 3.4 SKUPEN PREGLED PORABE ENERGENTOV V POMURJU ................................................. 31 3.5 TRENUTNO IZKORIŠČANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V REGIJI. ......................... 33

4 OCENA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV...................................................... 37

4.1 OBSTOJEČE STANJE ....................................................................................................... 37 4.2 BIOMASA........................................................................................................................ 38 4.3 BIOPLIN ......................................................................................................................... 49 4.4 BIOGORIVA .................................................................................................................... 55 4.5 ENERGIJA SONCA .......................................................................................................... 60 4.6 GEOTERMALNA ENERGIJA............................................................................................. 71 4.7 ENERGIJA VETRA .......................................................................................................... 82 4.8 VODNA ENERGIJA .......................................................................................................... 86 4.9 ELEKTRIČNA ENERGIJA ................................................................................................ 90

5 FINANČNA PODPORA UKREPOM ZA URE IN IZKORIŠČANJE OVE ................ 94

6 ZAKLJUČEK...................................................................................................................... 97

8 SEZNAM SLIK ................................................................................................................. 100

9 SEZNAM TABEL ............................................................................................................. 102

10 VIRI, LITERATURA ..................................................................................................... 103


4


UPORABLJENE KRATICE IN SIMBOLI AURE Agencija za učinkovito rabo energije, Direktorat za evropske zadeve in

investicije, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije

ELKO Ekstra lahko kurilno olje ENSVET Energetsko svetovanje, Ministrstvo za okolje in prostor RS, izvajalec

GRADBENI INŠTITUT - ZRMK d.o.o. Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo

EZ Energetski zakon OVE obnovljivi viri energije Ur. list RS Uradni list Republike Slovenije ReNEP Resolucija o nacionalnem energetskem programu RS Republika Slovenija UNP Utekočinjen naftni plin URE Učinkovita raba energije ZG Zakon o gozdovih ZLS Zakon o lokalni samoupravi ZP Zemeljski plin


5


I. POVZETEK KLJUČNIH UGOTOVITEV ENERGETSKE BILANCE POMURJA I.I Poraba vseh energentov v Pomurju Pomurje je regija na SV Slovenije z osrednjim vodotokom reko Muro in meji na Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Relativno omejeno ozemlje je veliko 1.337 km2 (6,6 % od celotnega ozemlja Slovenije) ima okoli 120.875 prebivalcev, ki predstavljajo okoli 6,3 % vsega prebivalstva Slovenije. V regiji so pomembne gospodarske dejavnosti industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, gradbeništvo, trgovina, proizvodna in storitvena obrt in še mnoge druge. Relativno čisto in dobro ohranjeno okolje je osnova k naravi prijaznemu razvoju. Vsekakor je energetska bilanca temeljni dokument za oblikovanje strateško pomembnih dokumentov za razvoj regije tako na področju energetike kot na razvoju regije nasploh. V energetski bilanci na osnovi zbranih podatkov iz različnih relevantnih virov, na osnovi anketiranja, osebne komunikacije ter lastnih izračunov prikazujemo enoletno porabo energentov v regiji za ogrevano in tehnološko toploto, porabo električne energije za pogone in razsvetljavo ter porabo energentov za transport. Iz prikazane strukture energetske porabe in oskrbe s posameznimi viri energije v Pomurju je razvidno, da je najpomembnejši primarni vir energije za ogrevanje v Pomurju les, ki mu z manj kot odstotkom zaostanka sledi fosilno gorivo, tj. kurilno olje. Tabela I : Poraba posameznih energentov za ogrevano in tehnološko toploto v Pomurju

Energenti za ogrevno in tehnološko toploto

enota enot/leto MWh/leto

Kurilno olje l 58.968.167 589.682 Les m3

301.934 603.868 Premog ton 4.000 17.600

UNP l 2.480.086 17.237

ZP Sm3 25.696.830 244.120 Geotermija MWh 57.206 57.206 Sončna energija - 451,8 Toplotne črpalke - 5.802

SKUPAJ 1.535.966 Vir: Lasten izračun na podlagi zbranih podatkov

Les kot energent v regiji uporabljajo predvsem v individualnih kuriščih, se pravi v gospodinjstvih, in sicer v 98% primerih celotne porabe v regiji. Od skupno porabljene količine kurilnega olja v regiji pa ga na gospodinjstva odpade 66%. Največji porabnik premoga so tudi gospodinjstva, na katere odpade 75% porabljenega premoga v regiji. Za ogrevano in tehnološko toploto se v regiji sicer porabi skupno 1.535.966 MWh energije. Največ pridobljenih kWh primarne energije za ogrevno in tehnološko toploto je pridobljenih iz lesa (39,3%), sledi kurilno olje z 38,4 % , nato zemeljski plin s 15,9 %, geotermalna energija s 3,7 %, premog in utekočinjen naftni plin vsak z dobrim odstotkom. Skoraja zamenarljivi dele energije se v regiji pridobi iz toplotnih črpalk (0,38%) in energije sonca (0,03%)


6


Slika I: Delež posameznih vrst energentov za ogrevano in tehnološko toploto v Pomurju

UNP1,12%

ZP15,89%

Geotermija3,72%

ELKO38,39%Premog

1,15%

Les39,32%

Sončna energija0,03%

Energija iz toplotnih črpalk0,38%

ELKO Les Premog UNP ZP Geotermija Sončna energija Energija iz toplotnih črpalk

Raba obnovljivih virov energije v Pomurju se počasi, a vztrajno uveljavlja. Po trenutnem stanju se v regiji za ogrevano in tehnološko toploto uporablja 44% obnovljivih virov energije, tj. lesa, geotermalne energije, sončne energije in pridobljene energije iz toplotnih črpalk.. Slika II: Delež OVE v Pomurju za pridobivanje toplote

Premog1%

OVE 44%

UNP1%

ZP16%

ELKO38%


7


Slika III: Struktura porabe posameznih OVE v Pomurju

les in lesni ostanki90,49%

Geotermalna energija8,57%


energija iz toplotnih črpalk0,87%

V Pomurju beležimo 51.028 odjemalcev električne energije, od tega jih je 89 % gospodinjskih odjemalcev, 10% pravnih oseb in 1% priključkov javne razsvetljave. Gospodinjstva porabijo 40% vse električne energije v regiji ali okrog 165.000 MWh, na pravne osebe odpade 58 % ali dobrih 241.000 MWh porabe električne energije. Za javno razsvetljavo, ki v regiji predstavlja odstotni delež glede na celotno število odjemalcev, pa odpadeta 2% celotne porabe električne energije v regiji. Slika IV: Struktura porabe električne energije v regiji

Gospodinjstva40%

Pravne osebe58%

Javna razsvetljava

2%

V prometu se letno v Pomurju (vzeti vozni park regije) porabi okoli 81.000.000 litrov tekočega goriva. Od tega okoli 50.000.000 litrov benzina ali 68% celotne porabe goriva v regiji in okoli 31.000.000 litrov dizelskega goriva, kar predstavlja 32% celotne porabe goriva.


8


V regiji se poraba biodizla ne beleži, vendar ocenjujemo, da je le-ta v letu 2005 znašala okrog 56.000 litrov. Sicer v regiji beležimo 69.491 vozil na motorni pogon, od tega 66% osebnih vozil, 19% traktorjev, 4% koles z motorjem, 3% tovornih vozil, 8% vsega voznega parka pa odpade na ostala vozila na motorni pogon. Primerjavo s Slovenijo prikazuje spodnji grafikon. Slika V: Primerjava deleža vozil od celote Pomurje – Slovenija

78%

4% 6% 3% 8%

66%

3%

19%

4% 8%

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

Osebnavozila

Tovornavozila

Traktorji Kolesa zmotorjem

Ostalo

SLO Pomurje

Slika VI: Deleži porabe energentov za ogrevano in tehnološko toploto, električne energije za pogone in razsvetljavo ter energentov za transport v Pomurju

Toplotna energija

56%Električna energija

15%

Transport29%

V primerjavi s Slovenijo se v Pomurju v povprečju na prebivalca porabi 23% več energije za ogrevano in tehnološko toploto, medtem ko pri porabi električne energije prebivalec Pomurja porabi 45% manj energije kot je povprečje v Sloveniji. Tudi v prometu se v Pomurju v povprečju na prebivalca porabi za 22% manj energije.


9


Tabela II: Poraba energije skupaj s prometom v regiji in primerjava s Slovenijo

SKUPAJ Poraba energentov prometa

Toplota in električna energija

Enota Slovenija (končna raba energije)

Pomurje (primarna energija)

Slovenija (končna raba energije)




Poraba energije (s prometom in industrijo)

GWh/leto 55.555 2.758 16.778 809 36.079 1.949

Poraba energije na prebivalca

kWh/preb./a 28.286 22.816 8.543 6.693 18.370 16.123

Vir: Lasten izračun na podlagi zbranih podatkov

V skupni porabi energentov v regiji brez prometa zaseda obnovljiva energija, tj. lesna biomasa in geotermalna energija, 34%. Slika VII: Obnovljivi viri energije v skupni porabi energentov brez transporta

ELKO30%

OVE 34%

ZP13%

Premog1%

UNP1%

El. energija21%

I.II Trenutno izkoriščanje in izraba obnovljivih virov energije v regiji Ob analizi celotne porabe energije na letni ravni v Pomurju pa v pričujoči energetski bilanci prikazujemo tudi trenutno stopnjo izkoriščenosti obstoječih lokalnih obnovljivih virov energije. Pomurje ima dobre naravne potenciale za rabo obnovljivih virov energije. Velik potencial se že izkorišča iz biomase, konkretneje lesne biomase. V regiji se je s povišanjem cen naftnih derivatov raba energetskih virov umirila oz. zmanjšala na račun rabe obnovljivih virov energije, in sicer prav lesne biomase. Kljub temu, da gozdnogospodarski načrti v regiji dovoljujejo le 62 % izkoriščanje tega prirastka, se dejansko poseka še veliko manj. V zasebnih gozdovih se je v letu 2004 posekalo le 114.000 m3 ali 82 % od dovoljenega. Razliko v celotni porabi lesa in lesnih ostankov v regiji se uvozi iz drugih regij Slovenije oziroma iz tujine


10


Tabela III: Letna količina in struktura porabe lesa v regiji za ogrevano in tehnološko toploto po vrsti porabnikov PORABA LESA Gospodinjstva Pravne osebe in

javni objekti Skupaj

m3 296.031 5.903 301.934

MWh 592.062 11.806 603.868

% 98% 2% 100% Vir: Lasten izračun na podlagi zbranih podatkov

41.021 hektarjev regijske površine je pokrite z gozdovi. Gozdnatost v Pomurju je torej okrog 30%. Gozdnih površin je v zasebni lasti je v regiji 75%. V Pomurju obratuje nekaj daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso (DOLB sistem). V občini Beltinci se s kurilno napravo na lesne sekance moči 150 kW ogreva župnišče in cerkev, s kurilno napravo 110 kW moči pa 3 privatne hiše. Načrtuje se priklop dodatnih hiš. V občini Cankova pa 2 kotla na lesno biomaso (sekance in pelete) ogrevata šolo, vrtec, telovadnico, občinsko zgradbo, gasilski dom, trgovino, cerkev in 10 hiš. Pregled v spodnji tabeli. Tabela IV: DOLB sistem v Pomurju Lokacija Nominalna moč kurilne naprave Beltinci 150kW Beltinci 110 kW Cankova 80 kW in 830 kW Vir: Lasten izračun na podlagi zbranih podatkov in osebna komunikacija

Povpraševanje po lesu za kurjavo se v Pomurju močno povečuje. Investicije v kotlovnice zaradi spremembe energenta v največ primerih niso potrebne, saj se na kombiniranih pečeh odstrani le oljni gorilec in že je peč pripravljena za kurjenje z drvmi. V Pomurju je gradnja bioplinarne primeren sistem za pridobivanje »zelene«, tj. obnovljive električne in toplotne energije kakor tudi za pridobivanje gnojila. Tudi interes za proizvodnjo in energetsko rabo bioplina v Pomurju narašča. Trenutno v regiji obratujejo bioplinarne v Logarovcih in Ižakovcih. Moč biolinarne, ki jo upravlja Kolar Marjan v Logarovcih (Bioplin, Kolar marjan s.p.), je 1MW, letno proizvede 8 GWh električne energije in 11 GWh toplotne energije. Prostornina reaktorja bioplinske naprave je 8.800 m3. Kot substrat za bioplinsko napravo se uporablja prašičji gnoj. Bioplinarna Nemščak (Ižakovci), ki jo v okviru skupine Panvita upravlja KG Rakičan – EKOTEH d.o.o., je moči 1,7 MW in letno lahko proizvede slabih 10 GWh električne energije in 11 GWh toplotne energije. Kot substrat zha bioplinsko napravo se uporablja gnojevko, koruzne sekance, flotat gnojevke ter stranske živalske proizvode kategorije 2 in 3.


11


V oviru Bioplinarne Nemščak deluje tudi čistilna naprava moči 109 kW, ki na leto proizvede okrog 600.000 kWh električne in okrog 960.000 kWh toplotne energije. Čistilna naprava kot substrat uporablja prašičji gnoj. Površina Pomurja meri 133.700 ha V uporabi je slabih 77.000 ha zemljišč, od tega kmetijskih 57.622 ha. Ob preračunu na 100 ha oziroma 1 km2 dobimo do 6 GWh energije, lahko vidimo, da je v regiji izgubljenih precej enot potrebne energije, v kolikor se te površine v bodočnosti (zaradi neugodne politike) delno opustijo. Pridelava sladkorne pese, ki v letu 2006 predstavlja 8,14 % celotnih površin njiv, se za namen proizvodnje sladkorja v Tovarni sladkorja v Ormožu to jesen (2006) končuje. Tako bodo te površine proste za druge vrste kultur. Ena od možnosti je, da bi na teh površinah gojili druge energetske rastline. Povišanje cen naftnih derivatov vpliva tudi na prodajo biogoriv. V naši regiji biogorivo proizvaja Intercorn Trading Jerič Jožef, Gančani. Podjetje sproti proda celotno proizvodnjo in nima težav z zalogami biogoriv in načrtuje nadaljnjo povečanje dejavnosti predelave oljne ogrščice. Trenutna kapaciteta predelave oljne ogorščice v olje je 6.000 ton oljne ogorščice. To pomeni 2000 ton olja. Predelava olja v biodizel je okoli 1800 ton na leto. Dodatno se predela tudi okoli 100 ton bio kurilnega olja. Iz predelave masti, loja in rabljenega olja se pridobi okoli 2.200 ton biodizla. Podjetnik načrtuje nadaljnjo povečanje dejavnosti predelave oljne ogorščice v olje, čiščenje olja, pripravo katalizatorja, predelavo oljne ogorščice v metilestre maščobnih kislin in glicerina na osnovi sinteze, skladiščenja surovin, polizdelkov in končnih izdelkov. Potencial izkoriščanja sončne energije za proizvodnjo tople sanitarne vode in električne energije v Pomurju je velik. Ker pa je sončnih dni pozimi premalo, pa pogoji izkoriščanje izključno sončne energije za ogrevanje stanovanj v regiji niso primerni.


12


Slika VIII: Povprečno trajanje sončnega sevanja v urah/mesec za Mursko Soboto

0

50

100

150

200

250

300

Janu

ar

Febru

ar

Mar

ecApr

ilM

ajJu

nij Julij

Avgus

t

Septe

mbe

r

Oktobe

r

Novem

ber

Decem

ber

Po

vprečn

o t

raja

nje

so

nčn

ega

seva

nja

v h

/mes

ec

leto 2004 povp. 1981-1990

Vir – meteorološki letopis 2004, lasten izračun V regiji je vgrajenih 101 sončnih kolektorjev s skupno površino 605 m2. V spodnji tabeli je prikazana razdelitev vgrajenih kolektorjev po virih financiranja. Tabela V: Vgradnja solarnih sistemov za pripravo tople sanitarne vode v Pomurju Število inštalacij Površina v m2 Energija v kWh 158 1004 451.800 Vir: Lasten izračun na podlagi zbranih podatkov

V regiji trenutno ni vrajenega nobenega solarnega sistema za pridobivanje električne energije –fotovoltaike. Dokazane ali možne geotermalne vire, ki bi se v Sloveniji lahko ekonomično izkoriščali, najdemo predvsem v Pomurju. Temperature v globini, na primer, na 1000 m, so pri nas večinoma višje od poprečja. 65% slovenskega geotermalnega potenciala se nahaja v SV delu, v Pomurju. Najdemo dve temperaturni območji geotermalne vode:

• Nizkotemperaturni geotermalni sistemi s temperaturami od 50-70 °C • Visokotemperaturni geotermalni sistemi s temperaturami od 180-200 °C

Nizkotemperaturna geotermalna voda se nahaja po celotnem območju Pomurja v geoloških slojih imenovanih “Mura formacija”. Geotermalna voda se nahaja v globini do 1000 m. Te plasti sestavljajo različne gline in peski.


13


Tabela VI : Izraba geotermalne energije v občinah Pomurja

Lokacija Povprečni pretok Temperatura (ºC) Energija (kg/s) vhodna izhodna (TJ/leto)

Moravske Toplice 34,7 61 32 139,7 Murska Sobota 10 48,5 33 20,25

Terme Lendava - Petišovci 4 56 29 14,28 Lendava Elizabeta 3 64 44 7,91

Mala Nedelja 0,7 43 28 1,39 Banovci 5,1 68,4 33 23,8 SKUPAJ 57,5 207,33

Vir: EGES 2/2006, str. 101-105 V Pomurju imamo 31 proizvodnih vrtin, ki se večinoma izkoriščajo v turistične namene, vendar tudi za rastlinjake in ogrevanje stanovanj. V regiji imamo primer ogrevanja stanovanj v Murski Soboti in Lendavi ter izkoriščanje geotermalne energije za rastlinjake v Tešanovcih in Dobrovniku. V Murski Soboti se 300 stanovanj geotermalno ogreva skozi toplotne izmenjevalce, posebno od oktobra do aprila. V Lendavi se vrtina Le-2g zaenkrat uporablja za gretje trgovskega centra v bližini, priklop še nekaterih javnih objektov v širši okolici in s tem uvedba daljinskega ogrevanja pa je bil predviden v zimski sezoni 2005/06 (Kevrić, ustno sporočilo). Tu se načrtuje tudi izvedba reinjekcijske vrtine. V Moravskih Toplicah je sedaj višji pretok, kot pred petimi leti, toda nižja vhodna temperatura termalne vode. Posledično znaša skupna izkoriščena geotermalna energija za ogrevanje prostorov in daljinsko ogrevanje 230 TJ/leto v primerjavi z 263 TJ leta 1999. Od te številke je v Moravcih 17 TJ/leto namenjeno za daljinsko ogrevanje. Posebej pa prav tam izrabljajo še 23 TJ/leto za klimatizacijo zraka. Glede na dejstvo, da vetrne elektrarne večinoma začnejo obratovati pri hitrosti vetra 5 m/s, največ energije pa se dobi pri hitrosti vetra med 15 do 25 m/s, ima Pomurje malo možnosti za postavitev vetrnih elektrarn, saj je bila v celem opazovanem letu, kot prikazuje spodnji graf, ustrezna hitrost vetra za pričetek obratovanja dosežena le enkrat (13.3.2006). Prav tako je enkrat bila dosežena hitrost 4 m/s (23.11.2005), vendar je tudi ta hitrost še premajhna za obratovanje vetrne elektrarne.


14


Slika IX: Hitrost vetra, merjena v obdobju enega leta za Mursko Soboto

Dnevna hitrost vetra od 3.10.05 do 2.10.06 za Mursko Soboto

0123

4567

3.10

.200

5

3.11

.200

5

3.12

.200

5

3.1.

2006

3.2.

2006

3.3.

2006

3.4.

2006

3.5.

2006

3.6.

2006

3.7.

2006

3.8.

2006

3.9.

2006

Dan

Hitro

st [m

/s]

Vir: http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/ Kot primer dobre prakse izrabe vetrne energije imamo v Pomurju mlin na veter na Stari Gori. V regiji je možno izkoriščati lokalne vodne potenciale, tj. reke in potoke, s poudarkom na reki Muri. Februarja 2006 je vlada Republike Slovenije na podlagi iz leta 2005 sprejete Uredbe o koncesiji za rabo vode za rabo električne energije izdala odločbo o določitvi koncesionarja za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja. Koncesijo za rabo vode je podelila družbi Dravske elektrarne Maribor, podeljena koncesija pa omogoča izgradnjo osmih hidroelektrarn. Od tega naj bi v Pomurju hidroelektrarne stale na lokacijah Apače, Gornja Radgona, Radenci, Hrastje in Veržej. Še vedno se proučuje sprejemljivost gradnje hidroelektrarne na reki Muri. Na Ledavi je že obratovala mikro elektrarna. Gre za mikroelektrarno na Ledavi – Šadl Ivanci. Tu je bil nekoč tudi mlin, zato bi pristop k obnovitvi tega obnovljivega vira energije bil smiselen. Moč agregata je okoli 50 kW. Glede na rešeno situacijo čistilne naprave v Murski Soboti je v strugi Ledave stalen pretok vode. Seveda je tukaj potrebna pomoč občine pri pridobitvi ustreznih dovoljenj.


15


1 UVOD Pomurje si prizadeva za poživitev gospodarstva. Eden od ključnih dejavnikov dolgoročne usmerjenosti razvoja Pomurja je vsekakor energetska politika in njeno načrtovanje. Ta elementa sledita pomembnim energetsko političnim in okoljskim ciljem kot so izboljšanje kakovosti zraka, stalen razvoj regije in nenazadnje, v smislu globalne odgovornosti, učinkovito varovanje podnebja. Energetska bilanca Pomurja je študija, ki je podlaga za energetsko strategijo razvoja v smeri energetsko trajnostne in neodvisne regije. V energetski bilanci sistematično oblikujemo osnovno bazo podatkov o oskrbi in rabi vseh vrst energije na območju Pomurja. Cilj pričujoče energetske bilance je s tem pripraviti osnovo za regionalne programske dokumente v prihodnosti in s tem prispevati k procesom, ravnanjem in izbiram, ki omogočajo kakovostne energetske storitve ob zmanjšanju skupnih bremen za lokalno, regionalno in globalno okolje ter krepijo udeležbo prizadetih z odločitvami. Izzive trajnostnega razvoja, varstva narave in korenitega zmanjševanja podnebnih sprememb je moč iskati tudi na področju lokalne energetike. Govorimo o temeljih izboljšanja energetske učinkovitosti in s tem zmanjšanju porabe fosilnih goriv in obenem povečanju rabe obnovljivih virov energije. To so tudi temeljne naloge razvitega sveta, kamor tudi nesporno sodimo. Smo v obdobju, ko je črpanje nafte doseglo svoj vrhunec in bodo količine nafte kljub povečanem povpraševanju počasi upadle. Nafte in zemeljskega plina v prihodnjih nekaj desetletij še ne bo zmanjkalo, zaloge premoga pa zadoščajo še za nekaj stoletij. Vendar se pa na globalni ravni kot večji problem kaže prehitro segrevanje zemeljskega ozračja in z njim povezane podnebne spremembe kot posledica naraščanja toplogrednih plinov, ki v atmosferi zadržujejo toploto. Če hočemo, da podnebne spremembe ne bodo ogrozile obstoja civilizacije, bomo morali sedanje emisije toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati za vsaj tri četrtine. Zato bo tudi Slovenija morala zmanjšati energetsko intenzivnost. To je mogoče doseči ne da bi se odpovedali kakovosti življenja. Vsekakor pa so potrebne spremembe v glavah, odločitvah in ravnanju mnogih, ter spremembe energetskih politik od globalnih preko nacionalnih vse do lokalnih ravni. Evropska unija si s svojo politiko na tem področju prizadeva biti tudi vodilna globalna sila pri razvoju ukrepov in strategij, ki preprečujejo podnebne spremembe. Kot država članica smo zavezani k doseganju ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter povečanju energetske učinkovitosti (URE) in povečanja deleža obnovljivih virov energije (OVE). Za dosego teh ciljev evropska komisija uporablja številne programe. V lokalnih skupnostih in na regionalnem območju se širi nabor različnih razvojnih in okoljevarstvenih priložnostih. Tako se moraja regija oziroma regijski organ usposobiti za zaznavanje in kritično presojo teh priložnosti. Eden od temeljnih dokumentov za zaznavo in presojo teh priložnosti v Pomurju je vsekakor energetska bilanca Pomurja. Paziti moramo, da pred odločitvami, katerim dati prednost, ali URE ali OVE, pretehtamo vse prednosti in pomanjkljivosti. Velja, da bo jutri še kako kmalu, vendar pa se kaže tudi pri OVE držati reka, da ni vse zlato, kar se sveti. Obnovljivi viri energije lahko izpolnijo svojo bit sožitja odnosov med ljudmi in naravo samo na osnovi celovitega regionalnega načrtovanja virov ob upoštevanju varstva narave in okolja. Vedeti namreč moramo, da OVE pomenijo tudi spremembe v rabi prostora in tehnologije.


16


Energetsko bilanco Pomurja obravnavamo kot proces seznanjanja in izobraževanja prebivalcev in regionalnih akterjev o možnostih in okoljski sprejemljivosti energetskih storitev na regionalni ravni ter njihovega vključevanja v njeno oblikovanje in izvajanje. S spremembo navad in ravnanj posameznikov je mogoče privarčevati tudi do 15% energije brez večjih investicijskih vložkov. Zakonski okvir energetske politike smo dobili s sprejetjem Resolucije o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (ReSROE) leta 1996. Ta je v skladu z energetsko politiko EU vključevala tržno usmerjenost in zanesljivost oskrbe z energijo, kakor tudi prepustitev odločitev o razvoju komunalne energetike občinskim in regijskim organom po Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS-UPB1) (Ur. list RS 100/05). Leta 2004 je državni zbor RS sprejel Resolucijo na o nacinalnem energetskem programu (ReNEP, Ur. List RS, št. 57/04), ki je trenutno v veljavi in je dokument, ki postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od zagotavljanja oskrbe z energenti in električno energijo k zanesljivi, konkurenčni in okolju prijazni oskrbi z energijskimi storitvami. Postavlja tudi cilje in mehanizme za spremembo razumevanja vloge in pomena energije pri dvigu blaginje. Posamezne občine samostojno opravljajo lokalne zadeve javnega pomena, ki jih določijo s splošnim aktom občine, ali pa so le-te določene z zakonom. Med drugim opravljajo tudi naloge načrtovanja prostorskega razvoja, v okviru svojih pristojnosti urejajo, upravljajo in skrbijo za lokalne javne službe (distribucijo plina in toplote), skrbijo za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za zbiranje in odlaganje odpadkov, urejajo in vzdržujejo vodovodne in energetske komunalne objekte. Posamezne občine in regija kot celota tako upošteva svoje specifične pogoje in cilje ter si zastavi rešitve, ki pa morajo biti usklajene z resolucijo. 1.1 Spodbujanje k ukrepom učinkovite rabe energije Povečanje učinkovite rabe energije mora v regiji postati stalen proces v okviru dolgoročne strategije razvoja energetike. Sestavna dela energetske politike RS po 65. členu Energetskega zakona sta tako učinkovita raba energije kot spodbujanje obnovljivih virov energije. Med drugim je v 65. členu energetskega zakona RS navedeno, da so energetsko opravičljivi ukrepi za izrabo varčevalnih potencialov energije in za izrabo obnovljivih virov energije pri izvajanju energetske politike enako pomembni kot zagotavljanje zadostne oskrbe z energijo na osnovi neobnovljivih virov energije. Ob enakih stroških za izrabo varčevalnih potencialov na strani rabe ali za zagotavljanje novih zmogljivosti za isti obseg energije imajo prednost ukrepi za dosego varčevalnih potencialov. Spodbujanje ukrepov URE in izrabe OVE izvaja država s programi izobraževanja, informiranja, osveščanja javnosti, energetskim svetovanjem, spodbujanjem energetskih pregledov, spodbujanjem energestskih zasnov, pripravo standardov in tehničnih predpisov, fiskalnimi ukrepi, finančnimi spodbudami in drugimi oblikami spodbud. Na regijski ravni moramo aktivno pristopiti k izvajanju programov URE:

- s spodbujanjem informacijsko-promocijskih projektov, - s stalnim izobraževanjem in ozaveščanjem porabnikov energije v regiji, - s s podbujanjem zasebne oziroma podjetniške iniciative za uvajanje OVE in ukrepe

v URE, - s spodbujanjem izdelave energetskih pregledov tako v javnih kot zasebnih stavbah

in z energetskimi pregledi vseh visoko potratnih stavb in večjih porabnikov, - s pripravo in realizacijo ukrepov za URE izhajajoč iz energetskih pregledov,


17


- s proučitvijo možnosti za spodbude za izvedbo ukrepov za URE v stavbah ter za povečano izrabo lokalnih OVE,

- s pregledom tehnične dokumentacije na občinski ravni pri izdajanju dovoljenj za obnove kotlarn v javnih stavbah,

- z ureditvijo izvajanja dimnikarske službe, - z vzpodbujanjem individualnih lastnikov za investicije URE - s podporo energetskega svetovanja, - z energetsko sanacijo stavb, - s pogodbenim zagotavljanjem energetskih prihrankov, - z aktivnostmi za koriščenje zemeljskega plina, kot ekološko ustreznejšega fosilnega

goriva. 1.2 Spodbujanje k izkoriščanju obnovljivih virov energije Resolucija o nacionalnem energetskem programu (ReNEP) postavlja kot temeljno usmeritev na področju OVE doseganje 12-odstotnega deleža OVE v porabi primarne energije v Sloveniji. Za dosego tega cilja je pri oskrbi s toploto med drugim zastavljen cilj povečanje deleža OVE z 22% v letu 2002 na 25% do leta 2010, predvsem z zamenjavo tekočih goriv. Proizvodnja toplote iz OVE poleg najmanjših vplivov na okolje, izboljšanja lokalne kakovosti zraka, ter preprečevanja oziroma upočasnjevanja podnebnih sprememb, povečuje tudi zanesljivost oskrbe, pospešuje regionalni razvoj in razvoj podeželja ter ohranja in ustvarja nova delovna mesta. Podobne učinke ima tudi proizvodnja električne energije iz OVE. Za dvig OVE pri oskrbi s toploto na 25% do leta 2010 bo potrebno povečati obseg OVE v primarni energetski bilanci Slovenije glede na leto 2000 za 4 PJ. Od tega odpade na lesno biomaso 3,1 PJ na bioplin 0,4 PJ, geotermalno energijo 0,4 PJ in na druge obnovljive energije 0,1 PJ. Za OVE bo potrebno v obdobju do 2010 letno instalirati po 1.500 kotlov v gospodinjstvih, 50 večjih kotlov in 3 do 5 daljinskih sistemov na lesno biomaso, vgraditi 10.000 m2 sončnih kolektorjev in 500 toplotnih črpalk ter podpreti več projektov za izkoriščanje bioplina in geotermalne energije. Na regijski ravni so predlagani naslednji ukrepi:

- Uvajanje trajnostnih vzdržnih razvojnih programov ze spodbujanje OVE in URE - Spodbujanje uporabe sončne energije za pripravo sanitarne vode v gospodinjstvih.

Pogoji za uporabo aktivnih sprejemnikov sončne enrgije za pripravo tople sanitarne vode so ugodni. Najenostavnejši so sistemi z naravnim obtokom. Za povprečno štiričlansko družino zadošča sistem s sprejemnikov sončne energije okoli 6 m2 in hranilnikom toplote okoli 300 litrov. Tak sistem nam pokrije do 70% vseh potreb gospodinjstva po topli vodi, kar predstavlja prihranek okoli 300 litrov kurilnega olja na leto na gospodinjstvo.

- Spodbujanje povečanja izrabe lokalnih OVE predvsem lesne biomase oziroma zamenjave fosilnih goriv z lesno biomaso v gospodinjstvih.

- Spodbujati zamenjavo zastarelih kotlov na trda goriva v gospodinjstvih s sodobnimi kotli na lesno biomaso.

- Ozaveščati pravne osebe o možnosti zamenjave energentov fosilnih goriv z ustreznejšemi.


18


2 OPREDELITEV OBMOČJA ENERGETSKE BILANCE1 Pomurje je regija na SV Slovenije z osrednjim vodotokom reko Muro in meji na Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Relativno omejeno ozemlje je veliko 1.337 km2 (6,6% od celotnega ozemlja Slovenije) ima okoli 120.875 prebivalcev, ki predstavljajo okoli 6,3 % vsega prebivalstva Slovenije. Regija je ena od 12 statističnih regij v Sloveniji. Pomurje ima 26 občin in nima regionalne vlade, ampak Regionalni razvojni svet, ki sprejema prioritete, programe in ukrepe za razvoj. Med regionalnimi akterji se dosega konsenz in usklajujejo razvojna predvidevanja in naloge države, regije in občin na področju gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoljskega ter kulturnega razvoja. Murska Sobota (20.080 prebivalcev, 11. največje mesto v Sloveniji) je največje in osrednje mesto v regiji. Oddaljeno je cca. 60 km od Maribora, 190 km od glavnega mesta Ljubljana in 90 km od Gradca v Avstriji. Zahvaljujoč strateški lokaciji je Pomurje čezmejna regija štirih držav (Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške) in s tem pomembno glede na gospodarski in kulturni razvoj regije. Geo-strateška lega regije in vpetost v duhovno-energetski sistem Slovenije in Evrope poudarja naraščajoč pomen Pomurja. Relativno čisto in dobro ohranjeno okolje je osnova k naravi prijaznemu razvoju. V regiji so pomembne gospodarske dejavnosti industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, gradbeništvo, trgovina, proizvodna in storitvena obrt in še mnoge druge. Občine Pomurja imajo razvito intelektualno infrastrukturo kot je osnovno šolstvo, otroško varstvo, šport, zdravstvo ter sociala in materialno infrastrukturo kot so ceste, železnica, telekomunikacije, elektrika in vodovodno omrežje.

2.1 Občine, prebivalstvo in stanovanja

V spodnji tabeli imamo prikazano skupno število stanovanj v zasebni lasti fizičnih oseb in lasti javnega sektorja po površini, kakor tudi povprečno površino stanovanj v m2 v 26 občinah Pomurja. Tako ugotovimo, da je v Pomurju 45.871 stanovanj, kar predstavlja le 5,9 % vseh stanovanj v Sloveniji. Največ stanovanj kakor tudi prebivalcev je v Mestni občini Murska Sobota.

Tabela 1: Število prebivalcev, površina občin, stanovanjske površine m2 na osebo v občinah Pomurja

Občina število prebivalcev površina v km2 stanovanjske površine v

m2 na osebo Beltinci 8256 62,2 30,61 Cankova 2067 30,6 30,85 Črenšovci 4080 33,7 29,92 Dobrovnik/Dobronak 1307 31,1 35,09 Gornja Radgona 12416 128,1 30,31 Gornji Petrovci 2217 66,8 36,08 Grad 2302 37,4 32,47

1 Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.


19


Hodoš/Hodos 356 18,1 32,72 Kobilje 570 19,7 36,4 Križevci 3663 46,2 28,75 Kuzma 1683 22,9 30,14 Lendava/Lendva 11151 123 36,51 Ljutomer 11720 107,2 29,6 Moravske Toplice 6151 144,5 35,41 Murska Sobota 20080 64,4 30,73 Odranci 1619 6,9 37,04 Puconci 6281 107,7 32,85 Radenci 5265 34,1 33,74 Razkrižje 1215 9,8 29,29 Rogašovci 3399 40,1 28,88 Sveti Jurij 2883 51,3 30,94 Šalovci 1718 58,2 31,77 Tišina 4189 38,8 29,62 Turnišče 3422 23,8 30,54 Velika Polana 1511 18,7 35,21 Veržej 1354 12 31,1 SKUPAJ 120875 1337,3 32,17576923

Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Tabela 2: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v občinah Pomurja

Lastništvo stanovanja

Skupaj zasebna last fizičnih

oseb last javnega sektorja Občina

stanovanja površina stanovanja površina stanovanja površina

Povprečna površina

stanovanja (m2)

Slovenija 777772 58031187 718964 54923270 48516 2517242 74,6 Beltinci 2687 252725 2665 250964 17 1454 94,1 Cankova 685 63775 z z z z 93,1 Črenšovci 1423 122061 1401 121126 22 935 85,8 Dobrovnik/Dobronak 546 45862 533 44961 z z 84,0 Gornja Radgona 4714 376268 4338 356131 332 17704 79,8 Gornji Petrovci 970 79996 935 77933 28 1572 82,5 Grad 858 74745 842 73667 z z 87,1 Hodoš/Hodos 139 11648 139 11648 - - 83,8 Kobilje 273 20746 262 20091 z z 76,0 Križevci 1212 105310 1160 102326 34 1937 86,9 Kuzma 574 50731 566 50308 z z 88,4 Lendava/Lendva 5420 407118 5115 391304 287 14748 75,1 Ljutomer 4550 346918 4240 331448 264 13042 76,2 Moravske Toplice 2669 217825 2651 216618 11 616 81,6 Murska Sobota 7470 616961 6730 579116 571 28846 82,6 Odranci 478 59962 z z - - 125,4 Puconci 2336 206359 2300 203706 21 1534 88,3 Radenci 2078 177615 1922 169113 101 5873 85,5 Razkrižje 442 35593 z z z z 80,5 Rogašovci 1131 98174 1113 97094 z z 86,8 Sveti Jurij 1189 89210 1153 87157 29 1597 75,0 Šalovci 736 54575 721 53603 z z 74,2 Tišina 1302 124089 1280 122825 z z 95,3


20


Turnišče 1041 104523 1023 103150 z z 100,4 Velika Polana 490 53196 483 52768 7 428 108,6 Veržej 458 41981 443 40824 10 756 91,7 skupaj Pomurje 45871 3837966 42015 3557881 1734 91042 87,3 Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Tabela 3: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v občinah Pomurja

Družinska gospodinjstva po številu

članov Nedružinska Povprečna gospodinjstva velikost Občina eno- več- gospodinjstva Skupaj 2 člana 3 4 5 6 + članska članska SLOVENIJA 684847 146950 141789 157573 49295 26586 149757 12897 2,8 Beltinci 2510 429 532 630 289 208 368 54 3,3 Cankova 598 107 109 112 87 83 86 14 3,5 Črenšovci 1223 220 211 297 148 125 198 24 3,3 Dobrovnik/Dobronak 467 104 75 107 35 21 117 8 2,8 Gornja Radgona 4301 934 971 972 306 182 866 70 2,9 Gornji Petrovci 725 137 133 110 88 71 169 17 3,1 Grad 708 124 127 139 78 87 134 19 3,3 Hodoš/Hodos 104 23 12 16 15 16 19 3 3,4 Kobilje 195 38 36 40 13 15 48 5 2,9 Križevci 1098 231 219 255 110 77 185 21 3,1 Kuzma 477 78 78 99 60 74 81 7 3,5 Lendava/Lendva 4080 976 887 868 231 108 947 63 2,7 Ljutomer 3906 821 808 919 322 208 764 64 3,0 Moravske Toplice 1965 376 377 427 200 171 371 43 3,1 Murska Sobota 6974 1654 1624 1609 424 233 1337 93 2,8 Odranci 418 51 62 99 71 81 49 5 3,9 Puconci 1896 333 384 417 225 201 292 44 3,3 Radenci 1745 360 396 389 165 95 314 26 3,0 Razkrižje 413 72 94 93 43 14 91 6 2,9 Rogašovci 988 164 194 215 141 109 140 25 3,4 Sveti Jurij 879 158 140 189 108 94 162 28 3,3 Šalovci 565 101 101 69 69 61 144 20 3,0 Tišina 1234 211 264 322 151 113 147 26 3,4 Turnišče 974 163 166 263 130 113 119 20 3,5 Velika Polana 456 67 92 99 66 43 80 9 3,3 Veržej 431 93 89 109 29 31 69 11 3,1 skupaj Pomurje 39330 8025 8181 8864 3604 2634 7297 725 3,2 Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Na podlagi tabele 3 tako ugotovimo, da je v Pomurju 39.330 gospodinjstev, kar predstavlja le 5,74% vseh gospodinjstev v Sloveniji. Največ gospodinjstev šteje tako 4 družinske člane, skupno 8864 gospodinjstev, najmanj pa je gospodinjstev zs 6 in več družinskimi člani, teh je le 2634.


21


2.2 Podnebje2 Kljub upoštevanju ponorov (shranjevanje CO2 v gozdovih), so se emisije v državi v letu 2004 povečale za 0,5 %. Največ je k temu prispevalo področje energetike, ki prispeva tudi največji delež (81 % v letu 2004) k skupnim emisijam toplogrednih plinov. Nihanja emisij na področju energetike so v veliki meri odvisna od vremenskih razmer v tekočem letu. K področju energetike se uvršča tudi promet; tudi ta se nenehno povečuje. Od leta 1999 naraščajo tudi emisije iz industrijskih postopkov, ki jih ravno tako vključujemo v področje energetike. Republika Slovenija zaradi pokritosti z gozdom po členu 3.3. in 3.4. Kjotskega protokola uveljavlja tudi ponore. V letu 2004 je upoštevanje ponorov zmanjšalo emisije za 28 %, vendar so bile vrednosti emisij kljub temu še vedno višje kot v letu 2003. Slika 1: Izpusti toplogrednih plinov po viru, Slovenija, 2004

Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=445 Sončno sevanje Mesečno trajanje sončnega obsevanja v urah po posameznih mesecih prikazuje spodnja slika , povzeto za podatek Murske Sobote. Večji del leta odstopanja v številu ur sončnega obsevanja ne presegajo 20 % za posamezen mesec. Največja odstopanja v letu pa se zgodijo en mesec do dva meseca, kjer je odstopanje večje od 40%. Običajno pa več kot 50% odstopanja glede na dolgoletna povprečja ni opaziti.

2 Vir Meteorološki letopis 2004


22


Slika 2: Povprečno trajanje sončnega sevanja v urah/mesec za Mursko Soboto

0

50

100

150

200

250

300

Janu

ar

Febru

ar

Mar

ecApr

ilM

ajJu

nij Julij

Avgus

t

Septe

mbe

r

Oktobe

r

Novem

ber

Decem

ber

Po

vprečn

o t

raja

nje

so

nčn

ega

seva

nja

v h

/mes

ec

leto 2004 povp. 1981-1990

Vir – meteorološki letopis 2004, lasten izračun Slika 3: Povprečna vsota dnevnega globalnega sončnega sevanja (kWh/m2) na dan

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

Januar Marec Maj Julij September NovemberPo

vprečn

o d

nev

no

glo

bal

no

so

nčn

o s

evan

je (

kWh

/m2 )

na

dan

v m

esec

u

Vir – meteorološki letopis 2004, lasten izračun


23


Temperaturni primanjkljaj Temperaturni primanjkljaj (TP20/12) v sezoni, ki je vsota dnevnih razlik temperature med 20

oC in zunanjo povprečno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je povprečna dnevna temperatura nižja ali enaka 12 oC, je po podatkih Agencije RS za okolje za Mursko Soboto, s čimer posplošujemo za območje Pomurja, za zadnjih 15 kurilnih sezon enak 3250 K. dni. V teh kurilnih sezonah je zabeležen največji temperaturni primanjkljaj v kurilni sezoni 1995/1996 in sicer 3597 K. dni. Trajanje kurilne sezone, ki je število dni med začetkom in koncem kurilne sezone, določimo tako, da poiščemo, kdaj je bila zunanja temperatura zraka ob 21. uri prvič v drugi polovici leta tri dni zapored nižja ali enaka 12 oC. Naslednji dan je začetek kurilne sezone. Kurilna sezona se konča takrat, ko je zunanja temperatura ob 21. uri v treh zaporednih dneh večja od 12 oC in po tem datumu v prvi polovici obravnavanega leta ni več treh zaporednih dni, ko bi se temperatura ponovno znižala na 12 oC ali manj. Trajanje povprečne kurilne sezone po podatkih Agencije RS za okolje za Mursko Soboto za zadnjih 15 kurilnih sezon znaša 230,8 dni. V teh kurilnih sezonah je zabeleženo največje trajanje kurilne sezone v obdobju 2004/2005 in sicer 273 dni. Najmanjše število dni kurilne sezone je zabeleženo v obdobju 1999/2000 in sicer 192 dni.


24


3 PREGLED IN ANALIZA PORABE ENERGENTOV V POMURJU Zbrani in ocenjeni so naslednji podatki o porabi primarne energije za celotno regijo v obdobju enega leta:

• poraba primarne energije po posameznih energentih za ogrevanje (gospodinjstva, pravne osebe, javne stavbe)

• poraba električne energije (gospodinjstva, pravne osebe, javne ustanove), • podatki o porabi energentov za transport.

Po seštetju vseh porabnikov energije v Pomurju (referenčno leto 2005) je letna poraba primarne energije brez prometa enaka 1.949 GWh/leto. Tako je povprečna poraba primarne energije na prebivalca v regiji enaka 16 MWh/leto. Ravno tako ugotavljamo, da se letno v Pomurju porabi okrog 59.000.000 litrov kurilnega olja, 300.000 kubičnih metrov lesa, 4.000 ton premoga, 2.500.000 litrov utekočinjenega naftnega plina, 25.000.000 Sm3 zemeljskega plina, 57.000 MWh geotermalne energije, 450 MWh sončne ter 5.800 MWh energije pridobljene iz toplotnih črpalk. Les kot energent v regiji uporabljajo predvsem v individualnih kuriščih, se pravi v gospodinjstvih, in sicer od vsega 301.934 m3 porabljenega lesa za ogrevano in tehnološko toploto, ga gospodinjstva porabijo 98 %. Največji porabnik premoga so tudi gospodinjstva in sicer od skupnih 4.000.000 kg porabljenega premoga v regiji odpade na gospodinjstva 75 %. Od skupno porabljenih okrog 59.000.000 litrov ekstra lahkega kurilnega olja pa ga na gospodinjstva odpade 66%. Največ pridobljenih kWh primarne energije za ogrevno in tehnološko toploto je pridobljenih iz lesa (39,4 %), sledi kurilno olje z 39,3 % , nato zemeljski plin s 15,9 %, geotermalna energija s 3,7 %,ter premog in utekočinjen naftni plin vsak z dobrim odstotkom celotne porabe. Skorajda zanemarljiv delež v celotni porabi predstavlja sončna energija (0,03 %) in energija poizvedena iz toplotnih črpalk (0,38 %). V Pomurju se porabi tudi dobrih 412.500 MWh električne energije za pogone in razsvetljavo, od tega v gospodinjstvih okoli 165.000 MWh, okrog 241.000 MWh električne energije porabijo pravne osebe, dobrih 6.500 MWh pa se porabi za javno razsvetljavo. V prometu se letno v Pomurju (vzeti vozni park regije) porabi okoli 81.000.000 litrov tekočega goriva. Od tega okoli 50.000.000 litrov benzina in okoli 31.000.000 litrov dizelskega goriva. V nadaljevanju prikazujemo porabo vseh energentov v regiji v tabelarni in slikovni obliki.


25


3.1 Raba energije za ogrevano in tehnološko toploto Iz analize porabe energije s posameznimi viri energije za ogrevano in tehnološko toploto je razvidno, da se v regiji za ta nemen porabi 1.529.712 MWh energije oziroma 56 % celotne porabe energije v regiji. Strukturo porabe energije v spodnji tabeli prikazujemo po posameznih energentih. Kot je razvidno, se za ogrevanje v regiji največ porabi les in lesni ostanki, slab odstotek manj pa v strukturi predstavlja fosilno gorivo, kurilno olje. Tabela 4: Poraba posameznih energentov za ogrevano in tehnološko toploto v Pomurju

Energenti za ogrevno in tehnološko toploto

enota enot/leto MWh/leto

Kurilno olje l 58.968.167 589.682 Les m3

301.934 603.868 Premog ton 4.000 17.600

UNP l 2.480.086 17.237

ZP Sm3 25.696.830 244.120 Geotermija MWh 57.206 57.206 Sončna energija - 452 Energija iz toplotnih črpalk

- 5802

SKUPAJ 1.535.966 Vir: Lasten izračun na podlagi zbranih podatkov

Slika 3: Procentualni delež porabe energije po vrsti energentov za ogrevno in tehnološko toploto v Pomurju

Delež porabe posameznih energentov za ogrevano in tehnološko toploto

Energija iz toplotnih črpalk0,38%


Les39,32%

Premog1,15%

ELKO38,39%

Geotermija3,72%ZP

15,89%UNP

1,12%

ELKO Les Premog UNP ZP Geotermija Sončna energija Energija iz toplotnih črpalk


26


V Pomurju se je leta 2002 z lesom ogrevalo slabih 20.000 stanovanj. Tabela 5: Število stanovanj po različnih virih ogrevanja v Pomurju in Sloveniji

premog les ELKO elektri-ka ZP UNP sončna

energija drugi viri daljinsko

kotlarna za nekaj sosednjih

stavb

stanovanje ni

ogrevano

Pomurje skupaj 499 19855 17761 846 915 328 26 212 632 2497 2300

Slovenija skupaj 6569 234898 260770 28695 52409 12709 255 3568 105628 50058 22213

Pomurje - mestna naselja 165 1339 5615 572 618 73 5 58 z z 155

Slovenija - mestna naselja 3592 42342 118873 23555 48649 7082 66 1686 103950 47623 4217

Pomurje - nemestna

naselja 334 18516 12146 274 297 255 21 154 z z 2145

Slovenija - nemestna

naselja 2977 192556 141897 5140 3760 5627 189 1882 1678 2435 17996 Vir: Prirejeno po Popis 2002 Slika 4: Primerjava števila stanovanj po glavnem viru ogrevanja

Število stanovanj po glavnem viru ogrevanja (primerjava Pomurje - Slovenija)

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

prem

og les

ELKO

Elektri

ka ZPUNP

Sončn

a en

ergija

drug

i viri

daljin

sko

kotla

rna

neog

reva

no

Pomurje skupaj Slovenija Skupaj (*10)


27


3.2 Poraba električne energije Gospodinjski odjemalci električne energije predstavljajo v celotnem številu odjemalcev 89%, porabijo pa 40% vse električne energije. Največji porabnik električne energije so pravne osebe, ki sicer predstavljajo 10% celotnega števila odjemalcev v regiji, porabijo pa 58 %vse električne energije. Za javno razsvetljaqvo se porabi 2% električne energije v celotni strukturi porabe tega vira v regiji. Tabela 6: Poraba električne energije v letu 2005 v Pomurju po vrstah uporabnikov Število odjemalcev Letna poraba v MWh Gospodinjstva 45.198 165.048,40

Pravne osebe 5.271 241.391,10

Javna razsvetljava 559 6.518

SKUPAJ 51.028 412.957,50

Vir: Elektro Maribor, 2006 Slika 5: Procentualni delež porabe električne energije po vrsti porabnikov

3.3 Poraba energentov za transport Po statističnem letopisu energetskega gospodarstva RS za leto 2004 je po strukturi koriščenja energije bilo kar 34,1 % oziroma 60,4 PJ energije koriščene v prometu. Primerjava strukture porabe energenta za promet po letih 1999 in 2004 kaže na povečanje porabe dizelskega goriva na račun zmanjšanja porabe motornega bencina.

Poraba električne energije po vrsti porabnikov

Gospodinjstva 40%

Pravne osebe 58%

Javna razsvetljava 2%

Gospodinjstva Pravne osebe Javna razsvetljava


28


Tabela 7: Vozni park po posameznih občinah Pomurja

OBČINA SKUPAJ OSEB.VOZILA TOVOR.VOZ. TRAKTORJI KOLES. Z

MOT. OSTALO

SKUPAJ SLOVENIJA SKUPAJ 1117384 876405 47497 67490 38733 87259

PRAVNE OSEBE 107202 49323 23298 1975 1866 30740

FIZIČNE OSEBE 1010182 827082 24199 65515 36867 56519

BELTINCI SKUPAJ 4595 3146 118 915 129 287

PRAVNE OSEBE 93 30 26 1 4 32

FIZIČNE OSEBE 4502 3116 92 914 125 255

TIŠINA SKUPAJ 2582 1728 53 507 105 189

PRAVNE OSEBE 46 11 7 0 1 27

FIZIČNE OSEBE 2536 1717 46 507 104 162

ČRENŠOVCI SKUPAJ 2390 1520 69 509 55 237


FIZIČNE OSEBE 2341 1511 62 508 55 205

GORNJA RADGONA SKUPAJ 6967 5102 246 835 281 503

PRAVNE OSEBE 499 126 115 59 2 197

FIZIČNE OSEBE 6468 4976 131 776 279 306

GORNJI PETROVCI SKUPAJ 1466 798 21 529 54 64


FIZIČNE OSEBE 1436 792 18 527 54 45

ŠALOVCI SKUPAJ 914 470 3 384 31 26


FIZIČNE OSEBE 1115 566 5 486 37 21

KOBILJE SKUPAJ 369 210 2 128 9 20


FIZIČNE OSEBE 365 207 2 128 9 19

KUZMA SKUPAJ 999 615 16 278 27 63


FIZIČNE OSEBE 977 614 10 277 27 49

LENDAVA - LENDVA SKUPAJ 6694 4495 143 1025 330 701

PRAVNE OSEBE 526 115 86 75 7 243

FIZIČNE OSEBE 6168 4380 57 950 323 458

LJUTOMER SKUPAJ 6932 4800 258 901 346 627

PRAVNE OSEBE 359 92 95 37 1 134

FIZIČNE OSEBE 6573 4708 163 864 345 493

MORAVSKE TOPLICE SKUPAJ 4063 2453 71 1199 118 222

PRAVNE OSEBE 104 28 23 1 5 47

FIZIČNE OSEBE 3959 2425 48 1198 113 175

MURSKA SOBOTA SKUPAJ 11026 8526 548 711 321 920

PRAVNE 1604 629 342 128 5 500


29


OSEBE

FIZIČNE OSEBE 9422 7897 206 583 316 420

ODRANCI SKUPAJ 1012 555 26 318 11 102


FIZIČNE OSEBE 996 551 25 316 11 93

PUCONCI SKUPAJ 3815 2397 70 997 116 235

PRAVNE OSEBE 82 11 20 3 1 47

FIZIČNE OSEBE 3733 2386 50 994 115 188

RADENCI SKUPAJ 3112 2375 101 300 135 201

PRAVNE OSEBE 162 53 39 20 3 47

FIZIČNE OSEBE 2950 2322 62 280 132 154

ROGAŠOVCI SKUPAJ 2081 1228 30 641 110 72


FIZIČNE OSEBE 2059 1228 25 641 110 55

SVETI JURIJ SKUPAJ 1772 1169 40 349 99 115


FIZIČNE OSEBE 1756 1166 39 349 99 103

TURNIŠČE SKUPAJ 1903 1206 31 493 61 112


FIZIČNE OSEBE 1883 1202 24 493 61 103

CANKOVA SKUPAJ 1341 823 30 367 53 68


FIZIČNE OSEBE 1316 821 24 367 53 51

DOBROVNIK SKUPAJ 772 477 7 229 25 34


FIZIČNE OSEBE 764 473 7 229 25 30

GRAD SKUPAJ 1434 846 19 449 58 62


FIZIČNE OSEBE 1414 845 17 448 56 48

HODOŠ SKUPAJ 215 97 2 102 6 8


FIZIČNE OSEBE 209 96 0 102 6 5

KRIŽEVCI SKUPAJ 2247 1445 68 412 90 232

PRAVNE OSEBE 75 23 18 1 0 33

FIZIČNE OSEBE 2172 1422 50 411 90 199

RAZKRIŽJE SKUPAJ 790 501 15 178 23 73


FIZIČNE OSEBE 781 497 11 178 23 72

VELIKA POLANA SKUPAJ 1121 615 26 312 36 132



30


FIZIČNE OSEBE 1096 607 23 311 36 119

VERŽEJ SKUPAJ 879 583 29 159 29 79


FIZIČNE OSEBE 854 577 26 156 28 67

Skupaj Pomurje 69491 45706 2162 13329 2664 5630 Vir: Ministrstvo za notranje zadeve Sicer v regiji beležimo 69.491 vozil na motorni pogon, od tega 66% osebnih vozil, 19% traktorjev, 4% koles z motorjem, 3% tovornih vozil, 8% vsega voznega parka pa odpade na ostala vozila na motorni pogon. Primerjavo s Slovenijo prikazuje spodnji grafikon. Tabela 8 : Vozni park v Pomurju po vrsti vozila Osebna

vozila Tovorna vozila

Traktorji Kolesa z motorjem

Ostalo SKUPAJ

Slovenija 876.405 47.497 67.490 38.733 87.259 1.117.384

Pomurje 45.706 2.162 13.329 2.664 5.630 69.491 Vir: Ministrstvo za notranje zadeve Slika 6: Primerjava deleža posameznih vrst vozil v Pomurju in Sloveniji

Primerjava deleža vozil v % od celote SLO-Pomurje

78%

4% 6% 3% 8%

66%

3%

19%

4% 8%

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

Osebnavozila

Tovornavozila

Traktorji Kolesa zmotorjem

Ostalo

SLO Pomurje

Prometni tokovi v Sloveniji so se z osamosvojitvijo zelo spremenili. Močno je povečani promet v smeri vzhod-zahod. Ta promet poteka tudi skozi pomursko regijo.


31


Cestno infrastrukturo Pomurja tvorijo magistralna cesta M-10/1 Murska Sobota - Maribor, regionalne, lokalne ceste in vaške ceste. Magistralne in regionalne ceste so v pristojnosti države. Državna cesta proti Dolgi vasi je del petega prometnega koridorja Evropske unije. Zaradi vse večjega tovornega prometa je Ministrstvo za promet v letu 2005 določilo prioritetno gradnjo pomurske avtoceste, ki naj bi bila zgrajena do konca leta 2008. Pomembno je poudariti še, da Ministrstvo za okolje, prostor in energijo uvaja na podlagi evropske direktive 1999/94/EC, ki ureja obveščanje potrošnikov glede porabe goriva ter emisij CO2 pri prodaji novih vozil, sistem oziroma način obveščanja potrošnikov, ki predstavlja novosti tudi v okviru evropske skupnosti. Tako pravilnik zahteva, da morajo biti informacije o porabi goriva ter emisiji CO2 dostopne v raznih oblikah oziroma medijih. Slika 7: Struktura porabe energentov za transport v Pomurju

Poraba energentov za transport

62%

38%

Benzin Dizel

3.4 Skupen pregled porabe energentov v Pomurju Tabela 9: Poraba energije na leto in na prebivalca v regiji


Električna energija Toplota







Število prebivalcev

1.964.036 120875 1.964.036 120875 1.964.036 120875

Poraba energije (brez prometa)

GWh/leto 36.079 1.943 12.329 413 23.750 1.536


kWh/preb./a 18.370 16.124 6.251 3.417 10.281 12.707



32


Slika 8: Primerjava porabe primarne energije razen prometa na prebivalca

Raba primarne energije v kWh na prebivalca, primerjava s Slovenijo, vsa energija razen prometa

02000400060008000

100001200014000160001800020000

Toplota Električna energija Toplota in električnaenergija

Pomurje Slovenija

Tabela 10: Poraba energije skupaj s prometom v regiji in primerjava s Slovenijo

SKUPAJ Poraba energentov prometa








Poraba energije (s prometom in industrijo)

GWh/leto 55.555 2.758 16.778 809 36.079 1.949


kWh/preb./a 28.286 22.817 8.543 6.693 18.370 16.124



33


Slika 9: Deleži porabe energentov v regiji (promet, elektrika, toplota)

Deleži porabe energentov v regiji

Promet29%

El.energija15%

Toplotna energija

56%

Promet El.energija Toplotna energija

3.5 Trenutno izkoriščanje obnovljivih virov energije v regiji. V nadaljevanju prikazujemo razmerje med izkoriščenimi lokalnimi obnovljivimi viri energije. V največji meri je zastopana lesna biomasa. Energija sončnega sevanja se uporablja izključno za ogrevanje sanitarne vode za gospodinjstva. Tako je OVE (les, geotermija, sončna energija, energija iz toplotnih črpalk) za ogrevanje in tehnološko toploto v regiji zastopana v slabih 44 % oz. 666.608 MWh/leto, kar je razvidno tudi iz spodnje slike.


34


Slika 10: Delež OVE za ogrevano in tehnološko toploto v regiji

Delež OVE pri porabi energentov za ogrevano in tehnološko toploto

Premog1%

OVE 44%

UNP1%

ZP16%

ELKO38%

ELKO OVE Premog UNP ZP

Slika 11 : Delež posameznih OVE za ogrevanje in pripravo tehnološke toplote v regiji

Struktura porabe OVE v regiji

energija iz toplotnih črpalk0,87%

Sončna energija0,07%Geotermalna energija

8,57%

les in lesni ostanki90,49%

Pri analizi deleža OVE napram porabi vse energije, razen prometa, pa je le-ta 34 %.


35


Slika 12: Struktura porabe obnovljivih in neobnovljivih virov energije v regiji brez prometa

Delež obnovljivih virov v celotni strukturi porabe energentov brez prometa

ELKO30%

OVE 34%

ZP13%

Premog1%

UNP1%

El. energija21%

ELKO OVE Premog UNP El. energija ZP

Spodnja tabela zbirno prikazuje zgoraj analizirane podatke.


36


Tabela 11: Zbirni prikaz letne porabe vseh energentov v Pomurju

Poraba vseh energentov v Pomurju v enem letu Poraba energentov za ogrevno in tehnološko toploto

ELKO Les Premog UNP ZP Geotermija Sončna energija

Energija iz toplotnih črpalk

Skupaj

l MWh m3 MWh t MWh l MWh Sm3 MWh MWh MWh MWh MWh

Gospodinjstva 38.643.179 386.432 296.031 592.062 3.015 13.265 1.100.000 7.645 Pravne osebe in javne stavbe

20.324.988 203.250 5.903 11.806 985 4.335 1.380.086 9.592

SKUPAJ 58.968.167 589.68 301.934 603.868 4000 17.600 2.480.086 17.237 25.696.830 244.120 57.206 452 5803

VSE SKUPAJ energenti za ogrevno in tehnološko vodo v Pomurju v MWh 1.535.966 Poraba električne energije za pogone in razsvetljavo

MWh

Gospodinjstva 165.048 Pravne osebe 241.391 Javna razsvet. 6.518

SKUPAJ 412.957

VSE SKUPAJ poraba električne energije za pogone in razsvetljavo v Pomurju v MWh 412.958

Poraba energentov za transport

l MWh

Benzin 49.954.809 499.548 Dizel 30.946.155 309.462

SKUPAJ 80.900.964 809.010

VSE SKUPAJ poraba energentov za transport v Pomurju v MWh 809.010

PORABA VSEH ENERGENTOV V POMURJU MWh 2.757.934 Vir: Lasten izračun na podlagi zbranih podatkov Uporabljene oznake: ELKO – Ekstra lahko kurilno olje UNP – Utekočinjen naftni plin ZP – Zemeljski plin

4 OCENA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV 4.1 Obstoječe stanje Narejen je bil pregled stanja v pomurski regiji, ki med drugim kaže situacijo regije napram povprečju v Sloveniji. Analize kažejo, da se je na območju Pomurja z hipnim povišanjem cen naftnih derivatov raba energetskih virov umirila oz. zmanjšala na račun rabe obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase. Zanimivo je, da s terena poročajo predvsem dimnikarske službe, da so posamezne vasi v Pomurju, predvsem tiste, kjer je velik delež lastnikov gozdov, že v veliki večini prešle na lesno biomaso. Velik problem še vedno predstavljajo peči z nizkim izkoristkom, zastareli stroji in naprave ter energetsko potratne stavbe. K veliki porabi energije prispevajo tudi potrošniki, ki še vedno v svoje vsakdanje življenje niso vpeljali energetsko varčnega obnašanja. Velik premik je potrebno narediti tudi v javnih zgradbah (šole, vrtci, krajevni uradi, občina,…), kjer energetsko varčno obnašanje še ni doseglo zadovoljivega nivoja, prav tako je nujno potrebno uvesti energetsko računovodstvo. Povišanje cen naftnih derivatov vpliva tudi na prodajo biogoriv. V naši regiji biogorivo proizvaja Intercorn Trading Jerič Jožef, Gančani. Podjetje sproti proda celotno proizvodnjo in nima težav z zalogami biogoriv in načrtuje nadaljnjo povečanje dejavnosti predelave oljne ogrščice. Gotermalna energija se v prvi vrsti izkorišča v turistične namene, vendar beležimo rabo tega obnovljivega vira energije tudi za rastlinjake in v namene ogrevanja. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili posamezne obnovljive vire energije, to so biomasa, bioplin, biogoriva, energija sonca, geotermalna energija, veter, voda in njihovo izrabo v Pomurju ter pregledali ukrepe za učinkovito rabo energije, tj. predvsem varčevanje z električno energijo.


38


4.2 Biomasa Lesna biomasa Pojem biomasa opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo: les in lesne ostanke (lesna biomasa), ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline, uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline, ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske industrije. V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije. V skupino lesne biomase uvrščamo: • manj kvaliteten les iz gozdov, • les iz površin v zaraščanju, • les s kmetijskih in urbanih površin, • lesne ostanke primarne in sekundarne predelave lesa, • odslužen (neonesnažen) les. Vloga gozda je razen ekološke in varovalne tudi socialna. Nenazadnje ima gozd tudi proizvodno vlogo. Ekološka, varovalna in socialna funkcija gozdov so pomembne za naše okolje in počutje. Les iz gozdov pa pomeni vir surovine lesni industriji, gradbeništvu in energetiki. Približno 57% naše dežele je poraslo z gozdovi. Na nekaj manj kot 1.150.000 ha gozdov je shranjeno približno 277.000.000 m3 lesne mase ali povprečno 240 m3 lesa na vsak ha gozda. Poleg tega vsako leto priraste še dodatnih 7.000.000 m3 ali približno 6,2 m3 lesa na ha gozda. Gozd štejemo za obnovljiv naravni sistem, ki v svoj direktni proizvod – les veže sončno energijo. Les je pomemben kot energetska vrednost. Pred približno dvema stoletjema je bil les edini energetski vir v naših domovih. Sedaj, ko se zavedamo učinka tople grede in pomena zdravega okolja, se nam gozd, naše domače bogastvo, ponuja pred vrati. Pri uporabi fosilnih goriv (naftni derivati, zemeljski plin) se sprošča CO2, ki je bil v ta goriva vezan v davni preteklosti. Povečevanje koncentracije ogljikovega dioksida (CO2) v našem ozračju povzroča učinek tople grede. Posledica tega je dvig povprečnih temperatur. Vse to povzroča globalne klimatske spremembe. V procesu izgorevanja lesa ogljikovodiki razpadejo na CO2 in vodo, sprosti pa se toplotna energija. Tudi les ni okolju popolnoma neškodljivo kurivo, vendar lahko emisije z ustrezno tehnologijo zmanjšamo. Plini, ki se sproščajo pri izgorevanju lesne biomase, so del naravnega kroženja elementov v naravi (ogljik, dušik, itd.) in dodatno ne obremenjujejo okolja, kot je to pri rabi fosilnih goriv. Viri lesne biomase uporabne v energetske namene, so:

1. GOZD • redni posek (sortimenti slabše kvalitete), • sečni ostanki (vejevina in vrhači, vendar ne tanjši od 5 cm premera), • redčenja (drobni sortimenti), • premene,


39


• sanitarne sečnje.

2. KMETIJSKE IN URBANE POVRŠINE • krčitve grmišč, • obnove sadovnjakov in vinogradov, • vzdrževanje parkov in zelenic, • čiščenje pašnikov, • gradnja objektov.

3. LESNI OSTANKI • primarna predelava lesa (krajniki, žamanje, očelki, žaganje), • sekundarna predelava lesa (lesni prah, skoblanci), • lubje.

4. ODPADNI IN ODSLUŽEN LES • lesna embalaža, • gradbeni les, • pohištvo, • odpadki na komunalnih odlagališčih.

Največ možnosti za uporabo lesne biomase imajo lastniki gozdov, ki lahko iz svojih gozdov pridobijo dovolj primerne lesne biomase. Z vidika stroškov kuriva so njihovi izdatki vezani le na stroške poseka, spravila, transporta in priprave energenta (polen, sekancev), kar v povprečju pomeni približno polovico stroškov že pripravljenega kuriva. Lastništvo gozda seveda ni pogoj za uporabo lesne biomase. Vsi, ki lastnih virov lesne biomase nimajo dovolj ali nimajo strojev za pripravo ustrezne oblike lesnega kuriva, imajo naslednje možnosti: -nakup že pripravljene biomase (polen, sekancev, peletov) z dostavo na dom, -lastna priprava materiala v gozdu z uporabo tujega sekalnika ali cepilnega stroja, -naročilo vseh potrebnih del za pripravo biomase iz svojega gozda pri različnih izvajalcih

gozdnih storitev. Poleg lastnikov gozdov in vseh gospodinjstev so pomembni potencialni ponudniki in porabniki lesne biomase tudi žagarski in lesnopredelovalni obrati, ki lahko zadostijo svojim energetskim potrebam, hkrati pa so lahko z viški kuriva pomemben ponudnik biomase na lokalnem trgu.


40


Slika 13: Proizvodnja lesnih sekancev

Vir: Arhiv LEA Pomurje Obnovljivost lesne biomase kot energetskega vira, razvoj tehnologij priprave in rabe ter cenovna konkurenčnost dviguje pomen lesa kot vira energije. Za učinkovito rabo lesa v energetske namene je potrebno tudi znanje o zgradbi in lastnostih lesa. Osnovna lastnost goriv je kurilnost. Kurilnost lesa je količina toplote, ki nastane pri popolnem izgorevanju enote goriva, pri čemer se produkti izgorevanja ne ohladijo pod temperaturo rosišča vodne pare. Tabela 12: Kurilne vrednosti posameznih energentov

Energent Kurilnost (kWh/enoto) Kurilno olje – ekstra lahko ELKO 10kWh/l Zemeljki plin 9,5 kWh/Sm3

UNP (butan/ propan) 12,8 kWh/kg Rjavi premog (650kg/m3) 3,9 kWh/kg Lesni peleti 4,9 kWh/kg Polena povprečje (20%w) 4 kWh/kg Lesni sekanci povprečje (20%w) 800 kW/nm3

Smreka 2178 kWh/ m3 Jelka 2628 kWh/ m3 Bukev 3078 kWh/ m3 Črna jelša 2178 kWh/ m3

Vir: ENSVET in http://www.zgs.gov.si/


41


Tabela 13: Razmerja med posameznimi prostorninskimi enotami lesne biomase

Enote

Goli Polena (1m) (zložena)

Polena (30 cm) (zložena)

Polena (30 cm) (nasuta)

Lesni sekanci (<5 cm)

Enota 1 m3 1 prm 1 prm 1 nasuti m3 1 nasuti m3

Goli 1 m3 1,4 1,2 2 3

Polena (1m) (zložena)

1 prm 0,71 0,85 1,4 2,1

Polena (30 cm) (zložena)

1 prm 0,83 1,2 1,67 2,55

Polena (30 cm) (nasuta)

1 nm3 0,5 0,7 0,6 1,5

Lesni sekanci (< 5 cm)

1 nm3

0,33 0,46 0,40 0,66

Vir: ENSVET in http://www.zgs.gov.si/ Na kurilno vrednost lesa vplivajo naslednji dejavniki:

- vsebnost vode ali vlažnost lesa (vsebnost vode v lesu predstavlja razmerje med maso vode in skupno maso lesa in vode; vlažnost lesa pa je razmerje med maso vode in maso popolno suhega lesa).

- kemična zgradba lesa - gostota lesa - drevesna vrsta in deli drevesa - zdravstveno stanje lesa

Na kurilno vrednost najbolj vpliva vlažnost lesa oziroma vsebnost vode. V procesu zgorevanja lesa voda izhlapeva pri tem pa se porablja energija. Za izhlapevanje 1 kg vode potrebujemo 0,68 kWh energije. Torej: več kot je vode v lesu več energije porabimo za njeno izhlapevanje in manj je ostane za naše ogrevanje! Glede na vsebnost vode v lesu ločimo: 1. svež les – les takoj po poseku, ki ima vlažnost nad 40 %, 2. gozdno suh les – les približno pol leta po poseku v primeru zimske sečnje oz. približno 4 mesece po poseku v primeru poletne sečnje, ki ima vlažnost od 20 do 40 %, 3. zračno suh les – les, ki se je sušil vsaj šest mesecev, v zračnih in pokritih skladiščih in ima vlažnost do 20 %, 4. tehnično suh les (umetno sušenje), ki ima vlažnost od 6 do 15 % Vsakih 10 % vode zmanjša kurilno vrednost lesa za 12 %. Če kurimo gozdno suh les porabimo 1/4 energije uskladiščene v lesu za izhlapevanje vode. Voda v lesu je prosta (ni vezana na lesno snov) in vezana (v celičnih stenah). Les začne oddajati vodo takoj po poseku. Najprej izhlapeva prosta voda, s tem postaja les lažji. Ko izhlapi vsa prosta voda (v povprečju ima les takrat 30 % vlažnost) začne izhlapevati vezana voda. Pri tem postane les higroskopski in začne spreminjati volumen in dimenzijo.


42


Les sestavljajo naslednji elementi: ogljik (50 %), kisik (43 %), vodik (6 %) in dušik (1 %). Kemična sestava lesa pa je naslednja celuloza (40 - 50 %), hemiceluloze (24 - 33 %), lignin (20 - 35 %) in spremljajoče snovi (škrob, sladkor, smola, čreslovina, barvila, strupi, 3 - 4 %). Kurilna vrednost posameznih sestavin ni enaka (na primer lignin ima višjo kurilno vrednost kot celuloza, zato je kurilna vrednost iglavcev, ki imajo več lignina, pri enaki masni enoti, višja kot pri listavcih). Gostota lesa je odvisna od drevesne vrste (listavci imajo večjo gostoto kot iglavci), časa sečnje (gostota narašča z vsebnostjo vode), dela drevesa (koreničnik, vejevina in jedrovina imajo višjo gostoto) in starosti lesa. Gostota lesa vpliva na sušenje, kurilno vrednost in proces zgorevanja (les z večjo gostoto zgoreva počasneje). Slika 14: Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi mase (osnova je energijska vrednost R. Bora)

na osnovi mase

0

20

40

60

80

100

120

Bor

Smre

kaJe

lka

Breza

Robinj

a

Bukev

Hrast

Jelša

Vrba,

Top

ol

Gaber

Mac

esen

%

Vir:http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php?p=les


43


Slika 15 : Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi prostornine (osnova je energijska vrednost Robinije)

0102030405060708090

100

%

Robinj

a

Gaber

Bukev

Breza

Hrast Bor

Mac

esen

Jelša

Vrba

Jelka

Topol

na osnovi prostornine

Vir: http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php?p=les Primerjava grafikonov kaže, da dobimo kar 39 % manj energije, če kupimo 1 m³ topolovega lesa, kot če kupimo 1 m³ bukovega lesa. Na osnovi prostornine (m³) se nam poleg bukve izplača kupovati še les hrasta, robinije in gabra. Razlike v energijski vrednosti so manjše, če kupujemo lesno biomaso po teži (tona ali kilogram). V tem primeru bi pri nakupu 1 tone topolovega lesa kupili le 1 % manj energije, kot če bi kupil 1 tono bukovega lesa. Pri kupovanju glede na težo pa moramo upoštevati vsebnost vode. Zdravstveno stanje lesa bistveno vpliva na kurilno vrednost (trohneč les ima manjšo gostoto in s tem tudi nižjo kurilno vrednost). Pri uporabi lesa za kurjavo naj bi upoštevali, da za ogrevanje izberemo les listavcev, ki ima večjo gostoto in zato višjo kurilno vrednost na m³ (les izgoreva počasneje, več je žerjavice). Za kuho in peko pa izberemo les iglavcev, ki ima večjo kurilno vrednost na kg (izgoreva hitreje in intenzivneje). Les za kurjavo je najbolje posekati, ko je vsebnost vode v lesu najnižja (v poznem jesenskem ali zimskem času). Z razžagovanjem in cepljenjem pospešimo sušenje lesa. Pripravljen les naj se suši v pokritih in zračnih skladovnicah vsaj šest mesecev. Prostorninski meter (prm) je skladovnica (velikosti kocke s stranicami 1 m) zloženih kosov lesa vključno z zračnimi vmesnimi prostori. Uporablja se kot mera za polena, cepanice in okroglice. Nasuti meter (nm3) je nasutje manjših kosov lesa (drva, sekanci, žagovina itd.) v zaboju s prostornino 1m3.


44


Slika 16: Prikaz merskih enot pri lesni biomasi

Vir: http://www.zgs.gov.si/ 4.2.1 Stanje na območju Pomurja Gozdnatost v Pomurju je okrog 30 %. V Pomurskih gozdovih letno priraste 223.000 m3. Kljub temu, da gozdnogospodarski načrti dovoljujejo le 62 % izkoriščanje tega prirastka, se dejansko poseka še veliko manj. V zasebnih gozdovih se je v letu 2004 posekalo le 114.000 m3 ali 82 % od dovoljenega. Razliko v celotni porabi lesa in lesnih ostankov v regiji se uvozi iz drugih regij Slovenije oziroma iz tujine. Potencial lesne biomase iz gozdov pa ni enak vsej posekani lesni masi ampak le tistemu delu, ki ga na trgu lesa ni mogoče boljše prodati. Analiza tokov lesa v Pomurju v letu 2004 kaže, da znaša delež lesne biomase v realizirani sečnji 51 % ali 71.000 m3 lesa s skupno kurilno močjo 181,72 GWh. Ob 100 % izkoriščanju dovoljene sečnje se te vrednosti lahko v prihodnje trajno povečajo za najmanj 18 %. Vzrok za odstopanje dejanske sečnje od dovoljene v ZG izhaja iz lastniško in prostorsko razdrobljene zasebne gozdne posesti. Tabela 14: Potencial lesne biomase v Pomurju, 2005

OBČINA Površina Površina gozdov Delež gozda

Delež zasebnega Največji možni

Delež stanovanj

ha ha % gozda v % posek m3/leto ogrevanih z lesom v %

Beltinci 6225 1167 18,75 63 4580 38 Cankova 3058 796 26,03 97 1905 59 Črenšovci 3369 879 26,09 60 3289 47 Dobrovnik 3112 1031 33,13 29 2608 61 Gornja Radgona 12810 3693 28,83 51 15492 41 Gornji Petrovci 6684 3265 48,85 98 11288 72 Grad 3739 1568 41,94 89 3487 62 Hodoš 1812 920 50,77 94 2965 71 Kobilje 1974 1028 52,08 13 3576 51


45


Križevci 4625 986 21,32 95 2985 50 Kuzma 2285 1128 49,37 54 2528 60 Lendava 12295 2838 23,08 33 12499 43 Ljutomer 10724 2744 25,59 83 8968 46 Moravske Toplice 14446 5754 39,83 83 13420 62 Murska Sobota 6443 988 15,33 84 2765 14 Odranci 693 47 6,78 98 195 46 Puconci 10766 3882 36,06 93 10107 62 Radenci 3412 804 23,56 80 2504 33 Razkrižje 982 167 17,01 99 626 44 Rogašovci 4015 1084 27 78 1790 56 Sveti Jurij 5132 1784 34,76 93 6057 58 Šalovci 5816 2584 44,43 96 9102 73 Tišina 3882 658 16,95 87 2551 41 Turnišče 2384 293 12,29 76 1219 50 Velika Polana 1867 620 33,21 44 3285 58 Veržej 1202 313 26,04 89 878 49 Pomurje 133752 41021 29,96 75 130669 52

Vir: http://www.sigov.si/zgs/biomasa1/index.php?p=potenciali V Pomurju obratuje nekaj daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso (DOLB sistem). V občini Beltinci se s kurilno napravo na lesne sekance moči 150 kW ogreva župnišče in cerkev, s kurilno napravo 110 kW moči pa 3 privatne hiše. Načrtuje se priklop dodatnih hiš. V občini Cankova pa 2 kotla na lesno biomaso (sekance in pelete) ogrevata šolo, vrtec, telovadnico, občinsko zgradbo, gasilski dom, trgovino, cerkev in 10 hiš. Pregled v spodnji tabeli. Tabela 15: DOLB sistem v Pomurju Lokacija Nominalna moč kurilne naprave Beltinci 150kW Beltinci 110 kW Cankova 80 kW in 830 kW Vir: Lasten izračun na podlagi zbranih podatkov in osebna komunikacija Pomembni viri lesne biomase v regiji so tudi: izvengozdna proizvodnja, žagarski ostanki, sekundarna predelava lesa in lesni ostanki v gradbeništvu ter lesena embalaža v trgovini. Skupni energetski potencial vse lesne biomase v pomurski regiji je v letu 2004 znašal 308 GWh ali 123.200 m3 lesa. Glede na neizrabljene možnosti v okviru dovoljenih sečenj v gozdovih in glede na razvoj družbe se energetska vrednost potencialne ponudbe lesne biomase v Pomurju v naslednjem desetletju ocenjuje na okrog 351,6 GWh ali 140.600 m3. Razpoložljivost tega potenciala pa je odvisna tudi od povpraševanja po lesni biomasi in s tem v zvezi z njeno ceno.


46


Slika 17: Površine gozdov v Pomurju v zadnjem desetletju

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

ha

Površina DG Površina ZG Površina skupaj

Vir: Kovač Štefan, 2005. Posebnosti ponudbe in povpraševanja po lesni biomasi v Pomurju. Oznake: DG: državni gozdovi; ZG: zasebni gozdovi Delež porabnikov lesne biomase se v zadnjih štirih letih ni spremenil in znaša 43,2 %. Se je pa za 30 % povečala poraba energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Ob povečanju cene lahkega kurilnega olja preko 170 SIT/l bi se kar 29 % gospodinjstev, ki se sedaj ogrevajo s kurilnim oljem, odločilo za ogrevanja z lesno biomaso. Kar 67 % vseh gospodinjstev katerih stanovanje je v strnjenem zaselku ali mestu, pa bi se ne glede na dosedanji vir ogrevanja priključilo na daljinski sistem ogrevanja z lesno biomaso, če bi tak sistem seveda tam bil in če bi stroški takšnega ogrevanja bili 20 % nižji od stroškov ELKO za enako porabljeno energijo. To daje velike možnosti za izgradnjo daljinskih sistemov ogrevanja z lesno biomaso. Tudi rast ekološke zavesti uporabnikov, administrativne omejitve pri izpustu toplogrednih plinov in vzpodbujanje vgradnje sodobnih kotlov na lesno biomaso bodo povečali povpraševanje po njej. Pričakovati je tudi spremenjeno strukturo povpraševanja po lesni biomasi. Povečalo se bo povpraševanje po sekancih in peletih in že pripravljenih polenih, manj ali enako pa bo povpraševanje po goleh in meterskih cepanicah. Po zbranih podatkih popisa prebivalstva 2002 (SURS Popis prebivalstva 2002) je bilo v regiji evidentiranih 45.871 stanovanj. Anketa Ogrevanje 2005, izvedena v 132 naključno izbranih gospodinjstvih v pomurski regiji (vzorec je 0,3 %), je pokazala, da v 31 % kotlovnic še zmeraj obratujejo peči vgrajene pred letom 1990, vendar je delež tistih na trda goriva večji (36 %) od peči na olje (25 %). V tem času izbira kotlov na slovenskem trgu ni bila velika, pa tudi sicer so kupci izbirali cenejše peči. Povpraševanje po drveh se zaradi tega nekoliko poveča, saj se s centralnimi sistemi začnejo ogrevati prostori, ki s klasičnimi sobnimi pečmi prej dostikrat niso bili ogreti. Drobna polena zamenjajo velika. V 90-tih letih nastopi konjunktura kurilnega olja, zato si veliko lastnikov kombiniranih kotlov na obstoječe kotle vgradi gorilnike. Udobnost ogrevanja se močno poveča. Povpraševanje po lesni biomasi takrat še zmeraj v obliki polen, upade. K temu pripomore tudi plinifikacija urbanih sredin in splošna reklama, da je ogrevanje s plinom okolju najbolj prijazno. Pozabi pa se, da zemeljski plin ni CO2 nevtralen.


47


Delež peči, ki so bile na novo vgrajene v obdobju med 1981 in 1999, znaša po analizi ankete 44 %. Delež je praktično enak, ne glede na to, ali gre za peči na polena ali peči na ELKO. Po letu 2000 je bilo vgrajenih 21 % vseh kotlov, brez razlik med deležem kotlov na ELKO in kotlov na trda goriva. Po letu 2002 cena ELKO in posledično plina močno narasteta, kar v veliko primerih povzroči ponovno prehod na ogrevanje z lesom. Pojavi pa se tudi gradnja daljinskih sistemov ogrevanja. Povpraševanje po lesu za kurjavo se v Pomurju zaradi rasti cen ELKO močno povečuje. Investicije v kotlovnice zaradi spremembe energenta v največ primerih niso potrebne, saj se na kombiniranih pečeh odstrani le oljni gorilec in že je peč pripravljena za kurjenje z drvmi. Iz analize odgovorov ankete Ogrevanje 2005 izhaja, da ima sicer najmočnejši vpliv na izbiro energenta udobnost ogrevanja. Kar 47 % anketiranih gospodinjstev v Pomurju se je v zimski sezoni 2004/05 ogrevalo z ELKO. Od tega jih je 42 % takih, ki se kljub bistveni podražitvi ELKO (za več kot 30 %, torej preko 170 SIT/liter) tudi v bodoče ne bi odločili za rabo cenejše lesne biomase, saj se jim cena energenta zdi v primerjavi s komoditeto ogrevanja manj pomembna. Domnevamo lahko, da so tista gospodinjstva, ki so občutljivejša na strošek ogrevanja, ta prehod že naredila v preteklih treh letih. Bi se pa 67 % vseh gospodinjstev priključilo na daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso, če bi celotni strošek ogrevanja bil zaradi tega 20 % nižji od individualnega ogrevanja z LKO ob enaki količini porabljene energije. Zavod za gozdove Slovenije v zadnjih letih izvaja izobraževanja o sodobnih načinih rabe lesne biomase. Skozi povratne informacije udeležencev izobraževanj je mogoče zaključiti, da bi se veliko lastnikov individualnih hiš odločilo za vgradnjo sodobnega kotla na sekance, saj jim avtomatsko delovanje brez nalaganja polen pomeni veliko, vendar je cena investicije kljub subvencijam države previsoka. Zato ostajajo pri ogrevanju z LKO, čeprav si tega ne želijo. Slika 18: Načini priprave lesa za kurjavo; izdelava cepanic s cepilcem (desno) in

izdelava polen z rezalno cepilnim strojem (levo)

Površina gozdov v Pomurju znaša po podatkih ZGS ob koncu leta 2005 (vir: http://www.sigov.si/zgs/biomasa1/index.php?p=potenciali) 41.021 ha. Z gozdnim drevjem pa je dejansko zaraslo še več površin, ki se med gozdne uvrstijo šele ob reviziji


48


gozdnogospodarskih načrtov in ob pogoju, da je gozdna vegetacija starejša od 20 let. To prehodno obdobje se imenuje površina v zaraščanju. Delež vseh površin, ki so porasle z gozdnim drevjem, je v Pomurju že več kot 30 %. Vir: Kovač Štefan, 2005. Posebnosti ponudbe in povpraševanja po lesni biomasi v Pomurju. Tabela 16: Količina in struktura porabe lesa v regiji za ogrevano in tehnološko toploto po vrsti porabnikov PORABA LESA Gospodinjstva Pravne osebe in

javni objekti Skupaj

m3 296.031 5.903 301.934

MWh 592.062 11.806 603.868

% 98% 2% 100% Vir: Lasten izračun na osnovi zbranih podatkov


49


4.3 Bioplin3 Na področju energetske izrabe bioplina v Sloveniji se je veliko spremenilo. Ne le, da ni več ovir za uvoz tehnologije, opreme in materiala iz držav članic EU, temveč se vse bolj povečuje vrsta in obseg substratov za proces anaerobne digestacije. Po eni strani je temu tako zaradi omejitev, ki jih EU uvaja pri proizvodnji hrane, in posledično preusmeritev kmetijske proizvodnje v proizvodnjo energetskih rastlin in proizvodnjo energije, namenjene silaži, po drugi strani pa zaradi predpisov o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki, ki npr. ne dovoljujejo več uporabe pomij za krmljenje živali ali odlaganja določenih vrst organskih odpadkov na komunalne deponije. V zadnjem času smo priča tudi hitremu tehnološkemu razvoju bioplinskih naprav, ki omogočajo vse bolj učinkovito razgradnjo različnih sosubstratov v bioplin ter pretvorbo le-tega v električno in toplotno ali pogonsko energijo. Ne le zahteve smernic EU o obveznem deležu bio-goriv v rabi pogonskih goriv (2% do leta 2005 in 5,75 % do leta 2010) in zmanjšanju odlaganja biološko razgradljivih odpadkov, temveč v zadnjem času tudi hitro rastoče cene nafte ustvarjajo novo nišo za energetske rabe bioplina. Ob ustrezni tehnologiji izločanja CO2 in drugih plinov iz bioplina lahko dobimo gorivo, ki je povsem enakovredno zemeljskemu plinu, ima pa to prednost, da ne povzroča dodatnih emisij toplogrednih plinov. Spekter (so)substratov, možnosti pridobivanja in energetske izrabe bioplina se hitro širi. Vendar so s tem investitorji v bioplinarne postavljeni tudi pred nove izzive in tveganja ter soočeni z administrativno džunglo najrazličnejših okoljsko-sanitarno-veterinarsko-elektrotehničnih predpisov in dovoljenj. Bioplinske naprave, ki bi uporabljale samo gnoj in gnojevko iz živalskih farm, se skoraj ne gradijo več. Kot možni (so)substrati se tako pojavljajo snovi kmetijskega izvora (travinje, silažna koruza, poškodovano sadje), organski odpadki iz živilsko-predelovalne industrije (npr. iz predelave sadja in mleka), določeni odpadki iz klavniške industrije (z nekaj pomembnimi izjemami), nadalje odpadki iz gostinskih obratov, biološko razgradljivi del komunalnih odpadkov itd.. Za ravnanje z različnimi vrstami odpadkov veljajo različni režimi, ki jih je v dobro ljudem in okolju potrebno strogo upoštevati, kar zahteva tudi poostren nadzor nad ravnanjem z njimi ter ob njihovi vse bolj raznovrstni rabi tudi okrepitev zmogljivosti nadzora. V nasprotnem primeru nas bo slej ko prej doletela kakšna afera, npr. zaradi širjenja patoloških klic preko gnojiva iz bioplinarne, v kateri so uporabljali nedovoljene substrate ali pa določenih substratov pred vnosom v bioplinski reaktor niso ustrezno obdelali. Ena sama »afera« pa seveda lahko sproži verižno reakcijo nasprotovanja prebivalcev prostorski umestitvi in izgradnji bioplinske naprave širom po naši deželi. Vendar pristop k načrtovanju in obratovanju bioplinarne ne zahteva premišljenosti in previdnosti zgolj zaradi varovanja okolja in zdravja ljudi. Tudi s stališča same ekonomike izgradnje in obratovanja bioplinarne kaže biti nadvse previden in premišljen. Bioplinarne ne smemo obravnavati kot naprave, ki se je sposobna z manjšimi spremembami hitro prilagoditi na spremembe na trgu (so)substratov. Prej jo velja primerjati z občutljivim želodcem, ki se na prehitre spremembe v količini, vrsti in temperaturi hrane odzove s prebavnimi motnjami, ki so lahko tudi dolgotrajne ali celo usodne. Zato je pred vsako odločitvijo za gradnjo bioplinske naprave potrebno opraviti temeljito študijo izvedljivosti, ki ne bi smela temeljiti le na preprostem izračunu vračila investicijskih stroškov na osnovi zmanjšanja lastnih stroškov za

3 VIR: Slovenski e-forum


50


energijo in zaslužka na osnovi zagotovljene odkupne cene oz. premije za v javno omrežje oddano energijo. Študija mora upoštevati tako možnosti zaslužka s predelavo odpadkov, uporabo predelanega substrata (kot gnojiva), kot tudi možnosti prodaje oz. koristne rabe odvečne toplotne energije. Obvezno mora upoštevati tudi tveganja, povezana s spremembami pri pridelavi oz. na trgu (so)substratov. Slika 19: Viri bioplina in njegovo pridobivanje

Vir: http://www.ljudmila.org/sef/stara/Resevanje_podnebja_mularijo_gradiva/info_listi/BIOPLIN.pdf#search=%22pridobivanje%20bioplina%20bioplin%22


51


Zanesljivo lahko trdimo, da se bo opekel vsak, ki se bo lotil bioplinske naprave po načelu »naredi si sam« in ob enostavnem kopiranju načrtov kakšne uspešno delujoče biolinarne. Pri načrtovanju vsake posamične naprave se vedno pojavljajo številne neznanke, na katere ni mogoče podati standardiziranih odgovorov, temveč je potrebno upoštevati specifične okoliščine. Šele prenos primerljivih izkušenj in rešitev lahko pomaga pri zniževanju investicijskih stroškov procesa fermentacije in skladiščenja bioplina. Obenem je potreben tudi prenos praks ustreznega ravnanja z različnimi živalskimi odpadki in pridobivanja podpore javnosti.

4.3.1 Stanje na območju Pomurja

V rastlinah se v času poletne vegetacije na 1m2 kmetijske površine nakopiči od 5 do 6 kWh energije, ki je nakopičena v rastlinskih maščobah, ogljikovih hidratih in beljakovinah. Pri anaerobnem razkroju zelene biomase se energija transformira v obliko bioplina kot pogonskega goriva, nosilec energije v bioplinu pa je metan (CH4). Površina Pomurja meri 133.700 ha V uporabi je slabih 77.000 ha zemljišč, od tega kmetijskih 57.622 ha. Ob preračunu na 100 ha oziroma 1 km2 dobimo do 6 GWh energije, lahko vidimo, da je v regiji izgubljenih precej enot potrebne energije, v kolikor se te površine v bodočnosti (zaradi neugodne politike) delno opustijo. Tabela 17: Zemljišča v Pomurju v uporabi Vsa zemljišča v uporabi Vsa kmetijska zemljišča v uporabi

Občina Družinske

kmetije Površina

(ha) Družinske kmetije Površina (ha) Beltinci 800 3918,66 800 3387,02 Cankova 308 2020,51 308 1608,34 Črenšovci 407 1942,7 407 1654,34 Dobrovnik/Dobronak 163 715,29 163 651,25 Gornja Radgona 962 6567,65 962 5067,05 Gornji Petrovci 456 3941,8 456 2056,18 Grad 453 2606,44 453 1614,3 Hodoš/Hodos 63 812,45 63 475,61 Kobilje 88 549,71 88 481,29 Križevci 403 3437,92 403 2739,93 Kuzma 277 1341,52 277 844,3 Lendava/Lendva 754 3357,4 754 3064,24 Ljutomer 1033 6459,53 1033 5063,33 Moravske Toplice 948 7930,43 947 5632,01 Murska Sobota 577 3317,16 577 2606,99 Odranci 220 945,61 220 821,97 Puconci 966 7350,77 965 5161,06 Radenci 328 1947,87 328 1450,68 Razkrižje 116 597,71 116 503,03 Rogašovci 529 2725,96 529 2083,48 Sveti Jurij 403 3632,8 403 2592,97 Šalovci 365 3630,94 365 2086,5 Tišina 461 3066,43 461 2559,52 Turnišče 369 1912,37 369 1716,65


52


Velika Polana 204 1093,99 204 946,13 Veržej 129 983,65 129 753,91 Skupaj POMURJE 11782 76807,27 11780 57622,08

Vir: Si-stat podatkovni portal, Popis kmetijstva 2000 Na njivskih površinah imamo leta 2006 zasejanih 3.501,4 ha sladkorne pese, kar predstavlja 8,14 % celotnih površin njiv. Pridelava sladkorne pese v namen proizvodnje sladkorja v Tovarni sladkorja v Ormožu se to jesen (2006) končuje. Tako bodo te površine proste za druge vrste kultur. Ena od možnosti je, da bi na teh površinah gojili druge energetske rastline. Tabela 18: Površine zasejane s sladkorno peso leta 2006 Zap. št. Občina

Površine (ha) zasejane s sladkorno peso leta 2006

1 Beltinci 227.73 2 Cankova 127.93 3 Črenšovci 58.19 4 Dobrovnik 36.42 5 Gornja Radgona 259.72 6 Gornji Petrovci 7 Grad 1 8 Hodoš 5 9 Kobilje 31.09 10 Križevci 190.99 11 Kuzma 2.28 12 Lendava 330.99 13 Ljutomer 366.67 14 Moravske Toplice 335.05 15 Murska Sobota 659.8 16 Odranci 22.88 17 Puconci 295.65 18 Radenci 20.6 19 Razkrižje 15.1 20 Rogašovci 46.82 21 Sveti Jurij 64.62 22 Šalovci 30.13 23 Tišina 178.53 24 Turnišče 64.78 25 Velika Polana 28.44 26 Veržej 100.99 Skupaj 3 501.4 Vir: Tovarna Sladkorja d.d.


53


Tabela 19: Namembnost površin in kulture v regiji

Namembnost površin

(Pomurje)

Površina (ha)

Njive in vrtovi

43.001,66

Žita za pridelavo

31.626,55

Industrijske rastline

5.365,69

Krmne rastline

4.415,55

Zelenjava 321,61

Travniki 11.530,34

Kultura (Pomurje)

Površina (ha)

Pšenica 13.805,47

Ječmen 3.447,23

Koruza za zrnje

12.691,01

Silažna koruza

3.252,17

Krompir 1.032,26

Buče za olja 1.400,57

Sladkorna pesa

3.911,01

Vir: Si-stat podatkovni portal, Popis kmetijstva 2000

V Pomurju je gradnja bioplinarne primeren sistem za pridobivanje »zelene«, tj. obnovljive električne in toplotne energije kakor tudi za pridobivanje gnojila. V regiji obratujeta bioplinarni v Logarovcih in Ižakovcih.

Moč biolinarne, ki jo upravlja Kolar Marjan v Logarovcih (Bioplin, Kolar marjan s.p.), je 1MW, letno proizvede 8 GWh električne energije in 11 GWh toplotne energije. Prostornina


54


reaktorja bioplinske naprave je 8.800 m3. Kot substrat za bioplinsko napravo se uporablja prašičji gnoj. Bioplinarna Nemščak (Ižakovci), ki jo v okviru skupine Panvita upravlja KG Rakičan – EKOTEH d.o.o., je moči 1,7 MW in letno lahko proizvede slabih 10 GWh električne energije in 11 GWh toplotne energije. Kot substrat zha bioplinsko napravo se uporablja gnojevko, koruzne sekance, flotat gnojevke ter stranske živalske proizvode kategorije 2 in 3. V oviru Bioplinarne Nemščak deluje tudi čistilna naprava moči 109 kW, ki na leto proizvede okrog 600.000 kWh električne in okrog 960.000 ur toplotne energije. Čistilna naprava kot substrat uporablja prašičji gnoj. Slika 20: Bioplinarna Nemščak

Vir: http://www.mladina.si/tednik/200636/clanek/nar--ekologija-gregor_cerar/ Oznake na sliki: 1. Dostava, predelava in sterilizacija mesnih odpadkov, 2,3 Fermentorji in polnilnica za gnojnico in koruzno silažo, 4. Plinski generatorji, 5. Postfermentacija (filtracija plina), 6. Boksi za silažo, 7. Čistilna naprava, 8. Prašičja farma Interes za proizvodnjo in energetsko rabo bioplina v Pomurju torej narašča. K temu očitno veliko prispevata zagotovljen odkup in predvsem za večje naprave, ki uporabljajo energetsko bogate sosubstrate, ugodna odkupna cena oz. premija za v javno omrežje oddano električno energijo, kakor tudi odprava carin za nakup opreme ter vse večja navzočnost podjetij, ki tržijo storitve in produkte na področju proizvodnje bioplina in njegove pretvorbe v električno in toplotno energijo. K temu pomembno prispeva tudi sprejem oz. izvajanje prepovedi krmljenja živali z nekaterimi ostanki hrane ter omejevanje vnosa dušika na kmetijske površine.


55


4.4 Biogoriva

Pri proizvodnji biogoriv Dewulfova znanstvena analiza kaže, da delež energije iz neobnovljivih virov lahko znaša tudi eno tretjino, količina pa se razlikuje glede na biogorivo. To pomeni, da bi na biogoriva kot okolju prijazno energijo morali gledati realistično in upoštevati razlike med njimi.

Dewulf je izdelal študije na treh primerih: italijanski proizvodnji bioetanola iz koruze, švedski proizvodnji biodizla na osnovi repičnega semena in ameriški proizvodnji biodizla iz soje. Prvi pomemben podatek se navezuje na nizko učinkovitost proizvodnih verig: delež energije sonca, ki je končno porabljen v biogorivih, je reda 0,5 odstotka. To pomeni, da je potrebnih veliko (bio)tehničnih raziskav, da se izboljša rezultate. Za primerjavo: pri pretvorbi energije sonca v električno energijo s fotovoltaičnimi celicami je učinkovitost 10-15-odstotna.

Drug podatek, ki je na voljo pri tej novi metodi, se nanaša na uporabo neobnovljivih virov energije za proizvodnjo "obnovljivih" biogoriv. Pokazalo se je, da je za proizvodnjo 3-4 kWh energije iz biogoriv potrebna 1 kWh energije iz neobnovljivih virov. Ta 1 kWh energije iz neobnovljivih virov je potreben na primer za proizvodnjo pesticidov, gnojil in kemikalij. Pri bioetanolu je stanje nekoliko boljše kot pri biodizlu. Iz 1 kWh energije iz neobnovljivih virov so proizvedene 4 kWh bioetanola in le 3 kWh biodizla. Drugače povedano: potrebujemo eno četrtino oz. eno tretjino energije iz neobnovljivih virov, da dobimo energijo iz "obnovljivih" biogoriv, poroča. gave.novem.nl. Vir: http://www.energetika.net/portal/media-type/html/user/anon/page/default.psml/js_pane/P-f44d9ed31b-10468?newsid=11097) Biogoriva so se pokazala kot najboljši nadomestek za nafto. Lahko se koristijo v različnih oblikah in tehnoloških postopkih, energijska vrednost je enaka vrednosti gorivom, ki so proizvedena iz mineralnih surovin. Najvažnejše pa je to, da so biogoriva popolnoma neškodljiva za okolico. V svetu se uporabljata dve vrsti biogoriv, in sicer alkoholna biogoriva, ki se dodajajo ali celo popolnoma zamenjajo bencin v bencinskih motorjih ter biodiesel, ki je namenjen za naftne motorje. Zaenkrat je biodiesel bolj razširjen oz. se ga uporablja že kar množično. Biodiesel je motorno gorivo, ki ga pridobivajo s kemičnim postopkom iz oljne repe, soje in drugih oljčnic ter žitaric. Lahko se pridobiva tudi z reciklažo odpadnih jedilnih olj in iz živalskih maščob. Razen tega, da je energetsko popolnoma enak kot navaden diesel, ima boljšo mazivno lastnost, kar pripomore k podaljšani življenjski dobi motorja. Njegove najvažnejše lastnosti pa so vezane na zmanjšanje onesnaženosti v okolju. Pri delovanju motorja, ko biodiesel izgoreva, prihaja celo do tega, da na izpušni cevi prihaja iz motorja celo 10% kisika. Biodeselska goriva ne vsebujejo žvepla in težkih kovin. Količina ogljikovega dioksida je enaka količini, ki jo je rastlina absorbirala med rastjo. Tudi transport je nenevaren za okolico, ker se v zemlji razgradi v osemindvajsetih dneh, v vodi pa v nekaj dneh. Zaradi številnih pozitivnih lastnosti, je biodizel našel svojo mesto ravno v ekološkem poljedelstvu, kjer je po mednarodnih kriterijih tudi edino sprejemljivo gorivo. V državah EU lahko kmetje dobijo certifikat o pridelavi bio-hrane le, če uporabljajo biodizel. (Vir: http://www.pozitivke.net/). Po poročilu Ministrstva RS za okolje in prostor št. 540-01-30/2005, julija 2005, posledično sledi, da je Evropski Parlament in Svet 8. maja 2003 sprejel Direktivo 2003/30/ES o


56


spodbujanju rabe bioloških goriv in drugih obnovljivih goriv v prometu (UL L št. 123, z dne 17.5.2003, stran 42). Direktiva 2003/30/ES ima namen uvajati ukrepe spodbujanja rabe bioloških goriv in drugih obnovljivih goriv zaradi nadomeščanja uporabe dizelskih goriv in bencina v prometu s temi gorivi, kar je pomemben prispevek k uresničevanju ciljev o izboljšanju zanesljivosti oskrbe z energijo, k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in k ustvarjanju novih možnosti trajnostnega razvoja podeželja. Slika 21: Proizvodnje biodizla

Vir: Arhiv LEA Pomurje Direktiva 2003/30/ES zahteva od držav članic EU, da zagotovijo najmanjši delež rabe bioloških goriv in drugih obnovljivih goriv v prometu in da za ta namen pri dajanju goriv na trg določijo za svoja območja državne ciljne vrednosti deležev bioloških goriv. Na podlagi Direktive 2003/30/ES so za države članice EU določene tudi referenčne vrednosti za državne ciljne vrednosti deležev bioloških goriv v prometu in sicer: 2 % do konca 2005 in 5,75 % do konca 2010, pri čemer se odstotki bioloških goriv izračunajo na podlagi njihove energetske vrednosti glede na energetsko vrednost vsega v prometu uporabljenega bencina in dizla. V skladu z Direktivo 2003/30/ES lahko Republika Slovenija glede ciljnih vrednosti deležev bioloških goriv v prometu napove odstop od referenčnih vrednosti, vendar mora o tem poročati Komisiji EU. S tem poročilom Republika Slovenija napoveduje odstopanje od referenčnih vrednosti za prvo fazo uvajanja ukrepov spodbujanja rabe bioloških goriv, to je za čas izpolnjevanja zahtev določb Direktive 2003/30/ES. Napoved odstopanja od referenčnih vrednosti, določenih za


57


prvo fazo uvajanja ukrepov spodbujanja rabe bioloških goriv, Republika Slovenija uveljavlja na podlagi dejstev o omejitvah v zvezi z možnostjo proizvodnje bioloških goriv. Ne glede na napoved odstopanja od referenčnih vrednosti, določenih za prvo fazo uvajanja ukrepov spodbujanja rabe bioloških goriv v prometu, Republika Slovenija meni, da s svojim energetskim programom uporabe posameznih virov biomase, ki so namenjeni predvsem proizvodnji električne energije in toplote ustrezno prispeva k uresničevanju ciljev EU o izboljšanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in ustvarjanju novih možnosti trajnostnega razvoja podeželja. Za izvedbo ukrepov spodbujanja rabe bioloških goriv in drugih obnovljivih goriv zaradi nadomeščanja uporabe dizelskih goriv in bencina v prometu s temi gorivi je Republika Slovenija sprejela naslednje zakonodajne akte:

� Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela dne 31.julija 2003, in je izhodiščni programski dokument Republike Slovenije uvajanja ukrepov spodbujanja rabe bioloških goriv v prometu. Z operativnim programom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov je določeno, da je cilj uvajanja bioloških goriv v prometu v prvem ciljnem 5-letnem obdobju (od 2008 do 2012) Kjotskega protokola zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 120.000 ton CO2 ekvivalentov letno, kar pomeni letno nadomestitev dizelskih goriv in bencinov za okoli 35.000 ton goriva.

� Zakon o trošarinah (Uradni list RS, št. 84/98, zadnja sprememba Ur.l. RS št. 42/04), ki določa, da so biogoriva kot pogonska goriva izključena iz sistema trošarinskega nadzora in plačila trošarinskih dajatev, če so uporabljena kot pogonska goriva v čisti obliki. Če gre za mešanje bioloških goriv s fosilnimi gorivi, je oprostitev plačila trošarine možno uveljavljati do največ 25 %.

� Pravilnik o vsebnosti bioloških goriv v gorivih za pogon cestnih motornih vozil (predlog pravilnika), ki v skladu z Direktivo 2003/30/ES določa:

� Vrste bioloških goriv, ki se uporabljajo kot biološka goriva v prometu � Najmanjšo vsebnost bioloških goriv v gorivih za pogon motornih vozil, ki jo morajo

zagotavljati distributerji goriv za pogon motornih vozil, v posameznem koledarskem letu do leta 2010.

V skladu z določbami prvega odstavka 4. člena Pravilnika o vsebnosti bioloških goriv v gorivih za pogon cestnih motornih vozil (predlog pravilnika), morajo distributerji goriv za pogon motornih vozil v prometu zagotoviti, da je letna povprečna vsebnost bioloških goriv v vseh gorivih, ki so dani na območju Republike Slovenije v posameznem koledarskem letu v promet za pogon motornih vozil, enaka v letu: - 2006 najmanj 2,5 %, - 2007 najmanj 3,25 %, - 2008 najmanj 4 %, - 2009 najmanj 4,5 % in - 2010 najmanj 5,25 %. Ker na območju Republike Slovenije ni rafinerij za proizvodnjo motornih bencinov, in ker se v Republiki Sloveniji ne proizvajajo biološka goriva, ki so primerna za umešanje v motorne bencine, je pričakovati, da bodo distributerji začeli z uvajanjem bioloških goriv v motorne


58


bencine predvidoma v letu 2007, medtem ko bo v obdobju do 2008 vsebnost bioloških goriv v dizelskih gorivih v povprečju presegla referenčne vrednosti, ki so določene za to obdobje v Direktivi 2003/30/ES. Predvideva se, da bo povprečna vsebnost bioloških goriv, ki bodo dani v letih 2006 do 2008 v Republiki Sloveniji v promet, za 0,25 % manjša od referenčnih vrednosti iz Direktive 2003/30/ES, v obdobju od 2009 do 2010 pa za 0,5 %, ker bo za prav toliko ali več v Republiki Sloveniji razpoložljivih bioloških goriv uporabljenih za proizvodnjo elektrike v napravah za soproizvodnjo toplote in elektrike. V Republiki Sloveniji je največ tehnoloških možnosti za proizvodnjo biodizla ali pa čistega (surovega) rastlinskega olja kot alternativnega pogonskega goriva. Osnovna surovina za proizvodnjo tako biodizla kot surovega rastlinskega olja je olje, ki se pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali pa tudi sončnic. Slika 22: Oljna ogrščica

Vir: B. Žajdela Za končno pridobitev biodizla je potrebna še nadaljnja tehnološko-kemična predelava, za katero se predvideva, da se bodo prilagodili predvsem obstoječi obrati za proizvodnjo jedilnih olj v Republiki Sloveniji. Za proizvodnjo biodizla se bo uporabljala surovina, proizvedena na kmetijskih površinah v Republiki Sloveniji, in uvožena surovina. V Republiki Sloveniji so pogoji za pridelovanje oljne ogrščice razmeroma dobri. V obdobju od leta 1980 do leta 1990 je Republika Slovenija pridelovala oljno ogrščico na 2.000 do 2.500 ha. V letu 2004 je bilo z oljno ogrščico posejanih 2.500 ha; po ocenah ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, pa je v Republiki Sloveniji na voljo največ 6.000 do 7.000 ha površin, primernih za pridelavo oljne ogrščice. Predvidena dinamika lastne proizvodnje surovin za biodizel v Republiki Sloveniji je do leta 2010 razvidna iz naslednje tabele.


59


Tabela 20 : Proizvodnja surovin za biodizel v RS do 2010 Leto 2006 2007 2008 2009 2010

Površine (ha) 2.500 2.500 3.000 3.000 3.500 maščobe (t) 15.000 15.000 18.000 18.000 21.000

Vir: http://www.gov.si/mop/dokumenti/etm%202005-3.doc Pri izračunu lastne proizvodnje surovin je upoštevana ekološka pridelava oljne ogrščice s povprečnim pridelkom 1.800 kg semen na ha ter z vsebnostjo 33 % maščob v semenih. V Republiki Sloveniji ni obratov za proizvodnjo bioetanola in ni rafinerij oziroma obratov za umešanje uvoženega bioetanola v motorne bencine. V Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov so na vidnem mestu predvidenih ukrepov zmanjševanja emisij programi spodbujanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, ki je zelo pomembna tako z vidika emisij toplogrednih plinov kot tudi z vidika nižjih obratovalnih stroškov v primerjavi s pridobivanjem električne energije iz fosilnih goriv. Delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov je leta 2000 v Republiki Sloveniji znašal dobrih 33 %, pri čemer ima sicer največji delež proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah, proizvodnja elektrike iz biomase pa ji sledi. V ukrepe rabe biomase za proizvodnjo električne energije je vključena izgradnja:

� obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije iz lesne biomase v industrijskih obratih in pri daljinskem ogrevanju,

� naprav za proizvodnjo električne energije iz odlagališčnega plina, � naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije iz bioplina, ki nastaja v

bioloških čistilnih napravah odpadne komunalne in industrijske vode, � naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije iz bioplina, ki nastaja iz

biološko razgradljivih odpadkov pri pridelavi rastlin in živinoreji.

Za oceno vrednosti deleža bioloških goriv v dizelskih gorivih do 31. decembra 2010 je Republika Slovenije prevzela referenčne vrednosti bioloških goriv iz Direktive 2003/30/ES. Tabela 21: Predvidene vrednosti rabe bioloških goriv v dizelskih gorivih v RS do 2010

Biodizel 2006 2007 2008 2009 2010

delež (%) 2,75 3,5 4,25 5 5,75 količina (t) 17.325 22.050 26.775 31.500 36.225 Vir: http://www.gov.si/mop/dokumenti/bio%20goriva-porocilo.doc Za izračun letnih količin bioloških goriv v dizelskih gorivih je upoštevana predvidena letna poraba 630.000 t dizelskih goriv v prometu na območju Republike Slovenije. V pričakovanju, da se bo trg motornih bencinov z biološkimi gorivi vzpostavil v EU v obdobju naslednjih dveh let in da bo zaradi uveljavljanja oprostitev trošarin vzpostavljen pregleden sistem izdaje certifikatov za motorne bencine z biološkimi gorivi na območju EU,


60


Republika Slovenija ocenjuje leto 2007 kot prvo leto prodaje bioloških goriv v motornih bencinih. 4.4.1 Stanje v regiji Proizvodnje biodizla se je v Pomurju lotil Intercorn Trading Jožef Jerič, proizvodno in dodelavno semenarsko podjetje. Za predelavo uporablja oljno ogrščico. Trenutna kapaciteta predelave oljne ogorščice v olje je 6.000 ton oljne ogorščice. To pomeni 2000 ton olja. Predelava olja v biodizel je okoli 1800 ton na leto. Dodatno se predela tudi okoli 100 ton bio kurilnega olja. Iz predelave masti, loja in rabljenega olja se pridobi okoli 2.200 ton biodizla. Podjetnik načrtuje nadaljnjo povečanje dejavnosti predelave oljne ogorščice v olje, čiščenje olja, pripravo katalizatorja, predelavo oljne ogorščice v metilestre maščobnih kislin in glicerina na osnovi sinteze, skladiščenja surovin, polizdelkov in končnih izdelkov. V prihodnosti načrtuje tudi investicijo v kogeneracijski agregat elektro moči okoli 50 kW. Tako načrtuje proizvodnjo električne energije okoli 300.000 kWh na leto. Slika 23: Sistem proizvodnje biodizla v Gančanih, Intercorn Trading Jožef Jerič

Vir: Arhiv LEA Pomurje V regiji se poraba biodizla ne beleži, vendar ocenjujemo, da je le-ta v letu 2005 znašala okrog 56.000 litrov (osebna komunikacija). 4.5 Energija sonca 4 Sistemi za izkoriščanje sončne energije temeljijo na preprostem principu, znanem že stoletja: sonce segreva vodo, shranjeno v temnem zbiralniku. Sodobni solarni sistemi so učinkoviti in

4 Vir: ESTIF evropsko združenje za solarno energijo


61


zelo zanesljivi. Spekter načinov izrabe energije sonca je zelo širok: od ogrevanja sanitarne vode in ogrevanja prostorov v stanovanjskih in poslovnih stavbah do ogrevanja vode v plavalnih bazenih, solarnega hlajenja, toplote v industrijskih procesih in razsoljevanja vode za pitje. Priprava sanitarne tople vode je danes najbolj razširjen način izkoriščanja sončne energije. V nekaterih državah ta princip postaja v stanovanjski gradnji že skoraj pravilo. V odvisnosti od lokalnih podnebnih razmer in zasnove sistema je mogoče zadovoljiti skoraj 100% vseh potreb po topli vodi. Večji sistemi lahko obenem prispevajo znaten delež energije za ogrevanje bivalnih prostorov. Adsorbcijske toplotne črpalke, ki so priključene s sprejeminiki sončne energije (sončni kolektorji) lahko izkoriščajo toplotno energijo sonca za proizvodnjo hladu in/ali razvlaževanje zraka na podoben način kot hladilniki ali običajne klimatske naprave. Potreba po hlajenju je navadno največja ravno takrat, ko je sončno sevanje najintenzivnejše, zato toplotna energija sonca zelo ustreza temu principu. Solarno hlajenje se že uspešno uveljavlja v praksi. Z nadaljnjim zniževanjem cene tehnologije je poleg manjših sistemov v prihodnosti realno pričakovati tudi izgradnjo večjih sistemov za solarno hlajenje. Sončna energija je osnova za praktično vse procese, ki se odvijajo v naravi, vključno s človeškim življenjem. To je čista in brezplačna oblika energije, dostopna domala povsod. Sončna energija bo na voljo v neomejeni količini že nekaj prihodnjih milijard let. Največja možna izraba solarne toplotne energije je nujen korak k zagotovitvi trajne oskrbe z energijo in za ohranitev našega planeta ter zdravja prihodnjih generacij. Tabela 22: Sončno obobsevanje (kWh/ m2·dan), H območje:

Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Leto

1.11 2.04 3.21 4.44 5.49 5.90 5.99 5.26 3.73 2.19 1.24 0.92 3.46

Slika 23: Sončno obsevanje v Sloveniji


62


Vir: http://www.uradni-list.si/priloge/RS_-2002-042-02012-OB~P004-0000.PDF V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je trg solarne toplotne energije rasel z letno stopnjo 13,6%. Po letu 2000 je vsako leto vgrajenih več kot milijon kvadratnih metrov novih sprejemnikov sončne energije (SSE). Konec leta 2003 je bilo tako v državah EU skupaj vgrajenih skoraj 15 milijonov m2 SSE. Res pa je tržni delež zelo neenakomerno razporejen: 80% trga je omejenega na zgolj tri države. EU si je za cilj postavila 100 milijonov m2 delujočih SSE. Če bi vse države sledile grškemu zgledu glede števila oziroma površine solarnih naprav na prebivalca, bi bil ta cilj danes že izpolnjen. Tudi v državah, ki na tem področju trenutno zaostajajo, je opaziti napredek. V Španiji na primer se je v minulih petih letih trg štirikratno povečal. K temu so precej prispevali strogi predpisi na lokalnih ravneh. Hitreje kot povprečje EU narašča trg na primer tudi v Italiji in Franciji ter drugih državah z velikim potencialom za izrabo toplotne energije sonca. Tehnični potencial za izrabo solarne energije je bil v državah EU pred njeno širitvijo v letu 2004 ocenjen na 1,4 milijarde m2. Ta količina bi zadoščala za proizvodnjo 682 GWh (59 Mtoe oziroma 59 milijonov ton naftnega ekvivalenta) toplote na leto, kar bi ustrezalo: • 6% rabe končne energije v državah članicah EU-15, • 30% nafte uvožene v EU z Bližnjega vzhoda. Navkljub pozitivnemu razvoju v zadnjih letih je ta potencial v veliki meri še neizkoriščen. Združenje ESTIF (European Solar Thermal Federation) je predlagalo, da bi uporaba sončne energije postala obvezna v primeru rekonstrukcij ali novogradenj stanovanjskih stavb. V državah EU-15 bi to pomenilo vgradnjo 200 milijonov m2 SSE do leta 2015. V Sloveniji imamo vgrajenih čez 100.000 m2 sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode in približno 80 kW sistemov sončnih celic, ki z elektriko v glavnem oskrbujejo


63


planinske koče in posamezne naprave. Država ima glede na možen potencial (23.000 TWh) sončnega sevanja 300-kratno porabo sedanjih vseh energentov letno in bi celotno preskrbo energije zagotovili z napravami površine 50 km2. Slika 24: Stroški segrevanja potrošne vode za enodružinsko hišo z različnimi energenti

Vir: http://www.termotehnika.com/toplotna_crpalka.php V stavbah se sončna energija izkorišča predvsem na pasivni sistem, aktivno in s fotovoltaiko. Elementi, ki izkoriščajo pasivno rabo energije so okna, sončne stene, stekleniki in drugi gradbeni elementi za ogrevanje stavb, osvetljevanje in prezračevanje. Aktivna izraba sončne energije poteka s pomočjo sončnih sprejemnikov toplote. Bistevni element je absorber, ki prenese toploto iz plasti kovine na vodo ali zrak, ki teče skozenj. Fotovoltaika je pretvorba sončne energije v električno energijo. Sončne celice so sestavljene iz polprevodnega materiala. Slika 25: Fotovoltaika


64


Vir: Arhiv LEA Pomurje Sončne celice se povezujejo v sončne module. Uporabljamo jo predvsem v oskrbi odročnih naselij in stavb, oddaljenih naprav in že tudi v cestni informatiki. Prednosti izkoriščenja sončne energije so v okolju prijazni energiji, brez emisij, ne onesnažuje okolja, s tem se zmanjšuje učinek tople grede, proizvodnja in poraba sta na istem mestu. Slabosti so zaradi različnega sončnega obsevanja posmeznih lokacij, cena energije iz takih sistemov je še vedno draga zaradi velike investicije. Priča smo nenehnemu dvigovanju cen energentov, ki jih potrebujemo za ogrevanje stavb in pripravo tople sanitarne vode. Do nedavnega so bile vračilne dobe za uporabo solarnih sistemov od 10 in več let, kar je bila posledica precej nizke cene kurilnega olja in drugih energentov. Večina se jih predvsem iz ekonomskega razloga zato tudi ni odločila za izrabo sončnega sevanja. Glede na trend rasti cen goriva v zadnjem letu pa že lahko govorimo o 7-letni vračilni dobi pri uporabi solarnega sistema za pripravo sanitarne tople vode. Vgradnja solarnega sistema je torej ekonomična že na krajši čas in glede na svojo življenjsko dobo 25 let pomeni bistvene letne prihranke. Z zmanjševanjem porabe energentov se občutno zmanjšajo vplivi na okolje, s tem doprinesemo k varovanju virov energije in k zaščiti zemeljske atmosfere. Sončna energija je eden redkih energetskih virov, ki je relativno enakomerno porazdeljen po zemeljski obli. V področjih severnih zemljepisnih širin med 40-50°, to je v področju, kjer leži tudi Slovenija, je letno sončno obsevanje med 1000 in 1500 kWh/m2. Za inženirsko prakso se poslužujemo dolgoletnih meteoroloških podatkov, saj je napoved obsevanja preko dneva in mesecev bistvena pri zahtevnejših analizah. Za večje kraje v Sloveniji imamo na voljo različne baze meteoroloških parametrov trajanja sončnega obsevanja in vsote sončnega sevanja ter difuzno sončno sevanje.


65


Velik potencial varčevanja ob hkratnem kratkoročnem ekonomskem efektu ponuja danes ogrevanje sanitarne vode. Tako predstavljajo sončni kolektorji v povezavi s centralnim ogrevalnikom sanitarne vode prav v poletnih mesecih najzanimivejšo alternativo za ogrevalni kotel: potreba po energiji za ogrevanje sanitarne vode je v veliki meri konstantna in neodvisna od letnega časa. Predvsem v poletnih mesecih se časovno ujemata potreba po energiji in ponudba sončne energije. Pravilno dimenzionirane naprave s sončnimi kolektorji z med seboj usklajenimi sistemskimi komponentami lahko prihranijo 50-60% letne potrebe po energiji za ogrevanje sanitarne vode v eno- in dvodružinskih hišah. V preostalih mesecih ogrevanje sanitarne vode dopolnjuje drug neodvisen vir toplote - praviloma nizko temperaturni oljni/plinski ogrevalni kotel ali še bolje - kondenzacijski kotel. Od 8760 letnih ur je na razpolago približno 1400 do 1900 sončnih ur. Primer porazdelitve sončne energije v teku leta se lahko vidi na sliki 26. Slika 26: Primer mesečnega števila sončnih ur

0

50

100

150

200

250

300

povp

rečno tra

janje

sončneg

a

seva

nja

v h

/mes

ec

januar april julij oktober

2004 povp.1981-90

Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2003 in lastni izračuni. Sončno sevanje je tok energije, ki ga sonce enakomerno oddaja na vse strani. Do zunanje atmosfere prispe moč sevanja 1,36 kW/m2 (t.i. solarna konstanta). Ob prehodu skozi zemeljsko atmosfero sevanje zaradi odboja, raztrosa in absorbcije na prašnih delcih in molekulah plinov oslabi. Sončno sevanje pri tem razpade na dve komponenti :

� direktno sevanje - del sevanja, ki neovirano prodre skozi atmosfero � difuzno sevanje - del sevanja, ki se zaradi prašnih delcev in molekul odbije oz.

absorbira in neusmerjeno prispe na zemeljsko površino.

Vsota direktnega in difuznega sevanja se imenuje globalno in je v letnem povprečju v Sloveniji cca. 1200 kWh/m2, kar ustreza vsebnosti energije približno 120 litrov kurilnega olja. Glede na tip kolektorja se lahko do okoli 75% globalnega sevanja pretvori v toploto.


66


Vrste sončnih kolektorjev (SSE – sprejemniki sončne energije) in pravilna usmerjenost5 Vemo, da sončni kolektorji ali sprejemniki sončne energije (krajše SSE) pretvarjajo sončno energijo v toplotno in jo nato predajo nosilcu toplote, najpogosteje je to voda. Učinkovitost SSE nam pove, kolikšen delež vpadle sončne energije lahko SSE prenese na nosilec toplote, to je vode. Nagibni kot sončnih kolektorjev glede na površino zemlje je pomemben za najvišji možni sprejem energije. Optimalni nagibni kot je odvisen od časa koriščenja kolektorjev, ker se položaj sonca preko leta spreminja. Za Slovenijo je, glede na čas koriščenja, nagibni kot med 35-45° idealen kompromis med najvišjim položajem sonca poleti (nagibni kot 30°) in najnižjim položajem sonca pozimi (nagibni kot 60°). Na osnovi položaja sonca čez dan bi se morali kolektorji usmeriti po možnosti na jug. Odstopanja od smeri jug do 20° v poletnih mesecih skorajda nimajo vpliva na izkoristek energije. Gledano preko leta pridemo do razlik do 2%. Slika 27: Delitev sončnih kolektorjev po učinkovitosti delovanja:

1. kolektorji brez pokritja (npr. sončni strešniki)

Vir: http://www.geasol.si/slo/solarni_sistem_01.htm

2. ploščati kolektorji brez selektivnega nanosa ( npr. samogradnja kolektorjev)

Vir: http://www.gi-zrmk.si/oddelki/energija/sse.htm 3. ploščati kolektorji s selektivnim nanosom

5 ENSVET


67


4. ploščati vakuumski kolektorji

5. vakuumski cevni kolektorji

Vir: http://www.heliostar.cz/

Vir: http://www.viessmann.si/web/slovenia/si_publish.nsf/Content/Vitosol300_slovenia Primer solarnega sistema za enodružinsko hišo6 Podatki naprav: enodružinska hiša nagib strehe 40° na horizontalo usmerjenost na jug število oseb O = 4, srednje zahteve glede potrebe po vodi temperatura tople vode: Tt = 45&degC temperatura hladne vode: Th = 10&degC v obdobjih slabega vremena in izven predvidenega časovnega obdobja uporabe dobavlja preostalo toploto Viessmannov oljni/plinski kotel.

• tip kolektorja: 3 kolektorji Vitosol 100 s skupno kolektorsko površino 5,1m².

Poraba tople vode: Izbrana poraba tople vode po VDI 2067, temperatura vode 45°C Vp = 50L (na dan * oseba) Iz tega izhaja poraba tople vode za 4 osebe 200L na dan. Prostornina ogrevalnika: Glede na dnevno porabo pri izbrani temperaturi ogrevalnika sanitarne vode Togr. = 50°C Vogr.min = [ 2 * V p * O * (Tt - Th) ] / [ Togr - Th ] = [ 2 * 50 * 4 * ( 45 - 10 ) ] / [ 50 - 10 ] = 350 litrov.

6 Vir:ENSVET


68


Za ta primer se priporoča ogrevalnik Vitocell-V 300 s prostornino 200L kot predgrelni ogrevalnik ob obstoječem ogrevalniku ali bivalentni ogrevalnik Vitocell-B 300 s prostornino 350L. Površina kolektorjev: Na osnovi določenih meteoroloških razmer so za prakso dovolj natančne ocenitve po tabeli. Da dobimo pregled čez solarno stopnjo pokrivanja za ogrevanje sanitarne vode, se priporoča izračun na osnovi tabele z upoštevanjem navad uporabnika. Izračunana stopnja pokrivanja naj bi znašala 40 do 60%.

Poraba tople vode Vp [ litri / dan*oseba ]

stanovanja - visoka zahtevnost - srednja zahtevnost - majhna zahtevnost

60 do 120 30 do 60 15 do 30

hoteli, penzioni, domovi - sobe s kopalnico in tušem - sobe s kopalnico - spbe s tušem - ostali hoteli - domovi, penzioni

170 do 260 135 do 196 74 do 135 35 do 60 37 do 74

Potrebna površina kolektorjev A Uporaba ( v časovnem obdobju od

aprila do septembra ) Vitosol 100

Vitosol 200

Vitosol 300

Ogrevanje sanitarne vode Eno in dvodružinske hiše [ m²/osebo] Večstanovanjske zgradbe [ m²/osebo]

1,50 1,10

0,90 0,70

0,80 0,60

Ogrevanje sant. zgradbe [ m²/m² stan pov. ] 0,10 0,008 0,007

Notranji bazeni s prekritjem [ m²/m² batenske pov. ] brez prekritja [ m²/m² bazenske pov. ]

0,40 0,50

0,35 0,45

0,30 0,40

Zunanji bazeni s prekritjem [ m²/m² batenske pov. ] brez prekritja [ m²/m² bazenske pov. ]

0,70 0,90

0,55 0,75

0,50 0,70

Vir: http://www.isp.si/clan_obnov.html#


69


Slika 28: Stopnja solarnega pokritja po posameznih mesecih v letu, izražena v %

13

39

61

81

9399 99

9184

51

16

6

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec

stopnja

sola

rneg

a pokr

ivan

ja (%

)

Vir: ENSVET Vsi izračuni so narejeni ob predpostavki, da ima ogrevalni kotel regulacijo predtoka v odvisnosti od zunanje temperature in tehnični izkoristek 93%. V primeru, da imamo doma starejši kotel s tehničnim izkoristkom 75%, je letni prihranek olja bistveno večji, tudi do 50%, kar pa v primeru večjega letnega prihranka pomeni vračilno dobo že od 5 let navzgor. Projektiranje takega sistema pa je potrebno prepustiti izkušenemu projektantu z referencami, saj lahko vgradite še tako kvalitetne sprejemnike sončne energije, pa bo učinkovitost sistema zaradi napačnih ostalih elementov delovala z dosti manjšim izkoristkom od predvidenega. Slika 29: Ekološki pogled na solarne sisteme - emisije

Vir: prirejeno po ENSVET

solarni sistemi - emisije

0 100 200 300 400

500 600 700 800

CO2 SO2 NOX CO prah

kg/leto

brez solarne naprave s solarno napravo


70


4.5.1 Stanje na območju Pomurja Potencial izkoriščanja sončne energije za proizvodnjo tople sanitarne vode in električne energije v Pomurju je zelo velik. Ker pa je sončnih dni pozimi premalo, pa pogoji izkoriščanje izključno sončne energije za ogrevanje stanovanj v regiji niso primerni. V regiji je po evidenci sofinanciranja vgradenj kolektorjev s strani Ministrstva za okolje in prostor (MOP) do vključno leta 2006 ter obstoječem seznamom vgradenj kolektorjev v regiji za enako obdobje s strani Tehnološkega grozda inštalaterjev energetikov vgrajenih 158 sončnih kolektorjev s skupno površino 1004 m2. V spodnji tabeli je prikazana proizvodnja oz. poraba energije iz solarnih sistemov za pripravo tople sanitarne vode . Tabela 23: Vgradnja solarnih sistemov za pripravo tople sanitarne vode v Pomurju Število inštalacij Površina v m2 Energija v kWh 158 1004 451.800 Vir: obstoječa evidenca sofinanciranih vgradenj in evidenca Tehnološkega grozda inštalaterjev energetikov V regiji trenutno ni vgrajenega nobenega solarnega sistema za pridobivanje električne energije – fotovoltaike.


71


4.6 Geotermalna energija V Sloveniji obstaja velik potencial za izkoriščanje nizkoentalpijskih termalnih virov. Nizkoentalpijski termalni viri se izrabljajo za neposredno uporabo (balneologija, agrikultura, akvakultura, industrijska uporaba in ogrevanje prostorov). Potencialne investitorje spodbujajo k razmišljanju o izrabi geotermičnega potenciala nihanja cen energentov na trgu in pa seveda ustvarjanje dodatne vrednosti pri neenergetski izrabi vode (kopališča, zdravilišča, ipd.). Osnovne informacije, ki so potrebne za oceno izkoristljivosti energije iz Zemljine notranjosti, nam dajo geološke raziskave. Te morajo odgovoriti na vprašanja, povezana s pogoji nastopanja geotermalnih virov (obstoj, prostorsko razširjanje, temperatura) ter pogoji zajema in izkoriščanja termalnih virov in s tem povezanimi tehnološkimi zahtevami (izkoristljivost, kapaciteta, ekološki vidik izkoriščanja, vzdrževanje,...). Slika 30: Temperature na 1000 m globine

Austria

Croatia

Hungary

Italy

Scale (km)0 10 20 30 40

LegendLjubljana

Kranj

Jesenice

Koper

N. Gorica

N. Mesto

Celje

Velenje

Maribor

Ptuj

M. Sobota

Croatia

Temperature (°C) at 1000 m depth

30

interpolation method: kriging

isotherm (°C)

borehole withgeothermal data

101520253035404550556065707580

Vir: Slovenian geothermal profile 2004, M. Sc. Andrej Lapanje, M. Sc. Dušan Rajver and M. Sc. Joerg Prestor, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana Neposredna uporaba geotermalne energije v Sloveniji se nanaša predvsem na ogrevanje prostorov, kopanje in plavanje (vključno z balneologijo), manj pa za tople grede, daljinsko ogrevanje, klimatizacijo zraka, industrijsko uporabo in za geotermalne toplotne črpalke. V letu 2004 je na 27 lokacijah z inštalirano kapaciteto 45 MWt znašala skupna neposredna uporaba okrog 616 TJ. Upoštevane so tudi geotermalne toplotne črpalke v petih termalnih centrih. Inštalirana moč vsaj 300 talnih toplotnih črpalk pa dosega 3,35 MWt. Le-te izrabljajo letno približno 70 dodatnih TJ zemljine toplote. Vključno z geotermalnimi toplotnimi


72


črpalkami znaša torej inštalirana termalna moč vseh uporabnikov 48,4 MWt, izkoriščena toplotna energija pa 686 TJ/leto. Kopanje in plavanje vključno z balneologijo (32 %) ter ogrevanje prostorov vključno z daljinskim ogrevanjem (34 %) sta pri nas glavni vrsti izrabe termalne vode. Ostale vrste izrabe so še: ogrevanje toplih gred (15 %), geotermalne toplotne črpalke (14 %), klimatizacija (3 %) in industrijski procesi (2 %). Določen odstotek uporabljene energije na petih lokacijah gre letno skozi (večje) geotermalne toplotne črpalke (GTČ) za ogrevanje prostorov, sanitarno toplo vodo in ogrevanje vode za plavalne bazene. Skupna energetska izraba je z delno posodobljenimi podatki iz leta 2005 znašala 686 TJ/leto. Instalirana toplotna moč posameznih geotermalnih virov se po podatkih anket, ki se izvajajo vsakih 5 let, spreminja. Ta je za direktno uporabo toplote odvisna od razlike med vhodno in izhodno temperaturo ter od najvišjega možnega pretoka vode. Maksimalni pretok se je v zadnjih petih letih zvišal pri nekaterih glavnih uporabnikih zaradi izboljšav v konstrukciji vrtin in črpalk, kot na primer, v Moravcih in Banovcih, medtem ko se je pri nekaterih drugih (Murska Sobota, Šmarješke Toplice, Terme Olimia) znižal. Na nekaterih lokacijah so take spremembe vidne v njihovih zmogljivostih. Glavni direktni uporabniki geotermalne energije z najvišjo inštalirano toplotno močjo so Terme 3000 v Moravcih, Terme Čatež in Cvetje Čatež. Na dejansko energetsko izrabo pa pokaže seveda le poprečni pretok termalne vode pri celoletni izrabi, ki se je v zadnjih desetih letih rahlo povišal zavoljo novih vrtin in tehničnih izboljšav le v Moravcih, seveda tudi na račun znižanja tlaka v vodonosniku. V Šmarjeških Toplicah se je povprečen pretok vode precej znižal. V Termah Olimia pri Podčetrtku, na primer, se je pretok prepolovil, prav tako v vrtinah Cvetja Čatež zaradi dejanskega znižanja izkoriščanja termalne vode. Glavni letni uporabniki geotermalne energije so Moravci (140 TJ) in oba uporabnika pri Čatežu, Terme (173 TJ) in Cvetje (69 TJ). Pri povprečni letni uporabi (v letu 2004) se izrablja predvsem pretok vode v intervalu 30 – 39,9 °C (okrog 32 %) in preko 60 °C (okrog 34 %), manj v intervalu 20 – 29,9 °C ter precej manj v razponu 40 – 59,9 °C. V zadnjih letih se je izboljšalo vladno financiranje za učinkovito uporabo energije. “Javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja” je na primer podprl tri projekte, izvedene v letu 2004, in štiri projekte v letu 2005 za raziskave in izkoriščanje termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji. Iz strukturnih skladov Evropske skupnosti so precejšnja sredstva črpala prav slovenska zdravilišča in toplice za investicije v nove nastanitvene in rekreativne zmogljivosti. Po drugi strani je trenutna energetska situacija vzbudila večje povpraševanje po geotermalnih toplotnih črpalkah. Vir: http://www.e-m.si/eges/2006_02/101-105.pdf Stranski produkti, ki jih lahko pridobimo iz geotermalne vode Vse energije, ki jo geotermalna voda zagotavlja, pa se ne izrabi. Neizrabljena energija daje t.i. geotermalni odpad in benzenski odpad, ki se lahko koristno uporabi v rastlinjakih. Ostali stranski produkti, ki jih lahko pridobimo iz geotermalne vode so CO2 ter metan. Pridobivanje CO2 iz geotermalne vode ima dvojno korist: prvič je CO2 uporaben za vrsto stvari, ena od teh je da pospešuje rast nastlin, druga pa da če preprečimo emisijo plina v atmosfero ne plačujemo nepotrebnih ekoloških taks. Če obdržimo CO2 v geotermalni vodi


73


preprečimo tudi delno obarjanje CaCO3. CO2 se lahko uporablja tudi za vakumsko pakiranje zelenjave,... Metan je drug plin, ki ga vsebuje geotermalna voda. Odvzamemo ga lahko že pri ustju vrtine in ga porabimo za gorivo v gorilcu z notranjim izgorevanjem. Voda iz globjih vrtin vsebuje tudi številne zdravilne minerale, ki se lahko uporabijo v zdravstvu. (vir: http://www.geo-zs.si/). Toplotne črpalke7 Ogrevanje s toplotno črpalko predstavlja energetsko učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja. Toplotne črpalke so naprave, ki izkoriščajo toploto iz okolice, ter jo pretvarjajo v uporabno toploto za ogrevanje prostorov in segrevanje sanitarne vode. Toplota, ki jo iz okolice črpajo toplotne črpalke, je v različne snovi akumulirana sončna energija, zato predstavlja obnovljivi vir energije. Toplotne črpalke izkoriščajo toploto zraka, podtalne in površinske vode, toploto akumulirano v zemlji in kamnitih masivih, lahko pa izkoriščajo tudi odpadno toploto, ki se sprošča pri različnih tehnoloških procesih. Ogrevanje s toplotno črpalko imenujemo tudi alternativno ogrevanje, saj spada pod alternativne vire energije, ravno tako kot sonce, veter, biomasa … Tehnologije Fizikalno načelo delovanja toplotne črpalke je, da prenaša toplotno energijo iz nižjega temperaturnega potenciala na višjega ali obratno. Princip delovanja toplotne črpalke je v bistvu obraten od delovanja hladilnika. Toplotna črpalka za delovanje potrebuje medij. Medij imenujemo tudi hladivo. Hladiva so snovi, ki se uparjajo pri nižji temperaturi, pri višjih temperaturah in tlakih pa kondenzirajo. Zraku ali vodi (ali kakšnemu drugemu mediju) jemlje toploto in jo oddaja vodi (ali zraku), ki jo segreva. Toplotne črpalke uporabljamo v glavnem za pripravo tople sanitarne vode - za ogrevanje prostorov se uporabljajo v glavnem za nizkotemperaturne sisteme. Za delovanje toplotne črpalke je potrebna elektrika. Razmerje med pridobljeno energijo in vloženim delom imenujemo grelno število, ki se giblje med 2,5 in 3,5 - pri novejših izvedbah še več oz. poenostavljeno: pri pridobljenih 3 kWh energije se plača samo 1 kWh. V praksi se največ uporabljajo toplotne črpalke zrak/voda, voda/voda in zemlja/voda. Toplotne črpalke po sistemu zrak/zrak so klimatske naprave za ohlajanje zraka v prostoru. Glede na način izdelave jih delimo na kompaktne (toplotna črpalka je prigrajena bojlerju) in ločene (split) - v tem primeru je običajno toplotna črpalka v enem prostoru, bojler pa v drugem. Kompresorske toplotne črpalke Toplotna črpalka je sestavljena iz uparjalnika, ki odvzema toploto okolice (vode, zraka, zemlje), v njem se pri nizki temperaturi uplini delovna snov (hladivo), ki nato potuje v kompresor. Ta pare stisne in jih dvigne na višji tlačni in temperaturni nivo. Vroče pare v 7 http://www.prihodnostjeobnovljiva.org/index.php?l1=vrste&l2=crpalke


74


kondenzatorju kondenzirajo pri višji temperaturi in pri tem oddajo kondenzacijsko toploto ogrevanemu mediju. Delovna snov nato potuje preko ekspanzijskega ventila, kjer se ji zniža tlak nazaj v uparjalnik in proces se ponovi. Vsa toplota pridobljena iz okolice je brezplačna. Da jo iz nizkotemperaturnega nivoja dvignemo na visokotemperaturni nivo, je potrebno vložiti nekaj dela.Tako je za delovanje toplotne črpalke potrebna električna energija za pogon agregata, ki ga sestavljata kompresor in ventilator. Razmerje med plačano energijo (elektriko) in brezplačno energijo (pridobljeno iz okolice) je običajno 1/3 in pri najnovejših črpalkah celo do 1/5 in več. To pomeni, da pri 3 kWh pridobljene toplotne energije uporabnik plača 1 kWh, 2 kWh pa dobi brezplačno. Razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vloženim delom imenujemo grelno število. Njegova vrednost zavisi od vrste toplotne črpalke in vira okoliške toplote. Letna grelna števila znašajo v povprečju 3 do 4 in tudi več. Poznamo tri osnovne izvedbe toplotnih črpalk glede na medij (okolico), ki ga hladimo in medij, ki ga ogrevamo. Tako poznamo sisteme toplotnih črpalk zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda. Pri označevanju tipa toplotnih črpalk se na prvo mesto postavlja medij, ki ga hladimo, na drugo mesto pa medij, ki ga grejemo. Toplotne črpalke zrak/zrak pa so v bistvo vse vrste klimatizerjev, ki ohlajajo in vzdržujejo temperaturo v določenem prostoru in toploto predajajo na zrak v sosednjem prostoru ali okolico. Za ogrevanje zgradb pa potrebujemo poleg zadostne količine toplote tudi zadosten temperaturni nivo grelnega medija. Najprimernejše je talno ogrevanje, kjer zadostuje režim 40/30 °C. V tem primeru lahko namesto klasičnega kotla kot generator toplote uporabimo toplotne črpalke. Čim manjša je temperatura predtoka, tem boljši je GRELNO ŠTEVILO toplotne črpalke. Pri uporabi novih tehničnih rešitev, je zelo pomembna tudi zaščita okolja, zato se kot delovno snov (hladivo) največ brezfreonsko hladivo R 407 C in R 134 a. Glede oblike poznamo dve izvedbi toplotnih črpalk. V kompaktni izvedbi sta toplotni črpalka in hranilnik toplote (vode) v enem sklopu. V primeru, da je toplotna črpalka ločena od hranilnika vode imenujemo takšno izvedbo split ali ločena izvedba. Glede na obratovanje poznamo dva načina obratovanja toplotnih črpalk in sicer bivalentno obratovanje in monovalentno obratovanje. Kadar je toplotna črpalka za ogrevanje objekta in tople sanitarne vode instalirana dodatno k kotlu centralne kurjave, imenujemo tak način obratovanja bivalenten. Dejansko pa ločimo tri načine bivalentnega obratovanja v kombinaciji s toplovodnim kotlom in sicer: bivalentno alternativno, bivalentno vzporedno in bivalentno delno vzporedno. Tako lahko s pomočjo regulacije izbiramo poljubno obratovanje pri določenih zunanjih temperaturah. Pri bivalentnem vzporednem obratovanju pa imamo dva neodvisna generatorja toplote, ki se v primeru izpada enega nadomeščata. Pri monovalentnem načinu obratovanja toplotna črpalka deluje samostojno pokrije celotne zahteve po toplotni energiji skozi celotno ogrevalno sezono. Vir: http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm


75


Slika 31: Delovanje kompresorske toplotne črpalke

Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Publikacije.URE/URE1-12.htm Absorbcijske toplotne črpalke Absorpcijske toplotne črpalke se od kompresorskih ločijo po tem, da imajo namesto mehanskega kompresorja t. i. toplotni kompresor, ki kot pogonsko energijo izkorišča različne energijske vire (bioplin, fosilna goriva ipd.). Uporaba absorpcijskih toplotnih črpalk v gospodinjstvih ni razširjena. http://www.prihodnostjeobnovljiva.org/index.php?l1=vrste&l2=crpalke Z absorpcijsko toplotno črpalko lahko zadostimo potrebe po toplotni in hladilni energiji. Absorpcijska toplotna črpalka omogoča, da se lahko dovedena primarna energija (v našem primeru plin) neposredno pretvori v grelno in hladilno energijo brez vmesne pretvorbe v električno energijo. Toploto, ki se odvaja iz sistema, lahko uporabimo ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Stanje hladilne vode na izstopu je na višjem temperaturnem nivoju kot stane vode na vstopu v toplotno napravo. Toploto, ki se v sistem dovaja na uparjalniku, pa je možno prenesti na zrak, ki ga uporabimo za hlajenje prostorov. Za ogrevanje uporabljamo absorpcijsko toploto in toploto kondenzacije. V generator se dovaja toplota, ki nastane z zgorevanjem primarnega vira, to je zemeljskega plina. V primeru hlajenja toploto, ki se dovaja uparjalniku odvzamemo zraku ali vodi. Uporabimo lahko več virov nizko - temperaturne toplote za uparjanje: zunanji zrak, površinske vode, podtalnico, zemljo in kamnite masive. Znižanje stroškov ogrevanja in hlajenja ter emisij CO2, dosežemo z uporabo absorpcijskih toplotnih naprav za istočasno ogrevanje in hlajenje. Hlajenje s plinom je prijazno do okolja, saj naprave ne uporabljajo hladiv na osnovi CFC - jev, prav tako pa so zanemarljive emisije SO2 inNOX. Specifičnost teh naprav je, da lahko toploto v uparjalnik dovajamo iz okoliškega zraka, ali drugih virov ter lahko uparjalnik v primeru, da objekt hladimo, uporabimo za pripravo hlajenega medija. Z nekaterimi enostopenjskimi napravami dosegamo učinkovitost preko 1, 5, kar za 50 % presega vrednosti klasičnih ogrevalnih naprav. Zaradi teh razlogov so absorpcijske toplotne črpalke za ogrevanje in hlajenje primerne tudi za uporabo v hišnih sistemih manjših toplotnih moči. Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT200.htm


76


Slika 32: Delovanje absorbcijske toplotne črpalke

Vir: : http://www.heatpumpcentre.org/ Adsorpcijske toplotne črpalke Med sorpcijske toplotne sisteme, ki za pogon ne uporabljajo električne energije, temveč sončno energijo in toploto dimnih plinov, štejemo adsorpcijske toplotne naprave. Z adsorpcijsko napravo lahko hkrati pridobivamo grelno in hladilno toploto, enako kot v primeru ostalih toplotnih črpalk. Zaradi tega je adsorpcijska naprava uporabna tudi za ogrevanje in klimatizacijo prostorov s sončno energijo. Tudi na področju solarne tehnologije se posveča veliko truda proučevanju sorpcijskim lastnostim različnih materialov, da bi med njimi izbrali najprimernejšega za adsorpcijsko shranjevanje toplote. Namen uporabe procesa adsorpcije v ogrevalni tehniki pa je doseči višje izkoristke pretvorbe primarne energije. Intenzivni razvoj sorpcijskih toplotnih sistemov pogojujejo v največji meri tudi zahteve po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter tudi vedno manjša zaloga fosilnih goriv. Adsorpcijske toplotne naprave so zaradi nižjih toplotnih zahtevnejšega termodinamičnega procesa dražje kot klasične absorpcijske naprave. V prihodnosti se predvideva njihova uporaba predvsem v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja. V ogrevalni tehniki gre razvoj v smeri integriranja adsorpcijske naprave v ogrevalno napravo s ciljem izboljšanja izkoristka klasičnih ogrevalnih naprav. Prav tako se v solarni tehnologiji posveča veliko pozornosti termokemičnem shranjevanju toplote. Za shranjevanje sončne energije se razvijajo toplotni hranilniki, s katerimi bomo v poletnih mesecih zbrali in shranili toliko sončne energije – toplote, da jo v nizkoenergijski hiši lahko uporabimo za ogrevanje vso zimsko obdobje. Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT84.htm


77


Slika 33: Delovanje adsorbcijske črpalke

HT - hranilnik toploteU - uparjalnikK - kondenzatorPT - prenosnik toplote

ogrevalnisitem

U/K

PT3

SLIKA 2 Procesni diagram ZEOLIT - VODA

sek.krog

HT PT1 Zeolitni moduli

prim.krog

U/K

PT2

gorilnik

zem.plin

zrak dim.plini

ter.krog

okolica

Qu

Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT84.htm 4.6.1 Geološke značilnosti vododnosnih plasti na območju Pomurja ter izraba geotermalne energije v Pomurju Dokazane ali možne geotermalne vire, ki bi se v Sloveniji lahko ekonomično izkoriščali, najdemo predvsem v Pomurju. Temperature v globini, na primer, na 1000 m, so pri nas večinoma višje od poprečja. Obstajajo znaki, da je v predterciarni karbonatni podlagi na območju severovzhodne Slovenije bil razvit visokotemperaturni geotermalni sistem s temperaturo, višjo od 150 °C, vendar je potrebno razširjenost in produktivnost tega sistema še dokazati. Šele nato pridejo v poštev študije izvedljivosti proizvodnje električne energije. Vodonosne plasti na obočju Pomurja:

• Plasti na globini od 300 do 500 m. Vodonosne kamnine so Pliocenski peščenjaki z

dobro prepustnostjo in nizko mineralizacijo. Temperatura geotermalne vode se giblje od 30 –50 °C.

• Plasti na globini od 800 and 1200 m. Vodonosne kamnine so heterogeni Miocenski peščenjaki s srednjo prepustnostjo in srednjo mineralizacijo. Temperatura vode se giblje od 50-75 °C.

• Globje ležeče plasti so na globini od 2000 to 5000 m. Vodonosne kamnine so

razpoklinski heterogeni Mezozoiski karbonati z odlično prepustnostjo in visoko mineralizacijo. Temperatura geotermalne voda se giblje od 120 do 230 °C.


78


Ko pride geotermalna voda iz vrtine na površje, kjer pritisk pade, se poruši karbonatno ravnovesje in pride do izločanja CaCO3. Karbonat se potem useda na cevi, skozi katere teče geotermalna voda in lahko povzroči zamašitev. Ta pojav preprečujejo z dodajanjem zaviralca obarjanja (Actiphos-om). Geotermalna voda vsebuje tudi povišano vrednost plina CO2, ki omogoča lažji dvig vode po vrtini in pri pritiskih, ki so v vodi. Ko je le-ta še v vodonosniku, preprečuje obarjanje-precipitacijo CaCO3. Ko voda pride iz vrtine, se CO2 na atmosferskem tlaku izloči in tako se poruši karbonatno ravnovesje in CaCO3 se izloči. Za sproščanje CO2 v atmosfero se plačuje ekološka taksa, ki je ob uporabi plina v koristne namene ne bi bilo. Slika 34: Vodni cikel in nastanek geotermalne vode v vodonosnih kamninah oz. slojih

Vir: Zasnova »kaskadnega« načina koriščenja geotermalne vode / energije v sistemu vrtin v gospodarne namene Osnovne karakteristike za izkoriščanje geotermalne vodev Pomurju: - Povišan geotermični gradient na območju eksploatacije

- Primerne lastnosti vodonosnega sloja oz. plasti in količine vode

- Primerne geokemične lastnosti geotermalne vode

- Čim krajša razdalja od vrtine-črpališča do porabnikov – primerna lokacija

- Dobre tehnološke karakteristike vrtine

65% slovenskega geotermalnega potenciala se nahaja v SV delu, v Pomurju. Najdemo dve temperaturni območji geotermalne vode:


79


• Nizkotemperaturni geotermalni sistemi s temperaturami od 50-70 °C • Visokotemperaturni geotermalni sistemi s temperaturami od 180-200 °C

Nizkotemperaturna geotermalna voda se nahaja po celotnem območju Pomurja v geoloških slojih imenovanih “Mura formacija”. Geotermalna voda se nahaja v globini do 1000 m. Te plasti sestavljajo različne gline in peski. V regiji se porabi 5.803 MWh energije, pridobljene s pomočjo toplotnih črpalk. Skupna količina izkoriščene geotermalne energije v Pomurju znaša 57.206 MWh, kar prikazuje tudi spodnja tabela. Tabela 24: Izraba geotermalne energije v občinah Pomurja

Lokacija Povprečni pretok Temperatura (ºC) Energija (kg/s) vhodna izhodna (TJ/leto)

Moravske Toplice 34,7 61 32 139,7 Murska Sobota 10 48,5 33 20,25

Terme Lendava - Petišovci 4 56 29 14,28 Lendava Elizabeta 3 64 44 7,91

Mala Nedelja 0,7 43 28 1,39 Banovci 5,1 68,4 33 23,8 SKUPAJ 57,5 207,33

Vir: EGES 2/2006, str. 101-105 Tabela 25: Geotermalne vrtine v Pomurju

ZAP.ŠT. VRTINA KRAJ OBČINA NAMEN UPORABE

1. Pt - 8 Petišovci Lendava priprav. za izkoriščanje

termalne vode


termalne vode

3. Pt - 20 Petišovci Lendava v uporabi TERME LIPE


termalne vode


termalne vode


termalne vode

7. Pt - 74 Trimlini Lendava v uporabi TERME LIPE

8. Le - 1g Lendava Lendava v uporabi TERME LIPE

9. Le - 2g Lendava Lendava za ogrevanje poslovnih

prostorov

10. Do - 1 Dobrovnik Dobrovnik priprav. za izkoriščanje

termalne vode

11. Do - 3g Dobrovnik Dobrovnik v uporabi OCEAN ORCHIDS

12. Mot - 1 Kobilje Kobilje priprav. za izkoriščanje

termalne vode

13. Fi - 5 Renkovci Turnišče priprav. za izkoriščanje


80


termalne vode

14. Fi - 14 Beltinci Beltinci priprav. za izkoriščanje

termalne vode

15. Fi - 3 Fokovci Moravske Toplice priprav. za izkoriščanje

termalne vode

16. Fi - 4 Strehovci Moravske Toplice priprav. za izkoriščanje

termalne vode

17. MS - 3 Mlajtinci Moravske Toplice priprav. za izkoriščanje

termalne vode

18. Mt - 1 Moravske Toplice Moravske Toplice v uporabi TERME 3000

19. Mt - 2 Martjanci Moravske Toplice priprav. za izkoriščanje

termalne vode





24. Mt - 8g Moravske Toplice Moravske Toplice v uporabi TURIZEM

METEOR

25. Rak - 1 Rakičan Murska Sobota priprav. za izkoriščanje

termalne vode

26. Peč - 1 Pečarovci Puconci priprav. za izkoriščanje

termalne vode

27. Dan - 1 Dankovci Puconci priprav. za izkoriščanje

termalne vode

28. Ve - 1 Banovci Veržej v uporabi TERME BANOVCI



31. Mo - 1 Moravci Ljutomer v uporabi SEGRAP d.o.o. Vir: arhiv LEA Pomurje


81


Slika 35: Karta geotermalnih vrtin v Pomurju

Vir: Arhiv LEA Pomurje V Pomurju imamo 31 proizvodnih vrtin, ki se večinoma izkoriščajo v turistične namene, vendar tudi za rastlinjake in ogrevanje stanovanj. V regiji imamo primer ogrevanja stanovanj v Murski Soboti in Lendavi ter izkoriščanje geotermalne energije za rastlinjake v Tešanovcih in Dobrovniku. V Murski Soboti se 300 stanovanj geotermalno ogreva skozi toplotne izmenjevalce, posebno od oktobra do aprila. V Lendavi se vrtina Le-2g zaenkrat uporablja za gretje trgovskega centra v bližini, priklop še nekaterih javnih objektov v širši okolici in s tem uvedba daljinskega ogrevanja pa je bil predviden v zimski sezoni 2005/06 (Kevrić, ustno sporočilo). Tu se načrtuje tudi izvedba reinjekcijske vrtine. V Moravskih Toplicah je sedaj višji pretok, kot pred petimi leti, toda nižja vhodna temperatura termalne vode. Posledično se je skupna izkoriščena geotermalna energija za ogrevanje prostorov in daljinsko ogrevanje v primerjavi z letom 1999 znižala.


82


Slika 36: Pridelava zelenjave v rastlinjaku Tešanovci, ogrevanem z geotermalno vodo –

geotermalni odpad – iz Zdravilišča Moravske Toplice

Vir: Arhiv LEA Pomurje 4.7 Energija vetra 8 Zemljino atmosfero, ki jo predstavlja plinast ovoj nad kopnom delimo glede na oddaljenost od kopnega na: troposfero, stratosfero, mezosfero in ionosfero. Območje oblakovnega pasu, ki ga imenujemo troposfera je povezavo z vremenskimi pojavi in vetrovi. V tem območju je mnogo majhnih lokalnih vrtincev, ki merijo desetine kilometrov, pa tudi področja nizkega in visokega zračnega tlaka ali tudi cikloni in anticikloni, zaradi česar tudi nastajajo vetrovi. Vetrove delimo glede njihove pojavne oblike na:

- stalne; ki nastanejo zaradi razlike v zračnem pritisku, zaradi česar se zračne gmote gibljejo od visokega zračnega pritiska proti nizkemu. Te vetrove imenujemo tudi pasate.

- dnevne; za katere je značilno, da imajo podnevi drugačno smer pihanja kot ponoči. Med te vetrove spadajo: burjica, dolnik, gornik, nočnik, veter iz morja ali zmorec, veter iz kopnega ali kopnik.

- periodične; zaznamujejo jih monsuni, ki pihajo v eni polovici periode letnega časa (poleti) iz morja na kopno, v drugi polovici (pozimi) pa iz kopnega na morje.

- lokalne; ki jih lahko poimenujemo tudi krajevni vetrovi so značilni za določena področja in imajo sorazmerno določeno smer in jakost ter povzročijo enake ali podobne vremenske značilnosti. Sem prištevamo: fen, jugo, borja, borin, košava, vardarac, krivec, gnili jug, maestral, tornado, zračna tromba.

Pretvorba energije vetra v električno energijo poteka v vetrnih elektrarnah in za napovedovanje količine energije vetra, ki bi jo lahko vetrna elektrarna pretvorila v nekem časovnem obdobju, moramo poznati porazdelitev verjetnosti hitrosti vetra v tem času. Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter s hitrostjo okoli 5 m/s, da prične obratovati. Pri previsokih hitrostih, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do

8 Vir: http://www.prihodnostjeobnovljiva.org/index.php?l1=vrste&l2=veter


83


poškodb. Maksimalne moči se dobijo pri hitrosti okoli 15 m/s. Med 15 in 25 m/s proizvedejo vetrnice največ električne energije. Pri previsokih ali prenizkih hitrostih vetra je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. Vetrna elektrarna pretvarja energijo vetra v električno energijo. Teoretično jo lahko pretvori največ do 60%. V praksi pa se le od 20 do 30% energije vetra dejansko pretvori v električno energijo. Moči vetrnih elektrarn se gibljejo od nekaj kW do nekaj MW. Elektrarne z večjo močjo lahko proizvedejo več električne energije. Z napredovanjem tehnologije se te moči vedno bolj povečujejo. Tehnologija Sestavni deli elektrarne na veter so:

� steber, � ohišje (notri je generator električne energije in ostali pomembni deli; menjalnik

hitrosti, rotor, sistem za spreminjanje smeri, itd., ki jih varuje ohišje, � lopatice (navadno 2 - 3).

Polje vetrnih elektrarn Na grebenih, kjer pihajo ugodni vetrovi se navadno postavi večje število vetrnih elektrarn, ki skupaj tvorijo polje vetrnih elektrarn. Pretvorba vetrne energije v električno Vetrna energija je vektorska kinetična energija. Njena velikost je odvisna od hitrosti vetra in se povečuje približno proporcionalno s hitrostjo vetra na tretjo potenco. Tako je izkoriščanje vetrne energije zanimivo tam, kjer dosegajo vetrovi konstantno visoke hitrosti. Meritve Preden se odločimo za postavitev elektrarn na veter moramo narediti natančne meritve vetra na izbranih lokacijah. Meritve vetra opravljamo z posebnimi merilnimi napravami, imenovanimi anemometri. Meritve morajo biti opravljene na ustreznih višinah, pri čemer je treba upoštevati, da se z oddaljevanjem od zemeljskega površja hitrost vetra povečuje. Iz meritev dobimo podatke o hitrosti vetra, njegovi smeri itn. Na podlagi teh podatkov lahko ocenimo količino električne energije, ki bi jo proizvajala elektrarna na veter. Prednosti in slabosti Prednosti izkoriščanja energije vetra:

� enostavna tehnologija, � proizvodnja električne energije iz vetrnih elektrarn ne povzroča emisij.

Slabosti izkoriščanja energije vetra: � vizualni vpliv na okolico zaradi svoje velikosti, � v neposredni bližini povzročajo določen nivo hrupa.


84


4.7.1 Vetrna energija v Pomurju Po obdelavi podatkov o hitrosti vetra za mesto Murska Sobota smo prišli do naslednjih rezultatov:

- povprečna hitrost vetra od 3.10.2005, čas 0:00 do 2.10.2006 čas 23:30 (podatki merjeni vsakih pol ure) je 0.820194 m/s,

- povprečna hitrost vetra za posamezni dan prikazuje spodnji graf Slika 37: Dnevna hitrost vetra za Mursko Soboto

Dnevna hitrost vetra od 3.10.05 do 2.10.06 za Mursko Soboto

0123

4567

3.10

.200

5

3.11

.200

5

3.12

.200

5

3.1.

2006

3.2.

2006

3.3.

2006

3.4.

2006

3.5.

2006

3.6.

2006

3.7.

2006

3.8.

2006

3.9.

2006

Dan

Hitro

st [m

/s]

Vir: http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/ Vetrne elektrarne večinoma začnejo obratovati pri hitrosti vetra 5 m/s, največ energije pa se dobi pri hitrosti vetra med 15 do 25 m/s. Če je veter premočan ali preslab, potem je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. Iz obdelave podatkov za hitrost vetra ima Pomurje malo možnosti za postavitev vetrnih elektrarn, saj je v celem opazovanem letu, kot prikazuje tudi zgornja slika, bila ustrezna hitrost vetra za pričetek obratovanja dosežena le enkrat (13.3.2006). Prav tako je enkrat bila dosežena hitrost 4 m/s (23.11.2005), vendar je tudi ta hitrost še premajhna za obratovanje vetrne elektrarne. 13 dni je bil veter 3 m/s, 32 dni 2 m/s, 144 dni 1 m/s in skoraj polovico leta (174 dni) je bilo brez vetra. Pri tej analizi je potrebno podati, da meritve niso bile izvedene na ustreznih višinah, ki so za vetrnice potrebne ampak so zbrani podatki iz hidrometeorološke postaj. Hitrost vetra se povečuje s povečevanjem oddaljenosti od površja, vendar kljub neupoštevanju tega dejstva lahko te podatke uporabimo za izhodiščne zaključke. V Sloveniji nasploh se izkorišča le majhne količine vetrne energije na odročnih mestih. Dejansko je Slovenija premajhna, zato bi kakšne večje plantaže vetrnic težko zgradili, v


85


poštev bi prišle edino samostojne vetrne centrale, različnih oblik in velikosti na ustreznih lokacijah z dovolj vetra. Danes so najbolj znani uporabniki vetrne energije Danci, Švedi, Irci, Škoti, Grki, Nemci, Španci pa tudi v ZDA, Kanadi in Kaliforniji je kar nekaj pridobijo. V Pomurju imamo kot primer dobre prakse izrabe vetrne energije mlin na veter na Stari Gori. Slika 38: Mlin na veter na Stari Gori

Vir: http://www.ljudmila.org/sef/stara/sole/FEEDU/FEEDU_orodja.htm Starogorski mlin je posnetek Becovega mlina, ki je bil trikrat manjši od sedanjega. Takšne mline so postavljali v 16. st., zlasti na področju med Dravo in Muro, a so v začetku 20. st. propadli. V današnjem mlinu iz hrastovega lesu so na ogled ostanki Becovega mlina z letnico 1824. Becov mlin, ki se je ustavil leta 1957, je bil zadnji mlin na veter. S postavitvijo mlina na Stari Gori je ponovno oživel. Vir: http://storitve.energetika.net/gema/accessories/weather/basic_survey.do


86


4.8 Vodna energija9 Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije in kar 21,6% vse električne energije na svetu je proizvedeno z izkoriščanjem energije vode oziroma hidroenergije. Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Z izjemo starih mlinov, ki jih poganja teža vode, izkoriščajo moderne hidroelektrarne kinetično energijo vode, ki jo le ta pridobi s padcem. Količina pridobljene energije je odvisna tako od količine vode kot od višinske razlike vodnega padca. Človeštvo se v 21. stoletju sooča z dejstvom, da so neobnovljivi viri energije omejeni in v dobršni meri že izčrpani, poleg tega pa je raba neobnovljivih virov kot so na primer fosilna goriv (to so premog, nafta, zemeljski plin) poglavitni povzročitelj emisij toplogrednih plinov kot sta ogljikov dioksid (CO2) in dušikov oksid (N2O). Zato je prehod na večjo rabo obnovljivih energetskih virov ob smotrni rabi energije eden od temeljnih pogojev za izboljšanje kakovosti okolja v lokalnih, regionalnih in planetarnih razsežnostih. Slika 39: Hidrološki krog Zaradi sončnega obsevanja, ki dospe na površino Zemlje voda neprestano kroži. To kroženje imenujemo hidrološki krog. Ocenjujejo, da se okoli 23% sončnega obsevanja porabi za delovanje hidrološkega kroga. Zato uvrščamo vodne elektrarne med naprave, ki izkoriščajo obnovljiv vir energije. Pridobivanju električne energije iz hidroelektrarne pravimo hidroenergija. Poleg tega, da je to obnovljiv vir energije, ki je trajen oziroma se v naravi stalno obnavlja, je tudi čist vir energije, saj pri delovanju hidroelektrarne ne prihaja do nikakršnih odpadkov, emisij CO2 in drugih onesnaževanj okolja. Hidroelektrarna pridobiva električno energijo iz potencialne energije vode. Za zajezeno rečno strugo nastane umetno jezero oziroma akumualcija. Voda v akumulacijskem jezeru prestavlja shranjeno, a še nepridobljeno energijo (primarna energija). Po vtočnem oziroma dovodnem tunelu, ki je lahko različno dolg; glede na tip elektrarne (pretočna ali akumulacijska) se

9 http://www.prihodnostjeobnovljiva.org/index.php?l1=vrste&l2=vodna


87


potencialna energija vode spreminja v kinetično energijo, ki je največja tik pred vstopom v turbino. V turbini se kinetična energija vode pretvori v mehansko (turbina se zavrti). Na os turbine je nameščen rotor generatorja, ki se tako vrti skupaj s turbino in v statorju generatorja inducira napetost, ki predstavlja pridobljeno električno energijo (sekundarna energija). Električna napetost na generatorju je dokaj nizka (običajno nekaj kV), zato se potem s transformatorji pretvori v višjo napetost, ki omogoča prenos na daljše razdalje do končnega uporabnika (končna energija). Slika 40: Primer delovanja hidroelektrarne

Vir: http://www.he-moste.sel.si/index.php?id=24 Razlikujemo različne tipe hidroelektrarn:

• pretočne, • akumulacijske, • pretočno-akumulcijske.

Pretočne hidroelektrarne izkoriščajo veliko količino vode, ki ima relativno majhen padec. Reko se zajezi, ne ustvarja pa se zaloge vode. Slabost teh hidroelektrarn je, da sta proizvedena energija in oddana moč odvisni od pretoka, ki pa skozi leto niha. Pretočna elektrarna lahko stoji samostojno ali pa v verigi več elektrarn. Akumulacijske hidroelektrarne izkoriščajo manjše količine vode, ki pa ima velik višinski padec. Pri teh elektrarnah akumuliramo vodo z nasipi ali pa s poplavitvijo dolin in sotesk. Vodo shranimo zato, da imamo določen pretok, tudi ko je vode manj. Te elektrarne so večnamenske, saj velikokrat služijo tudi oskrbi z vodo, namakanju itd.


88


Pretočno-akumulacijske hidroelektrarne so kombinacija zgoraj omenjenih. Gradijo se v verigi, v kateri ima le prva elektrarna akumulacijsko jezero. Te elektrarne zbirajo vodo navadno krajši čas, medtem ko zbirajo akumulacijske elektrarne vodo daljše obdobje. Kateri način izrabe hidropotenciala je pravi, je odvisno od več dejavnikov, predvsem lastnosti vodotoka. Najpomembnejša sta dva:

� pretočna količina in � višinski padec vode.

V Sloveniji je v hidroelektrarnah proizvedeno 24,5% vse proizvedene električne energije. Glavni del hidroelektrarne je turbina. Obstaja več vrst turbin, ki so primerne za različne vodotoke. Vodo dovajamo v turbine, te poganjajo generator, ki pretvarja hidroenergijo v električno. Poleg različnih tipov ločimo hidroelektrarne tudi po velikosti. Male hidroelektrarne so manjši objekti postavljeni na manjših vodotokih. V svetu so različni kriteriji, kdaj neko hidroelektrarno štejemo za malo. V Sloveniji štejemo za male hidroelektrarne tiste, ki imajo moč do 10 MW. Ker imajo velike hidroelektrarne ponavadi izjemno škodljive vplive tako na okolje kot tudi na družbo, jih, čeprav so vodne, ponekod ne štejejo med obnovljive vire energije. Majhne hidroelektrarne delimo glede na moč v tri skupine: mikro elektrarne, ki imajo moč manj kot 100 kW, mini elektrarne, ki imajo moč od 100 kW do 1 MW in male elektrarne, katerih moč znaša od 1 MW do 10 MW. Mikro sistemi delujejo tako, da je del toka reke speljan po kanalu ali ceveh do turbine, ki poganja generator in s tem proizvaja elektriko. Izstopna voda iz turbine se nato vrača v rečno strugo. Mikro sistemi so ponavadi »run of the river« sistemi, ker dovoljujejo glavnemu toku reke, da neovirano teče naprej. To je izredno pomembno z vidika ekologije, saj ne naredimo nobenega bistvenega posega v reko. S tem ne spreminjamo vodostoja in režima reki ter ne onemogočamo normalnega vodnega življenja. Poleg tega ne potrebujemo velikih sredstev za zajezitev reke. Sistem je lahko zgrajen lokalno pri majhnih stroških, kjer je zaradi preprostega sistema zanesljivost daljša. Problem lahko nastopi, če imamo izrazita sušna in deževna obdobja, še posebno v sušnih obdobjih, če si ne moremo zagotoviti dovolj velike količine vode. Če elektrike ne oddajamo v omrežje in če nimamo nameščenih akumulatorjev za njeno shranjevanje, potem je presežek električne energije izgubljen. Mikro sistemi so še posebno primerni za podeželske in izolirane kraje in so ekonomska alternativa obstoječemu električnemu omrežju. Sistemi priskrbijo poceni, neodvisen in nepretrgan električni tok brez škodljivega vplivanja na okolje. Prednosti izkoriščanja hidroenergije:

� ne onesnažuje okolja, � dolga življenjska doba in relativno nizki obratovalni stroški.

Slabosti izkoriščanja hidroenergije: � izgradnja hidrocentral predstavlja velik poseg v okolje, � nihanje proizvodnje glede na razpoložljivost vode po različnih mesecih leta, visoka

investicijska vrednost.


89


4.9.1 Stanje v Pomurju V regiji je možno izkoriščati lokalne vodne potenciale, tj. reke in potoke, s poudarkom na reki Muri in hidroelektrarni. Še vedno se proučuje sprejemljivost gradnje hidroelektrarne na reki Muri. Februarja 2006 je vlada Republike Slovenije na podlagi iz leta 2005 sprejete Uredbe o koncesiji za rabo vode za rabo električne energije izdala odločbo o določitvi koncesionarja za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja. Koncesijo za rabo vode je podelila družbi Dravske elektrarne Maribor, podeljena koncesija pa omogoča izgradnjo osmih hidroelektrarn. Od tega naj bi v Pomurju hidroelektrarne stale na lokacijah Apače, Gornja Radgona, Radenci, Hrastje in Veržej. O hidroelektrarnah na reki Muri je sicer bilo že govora pred dvajsetimi leti, zato pobuda ni nova, vendar so takrat prebivalci regije odločno zavrnili vsakršen poseg. Nasprotovanja s strani okoljevarstvenikov temeljijo na opozorilih, da bo ob izgradnji predvidenih hidroelektrarn padec Mure od Šentilja do Veržeja 64 metrov, posegi v reko in njeno okolico pa naj bi uničili nekatere ogrožene rastlinske in živalske vrste. Reka Mura ima druge najugodnejše hidrološke pogoje, takoj za reko Dravo. Slika 41: Mlin na reki Muri, Ižakovci

Vir: Arhiv LEA Pomurje

Hidroelektrarna na Ledavi je nekoč že bila v obratovanju. Gre za mikroelektrarno na Ledavi – Šadl Ivanci. Na tem delu je bil nekoč tudi mlin, zato bi pristop k obnovitvi tega obnovljivega vira energije bil smiselen. Moč agregata je okoli 50 kW. Glede na rešeno situacijo čistilne naprave v Murski Soboti je v strugi Ledave stalen pretok vode. Seveda je tukaj potrebna pomoč občine pri pridobitvi ustreznih dovoljenj.


90


4.9 Električna energija Pomemben porabnik različnih vrst energije so predvsem zgradbe. Ogrevanje in razsvetljava po eni strani omogočajo primerne bivalne in delovne pogoje, vendar tudi povečujejo rabo energije, večajo stroške in prispevajo k čedalje hujšin klimatskih spremembam. Učinkovita raba omejenih virov energije v bistvu ne znižuje bivalnih pogojev, temveč zahteva včasih enostavne ukrepe v vsakdanjem življenju. Končna poraba električne energije z leti narašča tako v Sloveniji, kot tudi na lokalnem in regionalnem. Ugotavljamo, da je vsaj na lokalnem nivoju varčevanje z električno energijo na izredno nizki ravni in da se potrošniki vedejo skrajno potratno do tega vira energije. Ključni ukrep je vplivanje na obnašanje potrošnikov, učinkovitejša – 'svetlejša' gradnja z okni na jug in zahod za zasebne hiše, vgradnja energetsko varčnejših žarnic za razsvetljavo naselij, vzpodbujanje nakupa energetsko varčnejših aparatov in naprav tako v gospodinjstvu kot v industriji. Od davnega leta 1879, ko je Thomas Edison izumil prvo žarnico, je tehnologija izdelave žarnic zelo napredovala. Še posebej v zadnjih dvajsetih letih, ko so na tržišče prišle t.i. varčne žarnice. Vrste žarnic Klasične žarnice na svetilno nitko: Kovinsko (volframovo) nitko segrevamo z električnim tokom v prozorni ali prosojni stekleni bučki, ki je vakuumirana ali pa vsebuje kombinacijo žlahtnih plinov. Z njimi zmanjšujejo hitrost izparevanja (tanjšanja) kovinske nitke ter tako podaljšujejo življensko dobo žarnice. Lahko jih kupimo v različnih velikostih in oblikah (od hruškastih do paličastih). Svetijo približno 1.000 ur in so predvsem električni grelniki - v svetlobo spremenijo le okoli 5 do 10 % porabljene energije. Halogenske žarnice: Volframovo nitko obdaja bučka iz kremenčevega stekla, ki je napolnjena z žlahtnimi plini (kripton, ksenon) in z halogeni (fluor, klor, brom, jod). Halogeni povzročajo, da se volframova nitka obnavlja, kar je tudi vzrok, da je življenska doba daljša (svetijo ok. 4.000 ur), porabijo skoraj 30% manj energije kot klasične žarnice na svetilno nitko ter tako izžarevajo manj toplote. Njihova svetloba je podobna dnevni. Fluorescenčne sijalke: Poznamo jih pod imenom "neonke", kar pa je zmotno. Neonske cevi uporabljajo le za barvne svetlobne napise, fluorescenčne sijalke pa niso polnjene z neonom, temveč s paro živega srebra. Najnovejše izvedbe ("prava svetloba") dajejo svetlobo, ki je zelo podobna dnevni svetlobi. Zasloni, ki so montirani na ceveh, svetlobo razpršujejo tako, da ne povzroča senc. Prehoda med naravno in umetno osvetlitvijo skoraj ne zaznamo, videz barv je enak kot pri dnevni osvetlitvi. S poizkusi so dokazali, da je v delovnih prostorih, ki so osvetljeni s takimi žarnicami, storilnost večja; ta svetloba celo vzpodbuja rast rastlin. Sijalke imajo izjemno dolgo življenjsko dobo (ok. 24.000 ur), seveda pa so dražje kot druge žarnice.


91


Kompaktne fluorescenčne žarnice: Po letu 1970 so raziskovalci pričeli razvijati novo vrsto žarnic, ki v nasprotju s prej omenjenimi ne oddajajo svetlobe z žarenjem, ampak z sevanjem; zato jih imenujejo tudi sijalke. Pomenijo revulocionarno novost, saj so energetsko izredno učinkovite. V primerjavi s klasičnimi žarnicami so njihove bistvene prednosti: • življenjska doba znaša več kot 10.000 ur (pri klasični žarnici le 1.000 ur), • 20 vatna kompaktna žarnica proizvede toliko svetlobe kot 100 vatna klasična žarnica, torej je raba energije petkrat manjša, • proizvaja manj toplote. Navoji žarnic so enaki kot pri klasičnih, zato jih brez težav lahko namestimo v vse obstoječe svetilke. V primerjavi s klasičnimi žarnicami je cena kompaktnih žarnic razmeroma visoka, vendar se nam dolgoročno gledano tak nakup obrestuje. Slika 42: Primerjava varčne žarnice s klasično žarilno nitko

Kolikšen je prihranek z varčnimi žarnicami? Poglejmo, koliko privarčujemo v enem letu, če v stanovanju zamenjamo 5 klasičnih žarnic na žarilno nitko moči 100 W z enakovrednimi kompaktnimi fluorescenčnimi žarnicami moči 20 W. Predpostavimo, da žarnice svetijo v povprečju štiri ure na dan. Najprej izračunamo obratovalne ure žarnic v obdobju enega leta: 365 dni x 4 ure = 1460 ur. Poglejmo, koliko električne energije porabimo v danem obdobju s klasično žarnico na žarilno nitko: PKŽ= 5 x 100 W x 1460 ur = 730 kWh. Če vzamemo, da je cena kWh za gospodinjstva v enotni tarifi do 3 kW na današnji dan (15.12.2005) 19,403 SIT z DDV (Cena Elektro Ljubljana), je letni strošek za električno energijo pri uporabi petih klasičnih žarnic na žarilno nitko naslednji: SlKŽ= 730 kWh x 19,403 SIT/kWh = 14.164 SIT. Pri uporabi petih kompaktnih varčnih žarnic pa je poraba električne energije: PVŽ= 5 x 20 W x 1460 ur = 146 kWh. Tako letni strošek pri uporabi petih varčnih žarnic znaša: SlVŽ= 146 kWh x 19,403 SIT/kWh = 2.832 SIT.


92


Koliko torej letno prihranimo z uporabo energijsko varčnih žarnic v primerjavi s klasičnimi žarnicami na žarilno nitko? Prihranek znaša 730 kWh – 146 kWh = 584 kWh ali 80 %. Če sedaj električno energijo pretvorimo v denar, dobimo naslednje: P= SlKŽ- SlVŽ = 14.164 SIT – 2.832 SIT = 11.332 SIT. Seveda so varčne žarnice tudi dražje. Strošek nakupa petih varčnih žarnic električne moči 20 W je 5 x 1.590 SIT = 7.950 SIT, klasičnih na žarilno nitko pa 5 x 100 = 500 SIT. Razlika v ceni je torej 7.450 SIT. Glede na to, da letno z uporabo petih varčnih žarnic prihranimo približno 11.300 SIT, se nam menjava žarnic povrne v manj kot osmih mesecih. Tabela 26: Primer uporabe varčne žarnice UPORABA V OSMIH LETIH Klasična žarnica (W)

Varčna žarnica (W)

Prihranek pri 1.ž. (SIT)



25 5 2.950,00 17.620,00 29580,00 40 7 2.250,00 29.080,00 52.500,00 60 11 8.070 43.190,00 80.710,00 75 15 10.010,00 52.880,00 100.100,00 100 20 13.530,00 70.510,00 135.350,00 Vir. Elektro maribor 4.9.1 Poraba električne enrgije v Pomurju Tabela 27: Poraba električne energije v Pomurju

OBČINA PORABA EL.ENERGIJE V kWH ŠTEVILO ODJEMALCEV

Gospodi- Pravne Javna Gospodi- Pravne Javna

njstva osebe razsvetljava njstva osebe razsvetljava

Tišina 5.560.430 1.368.282 230.909 1.237 135 28

Murska Sobota 30.819.882 63.107.761 1.939.446 7.716 1.118 106

Črenšovci 4.924.488 1.637.178 185.994 1.283 158 27

Odranci 1.816.392 838.777 39.685 460 45 8

Gornji Petrovci 2.055.797 1.223.697 118.399 650 97 13

Puconci 8.963.182 4.426.473 311.420 2.283 257 41

Šalovci 2.843.152 618.742 24.831 968 101 7

Rogašovci 4.097.364 1.358.465 38.146 1.091 110 8

Kobilje 750.820 172.391 21.474 262 25 4

Turnišče 3.791.905 2.093.604 154.868 995 94 18


93


Kuzma 2.020.595 574.592 14.270 543 70 2

Beltinci 9.962.153 10.357.867 373.934 2.502 283 41

Lendava 15.893.963 52.090.542 836.103 5.480 572 86 Moravske Toplice 6.684.144 11.548.824 202.971 2.193 273 29

Dobrovnik 1.947.845 936.428 51.012 843 76 5

Velika Polana 1.656.098 500.653 58.389 452 41 10

Grad 2.781.311 567.249 26.771 825 71 5

Hodoš 483.814 455.077 131 31

Cankova 2.802.947 845.799 59.579 679 89 5

Gornja Radgona 17.720.766 26.814.293 602.751 4.497 536 37

Radenci 7.793.696 17.068.916 455.515 2.087 186 20

Sveti Jurij 6.395.527 1.104.435 74.930 1.670 132 4

Veržej 2.379.093 3.077.752 85.515 585 73 7

Razkrižje 1.747.714 367.701 84.604 562 42 5

Ljutomer 15.370.665 31.302.158 321.342 4.309 531 31

Križevci 3.784.662 6.933.445 205.101 895 125 12

Skupaj Pomurje 165.048.405 241.391.101 6.517.959 45.198 5.271 559

412.957.465 51.028 Vir: Elektro Maribor, 2006.


94


5 FINANČNA PODPORA UKREPOM ZA URE IN IZKORIŠČANJE OVE Iz državnih institucij je za ukrepe v učinkovito rabo energije in izkoriščanje obnovljivih virov energije možno pridobiti dve vrsti finančnih spodbud. To so nepovratna sredstva in sredstva v obliki ugodnih kreditov, kjer je subvencionirana obrestna mera. Državne institucije sproti pripravljajo ustrezne razpise in jih tudi zapirajo. Sofinanciranje na področju URE so za razne energetske preglede, študije izvedljivosti, enerketske zasnove in razno pripravo dokumentacije. Prijavijo se lahko, seveda ustrezno razpisnim pogojem, podjetja, javne ustanove in občine. Na področju OVE pa so razpisi namenjeni subvencijam za investicijske projekte za izrabo OVE, predvsem na področju kogeneracij in študije izvedljivosti. Razpisni pogoji so vselej lahko različni. Večina projektov za izrabo lokalnih energetskih virov je manjšega obsega, oziroma gre za vzpostavitev mikro sistemov izkoriščanja lokalnih energetskih virov. Zato sloni velika večina tovrstnih investicij na zasebnem sektorju. Glavno oviro pri vzpostavitvi teh projektov izkoriščanja lokalnih virov predstavljajo visoki začetni stroški. Pojavlja se dvom v ekonomsko upravičenost visoke investicije in dolgo odplačilno dobo, če je investicija izvedena s pomočjo kreditov. Na podlagi teh dejstev na eni strani in cilji, ki jih želi doseči država na drugi strani, je aktiviranih kar nekaj sistemov pospeševanja oziroma financiranja izrabe lokalnih energetskih virov. Nepovratna sredstva za projekte v izrabo (lokalnih) obnovljivih energetskih virov in ukrepe v učinkovito rabo energije Poglavitno vlogo pri zagotavljanju nepovratnih sredstev na nacionalnem nivoju ima Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki deluje v okviru Ministrstva za okolje in prostor. Izrabo lokalnih energetskih virov vzpodbuja preko javnih razpisov za izrabo skoraj vseh oblik lokalno razpoložljivih virov energije. Možnost pridobitve sofinanciranja predhodnih svetovalnih storitev in investicij imajo individualna gospodinjstva, javne ustanove in podjetja. Kontaktni podatki: Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, Ministrstvo RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ 300 69 91, [email protected]. Ugodni krediti za okoljske investicije Ugodne kredite za naložbe na področju varstva okolja oziroma okoljske investicije ponuja Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad. V prvi vrsti je orientiran in vzpodbuja varovanje okolja, kar pomeni zmanjšanje onesnaženja življenjskega okolja, posredno pa spodbuja izrabo lokalnih energetskih virov. Krediti se dodeljujejo na podlagi javnih razpisov, investitorjem pa omogočajo investicijo z nižjo - subvencionirano obrestno mero. Vsakoletno sklad dodeljuje kredite na podlegi javnih razpisov:

• za kreditiranje okoljskih naložb občanov • za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb in samostojnih podjetnikov

posameznikov, v okviru katerega se podeljujejo krediti tudi občinam. Kontaktni podatki: Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ 241 48 20, [email protected].


95


Državne spodbude za odkup električne energije Država glede na svoj nacionalni program spodbuja proizvodnjo in odkup električne energije iz obnovljivih virov energije. Že energetski zakon je uvedel pojem kvalificirani proizvajalec električne energije. Namen spodbude je povečanje obsega proizvodnje električne energije, ki se proizvaja na okolju prijazen način. Sem nedvomno sodi tudi proizvodnja električne energije iz OVE ali odpadkov in soproizvodnja električne energije in toplote z nadpovprečno visokim izkoristkom. Državna spodbuda je določena s Sklepom o cenah in premijah električne energije od kvalifiviranih proizvajalcev električne energije (Ur. l. RS 75/2006). Posamezni kvalificirani proizvajalci in status le-teh je urejeno v Uredbi o pravilih za določitev cen in odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev el. energije (Ur. l. RS 25/2002), nadalje v Energetskem zakonu (Ur. l. RS 79/1999 in 8/2000), Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Ur. l. RS 29/2001 in 99/2001) pa določajo pravila in izhodišča za pogodbene odnose med kvalificiranimi proizvajalci električne energije in upravljavci omrežij, na katere so kvalificirane elektrarne priključene ter pravila za določanje cen in premij za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije. Kvalificirane elektrarne (KE), ki lahko koristijo to ugodnost, pod pogoji v navedenih uredbah, zakonih in sklepih:

� Hidroelektrarne do vljučno 1MW in nad 1 MW do vključno 10MW, � KE na biomaso do in nad 1MW, � vetrne KE do vključno 1MW in nad 1 MW � geotermalne KE, � sončne KE � druge KE, ki kot vhodno energijo uporabljajo katerokoli drugo vrsto obnovljive

energije, ki ni fosilnega ali jederskega izvora, sem sodijo tudi KE na bioplin iz živalskih odpadkov,

� kombinacije navedenih elektrarn na obnovljive vire, � KE ali toplarne na komunalne odpadke � Toplarne za daljinsko ogrevanje in � Industrijske toplarne

Kvalificirani proizvajalec lahko prodaja električno energijo po ugodni ceni upravljalcu javnega omrežja. V primeru prodaje neposredno končnim uporabnikom ali trgovcem z el. en., ima kvalificirani proizvajalec pravico do premije na prodano električno energijo. Enoletne cene za odkup el. Energije od kvalificiranih proizvajalcev in enotne letne premije za električno energijo, ki jo kvalificirani proizvajalci prodajo samostojno ali preko posrednika, so navedene v trenutno veljavnem Sklepu o cenah in premijah električne energije od kvalifiviranih proizvajalcev električne energije (Ur. List RS št. 75, z dne 18.7.2006).


96


Ostali možni viri financiranja V okviru programa Evropske komisije Intelligent Energy – Europe obstajajo različni sistemi financiranja, predvsem sofinanciranje netehnoloških projektov, v prihodnosti pa je pričakovati tudi financiranje s strani strukturnih skladov. Predpogoj za povečan interes in ozaveščenost ljudi v regiji je organizacija, ki skrbi za stalno informiranje in osveščanje ljudi, kot tudi predstavnikov javnih organizacij. V Pomurju je s tem poslanstvom formirana Lokalna energetska agencija za Pomurje, zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja. Informiranje in pomoč ljudem pri pravilnem usmerjanju ter pospeševanju izrabe lokalnih energetskih virov je ena izmed osnovnih smernic LEA Pomurje. LEA Pomurje nudi prebivalstvu pomoč in smernice pri pripravi projektov izrabe lokalnih energetskih virov ter jim pomaga pri pridobivanju in koriščenju vseh oblik sredstev, ki so na razpolago. Kontaktni podatki: Lokalna energetska agencija za Pomurje, Zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja, Martjanci, Martjanci 36, 9221 Martjanci, Slovenija, tel.: 02 / 538 13 54, [email protected]. Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije (http://www.aure.si/). Novo programsko obdobje »trajnostna energija« 2007-2013 za spodbujanje URE in OVE Program » trajnostna energija« za obdobje 2007-2013 se nanaša na povečanje energetske učinkovitosti v industriji, storitvenem in javnem sektorju, prometu, gospodinjstvih in km etijstvu ter na znatno povečanje obsega okolju prijazne proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije in iz sistemov soproizvodnje toplote in električne energije. Na tem področju bo namenjenih predvidoma 230 mio EUR finančnih spodbud za invesicije v OVE in URE, od tega iz proračuna Republike Slovenije 90 mio EUR in kohezijskih skladov EU 140 mio EUR. Večina finančnih sredstev iz slovenskega in evropskega proračuna, tj. 85%, bo namenjena finančnih spodbudam za investicije oziroma projekte učinkovite rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije. Poseben poudarek pri tem bo na trajnostni gradnji in energetski sanaciji stavb ter gradnji okolju prijaznim decentraliziranim sistemom za energetsko oskrbo. Preostalih 15% bo namenjenih izvedbi demonstracijskih projektov, energetskemu svetovanju ter informaativnim, ozaveščevalnim in promocijskim aktivnostim. Višina finančnih spodbud za investicije v OVE in URE bo znašala od 15% do 40%, v povprečju okoli 20% celotne vrednosti investicij. S tem bodo glavnino sredstev prispevali sami investitorji, tj. gospodarske družbe oziroma občani.


97


6 ZAKLJUČEK Eden ključnih dejavnikov celostnega razvoja regije je dolgoročno načrtovanje ter vodenje energetske politike. V energetski bilanci prikazujemo porabo energentov primarne energije v regiji na letni ravni ter oceno izkoriščenosti lokalnih obnovljivih energetskih virov. Izzive trajnostnega razvoja, varstva narave in korenitega zmanjševanja podnebnih sprememb je namreč moč iskati tudi na področju lokalne in regionalne energetike. Cilj energetske bilance je s tem prispevati k procesom, ravnanjem in izbiram, ki omogočajo kakovostne energetske storitve ob zmanjšanju skupnih bremen za lokalno in globalno okolje ter krepijo udeležbo prizadetih z odločitvami. Na globalni ravni in posledično nacionalni ter regionalni ravni, se kot velik problem kaže prehitro segrevanje zemeljskega ozračja in z njim povezane podnebne spremembe kot posledica naraščanja toplogrednih plinov, ki v atmosferi zadržujejo toploto. Če hočemo, da podnebne spremembe ne bodo ogrozile obstoja civilizacije, bomo morali sedanje emisije toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati za vsaj tri četrtine. Zato bomo tudi na lokalni in regionalni, kot sevedna na nacionalni ravni morali zmanjšati energetsko intenzivnost. To je mogoče doseči ne da bi se odpovedali kakovosti življenja. Vsekakor pa so potrebne spremembe v glavah, odločitvah in ravnanju mnogih, ter spremembe energetskih politik od globalnih preko nacionalnih vse do lokalnih ravni. Le s stalnim osveščanjem ljudi in izobraževanjem, delavnicami in seminarji lahko dosežemo, da bodo ljudje čim bolj ozaveščeni in se bodo začeli zavedati uporabe OVE & URE. Ljudje se odločamo za vedno nove tehnologije in znanosti, pri tem pa se zmeraj premalo zavedamo, kam vodi nenehno povečanje porabe fosilnih goriv. Zavedati se moramo, da so fosilna goriva omejena in se zelo počasi obnavljajo, zato moramo razmišljati o nadomestitvi z drugimi oblikami energije in čimbolj promovirati in pospeševati uporabo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije v naši regiji že danes in ne takrat, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo. Kot alternativna rešitev za nadomeščanje klasičnih virov energije obstajajo v Pomurju obnovljivi viri energije, ki so v okolju prisotni že tako dolgo kot samo človeštvo. Med glavne obnovljive vire energije spadajo sonce, voda, biomasa, biološki plini, geotermija in veter. Raba obnovljivih virov energije v Pomurju se počasi, a vztrajno uveljavlja. Po trenutnem stanju se v regiji za ogrevano in tehnološko toploto uporablja 44% obnovljivih virov energije, tj. lesa in lesnih ostankov, geotermalne energije, sončne energije in energije pridobljene s toplotnimi črpalkami. V skupni porabi energentov v regiji brez prometa zaseda obnovljiva energija 34%. V strukturi obnovljivih virov energije prevladuje les in lesni ostanki. Njegova uporaba se je povečala na račun zmanjšanja fosilnih goriv s povišanjem cen naftnih derivatov. V primerjavi s Slovenijo se v Pomurju v povprečju na prebivalca porabi 23% več energije za ogrevano in tehnološko toploto, medtem ko pri porabi električne energije prebivalec Pomurja porabi 45% manj energije kot je povprečje v Sloveniji. Tudi v prometu se v Pomurju v povprečju na prebivalca porabi za 22% manj energije.


98


Priča smo nenehnemu dvigovanju cen energentov, ki jih potrebujemo za ogrevanje stavb in pripravo tople sanitarne vode. V Pomurju se je s povišanjem cen naftnih derivatov raba energetskih virov umirila oz. zmanjšala na račun rabe obnovljivih virov energije, in sicer lesne biomase. Gozdnogospodarski načrti v regiji dovoljujejo le 62 % izkoriščanje tega prirastka, vendar se dejansko poseka še veliko manj. V letu 2004 se je posekalo le 82% dovoljenega poseka v regiji. V gospodinjstvih v Pomurju so ga letno porabi okrog 296.000 m3. Na področju energetske izrabe bioplina se je tako v Sloveniji kot v Pomurju je veliko spremenilo. Ne le zaradi omejitev, ki jih EU uvaja pri proizvodnji hrane, in posledično preusmeritev kmetijske proizvodnje v proizvodnjo energetskih rastlin in proizvodnjo energije, namenjene silaži, temveč tudi zaradi predpisov o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki, ki npr. ne dovoljujejo več uporabe pomij za krmljenje živali ali odlaganja določenih vrst organskih odpadkov na komunalne deponije. Priča smo tudi hitremu tehnološkemu razvoju bioplinskih naprav, ki omogočajo vse bolj učinkovito razgradnjo različnih sosubstratov v bioplin ter pretvorbo le-tega v električno in toplotno ali pogonsko energijo. nteres za proizvodnjo in energetsko rabo bioplina v Pomurju narašča. Biogoriva so se pokazala kot najboljši nadomestek za nafto. Lahko se koristijo v različnih oblikah in tehnoloških postopkih, energijska vrednost je enaka vrednosti gorivom, ki so proizvedena iz mineralnih surovin. Najvažnejše pa je to, da so biogoriva popolnoma neškodljiva za okolico. Osnovna surovina za proizvodnjo tako biodizla kot surovega rastlinskega olja je olje, ki se pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali pa tudi sončnic ter žitaric. Lahko se pridobiva tudi z reciklažo odpadnih jedilnih olj in iz živalskih maščob. Razen tega, da je biodizel energetsko popolnoma enak kot navaden dizel, ima boljšo mazivno lastnost, kar pripomore k podaljšani življenjski dobi motorja V Pomurju Intercorn trading proizvodnja in trgovina Jožef Jerič s.p. že od leta 1998 predeluje oljno ogrščico za pridelavo biodizla. V Pomurju se ga je v letu 2005 porabilo okrog 50 ton. Do nedavnega so bile vračilne dobe za uporabo solarnih sistemov od 10 in več let, kar je bila posledica precej nizke cene kurilnega olja in drugih energentov. Priprava sanitarne tople vode je danes najbolj razširjen način izkoriščanja sončne energije. Glede na trend rasti cen goriva v zadnjem letu pa že lahko govorimo o 7-letni vračilni dobi pri uporabi solarnega sistema za pripravo sanitarne tople vode. Vgradnja solarnega sistema je torej ekonomična že na krajši čas in glede na svojo življenjsko dobo 25 let pomeni bistvene letne prihranke. Večina se jih predvsem iz ekonomskega razloga zato tudi ni odločila za izrabo sončnega energije. V odvisnosti od lokalnih podnebnih razmer in zasnove sistema je mogoče zadovoljiti skoraj 100% vseh potreb po topli vodi. Potencial izkoriščanja sončne energije za proizvodnjo tople sanitarne vode in električne energije v Pomurju je zelo velik. V Sloveniji obstaja velik potencial za izkoriščanje nizkoentalpijskih termalnih virov. Nizkoentalpijski termalni viri se izrabljajo za neposredno uporabo (balneologija, agrikultura, akvakultura, industrijska uporaba in ogrevanje prostorov). Dokazane ali možne geotermalne vire, ki bi se v Sloveniji lahko ekonomično izkoriščali, najdemo predvsem v Pomurju, kjer se nahaja 65% slovenskega geotermalnega potenciala. Temperature v globini, na primer, na 1000 m, so pri nas večinoma višje od poprečja.


99


Pretvorba energije vetra v električno energijo poteka v vetrnih elektrarnah in za napovedovanje količine energije vetra, ki bi jo lahko vetrna elektrarna pretvorila v nekem časovnem obdobju, moramo poznati porazdelitev verjetnosti hitrosti vetra v tem času. Vetrne elektrarne večinoma začnejo obratovati pri hitrosti vetra 5 m/s, največ energije pa se dobi pri hitrosti vetra med 15 do 25 m/s. Če je veter premočan ali preslab, potem je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije. Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Z izjemo starih mlinov, ki jih poganja teža vode, izkoriščajo moderne hidroelektrarne kinetično energijo vode, ki jo le ta pridobi s padcem. Količina pridobljene energije je odvisna tako od količine vode kot od višinske razlike vodnega padca. Sicer pobuda o gradnji hidroelektrarna reki Muri ni nova, o njej je bilo že govora pred dvajsetimi leti. Končna poraba električne energije z leti narašča tako v Sloveniji kor v Pomurju. Ugotavljamo, da je vsaj na lokalnem nivoju varčevanje z električno energijo na izredno nizki ravni in da se potrošniki vedejo skrajno potratno do tega vira energije. Da bi povečali delež rabe obnovljive energije pri zadovoljevanju energetskih potreb na regionalni ravni, mora Pomurje oblikovati svojo strategijo in programe za povečanje rabe obnovljivih virov energije v okviru obstoječih regionalnih potencialov. Vendar je pri tem pomembno tako lokalno in regionalno kot kooperativno sodelovanje tudi na nacionalni in nenazadnje na mednarodni ravni.


100


8 SEZNAM SLIK Slika I: Delež posameznih vrst energentov za ogrevano in tehnološko toploto v Pomurju

............................................................................................................................................ 6 Slika II: Delež OVE v Pomurju za pridobivanje toplote...................................................... 6 Slika III: Struktura porabe posameznih OVE v Pomurju................................................... 7 Slika IV: Struktura porabe električne energije v regiji........................................................ 7 Slika V: Primerjava deleža vozil od celote Pomurje – Slovenija ......................................... 8 Slika VI: Deleži porabe energentov za ogrevano in tehnološko toploto, električne

energije za pogone in razsvetljavo ter energentov za transport v Pomurju .............. 8 Slika VII: Obnovljivi viri energije v skupni porabi energentov brez transporta .............. 9 Slika VIII: Povprečno trajanje sončnega sevanja v urah/mesec za Mursko Soboto ....... 12 Slika IX: Hitrost vetra, merjena v obdobju enega leta za Mursko Soboto....................... 14 Slika 1: Izpusti toplogrednih plinov po viru, Slovenija, 2004 ............................................ 21 Slika 2: Povprečno trajanje sončnega sevanja v urah/mesec za Mursko Soboto............. 22 Slika 3: Povprečna vsota dnevnega globalnega sončnega sevanja (kWh/m2) na dan ...... 22 Slika 3: Procentualni delež porabe energije po vrsti energentov za ogrevno in

tehnološko toploto v Pomurju ....................................................................................... 25 Slika 4: Primerjava števila stanovanj po glavnem viru ogrevanja .................................... 26 Slika 5: Procentualni delež porabe električne energije po vrsti porabnikov.................... 27 Slika 6: Primerjava deleža posameznih vrst vozil v Pomurju in Sloveniji ....................... 30 Slika 7: Struktura porabe energentov za transport v Pomurju......................................... 31 Slika 8: Primerjava porabe primarne energije razen prometa na prebivalca ................. 32 Slika 9: Deleži porabe energentov v regiji (promet, elektrika, toplota) ............................ 33 Slika 10: Delež OVE za ogrevano in tehnološko toploto v regiji ....................................... 34 Slika 11 : Delež posameznih OVE za ogrevanje in pripravo tehnološke toplote v regiji 34 Slika 12: Struktura porabe obnovljivih in neobnovljivih virov energije v regiji brez

prometa ........................................................................................................................... 35 Slika 13: Proizvodnja lesnih sekancev.................................................................................. 40 Slika 14: Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi mase (osnova je..... 42 energijska vrednost R. Bora)................................................................................................. 42 Slika 15 : Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi prostornine (osnova

.......................................................................................................................................... 43 je energijska vrednost Robinije) ........................................................................................... 43 Slika 16: Prikaz merskih enot pri lesni biomasi .................................................................. 44 Slika 17: Površine gozdov v Pomurju v zadnjem desetletju............................................... 46 Slika 18: Načini priprave lesa za kurjavo; izdelava cepanic s cepilcem (desno) in

izdelava polen z rezalno cepilnim strojem (levo)......................................................... 47 Slika 19: Viri bioplina in njegovo pridobivanje .................................................................. 50 Slika 20: Bioplinarna Nemščak............................................................................................. 54 Slika 21: Proizvodnje biodizla............................................................................................... 56 Slika 22: Oljna ogrščica ......................................................................................................... 58 Slika 23: Sistem proizvodnje biodizla v Gančanih, Intercorn Trading Jožef Jerič ......... 60 Slika 23: Sončno obsevanje v Sloveniji................................................................................. 61 Slika 24: Stroški segrevanja potrošne vode za enodružinsko hišo z različnimi energenti

.......................................................................................................................................... 63 Slika 25: Fotovoltaika ............................................................................................................ 63 Slika 26: Primer mesečnega števila sončnih ur ................................................................... 65


101


Slika 27: Delitev sončnih kolektorjev po učinkovitosti delovanja: .................................... 66 Slika 28: Stopnja solarnega pokritja po posameznih mesecih v letu, izražena v % ........ 69 Slika 29: Ekološki pogled na solarne sisteme - emisije ....................................................... 69 Slika 30: Temperature na 1000 m globine ........................................................................... 71 Slika 31: Delovanje kompresorske toplotne črpalke........................................................... 75 Slika 32: Delovanje absorbcijske toplotne črpalke ............................................................. 76 Slika 33: Delovanje adsorbcijske črpalke ............................................................................ 77 Slika 34: Vodni cikel in nastanek geotermalne vode v vodonosnih kamninah oz. slojih. 78 Slika 35: Karta geotermalnih vrtin v Pomurju ................................................................... 81 Slika 36: Pridelava zelenjave v rastlinjaku Tešanovci, ogrevanem z geotermalno vodo -

geotermalni odpad - iz Zdravilišča Moravske Toplice ............................................... 82 Slika 37: Dnevna hitrost vetra za Mursko Soboto .............................................................. 84 Slika 38: Mlin na veter na Stari Gori ................................................................................... 85 Slika 39: Hidrološki krog....................................................................................................... 86 Slika 40: Primer delovanja hidroelektrarne........................................................................ 87 Slika 41: Mlin na reki Muri, Ižakovci ................................................................................. 89 Slika 42: Primerjava varčne žarnice s klasično žarilno nitko............................................ 91


102


9 SEZNAM TABEL Tabela I : Poraba posameznih energentov za ogrevano in tehnološko toploto v Pomurju5 Tabela II: Poraba energije skupaj s prometom v regiji in primerjava s Slovenijo ........... 9 Tabela III: Letna količina in struktura porabe lesa v regiji za ogrevano in tehnološko

toploto po vrsti porabnikov ........................................................................................... 10 Tabela IV: DOLB sistem v Pomurju .................................................................................... 10 Tabela V: Vgradnja solarnih sistemov za pripravo tople sanitarne vode v Pomurju ..... 12 Tabela VI : Izraba geotermalne energije v občinah Pomurja ........................................... 13 Tabela 1: Število prebivalcev, površina občin, stanovanjske površine m2 na osebo v

občinah Pomurja ............................................................................................................ 18 Tabela 2: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v občinah Pomurja ......... 19 Tabela 3: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v občinah Pomurja

.......................................................................................................................................... 20 Tabela 4: Poraba posameznih energentov za ogrevano in tehnološko toploto v Pomurju

.......................................................................................................................................... 25 Tabela 5: Število stanovanj po različnih virih ogrevanja v Pomurju in Sloveniji ........... 26 Tabela 7: Vozni park po posameznih občinah Pomurja .................................................... 28 Tabela 8 : Vozni park v Pomurju po vrsti vozila ............................................................... 30 Tabela 9: Poraba energije na leto in na prebivalca v regiji ............................................... 31 Tabela 10: Poraba energije skupaj s prometom v regiji in primerjava s Slovenijo......... 32 Tabela 11: Zbirni prikaz letne porabe vseh energentov v Pomurju.................................. 36 Tabela 12: Kurilne vrednosti posameznih energentov ....................................................... 40 Tabela 13: Razmerja med posameznimi prostorninskimi enotami lesne biomase .......... 41 Tabela 14: Potencial lesne biomase v Pomurju, 2005 ......................................................... 44 Tabela 15: DOLB sistem v Pomurju .................................................................................... 45 Tabela 16: Količina in struktura porabe lesa v regiji za ogrevano in tehnološko toploto

po vrsti porabnikov ........................................................................................................ 48 Tabela 17: Zemljišča v Pomurju v uporabi ......................................................................... 51 Tabela 18: Površine zasejane s sladkorno peso leta 2006 ................................................... 52 Tabela 19: Namembnost površin in kulture v regiji .......................................................... 53 Tabela 20 : Proizvodnja surovin za biodizel v RS do 2010................................................. 59 Tabela 21: Predvidene vrednosti rabe bioloških goriv v dizelskih gorivih v RS do 2010 59 Tabela 22: Sončno obobsevanje (kWh/ m2·dan), H območje: .......................................... 61 Tabela 23: Vgradnja solarnih sistemov za pripravo tople sanitarne vode v Pomurju .... 70 Tabela 24: Izraba geotermalne energije v občinah Pomurja............................................ 79 Tabela 25: Geotermalne vrtine v Pomurju .......................................................................... 79 Tabela 26: Primer uporabe varčne žarnice ......................................................................... 92 Tabela 27: Poraba električne energije v Pomurju .............................................................. 92


103


10 VIRI, LITERATURA

� Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, Statistični urad RS � Statistični letopis RS 2004, Statistični urad RS, Ljubljana 2004 � Statistični letopis RS 2003, Statistični urad RS, Ljubljana 2003 � Meteorološki letopis 2004, Agencija RS za okolje, Ljubljana 2005 � Priročnik ENSVET za energetske svetovalce, Ministrstvo za gospodarske

dejavnosti RS, AURE, Gradbeni Inštitut ZRMK, številka priročnika 138 � Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota � Ankete opravljene pri večjih odjemalcih energentov v Pomurju � Energetska izraba bioplina, Agencija RS za učinkovito rabo energije,

(www.gov.si/aure) � Statistični letopis energetskega gospodarstva RS 2004, Ministrstvo za

gospodarstvo � Popis kmetijstva 2000, Statistični urad RS, 2002 � AURE, ENSVET, Razni informativni listi, gradiva, članki in publikacije

najdeno vse na spletnih straneh in dostopnem gradivu � Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (sklep Vlade

Republike Slovenije na 33. redni seji dne 31.julija 2003) � Zakon o trošarinah (Uradni list RS, št. 84/98, zadnja sprememba 42/04) � Energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) � Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi emnergije v stavbah (Uradni list

RS, 42/02) � Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99, 56/99,

22/00) � Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št.42/02) � Pravilnik o vsebnosti bioloških goriv v gorivih za pogon cestnih motornih

vozil (Uradni list RS, št. 83/2005), � Sklep o cenah in premijah električne energije od kvalifiviranih proizvajalcev

električne energije (Ur. l. RS 8/2004) � Uredba o pravilih za določitev cen in odkup električne energije od

kvalificiranih proizvajalcev el. energije (Ur. l. RS 25/2002), � Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranih proizvajalcev električne

energije (Ur. l. RS 29/2001 in 99/2001) � Lesna biomasa – okolju prijazen obnovljivi vir energije � Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. � Meteorološki letopis 2004 � Izračun na podlagi anket in statističnega urada RS, Popis prebivalstva,

gospodinjstev in stanovanj 2002 � Ministrstvo za notranje zadeve, � Slovenski e-forum � ESTIF evropsko združenje za solarno energijo � Statistični letopis Republike Slovenije 2003 in lastni izračuni � Zasnova »kaskadnega« načina koriščenja geotermalne vode / energije v

sistemu vrtin v gospodarne namene � Elektro Maribor, 2006 � Slovenian geothermal profile 2004, M. Sc. Andrej Lapanje, M. Sc. Dušan

Rajver and M. Sc. Joerg Prestor, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana


104


� EGES revija, 2/2006 � Kovač Štefan, 2005. Posebnosti ponudbe in povpraševanja po lesni biomasi v

Pomurju � Tovarna sladkorja d.d. � www.gov.si/aure, Sektor za aktivnosti URE in OVE � http://www.arso.gov.si, Agencija RS za okolje � http://www.dc.gov.si/ , direkcija RS za ceste � http:/europa.eu � http://www.pozitivke.net/ � http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php?p=les � http://www.prihodnostjeobnovljiva.org/index.php?l1=vrste&l2=crpalke � http://www.geo-zs.si/ � http://www.zgs.gov.si/ � http://www.pozitivke.net/ � http://www.prihodnostjeobnovljiva.org/index.php?l1=vrste&l2=crpalke � http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT200.htm � http://www.heatpumpcentre.org/ � http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT84.htm � http://www.prihodnostjeobnovljiva.org/index.php?l1=vrste&l2=veter � http://www.prihodnostjeobnovljiva.org/index.php?l1=vrste&l2=vodna � http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm � http://www.energetika.net/portal � http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=445 � http://www.sigov.si/zgs/biomasa1/index.php?p=potenciali � http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php?p=les � http://www.ljudmila.org/sef/stara/Resevanje_podnebja_mularijo_gradiva/info_

listi/BIOPLIN.pdf#search=%22pridobivanje%20bioplina%20bioplin%22 � http://www.mladina.si/tednik/200636/clanek/nar--ekologija-gregor_cerar/ � http://www.gov.si/mop/dokumenti/etm%202005-3.doc � http://www.gov.si/mop/dokumenti/bio%20goriva-porocilo.doc � http://www.he-moste.sel.si/index.php?id=24 � http://www.isp.si/clan_obnov.html# � http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Publikacije.URE/URE1-12.htm � http://www.ljudmila.org/sef/stara/sole/FEEDU/FEEDU_orodja.htm � http://storitve.energetika.net/gema/accessories/weather/basic_survey.do � http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT84.htm � http://www.e-m.si/eges/2006_02/101-105.pdf � http://www.uradni-list.si/priloge/RS_-2002-042-02012-OB~P004-0000.PDF � http://www.gi-zrmk.si/oddelki/energija/sse.htm � http://www.geasol.si/slo/solarni_sistem_01.htm � http://www.heliostar.cz/ � http://www.termotehnika.com/toplotna_crpalka.php � http://www.geasol.si/slo/solarni_sistem_01.htm � http://www.gi-zrmk.si/oddelki/energija/sse.htm � http://www.heliostar.cz/ � http://www.viessmann.si/web/slovenia/si_publish.nsf/Content/Vitosol300_slov

enia

Documents

Energetska bilanca Pomurja