4–ELEKTRIČNE INSTALACIJE IN ELEKTRIČNA OPREMA

številka projekta: 53/2009

1

4.1 NASLOVNA STRAN NAČRTA ARHITEKTURE

Po 44.členu Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur.l. RS 21/95) projekta ni dovoljeno spreminjati brez predhodnega soglasja projektanta.

MAPA 4–ELEKTRIČNE INSTALACIJE IN ELEKTRIČNA OPREMA

INVESTITOR MESTNA OBČINA MARIBOR ULICA HEROJA STANETA 1 MARIBOR

OBJEKT OBJEKT HLADILNICA V KC PEKARNA

LOKACIJA REKONSTRUKCIJA IN DOZIDAVA parc.št. 900/1, 900/3, ODSTRANITEV OBJEKTOV parc.št. 900/1, 900/4, 900/5 vse k.o. TABOR

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

PZI / PZR (PROJEKT ZA IZVEDBO / PROJEKT ZA RAZPIS)

ZA GRADNJO REKONSTRUKCIJA, DOZIDAVA IN ODSTRANITEV OBJEKTOV

PROJEKTANT ARHILAB.COM ANDREJ ŽIŽEK S.P. TOMŠIČEVA ULICA 30, 2000 MARIBOR T./F. 02-2513137, M. 041-402675

ODGOVORNI PROJEKTANT ELEKTRIČNIH INSTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME

Bojan Potočnik, inž.el. E-0356

ŠTEVILKA PROJEKTA ŠTEVILKA NAČRTA

53/2009 53/2009-E

KRAJ IN DATUM Maribor, JUNIJ 2011

številka projekta: 53/2009

2

4.2 KAZALO NAČRTA ELEKTRIČNIH INSTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME ELEKTRIČNE INSTALACIJE IN ELEKTRIČNA OPREMA št. načrta: 53//2009-E

Izdelalo projektantsko podjetje Arhilab.com, Andrej Žižek s.p., Maribor

4.1 NASLOVNA STRAN 4.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA 4.4 TEHNIČNO POROČILO 4.5 NAČRTI:

št.risbe / risba merilo

01 SITUACIJA - ELEKTROINSTALACIJE M1:500

02 TLORIS KLETI - RAZSVETLJAVA M1:100 03 TLORIS KLETI – MOČ, ŠIBKI TOK M1:100 04 TLORIS PRITLIČJA - RAZSVETLJAVA M1:100 05 TLORIS PRITLIČJA – MOČ. ŠIBKI TOK M1:100 06 TLORIS PRITLIČJA - OZVOČENJE M1:100 07 TLORIS MEDETAŽE - RAZSVETLJAVA M1:100 08 TLORIS MEDETAŽE – MOČ, ŠIBKI TOK M1:100 09 TLORIS NADSTROPJA - RAZSVETLJAVA M1:100 10 TLORIS NADSTROPJA – MOČ, ŠIBKI TOK M1:100 11 ENOPOLNA SHEMA – STIKALNI BLOK RG 12 ENOPOLNA SHEMA – STIKALNI BLOK RP-1 13 ENOPOLNA SHEMA – STIKALNI BLOK RP-2 14 ENOPOLNA SHEMA – STIKALNI BLOK RP-3 15 ENOPOLNA SHEMA – STIKALNI BLOK RK-1 16 ENOPOLNA SHEMA – STIKALNI BLOK RK-2 17 ENOPOLNA SHEMA – STIKALNI BLOK RN-1 18 ENOPOLNA SHEMA – STIKALNI BLOK RMN-1 19 SHEMA UNIVERZALNEGA OŽIČENJA 20 SHEMA OZVOČENJA 21 TLORIS STREHE - STRELOVOD M1:100 22 NAČRT FASADE - STRELOVOD M1:100 23 NAČRT FASADE - STRELOVOD M1:100

4.4 TEHNIČNO POROČILO

4 – Načrt električnih inštalacij in električne opreme

TEHNIČNO POROČILO 2

4.4.1 Tehnični opis s tehničnimi izračuni 2 4.4.1.1 Splošno 2 4.4.1.2 Elektroenergetsko napajanje objekta 2 4.4.1.3 RAZSVETLJAVA 3 4.4.1.4 Varnostna razsvetljava 4 4.4.1.5 PRIKLJUČKI MALE MOČI 5 4.4.1.6 Stikalni bloki 6 4.4.1.7 Električne instalacije strojnih naprav 6 4.4.1.8 Protipožarne pregrade 7 4.4.1.9 ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM 8 4.4.1.10 Prenapetostna zaščita, izenačitev potencialov 9 4.4.1.11 Strelovod, ozemljitve 10 4.4.1.12 Tehnični izračunI 17 4.4.1.13 Izračun razsvetljave 19 4.4.1.14 Sistem ožičenja za telekomunikacije 19

Objekt: Poslovni objekt HLADILNICA – PZI 2/21 Datum: Junij 2011

TEHNIČNO POROČILO

4.4.1 TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI

4.4.1.1 SPLOŠNO

Naročnik Mestna občina Maribor, ulica heroja Stanteta 1 Maribor, namerava zgraditi objekt POSLOVNI OBJEKT – HLADILNICA in UREDITEV ODPRTIH POVRŠIN V KC PEKARNA V Mariboru. Načrt obravnava električne inštalacije in električno opremo za celotni objekt in sicer:

- razsvetljavo, - razvod moči, - telekomunikacije, - izenačitve potencialov, - strelovodno instalacijo.

Novo predvideni objekt POSLOVNI OBJEKT – HLADILNICA in UREDITEV ODPRTIH POVRŠIN V KC PEKARNA bo zgrajen na parcelah št.: . 900/9, 900/10, 900/1 k.o. TABOR . Za navedeno je potrebno izdelazi načrte v fazi projekta za izvedbo - PZI na podlagi Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v zgradbah (UL RS 41/2009), Pravilnika o zaščiti stavb pred delovanjem strele (UL RS 28/2009 in pripadajočih Tehničnih smernicah : TSG-1-001:2007 (Požarna varnost v stavbah), TSG-N-002:2009 (Nizkonapetostne električne inštalacije), TSG-N-003:2009 (Zaščita pred delovanjem strele). Predhodno izdelana dokumentacija:

- ARHILAB d.o.o., Tomšičeva ulica 30, 2000 Maribor, Načrt arhitekture št 53/PZI/2009-ARH, z dne: maj 2011:

4.4.1.2 ELEKTROENERGETSKO NAPAJANJE OBJEKTA

V skladu s projektnimi pogoji se bo poslovni objekt Gustaf napajal iz obstoječe transformatorske postaje 10-20/0,4kV TP Pekarna, preko novega NN priključka. V objektu je uporabljen TN-S sistem napajanja in ozemljitve električnega sistema. To pomeni:

- zaščitni vodnik PE poteka ločeno od nevtralnega vodnika N - izpostavljeni prevodni deli so povezani z zaščitnim vodnikom

Elektroenergetski podatki objekta so: konična moč Sk = 288 kW faktor delavnosti cos = 0, 95 konični tok Ik = 416 A Za navedeno priključno moč je potrebna jakost omejevalnika toka 3 x 500 A.


Pogoji za ureditev in lokacijo odjemno–merilnega mesta bodo določeni v skladu z zahtevami iz soglasja za priključitev. Predvidene so polindirektne meritve električne energije za glavni del objekta in direktne meritve za režijski del objeta. Priključno mesto bo izvedeno v kabelski priključni merilni omari KPMO v kleti objekta. V istem stikalnem bloku bo nameščeno: odjemno zaščitno stikalo (s pretokovno in kratkostično zaščito), tokovni merilni transformatorji (3x) 500/5A, 10VA, n>5, polindirektna distribucijska meritev porabe el. energije, direktna distribucijska meritev porabe el. energije ter odcepna varovalčna stikala. 4.4.1.3 RAZSVETLJAVA

V načrtu so upoštevane zahteve iz Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES, UL RS 93/2008. Člen 21.določa, da se mora v stopniščih, hodnikih, kleteh in pomožnih prostorih uporabiti senzorje za vklop in izklop razsvetljave. Pri načrtovanju osvetljenosti so upoštevani minimalni pogoji v Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (UL RS št.89/99), priporočila SDR (slovensko društvo za razsvetljavo) in standard SIST EN 12464-1:2004, svetloba in razsvetljava na delovnem mestu. Izračun osvetljenosti prostorov je narejen po metodi svetlobnega izkoristka: V okviru razsvetljave projekt obravnava:

- splošno razsvetljavo, - scensko razsvetljavo, - varnostno razsvetljavo (pomožno in zasilno).

Nivo srednje horizontalne osvetljenosti, merjeno na višini 0,8 m od tal, je v skladu z veljavnimi predpisi, priporočili in standardi. Svetilke splošne razsvetljave bodo opremljene z energijsko varčnimi sijalkami in fluorescentnimi svetlobnimi cevmi T16. Svetilke so predvidene z notranjim dizajnom prostorov za fazo projekta PGD, za fazo projekta PZI bodo svetilke določene s strani arhitekta notranje opreme. Svetilke bodo razvrščena po prostoru tako, da je dosežen predpisan nivo osvetljenosti glede na namembnost prostora in na notranjo postavitev opreme, kar je razvidno iz tlorisov. V vseh etažah je predviden tehnični strop, za katerega je prilagojena tehnična fluorescentna svetilka z rastrom. V sanitarijah in pomožnih prostorih bodo uporabljene svetilke dowlight. Krmiljenje razsvetljave bo izvedeno centralno iz sikalnih tablojev in lokalno s stikali katera se dogradijo glede na namembnost prostorov in racionalno osvetlitve prostorov. Svetilke po pohodnih poteh se bodo prižigale preko tipkal in impulznih relejev. Krmiljenje razsvetljave po pisarnah bo izvedeno preko stikal lokalno, s stikali ob vratih pri vhodu v pisarno. V okviru splošne razsvetljave je zajeta tudi dekorativna in zunanja razsvetljava, vse po zahtevah arhitekta.


Izračuni Svetlobno tehnični izračun: so izdelani na bazi izračuna srednje horizontalne osvetljenosti. Izračun srednje horizontalne osvetljenosti je izdelan po metodi srednjega svetlobnega toka za katerega velja naslednja osnovna enačba:

fi = E S

f

fi = svetlobni tok (Lm) E = srednja horizontalna osvetljenost (lx) S = površina prostora (m²) ɳ= izkoristek razsvetljave f = faktor zapraševanja in stanja Kontrolni rezultati izračunov pokažejo, da srednja osvetljenost prostorov dosega nivo predviden s pozitivno veljavnimi standardi in priporočili, oziroma jih v nekaterih prostorih presega. 4.4.1.4 VARNOSTNA RAZSVETLJAVA

Na osnovi zahtev iz požarnega elaborata in pripadajoče regulative (ISO-IEC, EN) bo objekt opremljen z varnostno razsvetljavo, ki mora izpolnjevati zahteve, ki izhajajo iz požarnega elaborata. Varnostna razsvetljava se deli na: - razsvetljavo poti umika, ki nam zagotavlja vidljivost poti umika, kaže smer in omogoča

najti in uporabiti protipožarno in varnostno opremo vzdolž poti umika, - protipanično razsvetljavo, ki zmanjšuje možnost nastanka panike v prostoru in omogoča

varno gibanje ljudi iz prostora na pot umika. Izvedena bo s svetilkami za zasilno razsvetljavo, ki morajo osvetliti evakuacijsko pot z min. 1 luxom v času ene ure. V vseh prostorih so predvidene samostojne varnostne svetilke z vgrajenim rezervnim virom napajanja. Na evakuacijskih poteh so predvideni znaki (piktogrami) za označitev smeri umika in vrat na poti umika. Znaki morajo biti v skladu s SIST 1013. Svetila z znakom smer izhoda morajo biti nameščena tako, da s smerjo izhoda tvorijo pravi kot. Svetila z znakom izhodna vrata pa morajo biti nameščena v simetrali vrat nad vrati. Oddaljenost opazovalec-znak se določi po: L = Z * h (m), kje je L = maksimalna razdalja opazovalec-znak (m), Z = faktor osvetljenosti znaka, 100 za znake z zunanjo osvetljitvijo in 200 za svetleče znake-notranja osvetlitev, h = krajša stranica znaka v metrih.


Vklop svetil v lokalno pripravnem stiku je samodejni ob izpadu omrežne napetosti. Svetila svetijo do povratka omrežne napetosti znotraj časa ene ure. Svetila v lokalno trajnem stiku svetijo trajno, tudi v času prisotnosti omrežne napetosti. Za preizkus delovanja zasilne razsvetljave so v stikalnih blokih predvidena posebna stikala. Instalacijski odklopniki za napajanje razsvetljave in stikala za preizkus razsvetljave bodo barvno ločena od ostalih (rdeče). Pri namestitvi svetilk za varnostno razsvetljavo mora biti doseženo sledeče:

Evakuacijske poti morajo biti osvetljene minimalno 1,0 lux na višini tal v smeri osi evakuacijskih poti;

Ob mestih s postavljeno opremo za gašenje mora biti zagotovljen nivo osvetlitve 5,0 luxov na tleh.

Varnostna razsvetljava sodi med aktivno požarno zaščito. Po zaključenih delih in preizkusu delovanja je potrebno opraviti pregled s strani pooblaščene osebe-inštitucije in pridobiti pozitivno mnenje o izvedenem. 4.4.1.5 PRIKLJUČKI MALE MOČI

V okviru razvoda male moči so zajete vtičnice za napajanje tehnoloških porabnikov na delovnih mestih (osebni računalniki, tiskalniki itd.). Vtičnice so predvidene na zidnih instalacijskih kanalih ter podometno. Navedene namestitve so izvedene po zahtevah arhitekture. Električne instalacije bodo izvedene na naslednje načine: - Priključki do potrošnikov tehnologije (klimat, dvigala…) bodo izvedeni s kabli, položenimi

na kabelskih lestvah vertikalno, kabelskih policah horizontalno, ter delno podometno v zaščitnih ceveh.

- V pisarnah, pomožnih prostorih,… bodo instalacije za vtičnice položene v instalacijskih

ceveh v stenah in stebrih (detajl arhitekta) ter na kabelskih policah nad spuščenim stropom.

Instalacija za enofazne vtičnice in ostale porabnike v pisarnah, pomožnih prostorih,… se izvedejo s kabli NYM 3x2.5mm2 in NYM 5x2.5 mm2 v izoliranih samogasnih ceveh podometno in PVC kanalih nadometno, ter talnih inštalacijskih kanalih. Večji električni porabniki npr. razvod električne energije se izvede s kablom NYY-J , položenim delno na kabelskih policah, delno pa v izoliranih ceveh nadometno. Ostali kabli se polagajo: - vertikalno po kabelskih lestvah, - horizontalno po kabelskih policah,


- v gibljive instalacijske cevi (podometno v opečne oz. suhomontažne gips stene. Delno uvlačijo v zaščitne P. N. cevi na patentnih skobah ali v ustrezne PVC kvadro instalacijske kanale. Vsi kabelski izvodi morajo biti označeni z oznakami iz shem. Oznake morajo biti trajne in dobro vidne. Oznake se namestijo najmanj v stikalnem bloku ali izhodu iz bloka in pri porabniku. V načrtu so ob kabelskih trasah elektroinstalacij predvidene še trase za telekomunikacije. Trase telekomunikacij so predvidene s kabelskimi koriti (horizontalno in vertikalno) z obveznim pokrovom. 4.4.1.6 STIKALNI BLOKI

Predvideni stikalni bloki bodo izdelani kot prostostoječe in dozidne omare izdelane iz kvalitetne pločevine, antikorozijsko zaščiteni in opleskani s končnim lak opleskom. Elektrooprema v stikalnih blokih bo smiselno razporejena in označena z oznakami iz shem. Oznake bodo trajne in dobro vidne. Ožičenje bo izvedeno s finožičnimi vodniki, zaključenimi z ustreznimi končnicami, položeni v instalacijske kanale. Stikalni bloki bodo nameščeni v posebne gradbeno pripravljene niše ali posebne prostore. Stopnja zaščite IP 43. Namestitev stikalnih blokov in energetski razvod sta razvidna iz ustreznih risb – tlorisov. 4.4.1.7 ELEKTRIČNE INSTALACIJE STROJNIH NAPRAV

V skladu s projektom strojnih naprav so predvidene električne instalacije za naslednje naprave:

a. klimatske naprave, b. toplotno podpostajo, c. ventilatorji ter prezračevanja

a. klimatske naprave V projektu strojnih instalacij so predvidene 3 klimatske naprave. Vse se bodo napajale s kabli tipa NYY iz bližnjih stikalnih blokov. Preseki dovodnega kabla in število žil je razvidno iz projekta. Dovodni kabli za klimate bodo položeni po kabelskih lestvah in kabelskih policah na celotni trasi. Na strehi objekta so predvidene vročecinkane kabelske police s pokrovi. Izvedba instalacij klimata ni predmet tega projekta, ampak dobavitelj klimata poskrbi za vsa potrebna ožičenja, priklope in zagon klimata. V sklopu prezračevanja so predvidene požarne lopute, ki so preko vhodnih modulov vezane na centralo za javljanje požara. Tako bo zaprtje požarnih loput direktno signalizirano na centrali za AJP. V primeru zaprtja katerekoli lopute se bo klimatska naprava, ki ji lopute pripadajo izklopila.


b. toplotna podpostaja Nameščena je v tehničnem prostoru v kleti. sestavljena je iz kompaktne toplotne postaje za primar, ki ima izvedeno kompletno ožičenje in svoj stikalni blok, ki ima v projektu električnih inštalacij predviden stikalni blok, iz katerega se preko regulatorjev krmilijo črpalke in mešalni ventili za vse veje objekta. Celotno ožičenje sekundarnega dela toplotne črpalke izvede izvajalec električnih inštalacij. 4.4.1.8 PROTIPOŽARNE PREGRADE

Na prebojih med posameznimi požarnimi sektorji, skozi katere potekajo kabelske trase je potrebno položiti protipožarne pregrade. Na večjih prebojih se le-te položijo z ekspanzijskimi blazinicami, na manjših prebojih pa v obliki protipožarne mase. Protipožarne pregrade morajo biti v isti ognjeodpornosti kot protipožarna stena v kateri je preboj. Polaganje mase je potrebo v celoti izvesti po navodilih proizvajalca le-te, pregrade pa posebej označiti. Polaganje izvaja le ustrezno usposobljena oseba. Uporabljeni materiali pa morajo biti opremljeni z ustreznimi certifikati oz. a-testi. Protipožarne pregrade sodijo med aktivno požarno zaščito. Po zaključenem polaganju je potrebno opraviti pregled s strani pooblaščene osebe-inštitucije in pridobiti pozitivno mnenje o izvedenem. Ognje odporne pregrade se izvajajo z različnimi materiali: požarno zaščitne blazinice katere so vgrajene v odprtine pregrad-zidove in stropove. Blazinice so narejene iz metalizirane steklene tkanine in polnjene z sipkimi ekspandirajočimi in toplotno izolativnimi snovmi. Pri povišani temperaturi (200C) se volumen blazinic prične povečevati do ca. 50%, s čem se dodatno zatesni odprtina- preboj. Ponilo blazinice med požarom ostane kompaktno in se ninimalno vsipa iz blazinice. Z blazinicami se doseže požarna odpornost 60 ali 120 minut. Blazinice se v odprtino polagajo tako da so rege v zaporednih slojih medsebojno zamaknjene (kot pri zidanju z opeko). Pri več slojnem polaganju kablov posamezne plasti ločimo z vmesnimi blazinicani. Če to ni možno med kable se stisne zaščitni kit PK EXPAN v globino 10 cm. , okoli kablov pa se naložijo blazinice. Blazinice se v preboj zlagajo tako da daljša stranica blazinice poteka paralelno s kabli. Pri zatesnitvi vertikalnih prebojev je potrebno pod preboj namestiti nerjavečo mrežo (RF 2,5x7mm). Pri prebojih večjih od 30 cm. tudi valjenec (FeZn 25x4mm), na vsakih 20 cm. Prednost blazinic je v tem, da pri eventualnem dodajanju kablov blazinice odstranimo in po položitvi kablov ponovno zložimo. Požarno zaščitni kit je uporabljen pri zaščiti manjših prebojev (20x20cm) in pri dodatni obdelavi snopa kablov zaščitenih z požarno zaščitnimi blazinicami. Kit se enostavno stisne v preboj. Pri tem je potrebno paziti, da je odprtina popolnoma


zatesnjena. Pri vnesenem kitu, v preboj, ne sme biti zračnih žepov. Pri obdelavi vertikalnega preboja pa je prvo potrebno spodnji stran preboja zapolniti z kamnito volno. Da dosežemo deklarirano požarno odpornost je potrebno nanesti kit v plasti minimalno 10 cm. Pri zaščiti prebojev z kitom skozi zaščiteni preboj ni možno dodatno polaganje kablov. 4.4.1.9 ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM

Zaščito pred električnim udarom obravnava standard SIST HD 384.4.41. TN-S sistem Sistem napajanja je TN-S. Zaščita pred neposrednim dotikom je izvedena z izoliranjem vodnikov in s postavitvijo elementov električne instalacije v ohišja. Zaščita pred posrednim dotikom ob kratkem stiku med faznim vodnikom in zaščitnim vodnikom ali izpostavljenimi prevodnimi deli, povezanimi z zaščitnim vodnikom, je izvedena s samodejnim odklopom napajanja, ki izklopi okvarjeni del instalacije v predpisanem času. Ta čas je 5 sek oziroma 0.2-0.4 sek. Izvedena je z zaščitnimi napravami pred prevelikim tokom ( varovalke, instalacijski odklopniki, zaščitna stikala itd.). Kot dodaten zaščitni ukrep so v kopalnicah, napravah za gretje žlebov in ramp uporabljene naprave za diferenčno tokovno zaščito. Uspešno delovanje zaščite je zagotovljeno s kratkostično zanko tako majhne impedance, da lahko ob okvari steče kratkostični tok, večji od toka pri katerem deluje zaščita v predpisanem času : Uo Uo Ia <= ------ = -----------------------------

Zs ( R2 + X2 ) kjer pomeni: Ia tok delovanja zaščite v predpisanem času ( A ) Uo fazna napetost ( V ) Zs impedanca celotne kratkostične zanke ( ) R celotna ohmska upornost kratkostične zanke ( ) X celotna reaktanca kratkostične zanke ( ) El.omare so s stopnjo zaščite IP 43 in je pri zaprtih vratih slučajen dotik z deli pod napetostjo nemogoč. Najdaljši odklopni čas v omrežju TN za končne tokokroge, ki napajajo vtičnice ali prenosne ročne aparate I. razreda, ki se med uporabo premikajo ročno:

Uo (V) t (s) od 50 do 120 0.8 od 121 do 230 0.4 od 231 do 400 0.2 nad 400, Ex 0.1


4.4.1.10 PRENAPETOSTNA ZAŠČITA, IZENAČITEV POTENCIALOV

Za zaščito pred posrednimi vplivi atmosferskega praznjenja oz. katerega koli vzroka pojava prenapetosti so porabniki zaščiteni z odvodniki prenapetosti in sicer: - na zbiralkah v PMO z odvodnikom prenapetosti skupine B-70 kA, 1,6 kV (PROTECT BR 275, Iskra ali podobno), - na zbiralkah posameznega etažnega stikalnega bloka s prenapetostnimi odvodniki skupine C -10 kA, 1,6 kV (PROTEC 30 g, Iskra ali ustrezno). Odvodnike prenapetosti razreda D (5 kA, 1,5 kV) predvidi uporabnik sam (v parapetnem kanalu) ob posamezni vtičnici z ozirom na pomembnost opreme delovnega mesta. V objektu je predviden sistem izenačitve potencialov preko glavne omarice za izenačitve potencialov (G. O. I. P) nameščen v tehničnem prostoru v 1.kleti ob glavnem NN stikalnem bloku. Na zbiralko omarice G: O. I. P. je potrebno vezati: - temeljno ozemljilo objekta z vročepocinkanim jeklenim valjancem FeZn 25 x 4 mm, - vse tuje prevodne dele, kabelske trase, vodovod s premostitvijo ure s kablom P/Y-1x16 mm2, - PE oziroma PEN zbiralko glavnega razvodnega stikalnega bloka SB-NN. Iz posameznih etažnih R. I. P. omarice povežemo na zbiralko vse tuje prevodne dele (parapetni kanali, vsi cevovodi, kanali prezračevanja, kabelske trase, okvirji montažnih sten, armaturno etažnih plošč, notranje dele alu-fasadnih elementov) z vodnikom P/Y-1x4 mm2 in PE zbiralko pripadajočega etažnega stikalnega bloka z ustreznim vodnikom (P/Y preseka 35 mm2 ali ½ preseka faznega vodnika). V omarici G. O. I. P. morajo vsi odvodi biti označeni z oznako mesta priključka. Glavna izenačitev potenciala Za osnovno izenačitev potencialov v objektu je uporabljena glavna ozemljitvena zbiralnica, ki je nameščena v omari GIP. Nanjo je povezano naslednje : glavni zaščitni vodnik PE glavni ozemljitveni vodnik glavni vodnik za izenačevanje potenciala, ki povezuje glavne cevi vodovoda, plina,

centralne kurjave, kanalizacije in druge kovinske elemente objekta strelovodne inštalacije Glavni ozemljitveni vod povezuje glavno ozemljitveno zbiralnico z ozemljilom objekta, ki je izvedena kot skupna zaščitna, obratovalna in strelovodna ozemljitev. Prerez glavnega vodnika za izenačitev potencialov ustreza določilom iz standarda SIST HD 384.5.54 prerez ne sme biti manjši od polovice prereza največjega zaščitnega vodnika v instalaciji,

vendar najmanj 6 mm2 prerez je lahko omejen, če je vodnik bakren


prerez faznega vodnika (mm2) min. prerez zaščitnega vodnika (mm2) ozemljitveni sistem S 10 S 10

S 10

Sistem IT z izklopom pri pojavu prve okvare

S 16 16 S 35 S 35

S 16 S/2

Ostali sistemi

Dopolnilna izenačitev potenciala V vlažnih prostorih, strojnicah, je urejena dopolnilna izenačitev potencialov. V takih prostorih so IP omarice s Cu zbiralnico. Z zbiralnico so povezane vse kovinske mase v prostoru. Spoji s prirobnicami so premoščeni in galvansko povezani. Prerezi dodatnih vodnikov za izenačitev potenciala zadoščajo naslednjim zahtevam : če povezujejo dva prevodna dela ne smejo biti manjši od prereza najmanjšega zaščitnega

vodnika vezanega na te prevodne dele, če vodnik povezuje prevodni del in nek tuj prevodni del ne sme biti njegov prerez manjši od

polovice prereza zaščitnega vodnika vezanega na ta prevodni del. Prerez dodatnega vodnika za izenačitev potencialov izpolnjuje določila po standardu SIST HD 384.5.54, SIST IEC 60364-7-701. 4.4.1.11 STRELOVOD, OZEMLJITVE

Splošno Strelovodna inštalacija mora biti izvedena v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred strelo (Ur.l. RS 28/09), tehnično smernico TSG-N-003:2009 ter standardi SIST EN 62305, SIST EN 50164. Strelovodna inštalacija se sestoji iz lovilnega dela, odvodov, zemljevodov in ozemljila. Lovilni del predstavlja položena Cu žica Ф8 mm. Glavni odvodi so predvideni z Cu žico Ф8 mm in potekajo preko žlebnih sponk do merilnih stikov. Merilni stiki se izvejo z merilnimi sponkami 58x58 mm po standardu SIST EN 50164 in detajlih proizvajalca. Odvodni vodniki se izvedejo na fasadi objekta ali po betonskem stebru. Na strehi je obvezno uporabiti originalne plastične nosilce, ki so varjeni na mehko PVC streho, oziroma nosilci morajo biti prilagojeni tipu strešne kritine. Izbira primerne zaščite pred delovanjem strele temelji na izbiri zašćitnega nivoja. Za vsak zaščitni nivo so definirani največji in najmanjši parametri toka strele, prikazani v tabeli 1, Tehnične smernice TSG-N-003:2009, oziroma tabeli 5 v SIST EN 63305-1. Vzroki poškodb, vrste poškodb in vrste izgub glede na točko udara strele so prikazani v tabeli 2, Tehnične smernice TSG-N-003:2009. S pomočjo programa SIRAC (Simplified IEC Risk Assesment Calculator), ki je priloga k SIST EN 62305-2:2006 je izračunan skupni riziko, ki mora biti manjši od dopustenga (tolerančnega) RT. Pri tem so upoštevani vsi tehnični in ekonomski učinki različnih zaščitnih ukrepov po standardu SIST EN 62305-2. Pri izračunu je upoštevana največja gostota strel, podana v prilogi 2 Pravilnika o zaščiti stavb pred delovanjem strele. Za zaščito pred udarom strele je na podlagi izračuna rizika in podatkov iz Tehnične smernice TSG-N-003:2009, uporabljen neizoliran sistem zaščitnega nivoja II.


Sistem zaščite pred delovanjem strele v nadaljevanju LPS (Lihtening Protection System) je sestavni del objekta in mora biti združljiv, ter smiselno povezan z vsemi drugimi napravami in napeljavami v objektu. Za vsak objekt je potrebno najprej izvesti vrednotenje rizika, na osnovi katerega se za posamezni objekt določi zaščitni nivo zaščite pred delovanjem strele v nadaljevanju LPL (Lihtening Protection Level). LPS mora biti izveden tako, da lahko odvede razelektritev v zemljo brez škodljivih posledic in da pri tem ne pride do poškodb živih bitij ter strukture in konstrukcije objekta, električnih preskokov in hkrati iskrenj. Vrsta in namestitev LPS morata biti ustrezno izbrana že med načrtovanjem novih objektov, da se čim bolj izkoristijo njihovi električni prevodni deli in da se z najmanjšimi stroški izdela učinkovit LPS, ki se tudi estetsko vključuje v objekt in okolico. Tehnične lastnosti LPS morajo med uporabo objekta zagotavljati vse načrtovane zahteve, upoštevajoč primerno vzdrževanje, skladno s smernico TSG-N-003:2009. Glede na položaj v objektih je LPS sestavljen iz zunanjega in notranjega LPS. V posameznih primerih, kadar ni potreben zunanji LPS, je potrebno izdelati samo notranji LPS. Vrednotenje rizikov Investitor Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor, namerava zgraditi poslovni objekt Objekt se sestoji iz kleti, pritličja in nadstropja, dimenzij cca 43mx20m. Objekt se nahaja na parcelah 900/9, 900/10, 900/1 k.o. Tabor Maribor. Z vrednotenjem rizikov je potrebno določiti ustrezen nivo zaščite objekta. Riziko

Riziko je vrednost povprečnih in verjetnih letnih izgub. Za vsako vrste škode je za objekt in oskrbovalne vode značilna vrednost. Riziki, ki se ovrednotijo za objekt so: R1 : riziko izgube človeškega življenja R2 : riziko izgube javne oskrbe R4 : riziko gospodarskih vrednosti Riziki, ki se ovrednotijo za oskrbovalne vode: R1 : riziko izgube javne oskrbe(voda,elektrika) R2 : riziko izgube gospodarske vrednosti (prekinitev delovanja) Rizične komponente

Vsak riziko je vsota posameznih rizičnih komponent, Ob izračunu rizika se posamične komponente seštevajo glede na vzroke in vrste škod ter vrste izgub.


- upoštevajoč udare neposredno v objekt - upoštevajoč udare v bližini objekta - upoštevajoč udar v oskrbovalne vode objekta Vrednotenje rizikov

Odločitev o izbiri zaščitnega nivoja stavb za zaščito pred delovanjem strele se izvede skladno s standardom SIST EN 62305-1 in SIST EN 62305-2. Postopek vrednotenja rizikov in ovrednotenja stroškov izvedbe zaščite poteka v naslednjem zaporedju: - zbiranje podatkov o stavbi, ki jo je potrebno zaščititi - ugotovitev vseh vrst možne škode na objektu in oskrbovalnih povezavah - ocenjevanje rizika za vse vrste škode - ocenjevanje potrebe po zaščiti pred strelo s primerjavo posameznih rizikov s tolerančnim rizikom RT - ovrednotenje stroškov izvedbe zaščite pred strelo glede na stroške brez zaščitnih ukrepov Vrednotenje rizičnih komponent

V obravnavo rizičnih komponent sodijo: - sam objekt - napeljave v objektu - vsebina v objektu - osebe v objektu in tiste osebe, ki so oddaljene 3m od zunanjosti objekta - okolica objekta, ki je lahko ogrožena - povezovalni telekominikacijski vodi s sosednjimi objekti - električni razdelilniki in energetske povezave - električne in elektronske naprave (stikala, pretokovne zaščitne naprave, števci električne energije, nadzorni sistemi, varnostni sistemi, itd.)

Tolerančni riziko RT

Tolerančni riziko določa največjo vrednost sprejemljivega rizika ščitenega objekta. Tolerančni riziko je za nekatere vrste izgub splošno ovrednoten in prikazan v tabeli 1.

Vrsta izgube RT/leto

Izguba človeškega življenja ali trajne poškodbe 10-5

Izguba oskrbovalnih sistemov namenjenih ljudem 10-3

Izguba kulturnih dobrin 10-3

Tabela 1: Tolerančni (še sprejemljiv riziko) RT


Vrednotenje rizikov za poslovno stavbo

Specifičen postopek vrednotenja rizikov poteka skladno s standardom SIST EN 62305 -1 in SIST EN 62305 -2. DIMENZIJE OBJEKTA VPLIVI OKOLICE dolžina objekta 43 m lokacijski faktor objekt je obdan z enako

visokimi ali manjšimi objekti

in drevesi širina objekta 20m faktor okolice mestno višina strehe 10-15m število nevihtnih dni na leto 32 dni površina 2.200m2 gostota udarov strele 3,2 strel/km2

LASTNOSTI OBJEKTA UKREPI ZAŠČITE riziko fizične poškodbe objekta

nizek zaščitni razred LPS IV

zaščita objekta dobra protipožarna zaščita Eden od naslednjih

ukrepov: gasilni aparati,

inštalacije za ročno

gašenje, inštalacije za

ročno alarmiranje požara,

hidranti, požarne stene,

požarne stopnice notranje ožičenje brez opleta prenapetostna zaščita SPD IEC 62305-4 NAPAJANJE Z ELE. ENERGIJO DRUGI NADZEMNI VODI tip napajanja objekta zemeljski

kabel število nadzemnih kablov 0

tip zunanjega kabla brez opleta tip zunanjih kablov brez opleta SN/NN TRAFO ni DRUGI PODZEMNI VODI štev. drugih podzemnih vodov 1 tip zunanjih kablov brez opleta VRSTA IZGUBE: TIP 1-IZGUBA ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA posebno tveganje za življenje povprečna stopnja panike izguba življenja zaradi požara industrijske in poslovne zgradbe, šole izguba življenja zaradi prenapetosti ni relevantno TIP 2-IZGUBA OSKRBOVALNIH SISTEMOV NAMENJENIH LJUDEM

izguba oskrbe zaradi požara ni oskrbovalnih sistemov izguba oskrbe zaradi prenapetosti ni oskrbovalnih sistemov TIP 3-IZGUBA KULTURNIH DOBRIN izguba kulturnih dobrin zaradi požara nima vpliva


TIP 4-EKONOMSKE IZGUBE posebne ekonomske izgube ni tveganja ekonomske izgube zaradi požara komercialne zadeve ekonomske izgube zaradi prenapetosti industrijske, komercialne izgube izguba zaradi napetosti koraka in dotika(živali) ni tveganja tolerančni riziko ekonomskih izgub 1 in 1.000 TOLERANČNI

RIZIKO RT RIZIKO DIREKTNEGA UDARA

RIZIKO INDIREKTNEGA UDARA

IZRAČUNAN RIZIKO

Izguba človeškega življenja

1.00E-05 1.88E-06 5.07E-07 2.39E-06

Izguba oskrbovalnih sistemov

1.00E-03 0.00E-00 0.00E-00 0.00E-00

Izguba kulturnih dobrin

1.00E-03 0.00E-00 0.00E-00 0.00E-00

Ekonomske izgube 1.00E-03 2.32E-05 4.19E-04 4.34E-04

Tabela 2: izračun rizika Iz izračunov ugotovimo, da pri izvedbi strelovodne zaščite LPS v zaščitnem razredu IV in pri izvedbi prenapetostne zaščite SPD IEC 62305-4 dosežemo, da so izračunani riziki R po vseh štirih vrstah izgube manjši od tolerančnih rizikov RT. Glej tabelo 2: izračun rizika. Izvedba strelovodne napeljave

.Lovilni sistem Predvidena je izvedba lovilnega sistema z Cu žico Φ8 mm kot lovilnim vodom, ki se položi po ravni strehi na ustreznih noslicih. Okrog dimnikov, strojnih elementov (klimati, ventilatorji) in ostalih izstopajočih delov na strehi se prav tako položi Cu žica in poveže na lovilni vod. Lovilni vod se poveže na glavne odvode. Strelovodni lovilci morajo biti izvedeni tako, da je izvedena zaščita po principu kotaleče krogle polmera 60m, kar ustreza IV zaščitnemu nivoju. Odvodni sistem Strelovodni odvodi odvajajo tok strele od točke udara do zemlje in omogočajo: - več paralelnih poti - minimalno dolžino paralelnih poti - izenačitev potencialov s prevodnimi deli objekta Razdalje med navpičnimi odvodi in posameznimi horizontalnimi krožnimi povezavami so prikazane v tabeli spodaj:

VRSTE LPS RAZDALE MED ODVODI (m) I 10 II 10 III 15 IV 20-izračunana 15

Kot odvodi se uporabi Cu žico fi 8 mm. Položena bo nadometno. Na odvodih v je potrebno namestiti merilne stike. Kot odvode lahko uporabimo armaturo betonske konstrukcije pod pogoji:


- minimalni premer armature 10 mm, mehko jeklo, - zagotovljen dober stik med posameznimi armaturami po celotni višini objekta (lista meritev), - armatura posebej označena. Odtoke meteornih vod, če so le-ti iz kovine, se obravnava kot pomožne odvode.

Zemljevodi so predvideni z valjancem Fe/Zn 25x4 mm in povezujejo odvode z ozemljilom objekta. Ozemljilo strelovodne ozemljitve bo izvedeo s pocinkanim valjancem FeZn 25x4mm položenim v izkopan rov okrog objekta na globini 0,6m in razdalji min 1m od objekta. Iz ozemljila strelovodne ozemljitve bodo izvedeni izvodi za glavne odvode. Iz ozemljila bo izvedena povezava do glavne zbiralnice za izravnavo potencialov. Zunanje kovinske mase: Vse zunanje kovinske mase na objektu, katerih dolžina je 2 ali več metrov, ter površina večja kot 2m2, je potrebno povezati na strelovodno instalacijo. V danem primeru je to kovinska fasada objekta.

Na ozemljilo je potrebno vezati vse kovinske mase v oddaljenosti manjši od 3 m, če je možno pa tudi tiste v oddaljenosti do 20m. Spoji med ozemljilom in odvodi je zaščititi in zaliti z bitumnom. Predvideni so stiki strelovodnega ozemljila na kovinske odtočne cevi, razdelilnik tople in hladne vode v kotlovnici, cevi prezračevalnega sistema objekta, združeno ozemljilo transformatorske postaje, ozemljilo kandelabrov zunanje razsvetljave, Ozemljitveni sistem Pri razpršitvi toka strele v zemljo se zmanjšujejo prenapetosti s primernim razporejanjem ozemljil. V splošnem je nizka ozemljilna upornost manjša od 10 Ω, najprimernejša. V našem primeru imamo notranji sistem SPD izveden s prenapetostnimi odvodniki na vseh vstopajočih električnih vodnikih v objekt v skladu s SIST EN 62305-4. Glede na navedeno mora biti ozemljilna upornost Roz=< 5 Ω. Za ozemljilo je predviden trak FeZn 25x4mm. Ozemljilo se položi v zemljo kot krožno ozemljilo v razdalji 1m okrog objekta v zemlji 0.6m globoko. V temeljih je potrebno povezati na ozemljilo vse večje kovinske mase v kleti. Na ozemljilo se vežejo tudi glavna zbiralka za izenačitev potenciala, kakor tudi razdelilniki elektro, telekom, catv. Ozemljitev se poveže tudi s sosednimi ozemljili obstoječih objektov v bližini. Upornost tračnega ozemljila izračunamo po sledeči formuli:

Rtoz =xl

x ln( 5,02

dx

l)=

12014,3200

x x ln( 5,004,0

1202x

x)= 4,98 Ω

Kjer pomeni: ρ specifična upornost zemlje, vzamemo vrednost 200 Ωm l dolžina ozemljila Rf 30x3,5mm, vzamamo dolžino 120 d širina tračnega ozemljila 0,04 m


Preprečevanje iskrenj in prebojev Pri prevajanju toka strele od lovilne mreže, preko odvodov v ozemljilni sistem, lahko pride do nevarnega iskrenja in prebojev med: -kovinskimi konstrukcijami -notranjimi povezavami raznih napeljav -zunanjimi prevodnimi deli in povezavami objekta z okolico Iskrenje je nevarno za nastanek požarov in uničenje naprav. Nevarno iskrenje preprečimo z: -izenačitvijo potencialov -električno izolacijo V tem načrtu je nevarno iskrenje preprečeno z galvansko povezavo vseh kovinskih mas in s povezavo na ozemljilni sistem. Ločilna razdalja med kovinskimi deli in LPS Električna izolacija med lovilno mrežo, odvodi in kovinskimi deli se lahko v danih primerih doseže z vzpostavitvijo ločilne razdalje med kovinskimi deli v objektu in sistemom LPS. Ločilna razdalja mora biti večja kot varnostna razdalja »s« in sicer:

S =ki lkm

kc

kjer so ki koeficient odvisen od izbrane vrste LPS ( za III in IV je 0,04) kc koeficient odvisen od toka strele, ki teče po odvodu( od 1 do 1/številom odvodov) km koeficient odvisen od električnega izolacijskega materiala(zrak=1, beton,opeka=0,5) l koeficient dolžine vodnika LPS na katerem je potrebno ločilno razdaljo vzpostaviti do najbljižje točke izenačitve potenciala Zaščita pred napetostjo dotika Pri odvajanju toka strele v zemljo, lahko zunaj objekta nastanejo previsoke napetosti dotika. Te nevarnosti zmanjšujemo na sprejemljivo raven če je:

- verjetnost gibanja oseb ali njihovo zadrževanje v bližini odvodov zelo majhna - naravni sistem kovinskih mas sestavljen iz številnih povezav paralelnih poti in

povezan z armaturo in konstrukcijo objekta z zagotovljeno električno prevodnostjo - specifična upornost zemlje v oddaljenosti 3 m od odvoda najmanj 5 kΩm.

V našem primeru je zaščita pred napetostjo dotika dosežena na ta način, da so odvodi položeni nad fasado. Zaščita pred napetostjo koraka Previsoka napetost koraka se zmanjša na sprejemljivo raven, če je :

- verjetnost gibanja ali zadrževanja oseb ob strelovodnih vodih v razdalji majn kakor 3m zelo majhna

- specifična upornost zemlje v območju 3m od odvoda LPS vsaj 5 kΩm.

V našem primeru se zraven ozemljila v temeljih še položi krožno ozemljilo 1m od objekta v globini 0.6m v zemlji.


Pregled, preiskus in meritve LPS Pregled, preiskus in meritve LPS je potrebno izvesti po njegovi končani izvedbi in po vsakem udaru strele. Redni periodični pregled sistema zaščite pred strelo je potrebno izvajati vsaka 4 leta pri zaščitnih nivojih III in IV. Pregled je potrebno izvesti z dodatkom E7 standarda SIST EN 62305-3. Pregled mora potekati skladno z dokumentacijo, ki mora vsebovati:

- osnovne podlage za posamezne rešitve, - opis zunanjega in notranjega LPS, - razporeditev, uskladitev in nameščanje SPD, - tehnične načrte, skupaj z načrti za povezave izenačitve potencialov.

O vsakem pregledu je potrebno sestaviti zapisnik in vanj vnesti ugotovljene izmerjene vrednosti. Iz zapisnika mora biti razvidno, da je vgradnja LPS brezhibna, oziroma katera popravila so potrebna, da bo brezhibna. V zapisniku mora biti skica oštevilčenih odvodov, ki omogoča, da je meritve kadar koli ponoviti. Navedene morajo biti kovinske mase, katerih galvanska povezava je bila priskušena. V zapisniku morajo biti natančno navedeni uporabljeni merilni instrumenti. Zapisnik mora zajemati vse dejavnosti, navedene v točkah 7.1, 7.2 in 7.3 dodatke E/, standarda SIST EN 62305-3 in ga mora izvajalec pregleda podpisati. Podan mora biti tudi rok naslednjega pregleda. Izvedba strelovodne instalacije se izvede v skladu z risbami v sklopu tega elektro načrta. 4.4.1.12 TEHNIČNI IZRAČUNI

Dimenzioniranje je opravljeno za elektroenergetski dovod od TP do nizkonapetostnega stikalnega bloka PMO, ter za vse bistvene instalacijske tokokroge, ki pripadajo temu objektu. Dimenzioniranje električne instalacije Prerez vodnika je izbran skladno s standardom SIST HD 384.5.523, kjer upoštevamo : bremenski tok vrsto vodnika tip električne napeljave število obremenjenih vodnikov material vodnika temperaturo okolice Kabli so proti kratkemu stiku in preobremenitvi zavarovani z zaščitnimi elementi, izbranimi z ozirom na obremenitev, selektivnost ter dovoljeno napetost dotika. Dimenzioniranje je izvedeno po sledečih formulah: Pinst = Pd / Pkon = Pinst * fi * fo Pn = Pkon / cos Ib = ( 1000 * Pn ) / ( ( 3 ) * U ) trifazni porabnik Ib = ( 1000 * Pn ) / U enofazni porabnik kjer pomeni : Pd vsota nazivnih moči porabnikov ( kW ) Pinst instalirana moč porabnikov ( kW )


Pkon konična delovna moč ( kW ) Pn konična navidezna moč ( kVA ) Ib tok porabnika (A) Ikon konični tok ( A ) U nazivna medfazna napetost ( V ) izkoristek porabnika fi faktor istočasnosti porabnikov el.omare fo faktor obremenitve porabnika cos faktor moči Na osnovi podatkov določimo za izbrani prerez trajni zdržni tok vodnika Iz. Pri izbiri prereza je upoštevano še : zaščito pred toplotnimi učinki ( SIST HD 384.4.42 ) zaščito pred nadtoki ( SIST HD 384.4.43 ) dopustne padce napetosti ( Pravilnik o tehničnih normativih za nizkonapetostne električne instalacije ) mejne temperature priključkov opreme in spojev ( zgoraj navedeni pravilnik ) zunanje vplive ( SIST HD 84.4.482 )

Vsi rezultati dimenzioniranja, tako za prereze vodnikov, določitev varovalnih elementov, glede na tok in pogoje samodejnega odklopa napajanja, ter padcev napetosti so izračunani z računalniškim programom SIMARIS. Pri izračunih dimenzioniranje za tok, padec napetosti in zaščito pred električnim udarom s samodejnim odklopom napajanja, so bili uporabljeni naslednji obrazci: Padec napetosti Trifazni porabniki: Enofazni porabniki:

Zaščita pred električnim udarom

Osnovni podatki za celotni objekt so: sistem 3-N-PE 400/230 [V] Maksimalna moč Pm Za instalirano moč Pinst in predvideni faktor istočasnosti fi znaša maksimalna moč Pm

uPi i

U SV

1

( ) uPi I

U SV

2 1

( )

uu

U% (%)

100 % (%)100 u

U

IkU

ZIa Ao ( )


Pm = 288 [kW] Maksimalni tok Im Pm 288 x 103

Im = ---------------------- = --------------------------- = 416 [A] 1,73 x U x cos fi 1,73 x 400 x 0,95 Odcep bo v TP Pekarna varovan z omejevalnikom toka 500 A. Delovna karakteristika naprave, ki ščiti električni vod pred preobremenitvijo mora v skladu s standardom JUS N.B2.743 izpolniti naslednje pogoje: 1) Ib < In < Iz [A] 2) I2 < 1,45 x Iz

I2 = k x In [A] Ib -- tok, za katerega je tokokrog predviden, tok bremena In -- nazivni tok zaščitne naprave Iz -- trajni zdržni tok vodnika ali kabla I2 -- tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaščitne naprave Iz gornjih pogojev je razvidno da bo zaščita ustrezno delovala. 4.4.1.13 IZRAČUN RAZSVETLJAVE

Izdelan je informativni izračun razsvetljave za predlagani sistem svetilk v fazi PGD. V glavnem delu objekta, to je dvorana in pripadajoči prostori je kombinirana scenska in prostorska razsvetljava. Osvetljenost prostorov bo zadoščala vsem delovnim zahtevam. 4.4.1.14 SISTEM OŽIČENJA ZA TELEKOMUNIKACIJE

Za telekomunikacijsko ožičenje objekta se predvidi univerzalni sistem ožičenja. Sistem mora zadostiti vsem komunikacijskim potrebam in omogočiti: - analogni in digitalni govor, - hiter in počasen prenos podatkov, - prenos grafičnih in digitalnih slik, - video varnostni nadzor in poslovne konference med stavbami. Sistem naj omogoča enotno ožičenje, delilnike, vtičnice in adapterje za vse vrste govornih in podatkovnih prenosov in naj bo kompatibilen z opremo različnih proizvajalcev.


Na UTP razdelilne matrike je priključiti naslednje sisteme: - telefonske instalacije - instalacije računalniške mreže Komunikacijske vtičnice se zaključujejo po B sistemu, ISO 11801, kot to prikazuje naslednja slika: Telefonska instalacija:

1 2 3 4 5 6 7 8

P A R 2 P A R 4

P A R 1

P A R 1

P A R 2

P A R 3

P A R 4

b e lam o d ra

o ra n žn ab e la

ze le n ab e la

rja vab e la

T 5 6 8 B

Nov TK priključek ni predmet tega projekta. Objekt bo priključen na javno omrežje Telekoma preko priključne omarice, ki bo nameščena v 1. nadstropju v tehničnem prostoru. Telefonski razvod do komunikacijskih omar po posameznih etažah je predviden s telekomunikacijskimi kabli tipa I(y)St(y), ustreznega števila paric. Kabli se v Telekom omarici v kleti zaključijo na »krone letvicah« v vozlišču pa na 50 portnih patch panelih cat. 6. Za delovna mesta so predvideni dovodi z dvema UTP kabloma cat 6. Telefonski priključki (izvedba instalacije) so predvideni v sistemu univerzalnega ožičenja. Z njimi bodo opremljena vsa delovna mesta v pisarnah. Telefonske vtičnice bodo montirane v inštalacijskih kanalih in delno podometno. Telefonski priključek je predviden tudi v dvigalo in v toplotno postajo. Računalniška instalacija Za potrebe avtomatske obdelave podatkov bomo uporabili enotni sistem ožičenja (opisan v poglavju 4.4.1.14), ki nam s svojo zvezdasto topologijo omogoča instaliranje vseh sodobnih računalniških sistemov. Za podatkovne vodnike se uporabijo kabli UTP cat 6, tako bo vsa komunikacijska instalacija enotna in omogočena zamenjava (spreminjanje, preselitev) informacijskih mest. Vsa UTP


kablaža se na eni strani zaključi na vtičnicah kategorije 6, na drugi strani pa na patch panelih prav tako kategorije 6. V objektu je predvideno komunikacijsko vozlišče. Sestavljena bo iz 19 inčnih komunikacijskih omar, ki imajo ob strani snemljive stranice, sprednja vrata so steklena s ključavnico. Velikost omar je določena tako, da pasivna oprema ne zasede preveč prostora po višini omare, tako da ostane dovolj prostora za aktivno opremo in server. Vsa vodila kablov so predvidena višine 1HU in 2 HU s pokrovom. Vsa pasivna kabelska infrastruktura je tako predvidena s komunikacijsko opremo kvalitete UTP cat. 6, prav tako vsi kabli kategorije 6 (UTP). Posamezna delovna mesta bodo opremljena s podatkovnimi vtičnicami in potrebnim številom energetskih vtičnic 230V, za potrebe priklopa računalniške opreme. Odgovorni projektant: Bojan Potočnik, inž.el.

"

L

u

b

a

d

a

r

"

"

G

u

s

t

a

f

"

"

M

C

"

"

H

la

d

iln

ic

a

"

"

U

p

r

a

v

n

a

z

g

r

a

d

b

a

"

gradbena parcela

Definicija po URN: < maksimalni horizontalni gabarit < gradbena črta

1

2

P

M

nadstrešek s

snem

ljivo

stre

hom

ed o

bj.L

ubad

arin

MC

jašek

za t.č.

odbojka

b

a

d

m

i

n

t

o

n

projektor

koš za košarko 1

koš za košarko 2

ZAZELENJENA GOMILA + PARKOVNA

ZASADITEV

1 21 3 54 6 7 8 9 10 11 12

21 3 54 6 7 8 9 10 11 12

B

A

C

D

E

F

G

H

B

A

C

D

E

F

G

H

4,21 m

2

4,11 m

2

5,65 m

2

24,76 m

2

73,68 m

2

16,69 m

2

5,72 m

2

5,62 m

2

210

90

250

160

90

210

90

210

210

75

210

75

80

21

02

10

80

0,12

0,25

10,87

0,25

2,16

0,1

2

0,12 0,25 1,41 0,25 4,75 0,20 5,65 0,25 7,99 0,70 21,79 0,80

0,12

13,53

0,1

2

0,12 0,25 12,51 30,48 0,80

0,12

13,53

0,1

2

0,42

0,08

0,12

0,84

5,45

0,95

3,04

0,60

1,82

0,84

0,25

2,10

0,15

2,15

0,20

6,12

0,15

2,41

0,1

2

29,68 0,80

7,99 0,70 1,74 0,50 9,07 0,50 9,19 0,80

2,16 0,15 0,96 0,88

2,14

0,80

0,25 1,41 0,25 10,60 0,25 7,99 0,70 1,64 0,70 8,87 0,70 9,89 0,80

12,76 30,48 0,80

0,25 7,99 0,70 1,64 0,70 2,93 0,05 0,20 1,54 0,20 0,05 3,90 0,70 9,89

0,50

0,12

0,64

0,20

5,45

0,20

0,50

0,05

0,20

1,60

0,20

0,05

1,19

0,70

1,71

0,20

0,64

1,60

10,33

1,60

13,53

0,12

8,44

5,09

0,1

2

0,70

2,10

1,19

0,70

1,71

10,33 0,70 2,93 2,04 3,90 0,70 9,89

0,12 1,53 0,50 6,64 0,50

0,01

0,50 6,72 0,50

0,01

0,50 12,45 0,50

0,01

0,50 5,44 0,50 6,32 0,50 0,41

-3,50

-3,50

-3,51

-3,51

-1.20

-3.53

nerjaveče talne

rešetke z

pokrivnimi

perforiranimi

nerjavečimi

ploščami

K-6

GARDEROBA

MOŠKI

keramika

K-7

SANITARIJE

keramika

K-2

PROSTOR ZA

NASTOPAJOČE

razlivni pod

K-4

TEHNIČNI PROSTOR-

TOPLOTNA PODPOSTAJA

epoxsi premaz

K-5

STOPNIŠČE

razlivni pod

K-1

STOPNIŠČE

metličen beton

K-3

VADBENI PROSTOR

športni parket

K-8

GARDEROBA

ŽENSKE

keramika

K-9

SANITARIJE

keramika

1

2

3

4

16

x (1

7,2

5/3

0,0

) cm

1

S1

toplotna izolacija (XPS) 12 cm

AB nosilni zid 25 cm

finalna obdelava

obstoječi temelji

23

čajna k.

steklena stena

obstoječi temelji

obstoječi temelji obstoječi temelji

jašek za dvigalo

jašek za

prezračevanje

0

obstoječ temelj

novi temelji

linijski požiralnik, l=345cm,

kot npr. ACO DRAIN z nizko gradbeno višino

3 4 5 862 7 9

A

PVC drenažna cev, fi 200mm

2% naklon, l=3100cm

PVC drenažna cev, fi 200m

m

2% naklon, l=4500cm

novi temelji

novi te

melji

nov točkovni

temelj dodanega

betonskega okvirja

nov točkovni

temelj dodanega

betonskega okvirja

H

PVC peskolov,

fi 400mm

PVC peskolov, fi 400mm

žleb, fi 120mm


PVC peskolov, fi 400mmPVC peskolov, fi 400mm

OBSTOJEČI TEMELJI

NO

VI P

AS

OV

NI T

EM

EL

JI

OBSTOJEČI TEMELJI

NO

VI P

AS

OV

NI T

EM

EL

JI

NO

VI P

AS

OV

NI T

EM

EL

JI

vodotesni beton po DIN EN 206-1 und DIN 1045-2 (bela kad)

20 x (17,5/30)

4

6

7

1

5

PO

Z. K

S1

PO

Z. K

S2

(3

43

/2

50

cm

)

vo

do

te

sn

i b

eto

n p

o D

IN

E

N 2

06

-1

u

nd

D

IN

1

04

5-2

(b

ela

ka

d)


vo

do

te

sn

i b

eto

n p

o D

IN

E

N 2

06

-1

u

nd

D

IN

1

04

5-2

(b

ela

ka

d)

Podbetoniranje temelja-glej

statiko!


statiko!


statiko!

NAČRT TEMELJEV PODLEGA NAVEDBAM STATIKE!

ZA VERTIKALNO KANALIZACIJO GLEJ NAČRT STROJNIH INSTALACIJ!

EM

EM

EM

EM

EM

EM

EM

–

B

A

C

D

E

F

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

A

B

C

D

E

F

4,21 m

2

4,11 m

2

5,65 m

2

24,76 m

2

73,68 m

2

16,69 m

2

5,72 m

2

5,62 m

2

210

90

250

160

90

210

90

210

210

75

210

75

80

21

02

10

80

0,1

20,25

10,8

70,25

2,1

60,12

0,12 0,25 1,41 0,25 4,75 0,20 5,65 0,25 7,99 0,70 21,79 0,80

0,1

213,5

30,12

0,12 0,25 12,51 30,48 0,80

0,1

213,5

30,12

0,42

0,08

0,12

0,84

5,45

0,95

3,04

0,60

1,82

0,84

0,25

2,10

0,15

2,15

0,20

6,12

0,15

2,41

0,12

29,68 0,80

7,99 0,70 1,74 0,50 9,07 0,50 9,19 0,80

2,16 0,15 0,96 0,88

2,14

0,80

0,25 1,41 0,25 10,60 0,25 7,99 0,70 1,64 0,70 8,87 0,70 9,89 0,80

12,76 30,48 0,80

0,25 7,99 0,70 1,64 0,70 2,93 0,05 0,20 1,54 0,20 0,05 3,90 0,70 9,89

0,50

0,1

20,64

0,20

5,45

0,20

0,50

0,05

0,20

1,60

0,20

0,0

51

,19

0,70

1,71

0,20

0,64

1,60

10,33

1,60

13,53

0,1

28,44

5,09

0,12

0,70

2,10

1,19

0,70

1,71

10,33 0,70 2,93 2,04 3,90 0,70 9,89

0,12 1,53 0,50 6,64 0,50

0,01

0,50 6,72 0,50

0,01

0,50 12,45 0,50

0,01

0,50 5,44 0,50 6,32 0,50 0,41

-3,50

-3,50

-3,51

-3,51

-1.20

-3.53

nerjaveče talne

rešetke z

pokrivnimi

perforiranimi

nerjavečimi

ploščami

K-6

GARDEROBA

MOŠKI

keramika

K-7

SANITARIJE

keramika

K-2

PROSTOR ZA

NASTOPAJOČE

razlivni pod

K-4

TEHNIČNI PROSTOR-

TOPLOTNA PODPOSTAJA

epoxsi premaz

K-5

STOPNIŠČE

razlivni pod

K-1

STOPNIŠČE

metličen beton

K-3

VADBENI PROSTOR

športni parket

K-8

GARDEROBA

ŽENSKE

keramika

K-9

SANITARIJE

keramika

1

2

3

4

16

x (1

7,2

5/3

0,0

) cm

1

S1

toplotna izolacija (XPS) 12 cm

AB nosilni zid 25 cm

finalna obdelava

obstoječi temelji

23

čajna k.

steklena stena

obstoječi temelji

obstoječi temelji obstoječi temelji

jašek za dvigalo

jašek za

prezračevanje

0

obstoječ temelj

novi temelji

linijski požiralnik, l=345cm,

kot npr. ACO DRAIN z nizko gradbeno višino

3 4 5 862 7 9

A

PVC drenažna cev, fi 200mm

2% naklon, l=3100cm

PVC drenažna cev, fi 200m

m

2%

naklo

n, l=

4500cm

novi temelji

novi temelji

nov točkovni

temelj dodanega

betonskega okvirja

nov točkovni

temelj dodanega

betonskega okvirja

H

PVC peskolov,

fi 400mm


žleb, fi 120mm


PVC peskolov, fi 400mmPVC peskolov, fi 400mm

OBSTOJEČI TEMELJI

NO

VI P

AS

OV

NI T

EM

EL

JI

OBSTOJEČI TEMELJI

NO

VI P

AS

OV

NI T

EM

EL

JI

NO

VI P

AS

OV

NI T

EM

EL

JI


20 x (17,5/30)

4

6

7

1

5

PO

Z. K

S1

PO

Z. K

S2

(3

43

/2

50

cm

)

vo

do

te

sn

i b

eto

n p

o D

IN

E

N 2

06

-1

u

nd

D

IN

1

04

5-2

(b

ela

ka

d)


vo

do

te

sn

i b

eto

n p

o D

IN

E

N 2

06

-1

u

nd

D

IN

1

04

5-2

(b

ela

ka

d)


statiko!


statiko!


statiko!

NAČRT TEMELJEV PODLEGA NAVEDBAM STATIKE!

ZA VERTIKALNO KANALIZACIJO GLEJ NAČRT STROJNIH INSTALACIJ!

B

A

C

D

E

F

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

A

B

C

D

E

F

EM

–

B

A

C

D

E

F

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

A

B

C

D

E

F

B

A

C

D

E

F

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

A

B

C

D

E

F

B

A

C

D

E

F

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

A

B

C

D

E

F

–

B

A

C

D

E

F

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

A

B

C

D

E

F

B

A

C

D

E

F

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

A

B

C

D

E

F

–

B

A

C

D

E

F

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

A

B

C

D

E

F

B

A

C

D

E

F

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

A

B

C

D

E

F

65 4

1

2

3

535,22 m2

44,21 m2

B

A

C

D

E

F

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

A

B

C

D

E

F

B

A

C

D

E

F

B

A

C

D

E

F

21 3 54 6 7 8 9 10 11 12

21 3 54 6 7 8 9 10 11 12

43

31 2

ZAHODNA FASADA JUŽNA FASADA

B

A

C

D

E

F

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

A

B

C

D

E

F

1664 5

kovinska

rampa za

dostavo

VZHODNA FASADA SEVERNA FASADA

B

A

C

D

E

F

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

21 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

A

B

C

D

E

F

Documents

4–ELEKTRIČNE INSTALACIJE IN ELEKTRIČNA OPREMA