EMM USMERJENA ŠTUDIJA 2016 · 2017-01-04 · EMN usmerjena študija 2016 Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: izzivi in dobre prakse Stran 7 od 32 z njim izvedejo

Stran 1 od 32

EMM USMERJENA ŠTUDIJA 2016

Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno

zaščito: izzivi in dobre prakse

Nacionalni prispevek Slovenije

Ljubljana, avgust 2016

EMN usmerjena študija 2016

Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: izzivi in dobre prakse

Stran 2 od 32

Študijo je pripravil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC ob sodelovanju Nacionalne kontaktne točke

Evropske migracijske mreže v Republiki Sloveniji in pristojnih služb Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.

Evropska migracijska mreža je bila ustanovljena zaradi potrebe po izmenjavi informacij o vseh vidikih migracij in

vzpostavitve enotne azilne in migracijske politike. Odločba Sveta 2008/381/ES, ki je pravna podlaga za vzpostavitev

evropske migracijske mreže, je bila sprejeta 14. maja 2008.

Več informacij o Evropski migracijski mreži je dostopnih na: www.emm.si.

Omejitev odgovornosti: Odgovori v nadaljevanju so bili podani primarno z namenom sestave zbirnega poročila

za EMN usmerjeno študijo z zgornjim naslovom. Sodelujoče nacionalne kontaktne točke EMN so podale

informacije, ki so po njihovem prepričanju ažurne, objektivne in zanesljive v kontekstu in mejah te študije.

Informacije tako ne podajajo nujno popolnega opisa in ne predstavljajo nujno celotnega uradnega stališča

države nacionalne kontaktne točke EMN.

Osnovni podatki (nacionalni prispevek)

Ta nacionalni prispevek k EMM usmerjeni študiji je bil pripravljen na podlagi analize relevantne pravne ureditve,

intervjujem s predstavnikom Centra za tujce, več krajšimi intervjuji z različnimi predstavniki Ministrstva za

notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) ter na podlagi izkušenj avtorjev kot izvajalcev številnih projektov na

področju mednarodne zaščite in vračanja v okviru zaposlitve pri nevladni organizaciji Pravno-informacijski center

nevladnih organizacij (v nadaljevanju: PIC).

V okviru priprave prispevka so bila pristojnim organom poslana tudi zaprosila za statistične podatke, vendar se je

izkazalo, da večina numeričnih podatkov, po katerih sprašuje predloga študije, v Republiki Sloveniji ni statistično

vodenih. Slovenski organi med drugim ne razločujejo podatkov, povezanih s postopki vračanja, glede na to, ali gre

za zavrnjene prosilce za mednarodno zaščito ali ne.

V Republiki Sloveniji je število zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito relativno majhno (pod 100 oseb na

leto), zato je tudi praksa glede nekaterih specifičnih situacij skopa, kar je potrebno upoštevati pri razumevanju

odgovorov v temu nacionalnemu prispevku. Slovenski sistem obravnave tujcev v postopkih vračanja ne razlikuje

med zavrnjenimi prosilci in ostalimi tujci. Odgovori v prispevku se tako nanašajo na vse osebe v postopkih

vračanja, razen če iz odgovora izrecno izhaja drugače.

Dne 24. aprila 2016 je v Sloveniji v veljavo stopil nov Zakon o mednarodni zaščiti, ki je prinesel nekaj sprememb v

zvezi s temami obravnavanimi v tej študiji. Odgovori tekom nacionalnega prispevka se v celoti nanašajo na

ureditev v skladu z novim zakonom.

Pri vprašanjih, ki so predhodno že bila obravnavana v okviru Ad-hoc poizvedb držav članic, se nacionalni prispevek

sklicuje na podane uradne odgovore Republike Slovenije ter dodaja pojasnila o morebitnih spremembah in

novostih, do katerih je prišlo od takrat.

Pomembnejše ugotovitve študije so povzete v Poglavju 6: Zaključki.

http://www.emm.si/



Stran 3 od 32

Poglavje 1: Pregled nacionalnega položaja

Vpr.1. V kolikšni meri je nevračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito obravnavano kot pomembno

vprašanje v vaši državi članici? Je vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito prioriteta v okviru

nacionalne politike? Prosimo, da predložite kvalitativne dokaze, npr. poročila, politične razprave in medijske

objave.

Nevračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji ni obravnavano kot prioriteta nacionalne

politike. V času priprave tega poročila na spletu ni bilo mogoče najti medijskih objav ali zapisov o političnih

razpravah na omenjeno temo. Uradne osebe Centra za tujce in MNZ, s katerimi so bili opravljeni razgovori, prav

tako niso bile seznanjene z morebitnimi tovrstnimi medijskimi objavami ali političnimi razpravami.

Vpr.2. Prosimo izpolnite Excel dokument iz Priloge 1 (vnesite tudi metapodatke), v kolikor razpolagate s sledečo

nacionalno statistiko:

- skupno število zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki jim je bila izdana izvršljiva odločba o

vrnitvi v obdobju 2011-2015, razčlenjeno po spolu;1

- število zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki so bili dejansko vrnjeni iz vaše države

članice v tretje države v obdobju 2011-2015 (če je mogoče, razčlenjeno po spolu in načinu vrnitve

(prostovoljna / prostovoljna z asistenco / prisilna).

Tabela zahteva informacije o skupnem številu zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito in podatke o

najpogostejših desetih državljanstvih zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v vaši državi članici v obdobju

2011-2015, razčlenjene po spolu.

Vpr.3. Prosimo navedite nacionalno oceno deleža (razčlenjeno po spolu) (a) zavrnjenih prosilcev za mednarodno

zaščito glede na skupno število državljanov tretjih držav, katerim je bila izdana odločba o vrnitvi v obdobju 2011-

2015 in (b) zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi in so bili dejansko

vrnjeni, tako da izpolnite spodnjo tabelo z navedbo, ali je delež:

a) med 90 in 100%

b) med 51 in 90%

c) med 31 in 50%

d) manj kot 30%

Leto % zavrnjenih prosilcev za mednarodno

zaščito glede na skupno število

državljanov tretjih držav, katerim je

bila izdana odločba o vrnitvi

% zavrnjenih prosilcev za mednarodno

zaščito glede na skupno število

dejansko vrnjenih državljanov tretjih

držav

Vir / metoda ocene

Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj

1 Kot je določeno v poglavju 2.1 te splošne predloge, ta skupina vključuje zavrnjene prosilce za mednarodno zaščito, ki se še lahko pritožijo zoper odločitev v azilnem postopku, vendar so se kljub temu dolžni vrniti v skladu z zakonodajo, ki ureja vrnitev.



Stran 4 od 32

2011 - - manj kot

30%

- - manj kot

30%

Razgovor z uradno

osebo Centra za

tujce

2012 - - manj kot

30%

- - manj kot

30%

Razgovor z uradno

osebo Centra za

tujce

2013 - - manj kot

30%

- - manj kot

30%

Razgovor z uradno

osebo Centra za

tujce

2014 - - manj kot -

30%

- - manj kot

30%

Razgovor z uradno

osebo Centra za

tujce

2015 - - manj kot

30%

- - manj kot

30%

Razgovor z uradno

osebo Centra za

tujce

Vpr.4a. V kolikor so na voljo, navedite kakršnekoli nacionalne ocene o skupnem številu zavrnjenih prosilcev za

mednarodno zaščito, razčlenjenem glede na spol, ki so ne glede na to, da jim je bila izdana odločba o vrnitvi, v

obdobju 2011-2015 prebivali v vaši državi članici, ker jih ni bilo mogoče vrniti (glej tudi poglavji 3 in 4)?

Leto # zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki so ne glede na to, da

jim je bila z odločbo naložena vrnitev, prebivali v državi članici

Vir / metoda ocene

Moški Ženske Skupaj

2011 - - - MNZ ne beleži teh

podatkov. Omeniti velja,

da je v Sloveniji letno

zavrnjenih manj kot 100

prosilcev za mednarodno

zaščito (glej Aneks 1) in

domnevno le manjšina od

teh ostane v državi.

2012 - - -

2013 - - -

2014 - - -

2015 - - -

Vpr.4b. V kolikor je možno, razčlenite statistiko, opisano v točki 4a, po razlogih za nevračanje. V kolikor

statistični podatki, razčlenjeni glede na razloge, niso na voljo, navedite kakršnekoli kvalitativne dokaze glede

glavnih razlogov za nevračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v vaši državi članici, kot so opisani v

točki 4a.



Stran 5 od 32

Po mnenju intervjuvane uradne osebe Centra za tujce sta najpogostejša razloga za nevračanje nesodelovanje

oblasti držav vračanja in osebe v postopku vračanja pri ugotavljanju istovetnosti ter pridobivanju potovalnih

dokumentov.



Stran 6 od 32

Poglavje 2: Politike in ukrepi držav članic v zvezi z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito v točki zavrnitve

PODPOGLAVJE 2.1: KAKO AZILNE ODLOČBE SPROŽIJO IZDAJO ODLOČBE O VRNITVI

Vpr.5. Na kateri stopnji odločanja v azilnem postopku se lahko izda izvršljiva odločba o vrnitvi (tj. odločba, ki

lahko privede do vrnitve prosilca za mednarodno zaščito)? Izberite eno od naslednjih možnosti:

a) po prvostopenjski odločbi (vse prošnje za mednarodno zaščito);

b ) po prvostopenjski odločbi (samo za prošnje za mednarodno zaščito, obravnavane kot neutemeljene – npr. če

prošnjo vloži oseba iz varne izvorne države);

c ) po tem, ko so bila vložena nekatera pravna sredstva zoper odločbo v azilnem postopku, vendar preden so bile

izčrpane možnosti za vsa pravna sredstva zoper odločbo v azilnem postopku;

d ) šele potem, ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva v azilnem postopku;

e ) pod drugimi pogoji (opišite).

Opomba: V Sloveniji lahko prosilec, ki mu je MNZ zavrnilo prošnjo za mednarodno zaščito izpodbija negativno

odločbo prek postopka upravnega spora pred Upravnim sodiščem2; sprožitev upravnega spora ima suspenzivni

učinek na izvršitev izpodbijane azilne odločbe. Če prosilec ne uspe s postopkom pred Upravnim sodiščem, se lahko

izda izvršljiva odločba o vrnitvi. Izjemoma je možna uporaba nadaljnjih izrednih pravnih sredstev (pred Vrhovnim

sodiščem ali Ustavnim sodiščem); v teh primerih navedena sodišča lahko odločijo, da se izvršitev vrnitve zadrži do

njihove odločitve.

Vpr.6. V kolikor se odločba o vrnitvi lahko izvrši preden so izčrpana vsa pravna sredstva, kako pogosto v praksi to

lahko vodi v vrnitev prosilca? (Npr. v vseh primerih, v večini primerov, v nekaterih primerih, redko, nikoli)?

-

Vpr.7a. Je organ, pristojen za izdajo odločb o vrnitvi v vaši državi članici, isti organ, ki je pristojen za odločanje o

prošnji za mednarodno zaščito? Da / Ne

V kolikor je odgovor ne, kako se ti organi usklajujejo in komunicirajo, da bi zagotovili, da azilna odločba sproži

postopek vračanja ob pravem času?

V praksi Upravno sodišče obvesti MNZ, da je bila njihova sodba, s katero je bila zavrnjena prosilčeva tožba (ali

druga sodna odločba, s katero je bil postopek za prosilca negativno zaključen) uspešno vročena vsem strankam

postopka, s čimer je zavrnilna odločba MNZ postala pravnomočna in izvršljiva. MNZ obvesti naprej pristojno

policijsko postajo, tj. tisto, ki je izvedla registracijski postopek s prosilcem ob njegovem prihodu v Slovenijo.

Policijska postaja nato pošlje svoje policiste v azilni sprejemni center, da odpeljejo prosilca na policijsko postajo in

2 Zakon o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 22/2016), 70. člen.



Stran 7 od 32

z njim izvedejo policijski postopek, ki se zaključi z izdajo odločbe o vrnitvi. Če se izda odločba brez roka za

prostovoljno vrnitev, je zavrnjen prosilec odpeljan v Center za tujce3, kjer mu je omejeno gibanje4.

V primeru zavrnjenih mladoletnikov brez spremstva je drugi del postopka drugačen. Mladoletnik je s strani policije

odpeljan neposredno v Center za tujce, kjer mu je postavljen skrbnik. Odločbo o vrnitvi nato izda Center, v kolikor

skrbnik ugotovi, da je to v njegovem najboljšem interesu5.

Vpr.7b.

Kadar odločba o prošnji za azil sproži odločbo o vrnitvi, kako hitro po zavrnitvi je odločba o vrnitvi izdana? Izberite

med naslednjimi možnostmi:

a) Odločba o vrnitvi se izda ob istem času, ko je izdana/postane izvršljiva odločba o zavrnitvi prošnje za

mednarodno zaščito.

b ) Odločba o vrnitvi se izda v 24 urah, od kar je izdana/postane izvršljiva odločba o zavrnitvi.

c ) Odločba o vrnitvi se izda v roku enega tedna, od kar je izdana/postane izvršljiva odločba o zavrnitvi.

d ) Odločba o vrnitvi se izda v roku enega meseca, od kar je izdana/postane izvršljiva odločba o

zavrnitvi.

Prosimo navedite nadaljnje podrobnosti o trenutni praksi vase države članice, še posebej, v kolikor niso zajete med

opcijami zgoraj.

Po oceni intervjuvane uradne osebe MNZ je običajno trajanje od izvršljivosti zavrnilne odločbe do izdaje odločbe o

vrnitvi 7 do 14 dni.

Vpr.8. Ali je v vaši državi članici mogoče uporabiti informacije, pridobljene s strani prosilca tekom azilnega

postopka, za namene vračanja? Da / Ne

V kolikor je odgovor pritrdilen, ali se take informacije redno uporabljajo?

Organizacijska enota MNZ pristojna za mednarodno zaščito policiji preda le opravilno številko in datum izdaje

zavrnilne odločbe ter datum, ko je ta postala pravnomočna in izvršljiva. Policija nima dostopa do drugih delov

zavrnilne odločbe in azilnega spisa zaradi zaupnosti azilnih postopkov in varstva osebnih podatkov. V primeru, da

policija za uspešno izvedbo postopka vračanja potrebuje določen dokument iz azilnega spisa, lahko zanj zaprosi.

PODPOGLAVJE 2.2: TAKOJŠNJE POSLEDICE ZA ZAVRNJENE PROSILCE ZA MEDNARODNO ZAŠČITO, KI SE MORAJO VRNITI

Vpr.9. Kakšne so takojšnje posledice izdaje odločbe o vrnitvi za zavrnjenega prosilca za mednarodno zaščito?

Odgovore na to vprašanje podajte v spodnji tabeli.

3 Nacionalna ustanova za omejitev gibanja tujcem v postopkih vračanja. Center za tujce deluje kot organizacijska enota slovenske policije.

4 Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 50/2011 z nadaljnjimi spremembami), 76. člen. 5 Zakon o tujcih, prvi odstavek 82. člena.



Stran 8 od 32

Table 2.1: Takojšnje posledice izdaje odločbe o vrnitvi za zavrnjenega prosilca za mednarodno zaščito

Vprašanja … v skladu z zakonodajo … v praksi Navedite dokaze, ki kažejo, da

to pripomore k spodbujanju ali

odvračanju od vrnitve

Nastanitev

Ali prosilec lahko ostane v sprejemnem centru

po zavrnitvi prošnje? Da/Ne

Ne. V praksi lahko zavrnjen prosilec

ostane v azilnem sprejemnem

centru v obdobju med tem, ko

zavrnilna odločba postane

pravnomočna in izvršljiva, in

prihodom policije za izvedbo

postopka vračanja.

Dokazi glede morebitnega učinka

posameznih ukrepov niso na voljo.

V kolikor ste odgovorili pritrdilno, navedite,

kako dolgo po prejemu odločbe o vrnitvi lahko

ostane v sprejemnem centru (npr. X dni ali

»do izvršitve odločbe o vrnitvi in

posameznikove vrnitve«)

- Običajno od 7 do 14 dni. -

V kolikor ste odgovorili nikalno, ali so

nastanjeni kje drugje (npr. v posebnih odprtih

centrih za vrnitev) ali kje drugje? Da/Ne in – v

kolikor da, na kratko opišite storitev takšne

namestitve

Če je prosilcem izdana odločba o

vrnitvi brez roka za prostovoljno

vrnitev se jim omeji gibanje v

Centru za tujce.

Policija lahko po uradni dolžnosti ali

na predlog tujca izda odločbo, s

Opisani »milejši ukrepi« so

uporabljeni le v manjšini primerov;

večini tujcev z izdano odločbo o

vrnitvi brez roka za prostovoljno

vrnitev je omejeno gibanje v Centru

za tujce.

Omejitev gibanja pripomore k

vračanju prek preprečevanja

samovoljnih zapustitev.



Stran 9 od 32

katero nadomesti omejitev gibanja

v Centru z milejšim ukrepom –

dovolitvijo bivanja izven Centra na

zasebnem naslovu6. Milejši ukrep se

lahko uporabi, če se lahko tudi na

tak način zagotovi odstranitev tujca

iz države. V primeru izdaje

milejšega ukrepa, lahko policija

tujcu gibanje omeji na določen kraj

in/ali mu določi obveznost rednega

javljanja najbližji policijski postaji.

Oblasti ne zagotavljajo namestitve

izven Centra za tujce.

Če je prosilcem izdana odločba o

vrnitvi z rokom za prostovoljno

vrnitev oblasti ne zagotavljajo

namestitve.

Zaposlitev

Imajo zavrnjeni prosilci pravico dostopati do

trga dela / še naprej dostopati na trg dela?

Da/Ne

Ne. Ne. -

Če da, prosimo navedite, kako dolgo po

prejemu odločbe o vrnitvi lahko še delajo (npr.

X dni ali »do izvršitve odločbe o vrnitvi in

posameznikove vrnitve«)

- - -

6 Zakon o tujcih, 81. člen.



Stran 10 od 32

Če da, opišite, ali je za zaposlitev potrebno

izpolnjevati kakšne posebne pogoje.

- - -

Socialne ugodnosti

Ali so zavrnjeni prosilci upravičeni do socialnih

prejemkov?

Ne. Ne.7 -

Če da, na kratko opišite te prejemke - - -

Če da, navedite, kako dolgo po prejemu

odločbe o vrnitvi so še upravičeni do teh

prejemkov (npr. X dni ali »do izvršitve odločbe

o vrnitvi in posameznikove vrnitve«)

- - -

Zdravstveno varstvo

Ali so zavrnjeni prosilci še vedno upravičeni do

zdravstvenega varstva? Da/Ne

Da.8 Da. -

Ali to vključuje polno zdravstveno varstvo ali

le nujno zdravstveno varstvo?

Le nujno zdravstveno varstvo. Le nujno zdravstveno varstvo. -

Izobrazba

7 Ne prejemajo socialnih prejemkov, za tujce z omejitvijo gibanja pa je osnovna oskrba (hrana, nastanitev, obleke itd.) zagotovljena s strani Centra za tujce (Zakon o tujcih, šesti odstavek 76. člena).

8 Zakon o tujcih, prvi odstavek 75. člena in šesti odstavek 76. člena ter Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/1992 z nadaljnjimi spremembami), 7. člen.



Stran 11 od 32

So zavrnjeni prosilci še vedno upravičeni do

udeležbe v izobraževalnih programih in/ali

usposabljanjih? Da/Ne

Šoloobvezni mladoletniki imajo

pravico do obiskovanja osnovne

šole 9 . Drugi tujci v postopku

vračanja niso upravičeni do

udeležbe v izobraževalnih

programih in usposabljanjih.

Šoloobvezni mladoletniki lahko

obiskujejo osnovno šolo.

-

Če da, navedite, koliko časa po prejemu

odločbe o vrnitvi se še lahko udeležujejo

izobraževalnih aktivnostih (npr. X dni ali »do

izvršitve odločbe o vrnitvi in posameznikove

vrnitve«)

Zakon ne določa časovne omejitve.

Obiskovanje osnovne šole je lahko

podlaga za dovolitev zadrževanja

do zaključka šolskega leta, kot je

pojasnjeno v poglavju 4 spodaj.

Do izvršitve odločbe o vrnitvi. -

Drugo?

Ali so v uporabi še kakšni drugi ukrepi, ki bi jih

bilo relevantno omeniti? Prosimo opišite

- - -

9 Zakon o tujcih, prvi odstavek 76. člena in šesti odstavek 76. člena.

EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016

Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi

Stran 12 od 32

Vpr.10. Kakšni ukrepi se uporabljajo v vaši državi članici za izvršitev odločbe o vrnitvi in preprečitev samovoljne

zapustitve, ko zavrnjen prosilec za mednarodno zaščito prejme izvršljivo odločbo o vrnitvi (npr. redno javljanje)?

Omejitev gibanja v Centru za tujce10 ali manj pogosto »milejši ukrep«11 dovolitve bivanja izven Centra za tujce, ki

je lahko dopolnjen z omejitvijo gibanja na določen kraj in/ali odreditvijo rednega javljanja.

PODPOGLAVJE 2.3 MOŽNOSTI PRITOŽBE ZOPER ODLOČBO O VRNITVI

Vpr.11. Ali so zavrnjeni prosilci za mednarodno zaščito, ki so prejeli izvršljivo odločbo o vrnitvi, upravičeni vložiti

pravno sredstvo zoper odločbo, pred izvršitvijo vrnitve? Da / Ne

V kolikor je odgovor pritrdilen, pod katerimi pogoji je mogoče vložiti pritožbo?

Pritožba se lahko vloži proti vsaki odločbi o vrnitvi, obravnava pa jo MNZ, ki mora o njej odločiti v osmih dneh12.

Rok za pritožbo je tri dni 13 . Tujec ima pravico to brezplačnega pravnega svetovanja in pomoči tolmača 14 .

Brezplačno pravno svetovanje in pomoč pri vračanju sta organizirana prek programa, financiranega iz sklada AMIF,

ki ga izvajata PIC in IOM Slovenija, vendar v praksi le manjšina oseb v postopkih vračanja uveljavlja pravico do

pravnega svetovanja (2015: izdanih 779 odločb o vrnitvi 15 , PIC je nudil pomoč v 25 primerih, 2016 do 20.

avgusta: izdanih 759 odločb o vrnitvi16, PIC je nudil pomoč v 13 primerih).

Vpr.12. Kako pogosto pritožba zoper odločbo o vrnitvi prepreči vrnitev zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito

(npr. v vseh primerih, v večini primerov, v nekaterih primerih, redko, nikoli)? Ali imajo zavrnjeni prosilci za

mednarodno zaščito boljše možnosti za pozitivno odločitev o pritožbi zoper vrnitev kot drugi državljani tretjih

držav, ki vlagajo pritožbo zoper vrnitev? Da / Ne (obrazložite svoj odgovor)

Pritožba zoper odločbo o vrnitvi ima suspenzivni učinek in v kolikor je spoznana za utemeljeno, v vseh primerih

prepreči vrnitev. V praksi je le manjšina pritožb spoznanih za utemeljene. V tem pogledu ni dokazov za razliko

med zavrnjenimi prosilci za azil in drugimi državljani tretjih držav.

PODPOGLAVJE 2.4 MOŽNOST VLOŽITVE PONOVNE PROŠNJE ZA MEDNARODNO ZAŠČITO

Vpr.13. Ali lahko prosilci za mednarodno zaščito, ki so prejeli izvršljivo odločbo o vrnitvi, v vaši državi članici

vložijo ponovno prošnjo za mednarodno zaščito, preden so vrnjeni? Da / Ne

V kolikor je odgovor pritrdilen, pod katerimi pogoji se lahko vloži ponovna prošnja?

To je bilo pojasnjeno v nacionalnem odgovoru na Ad-hoc poizvedbo 2015.1007 (Irska, 25. november 2015).

Oseba, kateri je bila prošnja za mednarodno zaščito pravnomočno zavrnjena ali ki je prošnjo izrecno umaknila,

lahko vloži novo prošnjo pod posebnimi pogoji, določenimi v Zakonu o mednarodni zaščiti17. Ponovno prošnjo se

lahko vloži, če tujec predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da

10 Zakon o tujcih, 76. člen. 11 Zakon o tujcih, 81. člen. 12 Zakon o tujcih, četrti odstavek 64. člena. 13 Zakon o tujcih, četrti odstavek 64. člena. 14 Zakon o tujcih, tretji odstavek 64. člena. 15 Uradna statistika policije. 16 Uradna statistika policije. 17 Zakon o mednarodni zaščiti, 64. člen (v prejšnjem zakonu 56. člen).



Stran 13 od 32

izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, ali če je bil umik prošnje podan zaradi grožnje ali pod prisilo. V

kolikor pristojni organ (MNZ) ugotovi, da so pogoji, določeni v Zakonu o mednarodni zaščiti, izpolnjeni, dovoli

vložitev ponovne prošnje, sicer pa zahtevek za uvedbo ponovnega postopka s sklepom zavrže18.

Aprila 2016 je pričel veljati nov Zakon o mednarodni zaščiti, ki je prinesel nekatere dodatne omejitve za vlaganje

ponovnih prošenj:

-postopek, opisan v prejšnjem odstavku, se izvede tudi, kadar je bil prvi azilni postopek ustavljen zaradi

samovoljne zapustitve, vendar le, če je do te prišlo več kot devet mesecev preden je oseba ponovno zaprosila za

azil19 (poleg tega se postopek ne izvede, v kolikor je bila oseba vrnjena na podlagi Dublinske uredbe20);

-zahtevek za uvedbo ponovnega postopka se avtomatično zavrže, če ga vloži oseba po tem, ko ji je že bil zavržen

prejšnji zahtevek za uvedbo ponovnega postopka ali ji je bila zavrnjena ponovna prošnja21.

Vpr.14. Ali je dejstvo, da je bila ponovna prošnja vložena po tem, ko je bila izdana odločba o vrnitvi, upoštevano

pri ocenjevanju verodostojnosti ponovne prošnje? Da / Ne Če da, ali je zaradi izdaje odločbe o vrnitvi bolj

verjetno, da bo izdana negativna odločba glede ponovne prošnje?

Ne, v kolikor je ponovna prošnja dovoljena, ni dokazov, da bi dejstvo, da je bila prošnja vložena po izdaji odločbe

o vrnitvi, vplivalo na presojo verodostojnosti.

18 Zakon o mednarodni zaščiti, četrti odstavek 65. člena. 19 Zakon o mednarodni zaščiti, druga alineja prvega odstavka 64. člena. 20 Zakon o mednarodni zaščiti, šesti odstavek 65. člena. 21 Zakon o mednarodni zaščiti, peti odstavek 65. člena.



Stran 14 od 32

Poglavje 3: Izzivi vračanja zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito in politike držav članic za obvladovanje le-teh

Glavni izzivi vračanja

V Ad-hoc poizvedbah, ki so navedene v 5. poglavju podpornega dokumenta k tej splošni predlogi, so bile zaprošene

informacije o glavnih izzivih vračanja v skladu z Direktivo o vračanju. Nacionalni odzivi kažejo, da po mnenju držav

članic glavni izzivi tako prostovoljnega kot prisilnega vračanja vključujejo:

Upiranje državljana tretje države vrnitvi, ki se lahko izrazi kot:

› Fizično upiranje in oviranje

› Samopoškodovanje (vključno z gladovno stavko)

› Samovoljna zapustitev

Upoštevajte, da se lahko državljani tretjih držav upirajo vrnitvi iz različnih razlogov, vključno zaradi slabih

zaposlitvenih možnosti ob vrnitvi, revščine in slabe infrastrukture v državi vračanja, stopnje korupcije v državi

vračanja itd. in da je lahko relevantno poskusiti nasloviti te vzroke z namenom ublažitve izziva, tako kot tudi

nasloviti izziv sam;

Zavrnitev ponovnega sprejetja svojih državljanov s strani organov v državah vračanja, še posebej, ko so bili

vrnjeni prisilno (med drugim Afganistan, Eritreja, Etiopija, Ruanda in jugoosrednja Somalija nočejo sprejeti svojih

državljanov, ki so bili vrnjeni prisilno proti svoji volji);

Zavrnitev izdaje potovalnih dokumentov s strani organov v državah vračanja;

Zavrnitev izdaje osebnih dokumentov s strani organov v državah vračanja;

Težave pri pridobivanju potovalnih dokumentov – predvsem ko niso na voljo niti kopije originalnih

dokumentov (in je npr. identifikacija mogoča zgolj preko prstnih odtisov) ali ko je državljanstvo kompleksno (npr.

ko sta zakonca državljana različnih držav ali ko so državljani rojeni v drugi državi);

Administrativni in organizacijski izzivi, npr. zaradi neobstoja diplomatskega predstavništva države članice v

državi vračanja, kar lahko upočasni upravne postopke (npr. so iz tega razloga obvezni konzularni intervjuji dragi

in njihova organizacija zahtevna) in oteži pogajanja.

Poleg tega so člani svetovalne skupine pri pripravi te skupne predloge izpostavili še naslednji izziv:

Zdravstveni razlogi – tj. če ima oseba, ki se jo vrača, zdravstvene težave, zaradi katerih je potovanje oteženo

ali nemogoče.



Stran 15 od 32

Vpr.15. Ali obstajajo po izkušnjah vaše države članice še kakšne druge ovire za vračanje, ki niso navedene v

zgornjem polju? Da / Ne

Če da, jih opišite v spodnji tabeli.

Izziv Opis, kako je s tem ovirano vračanje v

vaši državi članici

Navedite ali je izziv: splošen za vsa

vračanja / bolj pogost v primerih

vračanja zavrnjenih prosilcev za

mednarodno zaščito / prisoten izključno

pri vračanju zavrnjenih prosilcev za

mednarodno zaščito

Upiranje državljanov

tretjih držav vračanju

v obliki nesodelovanja

pri pridobivanju

dokumentov

Če oseba v postopku vračanja, katere

istovetnost ni potrjena, ne sodeluje pri

pridobivanju dokumentov, potrebnih za

potovanje, organi v državi vrnitve ne izdajo

dokumentov in ne sprejmejo osebe.

Splošen za vsa vračanja.

Vpr.16. Na splošno se države članice poslužujejo širokega nabora ukrepov za obvladovanje izzivov pri izvajanju

vračanja. Primeri ukrepov, ki so uporabljeni, v povezavi z izzivi, so začrtani v spodnji tabeli.

Navedite z da/ne, kateri ukrepi se izvajajo v vaši državi članici, in če je potrebno, dodajte tudi druge ukrepe, ki

(še) niso navedeni v tabeli. Če je potrebno, dodajajte komentarje, ki nadalje pojasnjujejo politiko vaše države

članice v zvezi z določenim ukrepom.

Izzivi vračanja Ukrepi za obvladovanje

izzivov

Implementirano? Ali je ukrep posebej

usmerjen k vračanju

zavrnjenih prosilcev

za mednarodno

zaščito?

Upiranje osebe, ki se jo

vrača, vrnitvi

Razvojni AVRR programi Da/Ne Da/Ne

Omejitev gibanja zavrnjenim

prosilcem za mednarodno

zaščito, da bi se preprečila

samovoljna zapustitev

Da/Ne Da/Ne

Fizična sila Da/Ne Da/Ne

Nenapovedane racije za

izvršitev vračanja

Da/Ne Da/Ne

Zadržanje ali odpoved

postopka vračanja

Da/Ne Da/Ne

Drugo? - -



Stran 16 od 32

Zavrnitev ponovnega

sprejetja svojih državljanov s

strani organov v državah

vračanja

Zavrnitev izdaje potovalnih

dokumentov s strani organov

v državah vračanja

Zavrnitev izdaje osebnih

dokumentov s strani organov

v državah vračanja

Sporazumi o vračanju (EU

in/ali nacionalni)

Da22/Ne Da/Ne

Dvostransko sodelovanje s

tretjimi državami /

vzpostavitev diplomatskih

odnosov

Da/Ne Da/Ne

Vzpostavitev predstavništev

v tretjih državah

Da/Ne Da/Ne

Ponudba pozitivnih spodbud,

npr. paketov pomoči,

oblastem tretjih držav

Da/Ne Da/Ne

Uporaba političnega pritiska

na oblasti tretjih držav

Da/Ne Da/Ne


postopka vračanja

Da/Ne Da/Ne

Drugo? - -

Težave pri pridobivanju

potovalnih dokumentov

Ponavljanje poskusov

odvzema prstnih odtisov /

uporaba posebne

programske opreme za

zajemanje poškodovanih

prstnih odtisov

Da/Ne Da/Ne

Uporaba tolmačev za

odkrivanje primerov lažnih

državljanstev

Da/Ne Da/Ne

Omejitev gibanja

Da/Ne Da/Ne

Ponudba pozitivnih spodbud,

npr. paketov pomoči,

oblastem tretjih držav

Da/Ne Da/Ne

Uporaba političnega pritiska

na oblasti tretjih držav

Da/Ne Da/Ne


postopka vračanja

Da/Ne Da/Ne

22 V uporabi so tako EU kot nacionalni sporazumi; po navedbah intervjuvane uradne osebe Centra za tujce imajo v praksi prednost EU sporazumi.



Stran 17 od 32

Drugo? - -

Administrativni/organizacijski

izzivi

Proračunska fleksibilnost Da/Ne Da/Ne

Koordinacijski dogovori med

organi

Da/Ne Da/Ne

Določitev ponudnika storitev

v tretjih državah

Da/Ne Da/Ne

Vzpostavitev diplomatskega

predstavništva v tretjih

državah

Da/Ne Da/Ne


postopka vračanja

Da/Ne Da/Ne

Drugo? - -

Zdravstveni razlogi Organizacija zdravniškega

prevoza

Da/Ne Da/Ne

Omogočanje zdravniške

pomoči v državi vračanja

Da23/Ne Da/Ne

Zdravniški nadzor med

potovanjem

Da/Ne Da/Ne


postopka vračanja

Da/Ne Da/Ne

Drugo? - -

Drugi izzivi? Prosimo opišite

in dodajte vrstice po potrebi

- - -

Vpr.17. Glede na vaše izkušnje, ali lahko navedete, da obstajajo izzivi, ki vplivajo na vračanje zavrnjenih prosilcev

za mednarodno zaščito v večji meri kot državljanov tretjih držav na splošno? Če ni razlike v učinkovitosti vračanja

zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v primerjavi z državljani tretjih držav na splošno, navedite »ni

razlike«.

Ni razlike.

23 Izvajano prek AVRR programa.



Stran 18 od 32

Vpr.18. Ali je vaša država članica v zadnjem času uvedla kakšne nove ukrepe/politike za zagotovitev vračanja

državljanov tretjih držav (npr. kot odziv na izjemne tokove prosilcev za mednarodno zaščito, ki prihajajo v EU od

leta 2014)?

Po navedbah intervjuvane uradne osebe Centra za tujce je bilo v zadnjem času okrepljeno sodelovanje z

diplomatskimi predstavništvi nekaterih tretjih držav z namenom zagotovitve vračanja njihovih državljanov.

Vpr.19. Ali lahko med ukrepi, navedenimi v zgornji tabeli, identificirate dobre prakse, tj. ukrepe, ki so se izkazali

za posebno učinkovite pri premagovanju izzivov vračanja specifično v primerih zavrnjenih prosilcev za mednarodno

zaščito?

Če da, podrobneje opišite te ukrepe, tako da izpolnite spodnjo tabelo in se sklicujete na kakršnekoli dokaze

(študije/ocene/statistične podatke o trendih vračanja), ki dokazujejo, da gre za učinkovite prakse pri vračanju

zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito.

Ukrep Dokazi o učinkovitosti / zakaj se ukrep

lahko šteje za "dobro prakso"

Navedite, ali je ukrep učinkovit pri

omogočanju vračanja zavrnjenih

prosilcev za mednarodno zaščito

- - -

Vpr.20. Ali obstajajo izzivi vračanja, katerih vaša država članica doslej ni mogla učinkovito nasloviti s katerimikoli

protiukrepi? Da / Ne

Če da, opišite najbolj pereče izzive in pojasnite, zakaj so v praksi tako zahtevni ter zakaj se izvedeni protiukrepi

niso izkazali za učinkovite.

Po mnenju intervjuvane uradne osebe Centra za tujce slovenski organi nimajo praktičnih rešitev za to, da države

vrnitve zavračajo sprejem svojih državljanov. Manjše države običajno nimajo potrebne politične moči za uporabo

spodbud ali pritiska na države vrnitve.



Stran 19 od 32

Poglavje 4: Kaj se zgodi, ko vrnitev ni nemudoma mogoča?

Vpr.21. Če postane jasno, da se zavrnjeni prosilec za mednarodno zaščito ne more vrniti / da ga ni mogoče vrniti,

ali pristojni nacionalni organ to uradno prizna? Da / Ne

Če ne, kaj se zgodi? Ali so lahko zavrnjenemu prosilcu za mednarodno zaščito še naprej izdajane odredbe za

vrnitev, čeprav je bilo ugotovljeno, da ga ni mogoče takoj vrniti, ali se policiji / izvršilnim organom sporoči, naj se

osebi dovoli, da začasno ostane?

-

Vpr.22a. V kolikor je formalno priznano, da osebe ni mogoče (nemudoma) vrniti, kdo sprejme to formalno

odločitev? Na podlagi katerih kriterijih se odločitev sprejme?

Dejstvo, da osebe ni mogoče nemudoma vrniti, je priznano prek instituta »dovolitve zadrževanja«, ki je opredeljen

v Zakonu o tujcih24. Policija izda dovolitev zadrževanja v naslednjih primerih:

- tujčeva odstranitev iz države ni dovoljena v skladu z načelom non-refoulement25;

- tujec nima in si ne more preskrbeti veljavne potne listine države, katere državljan je;

- zdravnik zaradi tujčevega zdravstvenega stanja odsvetuje takojšnjo odstranitev iz države;

- mora tujec zaradi smrti ali hujše bolezni družinskega člana, ki prebiva v Republiki Sloveniji, dovoljen čas bivanja

v državi podaljšati;

- je potrebno zagotoviti udeležbo tujca v postopku pred državnim organom Republike Slovenije;

- mladoletnik v Republiki Sloveniji obiskuje osnovno šolo (dovolitev je v tem primeru odobrena do zaključka

šolskega leta);

- tujca država, katere državljan je ali država, v kateri je oseba brez državljanstva imela svoje zadnje prebivališče,

ni pripravljena sprejeti;

- odstranitev ni možna, ker ni mogoče zagotoviti prevoza tujca iz države po kopenski, zračni ali vodni poti;

- odstranitev ni možna, ker so v državi, katere državljan je tujec ali v državi, v kateri je oseba brez državljanstva

imela svoje zadnje prebivališče, nastopile okoliščine, kot so naravne in druge nesreče, ki ne omogočajo vrnitve;

- za mladoletnega tujca brez spremstva to zahteva njegov skrbnik.

Vpr.22b. Se posameznikom, ki ne morejo biti (nemudoma) vrnjeni, podeli uradni status? (Če se statusa ne prizna,

napišite »ni podelitve statusa«). Ob kakšnih pogojih se ta lahko podeli?

Da, posameznikom, ki ne morejo biti nemudoma vrnjeni, se lahko podeli »dovolitev zadrževanja« (glej Vpr.22b

zgoraj). Dovolitev se izda za šest mesecev z možnostjo podaljšanja ob poteku26.

24 Zakon o tujcih, členi 73-75. 25 Načelo non-refoulement je definirano v 72. členu Zakona o tujcih. 26 Zakon o tujcih, tretji odstavek 73. člena.



Stran 20 od 32

Vpr.22c. V kolikor se status podeli, kakšne prednosti in slabosti ima podelitev takega statusa tistim, ki se ne

morejo vrniti / ne morejo biti vrnjeni, za organe vaše države članice? (Prednosti lahko npr. vključujejo možnost, da

se ohrani stik z nevrnjeno osebo za primer, da vrnitev postane izvedljiva v prihodnosti, možnost, da nevrnjena

oseba v državi članici živi kot koristen član družbe itd., slabosti pa lahko vključujejo povečan pritisk na sredstva in

grožnjo verodostojnosti azilnega sistema).

S tem, ko je nevračanim osebam dovoljeno zadrževanje in omogočen dostop do pravic, opisanih pod Vpr.23

spodaj, jim oblasti zagotovijo vsaj minimalno stopnjo preživetja in formalizirajo njihovo nahajanje v državi. S tem

je omogočen boljši pregled nad nevračanimi osebami, ki prebivajo v državi, in preprečene eventualne neželene

situacije, ki bi izvirale iz njihovega bivanja na črno.

Vpr.23. Kakšne pravice imajo zavrnjeni prosilci za mednarodno zaščito, ki se ne morejo nemudoma vrniti?

Odgovore na to vprašanje podajte v spodnji tabeli.



Stran 21 od 32

Table 4.1: Pravice in storitve na voljo zavrnjenim prosilcem za mednarodno zaščito, ki jih ni mogoče takoj vrniti

Vprašanja … v skladu z zakonodajo … v praksi Navedite dokaze, ki kažejo, da

to pripomore k spodbujanju ali

odvračanju od vrnitve

Nastanitev

Se zavrnjenim prosilcem za mednarodno

zaščito, ki ne morejo biti takoj vrnjeni,

zagotavlja nastanitev? Da/Ne

Ne. Ne. Dokazi glede morebitnega učinka

posameznih ukrepov niso na voljo.

V kolikor ste odgovorili pritrdilno, opišite

okoliščine, pod katerimi se zagotavlja

nastanitev

- - -

Zaposlitev

So zavrnjeni prosilci za mednarodno zaščito, ki

ne morejo biti takoj vrnjeni, upravičeni

dostopati do trga dela? Da/Ne

Ne. Ne. -

V kolikor ste odgovorili pritrdilno, opišite

okoliščine, pod katerimi lahko dostopajo do

trga dela

- - -

Socialne ugodnosti


ne morejo biti takoj vrnjeni, upravičeni do

socialnih prejemkov? Da/Ne

Da. Da. -



Stran 22 od 32

V kolikor ste odgovorili pritrdilno, na kratko

opišete te prejemke

Tujec z dovolitvijo zadrževanja ima

pravico do denarne socialne

pomoči 27 , ki trenutno znaša

288,81EUR mesečno.

Mesečne zneske upravičencem

izplačuje Center za tujce v gotovini.

-


opišite, pod katerimi pogoji se te prejemke

lahko zagotovi

Tujec je upravičen do denarne

socialne pomoči samo pod

naslednjimi pogoji28:

-da je ves čas postopka sodeloval s

pristojnimi organi in se podrejal

njihovim ukrepom;

-da je omogočil pristojnemu organu

dostop do vseh razpoložljivih

dokazov ter predložil vse listine in

potrdila, ki jih ima in ki so lahko

pomembna za postopek, ter se

odzival vabilom pristojnih organov;

-da je sodeloval s policijo,

diplomatskimi predstavništvi in

konzulati pri ugotavljanju svoje

istovetnosti;

-da ni navedel lažnih podatkov

glede svoje istovetnosti, zaradi

česar njegova istovetnost ne bi bila

potrjena.

Navedene pogoje se v praksi

presoja pri odločitvi, katerim

osebam z dovolitvijo zadrževanja se

bo omogočila denarna socialna

pomoč.

-

27 Zakon o tujcih, drugi odstavek 75. člena. 28 Zakon o tujcih, tretji odstavek 75. člena ter prvi in drugi odstavek 90. člena.



Stran 23 od 32

Zdravstveno varstvo

Ali so zavrnjeni prosilci za mednarodno

zaščito, ki ne morejo biti takoj vrnjeni,

upravičeni do zdravstvenega varstva? Da/Ne

Da, oseba, ki ji je bilo dovoljeno

zadrževanje v Republiki Sloveniji,

ima pravico do nujnega

zdravstvenega varstva29.

Osebam z dovolitvijo zadrževanja

se izda izkaznica, s katero

izkazujejo svoj status in jo lahko

uporabljajo za dostopanje do

nujnega zdravstvenega varstva.

-

Ali to vključuje polno zdravstveno varstvo ali

le nujno zdravstveno varstvo?

Samo nujno zdravstveno varstvo. Samo nujno zdravstveno varstvo. -

Izobrazba


ne morejo biti takoj vrnjeni, še vedno

upravičeni do udeležbe v izobraževalnih

programih in/ali usposabljanjih? Da/Ne

Šoloobvezni mladoletniki imajo

pravico do obiskovanja osnovne

šole 30 . Drugi tujci v postopku

vračanja niso upravičeni do

udeležbe v izobraževalnih

programih in usposabljanjih.

Šoloobvezni mladoletniki lahko

obiskujejo osnovno šolo.

-


opišite, pod katerimi pogoji se lahko

udeležujejo izobraževalnih programov in

usposabljanj.

Ni drugih omejitev. - -

Drugo?

29 Zakon o tujcih, prvi odstavek 75. člena. 30 Zakon o tujcih, prvi odstavek 75. člena.



Stran 24 od 32

Ali so v uporabi še kakšni drugi ukrepi, ki bi jih

bilo relevantno omeniti? Prosimo opišite

- - -



Stran 25 od 32

Vpr.24. Ali vaša država članica v zvezi s statusom in/ali pravicami razlikuje med tistimi, ki se ne morejo vrniti / jih

ni mogoče vrniti brez lastne krivde, in tistimi, za katere se smatra, da ovirajo svojo vrnitev? Da / Ne

Če da (tj. če razlikujete med tema dvema skupinama), prosimo opišite razloge za tako razlikovanje in metode, po

katerih se razlikovanje izvede.

Da, prvič je manj verjetno, da bo oseba izpolnjevala kriterije za izdajo dovolitve zadrževanja (glej Vpr.22a zgoraj),

če se smatra, da je ovirala svojo vrnitev. Drugič, kot je pojasnjeno v Tabeli 4.1 zgoraj, tisti, ki ne sodelujejo z

organi in/ali predložijo lažne informacije glede svoje istovetnosti, niso upravičeni do socialnih prejemkov.

Vpr.25. So osebe, ki jih ni mogoče nemudoma vrniti, upravičene tudi do regularizacije? Da / Ne Če da, pod

kakšnimi pogoji?

Osebe z dovolitvijo zadrževanja lahko po 24 mesecih zaprosijo za dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki

Sloveniji, če izpolnjujejo naslednje pogoje31:

– jim je bila dovolitev zadrževanja odobrena, ker njihova odstranitev ni dovoljena v skladu z načelom non-

refoulement;

– njihova istovetnost ni sporna.

Osebe z dovoljenjem za začasno prebivanje, pridobljenim na ta način, se lahko zaposlijo in opravljajo delo v

Republiki Sloveniji pod pogoji, določenimi v zakonu32, in so, v kolikor nimajo sredstev za preživljanje, upravičene

do nujnega zdravstvenega varstva in denarne socialne pomoči. Pristojni organ lahko ob poteku dovoljenje za

začasno prebivanje podaljšuje za nadaljnja obdobja dveh let, pod pogojem, da razlogi za prepoved odstranitve v

skladu z načelom non-refoulement še vedno obstajajo.

Vpr.26. Ali vaša država članica redno ocenjuje možnosti vračanja zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki

se niso mogli nemudoma vrniti / jih mi bilo mogoče nemudoma vrniti? Da / Ne

Če da:

a. Kakšni so mehanizmi za to oceno?

b. Kako redno se izvaja?

c. Katere skupine oseb pokriva (tj. ali zajema vse osebe, ki se ne morejo vrniti / jih ni mogoče vrniti ali

samo tiste, ki jim ni bil priznan status)?

d. Ali obstaja točka, na kateri postane možna alternativa vračanju (npr. regularizacija)? Če da, kakšna so

merila za uporabo te alternative?

a) Nadaljnji policijski razgovori z osebo, ki jo je potrebno vrniti.

b) Za osebe z omejitvijo gibanja v Centru za tujce ali živeče izven Centra pod milejšim ukrepom (glej Tabelo 2.1

zgoraj) se ocena izvaja redno. Za osebe z dovolitvijo zadrževanja se ocena izvaja najmanj med vsakim postopkom

za podaljšanje dovolitve.

c) Ni razlike, nanaša se na vse.

d) Da. Regularizacija postane možna, če je bilo osebi dovoljeno zadrževanje za vsaj 24 mesecev in temelji na

31 Zakon o tujcih, drugi odstavek 51. člena. 32 Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 47/2015).



Stran 26 od 32

načelu non-refoulement (glej Vpr.25 zgoraj).

Vpr.27. Ali lahko navedete dokaze, da so bili zavrnjeni prosilci za mednarodno zaščito, ki jih ni bilo mogoče takoj

vrniti, navsezadnje vrnjeni v obdobju 2011-2015 ?

Dokazi o tem niso bili na voljo s strani intervjuvane uradne osebe Centra za tujce.



Stran 27 od 32

Poglavje 5: Povezovanje politike vračanja z azilnim postopkom: politike in ukrepi držav članic za zagotovitev, da neutemeljene prošnje vodijo k hitri odstranitvi, in za

pripravo prosilcev za mednarodno zaščito na vračanje

PODPOGLAVJE 5.1 POSPEŠENI POSTOPKI

V skladu z 20. uvodno izjavo prenovljene Direktive o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne

zaščite (Direktiva 2013/32/EU), »V natančno določenih okoliščinah, kadar je prošnja verjetno neutemeljena ali

kadar obstajajo resni pomisleki glede državne varnosti ali javnega reda, bi morale imeti države članice možnost

pospešiti postopek obravnave, zlasti z uvedbo krajših vendar razumnih rokov za določene faze postopka, brez

poseganja v ustreznost in celovitost obravnave, ki je v teku, ter učinkovit dostop prosilca do osnovnih načel in

jamstev, določenih s to direktivo.« Pospešeni postopki lahko državam članicam pomagajo olajšati hitro vrnitev

prosilcev za mednarodno zaščito, katerih prošnje je verjetno treba zavrniti. To podpoglavje raziskuje, ali – in pod

kakšnimi pogoji – države članice uporabljajo pospešene postopke.

Vpr.28. Ali vaša država članica uporablja pospešene azilne postopke, kot je to določeno v osmem odstavku 31.

člena prenovljene Direktive o azilnih postopkih v obdobju 2011-2015 ? Da / Ne

Če da, na podlagi katerih razlogov/v kakšnih okoliščinah vaša država članica uporabi tovrstne pospešene

postopke? Prosimo, izpolnite spodnjo tabelo.

Razlogi za pospešitev

postopka presoje

Ali se v skladu s

politiko

postopek

presoje pospeši,

ko ima vloga

naslednje

lastnosti? Da/Ne

Če takšna

politika

obstaja, ali se

je do sedaj

uporabljala v

praksi? Da/Ne

Kako

pogosto do

tega pride v

praksi? v

vseh primerih,

v večini

primerov,

včasih, redko,

nikoli

Kakšne izkušnje ima

država članica s

pospešitvijo postopka

presoje v teh okoliščinah

– ali je pospešitev

pripomogla k zagotovitvi

hitre odstranitve?

Vlagatelj navedel zgolj

vprašanja, ki niso

relevantna za presojo

Da. Da. Včasih. Azilni postopek se utegne

zaključiti hitreje33. Ni

drugega vpliva na postopek

vračanja.

Vlagatelj prihaja iz

varne države izvora

Da. Da. Včasih. Enako kot zgoraj.

Vlagatelj se lahko vrne /

je lahko vrnjen v varno

tretjo državo v skladu z

38. členom Direktive o

azilnih postopkih ali

ekvivalentno nacionalno

Da. Da. Od vstopa

Hrvaške v EU

julija 2013

Slovenija ne

uporablja

instituta varne

Enako kot zgoraj. (Poleg

tega je vračanje na Hrvaško

ali v drugo tretjo državo

običajno lažje izvedljivo kot

vračanje v izvorne države).

33 Opozoriti pa je treba, da so v praksi odločbe o zavrnitvi prošnje kot očitno neutemeljene pogosto razveljavljene s strani Upravnega sodišča in primeri vrnjeni na prvo stopnjo z navodilom, naj se izvede redni postopek, kar lahko dejansko podaljša postopek presoje.



Stran 28 od 32

zakonodajo tretje države.

Pred tem je bil

institut redno

uporabljan za

vračanje na

Hrvaško.

Vlagatelj zavajal organe

tako, da je predložil

lažne

dokumente/informacije,

zadrževal

informacije/dokumente

Da. Da. Redko. Enako kot zgoraj.

Vlagatelj namerno uničil

dokumente, da bi otežil

presojo

Da. Ne. Nikoli. -

Vlagatelj podal

nekonsistentne,

kontradiktorne, lažne

izjave, ki nasprotuje

informacijam o izvorni

državi (COI)

Da. Da. Včasih. Enako kot zgoraj.

Vlagatelj vložil

nedopustno ponovno

prošnjo

Da. Da34. Redko. Enako kot zgoraj.

Vlagatelj vložil prošnjo,

da bi zadržal ali

onemogočil izvršitev

odstranitve


Vlagatelj iregularno

vstopil na ozemlje in se

ni javil oblastem


Vlagatelj noče izpolniti

obveznosti oddaje

prstnih odtisov

Da. Ne. Nikoli. -

Vlagatelj predstavlja

nevarnost za nacionalno

varnost ali javni red

Da. Ne. Nikoli. -

Drugo? (Prosimo opišite

in dodajte vrstice po

- - - -

34 Te primeri se ne presojajo v pospešenem postopku temveč v posebnem postopku, ki je opisan pod Vpr.13 zgoraj.



Stran 29 od 32

potrebi)

Vpr.29. Ali ima vaša država članica seznam varnih držav izvora / varnih tretjih držav? Da / Ne

Če da, kdaj je bil ta seznam uveden in katere države so vključene?

Vlada Republike Slovenije je 17. februarja 2016 izdala Odlok o določitvi seznama varnih izvornih držav35, ki določa

naslednje varne države izvora: Albanija, Alžirija, Bangladeš, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Egipt, Kosovo,

Makedonija, Maroko, Srbija, Tunizija in Turčija. Pred tem Republika Slovenija ni imela nacionalnega seznama

varnih izvornih držav.

Dne 15. maja 2008 je Vlada Republike Slovenije izdala Odlok o razglasitvi Republike Hrvaške za varno tretjo

državo36. To je edina država, ki je bila do sedaj razglašena za varno tretjo državo s strani slovenskih oblasti;

institut varne tretje države od vstopa Hrvaške v EU julija 2013 ni bil uporabljen.

Vpr.30. Ali vaša država članica izvaja tudi kakšne druge ukrepe za zagotovitev, da neutemeljene prošnje vodijo v

hitro odstranitev zadevnih oseb?

Drugi ukrepi niso izvajani.

Vpr.31. Ali je v zadnjem času prišlo do kakšnih sprememb v politiki ali praksi za zagotovitev, da neutemeljene

prošnje vodijo v hitro odstranitev (te lahko npr. vključujejo spremembe politike ali prakse v zvezi s

pospešenimi postopki in uporabo seznama varnih držav izvora in/ali drugih ukrepov)? Da / Ne

Če da, katere so te spremembe? Zakaj so bile uvedene (prosimo navedite, če je bilo to zaradi izjemnega

povečanja števila prošenj za mednarodno zaščito od leta 2014)? Kaj so verjetni učinki teh sprememb (zlasti, v

kolikšni meri bodo prispevali k zagotavljanju hitre odstranitve prosilcev z neutemeljenimi prošnjami)?

Slovenski oblasti so odgovorile na to vprašanje v okviru Ad-hoc poizvedbe 2016.1024 (Francija, 2. februar 2016).

Zakonodajne spremembe, napovedane v odgovoru, so bile sprejete v novem Zakonu o mednarodni zaščiti, ki je

stopil v veljavo dne 24. aprila 2016.

Kot je navedeno pod Vpr.29 zgoraj, je Slovenija pred kratkim izdala tudi seznam varnih izvornih držav.

Do sprememb je delno prišlo kot odziv na izjemno povečanje števila iskalcev mednarodne zaščite, ki so potovali

čez Slovenijo v letih 2015 in 2016. Učinki teh sprememb v smislu prispevanja h krajšim azilnim postopkom in

hitrejšim vrnitvam še niso znani.

PODPOGLAVJE 5.2 PRIPRAVA PROSILCEV ZA MEDNARODNO ZAŠČITO NA VRNITEV

Vpr.32. Ali je del politike vračanja vaše države članice, da se na začetku in tekom različnih stopenj azilnega

postopka pripravlja prosilce za mednarodno zaščito na vrnitev, v kolikor bo njihova prošnja zavrnjena? Da / Ne Če

da, ali je ta politika formalizirana v:

a) uradnih sporočilih,

35 Uradni list RS, št. 13/2016. 36 Uradni list RS, št. 50/2008.



Stran 30 od 32

b) nezavezujočih aktih ali v

c) standardni praksi organov?

Opišite glavne značilnosti te politike / kaj vključuje (npr. informiranje prosilcev za mednarodno zaščito o možnosti

prostovoljne vrnitve, omogočanje dostopa do AVR programov za vse prosilce za mednarodno zaščito).

-

Vpr.33a. Ali je v zadnjem času prišlo do kakšnih sprememb v politiki vaše države članice v zvezi s pripravo

prosilcev za mednarodno zaščito na vračanje med azilnim postopkom (predvsem glede na izjemne tokove prosilcev

za mednarodno zaščito, ki prihajajo v EU od leta 2014) ? Da / Ne Če da, opišite te spremembe.

- -

Vpr.34. Če v zadnjem času niso bili uvedeni specifični pristopi/ukrepi, ali vaša država članica namerava uvesti

specifične pristope/ukrepe za pripravo prosilcev za mednarodno zaščito na vrnitev med tem, ko so še vedno v

azilnem postopku?

Navedite, kdaj bodo uvedeni, razložite, kaj bodo vključevali in nadalje razložite glavne vzroke za njih.

Po navedbah intervjuvane uradne osebe MNZ tovrstni ukrepi trenutno niso načrtovani.



Stran 31 od 32

Poglavje 6: Zaključki

Vpr.35. Na podlagi vaših podanih odgovorov, ali vaša država članica politiko vračanja prilagaja zavrnjenim

prosilcem za mednarodno zaščito, in če da, kako?

Na podlagi opravljene raziskave in zbranih odgovorov tekom nacionalnega prispevka lahko kot zaključno

ugotovitev navedemo, da Republika Slovenija politiko vračanja ne prilagaja zavrnjenim prosilcem za mednarodno

zaščito. Praktično vsi ukrepi, namenjeni vračanju državljanov tretjih držav so enaki, ne glede na to, ali gre za

nekdanje prosilce za mednarodno zaščito ali za druge tujce.

Nadalje je bilo ugotovljeno, da se problematika nevračanja zavrnjenih prosilcev ne pojavlja kot tema v medijih ter

političnih ali drugih javnih razpravah. Delno je verjetno razlog za to tudi relativno majhno število zavrnjenih

prosilcev v Republiki Sloveniji.

Glavni izzivi uspešnemu vračanju tujcev po oceni intervjuvane uradne osebe Centra za tujce (na prvem mestu

nesodelovanje države vračanja in tujca pri ugotavljanju istovetnosti in pridobivanju potovalnih dokumentov) se

nanašajo na vse tujce v postopku, in ne specifično na zavrnjene prosilce za mednarodno zaščito. Morebitne

relevantne razlike med obema skupina tujcev je sicer težko oceniti glede na to, da se v uradnih statističnih

podatkih ne beleži podatek, ali gre za zavrnjenega prosilca za azil. Pristojni organi bi lahko takšno prakso

beleženja primerov vpeljali v prihodnje in na podlagi ugotovitev razvili morebitne ukrepe, prilagojene zavrnjenim

prosilcem.

V okviru postopkov za mednarodno zaščito se uporabljajo različni instituti, namenjeni hitrejši odločitvi o prošnji. V

februarju 2016 je Republika Slovenija k obstoječim dodala še institut varne izvorne države, ki je bil od takrat že

uporabljen v nekaj primerih. Na drugi strani institut varne tretje države ni v uporabi od vstopa Republike Hrvaške

v EU, saj Slovenija od takrat meji le na druge države članice (večina prosilcev za mednarodno zaščito v Slovenijo

vstopa po kopenski meji, zlasti iz Republike Hrvaške). Praksa kaže, da je pri uporabi ukrepov, namenjenih

pospešitvi postopkov, zlasti pri zavrnitvah zaradi domnevne očitne neutemeljenosti prošnje, potrebna pazljivost,

saj uporaba le-teh v primerih, ko niso dovoljeni, lahko vodi v kasnejšo razveljavitev odločitve s strani Upravnega

sodišča in eventualno podaljšanje azilnega postopka.

Vpr.36. Katere prakse ali politike v vaši državi članici bi lahko na podlagi podanih dokazov opisali kot dobre prakse

pristopanja k vračanju zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito?

Kot dobro prakso v Sloveniji bi lahko opisali institut dovolitve zadrževanja, saj tujcem, ki jih ni mogoče vrniti,

omogoča formalen status, na podlagi katerega lahko ostanejo v državi. Dovolitev zadrževanja osebam omogoča

nujno zdravstveno varstvo, šoloobveznim mladoletnikom obiskovanje osnovne šole, v kolikor je oseba sodelovala s

pristojnimi oblastmi v postopku vračanja, pa tudi denarno socialno pomoč. Navedeni ukrep ima pozitivne učinke

tudi za državo članico, saj omogoča boljši pregled nad nevračanimi osebami, ki prebivajo v državi, in preprečuje

eventualne neželene situacije, ki bi izvirale iz njihovega bivanja na črno.

Dobra praksa v povezavi s tem je tudi možnost regularizacije bivanja (pridobitev dovoljena za začasno

prebivanje), če osebe z dovolitvijo zadrževanja tudi po dveh letih ni mogoče vrniti. Regularizacija je sicer na voljo

le osebam, ki se ne morejo vrniti na podlagi načela non-refoulement, zato bi bilo vredno razmisliti ter podrobneje

preučiti morebitne posledice zakonske razširitve pravice na primere, ko se oseba ne more vrniti v izvorno državo iz

razlogov, ki niso na njeni strani.



Stran 32 od 32

Priloga 1

Vpr.37. V povezavi z vprašanjem 2, izpolnite naslednjo tabelo z nacionalnimi statističnimi podatki o (ocenjenemu)

številu zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, če je na voljo.

Annex 1_Common

Template_Rejected Asylum Seekers.xlsx

Documents

EMM USMERJENA ŠTUDIJA 2016 · 2017-01-04 · EMN usmerjena študija 2016 Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: izzivi in dobre prakse Stran 7 od 32 z njim izvedejo