, 8 H A J A O B P O N E D E L J K I H ,

8 R E D A H I N S O B O T A H - T E -

^ O N I : U R E D N I Š T V O 24-78,

' A J N I S T V O I N U P R A V A 21-90

TEKOČI R A Č U N P R I K O ­

P A L N I B A N K I V K R A N J U

07-70-1-135 - L E T N A N A R O C N I -

N A 900 D I N . M E S E Č N A 79 D I N «

^ S A M E Z N A S T E V . 16 D I N

G L A S

LETO XTV KRANJ, 25. MARCA 1961

•

ST. 35 IZHAJA OD OKTOBRA 1947

K O T TEDNIK — OD L J A N U ­

ARJA 1956 KOT POLTEDNIK

- OD L JANUARJA 1960 TRI­

K R A T TEDENSKO - IZDAJA

CP »GORENJSKI T ISK- V

KRANJU - UREJUJE URED­

NIŠKI ODBOR - GLAVNI

UREDNIK: S L A V K O BEZNIK

I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

R a z v o j t o v a r n e „ I s k r a " p r e d o d b o r n i k i O b L O K r a n j

I n d u s t r i j a n a r a z p o t j u Vsestranska prednost elektroindustrije - Posebna komisija bo

Uputila perspektive nekaterih dejavnosti • Specializacija in s tem višja delovna storilnost, glavni cilj reorganizacije Iskre - Značilno­

sti letošnjega družbenega plana in proračuna In K r a n j ' 2 3 , m a r c a - Danes je Občinski ljudski odbor razpravljaj

n Potrdil reorganizacijo tovarne Iskra v Kranin t*»r nredlnv nrilnk* reorganizacijo tovarne Iskra v Kranju ter predlog odloka ^ r«žbenega plana in proračuna te občine. Razprava o programu raž-°Ja tovarne Iskra in elektroindustrije je bila zelo živahna. Od-°rnikom je poročal generalni direktor Iskre tovariš Silvo Hrast ter

P redsednik ObLO Franc* Puhar. Odborniki so se strinjali s predlo-* 0 , n , ki predvideva velik razvoj Iskre in poudarjali« da je to v OHI F ' S - K O M U N E

k o i cel<>te- Hkrati pa so se tudi strinjali, da prav ta "ločitev postavlja pred ObLO veliko odgovornost glede usmerja­ta industrijske dejavnosti v občini sploh. Zato so po daljši razpravi Prejeli sklep, naj posebna komisija zbere podatke In prouči per­

spektive nekaterih drugih gospodarskih dejavnosti. Ko bodo zbrani Podatki, bodo o tem razpravljali sami zainteresirani kolektivi, njl-l l o v i organi In tudi ObLO. t j

Ue J° generalni d irektor tovar-Iskra na začetku seje O b L O

tov° r^ ° P e r s P e ^ t i v n e m p lanu te v je p r r^vsem naglas i l n jen gg'k razvoj v zadnjem času. Od p , b i l i j onov dinarjev vrednost i . O l zvodnje, ko l ikor je l e - ta zna -

v 1950. letu, je ta vsako leto lan - 1 C * n 0 n a r a ^ ^ a l a i n dosegla že

1 okroglo 10 m i l i j a rd dinarjev. bor s * e m r a z v ° J e m P * s e v s e

^ • J kaže potreba po določeni re -^Sanizacij i i n spec ia l i zac i j i . To

narekovalo določeno sodelova­je J ^ e d podjet j i e lektro i ndus t r i -

Slovenije, ka r je prišlo do i z -««a v erem te V P ° s l ° v n e m združenju, v ka-|e^fn jo 9 podjet i j . Ob tem je k o -

l v Iskre sprejel tud i desetletni t s P c k t i v n i program razvoja, s f*'erim je predvideno, da b i v l e -

1971 dosegel proizvodnjo v ^ d n o s t i 47,5 m i l i j a rd dinarjev, jjr b i pomeni lo 5,350.000 dinarjev T posameznega zaposlenega. To ffcdstavlja ve l iko ekonomičnost B za zaposlene delavce kot tud i \komuno kot celoto. Seveda bi ^ t r e b a povečati tud i tovarnlšk' JNino od sedanj ih 32.000 na 82 K* kvadra tn ih metrov i n število p l e n i h od sedanj ih okroglo j? na 8800 delavcev.

^ a k razvoj pa n i b i l zagotovl jen j e

s edanj ih koncept ih. Potrebna JM V eč}a širina. Zato se je pod-

začelo širiti v druge kra je : Gor ico , Otoče, Podnart , No -

He 'nesto i td . H k r a t i pa so sploš-^ gospodarske potrebe narekova-Hj^di novo obl iko sodelovanja ^p fo indus t r i j e — pr ipo j i tev ne-Jo« ^ podjeti j k tovarn i Iskra.

Institut za elektrozveze, Te ­

lekomunikac i j e , E lektros igna l i n Tela, v sa štiri podjetja i z L j u b ­ljane. Novo organizaci jsko trdno

podjetje b i imelo 164.000 m tovar­niških površin s 16.693 zaposleni­m i i n okroglo 79 m i l i j a rd d inar ­jev v vrednost i proizvodnje letno.

G l a v n a prednost te reorganiza­cije, k i pomeni napredek e lektro­industr i je Slovenije*, je v specia­l i zac i j i , k i zagotavl ja večjo delov­no storilnost i n s tem tudi eko­nomičnost. Toda sam kolekt iv Iskre ne zmore vseh invest ic i j , k i so ob tej reorganizaci j i potrebne.

ZGODOVINSKA ODGOVORNOST Predsednik O b L O Franc Puhar

je zatem osvet l i l še drugo stran tega vprašanja. Vse doslej, začen­

ši o d prvega pr ihoda čeških i n ­dustr i ja lcev v K r a n j , se indus t r i j a razv i ja precej s t ih i j sko . P rema lo se čuti sub jekt ivna s i l a v usmer­jan ju industr i je , dasi je bi lo l a n i i n letos več razprav v o k v i r u Ob­činskega l judskega odbora kakor tud i v okv i ru družbenih i n politič­n ih organizaci j . G r e namreč za konkre tno vprašanje, ka j je t u rentabilnejše, kaj je koristnejše za komuno i n njene prebivalce — kakor tud i za same zaposlene de­lavce. Ugotov i l je, da i m a v res­n i c i e lektro industr i ja najlepše perspekt ive i n je že doslej dob i ­va l a tovarna I skra določeno po-

(Nadaljevanje s 3. ste.)

D r u g o p l e n a r n o z a s e d a n j e Z v e z n e g a o d b o r a

S Z D L J u g o s l a v i j e

Svobodni ekonomski in družbeno­

politični odnosi Na' drugem plenarnem zasedanju je zvezni odbor SZDL Jugo­

slavije pod predsedstvom Aleksandra Rankovica T ponedeljek -26. marca — razpravljal o političnih hi idejnih problemih v zvezi z nadaljnjim razvojem našega gospodarskega sistema in družbenih odnosov.

T R E T J I Z B O R M L A D I H K O V I N A R J E V

Danes i n j u t r i bo na Jesen i ­cah spet zbor delavske mladine, zaposlene v kovinarskih in metalur­ških podjetjih Slovenije. Seveda se bo sestalo le oko l i 120 njenih pred­stavnikov i z 69 podjeti j . N a zboro­vanju bodo sodelovali tudi pred­stavniki krajevnih političnih organi­zacij, jeseniške železarne, katere upravni odbor je pokrovitel j zbo­rovanja, predstavniki C K L M S , re--publiški s indikaln i organi in zastop­n ik i delavske komisije p r i C K L M J .

Referat, k i ga bo podal Srečko Krč bo obravnaval predvsem raz­voj ljudske mladine v sistemu de­lavskega upravljanja s treh v i d i ­kov ; organizacijsko - političnega in kadrovskega. Z v id ika vprašanja delavskega upravljanja i n izobra­ževanja ter z v i d ika nadaljnjega razvoja K l u b a mladih proizvajal­cev. S ledi l i bodo trije koreferati s konkretnejšo problematiko, nakar bo zborovanje zasedalo v treh ko ­misijah. Zbor naj b i med drugim dal tudi odgovor na vprašanje, ka ­ko mladino vključiti v dejavnost

s indikalnih organizacij v industri j­skih šolah. P rav gotovo pa bo ve­ljalo največ diskusije vprašanju na­daljnjega razvoja in poglabljanju delavskega upravljanja. Smo nam­reč v pomembnem obdobju, ko raz­voj našega gospodarstva dopolnju­jemo z novimi predpisi in zakoni. Na loga vseh subjektivnih sil v pod­jetju — med te sodi tudi mladinska organizacija — pa je, da v tem

hitrem razvoju iščejo najboljših ob­lik tako upravljanja kot tudi na­grajevanja in izobraževanja.

K lubom mladih proizvajalcev, k i so nekol iko zaostali za sedanjim razvojem in so premalo iskal i novih oblik dela, bo moralo dati zboro­vanje konkretnejši odgovor, kako jih uveljavit i v novih obl ikah, z l a ­sti v ekonomskih enotah.

-k

Referat o teh problemih, k i ga je i m e l član izvršnega odbora zveznega odbora S Z D U Mi l en t i j e Popovič, so že pred p l enumom razde l i l i članom zveznega odbora, v skrajšani o b l i k i pa ga je obja­v i l tud i dnevn i "tisk, zato ga na p l enumu niso b ra l i . Po končani razprav i je' K r s t o Bulajić prebra l predlog sklepov, k i ga je p l enum soglasno sprejel . M e d d rug im j e v sk lep ih omenjeno, da spremembe v s istemu del i tve dohodka globo­ko posegajo v življenje naše druž­be. N a vseh področjih družbenega življenja bo prišlo do vse bol j svobodnih ekonomskih i n družbe­no političnih odnosov, do osvoba­jan ja teh odnosov od neposred­nega admin is t ra t i vnega vmešava­nja, i n to z vse bolj svobodnim delovanjem ekonomsk ih zakonov na bazi družbene lastn ine i n raz ­vitejšega sistema družbenega sa­mouprav l jan ja . — Neposredna i n vsekakor najvažnejša naloga je vzpodbujanje vseh družbenih eko­nomsk ih i n političnih činiteljev i n nj ihova maks ima lna mobi l i zac i ja za uspešno izvajanje nov ih uk r e ­pov. Dosledno izvajanje teh ukre­pov predpostavl ja stalno sprem­ljanje i n proučevanje nj ihovega delovanja. N a podlagi tega se bo­do pravočasno spremin ja l i i n i z ­popolnjeval i obstoječi ins t rument i i n vsk la j eva l i v smer i nadal jnje-

O s r e d n j a m i s e l p l e n u m a O b O S Z D L T r ž i č

Ženam omogočiti dejansko enakopravnost

V sredo popoldne je bil v Tržiču plenum ObO SZDL, ki so se ga udeležili tudi tisti tovariši in tovarišice, ki ie pomagajo pri reševa­nju problemov žena — posebno zaposlenih — in družine. Kako raz­bremeniti delovno ženo je bilo namreč glavno vprašanje, na kate­rega so na plenumu skušali najti odgovor.

Za najboljše Razpis nagradnega tekmovanja ob volitvah' v zadružne svete

j Okrajni odbor SZDL in predsedstvo Okrajne zveze kmetijskih ***rug bosta ob volitvah zadružnih svetov, k i bodo 9. aprila, na-

1 v t-dila kroetijske zadruge, ki bodo najbolje pripravile In izvedle I ° lJtvc. Pri ocenjevanju bo komisija upoštevala:

L vsebinski del predvolilnih priprav, in sicer rezultate sej Dravnih odborov, zadružnih svetov, zborov zadružnikov in sindi-

' . a l n i h sestankov KZ , pripravo volilnih seznamov, obveščanje vo-V c e v in ostale tehnične priprave (do 20 točk).

2. Pripravo volišč - notranja in zunanja ureditev (do 20 točk). • na, da odloča o vseh, ne samo o i d

3- Udeležbo na volitvah (100% udeležba do 8. ure 40 točk, 9» 2? 1(>0% udeležba do 10. ure 35 točk, 85 do 100% udeležba do 12. ure u t očk in 80 do 100 % udeležba od 14. do 18. ure 15 točk; za končno

a eležbo se doda k zgornjim točkam za 100% udeležbo še 10 točk. * v s a j 90 o/0 udeležbo 7 točk in za vsaj 80% udeležbo 3 točke).

_ *• Poročevalsko službo na dan volitev (za redna dvourna po­b i l a z vseh volišč 5 točk). j. 5> Zaključna dela, poročila in oddaja volilnega materiala vo-

, n i komisiji (do 21. ure - 5 točk). Tri najboljše kmetijske zadruge bodo dobile naslednje nagrade: *• televizijski sprejemnik za splošne družbene potrebe vasi; 2. magnetofon za potrebe K Z ;

3- knjižno omaro za strokovnoknjlžnico kmetijske zadruge.

V tržiški občini je od vseh za ­poslenih kar 62 odstotkov žena. L e neznaten pa je nj ihov odstotek v organih samouprav l janja . Za p r i ­mer naj navedem še to, -da so med 28 člani občinskega zbora i n 28 člani zbora proizvajalcev le 4 že­ne. D a se žene ne morejo uve l ja ­v i t i kot družbene delavke, je več vzrokov. Predvsem je to prezapo­slenost, delo v i zmenah, oddal je­nost od delovnega mesta, nezan i -manje zaposlene žene i n celo m i ­šljenje, da žena n i sposobna od ­ločati o pomembnih zadevah, k i še vedno nekje v lada. Toda žena n i samo sposobna, ampak celo dolž-

ženskih problemih. Se en zan imiv podatek: po ana­

l i z i , k i so jo i zde la l i v Tržiču, je od 1961 zaposlenih žena 370 ne­kva l i f i c i r an ih , 449 po lkva l i f i c i r a -n ih , 628 kva l i f i c i r an ih , 139 3 sred­njo izobrazbo, 29 pomožnih delavk

bo je občutno premajhno, zato mora b i t i v sk lopu celotnega p r i ­zadevanja tud i skrb, da se ženam omogoči izobraževanje.

Seveda pa jo je predvsem treba razbremenit i . Dve otroški zave­tišči, dva manjša obrata družbene prehrane i n dve serv isni pra ln ic i sta za Tržič i n okol ico izključno premalo. Razen tega ..o tud i cene uslug razmeroma visoke. Pranje za petčlansko družino stane v pra ln i c i na mesec 2500 dinarjev i n je za mars ikatero družino pre­drago.

N a p l enumu, k i je b i l tud i p r i ­prava na Kongres Zveze ženskih društev, k i bo pr ihodn j i mesec v Zagrebu, so diskutant je r a z k r i l i vrsto pomanjk l j i vos t i p r i skrb i za ženo i n družino i n obenem naka ­zal i tud i možnosti za nj ihovo re­šitev. Tako bodo skušali ured i t i , da bo uvedeno varstvo otrok tud i

bodo tudi otroci iz v r tca p r i že­lezniški postaji l ahko tam kos i l i . V precejšnjih težavah je Stano­van jska skupnost Pristava—Križe, saj p r i tovarni Peko, k i na n j iho­vem področju ve l iko gradi , ne na j ­de nobenega razumevanja za svo­je potrebe. Nu jno b i namreč po­treboval i vsaj prostor za varstve­no vzgojno ustanovo.

Se težje, kot v mestu je z druž­beno prehrano i n vars tvom otrok na vasi . Hrane tam za nobeno ce­no n i mogoče k u p i t i , otroke pa v a ­rujejo starejši l judje a l i pa so prepuščeni sami sebi. — Mars ik j e bo treba izboljšati tud i odnose v družini, saj so še zelo številne družine, k jer je mož po službi prost, za ženo pa se doma začenja še druga služba. Prav tako so b i l i nekater i d iskutantje mnenja, da b i mora l i odprav i t i zgrešeno m i ­selnost, da je družina i zo l i rana enota, ki j i je vseeno, kaj se do­gaja v njeni soseščini. P rav sta­novanjska skupnost naj bo okv i r za enakopravno sodelovanje i n od­ločanje vseh prebivalcev, saj so prav v tem o k v i r u idealne možno-za popo ldanski čas, s čimer b i

i n le 4 v i sokokva l i f i c i rane . Število I prav posebno pomagal i ženam, k i I sti za skupno rešitev mars ikate žena s srednjo i n v isoko izobraz- | delajo ponoči. Poskrbe l i bodo, da I rega problema. M. Sosič

Tekmovalna komisija pri OO SZDL In predsedstvo OZ K Z Kranj i

S e j a O b L O S k o f j a L o k a

Razprava o družbenem načrtu

V f e F j A J -OKA. 24. M A R C A -°bt<n t b i l a v ^koti{ L o k i s e j a

^ t e « S a l judskega odbora, na Wa f t

s ° govor i l i o družbenem °b£in '»» proračunu škofjeloške W^n

e «a letos. Letošnji družbeni *a>*je D r e dv>. icva precejSnje pove-s i C e f gospodarskih invest ic i j , i n ? *UUud , a n - k i h 887 mi l i jonov na * V , * r d i 312 mi l i j onov dinarjev

^ ' i c i i z a negospodarske In-i e Je letos predvidenih pre­

ko 500 milijonov dinarjev. S tem denarjem namerava občina zgra­diti stanovanja, javno kuhinjo, novo šolo na Trati in povečati otroške vrtce. Za stanovanja bodo dali letos v škofjeloški občini pre­ko 300 milijonov dinarjev, . razen tega pa je tudi za kmetijstvo in gostinstvo predvidenih več sred­stev kot lani. Največ bodo inve­stirali v podjetje L T H , Gorenjsko I predilnico in TransturisL V. K. 1

ga izenačevanja položaja oz i roma ustvar janja ka r najbolj enak ih pogojev poslovanja za vse gospo­darske panoge družbene službe i n komune. Svoboda v de l i t v i dohod­ka postavl ja vse državljane, or­ganizacije, organe i n ustanove v k o m u n i v kakovostno nev položaj. Predvsem se s tem čedalje bolj prenašajo na komune naloge, k i so bi le prej prvenstvene a l i i z ­ključno domena višjih i n cent ra l ­n i h organov: del itev skladov, po­l i t i k a razvoja, raven življenjskega standarda, obseg zdravstvene za­ščite, prosvete i n vseh drug ih služb.

Uva jan je s istema del itve dohod­k a postaja stvar komune i n po­stav l ja pred vse njene organe od ­govornejše i n bolj zapletene na ­loge. D a b i vse to uresničili je potrebna mnogo širša i n splošna dejavnost Socialistične zveze, da b i de lovn i l judje na vseh ožjih področjih ustvarjanja i n del i tve dohodka ob spre jemanju sklepov zmeraj upoštevali komuno kot ce­loto, preko nje pa tud i širšo skup ­nost. Posebno pozornost i n pomoč mora Socialistična zveza posvet i l i uva jan ju novega sistema ob l iko ­van ja i n del i tve dohodka v orga­n izac i jah družbene dejavnosti . T a sistem bo te službe i n njihove ko­lekt ive še bolj osamosvoj i l , hkra t i j i h bo trdneje povezal z državlja­n i , z možnostmi i n kor i s tmi vse komune.

Z nov im sistemom obl ikovanja i n del itve dohodka v šolah, z od-prpvo proračunskega razporeja­nja, z n j ihov im spremin jan jem v samostojne družbene ustanove i n z odpravl janjem državno a d m i n i ­strat ivnega vmešavanja v nj ihovo delo, se zelo k rep i v loga vseh za­vestnih družbenih činiteljev i n nj ihov odnos nasproti šoli postav­l j a na novo osnovo. — Uvajanje enak ih načel tudi na področja zdravstvene zaščite, ku l tu rno -umetniške i n drug ih dejavnosti , v bližnji perspekt iv i pa tudi v jav­no upravo, • je sad splošne smeri našega socialističnega gibanja, k i mora zagotovit i de lovn im l judem tuđi v teh službah v temel ju enak položaj, torej doseganje dohodka, k i ustreza vloženemu delu i n p r i ­spevku, v zadovol jevanju družbe­n i h potreb i n razvoja družbe.

Izvajanje teh načel v tolikšni razsežnosti bo izzvalo spremembe tud i v položaju i n metodi dela po­litičnih organizaci j i n organov družbenega uprav l jan ja . Politično življenje se še bolj demokrat i z i ra . Obenem z razv i jan jem dejavnosti političnih forumov i n razn ih pred­stavniških organov družbenega uprav l jan ja je treba čedalje bolj razv i ja t i neposredno politično živ­l jenje i p neposredno politično od­ločanje de lovn ih l j ud i .

Neposredno spremljanje tokov družbenega g ibanja v komuni , povezovanje i n vskla jevanjc k r a ­j e vn ih organizaci j i n n j ihov ih sek­ci j , proučevanje problemov, k i se nanašajo na nj ihove sestanke, i z ­menjava izkušenj i n usmerjanje nj ihove dejavnosti v o k v i r u te­mel jn ih nalog v komun i , sodelo­vanje z družbenimi organizaci ja­m i i n organi samouprav l janja — postajajo sedaj b is tveni e lementi v metodi i n v vsebin i dela občin­sk ih odborov Socialistične zveze in n j ihov ih komis i j .

D a b i omogočili vsem vodstvom Socialistične zveze kar naj posred­noj e spremljat i družbena gibanja in na tej podlagi spreml jat i kar najbolj prav i lne politične sklepe, je treba od občinskega do zvezne­ga odbora izgrajevat i tako metodo dela i n medsebojnega povezova­nja, k i bo zagotovi la vodstvom po­polno medsebojno obveščenost za pravočasno opažanje i n kar na j ­bolj p rav i lno urejanje . najpo­membnejših nalog z vseh podro­čij družbenega ekonomskega i n političnega življenja.

2 S T R A N NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA

S O B O T A , dne 25. marca NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA

1961

S t a n e Ž a g a r V ponedeljek, 27. marca, bo na

Dobrav i pr i K r o p i komemorac i ja v počastitev 19-lotnice smrt i n a ­rodnega heroja Staneta Žagarja, glavnega organizator ja l judske re ­vo luc i je n a Goren jskem.

Ro jen je b i l 1896 v Zag i p r i Bovcu , kjer se je že v ran i m l a ­dosti k a l i l ob težkih soc ia ln ih raz­merah i n nac iona lnem zat i ran ju . Tako je že od 18. le ta napre j , ko je doživel prvo hišno pre iskavo zaradi i legalne marksistične l i t e ­rature, b i l vedno i n povsod znan kot neuk lon l j i v borec za delavske pravice. H k r a t i pa je b i l med, l j udmi povsod i z redno pr i l jub l j en i n spoštovan. Takega so poznal i n a T i r o l skem v p r v i svetovni vo j ­n i , v oko l i c i Ce lovca, v Krškem i n Go r j ah p r i B l edu , zladti pa n a Dobrav i n a K r o p i , k jer je b i l učitelj po ln ih 18 let. Povsod jO i m e l st ike s preprost im* l j u d m i , se z n j i m i faagovarjatl, j i m kaza l pot i z tedanjega izkoriščanja M j i h usposabl ja l za raoredni boj .

Zato n i čudno, da so orjunaši Že 1934 le ta o rgan i z i ra l i trojico, k i naj bi Žagarja ub i l a . N i j i m uspe­lo. Dobrava i n n jena oko l i ca pa se je pod Zagar j ev im vp l i v om po­lagoma spremin ja la od nevedn ih poslušnih kmetov v zrele fevolt*-cionarje. L e t a 1931. je ustanov i l p r vo part i jsko organizac i jo na Dobrav i . Za tem je vzgo j i l k o m u ­n is te i n j i h povezal v organ iza­ci jo tud i v K r o p i , L jubnem, v Lescah, Črnivcu i n v Otočah. H k r a t i je n a Dobrav i o rgan i z i ra l tamkajšnjo mlad ino v S K O J . K o t čian C K K P Sloveni je , kamor je b i l i zvo l jen že n a njenem us ta ­novnem kongresu n a Čebinovem 1937. leta, je v največji i l ega l i o r ­gan i z i ra l tud i razna posvetovanja i n sestanke ter okrožne konfe­rence komunistov v jeseniškem, kran jskem i n tržiškem koncu, b i l je ide jn i vodja ve l ike stavke tek­s t i ln ih delavcev 1936. l e ta i td .

H k r a t i pa je tud i po prosvetni i n s t rokovni strani nenehno s k u ­šal usposabljat i l j ud i Za ne izog ib­n i razredn i spopad z izkoriščeval­c i . T a k o je n a Dobrav i že 1988. leta organiz i ra l K m e t i j s k o nada ­l j eva lno šolo, k i j o je po ln i dve le t i vod i l brezplačno. Organ i z i ra l je gospodinjski teča|, tečaj za esperantlste i n celo l judsko u n i ­verzo. Tamkajšnji kmetje, k i so m u zelo zaupal i , so nod n jegov im vodstvom ustanov i l i Kme t i j sko za­drugo. V šolo je vnašal prve ob l i ­ke današnje šolske re forme: n je­govi Učenci so vo l i l i šolski odbor. Sami ure jeva l i d isc ip l ino i n po­dobno. P r i vsem tem njegovem pedagoškem delu je prevladoval napredni duh marks i zma ; p r i ka ­zoval je socialne ra z l i k e takratno družbe. odkr i va l l judem obl ike i z k o r ščanla, j i h poučeval o raz­rednem gibanju v svetu i n po­dobno.

Zato so ga ob vsak ih vo l i t vah zap i ra l i a l i zastražili, i ska l i prot i n j emu dokaze protldržavnega de­lovanja i td . K e r m u tega niso mogl i dokazat i , so ga 1938. hotel i vsaj premost i t i v Selško dol ino. P reb i va l c i K r o p e so se množično u p r l i . Toda leto kasneje je b i l od ­puščen iz službe i n poslan na »orožne vaje*.

Brž po okupac i j i , 1941. leta, je b i l pok l i can v C K K P S v L j u b ­l j an i , k jer je prevzel važne funk­cije. J u l i j a 1941. je b i l imenovan za člana G lavnega povel jstva par­t i zansk ih čet Sloveni je i n kot pover jenik C K K P S je prišel na Gorenjsko . T u je v sodelovanju z narodn im i hero j i Jožetom Gregor­čičem, Lo jze tom Kebe tom i n To ­m o m Bre j cem organ iz i ra l l judsko vstajo i n skupno z n j i m i tudi* vod i l prve boje s sovražnikom n a Par t i zanskem v rhu n a Je lov i c i , n a Rov tu , v Selški i n Po l j ansk i do­l i n i i n v Dražgošah.

Junaško je padel 27. marca n a Rov tu p r i P l an i c i nad Žabttico. Skupno z Jožetom Gregorčičem je vod i l Selško četo i z H r a s t n i k a p r i Sk . L o k i prot i Mohor ju . Nekdo j i h je opaz i l i n i zda l . Naslednje

Zanimanje za mladinsko petja

Jeseniška Svoboda skrb i letos za zelo bogato glasbeno sezono. Tako sta v ponedeljek, 2 0 . marca, gostovala na Jesenicah ka r dva zbora R T V iz L jubl jane , in sicer m lad insk i in otroški. Popoldne so napo ln i l i dvorano učenci jeseni­ških in okoliških šol, zvečer pa odras l i . M e d šolsko mlad ino je b i lo za nastop zborov izredno za­nimanje , saj je programu m l a ­d i h pevcev p r i s luhn i l o o k o l i 500 mlađih Doslušalcev.

jutro So b i l i nertadoma obkol jeni . K a k i h 1000 Nemcev j i h je začelo obsipavat i z ra fa l i i n bombami. Peščica part izanov je vzdržala k a ­ke t r i ure. Gro z i l o je popolno uničenje. Gregorčič je dal pove­l je Za umik . Obroč so preb i l i . Toda umikajočo četo so z obeh strani napadal i Nemc i . Samo 7 borcev se je rešilo brez posledic, 10 j i h Je b i lo ran jen ih , 15 pa j i h je obležalo tamkaj . In med n j i m i je b i l tud i Stane ZagaiT, g lavni organizator ljud§ke vstaje n a G o ­renjskem, k i je vse svoje življe­nje posvet i l revo luc i j i .

I Ljudje m dogodki Zaostritev krize v Laosu i

Se pretekl i teden je vse kaza ­lo, da bo moč rešiti laosko kr izo na mi ren način. Čeprav p rv i s t i k i i n razgovori med predstav­n i k i zakonite laoške vlade S u ­vana F u m c in ,uporniki pr inca B u n U m a ter Bcnerala Nosava-na niso pr ipe l ja l i do sporazuma, so se pogovori nadal jeval i . R a ­zen teffa so se tudi širili glasovi, da so Rus i i n Američani v med­sebojnih d ip lomatsk ih s t i k ih sk l en i l i , da bi bi lo treba Laos nevtra l i z i ra t i - vzpostavit i torej položaj, kakršen je b i l pred je­senskim uporom, do katerega je prišlo prav zato, ke r srt (sile ene strani skušale prev lada l i nad s i lami druge In nad gibanjem za dejansko neodvisnost dežele In njeno izvenblokovsko po l i t i ­ko.

Nenadoma pa je prišlo do nove zaostritve. Vojaški položaj

uporn ikov se je močno poslab­šal. Medtem ko je V začetku kazalo, da bodo ođ zahoda i z ­datno podprt i desničarski upor­n i k i z l ahka premagal i čete za­konite v lade i n levičarske l judske organizaci je Patet L a a , so sedaj s lednj i že v odločilni premoči. To je seveda povzro­čilo visoko napetost V VVasninfr-tonu i n med sosedi Laosa, k i so člani zahodnjaškega S E A T O pakta, V \Vaahingionu Je bi lo V pretek l ih dtteh zaupno posveto­vanje najvišjih vojaških Ih dr ­žavnih voditel jev o lanskem prob lemu, v Bangkoku , glav­nem mestu S iama, pa ravnokar zaseda vojaški svet S E A T O pakta.

Rezu l ta t i teh posvetovanj Se že kažejo. V Laos je začela pri- 1

tekat i nova ameriška vojaška

pomoč. Poslali so več he l ikop­terjev, letal in drugega Vojaške­ga mater ia la . V Bangkoku pa so sk l en i l i , da bodo državc-članice S E A T O pakta uporabi le silo, če bo potrebno zaščititi interese la-Ošklh upornikov.

K r i z a se torej stopnjuje i n vse bol j grozeče se poraja možnost stršeg* mednarodnega spopada. Zato je razuml j ivo , da najno­vejši razplet dogodkov vzbuja veliko zaskrbljenost mednarodne javnost i , ki se zaveda, kako ne­dosledne posledice bi lahko Imel Odkrit spopad med s i lami lanlke levice, podprte od Vzhoda i n s i ­l am i desničarskih upornikov , k i j i h podpirajo Z D A .

S tem v zvezi je slasti v Z D A spet zavladala prava oborožitve­na mrz l i ca . Tokrat gre za tako Imenovano klasično oborožitev,

da b i b i l i Američani sposobnej­ši Intervenirat i prav v takih ••obrobnih*, vo jnah, kakršna J * sedaj v Laosu. To še bol j za­ostruje položaj v svetu In bolj rahl ja že tako do kraja omajane st ike med blokoma. -Zarad i zaostrevanja položaja i Laosu se prav lahko zgodi, da pr i obnavl janju st ikov med blo­koma spet ne bodo obrodi l i no­benih rezultatov.

V predvo l i ln i Rampanj i J e

predsednik Kennedv napovedo­va l Zmernejšo po l i t iko Z D A na Da l jnem vzhodu. Zarad i odkr i ­tega Vmešavanja v notranje »*-deve posameznih dežel v tem delu sveta, je namreč močno tr­pel ugled Z D A . Zgubljenega ugleda pa vsekakor ne bo mogo­če povrn i t i , če bo nova ameriška adminis t rac i ja nadal jevala s sta­ro prakso.

Mladini je tehnična

potrebna vzgoja

Osrednja naloga Občinskega odbora ljudske tehnike Kranj V četrtek, 15. marcu popoldne, je bila v Delavskem domu v Kra­

nj* I. redna letna konferenca Občinskega odbora LT Kranj, ki so ji prisostvovali Itevilm delegati it ofhovnik organizacij LT in O O LT.

tz porodila predsednika L T , F ra -flja Brunskoleta, je bilo razvidno, da ima odbor poa svojim okril jem 7 društev L T in to 5 v mestu in 1 na podeželju, š skupno 576 Član!.

Razen tega ima 3 avto-moto dru­štva s 1854 člani, Radio amaterski klub s 68 člani. Foto-kino k lub s 59 Člani In Brodarsko društto z 22 člani. Torej Vsega skopaj 2407 čla-

Zalmiii Me lo K r a n j , 24. marca - V teku j u ­

trišnjega dno i n v nedel jo bodo po vseh naših kmet i j sk ih zadru­gah redn i l e *n i občni zbor i . J u t r i zjtrtaj so napovedan i občni zbor i K Z v Šenčurju, h a B l edu , v K r a ­n j u , Preddvoru , v Tržiču i n na V i sokem. N a Jezerskem, kot so določili, se bodo zbra l i popoldne ob 14. u r l . V nedel jo pa so pred­v iden i zbor i zadružnikov v B o h i ­n j u , na Jesenicah, v Nak l em, v Ce rk l j ah i n v Goren j i Vasi.

V zadnjem Času je dejavnost k m e t i j s k i h zadrug zelo oživela.

Z l a s t i ob n j ihov i reorganizac i j i i n t e r i t o r ia ln i k r ep i t v i . Ob tem se zadrugam odpira jo nove perspek­t ive, nove možnosti. Vse to je da­lo vodstvom obi l i co g rad iva za po­ročila z last i pa za p lan nj ihovega dela v prihodnje. Ob tem je p r i ­čakovati, da bo udeležba zelo do­bra i n da bodo zadružniki s svo­j i m i pogledi i n predlogi še dopol­n i l i sedanje predloge i n pomagal i k vsestranskemu napredku, k i s bo n j i m samim v korist .

• i e,

nov in članic. Pretežno Število čla­nov, to je 1854 al i 7 6 % je vk l ju ­čenih v avto-moto društva.

Program za letošnje leto zajema predvsem skrb za tehnično vzgojo pionirjev in mladincev, tako v Šoli kakor izven nje. V prihodnje bodo bolj skrbeli tudi Za kulturno In za-bavno življenje Članstva. V ta na­men bodo razne prireditve, združe­ne z vzgojno-zabavhim programom. N o v o vodstvo bo imelo posebno na­logo — razširjanje L T v podjetjih. T u namreč L T še i*i rtdSla svojega pravega mesta. Poživiti bo treba tudi delo Komisije za industrijo in Kmeti jsko tehnična komisija. Letos bo v Kran ju Okrajno tekmovanje traktoristov in kmetijskih strokdV-njakov in bo precej dela, če bodo hoteli odstraniti napake, k i so se doslej na teh tekmovanjih pojavlja­le. Treba bo nadalje ofgnizirati veČ tečajev in predavanj za traktoriste in kmetijske strokovnjake. Precej sklepov je bilo spfeietlh tudi v zvezi s proslavo 20-letflice vstaje jugoslovanskih narodov, 15-letnice L T i n 25-letnice tekstilne stavke.

-an

T e o n i PO S U B T U P R E D S E D N I K T I T O V N O T R A N J O S T I G V I N E J E

Predsednik republ ike Jos ip Broz -T i t o s soprogo Jovanko i n PTj fli jugoslovanske državne delegaci je 50 v četrtek opoldne p r i s p 6 ^ ^ M a m u j a v K ind i j o . Z n j i m i je p r i spe l tud i gv ine jsk i Predisedn* Sekou ToUfe z v i s ok im i gv ine j sk imi funkc ionar j i . Preb iva ls tvo I J * m u j a je pr i red i l o ug ledn im gostom iz Jugos lav i je zelo prisrčno*"' 1

vo, v mestu K i n d i j u pa So doživeli prav tako Veličasten soreje** k a k o r v Conakry ju .

• \ P O Z t V ALŽIRSKEMU L J U D S T V U

Predsednik Začasne alžirske v lade Ferhat Abas je v četrtek t** s lov i l n a alžirsko l judstvo poziv, v katerem je poudar i l , da bi i*w* pogajanja s francosko v lado l ahko doživijo neuspeh, če bo F r a 1 * ^ Se nadal je postavl ja la imperialistične zahteve. Ferhat Abas je v ztvu tud i dejal , da pogajanja še n e pomeni jo m i r u , vendar J e

ed ina pot za rešitev alžirskega problema, k i s i ga tako vneto alžirsko i n tud i francosko l judstvo. ^

O Z N S E V E D N O B R E Z L U K E

Predstavnik" mis i j e O Z N v K o n g u je i z jav i l , d a je mis i ja Vo l i l a i z tovor i t i 700 ton svoj ih dobav za Kongo v l trk i Matadi , * pa n i m a zanes l j i v ih obvest i l o tem, kaj se je zgodilo s temi dob9

vami . Tovor so i z tovor i l i s 23 lad i j , k i so prispele v Matad i V° marcu, ko so Mobutu jeve čete p r i s i l i l e si le O Z N , da zapuste luko.

Z S S R J E U K I N I L A C E N Z U R I R A N J E POROČIL Z A H O D N I H D O P I S N I K O V

Sovjetska v l ada je v četrtek u k i n i l a cenzur iranje poročil z * * ^ ftth dopisnikov i « Sovjetske zveze. Ob tej p r i l i k i je šef t i i skovn^ 8

odde lka sovjetskega zunanjega min is t rs tva i z j av i l , da je v lada J*fT Ufriltt mofthoSt za zbc4j*anje M olajšanje zvez tu j ih dopisnikov z ™* h o v i m l r edakc i j ami , V l a d a Je sprejela sklep, d a l ahko vs i t u j i * * ; v i na r j i v Sovjetski zvrni neposredno javljajo poročila po ko l i te le fonu a l i telegrafu v Sovjetski zvezi .

Pred Tednom mladinskih delovnih brigad

Čeprav Je z idana v starem slogu je na p r v i pogled ta hiša še ka r pr i je tna. Ce povemo, da je v strogem središču Jesenic - zraven železniške postaje Ob gost i lni Tr ig lav , b i vsakdo m i s l i l o n jeni v r ed ­nosti in pomembnost i . Se posebno spričo to l ike st iske za prostore v stanovanja V tem indust r i j skem središču. Toda mimoidoči se hudo zgražajo nad vzdrževanjem tega poslopja. Zunan ja pročelja kakor tudi notranj i prostor i dokazujejo, da se že dolga le ta za to stavbo ne zanima nihče. Povsod odpada omet, v ra ta se komaj zapirajo, okna razpadajo . . . V k l e t n i h prostor ih stoji več kot meter globo­ka voda In niti za to se nihče ne zmeni , od strehe In balkonov pa se majejo deske In že ogrožajo celo prehod pešcev. Prav i j o , da Je lastnik nekje v Beogradu (JugoŠped). Vsekako r znak skrajne ne­marnosti, ki povzroča veliko ikodo In Uuđje to upravičeno grajajo.

Od 27. marca do L aprila bo tudi vsa gorenjska mladina na svečan način proslavila Teden mladin­skih delovnih brigad. Po vseh ob­činah se bodo zbrali brigadirji na zborovanjih, kjer bodo izvedli tudi krajše kulturne programe. Tri gorenjske mladinske delovne brigade bodo na sam Dan MDB, li aprila, odlikovane z ordeni dela. XI. gorenjska MDB »Stane Za-7ar« Iz Kranja bo odlikovana z ordenom dela I. stopnje, XII. Mla­dinska delovna brigada »Jole Gregorčič« iz Škofje Loke bo odlikovana z ordenom dela II. st., medtem ko bo XIII, gorenjska MDB »Jože Janežič« Iz Kranja odlikovana z ordenom dela III. st.

Posebej so se za Teden mladin­skih delovnih brigad pripravili v kranjski Občini. V SObOt«, 1. apri­la, bodo organizirali svečano aka­demijo, kjer bodo tuđi podelili odlikovanja brigadam. Zbor vseh brigadirjev bt» V Kranju prav tako v soboto ob 17. mi pred poslopjem O L O Kranj.

Istega dne zvečer bo v avli OLO i Prvega aprila bo tudi tudi brigadirska zabava. Ze sedaj vseh mladinskih delovnih » h c i , L bodo izvedli razna Športna tekmo- zveznem in lokalnem merilu. * vanja meti osnovnimi organlzaci- tudi občasnih mladinskih delov" jami LMS. I akeij. M >

Nad 4 milijone dinarjev prispevkov za spomenik revolu­cije v Kranju

Delo za postavitev spomenika revolucije v Kranju teče normal­no. Pri odlivanju skulptur je že

HITREJŠA POMOČ Z O D D A J ­N I K I V Kamniških p lan inah je b i lo v

preteklem l e tu spet vrsto nesreč, med n j i m i 4 s smr tn im i z idom. Go r ska reševalna služba je sode­lova la p r i 1 0 reševalnih akc i jah. Ker obiskuje Kamniške p lanine vSako leto več turistov, kamniški p lan inc i resno premišljujejo, da bi postav i l i na p lan inah t r i brez­žične oddajnike i n tako i zpopo l ­n i l i reševalno službo.

opravl jenega več kot polovica J ^ L l a . P r a v tako redno nadaIJ O J r

kamnoseška dela. H, Počasneje, kot so predv ide v * j

pa dotekajo pr i spevk i z a S***^ tega objekta. Dosle j so svoje r spevke že posla l i ko l ek t i v i tov Save, špika, Pekarne , Steklar«* Lekarne , Remont čevljarskih s . ( y

jev, M l ekarne . E l ek t ro Sava. % munalne banke. Ovna in Preddvor . Iz nekater ih kolek*'* k l jub temu da so samouprav 0 ' f , gani že odobr i l i določene Pris?, * ke, te hzeskov še niso nakaz^ 1 \j| Skupno so ko lek t i v i že prisp* ,„ 2,314.000 dinarjev, državljaj" ^ razne organizaci je pa 1,69LW" J * narjev, tako da znašajo ti r

spevkl 4,005.000 dinarjev.

MALA ANKETA -"» MALA ANKETA — MALA A N K E T A - M A L A ANKETA—MALA ANKETA—MALA ANKETA—MALA ANKETA—MALA AN

Vzgoja mladih ljudi B i t i Sprejet med odrasle l j ud i

je pomemben dogodek za vsakega mladega človeka. VrafrčanJe v svet je v resnic i nekaj težavne­ga, m lad Človek se mora o d k u ­p i t i za tO, da bo lahko Odgovor­no mesto prevzel med odras l imi i n enakovredno posegel v družbe­no dogajanje.

V m lad ih l e t ih tesno navezan n a starše, mora sedaj to 2vezo v nekem smis lu pretrgati , č e je prej poslušal starše, učitelje i n starejše le kot otrok, ker so mu tako ukazova l i , so mora sedaj v mnogo večji mer i podrejat i avto­r i tet i odras l ih v službi, javnem, ku l tu rnem In političnem Življe­n ju , prevzet i mora nase na j raz ­ličnejše obveznosti v odnosu do sol judi , do drugega spola, dO de­l a , do proizvodnih sredstev i n družbene lastnine sploh, skratka,

prevzet imora ' nase tud i obvezni delež odgovornosti , k i jo i m a Si­cer družba kot celota.

Sistematična vzgoja mlad ine mora razen drug ih področij obse­gati tud i načrtno pr ipravo m lad ih za zakon i n družinsko Življenje. Iz te potrebe je nastala So la za življenje za odraščajočo mladino. P rogram obsega najvažnejša po­glavja iz etike, psihologije, f i z io­logi je i n drug ih področij, trna se­dem sta ln ih tem, k i j ih dopo ln ju-*ezo predavanja glede n a zan ima­nje posameznih akt ivov L M S . Sola za življenje je torej en« na j ­bolj privlačnih ob l ik vzgojnega dela z m lad ino - med drug im ob­ravnava odnose med lan t l m de­k l e t i , razvoj družine, d ru t lno da­nes Itd. K e r je pomembna kot z a ­četna mobi l i zac i j ska ob l ika , F k a ­tero borno zainteresirali mladino

tud i za ostale obl ike , jo je treba organiz i rat i povsod, k jer so za to možnosti. Tega se zavedajo tud i v kran j sk i občini. Nekatere m l a ­dinske akt ive , k i no že pričeli t omenjen imi šolami, smo zato po­vprašali, kako le-te delujejo.

O k ran j sk i nam je povedal Ma~ to Oman. predsednik ideološke ko­mis i j e pr i O b K L M B .

» V K r a n j u je prvo Solo »a živ­l jenje organ iz i ra l le v decembru občinski komi te mladine. P reda­van ja so b i la enkrat tedensko In so j ih vod i l i predavatel j i i z L J u b ­l jane ,kot so dr. M i s , prof. P ed i -Ček m tov. Valent ine !c . TI so namreč rvrihaiall k nam z zadostno mero iakufiehostl m prakse. Da pride do pravega kontakta med predavatel jem i n sluftateljl, je treba, da Je slednj ih vedno do­volj. Najbolje Je, če Jih Je d imi«

50. V K r a n j u je b i l o zanimanje za Šolo ve l iko zato je b i l o tud i po­slušalcev vedno dovol j . Največ je b i l o učencev Vajeniške šole, ne ­kaj tud i d i jakov i z Gimnaz i j e , precej pa Je b i lo tud i vaške m l a ­dine. N a G i m n a z i j i so pred ča­som organiz i ra l i že svojo Solo Za življenje, vendar je zaradi neza­interesiranost i d i jakov niso do konca izvedli.«

Pogle jmo že, kako je b i lo na kran j sk i Teks t i l n i šoli. O n j ihov i Šoli za življenje nam je pr ipo ­vedoval d i jak Jože Gabršek. T a -koleje deja l : «-V sodelovanju 2 Delavsko univerzo, k i nam je pre­skrbe la tudi predavatelje, smo v januar ju organ iz i ra l i Solo za živ­ljenje. Zan imanje za njo je bi lo izredno ve l iko , saj je predava-n l e m pr ' s luhnt lo ka r 1 0 0 n a S i h

di jakov in r lHakinj . Ce ne b i b i ­l o popolda.roJkegn pouka b i bi lo prav gotovo I tevi lo le-teh še vefr-je. PbslitŠali smo sedem zan im i ­v i h predavanj , osmič pa smo vnrašanja sami zastavl ja l i . Za ra ­di ve l ikega števila vpraSanj smo se zbra l i enfcret v e t kot je b i lo

01-predvideno. V pr ihodnje ' 1 1

skem letu bomo spet o r g a ^ 1 2 ' ^ omenjeno šolo. Sp r va smo ^^j j j te l i že letos, vendar smd p zelo zaposleni s politično šo*<^ tud i šolsko leto gre h k r a ^ j c a j » '

T u d i v Predos l jah je t a m * ^ n j i vaški akt iv prav tako Stral omenjeno Šolo za ŽivjU ^ N j e n udeleženec, tov. Mub'» ^ je povedal, da je okrog 40 & v l jud i , fantov i n deklet, ho? fci Dom ku l tu re n a predavan] » ̂ j i h je vod i la dr. Sonja M e l „ r t i ' v a iz K r a n j a . Poslušali so

1&

m i v i h predavanj , kot so i z b i r a , konskega druga, družina n j i družbi, l jubezen i n

v d * <

i td . Nadal je nam je govori l o^\ njem predavanju, k i so g a ^fti1

m i n u l i teden, na katerem s tdP'

zastavl ja l i predavatel j ic i ^ ^ nja, na katera j i m je ona^ ^e\o vol je odgovarjala, »Bili ^^oi6

zadovol jn i , i zvedel i s rn " novega i n zanimivega, k a *\ prav gotovo l ahko v p r i n ^e

pr idom uporabljali,« nam dodal . «

GOSPODARSTVO

S s e j e O b č i n s k e g a l j u d s k e g a o d b o r a J e s e n i c e

valna vloga organov svne samouprave

S p r e j e t J e p r e d l o g d r u ž b e n e g a p l a n a i n p r o r a č u n a J e s t -Scnice, 23. marca - Danes je b i l a pr i »Jelenu« 45. seja ob-

•nskega zbora i n 47. seja zbora proizvajalcev ter 51. skupna seja °°eh zborov. Razen zelo pomembnih točk dnevnega reda: razprave 0 Predlogu od loka o spremembah i n dopoln i tvah statuta občine J c -S e n i c c ter razprave o predlogu dužbenega p lana jeseniške občine,

0 °dborniki na ločenih sejah obravnava l i še predlog o ustanov i tv i službe pravne pomoči, nadalje o predlogu navod i l o postopku i n n a e i n u del i tve sredstev za povečanje plač po uspehu uslužbencev i n

e Iavcev občinskih upravn ih organov, o nekater ih spremembah od -J*kao s istematizaci j i de lovn ih mest občinskega l judskega odbora, o °ločitvi stopnje občinske dokladc ter o dveh garanc i jsk ih iz javah.

w a skupni seji pa je b i lo na dnevnem redu več imenovanj .

točka današ-.^ajpom embne j ša Je sejo je b i l a razprava k dopol-

nVo^aiT* i n spremembam statuta <*:ine Jesenice. N a seji je b i lo

U d a r j e n o , da so te spremembe u Jne, ker so se od sprejetja se-a J vel javnega statuta v m a r s i -em spremeni l i tako družbeni po-

soji kakor tud i predpis i . K o t pr -dopolnitev je treba omeni t i ,

T*.,86 na področju organizaci je i z -sibiih organov občinskega l j u d -

, 6 S a odbora osnuje še e n svet, sicer za stanovanjske zadeve

1 , ̂ ^^ovan jsko skupnost i . T a bo «ko v še večji mer i kako r do-

^ j i svet za komuna lne zade­

ve reševal stanovanjsko proble­ma t i ko i n skrbe l za uvajanje no ­v i l i odnosov na tem področju.

Najpomembnejše spremembe i n dopolnitve pa se nanašajo n a r e ­organizaci jo kra jevne samoupra­ve, predvsem pa na povečanje n j i ­hove mater ia lno baze. Dosedanj i k ra j evn i odbor i so k l j u b širokim pr is to jnost im b i l i v svojem delu pogosto okore l i i n o zk i . P o drug i strani pa vse do le ta 1959 niso dobi l i n i k a k i h sredstev za svojo dejavnost. Šele v zadnj ih dveh l e t ih j i m j e b i l o dodel jenih 5 m i ­l i j onov inves t i c i j sk ih kred i tov n a leto. Toda še ta kredi t n i b i l za­

rad i premajhne akt i vnos t i k r a ­j e vn ih odborov v ce lot i izčrpan. K r a j e v n i odbor i so b i l i namreč še nesposobni za reševanje proble­mov s področja svoje pr istojnost i . Šele z l e tom 1960 so dozorel i po­goji za drugačno i n vsebinsko bo­gatejše delo. K r a j e v n i odbori se l ahko po splošnem zakonu o sta­novan jsk ih skupnost ih ukvarjajo tud i s prob lemi , k i j i h rešujejo na mestnem področju stanovanjske skupnost i . T o se prav i , da prično kra jevn i organi delovati kot pred­stavniški organ krajevne skupno­st i , k i i m a širše i n pomembnejše naloge od dosedanjih. Toda, t a ­ko je po t rd i la tud i razprava, ko ugotav l jamo vse večjo vlogo k r a ­j evn ih odborov, ne moremo pre­zret i , da t i l ahko brez določenih denarn ih sredstev dajejo samo in ic ia t i ve , ne more jo pa teh ures­ničiti. Zato se predvideva, naj b i se za področja kra j evn ih odborov K r a n j s k a gora, Mo j s t rana i n Ži­rovn ica ustanov i l i Se posebni de­na rn i sk lad i , v katere b i se ste­kaj promet i davek n a nočnine, t u -

N o v o i z v o l j e n a s i n d i k a l n a v o d s t v a s o p r i č e l a z d e l o m

0 ekonomskih Skoraj po vseh podjet j ih so s i n -

^kalne organizaci je že i zvo l i l e °ya vodstva. T a so povečini že

" ^ l a z delom. T a k o je i m e l i z -^ » i odbor s ind ika lne podružnice

P l an ik i že svojo prvo sejo. N a tej so pr isotn i razprav l j a l i o

^edlogu za dokončno uvedbo ^onomsk ih enot i n o predlogu

ustanovitev sk lada za vza jem-

N a seji izvršnega odbora s ind i ­ka lne podružnice v P l a n i k i so se člani s t r in ja l i s predlogom o uved ­b i ekonomsk ih enot. Spre j e l i so tud i sklep, naj s ind ika lna podruž­n i ca priporoči de lavskemu svetu, naj čimprej postav i organe delav­skega samouprav l jan ja po teh enotah.

Člani izvršnega odbora so z odo-hravan iem soreielt t u d i pred log o

ustanov i tv i sk lada za vzajemno pomoč. Iz tega sklada b i s i člani ko l ek t i va l a h k o na j ema l i brez­obrestno posoj i lo v p r ime ru smrt i , nesreče, ro js tva i n podobno. De ­narna srodstva za sk lad b i b i l o mogoče zagotovit i tako, da b i od ­va ja l i vanj določen odstotek i z sk lada osebnih dohodkov a l i pa s samopr ispevk i . -np

Podjetje E T H v škof j i L o k i gradi n a Trati novo 7-nadstropno uprav­no poslopje. Računajo, d a bo stav­ba gotoiva do konca le ta . Gradbe­na de la je prevzelo podjetje

Obnova iz L jub l jane

Z*z*n novega upravnega poslopja ^ k e tovarne h lad i ln ikov n a T ra t i . s ° začeli tud i z gradnjo 70 me

l v dolge obratne hale. Tovarna tako na T ra t i precej razširila

Sv°Je prostore i n kaže i z leta v 0 vse večji gospodarski

predek

ristična taksa i n dev izna raz l i ka . T i dohodki b i se s tekal i samo v sk lad krajevnega odbora v K r a n j ­sk i gori, medtem k o b i splošne dohodke teh skladov t v o r i l i do­ločen odstotek od stanarine, z em-l jar ine in drug ih dajatev. N a j ­močnejši med temi sk lad i b i b i l sk lad v K r a n j s k i gori v znesku 15 mi l i j onov dinarjev.

N a . današnji sej i občinskega l judskega odbora Jesenice so od­b o r n i k i razprav l j a l i tud i o pred­logu družbenega p lana i n prora­čuna za letošnje leto. T a je se­stav l jen v sk ladu s predv idevanj i zveznega, republiškega i n ok ra j ­nega družbenega p lana ter glede n a potrebo in možnosti nadal jn je­ga gospodarskega razvoja. Druž­beni p lan ne poudarja l e potrebo po dv iganju proizvodnie . temveč tud i po izboljšanju življenjskih razmer preb iva ls tva i n krep i t i v logo kra jevn ih odborov.

P o razprav i so odborn ik i spre­j e l ! družbeni p l an i n statut občin­skega l judskega odbora Jesenice.

^ ' ^ ^ G L A V N A S K R B -USTREČI POTROŠNIKOM L a n i , 2G. decembra, je podjetje

Mesn ina v Škof j i L o k i odpr lo n a nov i tržnici sodoben l oka l za pro­dajo mesa i n drug ih mesn ih i z ­delkov, k i je eden najsodobnejših v Škofji L o k i . L o k a l i m a razen h lad i ln i ce tud i ločen prostor za denarno poslovanje. Mesn i ca bo v k ra tkem odpr ta tud i ob nede­l j ah .

I n d u s t r i j a n a r a z p o t j u (Nadaljevanje s 1. strani)

moč, v tovarno so b i l e že vložene mnoge invest ic i je . Razen tega b i mora l i , m i m o normalnega p r i r a ­sta prebivalstva, sprejeti i z d r u ­g ih krajev še približno 1000 de­lavcev, zgradi t i nove tovarniške prostore i td . , i td . Vse to pa b i po­vzročilo dokajšnje težave v k o ­muna ln i ured i t v i , p r i gradnj i sta­novanj i td . Zato je dejal , da se prav ob tej preor ientac i j i Iskre postavl ja pred odbornike zgodo­v insko i n odgovorno vprašanje razvoja posameznih indus t r i j sk ih dejavnosti sploh. P red le t i , na p r i ­mer, je b i l a v e l i ka - iuktuac i j a de­lavcev i z r a zn ih tovarn v Iskro. Sedaj se že dogaja obratno; delav­ci se vračajo nazaj v T i skan ino i td . Skra tka , de lavc i iščejo t is ta podjetja, k jer j i m je zagotovl jen višji zaslužek i n so svobodni p r i tej i z b i r i . Zato bo tud i v p r ihod ­nje Iskra laže dobi la delavce, ker j i m bo, kot je predvideno, laže zagotovi la ustrezne pre jemke kot drugje, k jer j i m i zde lk i leže v skladiščih. Zato ne gre p r i tem za vsi l jevanje admin i s t ra t i vn ih uk r e ­pov posameznim ko lek t i vom, mar ­več za zavestno i n načrtno usmer­janje tega procesa i n za pomot' delavcem preden so oni sami p r i ­s i l j en i i ska t i boljša de lovna me­sta. Ob tem je predlagal , naj b i posebna komis i j a O b L O skupno s tem v zvez i ugotovi la, k o l i k o k a ­že ta podjet ja razv i ja t i . G r e pred­vsem za tovarno Oven, Roleto, Zvezdo, Puškarno i n Z imopre jo v Stražišču.

Odborn ik i so nato odobr i l i se­stav posebne komis i je , k i bo v prihodnje zbra la podatke i n s k u ­šala ana l i z i ra t i razne možnosti razvoja teh podjet i j . Nato bodo o tem spregovor i l i še sami ko lek­t i v i i n organi komune. Ce bo po­trebno, bodo člane določenih k o ­lekt ivov preusmer ja l i postopoma v e lektro industr i jo i n v druge de­javnost i , k jer j i m bo zagotovl jena boljša perspekt iva i n višji osebni pre jemki .

Za delo ¥ KZ Poljče, 24. marca . — Danes se je

tu končal dvodnevn i seminar za vodstva nov ih s ind ika ln ih organi ­zaci j p r i kme t i j sk ih zadrugah. S krep i tv i j o kme t i j sk ih zadrug so dani pogoji, da se tud i p r i teh ekonomskih enotah osnujejo s i n ­d ika lne organizaci je . K m e t i j s k i de­lavc i so b i l i v marsičem p r i k r a j ­šani prav zaradi tega, ker organi ­

zaci jsko niso b i l i enotni tako kot drugod. Zato je ok ra jn i s ind ika ln i svet o rgan iz i ra l za vodstva teh nov ih organizaci j sedanji seminar, na katerem so nakaza l i g lavne na ­loge za delo. Po leg dveh članov iz vsake s ind ika lne organizaci je p r i K Z so se seminar ja udeležili tud i predstavn ik i s i nd i ka ln ih organiza­cij s kme t i j sk ih posestev.

V Naklem § volišč Kdo bo dobil razpisano nagrado?

Nak lo , 24. marca — K m e t i j s k a zadruga v N a k l e m se mar l j i vo p r i ­p rav l j a na vo l i tve v vodstva za ­druge, k i bodo 9. apr i l a . V o k v i r u teh pr ip rav se je že sestala v o l i l na komis i ja , up ravn i odbor zadruge i n t u d i zadružni svet.

Letošnje vo l i tve zadružnega sve­ta so še to l iko pomembnejše, ker zadružniki ob tem razpravl ja jo o nov ih perspekt ivah te zadruge, k i so nastale z last i ob združitvi z za ­drugo Gor i ce i n Podbrezje. N o v a zadružna p r a v i l a i n drugi proble­m i so že doslej zelo razgibala član­stvo. Z a same vo l i t ve so določili 9 volišč, tako da vo l i v cem ne bo treba hodi t i daleč. P r i vsakem vo-

S E M I N A R Z A G O S T I N C E K a m n i k - T u se je začel semi­

nar za poslovodje i n osebje go­st insk ih podjetij i z kamniške i n domžalske občine. Udeležuje se ga 38 uslužbencev iz krogov go­stinstva, ka r je s lab ih 40 % od skupnega števila. Predavan ja so v prostor ih restavraci je »Dom« .

lišču je imenovan poseben v o l i l n i odbor. Z a najbolje opravl jene vo­l i tve pa je zadruga razp isa la tud i posebne nagrade, za katere se po­teguje Nak l o pa tud i drug i k r a j i , k jer upajo doseči čimboljše r e zu l ­tate. R.

FZBOLJŠANA S E R V I S N A S L U 2 B A K r a n j — Serv i sna služba stano­

van j sk ih skupnost i V K r a n j u je b i l a ustanovl jena po l i k v i dac i j i stanovanjske uprave, z namenom, da organ iz i ra obrtniško dejavnost za pomoč hišnim svetom. H k r a t i pa, da s tem uvrs t i hitre, dobre in cenejše usluge za razna popra­v i l a n a zgradbah splošnega l j u d ­skega premoženja i n i n d i v i d u a l ­n i m gospodinjstvom.

T a služba si je v preteklem le tu pr idob i l a precej izkušenj i n v zvez i s tem i zpopo ln i la mizarsko, k leparsko i n instalaci jsko delav­nico. Z a letošnje leto bo služba servisa poskrbela tud i za k l epar ­ska, z idarska i n k rovska dela, po vsej ver jetnost i pa t u d i za p le ­skarska.

57 O D S T O T K O V V E C K O T L A N I

za negospodnarske invest ic i je V občini

N a popo ldanskih ločenih sejah je b i l a g lavna stvar o ka te r i so odbo rn ik i govor i l i , razprava i n sprejem letošnjega družbenega p lana i n proračuna. Uvodno ob­razložitev je odborn ikom podal n a Občinskem zboru predsednik O b L O Franc Puhar , n a Zbo ru proizvajalcev pa poročevalec Sve ­ta za p lan i n f inance Zd ravko E r -znožnik.

P r v a značilnost letošnjega p l a ­n a je v tem, da b i b i l e gospodar­ske organizaci je samostojne v svo j ih p lan ih brez admin is t ra t i v ­nega v p l i v a občine, kot je to b i lo vsa dosedanja leta. To je b is tven ko rak v utr jevanju samostojnosti de lovn ih ko lekt ivov , k l j u b temu* da je ohranjena osnovna zahteva komune kot celote.

D ruga pomembna značilnost je v poudarku razvo ja komune kot celote i n ne določenih gospodar­sk ih dejavnosti . T o je prišlo do vel jave še posebno v p l an i ran ju negospodarskih dejavnosti . N a ­vadno jo b i l poudarek samo n a gospodarstvu i n še to dokaj l o ­čeno po posameznih dejavnost ih. Negospodarske dejavnosti so b i l e bolj ob strani v ko l i ko r so to do­puščala sredstva i n druge oko lno­st i . Tokrat pa j e p l an posebno za ­je l negospodarsko dejavnost. O d skupn ih invest ic i j 7 m i l i j a r d i n 264 mi l i j onov dinarjev je p r edv i ­deno za negospodarsko dejavnost 2 m i l i j a rd i i n 400 mi l i j onov oz i ro­m a 33,2 odstotka več kot l an i .

T ako n a današnji seji kakor t u ­d i n a zadnj i seji O b L O , k jer je b i l predlog p l ana že v pretresu, se je v razpravah zvrs t i lo 139 govor­n ikov , kar dokazuje široko sode­lovanje odbornikov p r i ob l i kova ­n ju tega delovnega programa ob­čina. Zadn ja živahna razprava je da la pomembno smernice za se­stavo končnega besedi la i n za do­ločene spremembe družbenega p lana . T u d i n a današnji r a zp rav i so odborn ik i zglasoval i nekatere spremembe. V smernicah i n d u ­str i jskega razvo ja so upoštevali zaključke dopoldanske skupne se­je i n sicer, da se da prednost predvsem e lektro industr i j i ter vzporedni specia l izac i j i tekst i lne i n gumarske industr i je . P rav ta ­ko so med invest ic i j e vključili še gradnjo mostu čez K o k r o p r i V i ­sokem ter e l ek t r i f ikac i j o Kokre.

Gospodarske vesti I Z D O M O V I N E . . .

Ugodno stanje posevkov. — N a večjem delu zasejanih površin v Vo j vod in i kažejo posevki pšenice mnogo bolje kot v prejšnjih l e t ih . Posevk i se najbolje razvi jajo na površinah v e l i k i h gospodarstev i n v kooperaci j i . N a zemljiščih, kjer je b i l a setev poznejša, se pšenica slabše razv i ja .

Industr i j ska pro izvodnja v M a ­kedoni j i . Industr i j ska pro izvodnja v Makedon i j i se je p r v ih dveh l e ­tošnjih mesecih povečala za 8,5 odstotka glede na isto obdobje lan i . Največje povečanje je dose­gla kemična industr i ja , pro i zvod­nja premoga, indust r i j a e lektro­tehničnih i zde lkov ter indus t r i j a gradbenega mater ia la .

V U l j a n i k u bodo grad i l i ve l iko potniško ladjo. V pu l j sk i lad jede l ­nic i U l j a n i k se pr iprav l ja jo na graditev ve l ike 9500-lonsko po tn i ­ške ladje, k i jo je naročila neka braz i l ska tvrdka . N a lad j i bo pro­stora za 530 potnikov i n 130 čla­nov posadke. — D v a motor ja 9 4000 K S so i zde la l i na Danskem.

P r e d X , r e d n i m o b č n i m z b o r o m O b r t n e z b o r n i c e K r a n j

Obrt potrebuje 2,5 milijard dinarjev sredstev

8 t ^ n s ^ o leto je tud i v obrt i p red-ir. , J a l ° pomembno obdobje: to ^ 0 ^ i l 0 leto i zpo ln i tve perspekt iv-

obrt dosegla

£ V soboto, 25. marca, bo v prostor ih De lavskega doma v Kranju 1 -edni občni zbor Obrtne zbornice z a okra j K r a n j . V obr t i so pred­

a m po zadnjem občnem zboru dosegli pomembne uspehe ne samo 0 f j dv iganju proizvodnje, pač pa tud i n a organizac i jskem področju. £ Z letošnjim občnim zborom zaključuje Obr tna zborn ica okra ja r ^ n j več kot desetletno delovanje n a področju pospeševanja obr t i , e r usmerjanja za povečanje obrtne zmogl j i vost i predvsem v druž-0 e i » em sektorju

do 1960 za 20 odstotkov, še vedno pr idemo do zaključka, Via je fižič ni obseg obrtniške r -o i zvodnje v le tu 1960 presegel za več kot 44 odstotkov p laniranega za leto 1961. Tako povečanje je popolnoma realno tud i glede na to, da smo v obrt i zapos l i l i 21 odstotkov več l jud i , kako r smo predv ideva l i po p lanu.

Razvoj družbene obrt i , ki se v zadnj ih l e t ih vedno bolj kaže v porastu obrtniške proizvodnje, je v v e l i k i mer i odraz invest ic i j ske­ga v laganja v poslovna osnovna sredstva. Z gradnjo nov ih delav­nic i n z adaptaci jo i n modern i za ­ci jo žc o b s t o j e č i h j e b i l o m o g o č e '

d n i pred rokom, le p r i šte­vil t i 0 t T j

V f * jencev smo b i l i pod p l a -VorT. V l *ednost obrtniške pro iz -^ n j c Je b i la v l e t ih 1956-60 pove-<Jvip Z a V e č kot dvakrat , saj so je Jov o d 2 5 6 1 mi l i j onov d inar -fljn

v lotu 1956 na 7.288 mi l i jonov W s ^ e v v l anskem le tu. Se s h i -

naraščal e J š i m tempom pa je ci a ~ M I U dohodek. Razuml j i vo je, ^ T

TM t a l - [ ° preseganje tudi delno hj»Qxf U n Porasta cen. Venda r ob *Wn^ V a n - i u > d a 8 0 na ra v e cene

" U s k i h i zde lkov v obdobju 1956

zaposl i t i tud i vsako leto več de­lavcev.

V pre tek lem obdobju, predvsem pa v obdobju i zpo ln jevanja pet­letnega p lana, se je bistveno spre­men i l tud i odnos komune, okra ja i n tud i gospodarskih organizaci j do invest ic i j v obrt. Razen sredstev i z občinskih inves t i c i j sk ih skladov so b i l a i zredno pomembna tud i sredstva i z okra jnega inves t i c i j ­skega sk lada. T a sredstva so b i l a posebno važna za razvoj nekate­r i h do tedaj še gospodarsko šib­kejših občin. P r a v s sredstv i okrajnega invest ic i j skega sk lada je b i lo omogočeno, da smo tud i p r i invest ic i jah i z po ln i l i pet le tn i p lan leto dn i pred rokom. P l a n inves t i ­c i j sk ih v laganj je b i l i zpo ln jen s 114 odstotki . Namesto 830 m i l i j o ­nov dinarjev je b i l o vloženih v obrt 950 mi l i j onov dinarjev. P od predv iden im p lanom invest i c i j ske­ga v laganja sta samo občini B o ­h i n j (91,5) i n občina K r a n j (88,4),

medtem ko kažeta največjo prese­ganje občini Z i r i (184,6) i n Želez­n i k i (165,7). Od skupnega zneska r ea l i z i ran ih invest ic i j je b i lo 370 mi l i j onov dinarjev las tn ih sred­stev, 279 mi l i j onov se je črpalo i z občinskega invest ic i jskega sklada, 235 mi l i j onov dinar jev i z okra jne­ga invest ic i jskega sklada i n CG m i ­l i jonov dinarjev i z razn ih drug ih kredi tov .

Z a obdobje perspekt ivnega p l a ­na 1961-65 se predvidevajo v laga­nja v poslovna osnovna sredstva še v večjem obsegu. Po predlog ih obrtn ih gospodarskih organizaci j bi b i lo za obrt potrebnih v nasled­n j ih pet ih l e t ih nad 2540 m i l i j o ­nov dinarjev sredstev. Od tega od­pade na inves t i c i j ska posoj i la več kot polov ica. P lan i rane inves t i c i ­je ustrezajo potrebam po razv i j a ­n ju obr tn ih obratov i n po veča­nju obrtniških kapacitet, niso pa v sk ladu z razpoložljivimi sredstvi iz l o k a l n i h v i rov , čeprav podjetja predvidevajo dotok sredstev tud i iz republiškega i n splošnega inve ­st ic i jskega sklada. Sk ladno z raz ­vojem komunalnega sistema b i bi lo treba reševati tud i združeva­nje inves t i c i j sk ih sredstev, ker bo le tako možen nadal jn j i razvoj obrt i . T a pa je nujen glede na po­trebe drug ih gospodarskih panog. V o k v i r u teh i n v e s t i c i j se p r e d v i ­

devajo večja v laganja v p r ihod ­nj ih pet ih l e t ih v podjetja K o v i -noobrt i n Gradbeno podjetje v Boh in ju , v kov insko delavnico, v Avtoserv is i n v K l a v n i c o na B l e ­du i n v nekatere obrate na Jesen i ­cah i n K r a n j u , v Škofji L o k i , R a ­dov l j i c i i n Tržiču. V sedanji ob­čini Železniki se bo invest i ra lo v podjetj i Cev l j a rna Rat i tovec i n v obrtno podjetje Skupnost , v Z i r e h pa v podjetj i K l a d i v a r i n v T r a -kotkaln ico .

P r i predlogu invest ic i j v nasled­n j ih pet ih l e t ih je vredno omeni t i tudi , da se že kaže skrb de lovnih ko lekt ivov i n n j ihov ih organov de­lavskega samouprav l jan ja za reše­vanje s tanovanjskih problemov. — Vse do sedaj so obrtne zbornice zahtevale od občinskih l j udsk ih odborov, da zagotove stanovanja za nj ihove delavce. Ma l o je bi lo obr tn ih gospodarskih organizaci j , k i so že v pre tek l ih l e t ih začele samostojno reševati stanovanjska vprašanja. Investic i je za družbeni standard je v sedanjem petletnem p lanu p lan i ra lo v k ran j skem okra ­j u 18 obr tn ih gospodarskih orga­nizac i j . Te invest ic i je predstav­ljajo le 7,2 odstotka vseh p l an i r a ­n ih invest ic i j . To je še vedno pre ­malo, toda začetek je le .

Prob lema, ka t e r ima b i b i lo tre­ba odmer i t i več prostora, sta n a ­

čin nagrajevanja v obrt i i n kad r i . V obr tn ih de lavnicah se danes ne postavl ja več vprašanje, a l i je možno a l i ne uvest i s istem nagra­jevanja po učinku, pač pa je bo­leča točka to, kako najt i ustrezno obl iko nagrajevanja. S istem na ­grajevanja, k i ga uporabl jajo v industr i j i , v mnog ih p r ime r ih ne moremo pr i lagodi t i ob r tn im raz ­meram, z last i pa ne stor i tveni obrt i . Zato bo treba sk l i ca t i še več sestankov i n posvetov, na kate r ih naj b i predstavn ik i obrt i i z ­menja l i izkušnje o razn ih ob l ikah stimulativnejšega nagrajevanja.

^Pr i kadrovsk i po l i t i k i je poseb­no pereč problem dotok vajencev. K l j u b vsem pr izadevanjem zbor­nice i n ostal ih družbenih organov, da bi pospešili vključeval.je m l a ­dine v obrt, je b i l uspeh le delen. M l a d i n a raje stopa v industr i jo , k i j i nud i boljše pogoje. Slednjo ne ve l ja samo za vajence, temveč tudi za ves ostal i kader. Izdelane anal ize kažejo, da je dotok m l a ­dine v obrt vsako leto slabši. V le tu 1959 se je vključilo v obrt 335 vajencev namesto 480, kako r je bi lo predvideno. L a n i je b i l a s i tu ­aci ja še slabša, saj se je pr i jav i lo za učenje v obrt i samo 238 va jen­cev, to je 45 odstotkov planiranih (530).

O B V E Š Č E V A L E C

m ® L i o s L n s i

P R O D A M

Čevljarski Ievoročnl Šivalni stroj in prešlvalni stroj z motor­j em aH brez prodam. Ponudbe pod »Singer« oddati v oglasni od­delek 1069

Prodam vsel j ivo enoslanovanj-sko hiSo v K r a n j u . Ponudbe od­dat i v oglasni oddelek 1071

Prodam motorno kolo J a w a 250 ccm, s prevoženimi 16.000 k m . Naslov v oglasnem odde lku 1001

Prodam nov dvosedežnl moped »Moscvitto« s t remi prestavami. Šenčur 235 1094

Prodam 8 mesecev brejo kravo , k i bo tretjič telet i la. Luže 6 1095

Prodam F ia t 600. Zupančiče­va 37, K r a n j 1096

Lambret to 125 ccm, t ip 1953, od­prto, z r e ze rvn im kolesom, dobro ohranjeno, prodam za 50.000 d in . Debel jak Ivan, Ko l odvo r ska 11, B l e d 1097

Prodam dobro ohranjen, globok (kombiniran) otroški voziček. N a ­slov v oglasnem odde lku a l i po­družnici Jesenice 1098

P rodam motorno kolo DKW 250 ccm, novo, s prevoženimi 11.700 k m . Og led : P. J . Studeno 12. nad Sk. L o k o 1099

Ugodno prodam motorno kolo »Rumi « 125 ccm, dobro ohranjeno, z dvema c i l indroma. K a n k e l j J o ­že, Železniki l /A 1100

Prodam kravo, k i bo čez t r i me­sece drugič te let i la , telico, i t a ro 6 mesecev, okopa ln ik - oeipač, obračalnik, »toplar«, 2 brani in »gepel « . Suha 28 p r i Predos l jah

1101 P rodam nov te lev i z i j sk i spre­

j emn ik znamke »Riz-«. Nas lov v oglasnem oddelku 1102

Prodam aH zamenjam Ope l O l imp i o 52 za F ia t 600. Ogled vsak dan popoldne i n nedeljo p r i K n a p - Labore, Na r tn ikova 9 1103

Poceni prodam odlično ohra ­njen Puch Ro l l e r 125 ccm s pre­

voženimi 9.000 k m In Vespo 125 ccm s prevoženimi 14.000 k m . Ko-vačičeva 7, P r imskovo , K r a n j 1104

Prodam motorno kolo •»Puch« ro l ler malo vožen. Zg. Besn ica 74

1103 P rodam srednje težkega, dobre­

ga Štiriletnega konja. Mesec, G o ­rice 1106

Skora j novo mizarsko orodje poceni predam a l i zamenjam. Naslov v oglasnem odde lku 1107

Prodam kravo, k i bo v k ra tkem tretjič telet i la. Luže 4, Šenčur 1108

Z a F ia t 500 A -D predam glavo volana, or ig ina l ferod« i n druge dele. K o r i t n i k , Mes tn i trg 20, Sk. L o k a 1109

Prodam voznega kon ja In p le­mensko tel ico. Vasca 10, Cerk l j e

1110 P rodam popolnoma nov Šivalni

stroj znamke »Lucnlk« z garan­cijo. L i koza r , C. 1. avgusta 9,Kranj

1111 P rodam 2 mopeda - i t a l i j ansk i

Moskv i t to s t remi prestnvami, dobro ohranjen In SIm .on ter otroški športni voziček. Ka l t ene -kar. Zupančičeva 31, Huje , K r a n j

1112 Prodam motorno ko lo »Roler

Tomos« 150 ccm, s prevoženimi 6.000 k m , odlično ohranjen. S ta ­novnik Janez, Rob lekova 14, R a ­dovl j ica 1113

Prodnm motorno kolo N S U 175 ccm, dobro ohranjeno. Nas lov v oglasnem odde lku 1114

Rad i j sk i spre jemnik Soča U K V , nov, prodam. Damjanovič Janko , C. Kokrškega odreda 9/d, K r a n j

1115 P rodam kravo, k i bo v začetku

apr i la te let i la . Nas lov v oglasnem odde lku 11

Prodam motor 50 ccm In žensko kolo v dobrem stanju. Naslov v oglasnem odde lku 1117

Prodam žensko kolo - lepo ohranjeno, sodobno kuh in jsko opremo ter kompletno opremo za

U p r a v a podjetja „Komunaln i s e r v i s " Kran ]

sprejme v službo avtomehanika Nastop službe takoj . Plača po tar i fnem p r a v i l n i k u pod­

jetja. Ponudbe je poslat i najkasneje do 5. ap r i l a n a upravo podjetja.

K o m i s i j a za razpis mest d irektor jev gospodarskih orga­nizac i j p r i O b L O K r a n j razpisuje mesto

DIREKTORJA Elektrotehničnega podjetja Kranj

P o n u d n i k i na razpisano mesto morajo i zpo ln jevat i enega i zmed nas ledn j ih pogojev:

1. elektroinženir s petletno prakso na vod i lnem mestu v indust r i j i a l i ob r t i ;

2. e lektrotehnik s končano srednjo tehnično šolo i n najmanj 10-letno prakao v indus t r i j i a l i obrt i , od tega vsaj 5 let na vod i lnem mestu;

3. mojster elektrotehnične stroke z najmanj 15-letno prakso v indus t r i j i a l i obr t i , od tega vsaj 5 let n a v o d i l ­nem mestu.

Družinsko stanovanje bo zagotovl jeno v jeseni 1961. Ponudbe, taksirane z 250 d i n državne takse, s prilože­

n i m življenjepisom, dokaz i l i o strokovnost i i n dosedanji zaposl i tv i , je dostav i t i O b L O K r a n j - K o m i s i j i za razpis mest direktor jev v r o k u 15 dni po objavi razp isa .

Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih orga­nizacij pri ObLO Kranj razpisuje mesto

DIREKTORJA pod|et|a M L E K A R N E Krani

P o n u d n i k i na razpisano mesto morajo i zpo ln jevat i enega izmed nas lednj ih pogojev:

a) v isoka strokovna izobrazba kmet i j ske aH ekonomske stroke s petletno prakso n a vod i lnem mestu;

i b) srednja strokovna izobrazba kmet i j ske a l i ekonom­ske stroke z desetletno prakso v vodenju podjetja.

Ponudbe, taks irane z 250 d i n državne takse, s prilože­n i m življenjepisom, dokaz i l i o strokovnost i i n dosedanji zaposl i tv i , je dostavi t i ObLO K r a n j - K o m i s i j i za razpis mest d irektor jev v r o k u 15 dn i po ob jav i razp isa .

K o m i s i j a za sklepanje i n odpovedovanje de lovn ih raz ­mer i j p r i podjetju »Roleta - mliarstvo« Kranj

razpisuje delovna mesta:

1. vod|a k l j u č a v n i č a r s k e g a o b r a l a

2. d v e h k v a l i f i c i r a n ih k i učavn i ča r j ev

Interesenti, po možnosti s prakso, naj se jav i jo osebno a l i p ismeno n a uprav i podjetja do 31. marca 1961.

•»Roleta - mizarstvo« Kranj

iHffPfa

Z A H V A L A Ob izgubi našega l jubl jenega očeta

] E D V A R D A D O L E N C A

smo preje l i to l iko dokazov sočutja, da se nam ni mojoče zahva l i t i vsakemu posebej.

Zato prav srčna hva la vsem, k i so n a m kako rko l i Iz­kaza l i svoje sočutje.

Posebno se zahva l ju jemo zd ravn iku dr. V r b n j a k u za vso požrtvovalnost, k i jo je i zkaza l tekom odlgotrajne bo­lezni , preč. g. župniku, Obrtniškemu pevskemu zboru, v t em stanovsk im tovarišem, bivšim uslužbencem, dobr im znan­cem izpod Storžiča, vsem darovalcem cvetja in vsem on im, k i so ga počastili n a njegov i zadnj i pot i .

Kranj, 24. marca 1961 Dolenčevi

kmečki kot. Možen ogled. C. T a l ­cev 23 c, K r a n j 1118

P rodam semensko grahoro. P re -bačevo 41 1119

Prodam več telio simentalske pasme, težke 500 do 600 k g v bre-jost i 7, 8 i n 9 mesecev ter s tele­tom i n po teletu. Soklič, Cešnji-ca 16, Podnart 1120

P rodam obnovl jeno hišo In 300 m 2 v r ta p r i av tomobi l sk i cesti. Cešnjica 14, Podnart 1121

Prodam lepo klavirsko harmo­niko za 35.000 d in . Avguštin, B r i -tof 63 1122

Prodam moško kolo nemške znamke - Torpedo, dobro ohra­njeno. Cena 18.000 d in . Bertoncel j , Posavc. Podnart 1123

Prodam večjo količino korenja. K o k r i c a 39, K r a n j 1124

Prodam mlado kravo, težko 500 kg, k i bo v ap r i l u tretjič tele­t i la . Dobra mlekar i ca . Ba r ve črno pisane, sposobna tud i za vprego. Naslov v oglasnem odde lku 1145

Podar im ve l ikega psa volčjaka. Pogoj : lepo ravnanje. Nas lov v oglasnem odde lku 1146

C inkove plošče, nekaj komadov, prodam. Naslov v oglasnem od­de lku 1147

Lambret to L D 150 ccm, odlično in mr.lo voženo prodam. Avguštin, Reteče62, P. Sk. L o k a 1148

Prodam drvarnico , punte za gradnjo 3 m s In kamen marmor za oblogo spodnjega de la hISc. G r a h Mat i j a , Savska c. 48, K r a n j

1149 F ia t 600 odlično ohranjen, ugod­

no prodam. Ogled p r i Je l enu 1150 Ugodno prodam Topol lno B , C,

generalno popravl jen. C. Talcev 8, K lane , K r a n j 1151

P r o d r m hiSo z dvema l o k ? ! i m a na zelo prometnem kra ju . M o t ­nost nadzidave. Informaci je : Ve r -gles, Jera lova 2, Jesenice 1152

Prodam plemenskega vo la tež­kega 450 kg. Nas lov v oglasnem odde lku 11,"3

P rodam 200 l i t rov hrušovoga mošta. Dobrava 1, Cerk l j e 1151

Prodam kompletno krušno peč. Pot na Jošta 13, K r a n j 1155

Zarad i bolezni poceni prodam rr.dio. Ogled zjutraj i n zvečer. Nas lov v oglasnem odde lku 1156

M E L B R O S I N - preparat cvetne­ga prahu In matičnega mlečka ( G E L E E R O T A L E ) , garantirano znanstveno s tab i l i z i ran , proizvod M O L B R O - C O O P (Zavod za če­belarstvo - K a l n i k ) dobite v vseh l ekarnah. Lekarne , k i preparata še nimajo, naj ga nabavi jo pr i »Kemofarmacij i« 1157

Pocen i prodam železni štedilnik. Rant, Tavčarjeva 51 1158

Prodam srebrni j ed i l n i pr ibor za 6 oseb in 6 srebrnih knvinJh žličk najfinejše vrste. Vse novo, nerabljeno. Nas lov v oglasnem oddelku 1 1 5 3

»01ympio«, Upa 1952 prodam. Ogled vsak dan popoldne. Škofje­loška 1, K r a n j 1160

Prodam dobro ohranjen Ope l Record 1955. Nas lov v oglasnem odde lku 1 1 6 I

Prodam 800 kg mrve. G o l n i k 19 1162

Ugodno prodam Fiat 1.100 - t i ­pa 49. Informaci je , Sempeter-ska 42, K r a n j 1163

K U P I M Kupim enoatanovanjsko hišo v

oko l i c i K r a n j a , l ahko tud i nedo­grajeno. Nas lov v oglasnem od­de lku 1125

Kupim rabljene deske za grad­njo. Nas lov v oglasnem odde lku

1126 Kupim trodelno omaro lz ore­

hovega furnirja, 3 fotelje i n mizo . Segla M a r i n k a , Blaževa 8, Skof ja L o k a 1 1 2 7

K u p i m elektromotor 6-10 K M , po možnosti od 900—1200 obratov n a minuto . Šenčur 267 1128

Kupim enostanovanjsko hišo v oko l i c i K r a n j a . Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Plačam ta ­koj « 1144

O S T A L O

Arh Anton iz Koroške Bele pre­kllcujem vse govorice, k i so se razširile po Koroški B e l i o Rekel j I van i i n j i h smatram za neres­nične. Obenem se j i zahva l ju jem za odstopdtev od tožbe 1129

25-Ietni fant, dobro situiran, ve­selega značaja, z lastno hišo, želi značajno, sebi enako družico. S l i ­k a zaželena. Ponudbe oddat i v podružnico G laaa Železniki pod »Srečno pomladno življenje« 1130

P r ek l l cu j em št. b loka 46852, Iz­danega v K o m i s i j s k i t rgov in i K r a n j . K a l a n M a r i j a 1131

Dom igre In dela Tatjane Odro-ve, Kranj, obvešča, da vpisuje otroke za občasno popoldansko varstvo v starosti od 2 do 15 let za kasnejši sprejem. Up rava 1132

Sprejmem pomočnika za klc-parstvo. In vodovodne instalacije. KruSec Si lvester , St. V i d 106, Ljubljana H33

Najditelja rjavih usnjenih roka­vic $ p l e ten imi vložki, i zgubl je­n i m i v torek, 21. marca, prosim, naj jih proti nagradi vrne v K u ­tinovo 4, Orehok, K r a n j 1135

G E L E E R O Y A L E - MAT IČN I MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran proizvod Zavoda za Čebelarstvo dobite v vseh lekar­nah. Lekarne, ki preparata le n i ­

majo, naj ga nabavi jo p r i »Kemo-farmaciji« 1136

Trgovsko podjetje K n j i g a r n a »Simon Jenko« Kranj obvešča vse cenjene odjemalce, da bo zaradi tromesečne inventure trgov ina za ­pr ta v času od 28., 29. i n 30. marca 1961. Pros imo vse potrošnike, da si pravočasno kr i je jo svoje potre­be 1 1 3 7

Trosobno stanovanje v P i r a n u zamenjam zaradi zdrav ja za dvo­sobnega v nekem kra ju od M e d -

, vod do K r a n j a . Nas lov v oglas-j nem odde lku 1133

Spodaj podpisani prek l l cu jem neresnične i n žaljive besede, k i sem j i h širil zoper čast i n dobro ime o Vončina M a r i c i i n K u m a r J u d i t i iz Gorenje Trebuše, s tanu­joči na Kopišču št. 4, P .S tahov i ca . H v a l a Iz idor iz Gorenje Trebuše, stanujoč na Kopišču, P. Stahovica

1133 Dne 22. marca sem Izgubil ak ­

tovko z orodjem od Z imar i ce do Savskega mostu. Na jd i te l ju dam 1.000 d in nagrade. V r n i t i v D r u -l o v k o l 4 1 1 4 0

Stanovanje In hrano nud im po­l t e n i delavk«, k i dela samo v po­poldanski i zmeni . Ostalo po dogo­voru. V i soko 73 1141

P r e k ' i c u ' c m št. b i . 45229 Izdane­ga v K o m i s i j s k i t rgov in i v K r a ­nju. Juvanovič Nevenka 1142

A V T O M O B I L I S T I , M O T O R I ­S T I ! Prev leke za sedeže vseh vrst avtomobi lov i n motorjev vam

i h i tro i n lepo izdela Bohorič, G r e -\ gorči če va 1, K r a n j 1J 43

Našel sem rezervno kolo od to­vornjaka. Predosl je 47, K r a n j

Občni zbori občinskih sindikalnih svetov

N a občnih zbor ih bodo zlasti razprav l ja l i o nov i de l i tv i dohod­ka v gospodarskih organizaci jah — Nova ob l i ka občnih zboro^ bo omogočila širšemu krogu pro izva ja lcev sodelovanje v r a * pravi

K r a n j , 24. marca — Danes bo na Jesenicah zp.Fcl z delom občnj zbor občinskega s ind ika lnega s v e t a . V K r a n j u je že začel P 1 ^ dnev i . V k ra tkem pa bodo začeli z delom tudi občni zbori obči*1" sk lh s ind ika ln ih svetov drug ih občin.

O B V E S T I ' O ObJInskI l judsk i odbor K r a n j ,

o d d e l e k t V gradnje in komunalne z e d e v e obvešča vse l n t W 3 * n t c , da j e do n a d a l j n j e g a a k i n . ' p n o izdajanje gradbenih dovoV'-n.? za

I grndnjo Ind iv idua ln ih stanovanj­s k i h hiš na nac iona l i z i ranem področ.'u mesta K r a n j a . Isto ve l : a za p o s t a v l j a n j e ograj i n r a z n i h

prov l zo r l ' c v . Ponovno oprz~.r,? ri­mo, da mor? ' o vs i , k i n a m e š č a j o

rek lpmne table - napise f i rm -podjeti j , vložiti pismeno vlego s priloženimi načrti na Imenovani oddelek, v odobritev. Obenem ooozarjamo, da .je brez posebnega dovol jenja prepovedano korišče­nje gramoza i n m i vke ob strugah reke Save I n K o k r e na celotnem območju O b T O Kran , ' .

o ^ t o K r a n j odd. za gradnje i n kom. zadeve

O B J A V A F * f r - T U P T S T R P O t O C A Smučarji - tur is t i , sedal je naj­

primernejši čas za o b i s k ž i č n i c e

na K r v a v c u , katera v a m nud i udobno vožnjo, čudovit razgled i n pri jetno razvedr i lo .

Žičnico vzdržuje renomirano podjetje S A P - Tur i s t L jub l j ana , Središka 4, s svo j im ' pos lova ln ica­m i v L jub l j an i , MikloSičeva 17, ter v K o p r u , Portorožu, A n k a r a n u in Tržiču.

Podjetje razpolaga z nad 70 mo­dern imi avtobusi i n vzdržuje red­ni avtobusni promet v vsej r epu­b l i k i z Zagrebom i n Dalmaci jo , kakor tud i z Ital i jo i n Avs t r i j o .

Organ i z i ra skup inske izlete i n potovanja po domov in i i n ino ­zemstvu.

Poslužujte se uslug, katere v a m nudi S A P - Tur is t i n zadovol jn i boste.

Tokrat gre predvsem za poseb­no novo ob l iko teh občnih zbo­rov, k i omogoča, da bo l ahko ši­r ok krog državljanov sodeloval v razpravah i n tako pr ispeva l svoj delež k ob l ikovan ju skupn ih sta­lišč do posameznih važnih pro­blemov. G r e za delovni n a e ; n zbo­rov, k i nadal juje s sejami i n po­svetovanj i r a zn 'h komis i j ckozi daljno dobo. V K r a n j u so b i l e na pr imer n a začetni p lenarn i seji občnega Zbora i zbrane t r i k o m i ­sije, k i bodo mesec dni z a s e d a l e

vs.?;k petek i n razprav l ja le o dolo­čen ! h konkre tn ih zadevah. Izbrana Ja, komis i j a za industr i jo i n obrt. komis i j a za komuna lno dejavnost i n trgovino ter tret ja komis i j a za lavne službe. Z a n i m i v o je, da je b : l a kTvs i j a za javne službe na prv i de lovni s e l i najbol j živah­na. Vs^l 'T k em i s i i a ima sedaj pro-p r r m dola o j j F O h i a nakazane pro­bleme, k i j i h bo n a vsak i seji ob­ravnava la . Seveda bo^o povabi l i k r a zn rp " i 'v,e bo » v * h r e 1 W O tud i dO* lo*ene f t r p f c o v n ^ n f r o ; W © d r t k y o i f c e

r>{eros'p1 ko le l^ l v^v r r o d -S'?'™i:tfn Cp'y,xTla '.n (•1"MŽbC"r,:h OT-"»••ifjrtrM, r>i b i f *Vko nrišl' do

1--, v - v^ i to k ^ ^ ' s i ' o -•"•''•Mučili-« 7 - ' i t n T-*f> ^ O n ^ r i a r ^ ^ n n — * o se^H .v, rvr. T 7'- ">,- 1 r ^ n T ^ v i 5-1.1 ' i n

" losova la o predlaganih stališčih.

N a tak način, kot predvidevaj^ bo l ahko sodelovalo v vseh raz-pravah na občnih zbor ih v nać**11

okra ju približno 4000 članov sin­d i ka ln ih i n drug ih organiza 0 1 ' ' Tako ob l iko občnega zbora 9 0

zbra l i tud i n a Jesenicah, v

dov l j i c i , v Škofji L o k i i n v Tr i 1 " ču.

P r v e razprave i n tud i priprav* teh občnih zborov kažejo, da b** do n a letošnjih občnih zborih naj' več razprav l j a l i o številnih a ovil1

moment ih , k i j i h prinaša nova l i tev dohodka i n drug i predpi 9 1

našo gospodarstvo. N a Jesenicah so že občni zbor i s ind ika ln ih V°" družnic po podjet j ih razpravij* 1

i n naročili delegatom naj v obc^ skem m e r i l u raz jasni jo posarn«*' n a vprašanja okrog nov ih ukrep 0 ' v gospodarstvu. V večini ugo*^" l jajo, da bodo sedaj ime l i doWJ vc? ja sredstva n a razpolago v l ek t i vu , da pa j e to največ o** v i sno od samih ko lekt ivov , od J9" ga. kako bodo zdaj gosoodarih-

Pričakovati je, da bodo 00*» zbori prav z razora vami kako J*8' te spremembe kor 5 s t i j o v n j ib 0 -

vem notran jem poslovanju i n

spodarjenju, razčistilo m a r t * 8 * , ro vprašanje i n nakaza l i sto^'^L n i m o rgan i rnc i i ^m n j ihovo v pr ihodnjem delu.

4. &

H i n o

Cbčni zbor Občinskega sindikalnega sveta Kraflj

Z odkritimi kartami pred kolektive

V torek popoldne Jc v K r a n j u začel z de lom občni zbor skega s ind ika lnega svela. Zasedala je komis i j a za gospodarsk* politična vprašanja. Zbor bo namreč dela l v štirih komis i jah . Za dni*

bo zasedala 14. apr i l a , 22. apr i l a pa bo p lenarna seja občin s K j s ind ika lnega sveta, k i bo obravnava la zaključke i n predloge Kott>

cr~ ter sprejela ustrezna priporočila l n program dela aindik«"*** ganJzacij.

Jesenice »RADIO« : 25. i n 28. marca jugos lovanski cinemaseope f i lm T R I A N E

Jesenice » P L A V Z « : 25. In 26. marca i t a l i j ansk i f i l m P R E I S K O ­V A L N I S O D N I K

Žirovnica: 25. marca r u s k i barv. f i lm N E B O K L I C E , 26. marca j a ­ponski f i l m P O S L E D N J E Z E N E S A J P A N A

Dovje: 25. marca japonsk i f i l m P O S L E D N J E Z E N E S A J P A N A , 26. marca r u s k i ba r vn i f i l m N E B O ' K L I C E

Koroška B e l a : 25. i n 26. marca i ta l i jansk i f i lm DEČEK V K R A T ­K I H HLAČAH

K r o p a : 25. marca i ta l i j ansko-francoski f i l m Z D R A V N I K I N N A D Z O R N I K ob 20. u r i , 26. marca ist i f i lm ob 15. i n 19.30

L jubno : 25. marca amer. ba r vn i f i lm O S V A J A L E C ob 19.30, 2G. marca ist i f i lm ob 18. u r i

Radov l j i ca : 25. marca ameriški f i lm P O D A J R O K O HUDIČU ob 20. u r i i n 28. marca i s t i f i lm ob 18. u r l , 26. marca ameriški g lasbeni f i lm Z L A T A T R O B E N T A ob 16. i n 20. u r l ter mat ine ja ob 10. u r i

B l e d : 25. i n 26. marca amer. c i ­nemaseope f i l m H R A B R I I N S M E L I

Skof ja Loka »SORA«: 25. i n 26. marca francoski f i l m LAŽN IVC I

Skofja L o k a »PREDILEC« : 25. i n 28. marca nemški ba rvn i c ine­maseope f i l m O D A L J A S K E D O M E H I K E

K r a n j »STORZlC«: 25. marca ameriški barvn i f i lm B R A T J E K A R A M A Z O V I ob 15.30, 18. i n 20.30, mat ine ja istega f i lma ob 10. ur i , premiera ameriškega barvne­ga f i lma D O L G O , T O P L O L E T O ob 23. u r l , 28. marca ameriški barvn i f i lm N E B O K L I C E O B 10. u r i , ameriški ba r vn i f i l m D O L G O , T O P L O L E T O Ob 1*30, ameriški

N a podlagi poročila o gospodar­sk ih i n političnih vprašanjih ob­čine K r a n j , k i ga je podala pred­sednica občinskega s indikalnega sveta Pepca Jež, se je razv i l a ži­vahna razprava v treh grupah. V prv i so obravnava l i probleme i n ­dustri je i n kmet i j s tva , v drug i vprašanja obrt i i n komuna le ter v tret j i probleme delavcev i n uslužbencev v j a vn ih službah. — Ko t je poudar i la Pepca Jež, uspe­hi doseženi v p r v i h mescem l e ­tošnjega leta dokazujejo, da de­lovn i ko l ek t i v i uspešno i zpo ln ju ­jejo letošnje družbene naloge; da gospodarski uspehi ugodno v p l i ­vajo na razpoloženje delavcev i n da raste n j ih družbena i n gospo­darska in i c i a t i va . H k r a t i je v ime­nu gospodarske komis i j e dala ne­kaj pr ipomb k predlogu letošnjega družbenega načrta kran.'3ke obči­ne. K o m i s i j a je namreč mnenja , da b i mora la b i t i v družbenem na­črtu določena jasnejša or ientaci ja glede nadal jnjega razvoja i n d u ­stri je v celoti kot tud i posamez

hodnj ih l e t ih . O tem v p r a * ^ krožijo v ko l ek t i v ih le govor i c C

ugibanja. To je b i la tud i osnovna ,j

razprave. Delegat i so zahte da se ko l ek t i vom pojasnijo P spektive nadal jnjega razvoja dustri je, pa čeprav so r a z p i " a v e

f, le v začetni fazi , sicer bo v i " 1 * ^ s ikaterem podjetju stagnirale ? -izvodnja. Res je, da ne ka ' - e

K r a n j u razv i ja t i vsega, kar je>,

tetf1*

prav obstoja že 20 let, še p': 1

zato ne, ker so drugje že D°vJjS| v i ta tovrstna podjetja. V so tudi podjetja, k i že nekaj J I no i r d * n - 0 nobenega n a p r e d k a - ^ , ne 1 je z republiškim družbenim n » tom. predvideno načrtno v l a - 3

v e lektro industr i jo i n ker sC^i-dro te industr i je že razv i ja v j nju, so b i l i mnenja, naj bi postal središč« elektroindus* ^ O teks t i ln i IndustrHI so b i l i f'^0 , . nja, da so ze pogoji, da bi »p organiz i ra l i nekatere skupne s ^ be in tako znižali ,'odn< pro:zvi>'-" - .j.gv ;ke. Druga pomembna utot°x

. 1 _vnra u . n ih panog. Družbeni načrt, o n j em, torkovega dela občnega zbora ^ je sk l epa l l j udsk i odbor v četrtek j f inskega s indika lnega sveta dopoldne, ne predv ideva b is tvenih la ta, da gospodarske organ' 2 ? jf sprememb v indus t r i j i , čeprav j i h I premalo sodelujejo med s e^'r>P 0 ' bo mora la le - ta doživeti v p r i - ! si oremalo oomagajo i n p°d°

.« o>>" din, k r m a za kokoš 41 do v> $ k r h l j i 50 do 60 d in , C e b u l Č « ^

ba rvn i f i lm B R A T J E K A R A M A ­Z O V I ob 15.30, 18. i n 20.30

Cerk l j e » K R V A V E C « : 25. marca ameriški barvn i f i l m P O S L E D N J I L O V ob 20. u r i , 26. marca i s t i f i lm ob 16. i n 19.30

D u p l i c a : 25. marca amer. ba r vn i f i l m DEŽEVJE PRTTTAJA ob 19. uri, 26. marca i s t i f i l m ob 15., 17. in 19. u r i

Kamnik: 4 25. marca i t a l i j ansk i barvn i f i lm H E R K U I . F . S ob 21. u r i , 26. marca ist i f i lm ob 15., 17. i n 19. url

e L e b n u š č e ' " Gledališče »Tone Cufar« Jesen i ­

ce: upr i zo r i v soboto, dne 25. mar ­ca Gow-d 'Usseauovo »GLOBOKO S O KORENINE« gostovanje po s lovenski Koroški, isto pr i red i tudi v nedeljo, dne 26. marca ob 15. i n 20. u r i — gostovanje po s lovenski Koroški.

V K R A N J U Fižol 80 do 100 d in , ajdova mo­

ka 80 do 90 d in , ko ruzn i zdrob 45 din , ješprenj 70 do 130 d in , kaša 100 do 120 din, k o ru zna moka 45

40 d in , proso 40 d in , oves 301 - j( orehi 200 d in za l i ter , kot? A 35 do 40 d in, sir 120 c)o M° surovo maslo 600 do 860 d i n ' c\o bula 90 do 100 d in, Jabolk* 4 1 $ 35 d in, suho sv in jsko m&9° ^ d in za kg, jajca 19 do 21 d i n ' jO koš 600 do 800 d in , česen 8 ° $ clio, žabe 10 d in, por $ do 1 "JI za kos, smetana 17 d in, « j * 33 30 d in , radič 30 d in , motov;ie ^ d in , regrat 30 d in za wxiC?.\ 1> lena 10 d in , peteršilj 10 šopek.

Poročili so se: V lado Kr°^ niK'

tov., delavec i n M i r i i a pomožna kuhar i ca ; Stanič* ^ \ l lnaf , kurjač in A n a Zup**0'^

In K a t a r i n a Bankovič, i " Stanis lav Po l an - , tov. de l a j , Ka t a r i na Kolen««, n - — - ' . ' ' " f , , c ' k i " žef VVallnnd, tekst i ln i teS" ^ Pav.. , a Stopniftek, predl i**- ' Cem^žar, de lave i in Justin« kar, de lavka : M i l a n Mrt-J^ Uslužbenec l n M o r j a ** a j e # de lavka; Andre j Kr istane, pomočnik i n A n a Ahčin, P f e ^

K U L T U R A IN P R O S V E T A S T R A N 5

P r i O b r a z s t a v i a k a d e m s k e g a s l i k a r j a F r a n c e t a G o d c a v K r a n j u

je n e m o g oč m i s l i t i še n a v z o r e

Občudujem umetn ike tako, kotlšam obdržati l in i jo s prejšnjimi Občudujem vse l jud i , k i zmorejo generaci jami. V mo j ih pokra j inah stvari, k i j i m osta l i l judje niso ,!e čutiti študij »paln-alre« tako k 0 s - In mogoče m i je prav zato j imenovane tretje d imenzi je . Ne v edno tesno, kadar moram piisati želim se oddal jevat i od bistvenc-o n j ihov ih de l ih . Skora jda se ta - | ga vp l i va , k i m i ga pokra j ina po-*»h nalog malo bo j im. Toda, k o , sređuje, prav zal jubl jeno s i želim,

da b i nekaj tistega, ka r pokra j ina izžareva, prenesel na platno. No ­va generaci ja je to preras la i n se izživlja v po iskus ih in kop i ran ju tu j ih vzorov. L a h k o b i reke l , da se s lovenski s l i ka r j i del i jo v dva dela : v tiste, k i posnemajo nara ­vo i n v tiste, k i posnemajo tuje avtorje.«

sem že sredi razgovora, se navad n ° zavem, da m i pravzaprav n i treba pisat i mo j ih m i s l i , da bom svojo nalogo oprav i la v e l i ko bo-^e> če bom prepust i la besedo kar " l e t n i k u samemu.

Te dru razstav l ja v spodnj ih Prostorih Mestnega muze ja v K r a -JJ« 26 o l jnat ih s l i k s l i ka r France G odec . Na j v a m ga poskus im Predstavit i !

»Slikam že približno 30 let. M i ­slim, da sem v teh letih razstav­n a ! nekaj več kot petdesetkrat. — N*jveč v domovini, nekajkrat tu-°* v tujini. Prav sedaj priprav-'Jam nekaj del, s katerimi bom skupaj z večjim Številom inozem­skih slikarjev sodeloval na raz­stavi v Angliji. V Kranja sem šestič in se zato tu počutim že kar đ°niač ter se vedno z navduše­njem vračam.-M

»Od približno 300 naših ume tn i -*°v j i h je menda le 15, k i so se pdrekli s ta ln im mesečnim dohod-* 0rn in so v pravem pomenu be­sede svobodni ume tn ik i . Opros t i ­te neko l iko predrznemu vpraša­j u : a l i se od tega da živeti?-«

»Nekoč mi je neki stari Šolski "Dravi tel j rekel: Enkrat s kolom, * rogič z batom. Tako nekako je.«

»Ljudje si r ad i i zb i ramo vzore. Mi zaupate vaše vzornike7«

»Zelo veliko sem bil v stiku % našimi Impresionisti: z Jamo, •akoplčem, Veselom, Strnenom in Paviovcem. Name so vplivali ne­kateri njihovi pogledi, zato skn-

»Brez izjem?« »To pa ne. Izjeme morajo b i t i ,

da potrdi jo prav i lo . Toda v n a ­šem l i ko vnem življenju v lada se­daj tako intenz ivno vretje, da se je v njem izredno težko znajt i i n naj t i pravična merila.«

»Vse vaše razstavl jene s l ike pr ikazuje jo pokra j inske motive?«

» V zadnj ih nekaj le t ih se res posvečam s l ikan ju pokra j in In le redko uporabl jam figure, tako portrete kot kompozic i jo . Mogoče je ta beg v pokraj ino umik pred kon f l i k t i z okol ico. Ve l i ko r esn i ­co je povedal tud i deček, k i me

........

•; J0L

je nekoč spreml ja l : Na ra va je vedno živa, kamor se obrnete — najdete nove motive, neizčrpna je. V s i ume tn ik i ne smemo b i t i s lepi za to lepoto. To b i pomeni lo obubožanje repertoarja v s loven­skem l i ko vnem ustvarjanju.«

»Vam je med tu j im i s l i ka r j i k a ­teri posebno všeč?«

»Veliko sem Študiral svetovno umetnost In tako tuje umetn ike dobro poznam. B i l o b i preveč, c? bi hotel našteti vse, k i so m i všeč. Bo zadostovalo, če povem, da m i ugajajo v g lavnem francoski i m ­presionist i i n post impres ion 's t l . — P r i de lu pa tako aH tako n i m a m časa m i s l i t i na druge s l ikar je . — Tedaj sem pred našim mot ivom, n jemu sem odgovoren, poizkušati moram, da s l i k a m v našem ob­segu, slovensko, ne pa da k o p i ­ram. M . Sosič

T R I A N E -f f l l t t l »Tr i Ane «

Jugos lovanski bodo v pr ihod­

n j ih dneh vr te l i na Jesenicah. F i l m pripoveduje zgodbo očeta, k i breupno Išče svojega otroka, izgubl jenega med poslednjo vo j ­no. S lobodan G lumac , k i je f i l -

Imu nap isa l scenari j , je v f i l m 5 pravzaprav vključil t r i zgodbe, f vendar v svojem scenari ju pre­

p l i tvo segel vanje, tako da niso postale nič več kot zgolj površne beležke, kakor p rav i o n j ih M i ­ra Iloglič. K l j u b pr izadevanjem B r a n k a Baura , k i Je f i l m reži-ra l , f i lm nI segel čez plat okor ­nega scenari ja In je ostal le drobna zgodba brezp lodnih, a human ih človeških iskanj . M a - skup ino l jud i , k i v njej spozna-r l j a K o h n je v f i lmu s svojo k r e - vn.jo ves njen v e l i k i nesmisel , acljo daleč najboljša. V s i U vsakdanj i l judje, v e l i k i h

in mnjhn ih dejanj, zazive pred Z A K A J P R I H A J A J T A K O gledalcem - gledalec živi z n j i -

P O Z N O — K l j u b znan im Igral- rr.1. Ves f i lm , k i je po ln prese-sk im imenom In mnogo obetajo- nečenj i n z an im i v ih umetniških čemu naslovu, pr iha ja f i l m še pr i jemov (uvodni kadr i f i lma) je vseeno zadosti zgodaj; predvsem obsodba vojne i n n jen ih posle-pa čisto vsakdanje. F rancosk i dic. Iz vsake sekvence pa v f i l m »Zakaj prihajaš tako po- »smehu skozi solze« veje v e l i ka •/.no« je f i lm , k i k l jub zelo do- Ironija. 7, »Vel iko vojno« smo^ br l i g ra lsk i rea l i zac i j i , ne p r i - zares zadovol jni — si ja jna j e !

n;>.ša ni.~ • V, :r ne bi v tej a l i oni Inačici v ' ' . : i ..e pred n j im na f i l teslrih p la tn ih . Življenjska pot, k i j:> ob koncu pričenjata glavna junaka je pot tisočih j u ­nakov sent imenta ln ih zgodb. Ne trdim, da ni t aka pot ob jekt iv­no mogoča — mogoča Je — le t i ­sočkrat načeta. In prav zato f i lm nI povsem prepričal, na ­vk l jub lopi poanti .

V E L I K A V O J N A - I t a l i j ansk i » V t i k a vojna« je f i lmska stva­r i tev v i s ok ih umetniških k v a l i ­tet. S svojo zgodbo sega f i lm v prvo svetovno vojno — n a i t a l i ­jansko avstr i jsko fronto. V o k v i r vojne so ustvar ja lc i postavi l i <

Priprave na festival

bleiski J 8 Z Z 9

Slovenske motive ima F. Godec najrajši

Mlad i gledališčniki na odru bistriške Svobode

Dramska sekc i ja p r i Svobod i »Tomaž Godec« v B o h i n j s k i B i ­str ic i je tud i letos n a najboljši Poti, da povsem izvede program prireditev, k i si ga je zastavila. -

V SPOMIN 90-LETNICE F. S. FINŽGARJA Gledališče »Tone Cufar« n a J e ­

senicah je vključilo v letošnji r e ­pertoar tud i delo F. S. Finžgarja "Razva l ina življenja«. D ramo v treh dejanj ih, s katero je jeseni ­ško gledališče rx>častrlo pisatel je­vo 90-elrnico, je režijsko i n scen­sko p r i p r a v i l B o j a n Čebul j . P r e ­miera j e b i l a v sredo, 23. marca *večer i n je b i l a p r i občinstvu to-Plo sprejeta.

T a sekci ja je bojda edina, k i v bohin jskem ko tu ne deluje le p r i ­ložnostno, temveč po naprej spre­je tem programu. Letos je na p r ­vem mestu estetska vzgoja. V ce­lo t i so že prede la l i c ik lus preda­vanj Prosvetnega serv isa i z L j u b ­l jane; zdaj pa pr iprav l ja jo samo­stojne k lubske večere. Sekc i j a s i je zastav i la nalogo, vzgo j i t i vrsto mlad ih igralcev. T i so se letos še zlast i i z ka za l i ob m l a d i n s k i h u p r i ­zor i tvah. Po premier i A . K o r e n a : »Vohunka 907« so p r i p r a v i l i še delo Char lesa D i ckensa : 01iwer Tvrist. — Slednje delo je režiral Zdravko Klemenčič, udeleženec lanskoletnega občinskega režiser­skega tečaja. De lo je dobro i n mlad i gledališčniki so z n j i m go-

Poverjenike Prešernove družbe obveščamo, da je rok za vpisovanje članov zaradi knjiž­nega sejma v Mariboru ln v Ljubljani podaljšan do dne S. maja 1961.

Posebej opozarjamo na sklep Glavnega odbora, da bo vsak član, poleg 6 knjig in koledarja prejel brezplačno še knjigo »Petletni perspektivni plan FLRJ«, napisan v po­ljudni obliki.

Namesto dveh reprodukcij bo Prešernova družba Iz­dala 4. — Člani bodo lafiko zbirali eno izmed njih ln to: Grohar: Mecesen; Mihelčič: Partizanska kolona; Vesel: Družina ali Pavlovec: Pokrajina. Reprodukcije bodo večje kot letošnje.

Vabimo poverjenike, da s tem seznanijo državljane In jih pridobe za članstvo.

PREŠERNOVA DRUŽBA

štovali tudi v boh in jsk i Cešnjiei. V pus tn ih dneh je sekc i ja p r i ­

p rav i l a Vese l i program v režiji L o v r a Strgar ja. V programu so so­de lova l i tud i Vese l i Boh in j c i . G l e ­dalc i so b i l i z izvedbo zelo zado­vo l jn i i n s i žele še podobnih p r i ­reditev. M

P r e d nedavn im je n a B l e d u za ­sedal organizac i j sk i odbor druge­ga jugoslovanskega jazz festivala, k i bo letos od 8. do 11. jun i j a . N a sestanku, k i so m u prisostvo­v a l i p reds tavn ik i jazz g lasbeni­kov i z L jub l jane , Beograda, Z a ­greba i n Novega Sada ter pred­s t a vn ik i jugos lovansk ih rad i j sk ih postaj, proizvaja lcev gramofon­s k i h plošč, so govor i l i o nekate­r i h najbistvenejših prob lemih le­tošnjega jazz fest ivala.

N a t em fest iva lu bodo med d r u ­g imi l ahko sodeloval i tud i v e l i k i zabavni orkestr i , če bodo do raz ­pisanega r oka (1. apri la ) posla l i svoje pri jave. O sodelovanju vseh ins t rumenta ln ih i n voka ln ih i z va ­jalcev, k i so se p r i j a v i l i , bo od ­ločala strokovna žirija organiza­ci jskega ^odbora. Eden g lavnih pogojev za sodelovanje na fest i ­v a l u bo, da bo mora l vsak ansam­bel i g rat i tud i čisti jazz. Razen

Osnutki za dekoracije:

Presenečenje Pod sk r omn im naslovom »O-

snutk l za dekoracije« razstavl jajo v zgornj ih prostor ih kranjskega Muze ja vajenci p leskarskega od­delka kran jske Vajenske šole. N j i hov i l i k o v n i i zde lk i (odl ikujejo j i h ublažene stenske barve) so izredno f i n i ter so p lod občutene­ga i n vestnega proučevanja za ­padnih l i k o v n i h smeri . T ako med drug im nekater i spominja jo na Kand inskega , d rug i spet na M a -tissejeve nalepke »kolage«. V s i razstav l jeni eksponat i izražajo zelo resno hotenje tega razreda na šoli, k i bo, če bo vse znanje uporab i l v praks i , l ahko dosegel odlične rezultate. Skora j vsa dela od l ikuje bogata fantaz i ja i n sm i ­sel za dekoraci jo i n kreat ivnost .

Va j enska šola za pleskarsko stroko je z razstavo dokazala, nedvomno predvsem po zaslugi

sposobnega pedagoga, da i m a vse pogoje, da postane center za vzgo­jo dekora t i vn ih kadrov . N a pojav te šole je treba predvsem opozor i ­t i tud i tekst i lna i n druga dekora-te rska podjetja v K r a n j u , saj je ta šola zmožna dati polnovredne vzorce - enakovredne t i s t im, k i j i h sedaj uvažajo.

Samo še nekaj . Zgorn j i prostor i Mestnega Muze j a so i n t i m n a no­tranjščina, v kater i se da izvrstno predstavi t i eksponate umetnost i i n umetne obrt i . Izredno p r i zna ­nje gre kranjskemu Muze ju , k i v ve l iko večji mer i kot podobno ustanove k j e rko l i drugod, te po­goje tud i izkorišča 8 pr i re jan jem številnih razstav.

M. S.

tega pa mora imet i vsak izvajalec v svojem programu tud i dve do­mači sk ladb i .

Z a popestritev programa ima organizac i j sk i odbor namen po­vab i t i tudi nekaj pomembnih ev­ropsk ih i n ameriških jazz glasbe­

n ikov i n z n j i m i že sklepajo po­godbe. Vse izvedbe bodo nepo­sredno posnete, ke r se je n a l a n ­skoletnem fest ivalu izkazalo , da so b i le i zvedbe n a fest iva lskem odru mnogo bolj kva l i t e tne kot pa v stud iu . 1

Boljši pogoji -večje delo

Velesovo - K u l t u r n o umetniško sezoni p r ip rav l j a že na drugo društvo »r.orec« v Ve lesovem je v letošnjem le tu dobro zastavi lo z delom. To je razuml j i vo , saj so se j i m tud i de lovni pogoji v mars i ­čem izboljšali, čeprav še n i tako kot b i moralo b iH . Vendar so že preured i l i svoj k l u b s k i prostor i n ga prep leskal l . Z a nabavo te l ev i ­zorja j i m je žal pr iman jkova lo denarnih sredstev. Pač pa so že k u p i l i gramofon, k i j i m bo služil posebno p r i plesnem tečaju, s kater im nameravajo pričeti v za­četku apr i la , samo če bo dovolj pr i javl jencev. P r eured i l i so tudi gledališki oder, predvsem razsvet­l javo i n k u p i l i nove zavese. D ramska družina je sploh najbolj de lavna i n se v letošnji gledališki

T R I G L A V S K I M U Z E J P R A V L J A R A Z S T A V O

P R I -

Jesenice - V sk lopu jeseniškega tehničnega muzeja deluje tudi pomembna p lan insko zgodovinska dokumentarna vzgojna ustanova -T r i g l a v sk i muzej , k i i m a že boga­to zb i rko p l an insk ih redkost i i z Trente, Do l ine i n Boh in ja .

Letos bodo v počastitev 20-1 et-nlce vstaje p r i p r a v i l i jub i le jno razstavo 40-letnice razvoja našega organiz iranega a lp in i zma . Razsta­va bo bogat pr ikaz dela Shalašev, k i so 1921. leta ustanov i l i k lub Ska la , k i je v našem a lp in i zmu odigra l pomembno vlogo.

Naslednje leto bo T r i g l a v sk i muzej zbra l bogato dokumentarno gradivo v počastitev zlatega j u b i ­le ja naše Gorske reševalne službe.

premiere. Najpre j so i g ra l i kome­dijo »Za stanovanje gre«, se 3aJ pa se pr iprav l ja jo na Pe ra BudAf kovo upr izor i tev »Motež« . P r e m i ­era bo v nedeljo, 20. marca, in z njo bodo razon v domačem k ro ju gostoval i tud i na bližnjih vaški« odr ih . •

JESENIŠKA R E V I J A I N S T R U ­M E N T A L N ' H A N S A M B L O V D O B i U ) ODPELA ;

J E S E N I C E , 31. marca - Sinoči jo b i la v Curr.r jcvem gledališču na Jesenicah glasbena rev!.;*, na ka« teri je nastopi lo 7 instf lunenti . lnih ansamblov z Jesenic in okoli£ki]j krajev. V s i ansambl i so z Izve " njeni poka? " ' i dobro prodni." ; J pol i t iko in tudi dokaj do';ro I v > lUcto. Občin tvo, k i jo napolnita dvorano do gadjiljega kotička, jo nagrajevalo s pleskanjem nastop pajo3e i n uv.lvalo ob oovtipiljj L i p c t a Iz K r a n j a i n Grege z Jesej nic. Rev i j o Jc organiz i ra l občinski Svet Svobod i n prosvetnih d r u ­štev na Jesenicah.

Š o l s t v o i n d r u ž b e n i p l a n i povezane z gospodarstvom. N e k a - jev za pričetek gradnje osemletke tore gospodarske organizaci je so n a Dov jem i n za manjša popra-že pričele ustanav l ja t i Centre za v i l a šol, k i se f inansira jo i z ob-izobraževanje s t rokovn ih kadrov, črnskega proračuna. Ce pa ne b i D a pa bodo še ostale nižje i n sred- b i l omogeče že letos zagotovit i nje strokovno šole usmeri le svoje potrebnih sredstev, se bo to pač delo v smis lu resoluci je o stro- mora lo prenesti v družbeni p lan kovnem i/.obraževanju kadrov, bo za pr ihodnje leto. t reba na j t i tako obl iko, da bodo inves t i c i j e v ku l tu rno prosvetno

Letos bo za vse dejavnost i šolstva prava pre lomnica ob u v a - nega učnega kad ra n i mogoče do- izobraževanje n a teh šolah usmer- dejavnost v jeseniški občini se Janju nov ih ob l ik v notranj i organizac i j i . Sole kot samostojni za - seči t ak ih uspehov, k i j i h priča- jale gospodarske organizaci je i n predvidevajo v znesku 15 mi l i j o ­n i bodo morale sprejemati vedno več pristojnost i od svoj ih do- ku jemo od re formirane šole. D a druge javne službe. P rav tako mo- n Q V đjrtarjev za pričete* r.ovo-f e d a n j i h ustanovitel jev, k a r bo nedvomno vp l i va l o na krepi tev druž- bodo naše osnovne šole res ko - ra jo vse gospodarske organizaei-

vačnice n o v i h l j ud i , da bo delo je i n javne služba takoj izdelat i

Večja pozornost ben ega upravljanja v šolstvu In razvijanju notranjih odnosov.

S temi spremembami postavl ja-0 torej pred vse organe družbe­

n a uprav l jan ja v šolstvu odgo-naloge. Zato bo treba k a -

* ° v sko okrep i t i vse šolske odbo­r i ^ a b°do t i kos vsem nalogam, .^ocasno pa bo treba organiz i rat i tesn tert

j u družbenih načrtov za letošnje leto. Tako predvideva družbeni ftfan občine K r a n j , da je treba za­gotovit i potrebna finančna sred­stva za dovršitev osovne šole na P l a n i n i i n za začetna dela p r i gradnj i nove šole v Šenčurju ter

e.iše sodelovanje le-teh tud i s za večje i n nujne adaptaci je ter / ^ o m in s sveti za šolstvo p r i j o n s k i h Hudsk ih odborih. Razen

epitve družbenega uprav l jan ja b i s t v u bomo mora l i tud i slej

^ Prej okrep i t i tud i mater ia lno ^rjovo Šol i n zagotoviti posebno

°snovne Šole več prostornih Jli

k o

*ra< hač

"nih učilnic, ker bo le na ta i n mogoče odprav i t i tretjo i z -

poprav i la sedanj ih šolskih stavb i n naprav . P rav tako je nemogoč sodoben ln uspešen pouk brez modern ih učil i n učnih pripomoč­kov, zato bo treba zagotovit i de­narna sredstva za nabavo nove opreme vsaj za nekatere šole.

Z a dosejro teh c i l jev pa ne za­dostujejo zgolj materialne osno-

učiteljstva v vzgo jnem, pedago­škem in ideološkem pogledu res kval i tetno, predv ideva dru/beni načrt občine K r a n j , da je treba ustanovi t i občinski zavod za pro­svetno - pedago«ko službo. T a bo vod i l i n usmer ja l vzgojno i n pe­dagoško delo prosvetnih delavcev, p r ip rav l j a l osnutke i n predloge za nov način nagrajevanja učne­ga osebja po delu, učinku i n p r i ­zadevnosti .

perspekt ivne po+rebe kadrov. Več­jo skrb bo treba posvet i t i tud i določanju predstavnikov gospo­darsk ih organizaci j i n drug ih or­ganov v družbenem Upravljanju šolstva, k i naj v pr ihodnje vo­dijo šole.

Z vsemi temi načel' so preve-j en l letošnji dnuiben i p lan i ob-č : ,ns!ch l j udsk ih odborov. R a z u m -II i vo je. da je mor Sila termj k r a n j -

To * e

i n snlošno prenatrpanost. Jiačelo je vod i lo letos občin-

ljudske odbore p r i sestavlja-

ska občina odmer i t i več prestora, Vse nižje i n srednje strokovne ker je n a n jenem ter i tor i ju n a j -

šole, k i pr iprav l ja jo kader za n a - več šol in drug ih prosvetn ih za ­se gospodarstvo, so letos večino- vodov. T u d i družbeni naort i ma že prešle v pristojnost občin- osta l ih občin v tem p o ; - 1 - b i pro-sk ih l j udsk ih odborov oz i roma v centualno ne zaostajajo. Tako je tako obč'nsklh IJuđaMh ©dbrrtsv

ve, čeprav so te ne ' ' ožne. B r e z pristojnost posameznih gospodar- občinski l j udsk i odbor Jesenice v kakor tudi vseh organov dm>li?-vsestransko razgledanega in da - s k i h organizaci j . N a ta način smo svojem predlogu družbenega p l a - nega upravljanja, naSnji Tjružbeai ureditvi preda- dosegli to, da bodo šole čim bolj na namenil 13,5 milijona dinar- np

gradnje kul turnega doma na J a -v o r n i k u i n z?, zavarovalna dej p i a ku l tu rnem domu na F~ošio\ Te inverx ' 'Mje n a bo nogo^e r o " , ' _ 7 " -ra t i samo todaj, oko bo uspelo dobit i sredstva podjeti j v ob l i k i združevanja,

)hr fch !—•" M : n ^ - ' r v ' J - v ! " * iko povzamemo, da so občinski l. lud-r'r\ odbori v l c t o " n " h c!nr?bo-ilb p l . in 'h posvet i l i veš j j pcy.o::aost šolstvu, čeprav je to v pr imer ja ­v i z nekater imi d rug imi dejav­nostmi In potrebami šc vedno pre­malo. Naše šolstvo bo vedno bol j , posebno pa še v dobi uve l jav l ja ­nja reform-v r " ' r o ' rva la l?••' 'AJtfi mater5"*""-? In j * - - ' " ' T , p".'-v••••<

JK S*

© V decembru je v Združenih d r i a v o h A m e r i k e v založbi »Nova nmeriška knjiga« i z i l o znano de­lo književnika Iva Andriča, »Most n a Drini«. K n j i g o je prevedel Lovot F. Edvards .

<$ Konec preteklega leta je b i l a , na R e k i zan im iva razstava sodob-' noga b r a z i l s k e g a s l ikarstva . N a r a z s t a v i je sodelovalo 6 najbol j znan ih b ra z i l sk ih s l ikar jev z i y p la tn i .

© N a drugem mednarodnem fe­st iva lu f i lmov o fo lk lo r i in etno­grafiji, k i je b i l v Firencah, je b i l i/rt .'no prisrčno sprejet filnj »Stohvanje«.

(p Ob zaključku preteklega leta so v M o s k v i v r t e l i Odlični jugo­s lovanski f i lm »Doveti krog«. F i l m je morkovsko občinstvo zelo prisrčno sprojelo.

Qi Znan i zojrebški s l ikar N ! k o ­l a P.ajser je pred nedavn im z uspehom rasi ' i v l j a l v Hamburgu . Razstav i PO^o prenesl i tud i v Muncho . i .

^ Bramkovo nagradio, k i jo vsa­ko leto podeljujejo m l a d i m pes­n ikom, je za leto 1960 dobi l m lad i sarajevski p e sn ; k D'išon T r i f u n o -vič za/zb i rko pesmi »Zlatan ko r -šum«. \

p» V za V ! k " tega tor\m je b ;1a v P a r i z u svc ' rma premiera f . lma »Tr i četrtine sonca«. Svečano pre­mier© je p r ip rav i l o druStvo p r i ­ja* ̂ ' e v med Jugealavi jo i n F r a n ­cko .

efc Prve dn i tega tedna jc p r i ­potoval iz Beograda v L jub l jano predsednik združeno f i lmsko i n ­dustr i je Itali je, E i t e l Monaco.

STRAN RADIO # ZANIMIVOSTI

SOBOTA, dne 25. marća I#l RADIO # ZANIMIVOSTI

Cilj gvinejske revolucije K o se je predsednik Gv ine j e Sekou Toure lami m u d i l

n a uradnem ob i sku v Jugos lav i j i , j e med drug im tud i i z ­j a v i l :

»Za tiste, k i b i skušali spet uvajat i rasno, fevdalno i n kastno d i skr iminac i j o , smo uved l i najstrožje k a z n i ; da celo smrtno kazen.

Naša današnja po l i t i ka temel j i na enakost i posamez­n ikov i n na. čimširši demokrac i j i . Naš c i l j je, da l i k v i d i ­ramo vse ob l ike izkoriščanja človeka po človeku, da znova obnov imo skupnost l judstva , s tem, da ga postavimo v položaj, v katerem bo lahko izkoriščal vlogo svoje suve­renosti.«

Nenavadno mesto zavzema n a afriškem kont inentu ta nj ihova sorazmerno majhna dežela, k i je sicer po površini enaka Tugoslavij i , k i pa ima komaj dobrih 3 mi l i j one pre­bivalcev. Toda edino G v i n e j c i so se zaradi dobre politične organizaci je u p o i : ob de Gau l l o v em re ferendumu, k i j i h je skušal zadržati v francosko-afriški skupnost i , izreči svoj odločen:

» N e ! Hočemo b i t i neodvisni!« T a dežela je sicer v sebi močno različna. P r i tem je

značilno, da v vseh štirih g lavn ih gv ine jsk ih pokra j inah n imajo n i t i enotnega skupnega jez ika , zaradi česar pred­stavl ja to vez v šolstvu, uprav i i n t i sku , še vedno — f ran ­coščina. Tembol j zan imivo pa je, da se je gv ine jska revo­luc i j a v tem oz i ru zavze la hk ra t i za odločno politično akci jo , k i skuša vse te različne dele z l i t i v eno naci jo, po drugi strani pa, da pr ista ja na široko-demokracijo.

»Naša dežela je različna v preb iva ls tvu, različna v svoj i pro izvodnj i , različna v svoj ih podnebnih pogojih, ko je nekje okrog 0 stopinj , se drugje dvigne termometer do 35 stopinj . Toda prav te različnosti so element bogatitve. T reba j i h je zato konkre tno ana l i z i ra t i i n iz tega Izhajati s položajev, k i so specifični za vsak različni del nacije. To vsebuje v sebi potrebo po decentra l izac i j i . A ker decen­tra l i zac i ja v b is tvu ne s lab i skupnost i , pomeni to v res­n ic i pr ispevek k s k u p n i enotnosti,« je še dejal predsednik Gv ine j e Sekou Toure. i

Svetovna razstava 1967. leta v Moskvi Nas lednja svetovna razstava bo

od 20. maja do 20 . novembra 1967. le ta v M o s k v i . N a tej razsta­v i bodo pr ikaza le uspehe na po­dročju ekonomike, ku l ture , zna­nosti i n tehnike vse države ne glede na nj ihovo državno u red i ­tev.

Za čimboljšo izvedbo razstave so v M o s k v i ustanov i l i poseben odbor, k i bo nud i l pomoč vsem razstav l javcem na vseh področjih. Ta odbor bo po želji pro jekt i ra l , zgrad i l i n opremi l pavi l jone.

Svetovna razstava 1967. leta bo na površini 520 ha v jugozahod­nem delu Moskve . Razstava v M o s k v i bo zavze la dva i n pol krat večjo površino od brusel jske sve­tovne razstave 1958. leta. Računa­jo, da bo razstavo obiskalo 14 do 16 mi l i j onov l j ud i . Od teh bo prav gotovo polov ica inozemcev.

Gvineja

Predsedn ik repub l ike Jos ip B r o z - T i t o se te dn i mud i na pr i jate l j ­sk em ob i sku v G v i n e j i

Jugoslovani v Gvineji K a t e r i k o l i i zmed jugos lovanskih jez ikov v G v i n e j i n i

več nobena redkost. Jugos lovansk i s t rokovn jak i , k i j i h je naša država dala n a vo l jo G v i n e j i , delajo malone v vseh večjih k ra j i h Gv ine je , v Conakry ju , Da iab i , v K a n -kanu i n drugod. V G v i n e j i je n a d 40 naših profesorjev, k i so z gv ine jsko v lado podpisa l i pogodbe za eno leto. V Comakryju samem pa je med drug imi tud i a k t i v n a s k u ­p ina zagrebških urbanistov, k i^de la jo načrte za ureditev gv inejskega glavnega mesta.

P r e m o ž e n j e n a c e s t i B r e z p o s e l n i č r n e c je n a š e l n a c e s t i 2 4 0 . 0 0 0 d o l a r j e v - i n j i h i z r o č i l p o l i c i j i

50-letni brezposelni črnec D o u -glas W i l l i a m Johnson bo ostal še nadal je brez posla, k e r je našel 240.000 dolarjev n a cesti v Los Ange lesu i n j i h izročil po l i c i j i .

Johnson se je pel ja l v svojem starem av tu i skat službo, ko je

Turek odkril Ameriko

Po lkovn ik Sabr i Tumer , član turškega generalnega štaba i n profesor zeml jepisa na višji vo ­jaški šoli v A n k a r i , je i z j av i l , da so turški pomorščaki o d k r i l i Ame r i ko . Svoje t rd i tve u teme l ju ­je predvsem z zeml j ep isn im a t la ­som, sestavl jenim i z enajst ih zemljevidov, k i j i h je nar isa l l egendarni turški pomorščak P i r i v šestnajstem stoletju. N a doku­mentu, k i nosi letnico 1510, so nar isani točni obr is i ameriškega kont inenta .

P o l ko vn ik t rd i , da se je Krištof K o l u m b , k i je p r i p l u l v A m e r i k o 1492, poslužil us lug turškega po­morščaka, k i je že prej p r i p l u l iz A m e r i k e .

Po l kovn ik Tumer n i navedel v i rov za to zadnjo trditev, vendar poudarja ve l ik pomen turškega pomorstva ob koncu petnajstega stoletja v Sredozemskem mor ju, k i je ime lo svoje pomorščake med posadkami vseh znan ih raz isko­valcev. ,

opaz i l sredi ceste vrečo. Us ta v i l je, d v i gn i l vročo i n ugotov i l , da drži v rokah skoraj četrt m i l i j ona dolarjev.

Odpe l ja l so je domov, k jer m u je pr i jate l j svetoval, naj pokliče zvezno pol ic i jo . »Ce obvestiš l o ­ka lno policijo,« je dejal pr i jate l j , » bodo p r i d i r j a l i s tulečimi s ire­nami pred tvojo hišo i n sosedje si bodo m i s l i l i lepe reči o tebi.« Johnson se je ravna l po tem na ­svetu.

Zve zna pol ic i ja je sprav i la v re ­čo n a varno i n k m a l u ugotovi la , da je padla z nekega oklepnega avtomobi la . Denar bi mora l b i t i prepel jan i z ka l i f o rn i j ske banko v n e k i inštitut. V o z n i k je opaz i l izgubo šele tedaj, k o je v s t ran­skem zrca lu opaz i l , da so zadnja vrata odprta .

Johnson pa je ostal še nadal je brezposeln. »Nihče m i n i niče­sar omen i l o kakšni nagradi,« je i z j av i l žalostno. »Službeno mesto, za katerega sem se potegoval, j e medtem zaradi tega zasedel že nekdo drugi.«

E V R O P A P R E D A M E R I K O V N c w y o r k u prodajajo tele­

fonske aparate v vseh modn ih barvah. Posebno pr i l jub l j en i so vijoličasti i n zeleni te lefoni . V zadnjem času so postal i modern i zopet črni telefoni, k i so j i h zad ­n ja l e ta i zpodr in i l i be l i . Američa­ni se smejejo nad iz javo nekega svojega sodržavljana, k i se je v r n i l iz Evrope i n de ja l : » V Ev ro ­pi so pa daleč pred n a m i . Skoraj povsod sem v ide l samo črne tele­fone!«

= G l a vno mesto Conakrv . • Površina 245.857 kvadratnih gf k i lometrov , prebivalcev (ce­l i n i tev v lade i z leta 1959) g 3.000.000 iz p lemen Fu l a , M a ­l i l i n k e i n Susu. §§ Postala neodvisna 2. okto-H b ra 1958, sprejela ustavo dne s 12. novembra 1958 i n postala i 82. članica O Z N 9. dec. 1958. • Zastava rdeče—rumeno—ze-B lena. H Denarna enota gvinejski 9 frank. jI G l a v n i p r ide lk i koruza, riž, • južno sadje, kava. G l a v n i i z -H voz železna ruda, boksit, a l u -g m in i j . Največje rezerve bok-H s i ta n a svetu.

F R A N C O V I N A S P R O T N I K I OPROŠČENI

V največjem procesu, k i ga j * pr i r ed i l Francov režim predstav* n i k o m l ibera lne opozici je v zad­n j i h l e t ih , je sodišče i z rek lo ne­pričakovano m i l o kazen. O d osmin obtožencev j i h je b i l o sedem opro­ščenih. Samo založnik Antonio Menchaca je b i l zaradi tihotap­l jen ja prepovedanih t i skov in ob­sojen n a leto dn i zapora.

N a procesu je državni tožilec zahteval za vsakega obtoženca devet let zapora.

S E K O U T O U R E Predsednik Seko'u Toure se je rodil l e ta 1922 v Fara-

nahu. S ind ika lnemu g ibanju se je pridružil že v zgodnji mladost i , ter je b i l le ta 1945 generalni sekretar s ind ika ta P T T uslužbencev. Oktobra 1946 je us tanov i l gibanje za demokratično združevanje Gv ine je , l e ta 1952 pa je postal generalni sekretar Demokratske stranke Gvineje. Leta 1955 je postal župan mesta ConakrVJa, poslanec za Gv ine j o v f rancoskem par lamentu leta 1956,.ter itorialni svetn ik C o -nakrv ja i n podpredsednik v ladnega sveta Gv ine j e 1.1957. L e t a 1958 je postal p r v i predsednik neodvisne republ ike ter popel ja l svojo domovino na pot mednarodnega sodelo­vanja, boja prot i k o l on i a l i zmu , afriškega združevanja ter lastnega vsestranskega napredka.

Za smeh

»Saj t i vedno prav im, da se ne spuščaj po ograji.«

Brez besed

RTV LJUBLJANA P o r o č i l i poslušajte v sa k d a n o b 5,05,

6., 7 . , 8., 13. , 15. , 17., 22 . , 23 . i n 24.

u r i t e r r a d i j s k i d n e v n i k o b 19.30. O b

nede l j ah p a ob 6.05, 7. , 13 . , 15. , 22. i n

2 4 . u r i t e r r a d i j s k i d n e v n i k ob 19.30 u r i .

N E D E L J A , 26. m a r c a

7.35 D e l a v s k a g o d b a Svo feoda-center IT T r b o v e l j

8.00 M l a d i n s k a rad i j s . a i g r a

8.45 I z a l b u m a s k l a d b z a o t r o k e

8.55 Z z a b a v n o g lasbo v n o v i t eden

9.40 K o n c e r t z a čembalo i n g o d a l a

10.00 Se p o m n i t e tovariši . . .

10.30 H o l l y w o o d = k i simfonični o r k e s t e r

10.45 S p o z n a v a j m o svet i n d o m o v i n o

11.45 Črno i n b e l o

12.00 N i ! i poslušalci čestitajo i n p o ­

z d r a v l j a j o

13.30 Vi našo vas

14.15 K o n c e r t p r i vas d o m a

14.15 Naši poslušalci č-stitajo i n p o ­

z d r a v l j a j o — I I .

15.30 K a r r a d i poslušate

16.00 H u m o r e s k a tega t edna

16.20 Ptičar

16.40 P e l i so j i h m a t i m o j a

17,90 7 ' g lasba z a nede l j sko

p o p o l d n e

17.30 R a d i j s k i i$r«

18.17 T r i j e simfonični p los i

18.27 D v e s k l a d b i — d v a z a b a v n a

o r k e s t r a

18.45 Pe tna js t m i n u t s k v i n t e t o m

b r a t o v A v s e n i k o v

20.05 I zbe r i t e m e l o d i j o t edna

20.50 Zv -< s i i ' i - ' - r m e z z o

21.00 O V e r d i j e v e m življenju i n d e l u

22.15 P 1 ' - ob r a d i j s k e m s p r e j e m n i k u

23.05 N o č n i simfonični k o n c e r t

P O N E D E L J E K 27. m a r c a

8.05 D r o b n e o r k e s t r a l n e sk l adbe

8.40 Tz f i l m o v i n g l a s b e n i h r e v i j

9.00 Naš p o d l i s t e k

9.20 A r i j e i z f r a n c o s k i h ope r

10.15 O d t u i n t a m

10.40 Po je z b o r D o n s k i l i K o z a k o v

11.00 P o sve tu j a z za

11.30 Z a o t r o k e '

12.00 S u i t a za v i o l i n o i n k l a v i r

12.15 K m e t i j s k i nasve t i — i n g . A n t o n

Pctr ičck: M e s t o pese v s o d o b n e m

k m e t i j k e m o b r a t u

12.25 P o d o l i n a h i n po g o r a h . . .

1!\30 M c d i i m u r s k a r a p s o d i j i i n k o l o

13.50 Z a b a v n i p o t p u r i

14.15 J u g o s l o v a n ' k c rad i j ske postaje

p o z d r a v l j a j o s l o v enske poslušalce

14.35 Naši poslušalci čestitajo i n

p o z d r a v l j a j o

d » 5P O D N E D E L J E 26. M A R C A D O S O B O T E 1. A P R I L A 1961

15.40 Naši p o p o t n i k i n a t u j e m

16.00 O p e r n i k o n c e r t

17.15 Šoferjem n a p o t

18.00 Športni t e d n i k

18.15 P i a n i s t W a l t e r G i c s e k i n g i g r a de l a

M . R a v e l a

18.50 Č lovek i n zd rav j e

20.00 G l a s b e n i v a r i e t e

20.45 K u l t u r n i g l o b u s

21.00 K o n c e r t a n s a m b l a s l o v e n s k i h

s o l i s t o v

23.05 V r i t m u današnjih d n i

23.55 P r i j e t e n poči tek

T O R E K , 28. m a r c a

8.05 Tzber i t e m e l o d i j o t edna

8.50 O r k e s t e r A l f r e d S c h o l z

8.55 R a d i j s k a šola z a s r edn jo s t o p n j o

9.25 I s t r i j a n k a

9.40 Ženski z b o r F r a n c e Prešeren i z

K r a n j a

10.15 M a j h e n k o n c e r t p i a n i s t a K e n d a l l a

T a v l o r j a

10.40 U t r j u j t e s vo j o angleščino

10.55 K i t a r a i n o r g l i c e

11.00 S o l i s t i m a r i b o r s k e opere v a m

p o j o

11.30 Deset m i n u t Iz naše brlež.nice

11.40 V r i t m u počasnega valčka

12.00 V o k a l n i k v i n t e t N i k o Štr i tof

12.15 K m e t i j s k i nasve t i — i n g . M i l a n S i ­

lnic ' : O g o z d n i h p o / a r i h

12.25 'Zabaven o p o l d a n s k i s p o r e d

13.30 I g r a m o za vas

14.05 R a d i j s k a šola za višjo s t o p n j o

14.35 D v a p r i z o r a i z M o z a r t o v e g a

D o n J u a n a

15.40 L i s t i iz. domače knj iževnost i

16.00 R e v i j a z a b a v n i h z v o k o v

17.15 R a z g o v o r z. v o l i v c i

17.25 P r v a s i m f o n i j a

18.00 I z naših k o l e k t i v o v

18.15 H a m m o n d o r g l e

18.20 Kot iček za m l n d c l j ub i t e l j e glasbe

1S.45 Izobraževalni o b z o r n i k

20.00 P o s n e t k i S l o v e n s k e g a o k t e t a n a

m i k r o ploščah R T U

20.30 R a d i j s k a i g r a

21.40 H u m o r e s k a za r og i n g o d a l a

21.45 P l e s n i o r k e s t e r R T V L j u b l j a n a

22.15 K o m o r n i večeri p r i W . A . M o z a r t u

23.05 P o s t r u n a h i n t i p k a h

23.25 P o s v e tu j a z za — T r o b e n t a r

M a v n a r d F c r g u s o n

23.55 P r i j e t e n poč i tek

S R E D A , 29. m a r c a

8.05 M l a d i n a poje

8.30 D i v e r t i m c n t o

9.00 J e z i k o v n i p o g o v o r i

9.15 A l i v a m ugaja?

10.15 O d l o m k i i z domače opere Glumači

11.00 S o v j e t s k a , p o l j s k a i n madžarska

z a b a v n a g lasba

11.30 Z a c i c i b a n e

12.00 Venček n a r o d n i h

12.15 K m e t i j s k i n a s v e t i — d r . Než.ka

S n o j : Preprečevanje čebclnih b o ­

l e z n i

12.25 Z a b a v e n o p o l d a n s k i s p o r e d

13.30 S l o v e n s k i s a m o s p e v i

14.05 R a d i j s k a šola z a s r edn jo s t o p n j o

14.35 K l a v i r v r i t m u

14.40 S k l a d b e K r s t a O d a k a poje M a r i ­

b o r s k i k o m o r n i z b o r

15.45 R a d i j s k a u n i v e r z a

16.00 K o n c e r t p o željah poslušalcev

17.15 Ses tanek v s r edo

17.30 T r i j e z a b a v n i z b o r i

17.45 Jazz. na k o n c e r t n e m o d r u

18.00 K u l t u r n a k r o n i k a

18.20 O d G a l l u s a d o H l n d e m i t h a "

18.45 Z a b a v n i o r k e s t e r M a n t o v a n i

20.00 L o v c i b i s e r o v — o p e r a v 3 dej .

22.15 M l a d i m p l e sa l c em

22.50 T i t e r a r n i n o k t u r n o

23.05 Iz m o d e r n e g a g lasbenega sveta

Č E T R T E K , 30. m a r c a

8.05 G las i t a ob d e l u

S.35 Poje K o m o r n i z b o r R T V L j u b l j a n a

8.55 R a d i j s k a šola z a višjo s t o p n j o

9.25 P l e s i D a v i d o v i h z a v e z n i k o v o p . 6

10.15 S p o p e v k a m i po F . v r op i

10.40 Pet m i n u t z a n o v o p e s m i c o i n

P o z d r a v i z a m l a d e r isar je

11.00 R u s k i tečaj z a začetnike

11.15 D v e r u s k i p o p e v k i

11.20 K o n c e r t z a k l a v i r i n o r k e s t e r št. 1

1?.00 B e l o k r a n j i k ! l j u d s k i m o t i v i

12.15 K m e t i i s k i nasve t i — L u d v i k S t r o -

b e l : Pospeševalne na loge k m e t i j ­

s k i h z a v o d o v v p o l j e d e l s t v u

12.25 D u e t i i z s l o v a n s k i h o p e r

13.30 Tz. ope re tnega sve ta

13.50 Poje z b o r a k a d e m i k o v B r a n k o

Krsmanovič iz. B e o g r a d a

14.05 P a j k o v a p o j e d i n a — b a l e t n a s u i t a

14.35 Naši poslušalci čestitajo i n p o ­

z d r a v l j a j o

15.40 Iz. s v e t ovne knj iževnosti

16.00 R a d i b i ' vas z a b a v a l i

16.30 K o n c e r t T m i n i a t u r i

17.15 45 m i n u t t u r i z m a i n m e l o d i j

18.00 N e k a j o r k e s t r a l n i h o d l o m k o v i z

ope r

18.30 T o m m y G u m i n a s s v o j i m k v a r t e ­

t o m

18.45 L j u d s k i p a r l a m e n t

20.00 Če t r tkov večer domačih p e s m i i n

n a p e v o v

20.45 L i t e r a r n i večer

21.25 K o n c e r t za v i o l i n o i n o r k e s t e r

22.15 P o s v e t u j a z z a — N a s m e j a n i geni j

22.45 K l a v i r s k e s k l a d b e Z v o n i m i r j a

Cigl iča

23.05 Zaplešite z n a m i

23.55 P r i j e t e n poči tek

P F . T F . K , 31 . m a r c a

8.05 N a m o u n a — s u i t a

8.30 O d p o l k e d o c a l v p s a

9.00 Naš p o d l i s t e k

9.20 Po je H o l a n d s k i k o m o r n i z b o r

9.35 Kot i ček z a m l a d e l j ub i t e l j e glasbe

10.15 P r e l u d i j i z a k l a v i r

10.35 Zvočna m a v r i c a

11.00 Iz Be l I in i je v i h ope r

11.30 Človek i n zd rav j e

11.40 I n t e r n a c i o n a l n e p i h a ' n e godbe

12.00 »Dobr i znanci « iz. C e l j a

12.15 K m e t i j s k i nasve t i — i n g . S t o j a n

V r a b l : O s t r u p e n o s t i kemičnih

sredstev

12.25 Zvočna p a n o r a m a

12.40 P i s a n i z v o k i z D r a v s k e g a po l j a

13.30 K v i n t e t A r t v a n D a m m e

13.45 Koroške n a r o d n e p e s m i v p r i r e d b i

L u k e K r a m o l c a

14.05 R a d i j s k a šola za n i i j o s t o p n j o

14.35 P r e d s t a v l j a m o v a m mezzosopraništ-

k o O r a l i o D o m i n c i u e z

15.45 R a d i j s k a u n i v e r z a

16.00 P e t k o v o g lasbeno p o p o l d n e

17.15 R a z g o v o r z v o l i v c i

17.25 O d plesišča d o plesišča

18.15 Z a b a v n i o r k e s t e r R a v M a r t i n

18.00 Tz. naših k o l e k t i v o v

18.30 V d v o r a n a h S v o b o d i n p r o s v e t n i h

društev

20.00 Lepe m e l o d i j e z o r k e s t r o m D a v i d

Rose

20.15 T e d e n s k i zunanjepolit ični p reg l ed

20.30 V e l i k i s k l a d a t e l j i , k o t so j i h o p i ­

sa l i n j i h o v i s o d o b n i k i

21.15 O d d a j a o m o r j u i n pomorščakih

22.15 Z a b a v n i a n s a m b l i

22.35 M o d e r n a p lesna g lasba

22.50 L i t e r a r n i n o k t u r n o

23.05 N o č n i k o m o r n i k o n c e r t

S O B O T A , 1. a p r i l a

8.05 G l a s b a ob d e l u

8.30 V i o l i n i s t A l i D e r m e l j p r e d m i k r o ­

f o n o m

8.55 R a d i j s k a šola z a nižjo s t o p n j o

9.25 O d me lod i j e d o me l od i j e

10.15 S i m f o n i e t t a

10.40 Angleščina za m l a d i n o

10.55 Z a b a v n i o r k e s t e r R T V B e o g r a d

11.00 P o sve tu j a z za

11.30 P i o n i r s k i t e d n i k

11.50 O t r o c i i z b i r a j o p e s m i c o

12.00 O r i e n t a l s k a s u i t a

12.15 K m e t i j s k i nas v e t i — Jože K r e g a r :

Upošteva jmo t u d i p o l e t n o zaščit­

n o škropljenje

12.25 Z a b a v e n o p o l d a n s k i spored

13.30 O d vas i do vas i . . .

13.50 O p e r n e ari je

14.20 S p o r t i n športniki

14.35 Naši poslušalci čestitajo i n p o ­

z d r a v l j a j o

15.40 S knjižnega t r ga

16.00 P o p e v k e se v r s t i j o

16.25 Tz najnovejšega r epe r t oa r j a J u g o -

t o n a

16.40 Mešani z b o r K U D Pošu -Obr tn i k

i z M a r i b o r a

17.15 Po k i n u se d o b i m o

17.45 P i a n i s t Page C a v a n a u g h

18.00 J e z i k o v n i p o g o v o r i

18.15 Sc r enada za g o . l a l n i o r k e s t e r

18.30 P o z d r a v z go ra

18.45 O k n o v svet

20.00 N e k a j n o v i h i n s t a r i h domačih za

s o b o t n i večer

20.20 O b e p l a t i pos tave

21.00 Z a p r i j e t en k o n e c t edna

22.15 O d d a j a za naše izse l jence

23.05 D o polnoči v p l e s n e m r i t m u

Televizijski spored N E D E L J A , 26. m a r c a

9 . 3 0 ' O r g a n i nove k m e t i j s k e zadruge

15.45 Športno p o p o l d n e

20.00 Sedem d n i

20.45 Celovečerni umetniški f i l m

F O N E D E L J E K 27. m a r c a

18.00 M e d i c — se r i j sk i f i l m

18.30 T V pošta

18.45 D o k u m e n t a r n i f i l m

19.00 T V p r eg l ed

19.30 Namišl jeni k o n c e r t

20.00 T V d n e v n i k

20.15 T e d e n , ! . ; športni p r e h o d

20.30 K o n c e r t zagrebških s o l i s t o v

21.45 Pesem — T V d r a m a

T O R E K , 28. m a r c a

zvečer p r enos tu jega p r o g r a m a

S R E D A , 29. m a r c a \

17.00 T V za o t r ok «

18.00 Sestanek ob šestih

1S.45 L jud j e p r i d e lu — seri] k i f i l m

19.00 C a s , l judje i n d o g o d k i

20.00 T V d n e v n i k

20.15. T o v a r n a , k i de la t o v a r n e

20.30 T V m a g a z i n

21.30 H a r f i s t J o s i p P i k c l j

Č E T R T E K , 30. m a r c a

9.00 T V v šoli

18.00 R a z g l e d za m l a d i svet

1&.30 D e k l e M a r i a n — f i l m

1?.00 P s i h o l o g i j a p r o m e t a

IV.30 T V o b z o r n i k

20.00 T V d n e v n i k

20.20 S o b o t a , n jegov d,m — k r a t k i f i l m

20.30 Poznaš svoj domači k ra j ?

P E T E K , 31. m a r c a

17.00 T V za o t r o k e

20.00 T V d n e v n i k

20.15 T V o f i l m u

20.35 Begunec — angleški umetniški f i l m

S O B O T A , 1. a p r i l a

17.00 T V za o t r o k e

18.00 O d d a j a za o t r o k e

18.45 N e v a r n o s t je mo j p o k l i c

20.00 T V d n e v n i k

20.20 R e z e r v i r a n čas

20.30 M i k r o f o n je vaš

21.30 Železna pljuča — f i l m i z serije

C a n n o n b a l l

22.00 Z i m s k i v r t — g lasbena odda ja

D R U Ž I N S K I P O M E N K I STRAN

Družbena prehrana v Tržiču

L e z a d o s t n o Na žalost moram po obisku v

kateremkoli k ra ju ugotovit i , da J6 eden osrednj ih nerešenih pro­blemov še vedno družbena prc -nrana: pomanjkanje p r imern ih Prostorov, pr imernega kadra , po­sebnih, sredstev, s ka te r im i b i b i l o te pomanjk l j i vos t i v bližnji Prihodhosti lahko odprav i t i . Tako J e v K r a n j u , Škofji L o k i , na Jese­nicah, v Radov l j i c i , po vsej G o -r e n j s k i - tud i v Tržiču.

Menza pr i tovarni Peko je na ftovo urejena, prav tako je delno preurejena predilniška menza, k i |° nameravajo še i zpopoln i t i . v e n d a r pr i tem v Tržiču mars i ­kdo pomišlja, če je najpametneje, °a urejajo manjše menze, saj je nujno, da je hrana v n j ih dražja, k°t b i b i l a v obrat ih z večjo k a ­paciteto. T u d i na sredinem raz-" r j enem p l enumu S Z D L so b i l i nekateri d iskutant i mnenja, da b i ™'*o dosti pametneje, če b i se tržiška podjetja zed in i la i n z *9ruženimi sredstvi zgradi la mo-

OOSPODINJSKI TEČAJ V TR­ŽIČU V tem tednu je b i l v centru za

n apredek gospodinjstva v Tržiču sključen ind i v i dua ln i gospodinj­ski tečaj, k i ga je obiskovalo 8 te­čajnic. Tečaj je b i l pettedenski : t r i k r a t na teden po 4 ure. Up rav ­nica centra M a j d a Ga l e je udele­ženkam posredovala praktično i n teoretično znanje i z splošnega SOapodinjstva, pogovori le pa so se •Udi o h ig i en i žene, vzgoj i otrok * a o drugem.

M. S.

deren mehaniz i ran obrat družbe­ne prehrane, k i b i l ahko zadosti l vsem potrebam.

Razmišljali so, da b i ured i l i obrat v centru mesta, v katerem bi se lahko h ran i l i posebno člani manjših tržiških ko lekt ivov , pro­svetni delavci i n uslužbenci l j u d ­skega odbora. Tako nekater i predlagajo, da b i i zp razn i l i pro­store bivšega delavskega konzu -ma, kjćr sta sedaj dve stanovanji , pozneje pa bi ured i l i novo menzo v pritličju trgovsko-gost inske hiše. Začasna ureditev prostorov bi b i l a povsem upravičena, saj za predvideno trgovsko hišo sedaj še nit i načrtov nimajo i n z njo torej problem še ne bo k m a l u rešen.

Centralnega obrata družbene prehrane torej v Tržiču ni» V menzah tovarn Peko i n Pred i ln i ca se hran i tudi nekaj zunanj ih abo-nentov, k i pa plačujejo nekaj višjo ceno kot člani ko lekt ivov . Nekaj otrok se hran i v v r t cu na Gradu oz iroma v Dijaškem domu. K e r so kapacitete vseh teh obra­tov izključno premajhne za člane vseh družin, v ka te r ih sta oba za­konca zaposlena, mora mars ika ­tera žena popoldne, ko pr ide iz službe, še nakupovat i i n kuhat i , ka r jo seveda zelo obremenjuje.

Center za pospeševanje gospo­dinjstva V Tržiču vod i nad Obsto­ječimi obrat i stalno evidenco i n prav posebno skrb i , da so j ed i l n i ­k i kalorično i n biološko prav i lno sestavl jeni. Upravn i ca centra je nekaj časa eama preračunavala vrednosti , sedaj ža to skrbi jo eko­nomi sami, ona sestavo le od časa

do časa pregleda. P r i tem je l a h ­ko Ugotovila, da je hrana dobra. V obrat ih skrbi jo tUdI za strokov­no usposobljenost kadra. Več kuhar i c je v Tržiču v gospodinj­skem centru obiskovalo tečaj za po lkva l i f ikac i jo , nekaj pa j i h je obiskovalo kva l i f i kac i j sk i tečaj na Zavodu za napredek gospodinj­stva v K r a n j u .

V Tržiču bi močno potreboval i tudi manjši obrat, k i bi pr iprav ­l jal dietično hrano. Toda tud i zanj trenutno h i izgleda, da b i ga lahko ured i l i .

M. Soslč

U r e d i t e v t o p l e g r e d e Doma vzgojimo zgodnjo zelenjavo

Ze zgodaj spomladi lahko doma vzgoj imo razno zelenjavo, na p r i ­mer: solato, Spinačo, kolerabico, redkev, korenje, kumare, če ure­dimo na zavetnem i n pr iso jnem kra ju v r ta tople grede. Preko z ime lahko v n j ih s i l imo radič, prez imimo salato, v marcu vseje-mo zelenjavna i n cvetlična seme­na. V vlažnem i n toplem ozračju seme hitro v zka l i , p ik i rane sadike se bujno razvi jajo i n v rasti pre-hite na prosto sajenc Za več ted­nov. K o gredo izpraznimo, zasadi­mo kumare a l i sejemo pozno zelenjavo.

Male zanimivosti

*>sa»s (D CD 0

#> Angležinje menda to l iko pre­t iravajo v želji po čimbolj koniča­st ih čevljih, da so se j i m čevljarji upr l i . — Prav i jo , da bolj šiljastih čevljev enostavno ne bodo več i z ­deloval i .

d N e k i madžarski zdravnik — specialist za bolezni >u8es i n oči — na osnovi dolgotrajnih raz iskav t rd i , da ropot p r i delu pr ivede tud i do oslabl jenja v ida . Po mje-govem mišljenju pr ide zaradi h u ­dega ropota najprej do zmanjša­nja sposobnosti za raz l ikovanje barv i n n j i hov ih odtenkov, pozne­je pa se zmanjšuje še v idno polje.

£ Dr . F leck iz Londona je od-bral približno 1200 l jud i , k i ponoči zelo smrčijo, da b i j i h tega smr­čanja odvad i l . Njegov poizkus n i uspel, i m a ph vse zasluge za to, j ko pomivale, medtem ko sprem-da sta se p r i tem spoznala 2 0 ' l j a j o te leviz i jske oddaje.

letni Kanadčan i n osemnajst letna Angležinja, kater ih smrčanje se je si jajno ujemalo, i n se zaročila.

£ M l a d a I ta l i janka M a r i a So-tiano je za vsako ceno želela umret i . Zato je spi la strup, po l i la obleko z bencinom i n jo zažgala. Obenem pa se je obesi la še nad bazen z vodo. Toda Ogenj je pfe-žgal vrv , dekle je padlo v bazen i n voda je ogenj pogasila. »Utop­ljenka« pa je od razbur jenja i z ­bruhn i l a še strup. »-Ko je že ta -lu>,« je pozneje r e k l a v bolnic i »se vnaprej odrekam vsem t ak im poizkusom.* '

O Neka ameriška tovarna pro­izva ja svetlečo se posodo, k i jo je mogoče pomivat i tudi v m r a k u . Vse to zato, da b i gospodinje l a h -

Za setev v z imskem i n zgodnje pomladanskem času potrebujemo globoko gredo, k i jo ogrevamo s kon j sk im gnojem. Z a kasnejšo setev zadošča p l i t va greda, k i jo dovolj ogreva že sonce samo. Uporabl jamo jo tudi l ahko zgodaj

gredi. P r i razkra janju se razv i ja ogl j ikov dVokis, k i je rast l inam najvažnejša hrana. Gno j se počasi ohlaja i n prepereva v rodovi tno prst - gnojevko, k i je V VrtU n i n iko l i preveč.

Tople grede postavl jamo v sme-

V . *A J * w »

Za potrebe manjše družine zadostuje Se manjša topla greda

spomladi za manj občutljive rast­l ine. Najprimernejše je ogrevanje S svežim kon jsk im gnojem, k i p r i razkra janju oddaja precej toplote i n ogreje žemljo l n zrak v top l i

N a š i o t r o c i

Ž a l o i g r a z a j e d i l n o m i z o

Modeli za spomladanske mesece so enostavni in prav zato posebno elegantni

Vsekakor mora nerv i rat i t i s t i otrok, k i v neskončnost žveči košček mesa, a l i t is t i , k i z jezič­kom odr i va žlico a l i oni . k i od­ločno vztra ja uro a l i še dalj pred krožhikom zelenjave i n se odločno up i ra tudi najmanjšemu zalogaju. Včeraj je dobro jedel, danes ,ga nič n a svetu ne more pr is i l i t i k temu. Take ma le tragedije se po­jav i jo pogosto posebno v določe­n i h obdobj ih, v kater ih se otrok najbolj pr i lagaja. Naj navedemo le tri obdobja v kater ih je otrok pr i j ed i posebno i muhast .

10 mesecev — doba gladovne stavke Oko l i desetega meseca starosti

je apetit prt o t roku v upadanju. Če v tej dobi ponudite o troku, k i je do tedaj jedel samo iz stekle­ničke, zelenjavo i n jed v kovčkih, jo bo prav ver jetno odbi l . Ce ga boste * t emu večkrat s ; l i l i , se utegne " g o l i t i , da otrok še dolgo ne bo jedel z apet i tom.

Zdravnik svetuje - Z zelenjavo n i k o l i n i potrebno čakati do dese­tega meseca. Dojenček naj dobi prvo tako hrano že po dovršenem

j tret jem mesecu. Včasih je deset­mesečni dojenček, k i odbi ja h ra ­no, bolan. Zato je dobro, če se o tem prepričate. Ce je vse v redu, dopustite, da nekaj časa poje tudi nekol iko manj . K o t pomembno mer i l o naj vam služi tudi to, če otrok ne hujša.

Tri leta - muhasta doba Pč treh l e t ih se pojavl jajo prve

k r i z e samostojnosti . Ot rok r a d re­

če ne. N a sprehodu, n a kopanju , pr i počitku, p r i jed i — povsod ne. Dogodi se, da otrok ničesar ne je. DanoS n a pr imer ne je testenin, k i j i h je še pred nekaj dnevi z navdušenjem pospravi l . Najbol j pogosto pa odbi ja Sadje, Zelenja­vo i n meso. ,

Zd ra vn ik svetuje — V teh p r i ­mer ih je povsem brezuspešno otroka s i l i t i , kregat i i n kaznovat i . Najboljša rešitev je, da pred otro­ka postavite krožnik z manjšo ko ­ličino jed i in ga pustite popolno­m a p r i m i r u . P o desetih m inu tah bo krožnik prazen a l i pa bo ostal nedotaknjen. Ce Ste se prepričali, da otrok n i bolan i n da ne hujša, m u dopustite, da si bo sčasoma sam uravnotežil svojo prehrano.

Sedem let — doba upiranja Mnog i otroci so v teh l e t ih za ­

skrbl jeni . Sk rb i j i h , da ne bodo zamud i l i šole. da ne bodo krega-nl Zato izgubl ja jo apetit. Sko ­raj nemogoče j i h je tedaj p r i s i l i t i , da b i ka rko l i pojedl i , posebno pa zajtrk. Navadno se j i m u p i r a me­so i n mleko. Nasprotno pa imajo ti otroci r ad i bonbone, žvečilno gumo a l i kaj podobnega.

Z d r a v n i k svetuje — Otrok, k i m u kar naprej ponavljajo, da je že odrasel, to r ad sprejme. Mi i f l i , da so njegove sk rb i prav to l iko pomembne kot skrb i odras l ih , njegov okus prav tako upošteva­n ja vreden kot okus odras l ih . R a ­zen tega se pogosto dogaja, da čas obrokov n i dovolj pr i lago jen

njegovemu prostemu času. Izogi­bajte se temu, da b i mora l i otroci jest i v nag l i c i a l i da b i j i h s i l i l i , da uživajo to, ka r j i m n i všeč. Tud i starši sami sebe k temu ne sil i jo. Z a mk*o otroka ne kregajte i n ga tudi ne sprašujte o šolskih ocenah.

Jedi od vsepovsod Krompirjeva Juha s slanino P o l k i l og rama krompi r j a , južna

zelenjava, s lan krop, 8 dkg preka-jene slanine, Čebula, ze len peter-6i-lj.

O l u p i j en zrezan k romp i r siru ha ­rno z jušno zelenjavo v s lanem kropu, nato vse pretlačimo. N a razpuSčeni s lan in i , zrezani na kocke, prepražimo sekel j amo če­bulo l n jo dodamo juh i skupaj s sesekl janim ze len im peteršiljem.

Paradižnikova Juha z ovsenimi kosmiči

2 žlici paradižnikove mezge, ze­len javna juha , 4 dkg surovega ma ­sla, 8 dkg ovsenih kosmičev, sol, ze len peteršilj, 3 dkg sira.

Paradižnik n a h i t ro zdušimo i n pretlačimo, ga za l i jemo s potreb­no količino zelenjavne juhe, do­damo surovo maslo, zakuhamo h amo. Nazadnje primešamo se-ovsene kosmiče, oso l imo i n s k u -sek l jan zelen petersil j i n nar iban sir . Namesto ovsenih kosmičev l ahko zakuhamo testen riž.

r i vzhod - zahod, da j i h sonce ves dan obseva, razen tega gredo na severn i strani za 15 cm dvigne­mo, da visi proti jugu in je bolj prisojna.

Za dom so najbolj primerne lesene grede. O k v i r naprav imo lz trpežnega borovega lesa. Ce je 1*8 dobro impregn i ran , vzdrži v z em­l j i deset let in še dal j . Tople gre­de postavl jamo v Širini 1,5x3 ftli 4 metre. Dolžina je odv isna Od števila oken, ki j i h želimo imet i . O k v i r V ko t ih i n na vsaka dva metra pr ib i jemo na močne količ­ke. Top la greda naj bo g loboka 50 do 80 cm, p l i t va pa le 25 do 30 cm. V toplo gredo namečemo na dno plast dračja, žaganja, l i s t ­ja aH slame, nato pa 40 cm debelo plast gnoja, k i ga dobro steptamo, poslednj i dan nanj namečemo 15 cm dobre kompostne zemlje, k i j i primešamo 1/4 mivke . Podobno, le da brez gnoja, napoln imo zapr­to gredo, da je pr iprav l j ena za sajenje a l i setev.

Toplo gredo pokr i jemo z okni V ve l ikost i 1 x 1,8 metra. Najbol je je, če naprav imo. dvo a l i t rode lna okna, za katera lahko uporabimo tudi odpadno steklo a l i kose raz ­b i t ih šip, k i j i h je običajno vedno nekaj p r i hiši. Ce se okno po ne­sreči razbije, nadomestimo le razbi t i kos stekla. Stek lo naj se prekr i va kot strešna opeka. N a okna pr i t rd imo še ročaje i n j i h opremimo na spodnj i strani z utor i , da deževnica hi tro odteče. Dost i bolj bodo trpežna, če j i h impregniramo i n premažemo z barvo.

Ob močnem soncu gredo prezra­čimo s tem, da podstavimo pod okna na gornjem robu zračnike. D a se ponoči greda preveč ne ohladi , jo prekr i j emo s slamnieo, spleteno iz ržene slame.

P red mrazom pa je treba šči­t i t i sadike tudi Se, ko rastejo na prostom. Idealni so za to l i s t i i n pa vrečke i z po l i v in i l a , prazn i cvetlični lonc i , pa tud i okna top­l i h gred, k i j i h lahko postavimo po dve skupaj nad občutljive sa­dike. A. VinŠek

17

16 V začetku so vsi molčali, Michel Je občutil vso

*ezo odgovornosti za svoje tovariše. Pripisoval «1 Je V s » krivdo za aretacijo In Si hudo očital, da Je bil J/eiahkovcren, da se Je dal speljati kot učenček. Le k a k o je mogel biti tako naivno zaupljiv, ko Je bilo v*ndar tako rekoč na dlani, da je bila vse skupaj ^ e t k a in to še ne posebno duhovito zamišljena, gurnuo je zlezel v prvo past, ki so mu Jo nastavili. p°tegnil je za seboj v nesrečo še tri svoje tovarile, £*zen tega pa ga je skrbelo tudi še, če niso prijeli 8 e več članov mreže.

Končno pa je prekinil molk Legendre S svojim J^uničljivlm humorjem. »Tako, pa smo tu, gospodje. I°vem vam pa, da bi dal precej za to, 6e bi bil zdaj *ie drugje.«

Michel je krčevito razmišljal. Priliko, da so le * s i skupaj, je treba nujno izkoristiti. Preden pa je , e utegnil odpreti usta, so se odprla vrata In nekdo J? zatulil imeni Gendron (Legendrejev priimek) in r^Ulv. opotekala sta se ven, noter pa so potisnili ' u i e g a človeka in vrata so se spet zaloputnila. Novi J i bil skoro gotovo »poulet« (policijski konfident) In |*' chel je menil, da je bolje, če molči. Z Lcgendre-j e n i in Dujarierom Je dostikrat ponavljal In vadil, * a k « In kaj naj govorita, če bi ju kdaj prijeli ln »asliševal,. Bila sta samo nastavljenca družbe »Ga­ž e n e « ln nič drugega ln sta Michela poznala le *ot direktorja firme. Dokler bi vztrajala pri tej 'ditvi, bi še vedno imela nekaj možnosti, da se re-

5Jta» 2 Maillvjem je bilo drugače. Za železničar j * le "°«rgeta Je bilo težko najti vzrok, čemu se Je sestal * Mlchelom v Parizu. u plede samega sebe pa si Michel ni mogel utvar-

da bi se mogel rešiti m se tudi nI. Nemcev ni ­

kakor nI mogel goljufati In varati, preveč so vedeli o njem. To je bil logičen konec In preostala mu je le edina, zadnja dolžnost, rešiti svoje tovariše.

x L m

ZASLIŠEVANJE

Preteklo Je pet minut, v katerih se Je mogel zbrati za bližajoči se pekel. Potem je že prišla vrsta nanj.

Gestapovec, ki ga Je vodil, ga Je suval po hod­nik« do Stopnic in po njih navzgor. Ko je prilel v prvo nadstropje, je skozi odprta vrata opazil Legen-đra, ki Je stal pred mizo. V tistem trenutku je Legendre, ki je čul prihajati Mlehela, poudarjeno glasne saklical: »Ponavljam, da sem samo zastop­nik družbe »Gazogene«. Mlehel je dobro razumel, da Je bilo to namenjeno nJemu in začel je znova upati. Legendre se je torej ravnal točno po dogovoru. Ko je vstopil v sobo, so Legendra ravno gnali Iz nje in Izmenjala sta med seboj vzpodbuden pogled.

Soba je bila podolgovata, visoka, na enem koncu Je viselo filmsko platno, na drugem je bila kabina •a projektor. Zastori na oknih so bili zaveSetti.

Za dolgo mizo so sedeli štirje uradniki, ki so zasliševali. Bili so dokaj mladi in v civilu. Eden Izmed njih, najbrž njihov šef, je bil posebno odvra­ten. Star okrog petinštirideset, podolgovatega obra­za, naprej molečega čela in slabih zob, je bil podo­ben podgani po videzu, obenem je spominjal tudi na kriminalca manjšega kalibra. Ostali so ga imeno­vali Rudi, kasneje se je izkazalo, da je Belgijec.

Zdaj, ko je končno Stal pred silo, ki je že Štiri leta zasužnjevala Evropo, ga je skoro zapustil po­gum. Ob mrtvaškem, ledeno mrzlem reptilskem hladu, ki je vel od teh ljudi, se Je Michel zgrozil, čeprav se je z vso silo upiral njihovemu vplivu.

Da bi se otresel slabosti, je zbral vso svojo voljo za zagovor. Nameraval Je vzeti vso krivdo nase in priznati vse, kar ne bi obremenjevalo drugih. Na ta n&čin je upal, da ne bo rešil samo teh treh, ki so bili zaprti k njim, temveč, da be koncentriral vso preis­

kavo nase. Pri razmišljanju, kaj vse bo povedal, se mu je spet vrnil pogum.

Rudi je vodil zaslišanje. »Kaj ste počeli danes zvečer v kavarni anx

Chasseurs?« »Bil sem na poslovnem sestanku.« »Zakaj pa ravno tam?« »Ker Je bilo za ostale tri, ki stanujejo Izven Pari­

za, tam najbolj prikladno.« »Lažete! Sestali ste se z njimi v svojstvu sovraž­

nega tajnega agenta.« »Nasprotno! O tem oni ne vedo ničesar. Legendre

je moj glavni prodajalec ln hotel sem ga seznaniti i Dujarierom, ki smo ga ravno nastavili kot zastopni­ka za razstave po podeželju. Maillv pa mi Je prine­sel informacije o železniških tovornih tarifah. Doslej smo razvažall svoje Izdelke vedno s tovorni­mi avtomobili - razumeli boste, da je pri sedanjih težavah z dobavo bencina in sploh pogonskih sred­stev . . . «

»To me prav nič ne zanima. Torej ne oporekate, da ste angleški tajni agent?«

»Franeoskl patriot sem ln sodelujem t našimi zavezniki.«

»Zakaj?« »Ker je to najuspešnejši način nadaljevati vojno

z vami. Odkrito se i vami, žal, ne morem bojevati.« »Saj vidite, da smo močnejši ln da ste izgubili!« »Jaz sem Izgubil, vi pa boste Izgubili vojno.« »AH ste pripravljeni razkriti nam, v čem Je bilo

vaše tajno delovanje?« Miehel ni odgovoril.

X L r v

»PREPEVALI BOSTE!«

»Bolje je, če nam vse poveste. Vse vemo o vas. Da ste potovali kot vohun po Midi ln prenašali svoje izdelke v Švico.«

Omenltev Midi Je bila za Michela dokaj koristen migljaj. Ce Je bila Izdaj alka ženska v kavami, kakor je slutil Michel, je morala dobiti svoje podatke •

nJem od nekoga, ki je deloval v Južnem odseku organizacije. Tam pa je bilo le nekaj agentov, ki so zbirali zanj podatke. Simono Noirel so aretirali no­vembra in zdaj mu je bilo jasno, da jo je morala izdati ista oseba.

»Ne oporekam temu. Pridobil sem si toliko Infor­macij, kolikor se je le dalo ln sem stalno obiskoval angleško poslaništvo v Bernu. Svoja poročila sem oddajal polkovniku Cartvvrightu, vojaškemu atašeju. Ce dvomite o mojih besedah, saj lahko poiščete ime v telefonskem Imeniku. Nobena skrivnost nI, da pre­jema poročila. Zato Je, kot vam je gotovo znano, tu kot vojaški ataše.«

»Ali ste pripravljeni povedati nam imena svojih sodelavcev!«

»Sodelavcev pa nimam nobenih. Delal sem sam.« »Dobro vemo, da je to laž. Mnogo sodelavcev

Imate in hoteli bi vedeti njihova imena.« »Bila bi za vas brez koristi, kajti večina teh so­

delavcev, kakor jih imenujete vi, so preprosti ljudje, ki nimajo niti pojma o moji vlogi.«

»Pa bi vseeno radi Imeli njihova Imena!« »Zal, ne morem ničesar storiti za vas!« »Nam Jih res nočete povedati?« »Ne, pod nobenim pogojem ne!« »Pa ste si na Jasnem o tem, da utegne biti za

ras to usodno.« »Nl< me ne bi presenetilo.« »Je to vaša zadnja beseda?« »Da.« »Prav, torej nočete peti? No, počakajte, danes

ponoči boste ivrgolell kot kanarček.« Rudi se je oJcrenll k enemu pri sodnikov ln mu v

francoščini dejali »Pripravi elektrodo - ne, pripravi obe!«

Nato se Je spet obrnil k Mlchelu: »Je to ros vaša zadnja beseda? Al i nam res nimate ničesar več povedati?«

Mlehel je odkimal. Rudi se je zaarl vanj s svo­jimi mačje hladnimi očmi ln dejal počasi: »Povem vam, da boste danes ponoči govorili, da sploh nehati ne boste mogli}«

T E L E S N A K U L T U R A

145. — Prišli smo do obeh čolnov. Doktor Je ene­ga razbil s sekiro; nato smo se vsedli v drugega ln odvcslali vzdolž obale proti votlini, kjer je bil skrit zaklad. Zagledali smo temni vhod v Benovo skrivališče. Pred nJim je stala postava, ki se Je naslanjala na puško. Tudi SUver je moral vzeti veslo v roke in leteli smo naglo kot puščica po mir­ni morski gladini. Tista postava je bil mr. Tre-l»wney. Mahali smo mu z robci in ga pozdravili • trikratnim: »Hura!*. Tudi Sil ver je klical prav

take prisrčno, kot da je naš človek.

146. — Pri vhodu v zaliv smo srečali — veste kaj? — »Hispaniolo«, ki je kar sama križarila po mor­ju! Povzpeli smo se na krov in vrgli sidro, da nam ladja ne bi več u bežala ali se celo razbila ob pe­činah. Potem smo odveslali na obalo in se povzpeli do votline. Tam nas je sprejel mr. Trelawney. »John Silver,« je dejal, »vi ste velik ropar in slepar. Prosili so me, naj vas nikar ne izročim sodišču; zato vas bom pustil pri miru.« Silver se mu je zahvalil. »Ni potrebno,« je dejal Trelawney, »6pIoh pa kršim stražarsko službo, ker se pogovarjam.«

Naša športna prognoza

Prva nagrada v Medvode Najtežja preizkušnja — začetek

- naše nove rubr ike Športna pro­gnoza je za nami . — Pr iha jamo v drug i zavrt l ja j , k i bo na sporedu ju t r i . Tokrat bo ugibanje bralcev neko l iko lažje, saj smo določili le pet prvenstven ih dvobojev i n ne Šest kot zadnjič. S icer pa tud i v prvem ko lu n i šlo tako, kot smo m i s l i l i . Derby ja med obema trži-škima moštvoma n i bi lo, ker v spomladanskem delu prvenstva Gorenjske podzveze druga ek ipa sploh ne bo tekmovala .

je nas lednj i : 2—1—0—1—8. V celoti ga je ugani l le Jože Znidaršič i z Preske p r i Medvodah, k i prejme nagrado G l a s u — enomesečno brezplačno naročnino našega- l i s ta . To nagrado bo dajala naše u redn i ­štvo vsakemu sodelavcu, k i se bo s sobotno prognozo najbolj p r i b l i ­žal nede l j sk im i z idom srečanj, k i j i h bomo napovedal i v ponedel j ­kov i i n sred in i številki G lasa .

Z a drugo kolo smo pre je l i tele napovedi :

Sobota : Triglav 1 1 Planika : Šenčur 1 1 Skofja Loka : Tržič 1 0 Naklo : Mladost 2 2 Prešeren : Jesenice 2 2

Pr i speva l i so j i h — Zvone M l a ­kar , Igor Janhar , Janez Zumer, M i l a n Zivkovič i z K r a n j a , I van Z i r o v n i k i z Stražišča, Lado Rome i z L jub l jane , Ado l f Svare i z Trži­ča, Tone O m a n i z Nak l ega i n Pe­ter K l emene iz Medvod .

Z a srečanje Slovenske conske l ige med k r a n j s k i m T r i g l a vom i n Soboto i z M u r s k e Sobote so v s i napovedal i zmago domačinov, saj je poznano, da je soboška ek ipa doma zelo zagr izena i n nerada i z ­pust i točko. Celo ena točka b i b i l a za Kranjčane uspeh, k i ga je m a -

HII1IIIIHI!lt!1lli!llllllll!H«

n a š R A Z G O U O R T H predavanja so bili dobro Občinski komite LMS v Trži­

ču je s pomočjo Delavske uni­verze ustanovil politično šolo.

razgledanost, drugače pa vse možnosti za uspešno delo v mla­dinski organizaciji. — Nekatera

Njeno delo j « bilo zelo u s- predavanja so poslušali tudi čla-pesno in se bo prav ta teden za­ključilo. Obiskuje jo 23 mladin­cev in mladink. Eno izmed njih — MAGDO PISKAR sem popro­sila, da mi odgovori na nekaj vprašanj.

»Komu je namenjena ta šola?«

»Predvsem mladincem - funk­cionarjem po posameznih aktivih ki imajo pomanjkljivo splošno

ni ožjih vodstev aktivov te trži­ških kolektivov.«

»Potemtakem ste tudi vi že mladinska funkcionarka?«

» V januarju smo ustanovili mladinski aktiv center in od te­daj sem njegov sekretar.«

»Koliko ur ste imeli na teden predavanj in kdo so bili preda­vatelji?«

»Na predavanja smo hodili

dvakrat tedensko. Skupaj 5 u r . Govo r i l i pa so n a m v i d n i občin­sk i i n ok ra jn i politični delavci.«

»Predavanja so v glavnem mi ­mo. Zato mi verjetno že lahko poveste, katero predavanje vam je bilo najbolj všeč?«

»Vsa so b i l a dobra, prav po­sebno pa sem si zapomni la p re ­davanje Jožeta Jurjeviča o r a z ­vo ju komune. Za je l j o obdobje od pariške komune do danes i n pr ikaza l tud i perspekt i vn i p l an razvo ja tržiške občine v p r i h o d ­n j i h pet ih l e t ih , in pa zunanje­

politični pregled, k i ga je podala profesor Rakovčeva.«

»Bodo ob zaključku vaše zna­nje morda preizkusili?«

»Pisali bomo seminarske na lo ­ge o a k t u a l n i h temah, k i j i h bo­mo sami i zb ra l i i n odgovar ja l i tud i n a nekaj vprašanj.«

»fio politična šola v prihod­njem letu nadaljevala z delom?«

»Mladinci, k i smo letos o b i ­skova l i to šolo, bomo nadal je ­va l i v politični šoli druge stop­nje, organ iz i rana pa bo tud i šola rprve stopnje.« M. Sosič

P r a v i l n i stolpec nedeljskega ko la i n še to preteklo nedeljo na do­mačem igrišču v t ekmi z Naklom-Z a pojasni lo še rezultat i z jesen­skega de la — 3 : 0 v kor is t Planike, vendar šele po pritožbi; sicer se je srečanje končalo s 4 : 4.

Več komentar jev je tokrat za* hteval dvoboj med Tržičem i n

Skofjo L oko v Škofji L o k i , k i prav lahko odloča o končni vrhnji razvrst i tv i prvenstvene l e s t v i c e

G N P . Prognoza se je sicer nagnila v kor ist • domačinov (12 : 6), toda igre Tržičanov (vsaj prvenstvene) letos še ne poznamo. L a n i sta se enajstorici v Tržiču razšli z re­mi jem 1 : 1 . — Trenutno je Parti­zan i z Škofje Loke p rv i na lest­v ic i , t r i točke pred Tržičem, k i J e

tret j i i n i m a tekmo manj .

K r a n j s k a Mladost bo šla v ne­deljo po točki v Nak lo , vsaj tako so se »zedinil i « napovedovalci . Ce hočejo Stražišani še napre j ' ostati v zgornjem delu i n se bor i t i z a

nalov prvaka , morajo jutrišnje srečanje odločiti v svojo kori6t. -Jeseni so zmagal i s 4:2.

In še ena tekma, za katero so b i l i v s i enotnih mnenj — Preše­ren : Jesenice. Četudi bodo Jese­ničani gostje, j i m n i pr ip isat i P°" raza, saj vemo, da se, tako kot prva troj ica, bori jo za v r h . V pr* vem delu so premagal i Radovl j i " čane z 8 : 3.

Jutrišnje drugo ko lo naše nogo­metne prognoze bo potekalo torej v znamenju premoči više uvršče­n i h moštev na les tv ic i — iz jema J e

le tekma r i va lov Škofje Loke i " Tržiča — toda to n iso zadnje bese­de. Zoga je okrogla in tud i še ta­ko presenečenje ni nemogoča P°/ čakajmo torej do j u t r i in do pri" hodnje sobote.

Pare za tretje kolo naše napo­vedi bomo ob jav i l i v naslednj i Šte­v i l k i G lasa , v i pa nam pošlji^ prognoze do četrtka! J . Ž.

lokatero moštvo deležno v M u r s k i Soboti .

T u d i za tekmo P l a n i k a : Šenčur so napovedi enotne. Lansko l e tn i gorenjski prvak bo gost i l Senčur-jane, k i j i m je v letošnjem prven ­stvu uspelo osvoj i t i le eno točko,

PRED K O N C E M ZIMSKE KOŠARKARSKE L IGE

Regularno tekmovanje v zimski l i g i košarkarskega prvenstva Go­renjske je že končano. — Preosta­nejo le še zaostale tekme. V ne­deljo so ekipe igrale šesto kolo tega tekmovanja. Nekaj rezultatov smo že objavili, ostale priobčuje-mo danes:

člani — Jesenice : Triglav I 75 : 96 (Jeseničani so po dolgem čaru spet igrali v popolni postavi in so se dobro upirali boljšim Kranjča­nom);

članice — Jesenice : Triglav 93 : 30; mladinci - Skofja Loka : T r i ­glav II 47 : 53, Jesenice : Triglav I 48 : 80; mladinke — Jesenice ; T r i ­glav I 20 2 0 w. o., Skofja Loka : Triglav II 20 : 28; pionirji - Skofja Loka : Triglav II 28 :12 in Jeseni­ce : Triglav I 23 : 52.

Tekme so bile v Škofji Loki in na Jesenicah.

Make

n r m o neoeuo

K r a n j - Dopoldne bo v Prešer­novem gledališču kot običajno ob 10. u r i U r a prav l j i c , popoldne ob 16. u r i pa bo M lad insko gledališče upr i zor i l o »Zrelostni izpit«.

Okra jna rokometna liga - na igrišču Mlados t i - ob 8.30 Sava : Tržič (člani), ob 9.30 Sava : Tržič (pionirj i ) , ob 10.30 S T T S : Dup l j e (člani), na igrišču v Preva l j ah ob 10. u r i Borac : Iskra.

Nogomet - na igrišču Mlados t i P l a n i k a : Šenčur Tržič - N a igrišču Par t i zana - ob 9. u r i Križe : Storžič (pionirji ) , ob 10. u r i Križe : Storžič (člani). D o ­poldne bo v stre lskem domu okra jno stre lsko prvenstvo »Za zlato puščico«.

Nogomet - Tržič B : Tr i g lav B Velesovo - V nedeljo popo ldne

bodo v K u l t u r n e m domu up r i z o r i ­l i P e ra Budakovo igro »Metež« .

Zabnica - Danes ob 8.30 bo žal­na komemorac i ja pred spomeni­k o m N O B v Zabn i c i .

Naklo - Nogomet - Nak l o i M l a ­dost

Skofja Loka - Nogomet - Skof ja L o k a : Tržič

Radovljica - Nogomet - Preše­ren : Jesenice

Dobrla vas na slovenskem Ko ­roškem - Danes ob 19. u r i bodo člani gledališča »Tone Cufar« upr i z o r i l i v Narodnem domu dra­mo »Globoko so korenine«.

Loče nad Baškim jezerom - Ob 19.30 bodo jeseniški gledališčniki gostoval i v Ločah, prav tako s predstavo »Globoko so korenine«.

GORENJSKA L IGA V ORODNI TELOVADBI V nedeljo je bi lo zaključeno

tekmovanje 1. ko l a gorenjske p io ­n i rske i n mlad inske l ige v vajah na orodju. Tekmova l c i so poka ­za l i sol idno znanje, niso pa b i l i najbolje p r ip rav l j en i i n je b i lo opazi t i tud i nekaj spodrsljajev. — Začetnikom seveda tega ne sme­mo zamer i t i , saj je b i l a to p rva tekma i n bodo na drug ih tekmo­van j ih prav gotovo bolje t ekmo­va l i .

Rezu l ta t i p ionir jev — K r a n j : Tržič 295.44 : 292.69; Skof ja L o k a : Križe 309.70 : 205.60; Jesenice : Javo rn ik 260.40 : 254.00; p i on i rke : Skof ja L o k a : Križe 195.70 : 208.80; Visoko : Tržič 198.40 : 194.00; S t r a -žišče : K r a n j 187.90 : 173.30.

Jutri otvoritev rokometne sezone

rajni rokometni ligi Za nogometaši bodo j u t r i prišli

na p iano tud i rokometaši. Zarad i ugodnega v remena se je letos tudi rokometna sezona začela n\ko l iko prej kot ponavadi . V s a igrišča na Goren jskem bodo v nedeljo spet prizorišča borb najboljših moštev, k i tekmuje jo v okra jn i rokometn i l i g i za točke. H k r a t i s člani se bo­do pognal i v boj tud i p ion i r j i , k i bodo letos t ekmova l i v o b l i k i l ige.

P r ip rave za spomladanski zavr­

tljaj so bi le p r i posameznih moš­tv ih dokaj dobre i n pričakujemo v t em de lu prvenstva tud i na j ­boljšo kva l i te to iger. K o t kaže je za prvenstvo spet najbolje p r i ­prav l jen Tržič, saj je v nedeljo na spomladanskem tu rn i r ju v družbi najboljših moštev prepričljivo zmagal . Nas lov p r vaka bo tud i letos bržkone oddan Par t i zanu v Tržič.

Trše bo šlo za to, kdo bo drugi .

Letos najboljša Skofja Loka Trata — Preteklo nedeljo do­

poldne je bilo v prostorih Gorenj­ske predilnice na Trati pri Škofji Loki okrajno ekipno strelsko pr­venstvo za člane. Udeležile so se ga vse 10-članske občinske ekipe iz Gorenjske. Pred pričetkom tekmovanja je bila skromna sdo-

R A J K O STARC P R V A K K R A N J A Te dni je bilo zaključeno na

štiristeznem kegljišču v Kranju prvenstvo Kranja za posameznike v disciplini 2 x 200 lučajev meša­no. Nastopilo je 60 tekmovalcev in se jih je prvih 8 uvretilo v nadaljnje tekmovanje. Rezultati so bili naslednji: 1. Rajko Stare 1708, 2. Miro Ambrožič 1659, 3. Vlado Martelanc 1656, 4. Jože Turk 1647, ,5. Alojz Kordež 1626, 6. Andrej Ropret 1613, 7. Boris Zukevič 1612, 8. Marjan Brezar 1611 itd.

vesnost, k i j o je o tvor i l predsednik občinskega odbora Sko f ja L o k a , tovariš Janez Platiša. Organizac i ja tekmovanja , k i je b i l a v r okah požrtvovalnih loških strelcev, je B i l a brezhibna. Presenet l j i vo je zmagala ek ipa i z Škofje Loke , k i je b i l a ka r za 358 krogov boljša od n jenega lanskoletnega r e z u l ­tata. V r s t n i r ed t ekmovan ja pa je naslednj i — ek ipno : Skof ja L o k a

5182 krogov, Kranj 5166, Jesenice 5037, Radovljica 5014, Bohinj 4706, Bled 4531 itd. Tudi od posamez­nikov je bil najboljši strelec iz Škofje Loke, in sicer Rado Loje s 544 krogi, pred Bojanom Horva­tom iz Radovljice, ki je dosegel 541 krogov od 600 možnih. Lado Brejc iz Tržiča je dosegel isto število krogov (541), le da je imel manj desetič. -an

z u e o e L i smo 0 V škofjeloški občini se mla­

dinske organizacije marljivo pri­pravljajo na letošnje praznovanje Dneva mladosti. Med številnimi prireditvami bodo izvedli tudi mnoga športna tekmovanja, ki Jih bodo v finalu zaključili na sam praznik, 25. m a i ln to v Škofji Loki. Zc lani je bilo v počastitev

S strelskega tekmovanja v Škofji Loki

tega praznika Izredno živahno. Mladinska vodstva so organizirala skupno 254 tekmovanj s 1765 ude­leženci.

% Lani so Mamd kolektivov v Železnikih dobili svoj počitniški dom v Portorožu. Vendar je ka­paciteta tega doma premajhna, zato bodo skušali dobiti finančna sredstva, da bi stavbo darignali za eno rradistropje. Načrti za adap­tacijo so že v izdelavi.

SJ Modelarska sekcija pri dru­štvu Ljudske tehnike na Blejski Dobravi je lani izdeJala preko 30 rnotornih in drugih modelov, s ka­terimi so večkrat nastopili na okrajnih in drugih prireditvah. Udeležili so se tudi slovenskega prvenstva jadralnih modelarjev v LluMjanL. Za tekmovanje v letoš­njem letu in za različne nastope se že sedaj marljivo pripravljajo.

m Organizacijo ljudske mladine Slovenije v kranjski občini vodi 35-čIanski komite. Ta Je Iz svoje srede Izvolil 9-čl?.nskI sekretariat. Skupno je v občini 5370 organizi­rane mlad'ne in 1530 neorganizi­rane. Mladina je vključena v 45 aktivih in 16 komitejih. Od skup­nega Števila 61 aktivov jih je 23 na podeželju, 18 v šolah In 20 v tovarnah in ustanovah.

Kand ida tov je več i n b i b i l a v sa ­ka napoved za to preuranjena. K e r pa je ena ek ipa Iskre odsto­p i l a od nadal jnega tekmovanja, bo njeno mesto spomladi zasedla ek ipa S T T S K r a n j , k i je sestav­l jena i z zelo dobr ih igralcev i n je

V premislek V teh dneh, ko povsod razrntS'

ljamo o perspektivnih programih, *e

zlasti pa o letnih planih, hi ?ar spregovoril o aktualnem vprašan]* gospodarjih in negospodarskih vU' gonj. Navkljub veUkemu od''?~" negospodarskih naložb v fcr*nF • okraju se danes, ko so dani P^nt

volivcem in občinskim odbornik0? v obravnavo, pojavlja miselnost, ^ je potrebno te negospodarske ložbe v čim večji meri izkoristi za zadostitev trenutnih potreb, #đ.' kor so to gradnja stanovanj in *0''. skvh objektov. Mislim, da .je to My prav. — Toda obenem mislim, ^ je tudi prav, še zlasti v času, v kaj terem smo. razmisliti več o gra1*' nji sftortnik objektov. Ozka, n*50' dobna mnenja, da je smotrno gra'

bila minulo nedeljo na turnirju J diti samo tisto, ki naj Hudem orno' v Dupljah celo druga. \goci, da bodo lahko spali le s str/'

V pionirski ligi bo nastopilo 6i/?o nad glavo, je treba izkoreninit1,

moštev. Jesenski prvak je bilo\ Zdi se mi, da ob naših planih f0' moštvo Partizana iz Dupelj, ven-\ gosto pozabljamo na zelene po*>r' dar bo to najboljše mesto osvojilojj;>je 'm na športne objekte — t° ?' lahko marsikatero moštvo, saj J pravi, pozabljamo na tisto, za kf med njimi v točkah ni veliko r a z - W n0 drugi strani borimo — pozab' like. V Ženski ligi se bo tek-\/ ; 4 O T 0 namreč, da je to sestavni dY movanje začelo šele 16. apn\a.,\človekovega udobja, počutja; pre<{' medtem ko bodo v republiški l i g i j w e . m pa pogoj za zdravo rast mU'

dih ljudi. Mislim, da bi se v ^ času, ko se povsod po Sloveniji in' tenzivno pripravljamo na kongreS

telesne kulture, še v Večji meri J"?* rali zavedati, da golo stanovanje a.ola šola proizvajalcu in mlade**1

človeku ne more nuditi tistega, je za rekreacijo, za zdravo vt$fJ'L osebnost "otrebno. Izkušnje \f\t

ozkih praks, kratkovidnega %^e. nja, poznamo, saj smo v teh lett

zgradili toliko stanovanjskih »"jf^ lij brez kakršnihkoli igrišč, z $ • /L toliko šolskih objektov brez iC' vadnic. Ob vsem tem pa narn 1 potem tudi jasno, da je n. pr. »a* ^

Jola bi\ez telovadnice toliko"kot v* \vek brez desnice. Pa ne samo f

"gre za popoln razvoj mladega ^ • veka in gre tudi za to, da P*°'n

čas v današnjosti posta'sa u

startali čez teden dni. -ek

N a s v e t o v n o p r v e n s t v o

problem; ob vsej avtomatizacij mehanizaciji, za kar se iz ^ n c V \ T

dan zavzemamo, pa bo problem - - ' ' •- leta nscenja prostega časa se ,z."(rAr\i

por« leto pomembnejši. Če po eni jl^^

Te dni Je Janez Teran odpoto­val na svetovno prvenstvo v na­miznem tenisu v Peking. Naš fc

ugotavljamo pomembnost kot vzgojnega faktorja, po strani pa mu na tak primitiven^ ^ čin strižemo peruti, smo ftft* pfl

sebe zelo enostranski, predvsem V^. zelo kratkovidni. Treba jje. & np kaj je pomembnejše — ali o 4 j.,s

kaj družin prebije še leto alt v skromnih sobicah ali tisoče^ dih doraščajočih ljudi vlažnim dvoriščem in or.him j cam, prašnim razredom in Je / vzgoji, ki ni telesna vzgoja, * L, t tati je treba in odločiti. • • inCb> vse, kar sem hotel reči v teh # nekaj dni od kongresa telesne je, velikega dogodka, ki bo 0 ^ naša dosedanja prizadevam^ ^ področju telesne vzgoje in naši telesni vzgoh' zastal on zastal "I ^c"< ta. To sem mislil reri v teh f4y ko povsod na Gorenjskem ritZr.

* ljamo o tem, kaj bomo ustvf f naših prihodnjih prizadevanj'''

tortTJorter ga Je ujel tik predajamo o tem, kaj bomojiswa^ odhodom na kranjski postaji.