ELEKTRIČNE INSTALACIJE - jnd.ezdrav.sijnd.ezdrav.si/JN_URGENTNI_CENTRI/UC_NOVO_MESTO/PROJEKTNA... · elektriČne instalacije - mapa 4 investitor: ministrstvo za zdravje Štefanova

ELEKTRIČNE INSTALACIJE - MAPA 4

INVESTITOR: MINISTRSTVO ZA ZDRAVJEŠtefanova 51000 Ljubljana

OBJEKT: URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO,600, 606, 609, 610, 611, 612, 618 in 669/1 vse k.o. Kandija

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN NJENA ŠTEVILKA:

Projekt za izvedbo (PZI)

št. 2023/02

ZA GRADNJO: DOZIDAVA IN REKONSTRUKCIJA12640 – Stavba za zdravstvo

PROJEKTANT: ENG d.o.o. MARIBORPARTIZANSKA 3-5, 2000 MARIBOR

Direktor: Vilibald Brglez, univ. dipl. ekon.

Podpis: Štampiljka:

(naziv projektanta, sedež, ime in podpis odgovorne osebe projektanta in žig)

ODGOVORNI PROJEKTANT:

Marko Grošelj, univ. dipl. inž. elektr., IZS E - 0827


(ime odgovornega projektanta, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni žig, podpis)

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA:

David Mišič, univ.dipl.inž.arh., ZAPS A-1211


(ime odgovornega vodje projekta, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni žig, podpis)

ŠT. PROJEKTA:ŠT. IZVODAKRAJ IN DATUM IZDELAVE PROJEKTA:

03 / 131,2,3,4,5,6

MARIBOR, avgust 2013(številka projekta evidentirana pri projektantu, kraj in datum izdelave projekta)

URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO

2 . KAZALO VSEBINE NAČRTA ELEKTRO INSTALACIJ št. 2023/02

1. Naslovna stran načrta

2. Kazalo vsebine načrta

3. Izjava odgovornega projektanta načrta

4. Tehnično poročilo

5. Risbe

z.št. Vsebina risbe merilo št. risbe1 Situacija 1:500 0012 Tloris kleti – razsvetljava 1:50 0023 Tloris pritličja – razsvetljava 1:50 0034 Rezerva 0045 Tloris kleti - mala moč in univerzalno ožičenje 1:50 0056 Tloris pritličja - mala moč in univerzalno ožičenje 1:50 0067 Rezerva 0078 Tloris kleti - šibki tok 1:50 0089 Tloris pritličja - šibki tok 1:50 00910 Rezerva 01011 Rezerva 01112 Rezerva 01213 Rezerva 01314 Rezerva 01415 Rezerva 01516 Rezerva 01617 Glavni razvod moči / 01718 Ozemljitve in Izenačitve potencialov / 01819 Enopolna shema R-A-PR 01920 Enopolna shema R-G-M 02021 Enopolna shema R-K-M 02122 Enopolna shema R-P-M 02223 Enopolna shema R-G-A 02324 Enopolna shema R-K-A 02425 Enopolna shema R-P-A 02526 Enopolna shema R-KLIMAT 1 02627 Enopolna shema R-KLIMAT 2 02728 Enopolna shema R-KLIMAT 3 02829 Enopolna shema R-CNS 4 02930 Enopolna shema R-CNS 5 03031 Enopolna shema R-G-UPS 03132 Enopolna shema R-K-UPS 03233 Enopolna shema R-P-UPS 03334 Enopolna shema R-P-IT1 034

MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI stran 2 od 28


35 Enopolna shema R-P-IT2 03536 Enopolna shema R-P-IT3 03637 Enopolna shema R-P-IT4 03738 Enopolna shema R-P-IT5 03839 Enopolna shema R-DIMM primer regulacije osvetlitve

prostora039

40 Rezerva 04041 Rezerva 04142 Rezerva 04243 Rezerva 04344 Rezerva 04445 Rezerva 04546 Rezerva 04647 Rezerva 04748 Rezerva 04849 Enopolna shema R-KRG 04950 Enopolna shema A-KRG 05051 Blok shema javljanja požara / 05152 Blok shema univerzalnega ožičenja / 05253 Blok shema TV razvoda / 05354 Blok shema kontrole pristopa / 05455 Blok shema video nadzora / 05556 Blok shema domofona / 05657 Blok shema sestrskega sistema / 05758 Blok shema časovnih naprav – sitema ur / 05859 Blok shema multimedijskega sistema / 05960 Blok shema sistema ozvočenja / 06061 Blok shema registracije delovnega časa / 06162 Blok shema interfona rentgen-operater / 06263 Blok shema DECT sistema / 06364 Blok shema razvrstitvenega sistema za čakalnice / 06465 Blok shema CNS / 06566 Rezerva 06667 Rezerva 06768 Rezerva 06869 Rezerva 06970 Rezerva 07071 Rezerva 07172 Rezerva 07273 Rezerva 07374 Rezerva 07475 Rezerva 07576 Rezerva 07677 Rezerva 07778 Rezerva 07879 Rezerva 079



80 Strelovod – temelji 1:100 08081 Strelovod – fasade 1:100 08182 Strelovod – tloris streh 1:100 08283 Rezerva 08384 Rezerva 08485 Rezerva 085



4.4 TEHNIČNO POROČILO

4.4.0 SPLOŠNO

Izvajalec elektroinštalacij je dolžan uporabiti elektroinštalacijski material po veljavnih pravilnikih in standardih v RS. V kolikor pa se uporabi material, ki ni izdelan po veljavnih standardih v RS, je potrebno investitorju, nadzornemu organu in inšpekcijskim službam predložiti ustrezne ateste.Izvajalec je dolžan pred pričetkom del in nabave opreme na licu mesta preveriti stanje objekta. V kolikor bi bile potrebne spremembe ali pa ugotovi, da se je spremenila namembnost objekta, mora o tem pisno obvestiti projektanta in nadzornega organa ter zahtevati pisno soglasje o potrebni spremembi.

Izvajalec je dolžan, da pred predajo objekta namenu izvede naslednje:-meritev izolacijske upornosti-kontrolo zaščite tokokrogov-kontrolo ozemljitvene upornosti

O pregledih, meritvah in kontrolah se vodi pisna dokumentacija. Vse meritve, preglede in kontrole se morajo izvesti v skladu s Standardom SIST HD 60364-6.

Pri izdelavi načrta so se upoštevale tehnične smernice:TSG-1-001:2007 - POŽARNA VARNOST V STAVBAHTSG-N-002:2009 - NIZKONAPETOSTNE ELEKTRIČNE INŠTALACIJETSG-N-003:2009 - ZAŠČITA PRED DELOVANJEM STRELETSG-12640-001:2008 – PROSTORSKA TEHNIČNA SMERNICA (Zvezek 1 – SPLOŠNI DEL, Zvezek 2 - BOLNIŠNICA, Zvezek 3 – ZDRAVSTVENI DOM, Zvezek 4 – ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO).

4.4.1 JAKI TOK



4.4.1.1. SPLOŠNA RAZSVETLJAVA

Razsvetljava se izvede s svetilkami izbranimi v dogovoru z arhitektom, glede na zahteve posameznega prostora in na osnovi izračuna osvetljenosti na nivoju 0,85m od tal. Osvetljenost posameznih prostorov je predvidena v skladu s standardom DIN EN 12464-1 kateri določa minimalne pogoje osvetljenosti posameznih prostorov glede na namen uporabe, zahtevani barvni spekter svetlobe in dopustno vrednost neprijetnega oz. motečega bleščanja. V objektu so predvidene LED in fluorescenčne svetilke z vgrajenimi LED in fluorescenčnimi T16 sijalkami z elektronskimi predstikalnimi napravami.V vseh medicinskih prostorih in v laboratorijih z merilno-kontrolno opremo morajo biti vgrajene elektronske predstikalne naprave z ustreznim certifikatom o zagotavljanju elektromagnetne kompatibilnosti.

Tipi svetilk morajo biti usklajeni s tehnološkimi, funkcionalnimi in ambientalnimi zahtevami (npr. v OP prostorih se zahteva mokro umivanje svetilk, nadometni parapetni kanali v bolniških sobah s kombinacijo daljinskega in lokalnega prižiganja, reflektorji za osvetlitev delovnega mesta ali za zunanjo razsvetljavo ipd.). V prostorih z občasno različnimi zahtevami osvetlitve posameznih delovnih mest (RTG, PC, monitorji, ultrazvok ipd.) je priporočljivo izvesti ročno krmiljenje splošne razsvetljave ali lokalne razsvetljave, ali pa oboje z namenom, da si vsak glede na vrsto dela lahko sproti prilagaja osvetlitev in da, obenem čim manj moti druge.Razsvetljava prostorov dežurnih, sestrskih prostorov, higienizacije in drugih prostorov, ki imajo dovolj naravne svetlobe, omogoča lokalno regulacijo svetlobe glede na jakost zunanje svetlobe

Prižiganje zunanje razsvetljava povoznih poti in pešpoti se vrši preko svetlobne sonde in CNS-a po urniku.V sanitarijah, hodnikih kleti, pomožnih prostorih in stopniščih se predvidi prižiganje razsvetljave s pomočjo senzorjev gibanja.

V prostorih, kjer se izvaja zdravstvena dejavnost in prostorih s splošno namembnostjo se razsvetljava prižiga lokalno ročno s stikali.

V OP sobah je načrtovana vgradnja OP svetilk, v prostoru reanimacije in ambulantah pa posebne pregledne svetilke v skladu s standardom SIST EN 60601-2-41.

Razsvetljava bolniških sob ter sob intenzivne nege se izvede z medicinskimi parapetnimi kanali z vgrajenimi svetili za splošno lokalno in celonočno razsvetljavo. Vklop in izklop svetil za splošno in celonočno razsvetljavo se izvede s stikali nameščenimi ob vratih bolniške sobe, za svetila lokalne razsvetljave pa s tipkalom nameščenim na tabloju šibkotočnih medicinskih klicev ali v bližini vrat. Vklop in izklop razsvetljave v prostorih intenzivne nege se izvede s stikali, nameščenimi na tabloju pri nadzornem mestu medicinske sestre.Po potrebi se po tehnološkem projektu predvidijo posebne baktericidne svetilke. Stikala za vklop-izklop se montirajo tako, da se prepreči nenamerni vklop. Na evakuacijskih poteh in v prostorih G1 in G2 z več kot eno svetilko so svetilke razdeljene najmanj na dva tokokroga.

Svetilke se napajajo iz osnovnega in varnostnega napajanja. Na varnostno napajanje se priključijo: sobe G1 najmanj ena luč ali 1/3 razsvetljave, sobe G2 vsa razsvetljava, vzdrževanje bolnišnice-vsaj ena luč na sobo. OP svetilke in posebne pregledne svetilke se priključijo na poseben vir, ki zagotavlja neprekinjeno osvetlitev tudi v primeru izpada mrežne napetosti in varnostnega napajanja.



Predvidena priključna moč za razsvetljavo mora ustrezati zahtevan 21. člena Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur.l. RS št. 93/

Srednjo osvetljenost izračunamo po formuli: E=

fS

∗n∗F1∗F2

E… srednja osvetljenost prostora(lx)S… površina prostora(m2)n… izkoristek svetilke

.. svetlobni tok vseh izvorov(lm)F1.. faktor zaprašenostiF2.. faktor staranja

Osvetljenost posameznih prostorov je predvidena v skladu s standardom DIN EN 12464-1

4.4.1.2. VARNOSTNA RAZSVETLJAVA

Varnostna razsvetljava se izvede v skladu s študijo požarne varnosti in predpisi. Uporabijo se svetilke za osvetlitev evakuacijskih poti in svetilke za oznako evakuacijskih poti, slednje so opremljene s piktogrami za označevanje izhodov in smeri pobega.

Z varnostnimi svetilkami z nalepljenimi piktogrami na svetilkah ali nalepko pod svetilko, z vgrajenimi akumulatorskimi baterijami v trajnem ali pripravnem spoju in avtonomijo 3-ure. Zato so predvidene svetilke s 5W ali 6W – 230V z LED sijalkami.S svetilkami splošne razsvetljave z vgrajenimi akumulatorskimi baterijami v trajnem in pripravnem spoju in avtonomijo 1-ure, ker so priklopljene na varnostno napajanje.

V obravnavanem objektu se namestijo svetilke za varnostno razsvetljavo in sicer:a. zasilni izhodi, ki se uporabljajo za evakuacijo,b. obvezni zasilni izhodi in varnostne oznake,c. blizu stopnic (glej opombo) tako, da vsak sklop stopnic prejema neposredno

svetlobo,d. blizu (glej opombo) vsake spremembe nivoja v evakuacijskih hodnikih,e. pri vsaki spremembi smeri smeri na evakuacijskih potehf. pri vsakem podsektorju v hodnikih,g. ob (glej opombo) mestih prve pomoči,h. bo (glej opombo) mestih s postavljeno opremo za gašenje in javljanje požara (telefoni, ročni javljalniki).i. na evakuacijskih poteh v delovnih prostorih brez oken ali nadsvetlobe ali obojega ter v tehničnih prostorih brez svetlobe s površino več kot 100m2. V navedenih prostorih s površino od 30 do 100m2 morajo biti nameščene varnostne svetilke najmanj nad izhodnimi vrati iz prostora, ki morajo biti vidne iz vsakega delovnega mesta v prostoru.

Točke označene z (g. in h.), če niso na evakuacijski poti ali v javnem prostoru morajo biti razsvetljene z najmanj 5lx pri tleh.Opomba: ob/blizu pomeni najmanj v razdalji 2m, merjeno vodoravno.

Varnostna razsvetljava mora osvetljevati tudi morebitne ovire, ki štrlijo od zgoraj v razdaljo manj kot 2m od tal.



Varnostno razsvetljavo se izvede v skladu s SIST EN 1838, SIST EN50171, SIST EN 60598-2-22 pri čemer mora biti doseženo sledeče:glavne evakuacijske poti morajo biti osvetljene minimalno 1lux na višini tal v smeri osi evakuacijskih poti;pri funkcionalnem preizkusu se meri čas delovanja svetilk, ki mora znašati minimalno 1 uro;svetilke zasilne razsvetljave so označene s številko tokokrogov in zaporedno številko svetilke v tokokrogu. Označbe so rdeče barve;vsak razdelilnik ima stikalo, ki omogoča preizkus delovanja svetilk. Stikalo mora biti označeno;svetilke varnostne razsvetljave nadzira centralna enota za nadzor in stanja prenaša na nadzorni sistem.Nadzorna naprava omogoča izklop zasilne razsvetljave, ko ni potrebnaožičenje za varnostno razsvetljavo poteka ločeno od ostalih inštalacijzasilna razsvetljava se napaja iz dela agregatskega razdelilnika kateri je ločen od ostalih tokokrogov s pregrado

Posebej morajo biti osvetljene požarnovarnostne točke s hidranti in gasilniki. Varnostne oznake se morajo v manj kot 5 sekundah osvetliti vsaj na 50 % zahtevane svetilnosti, polno svetilnost morajo doseči v manj kot 60 sekundah.Na križiščih glavnih prehodov, na vseh evakuacijskih poteh (hodniki, stopnišča) ter nad vrati v pritličju in tehnični etaži, morajo biti nameščeni dovolj veliki varnostni znaki, ki nedvoumno nakazujejo evakuacijsko pot.

Evakuacijske poti je potrebno označiti v skladu s SIST1013

4.4.1.3. MALA MOČ

Novi objekt se napaja iz obstoječega elektro razdelilca mreže (R-KRG-MREŽA) in obstoječega elektro razdelilca diesel elektro agregata (R-KRG-AGREGAT), ki sta nameščena v obstoječi kleti, v prostoru Elektro postaja K.0.3.Elektro razdelilec R-KRG-MREŽA se napaja iz obstoječe transformatorske postaje TP BOLNICA (TP PLJUČNA). Elektro razdelilec R-KRG-AGREGAT se prav tako napaja preko elektro razdelilca R-KRG-MREŽA iz TP BOLNICA, v primeru izpada mreže, pa iz DEA ENERGETIKA (TP ENERGETIKA AGREGAT F3). Izvede se še možnost za rezervno napajanje varnostnega napajanja iz drugega DEA PORODNIŠNICA. Izvede se preklopno polje, kjer je možno preklopiti in izbrati DEA, iz katerega se bo napajal glavni agregatni elektro razdelilec (R-G-A) varnostnega napajanja nove urgence.Novi elektro razdelilci mreže (R-G-M) in agregata (R-G-A) se namestijo v ločenih prostorih v kleti objekta, prostori K.27 in K.26. Prav tako se ločeno namesti glavni elektro razdelilec neprekinjenega napajanja R-G-UPS (UPS) – dodatno varnostno napajanje, v kleti, v prostoru K.0.2. V prostoru K.0.2 se namestijo tudi UPS naprave, nove in obstoječe.

Izračun konične moči (1. in 2. faza):1.faza: klet in pritličje2.faza: 1. nadstropje

Neprekinjeno napajanje-dodatno varnostno napajanje (UPS, UPS-IT): 45kW (25kW...1.faza, 20kW...2.faza)



Varnostno napajanje-DEA: 45kW + 120kW = 165kW (125kW...1.faza, 40kW...2.faza)

Mrežno napajanje: 45kW* + 120kW = 165 kW (90kW...1.faza, 75kW...2.faza)Opomba*: v primeru, da se R-G-UPS napaja iz R-G-M

Skupaj moč (M+A+UPS): 285kW ( 210kW...1.faza, 75kW...2.faza) .

Ob upoštevanju dinamične moči RTG naprav, ki traja 0,1s, je skupna statična konična moč (M+A+UPS) 225kW. Ob tem je statična agregatna moč (varnostno napajanje) 105kW.

V obstoječem elektro razdelilcu R-KRG-AGREGAT je še na razpolago rezerva moči 165kW. V obstoječem elektro razdelilcu R-KRG-MREŽA je še na razpolago rezerva moči 285kW. Za kontrolo rezervne moči v obstoječih elektro razdelilcih se izvedejo meritve konične moči na obstoječih elektro razdelilcih.

Za neprekinjeno napajanje se izbere nova naprava moči 80kVA, modularne izvedbe.

Za potrebe 1. faze (klet in pritličje) se potrebuje mrežne moči 210kW (150kW ob upoštevanju statične moči RTG naprav) in agregatne moči 125kW (65kW ob upoštevanju statične moči RTG naprav).

Izvede se rekonstrukcija obstoječih »starih« elektro razdelilcev v prostoru K.0.3, tako se pridobi prostor za vgradnjo novega preklopnega elektro razdelilca, ki bo omogočal preklop vira varnostnega napajanja iz obstoječega DEA ENERGETIKA in obstoječega DEA PORODNIŠNICA.

VARNOSTNO NAPAJANJE (DEA)

Na varnostno napajanje se priključijo naslednji porabniki:-varnostna razsvetljava-splošna razsvetljava, sobe G1 1/3 razsvetljave, sobe G2 vsa razsvetljava, vzdrževanje bolnišnice vsaj ena svetilka ne sobo,-varnostne naprave – gasilska in posteljna dvigala, prezračevane naprave za odsesovanje dima, klicne naprave, alarmne in gasilne naprave,-medicinsko-tehnične naprave – naprave za oskrbo z medicinskimi plini vključno stisnjen zrak, vakuum in odsesovanje anestezijskih plinov ter njihove kontrolne naprave,-elektromedicinske naprave v prostorih G2, ki služijo medicinskim posegom in ukrepom, ki so življenjskega pomena.-tehnične naprave, ki zahtevajo 24-urno obratovanje po izpadu osnovnega napajanja-naprave za sterilizacijo, ogrevalne in prezračevalne naprave (razen hladilnega kompresorja), hladilnike in naprave za kuhanje, polnilne naprave za akumulatorje, dvigala in druge naprave, ki so pomembne za vzdrževanje bolnišnice.-Požarne naprave-UPS naprave-vtičnice v parapetnih kanalih po projektu tehnologije



DODATNO VARNOSTNO NAPAJANJE (UPS)

Za napajanje posebno pomembnih nujnih porabnikov je predvidena vgradnja centralne naprave za neprekinjeno napajanje. Predvidena je UPS naprava z 60 min. avtonomijo in ONLINE izvedbe. Predvideva se vgradnja modularne izvedbe, da se lahko dogradijo moduli za potrebe 2. Faze. Naprava je vgrajena v UPS prostoru v kleti objekta. Prostor ima zagotovljeno hlajenje in prezračevanje v skladu z zahtevami proizvajalca naprave. Naprava ima vgrajen modul s komunikacijo, katera omogoča prenos podatkov na CNS, GSM.Glavni razdelilec UPS napajanja, R-G-UPS je preko dveh med seboj ločenih dovodnih kablov napajan neposredno iz glavnih razdelilnikov osnovnega in varnostnega napajanja. Kabelski trasi teh dveh kablov sta medsebojno oddaljeni najmanj 2m (razvidno iz sheme glavnega razvoda moči, št. risbe 017.Za vgradnjo, preizkušanje in vzdrževanje stacionarnih akumulatorskih baterij in baterijskih naprav je potrebno upoštevati standard SIST EN 50272-2 (Varnostne zahteve za stacionarene baterije in baterijske naprave), za polprevodniše usmernike vključno z enosmer4nimi direktnimi pretvorniki, je potrebno upoštevati standard SIST EN 60146-2 in IEC 601146-2:1999

Iz UPS-a se napajajo porabniki: strežniška oprema električne ure interni bolnišnični klicni sistem (sestrski klic) protivlomne naprave, kontrola pristopa, video nadzor, signalizacija stanja medicinskih plinov, javljanje požara, požarna vrata, požarne lopute, delovna mesta po projektu tehnologije elektromedicinske naprave v prostorih G2, ki služijo medicinskim posegom in ukrepom, ki

so življenjskega pomena (IT stikalni bloki).

Vtičnice priključene na UPS so kodirane in se barvno razlikujejo od ostalih.

NAPAJANJE PROSTOROV G2 – SISTEM IT (UPS-IT)

Vsak električni razdelilnik za napajanje IT sistema za oskrbo življenjsko pomembnih medicinskih naprav ja napajan preko dveh dovodov z medsebojnim samodejnim preklopom. V slučaju izpada prednostnega napajanja mora preklopna naprava preklopiti na drugi dovod. Prvi dovod je iz glavnega razdelilca neprekinjenega napajanja R-G-UPS, drugi dovod je iz glavnega elektro razdelilca agregata, R-G-A.Za vsak prostor ali skupino prostorov G2 (urgenca ali OP blok) je za napajanje elektromedicinskih naprav, ki služijo za življenjsko pomembne operacijske posege ali ukrepe, predviden IT sistem napajanja. Sistemi imajo predvidene ločilne (izolacijske) transformatorje. Zaščita transformatorja pred preobremenitvijo je nadzorovana z optično in akustično signalizacijo. Signalna naprava omogoča osebju, da med samim posegom ročno izključi napravo, ki je v konkretnem trenutku manj pomembna. Razdelilnik z napajanje prostorov G2 (z vgrajenim ločilnim transformatorjem, stikalnimi in zaščitnimi elementi in povezovalnimi vodi) je v istem požarnem sektorju kot je pripadajoči prostor G2.



Za izvedbo tokokrogov razsvetljave in močnostnih tokokrogov se uporabijo kablasti vodniki tipa NYM-J in NYM. Inštalacija je povsod, razen v strojnici izvedena podometno. Vsi kabli so do višine 2m od tal zaščiteni pred mehanskimi poškodbami z ustreznimi zaščitnimi sredstvi (pešel gibljive cevi, razne nerjaveče cevi, itd.). Vzporedne trase jakotočnih in šibkotočnih inštalacij potekajo po vzporedno položenih ločenih policah.

NN RAZVOD, IZVEDBA ELEKTROINŠTALACIJ, VTIČNICE IN PRIKLJUČKI

Glavni stikalni bloki objekta se namestijo v kleti objekta. Postavljeni bodo v ločene požarne celice in ločeno od evakuacijskih poti. Na glavnih stikalnih blokih je možen izklop električne energije v primeru požara. Etažni stikalni bloki so sestavljeni iz ločenih delov (mrežni, agregatski, UPS in UPS-IT del) in so nameščeni ob vertikalah. Za celoten objekt je predvidena vertikala v osi D, med osmi 5 in 6, ob jašku dvigala.Stikalni bloki so predvideni kot prostostoječe omare na podstavku zaščite IP43. Razdelilniki morajo ustrezati SIST EN 60439 del 1. V vsakem razdelilniku mora biti tokovna oprema z jasno označenimi tokokrogi, porabniki in prostori, ki jih napajajo. Označbe na tokokrogih se morajo logično ujemati z označbami na zaščitnih elementih tako, da je dovolj pregledno tudi za medicinsko osebje. Vsi stikalni bloki morajo biti dimenzionirani tako, da je na razpolago še 20% rezervnega prostora.Kabelske trase po etažah potekajo nad spuščenimi stropovi po hodnikih po ločenih kabelskih policah za agregatski in mrežni del.

Električne inštalacije za požarne naprave so izvedene z materiali, ki omogočajo nemoteno delovanje tudi v primeru požara. V ta namen so predvideni požarni kabli in požarno odporni pritrdilni material. Izvajalec mora pridobiti sistemski certifikat tako za montažo kot za material.Prehodi električnih inštalacij morajo biti na mejah požarnih sektorjev ustrezno protipožarno zatesnjeni in sicer s karakteristiko, ki jo ima stena ali medetažna plošča na meji sektorjev, ki jo prehajajo. Za tesnjenje se lahko uporabijo samo ustrezno certificirani gradbeni materiali.Ventilacijski kanali za prezračevanje, ki vodijo preko drugih požarnih sektorjev imajo vgrajene požarne lopute, ki ob požaru preprečujejo prehod ognja v drug požarni sektor. Požarne lopute se zapirajo s požarne centrale (s pomočjo elektromotorjev, ki omogočajo zapiranje in odpiranje s požarne centrale). Vsaka zapora požarnih loput se inducira na požarni centrali.Vse vtičnice v objektu so varnostne vtičnice, kar pomeni, da so opremljene z zaščitnim kontaktom. Povsod tam kjer so inštalacije izvedene nadometno so uporabljene varnostne vtičnice zaščite IP44. V strojnicah so zraven enofaznih predvidene tudi trifazne vtičnice zaščite IP44. Po hodnikih in vhodih v prostore so predvidene čistilne vtičnice. Vtičnice so barvno označene in sicer agregatske so rdeče, UPS vtičnice pa zelene. Za potrebe diagnostičnih aparatov in podobno se predvidi priključke v skladu z načrtom tehnologije.V pisarniških prostorih so predvideni parapetni kanali na katere se montirajo predvidne vtičnice. Nad delovnimi pulti se predvidijo inštalacijski kanali opremljeni s potrebnimi vtičnicami. Ob vtičnicah kanali vsebujejo še ostale inštalacije: telekomunikacije, po potrebi pline. Enako velja za ordinacije.V bolniških sobah se predvidijo medicinski kanali, ki ob ostalih inštalacijah vsebujejo tudi vtičnice. Predvideno število vtičnic je opredeljeno v načrtu tehnologije. V prostorih G2 kjer se vtičnice napajajo iz IT sistema so predvidene vtičnice z optičnim prikazom prisotnosti električne napetosti. V prostorih G1 se vtičnice napajajo preko KZS-a.



V prostore ali neposredno nad delovna mesta, kjer se odvijajo dejavnosti, ki pomenijo večje tveganje za razvoj in prenos bolezenskih klic, so nameščene baktericidne svetilke. Priklop svetilk je izveden preko vtičnice in stikala, vgrajenega ob baktericidni svetilki.

ELEKTRIČNE INŠTALACIJE ZA STROJNE NAPRAVE

Strojne naprave ( medicinski plini, hladilna postaja, klimatske naprave, toplotne postaje,...) se napajajo iz stikalnih blokov v posameznih strojnicah. Stikalni bloki se napajajo direktno iz glavnih razdelilnikov. V skladu s strojnim načrtom se predvidijo elektroinštalacije za strojne naprave. Glede na zahteve so določeni sistemi priključeni na rezervni vir napajanja (diesel agregat).

Vsi stikalni bloki strojnih naprav so opremljeni s krmilniki kateri so integrirani v obstoječi nadzorni sistem. Krmilniki omogočajo vodenje in nadzor strojnih sistemov. Za primer popravila ali zamenjava elektromotorjev so predvidena tudi servisna stikala ob vsakem elektromotornem pogonu.

V primeru požara se vse prezračevalne naprave zaustavijo. Krmiljenje je izvedeno preko požarnih vmesnikov, katere krmili požarna centrala. Po „resetu“ požarne centrale, je potrebna ročna potrditev krmilnika prezračevalnih naprav, s tem pa je onemogočen avtomatski vklop po „resetu“ požarne centrale.

KOMPENZACIJA JALOVE ENERGIJE

Predvidena je lokalna avtomatska filterska kompenzacija jalove energije, posebej za mrežni del in posebej za agregatni del. Kompenzacijski omari sta postavljene v glavne elektro prostore v kleti objekta zraven glavnih razdelilnikov mreže oziroma agregata. Izvedena je blokada vklopa kompenzacijske naprave za agregatni del v primeru, ko izpade mreža in prevzame napajanje objekta DEA.

RAZPOREDITEV PROSTOROV GLEDE NA NAMEN MEDICINSKE UPORABE

Prostori za medicinsko uporabo so prostori ali grupe prostorov, ki so namenjeni preiskavam, posegom ali negi ljudi. Standard IEC 60364-7-710 (in enako tudi DIN VDE 100-710) razdeli področja za medicinsko uporabo z ozirom na potrebno zaščito pred nevarnostjo okvare (ali napake) pri posegih v tri grupe:

Grupa 0 (G0)Območje za medicinsko uporabo, v katerem je glede na določen način uporabe zagotovljeno, da elektromedicinske naprave niso uporabljane, ali pacient med preiskavo, posegom ali nego ne pride v stik z elektromedicinskimi napravami, ki so praviloma uporabljane, ali so uporabljane elektromedicinske naprave, ki so na osnovi pisnih zagotovil namenjene za uporabo izven bolnišnic, ali so uporabljani elektromedicinski aparati, ki so napajani izključno iz električnega vira, ki je vgrajen v napravo.



V to grupo spadajo tudi bolniške posteljne sobe, prostori OP-substerilizacij, ordinacije humane in dentalne medicine ipd.

Grupa 1 (G1)Območje za medicinsko uporabo, v katerem so uporabljene elektromedicinske naprave, ki so napajane iz električnega omrežja in s katerimi (ali z njihovimi deli) lahko pride v stik pacient med preiskavo, posegom ali nego. Pri nastopu prvega zemeljskega stika (ali dotika telesa z ozemljenimi kovinskimi deli) ali izpadu osnovnega omrežnega napajanja, pride do izklopa elektromedicinskih naprav, ne da bi bila zaradi tega ogrožena varnost pacienta. Preiskave in posegi na pacientu se lahko prekinejo in ponovijo oz. nadaljujejo kasneje. V to grupo spada uporaba elektromedicinskih naprav ob telesu, ali vstavljenih (naprav oz. njihovih delov) v telo skozi naravne odprtine ali pri manjših operativnih posegih (mala kirurgija). Pod določenimi pogoji spadajo v to grupo posteljne sobe, prostori za fizikalno- in hidro-terapijo, masažo, ordinacije humane in dentalne medicine, radiološko diagnostiko in terapijo, endoskopijo, dializo, intenzivne preiskave, kirurške ambulante in porodniški prostori.

Grupa 2 (G2)Območje za medicinsko uporabo, v katerem obratujejo od elektroenergetskega omrežja odvisne elektromedicinske naprave, ki služijo življenjsko pomembnim operativnim posegom in ukrepom. Pri nastopu prvega zemeljskega stika (ali dotika telesa z ozemljenimi kovinskimi deli) ali izpadu osnovnega (splošnega omrežnega) napajanja morajo te naprave neprekinjeno obratovati dalje, ker preiskav, posegov ali ukrepov ni mogoče brez nevarnosti za pacienta prekiniti in ponoviti oz. nadaljevati kasneje. V to grupo spadajo operacije vseh vrst organov (velika kirurgija), vstavljanje srčnega katetra, kirurško vstavljanje delov aparatov, operacije vseh vrst, vzdrževanje življenjskih funkcij z elektromedicinskimi aparati, posegi na odprtem srcu ipd. Pod določenimi pogoji spadajo v to grupo prostori za intenzivno nego, preiskave in terapijo, za radioliško diagnostiko in terapijo, endoskopijo, za akutno dializo, in klinični porodniški prostori. Območje medicinske uporabe glede na tehnologijo dela lahko tvori tudi več prostorov, ki služijo medicinskemu namenu, ali pa so posamezne elektromedicinske naprave oz. aparati v svoji funkciji medsebojno povezani. To lahko zasledimo npr. pri OP prostoru in neposredno pripadajočim funkcionalnim prostorom, kot npr. OP-mavčarna, priprava pacienta za operacijo, prebujanje, opazovanje, reanimacija.

Pripadnost prostorov določeni grupi je razvidna iz tlorisov in je narejena na osnovi tabele priložene k projektni nalogi. Glede na razporeditev prostorov v grupe so načrtovani ukrepi proti električnemu udaru.

UKREPI PROTI VPLIVOM ENERGETSKIH NAPRAV

Tokokrogi za elektro medicinske naprave (OP blok, intenzivna, reanimacija) morajo biti izvedeni skladno s standardi iz družine SIST EN 60601 za medicinsko opremo in s tem zagotavljati popolno varnost bolnikom in osebju. Položeni morajo biti v električno prevodnih oklopljenih ceveh (stapaflex), ki morajo biti medsebojno električno dobro spojene in na enem mestu spojene na izenačitev potenciala. Vsa vgrajena oprema mora izpolnjevati zahteve standardov SIST EN s področja elektromagnetne kompatibilnosti (izjave o skladnosti, certifikati itd.).Med večžilnimi kabli in vodniki jakotočnih naprav in med ščitenim pacientovim mestom so dopustne najmanše razdalje za bakrene vodnike naslednjih presekov:

do 70mm2 3m od 90 do 185mm2 6m nad 185mm2 9m



V prostorih G2 (reanimacija, 24 urno opazovanje, šivalnice in mavčarna) se izvedejo elektro prevodni tlaki. Tlake v teh prostorih je potrebno povezati na dodatno izenačevanje potenciala (DIP), DIP pa povezati z GIP (glavno izenačevanje potenciala).

CENTRALNI NADZORNI SISTEM (CNS)

V SB Novo Mesto je za energetske naprave že uveden nadzorni sistem dobavitelja Siemens. Novi nadzorni sistem za potrebe Urgentnega centra je ustrezna nadgradnja tega sistema. Vsi podatki iz centralnega nadzornega sistema se zberejo v strežniškem prostoru v kleti Urgentnega centra, od tu pa se izvede povezava na centralno nadzorno mesto v SB. Na nadzorni sistem se priključijo naslednje naprave:

vse klimatske naprave na objektu, toplotna podpostaja z vsemi sistemi ogrevanja, sanitarno toplo vodo, toplozračno ogrevanje

s klimati, regulatorji, hladilna podpostaja hlajenje, vlaženje kontrolne omarice plinov analizatorji omrežja v glavnih razdelilcih, centralna baterija zasilne razsvetljave, UPS naprava, …..

Pri sistemu ogrevanja, prezračevanja in hlajenja je potrebno smiselno izbrati regulacije glede na namembnost, uporabo in lego prostorov. Predvideti je potrebno nastavitve parametrov tako v posameznih prostorih kakor tudi v posameznih conah.

V kleti objekta je predviden nadzorni center in prostor tehničnega vzdrževalca (prostor K.09). Predvidena je povezava na obstoječ sistem za spremljanje in krmiljenje elementov (SCADA), ki omogoča ažuriranje podatkov in spremljanje vseh potrebnih parametrov v mejah prioritete dostopnosti, ter vodenja objekta, kar se določi s programom. Operaterju so vsak trenutek dostopni različni podatki o stanju delovanja naprav, merjenih količinah, historizacija,.... Sistem je grajen na TCP/IP protokolu, vsi krmilniki imajo vgrajene WEB serverje. Sistem mora biti integriran v obstoječi nadzorni sistem.

Sklopi, ki so vezani na nadzorno krmilni sistem:-statusi stikal in zaščite ter multimetri na glavnem stikalnem bloku objekta, statusi stikal in prisotnosti napetosti na etažnih stikalnih blokih in stikalnih blokih strojnih naprav.-varnostna razsvetljava,-prezračevalne naprave,-hladilnice in hladilni sistemi,-kanalizacijska signalizacija,-toplotna podpostaja,-javljanje požara,-svetlobno klicni sistem,-kontrola pristopa,-medicinski plini,



-dvigala

Za določene sklope se izdela tudi ustrezne prikaze in sicer za:-varnostno razsvetljavo-javljanje požara-kontrolo pristopa

4.4.2 ŠIBKI TOK

SPLOŠNO

Inštalacije za telekomunikacije bodo izvedene s telekomunikacijskimi vodniki in s signalnimi kabli, ki bodo uvlečeni v inštalacijske cevi, položene podometno ali pa položeni na kabelske police. Kjer obstaja večja nevarnost požara, bodo kabli zaščiteni s posebnim negorljivim premazom. Vsi prehodi iz ene požarne cone v drugo bodo zatesnjeni s stekleno volno in z negorljivo maso, oz. bodo obloženi s posebnimi blazinicami. Na obeh straneh prehoda bodo kabli obrizgani še z negorljivim premazom. Protipožarne pregrade so predvidene pri požarnih sektorjih, ki so določeni v Študiji požarne varnosti. Vse inštalacije telekomunikacij bodo oddaljene os inštalacij jakega toka najmanj 20cm, vodniki za telefonijo pa bodo odmaknjeni od drugih inštalacij telekomunikacij najmanj 10cm.Vse elemente, ki morajo biti usklajeni glede na barvo, obliko, velikost in podobno, mora pred nabavo opreme potrditi oz. izbrati arhitekt, v sodelovanju z investitorjem in projektantom. Mikrolokacije elementov (telefonska vtičnica, antenska vtičnica, sestrski klic), razvodnih doz ter priključnih omaric z vgrajenimi elementi bodo podane v površinskih načrtih.

UNIVERZALNO OŽIČENJE

V objektu je predvideno univerzalno ožičenje za telefonijo in računalniško omrežje. Ožičenje je predvideno s kabli FTP 4x2x24AWG, Cat.6. Montažne višine vtičnic so merjene od gotovih tal – mišljena je sredina elementa oz. priključka) telefonske, računalniške – 0,5m (oz. usklajevanje z višinami vtičnic električnih inštalacij). Vtičnica so tipaRJ45 in skupne za telefonijo in LAN omrežje. V pisarnah, sestrskih pultih in ordinacijah so vtičnice montirane v parapetnem kanalu, v bolniških sobah v bolniškem kanalu, v ostali prostorih podometno, v skladiščih in strojnicah pa nadometno. Lokacija vtičnic je razvidna iz arhitekturnih podlog.

V kleti objekta je predvideno komunikacijsko vozlišče v prostoru K.09, v katerem so predvidene rack omare za priklop strukturnega ožičenja. Uporabijo se omare standardnih dimenzij, širine 19“ (standardna širina računalniške komunikacijske opreme), kovinska izvedba, izvedba vrat s steklom 4mm, kaljeno, možnost stenske pritrditve. V omari so postavljeni Patch paneli za priključitev strukturnega ožičenja in optične zaključitve za dovode.

Komunikacijska omara izpolnjuje naslednje zahteve: vrata s ključavnico snemljive vse tri stranice prav tako s ključavnicami



namestitev komunikacijskih omar mora omogočati odstranitev najmanj zadnje in ene od preostalih dveh stranic

vgrajen ventilator in digitalni termostat za prisilno hlajenje vse komunikacijske omare so napajane iz centralnega UPS vsi razdelilniki 230V v omari so vezani brez stikalno obvezna je uporaba organizatorjev ožičenja

Komunikacijsko vozlišče objekta je povezano s optičnimi povezavami (2x optični kabel 6SM vlakni) in 100 parnim telefonskim kablom z obstoječim optičnim vozliščem oziroma obstječim telefonskim delilcem v obstoječi kleti kirurgije. Obstoječa telefonska centrala se razširi oz. zamenja.

SKUPNI ANTENSKI SISTEM (SAS)

Glavni TV razvod se izvede v kleti objekta v komunikacijskem vozlišču. Povezava na obstoječ sistem TV signala se izvede s koaksilanim kablom do obstoječega TV delilca v kleti kirurgije obstoječe splošne bolnišnice. Iz kom. vozlišča se izvedejo povezave do posameznih TV vtičnic po objektu. V projektu je predvideno, da se povezuje na posamezen antenski odcepnik po cca. 4 vtičnice. Povezave potekajo po kabelskih policah ob ostalih šibkotočnih instalacijah. Antenski odcepniki se montirajo v plastično dozo in se namestijo nad visečim stropom, tako da so dostopni za potrebe morebitnega servisa.

JAVLJANJE POŽARA

Projekt javljanja požara je izdelan na osnovi: tlorisnih podlog študije požarne varnosti, načrta strojnih inštalacij

Zasnova sistema požarnega javljanja

Predvidena je razširitev obstoječe centrale za javljanje požara, dodajo se moduli za razširitev števila adresabilnih linij.Javljanje požara je zasnovano s ciljem zagotavljanja zgodnjega oz. pravočasnega odkrivanja požarnih veličin (prisotnost belega dima, porast temperature, ognja), alarmiranja in ukrepanja v smislu zagotovitve požarne varnosti ljudi in premoženja.Požarno nevarnost na objektu bodo detektirali oz. sprožili naslednji elementi:

optični javljalniki požara ročni javljalniki požara toplotni javljalniki požara vzorčne komore na klima kanalih vhodno-izhodni vmesniki za krmiljenje in detekcijo elementov (pož. vrata, proti pož. lopute)

Pri določitvi mikrolokacije, tipa in števila javljalnikov, je za posamezne prostore upoštevan verjeten potek požara v začetni fazi, požarna ogroženost, narava dela v prostoru in geometrija prostora. Javljalniki so izbrani tako, da omogočajo prepoznavanje požarnih veličin v začetni fazi požara in čim



nižjo stopnjo lažnih alarmov. Pri tem so upoštevana mednarodno priznana priporočila za projektiranje in izvedbo tovrstni sistemov SIST-TS CEN/TS EN54-14:2004 in VdS 2095:2001-3805, ter priporočila proizvajalcev opreme.

Za uspešno delovanje sistema so upoštevani predvsem: vrednost opreme in naprav, ki so ali bodo nameščene v objektu, vrednost objekta, požarna ogroženost (prisotnost možnih izvorov požara), gradbeni preventivni ukrepi (možnost širjenja požara), čas, potreben za ponovno vzpostavitev normalnega delovnega procesa po končanju alarmnega

stanja in organiziranost v primeru alarma (potreben čas za intervencijo dežurne službe)

Na objektu je uporabljen koncept avtomatskih točkastih javljalnikov dima in avtomatskih točkastih javljalnikov podprtih z ročnimi javljalniki požara. Požarne javljalnike se v skladu s standardom namesti tudi nad spuščenimi stropovi.Požarna centrala z upravljalskim tablojem in pripadajočimi elementi je predvidena v nadzorni sobi v kleti objekta, predviden je tudi oddaljeni prikazovalni tablo , ki je postavljen v obstoječo vratarnico. Predvidena je selitev – obstoječe centrale Zarja 2000 v novi prostor ter njena nadgradnja. Področje varovanja je določeno tako, da je možno hitro in enoumno izslediti izvor požara. Logična struktura je razdeljena na področje, sektorje, skupine in javljanike; fizična struktura, ki je ločena od logične, se definira z adresabilnimi zankami.Za opozorilo so predvidene alarmne sirene v vsaki etaži oz. posameznem požarne sektorju. Sirene se krmili preko krmilnega vmesnika – transponderja, ki se napaja s 24V iz požarne centrale. Sirene se v primeru alarma 2. stopnje aktivirajo ločeno po požarnih sektorjih.Požarna naprava izvaja naslednje izvršilne funkcije:

vklop siren v požarnem sektorju, izklop klimatov zapiranje požarnih loput (proženje in signalizacija na požarno centralo) deblokade evakuacijskih vrat

Za rezervni vir napajanja bo imela centrala vgrajene akumulatorsek baterije za 72h avtonomijo. Ob izpadu omrežne napajalne napetosti 230V se preklop na rezervni vir napajanja izvrši avtomatsko. Kapaciteta akumulatorske baterije zadošča za brezhibno delovanje sistema najmanj 72 ur v normalnem stanju in 0,5 ure v alarmnem stanju.Potrebna kapaciteta rezervnega napajanja se izračuna na podlagi enačbe:kapaciteta baterije =In(A) x 72(h) + Ia(A) x 0,5(h) z upoštevanjem 20% rezerva.Alarmni koncept preprečuje nepotrebno alarmiranje, upošteva prisotnost oz. odsotnost dežurne osebe in je organiziran po principu dvostopenjskega alarma. Odziv dežurne osebe je nadzorovan z uporabo dveh neodvisnih časovnikov (pritrditveni čas in maks. čas za lociranje požara).Alarm I. Stopnje vedno aktivirajo avtomatski javljalniki, alarm II. stopnje pa ročni javljalniki.Ob drugi stopnji alarma se zraven siren za alarmiranje zaposlenih sprožijo še krmilja prenosa alarma, krmilje vrat, izklop klimata.

Inštalacije



Vse kabelske inštalacijske povezave se izvedejo v I.C. ceveh vloženimi v beton, kjer to ni mogoče, se kabelska trasa izvede z ognje odpornih elemenov (držala za kable E30), ki so pritrjene na strop ali stene. Povezave elementov za javljanje požara so izvedene s kablom JE-H(St)H 2x0,8mm FE180/E30 rdeče barve.Varovalni element , ki je namenjen požarno javljalni centrali je potrebno obarvati z rdečo barvo in opremiti z napisom „požarna centrala“.

Izvedba in priklopPravilno delovanje sistem je v veliki meri odvisno od kvalitete izvedbe elektro montažnih del, zato le-ta izvedejo usposobljeni inštalaterji pod nadzorstvom odgovornega vodje del.Strokovni nadzor nad izvedbo del zagotovi investitor.Pred pričetkom izvajanja inštalacijskih montažnih del se priporoča posvetovanje vodje del s projektantom v zvezi z morebitnim tolmačenjem projekta oz. njegovih posameznih delov.Posebno pozornost je potrebno posvetiti trajni in kvalitetni mehanski pritrditvi vseh ohišij naprav in elementov, ter ustrezni ozemljitvi ohišij naprav, ki bi pri delovanju lahko prišli pod napetost.Gole vodnike pod zaščitnim plaščem vodnikov in gole pletenice v kablih, je potrebno na vseh prekinitvah med seboj spojiti v prespojni ozemljitveni sponki in na strani centrale v eni točki vezati na predvideno sponko.Izolacijska upornost posameznih vodov ne sme biti v nobenem primeru nižja od 500kohm.Oznake elementov in inštalacij morajo biti razumljive, nedvoumne, dobro vidne in trajne.Na prehodih kablov med požarnimi sektorji, je potrebno odprtine zapolniti z ustreznim negorljivim materialom, oziroma polnilno maso.Optični in termični javljalniki požara se namestijo na najvišjih točkah. Svetlobna dioda za signalizacijo alarmnega stanja mora biti obrnjena v smeri prihoda intervencije. Ročni javljalniki se namestijo na višini cca. 130-150cm od tal.

VIDEO NADZOR

Sistem video nadzora zajema nadzor gibanja oseb znotraj kompleksa. Nadzorujemo predvsem vhode, zunanjost objekta in glavne komunikacijske prehode v objektu.Koncept video nadzora temelji na uporabi mrežnih kamer za video nadzor čakalnic in uporabi klasične tehnologije s koaksialnimi signalnimi kabli za video nadzor ostalih prostorov in okolice.

Snemanje video signalov se vrši s pomočjo snemalnih naprav z montažo v rack omaro, katera se nahaja v nadzornem centru v kleti objekta. Monitorji in tipkovnica za izvajanje nadzora so nameščeni v nadzornem prostoru v kleti objekta. Princip shranjevanja slikovnih podatkov temelji na ustrezno programsko organiziranemu t.i. Neskončnem prstanu, pri katerem se shranjujejo le najnovejše oz. trenutne slike, najstarejše pa se avtomatsko prepisujejo. Shranjevanje lahko poteka v različnih programsko nastavljivih režimih, ki so lahko popolnoma avtomatski, ročni za poljubne kamere v poljubnem času ali nadzorovano z alarmnim dogodkom oz. alarmnim signalom preko alarmnih kontaktov.Pregled poljubnih zapisanih podatkov je možen s takojšnjim dostopom do le-teh, z možnostjo iskanja kritičnih scen po kriteriju oznake video kamere, datuma in časa zapisa.Kapaciteta shranjevalnega medija je izbrana z upoštevanjem števila video kamer, intervalom zapisa v normalnem oz. alarmnem stanju, številom arhivskih dni in potrebno rezervo, ocenjeno glede na aplikacijo.



Za zanesljivejše delovanje digitalne zapisovalne naprave je uporabljen vir neprekinjenega napajanja, s čimer se doseže predvsem neobčutljivost na razne (pre)napetostne sunke, nepravilno obliko sinusnega signala, nihanja v omrežni napetosti in zagotovitev napajanja ob izpadih omrežne napetosti.Zasnova sistema zagotavlja

nadzor in upravljanje s sistemom preko osebnega računalnika in tipkovnic, prikaz video zapisa poljubne video kamere na poljubnem monitorju, prikaz video zapisa poljubne video kamere na poljubnem monitorju, zapis slikovnih podatkov vseh video kamer v digitalni tehniki oz. kvaliteti in takojšen dostop do poljubnega zapisanega slikovnega podatka, z možnostjo iskanja kritičnih

scen po kriteriju oznake video kamere, datuma in časa zapisa.

KONTROLA PRISTOPA

Za kontrolo pristopa v posamezne prostore je predvidena naprava s pristopnimi terminali. V ta namen bo vsak uporabnik imel brez kontaktno razpoznavno kartico, s katero bo zapiral in odpiral zavarovana vrata, istočasno se vrši registracija vstopa in izstopa osebe v določen prostor. Sistem kontrole pristopa bo deloval v neposredni in funkcionalni povezavi s sistemom za avtomatsko javljanje požara – ob detekciji požarnih veličin oz. določeni stopnji požarnega alarma se bodo izvedle avtomatske sprostitve prehodov – odpiranje vrat, v skladu z organizacijo požarnega alarmnega koncepta. Kontrola pristopa se poveže s centralnim nadzornim sistemom.

OZVOČENJE

Za posredovanje objav, nujnih obvestil, alarmiranje, iskanje oseb ter za predvajanje glasbe je predvideno ozvočenje v avlah, čakalnicah, hodnikih in drugih skupnih prostorih. Vgradijo se zvočniki moči 5-10W. Centralna akustična naprava je postavljena v nadzorni sobo „sprejem“ v pritličju objekta.Namestitev zvočnikov v objektu je razvidna iz pripadajočih načrtov šibkega toka. Zvočniki sov pritličju vgrajeni v sekundarni strop, v kletnih prostorih pa deloma v sekundarni strop in deloma nadometno na steno. Razvod je izveden z brezhalogenimi kabli PL 2x1,5 mm2, PL 3x1,5 mm2 in FTP cat. 6. V posameznih prostorih so vgrajeni atenuatorji za regulacijo glasnosti. Vsak zvočnik jevezan na pripadajoči atenuator, oziroma noben zvočnik ni neposredno vezan na linije. Izbranaoprema je takšna, da v kolikor se želi oddati ustno sporočilo iz mikrofona v prostoru „sprejem“, se spritiskom na obstoječo mikrofonsko tipko predvajana glasba avtomatsko utiša. Prav tako se vprimeru, da je z atenuatorjem zvočnik popolnoma utišan, pri oddaji sporočila z mikrofonomsporočilo sliši z normalno glasnostjo.

ELEKTRIČNE URE

Za enotno kazanje časa v objektu je predviden sistem električnih ur, ki je krmiljen s kvarčno uro z minutno in sekundno linijo. Matična ura se namesti v komunikacijsko omaro v strežniškem prostoru in je radijsko vodena iz oddajnika DCF 77.Predvideni tipi ur in lokacije:

-analogne enostranske in dvostranske minutne ure v čakalnicah, ordinacijah, pisarnah,...-analogne enostranske sekundne ure v prostoru „šivalnica“, „mavčarna“, „reanimacija“-LED štoparica v prostoru „reanimacija“



Vse električne ure naj bodo tihotekoče.

SESTRSKI KLIC

V objektu je predviden sestrski klic. Predviden je modularen sodoben klicni in komunikacijski sistem kateri bazira podatkovni tehnologiji in ga je mogoče razširjati.Sestrski klic je namenjen pozivanju in komuniciranju med pacienti in sestrskim osebjem.Predvidena je naprava, ki obsega:

-sobni panel za klic sestre, nujni klic zdravnika, poziv iz drugih sob-vodotesne klicne tipke v kopalnicah-klicne tipke iz WC-razrešitvene enote-sobne svetilke nad vrati-terminal sestre, centralno enoto z napajanjem.

Pri vsaki postelji v bolniškem kanalu je predvidena vtičnica, v katero se po potrebi vtakne tipkalo za poziv iz postelje. Celoten sistem omogoči diagnostiko na daljavo, omogoči povezavo in računalniško spremljanje, nadzor, beleženje in arhiviranje aktivnosti, vključeno v celoten IP sistem.

Sistem sestrskega klica se v objektu Urgence se poveže z obstoječim sistemom sestrskega klica v obstoječem objektu splošne bolnišnice (PC v „server prostoru“ splošne bolnišnice) zato mora biti kompatibilen z obstoječim sistemom sestrskega klica, ki je že izveden splošni bolnišnici.

MULTIMEDIJSKA OPREMA SOBE ZA KONZILIJ

V kleti objekta v prostorih konzilija je predvidena montaža multimedijske opreme za prikazovanje avdio/video/data podatkov. V ta namen je za ta prostor predvideno:

• Video/data projektor • Elektromotorno platno• Namizna vgradna multimedijska prikljucna doza s stikali za centralni avtomatiziranvklop/izklop.• Vse potrebne inštalacije

LCD projektor bo nameščen na stropu na stropni konzoli, elektromotorno platno bo namešceno nasteni, kot je to razvidno iz tlorisov. Posluževanje z multimedijsko opremo se bo izvajalo prekonamizne vgradbne doze, ki bo omogocala priklop zunanjih naprav, kot je to prenosni računalnik,…Na prikljucni vgradni dozi se bo prikljucila zunanja naprava za predvajanje. Le ta bo povezana zLCD projektorjem, platnom in mikro ojacevalnikom. Po vklopu sistema se avtomatsko spustielektromotorno platno, vklopi projektor in avdio ojacevalnik, tako da je sistem pripravljen za delo.Vse inštalacije bodo izvedene s kabli, kot je to prikazano na shemi multimedijske opreme, pri tempa se bodo vse inštalacije naprav zakljucila v talni dozi pod delovnoo mizo. Talna doza bopovezana z vgradno dozo v mizi, ki bo omogocala enostavni priklop zunanjih naprav in upravljanjeelementov multimedijske opreme.



INTERNA VIDEO INFORMACIJSKA MREŽA

Interna video informacijska mreža je predvidena v čakalnicah, razširjenih hodnikih in dnevnih prostorih (ekrani).

RAZVRSTITVENI SISTEM ZA CAKALNICE

Razvrstitveni sistem za čakalnice bo služil razvrščanju in obveščanju pacientov ter osebja SB Celje ovrstnem redu. Ob vstopu v urgenco pacient dobi »listek« na okencu sprejema, Pacient ob prevzemu listka dobi identifikacijsko številko. Ta številka se prikazuje na ekranih in usmerja pacienta v ustrezno ordinacjo oziroma mu podaja informacije o vrstem redu (podatek kdaj je na vrsti). Monitorji so enakomerno razporejeni po hodnikih in čakalnicah, tako da pacientu podajajo vse potrebne informacije. Spremljanje sistema se izvaja na monitorjih in tiskalniku v prostoru sprejema.

HIŠNA GOVORNA NAPRAVA – VIDEO DOMOFON

Za interno govorno povezavo med prostorom „sprejem“ v pritličju in vhodi ter uvoznima rampama, je predvidena video govorna naprava v kombinaciji z električno ključavnico.

BREZŽIČNI KLIC OSEB (DECT)

Predvidena je nova mreža sistema brezžičnega klica oseb s pomočjo naprave DECT, ki deluje preko telefonskega omrežja. Sistem mora biti kompatibilen z obstoječim sistemom telefonije v SB Novo Mesto. Z meritvami je potrebno ugotoviti število in lokacije oddajnikov. Inštalacija se izvede z FTP kabli enake kategorije kot podatkovne naprave. Glede na število zaposlenih se vgradi ustrezno število prenosnih aparatov.

4.4.3 STRELOVOD IN OZEMLJITVE

Za strelovodno instalacijo velja, da mora biti projektirana in izvedena v skladu s Pravilnikom o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS, 28/2009) ter v skladu s tehnično smernico

TSG-N-003:2009 in v skladu s SIST EN 62305-1 do 4, SIST EN 50164-1 do 4.

Načrt električnih inštalacij in električne opreme – zaščita stavb pred delovanjem strele je izdelan na podlagi tehnične smernice TSG-N-003:2009.

Izračun upornosti ozemljila

potencialni obroč okoli objekta

Spec. upornost tal: Ro = 350 ohm.m (predpostavljeno)Dolžina ozemljila l = 300 mfaktor k = 1



Ponikalna upornost:

Rr = (2 x Ro)/ l = 2,33ohma

Delovna upornost ozemljila je:Ru = k x Rr = 2,33 ohma, kar je v skladu s predpisi.

Po predpisih sme delovna upornost znašati 5 ohmov. Po končani montaži strelovodne instalacije je potrebno izvesti meritve in kontrolo upora ozemljitve. Meritev je potrebno opraviti v suhem vremenu.

Temeljno ozemljilo objekta

Ponikalno upornost temeljnega ozemljila izračunamo po enačbi:

R=RO

π∗D

Kjer je:R0 - specifična upornost tal (350 ohm*m)D - premer kroga, ki bi imel enako površino kot betonski temelj, v katerem je položeno temeljno ozemljiloA - površina ki jo pokriva betonski temelj (cca.1300 m2)

D=√ 4∗Aπ

=41m

R=350π∗41

=2,71

Skupna ozemljitvena upornost

Skupna upornost združene ozemljitve bo po izvedbi vseh predvidenih ozemljitev znašala:

1Rzdr

=1

2,33+

12,71

= 0,8 S

⇒Rzdr=1,25 Ω

Vrednotenje rizika glede na dopustni rizik Rt

Izračun je izdelan s programom SIRAC Simplified IEC Risk (priloga k SIST EN 62305-2:2006) in je prikazan v prilogi.

Določitev zaščitnega nivoja sistema zaščite pred delovanjem strele



Namen izbire ustreznega zaščitnega nivoja je znižanje tveganja poškodb pod največji dopustni nivo zaradi direktnih udarov strele v objekt.Izbira ustreznega zaščitnega nivoja za načrtovan sistem zaščite pred delovanjem strele temelji na pričakovani pogostosti direktnih udarov strel Nd in na dopustni letni pogostosti udarov strele Nc.V našem primeru smo dobili tretji nivo zaščite, kar pomeni, da je potrebno strelovodno inštalacijo izvajati po zahtevah za tretji nivo zaščite.Za določitev strelovodne naprave je uporabljen sistem kotaleče krogle s polmerom 45m. (III. zaščitni nivo).

V izračunu zaščitnega nivoja je za zagotovitev dovolj nizke ocene tveganja zahtevana popolna koordinirana prenapetostna zaščita. Izvede se prenapetostna zaščite I stopnje v glavni razdelilni omarici v TP ter prenapetostne zaščite II stopnje vgrajene v vsaki podrazdelilni omari. Pri montaži odvodnikov v razdelilne omare je potrebno paziti, da so povezovalni vodniki krajši ali enaki 0,5m in PE vodnik ne sme biti položen paralelno s ščitenimi vodniki.Prav tako je smiselno v projekt zapisati potrebo po inštaliranju prenapetostne zaščite III stopnje pred samimi porabniki.

Izvedba ozemljila in strelovoda

Izvede se ozemljilo v zemlji s trakom Rf 30x3,5mm in temeljno ozemljilo v pasovnem temelju s trakom Rf 30x3.5mm. Na ozemljilo so spojeni vsi kovinski deli konstrukcije in druge nove in obstoječe kovinske mase v zemlji. Merilna mesta se izvedejo na fasadi objekta. Strelovodni sistem nad zemljo: odvodni sistem se izvede z žico Al fi10mm na fasadi objekta s tipskimi fasadnimi nosilci, ki so prilagojeni tipu fasade. Lovilni sistem se izvede z lovilno mrežo na strehi objekta z žico RF fi8mm na tipskih strešnih nosilcih, ki so prilagojeni tipu strešne kritine. Na fasadi in strehi se izvede povezava vseh vgrajenih kovinskih mas na odvodni in lovilni sistem strelovoda. Razdalja med lovilno mrežo in odvodno mrežo je 15m (III. zaščitni nivo).

Glavna izenačitev potenciala

Glavno izenačevanje potenciala (glavna ozemljitvena zbiralnica - GIP) se izvede v kleti objekta v bližini glavnega razdelilnika. Ozemljitveni vod, povezava med ozemljilom in GIP, se izvede z Rf trakom 30x3,5mm. Povezava mora biti trdna in ne sme poškodovati ozemljila (vijaki M10). Z ozemljitvijo je potrebno povezati vse zbiralnice na glavno izenačevanje potencialov GIP in vodila dvigal.Na GIP se povežejo: glavni ozemljitveni vod, zaščitni vodniki, glavni vodniki za izenačevanje potenciala, strelovodna instalacija.Glavni vodnik za izenačevanje potenciala mora imeti prerez, ki ni manjši od polovice prereza največjega zaščitnega vodnika v instalaciji, vendar najmanj 6mm2 in največ 25mm2. Glavni vodnik za izenačevanje potenciala povezuje vse večje kovinske mase (vodovod, tel. priklj. omarico, centralno kurjavo, plin, prezračevalne kanale in druge kovinske mase) z GIP.Vse večje kovinske mase, ki so oddaljene od temeljnega ozemljila manj kot 20m, morajo biti povezane s temeljnim ozemljilom s trakom Rf 30x3,5mm in križnimi sponkami.Vodovodne cevi se smejo uporabiti kot dodatna ozemljila, če so kovinske in če so vodomeri premoščeni (Cu 16mm2).

Dodatna izenačitev potenciala



Dodatna izenačitev potenciala (DIP) v vlažnih prostorih, prostorih G1 in G2

Za izenačitev potencialnih razlik med ohišji električnih naprav in drugimi trdno vgrajenimi prevodnimi deli je potrebno izvesti dodatno izenačitev potenciala. V etažnih razdelilnikih je predvidena zbiralnica za dodatno izenačitev potenciala, na katero so priključeni posamezni vodniki za izenačitev potenciala.

Dodatno izenačenje potencialov je izvedeno v vseh prostorih s kadjo in v prostorih medicinske uporabnosti G1 in G2. V prostorih G1 in G2 so na parapetnih kanalih v bližini pacienta predvideni ozemljitveni čepi po DIN 42801., preko katerih se z gibljivimi tokovodniki poveže premične elektromedicinske naprave na dodatno ienačitev potenciala. Zaščitni vodnik za izenačitev potenciala mora biti gibljiv, izoliran, zeleno rumene barve in v vsakem tokokrogu mora biti svoj vodnik.

Na zbiralnico za dodatno izenačevanje potencialov (DIP) se v medicinskih prostorih z vodnikom preseka najmanj 4mm2 priključeni:-vsi tuji prevodni deli, ki so pri preiskavah in posegih na pacientu za elektromedicinskimi napravami, (ki so napajane iz omrežja), ki se nahajajo v območju 1,5m od pozicije pacienta (v dosegu rok) in katerih upornost (merjeno proti zaščitnemu vodniku) v prostorih G1 je manjša od 7kohm, v prostorih G2 pa manjša od 2,4Mohm ter medsebojno niso povezani,-odvodne mreže elektrostatično prevodnih podov,-oklopi proti vplivu električnih motilnih polj,-odvodne mreže elektrostatičnih prevodnih podov,-stabilne OP mize, ki niso na električni pogon in, ki niso povezane z zaščitnim vodnikom,-OP luči pri uporabi zaščitne male napetosti z zanesljivo ločitvijo (PELV).

V G2 prostorih v bližini pozicije pacienta se namestijo standardizirani priključni čepi po DIN 42801, preko katerih se z gibljivimi tokovodniki poveže premične elektromedicinske naprave na dodatno izenačitev potenciala pri intrakardialnih posegih, pri uporabi visokofrekvenčne kirurgije in pri premičnih OP mizah.V prostorih G2 sme biti ob normalnem obratovanju elektro naprav (brez okvare) napetost med tujimi prevodnimi deli, zaščitnimi kontakti vtičnic in ohišji elektro naprav nižja od vrednosti 20mVv vlažnih prostorih se z vodnikom preseka 4mm2 povežejo kovinska odvodne cevi umivalnikov, kovinske cevi kanalizacije, kovinske vodovodne cevi, kovinske kopalne kadi, kovinske cevi centralnega ogrevanja, kovinski preliv kopalne kadi...V primeru da IT sistem napaja več prostorov (z eno nadzorno napravo) morajo biti tudi zbiralnice za izenačitev potenciala med sabo povezane z vodnikom za izenačitev potenciala

4.4.4 ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNI UDAROM IN DIMENZIONIRANJE

Zaščita pri posrednem dotiku v TN omrežjih

Uporabi se zaščita s samodejnim odklopom napajanja. Naveden način zaščite je usklajen s pogoji sistema omrežja. Zaščitne naprava morajo ob napaki v določenem času odklopiti tiste dele instalacije, ki jih ščitijo. Za stalno nameščene uporabnike velja, da mora zaščita s samodejnim odklopom napajanja delovati v času 5 s, v kolikor se pojavi napetost dotika višja od 50V, za prenosne porabnike pa v času 0.2s.



Kontrola delovanja odklopa napajanja

V primeru okvare bo stekel tok okvare:

Io=0. 95∗U

5∗Z( A )

Impedanca vodnika se izračuna po enačbi:

Z=√ R2 +X 2(Ω)

R=2∗lλ∗s

()

l.. dolžina tokokroga (m)S.. presek zaščitnega vodnika.. koeficient prevodnosti

Iz izklopne karakteristike instalacijskega odklopnika razberemo izklopilni tok pri 0.2 (5) s in ga primerjamo z izračunanim okvarnim tokom:

f=IoIa

f.. koeficient izklopaIo.. dejanski okvarni tokIa.. izklopni tok pri 0.2 s

Izpolnjen mora biti pogoj : f >1.

Rezultati izračuna za najneugodnejše tokokroge so v tabeli 01.

Zaščita pred neposrednim dotikom

Izvede se z zaščito delov pod napetostjo z izolacijo, zaščito s pregradami ali okrovi, zaščito z ovirami in zaščito s postavitvijo zunaj dosega rok.

Kontrola delovanja zaščite pred preobremenitvenim tokom

Pri zaščiti pred preobremenitvenimi tokovi moramo izvesti uskladitev med vodnikom in zaščitno napravo skladno z zahtevami standarda .

Pri tem morata biti izpolnjena dva pogoja:



1.Ib≤In≤Iz

2.I 2≤1,45∗Iz

I 2 =k∗ In

Ib.. tok, za katerega je tokokrog predvidenIz.. trajni zdržni tok vodnika ali kabla In.. nazivni tok zaščitne napraveI2.. tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaščitne napravek.. faktor varovalnega elementa ( po tabeli)

k = 1,2 ……za zaščitna stikalak = 1,45…..za instal. odklopnikek = za talilne varovalke po tabeli

Tabela - nizkonapetostne talilne varovalke

In (A) k2 - 4 2,16 -10 1,916 – 63 1,663 – 160 1,6160 – 400 1,6

Kontrola padca napetosti

Padec napetosti za 1f sistem se izračuna po enačbi:

u=200∗P∗l

λ∗s∗U 2

Padec napetosti za 3f sistem se izračuna po enačbi:

u=100∗P∗l

λ∗s∗U 2

Predpisi določajo naslednje mejne dovoljene vrednosti padcev napetosti:



3 % za električne inštalacije za razsvetljavo, če se električna inštalacija napaja iz NN omrežja (priključne omarice)5 % za električne inštalacije za razsvetljavo, če se električna inštalacija napaja neposredno iz lastne TP, ki je priključena na visoko napetost5 % za tokokroge drugih porabnikov, če se električna inštalacija napaja iz NN omrežja8 % za tokokroge drugih porabnikov, če se električna inštalacija napaja neposredno iz lastne TP, ki je priključena na visoko napetost.Če je dolžina električne inštalacije daljša od 100m, lahko povečamo dovoljeni padec napetosti za 0,005 % za vsak meter, ki presega 100m, vendar skupno največ 0,5 %.

Rezultati izračuna za najneugodnejše tokokroge so v tabeli 01.

Po končani montaži se izvedejo meritve :-jaki tok-šibki tok-strelovod in ozemljitve



4.4.5. POPIS MATERIALA IN DEL


Documents

ELEKTRIČNE INSTALACIJE - jnd.ezdrav.sijnd.ezdrav.si/JN_URGENTNI_CENTRI/UC_NOVO_MESTO/PROJEKTNA... · elektriČne instalacije - mapa 4 investitor: ministrstvo za zdravje Štefanova