EKONOMIKA PREUSMERITVE V EKOLOŠKO · S.W.O.T. analiza. Kalkulacije skupnih stroškov so pripravljene za posamezno obdobje kmetovanja (konvencionalno, prvo in drugo leto preusmeritve

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Klara KOZAR

EKONOMIKA PREUSMERITVE V EKOLOŠKO

KMETOVANJE – ŠTUDIJA PRIMERA

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

EKOLOŠKO KMETIJSTVO

Klara KOZAR

EKONOMIKA PREUSMERITVE V EKOLOŠKO

KMETOVANJE – ŠTUDIJA PRIMERA

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2017

POPRAVKI:

III Kozar K. Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetovanje – študija primera.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Diplomsko delo je bilo opravljeno na dodiplomskem visokošolskem študijskem programu

Ekološko kmetijstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru,

pod mentorstvom prof. dr. Karmen Pažek in somentorstvom prof. dr. Martine Bavec.

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednica: doc. dr. Silva GROBELNIK MLAKAR

Mentorica: red. prof. dr. Karmen PAŽEK

Somentorica: red. prof. dr. Martina BAVEC

Lektor: Damijan Šoštarič, prof. slovenščine

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 4. september 2017

Klara Kozar

IV Kozar K. Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetovanje – študija primera.


Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetovanje – študija primera

UDK: 631.153.3:631.147:657.471.7:338.58(043.2)=163.6

V slovenskem kmetijskem prostoru pridobiva vse večji pomen ekološki način kmetovanja, ki nudi odlične

možnosti za nadaljnji in pospešen razvoj. V diplomskem delu je predstavljena ekonomska analiza

konvencionalne in ekološke pridelave na živinorejski kmetiji Koren v Kočnem pri Polskavi. Osnovne

metode, uporabljene za raziskavo, so simulacijsko modeliranje, kalkulacije po metodi skupnih stroškov in

S.W.O.T. analiza. Kalkulacije skupnih stroškov so pripravljene za posamezno obdobje kmetovanja

(konvencionalno, prvo in drugo leto preusmeritve ter ekološko obdobje) in za posamezne kmetijske pridelke

s ciljem ugotoviti, ali je preusmeritev iz konvencionalne prireje mleka v ekološki način ekonomsko

upravičena. Finančni rezultat (FR) in koeficient ekonomičnosti (KE) sta v obdobju ekološke pridelave višja

(FR = 13.425,12 € in KE = 1,25) kakor pred preusmeritvijo (FR = 2.173,15 € in KE = 0,87). Na podlagi

ocene ekonomike lahko zaključimo, da je preusmeritev živinorejske kmetije Koren v ekološki način

pridelave, ekonomsko upravičena.

Ključne besede: ekološko kmetijstvo / preusmeritveni načrt / kalkulacije / ekonomika

preusmeritve

OP: VIII, 47 s., 29 pregl., 4 sl., 41 ref.

The economic feasibility of conversion to organic farming – a case study

The Slovenian agricultural space is becoming increasingly important for organic farming, which provides

excellent opportunities for a continued and accelerated development. This thesis presents the economic

analysis of conventional and organic production on the livestock farm Koren in Kočno pri Polskavi. The

basic methods used for the analysis were simulation modelling, calculation by total expenditure and

S.W.O.T. analysis. The calculations of the total costs for each period of farming (conventional, the first and

second year of conversion and organic period) and for each agricultural crop. The aim of the thesis was to

determine whether the conversion from conventional milk production into organic production is

economically feasibile. The financial result (FR) and the coefficient of economy (Ce) are higher during the

organic production (FR = € 13,425.12 and Ce = 1.25) in comparison to the FR and Ce before the conversion

(FR = € 2,173.15 and Ce = 0.87). On the basis of the evaluation of cost-effectiveness, it is concluded that the

conversion of the livestock farm Koren into an organic farm is economically justifiable.

Key words: organic agriculture / conversion plan / calculations / economic of conversion

NO: VIII, 47 P., 29 Tab., 4 Pic., 41 Ref.

V Kozar K. Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetovanje – študija primera.


Kazalo vsebine

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1 Namen in cilji diplomskega dela .......................................................................... 1

1.2 Delovne hipoteze ................................................................................................... 2

2 PREGLED OBJAV ...................................................................................................... 3

2.1 Pregled literature s področja ekološkega kmetovanja ...................................... 3

2.1.1 Zakonodaja ...................................................................................................... 4

2.1.2 Nadzorni sistem za ekološko pridelavo ........................................................... 6

2.1.3 Podpore ekološkemu kmetovanju .................................................................... 6

2.1.4 Preusmeritev in pomen preusmeritvenega načrta ............................................ 7

2.2 Ekološko mleko ..................................................................................................... 8

2.2.1 Kakovost ekološkega mleka .......................................................................... 10

2.3 Raziskave s področja ekonomike preusmeritve in ekološke pridelave .......... 10

3 MATERIALI IN METODE DELA .......................................................................... 12

3.1 Opis kmetije ......................................................................................................... 12

3.2 Razvoj simulacijskega modela ........................................................................... 12

3.3 Ocena ekonomskih parametrov ......................................................................... 13

3.3.1 Skupni prihodek ............................................................................................. 13

3.3.2 Lastna cena .................................................................................................... 14

3.3.3 Finančni rezultat ............................................................................................ 14

3.3.4 Koeficient ekonomičnosti .............................................................................. 14

3.3.5 Prelomna točka proizvodnje .......................................................................... 14

3.4 S.W.O.T. analiza ................................................................................................. 15

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ................................................................................... 16

VI Kozar K. Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetovanje – študija primera.


4.1 Kmetija pred preusmeritvijo ............................................................................. 16

4.1.1 Družinska situacija ........................................................................................ 16

4.1.2 Strojni park .................................................................................................... 16

4.1.3 Obdelovalne površine .................................................................................... 17

4.1.4 Stalež živali.................................................................................................... 19

4.1.5 Ekonomska analiza kmetije pred preusmeritvijo........................................... 23

4.2 Preusmeritveno obdobje ..................................................................................... 27

4.2.1 Živinoreja ...................................................................................................... 27

4.2.2 Rastlinska pridelava ....................................................................................... 29

4.2.3 Ekonomska analiza kmetije v preusmeritvi ................................................... 30

4.3 Obdobje ekološkega kmetovanja ....................................................................... 34

4.3.1 Ekonomska analiza kmetije v obdobju ekološkega kmetovanja ................... 34

4.4 Finančni rezultat skozi vsa obdobja kmetovanja ............................................. 37

4.4.1 Prodaja ekološkega mleka ............................................................................. 38

4.5 S.W.O.T. analiza ................................................................................................. 39

5 SKLEPI ....................................................................................................................... 41

6 VIRI ............................................................................................................................. 42

VII Kozar K. Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetovanje – študija primera.


Kazalo preglednic

Preglednica 1: Višine plačil v okviru programa razvoja podeželja 2014–2020 za ukrepa

ekološko kmetovanje in preusmeritev v ekološko kmetovanje. .................. 7

Preglednica 2: Letna prireja ekološkega kravjega mleka v Sloveniji. ................................... 9

Preglednica 3: Osnovna shema analize S.W.O.T. ............................................................... 15

Preglednica 4: Imena posameznih GERK-ov in velikost kmetije. ...................................... 17

Preglednica 5: Letni vnos dušika, kalija in fosforja pri gnojenju travnega travinja pred

preusmeritvijo. ............................................................................................ 18

Preglednica 6: Letni vnos dušika, kalija in fosforja pri gnojenju njive s koruzo pred

preusmeritvijo. ........................................................................................... 19

Preglednica 7: Prikaz staleža živali na kmetiji in izračun obremenitve v GVŽ ha-1

. .......... 20

Preglednica 8: Zimski krmni obrok za krave molznice v obdobju konvencionalne reje. ... 22

Preglednica 9: Letni krmni obrok za krave molznice v obdobju konvencionalne reje. ...... 23

Preglednica 10: Kalkulacije za mleko pred preusmeritvijo. ................................................ 24

Preglednica 11: Kalkulacije za koruzno silažo pred preusmeritvijo. .................................. 25

Preglednica 12: Kalkulacije za travno silažo pred preusmeritvijo. ..................................... 26

Preglednica 13: Kalkulacije za travno silažo v obliki bal pred preusmeritvijo. .................. 26

Preglednica 14: Kalkulacije za seno pred preusmeritvijo. .................................................. 27

Preglednica 15: Zimski krmni obrok za krave molznice v obdobju preusmeritve. ............. 28

Preglednica 16: Prikaz bilance hranil na njivi s koruzo v obdobju preusmeritve. .............. 29

Preglednica 17: Kalkulacije za mleko v prvem in drugem letu preusmeritve. .................... 31

Preglednica 18: Kalkulacije za koruzno silažo v prvem in drugem letu preusmeritve. ...... 31

Preglednica 19: Kalkulacije za travno silažo v prvem in drugem letu preusmeritve. ......... 32

Preglednica 20: Kalkulacije za travno silažo v obliki bal v prvem in drugem letu

preusmeritve. ........................................................................................... 33

VIII Kozar K. Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetovanje – študija primera.


Preglednica 21: Kalkulacije za seno v prvem in drugem letu preusmeritve. ...................... 33

Preglednica 22: Kalkulacije za mleko v obdobju ekološke pridelave. ................................ 34

Preglednica 23: Kalkulacije za koruzno silažo v obdobju ekološke pridelave.................... 35

Preglednica 24: Kalkulacije za travno silažo v obdobju ekološke pridelave. ..................... 36

Preglednica 25: Kalkulacije za travno silažo v obliki bal v obdobju ekološke pridelave. .. 36

Preglednica 26: Kalkulacije za seno v obdobju ekološke pridelave. ................................... 37

Preglednica 27: Ocena pomembnejših ekonomskih parametrov na kmetiji Koren skozi

vsa obdobja. ............................................................................................... 38

Preglednica 28: Primerjava prodaje ekološkega mleka. ...................................................... 39

Preglednica 29: S.W.O.T. analiza kmetije Koren................................................................ 39

Kazalo slik

Slika 1: Shema zakonodaje in standardov v ekološkem kmetijstvu (Bavec in sod. 2012).... 5

Slika 2: Evropske napovedi pri proizvodnji ekološkega mleka (OMSCO 2017).................. 9

Slika 3: Ležalni boksi v hlevu na kmetiji Koren (Foto Koren 2014). ................................. 20

Slika 4: Hlev na kmetiji Koren po sistemu za rejo neprivezanih živali (Foto Koren

2014). .................................................................................................................... 21

1 Kozar K. Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetovanje – študija primera.


1 UVOD

Oblika ekološkega načina kmetovanja se je na mednarodni ravni začela uveljavljati po letu

1970. Kasneje, leta 1991, so v EU sheme dopolnili še z uredbo o ekološki pridelavi. Tako

se v državah Evropske unije in po svetu iz leta v leto povečuje obseg nadzorovanega

ekološkega kmetijstva (Drinovec in sod. 2015).

Ekološko kmetijstvo je trajnostni način kmetovanja z najmanjšimi negativnimi vplivi na

okolje in pridobiva vse večji pomen pri nas. V Sloveniji so odlične možnosti za razvoj tega

načina kmetijstva, saj prispeva k varstvu okolja, zagotavljanju javnih dobrin, ohranitvi

kulturne dediščine in biotske raznovrstnosti (Bavec in sod. 2012).

V ekološkem načinu kmetovanja se rastlinska pridelava in reja živali s sledenjem naravnim

metodam celostno dopolnjujeta, hkrati pa je zajamčen nadzor nad pridelavo in predelavo

pridelkov oz. živil ter zagotovljena zelo kakovostna lokalno pridelana hrana. Ob

zmanjšanem pritisku na naravo je izbira ekološkega kmetijstva tudi odlična ekonomska

priložnost, saj se trg za ekološke pridelke in živila iz leta v leto povečuje (Rode 2012).

Pred odločitvijo za ekološko kmetovanje je treba dobro premisliti, narediti ekonomske

analize in se posvetovati s člani družine. Pri preusmeritvi kmetije je vodilo preusmeritveni

načrt, kjer je bistveni dejavnik zatečeno stanje na kmetiji.

1.1 Namen in cilji diplomskega dela

Diplomsko delo zajema razvoj in izdelavo preusmeritvenega načrta konvencionalne prireje

mleka v ekološko prirejo na živinorejski kmetiji Koren v Kočnem na Pohorju. Namen

diplomskega dela je priprava in izdelava celovitega preusmeritvenega načrta za družinsko

kmetijo.



Cilj naloge je ugotoviti, ali je preusmeritev konvencionalne prireje mleka v ekološko

ekonomsko upravičena.

1.2 Delovne hipoteze

V raziskavi so predpostavljene naslednje delovne hipoteze:

Hipoteza 1: Predvidevamo, da se bodo s preusmeritvijo kmetije v ekološko kmetovanje

ocenjeni ekonomski parametri izboljšali.

Hipoteza 2: Predvidevamo, da je prireja mleka v ekološkem načinu kmetovanja

ekonomsko uspešnejša.

Hipoteza 3: Predvidevamo, da bo S.W.O.T. analiza primerna metodologija za dodatno

pomoč pri odločitvah na kmetiji.



2 PREGLED OBJAV

2.1 Pregled literature s področja ekološkega kmetovanja

Ekološki način kmetovanja je sistem, ki se zavzema za gospodarjenje v sožitju z naravo,

sklenjenim krogotokom hranil in zmanjšanjem obremenitve okolja. Temelji na varovanju

okolja, biotski raznolikosti, zaščiti naravnih virov, minimalni obremenitvi tal, ohranjanju

rodovitnosti tal ter nudenju živalim ustrezno rejo in krmo. Cilj ekološkega kmetijstva je

pridelati zdravo hrano s čim manj škodljivim vplivom na okolje (IFOAM 2008).

Damgaarda in sod. (2014) navajajo, da je ekološko kmetovanje v primerjavi s

konvencionalnim bolj primerno za ohranjanje biodiverzitete, saj se raznovrstnost živečih

organizmov bistveno poveča že v obdobju preusmeritve.

Ta način pridelave hrane še vedno predstavlja velik izziv za pridelovalce, povpraševanje

po ekološko pridelanih živilih pa močno narašča. Leta 1998 so se v Sloveniji začele

pojavljati prve ekološke kmetije. V tistem letu je bilo v kontrolo – po podatkih na spletni

strani MKGP – vključenih 41 ekoloških kmetij. V zadnjem desetletju pa je ta način

kmetovanja dosegel velik razvoj (Šoštarič 2014).

Bavec in sod. (2012) navajajo, da so navedene številke nad povprečjem Evropske unije

(EU) ter da delež ekološkega kmetijstva v članicah EU narašča. Po podatkih MKGP (2016)

je v Sloveniji število ekoloških obdelovalnih površin narastlo na 43.578,76 ha, v kontroli

pa je bilo 3.518 ekoloških kmetij, kar predstavlja 4,8 % vseh kmetij v Sloveniji. Na

ekoloških kmetijah prevladujejo travinje na 36.487,41 ha in živinoreja, kljub temu da je

največje povpraševanje na trgu po svežih vrtninah, sadju in mlečnih izdelkih.

Benoit in Veysset (2003) sta ugotovila, da oskrba z ekološkim mesom ostaja globalno

nezadostna, saj ima po njunem mnenju preusmeritev v ekološko kmetijstvo učinek, kot je

zmanjšanje produktivnosti na hektar in večjo gospodarsko spodbudo pri proizvodnji žit.



Eden od pomembnejših načel v ekološkem kmetijstvu je prepoved uporabe GSO (gensko

spremenjenih organizmov), zaradi nepredvidljivih ekosistemskih učinkov na dolgi rok in

povrtanega učinka, kot so odpornost na fitofarmacevtska sredstva in nastanek super

plevelov (Rótoloa in sod. 2015).

2.1.1 Zakonodaja

Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je navedeno, da je na

področju ekološkega kmetijstva v Evropski uniji s 1. 1. 2009 stopila v veljavo naslednja

zakonodaja:

Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in

označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91.

Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih

pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in

označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in

nadzora.

Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi posebnih

pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz

ekoloških proizvodov iz tretjih držav.

Izvedbena Uredba Komisije (EU) št. 2016/673 z dne 29. aprila 2016 o spremembi

Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta

(ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede

ekološke pridelave, označevanja in nadzora.

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1842 z dne 14. oktobra 2016 o spremembi

Uredbe (ES) št. 1235/2008 glede elektronskega potrdila o kontrolnem pregledu za

uvožene ekološke proizvode in nekaterih drugih elementov ter Uredbe (ES) št.

889/2008 glede zahtev za konzervirane ali predelane ekološke proizvode in

posredovanja informacij.



Poleg vseh zgoraj naštetih evropskih uredb ima vsaka država članica urejeno zakonodajo

na nacionalnem nivoju – Ur. l. RS 8/2014 Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi

kmetijskih pridelkov oz. živil in Ur. l. RS 96/2014 Uredba o ukrepih v primeru

nepravilnosti in kršitev v ekološkem kmetovanju.

Poleg teh osnovnih zahtev imajo številna združenja ekoloških kmetov, kot sta blagovni

znamki za označevanje ekoloških živil Biodar in Demeter, dodatne zahteve in omejitve.

Seveda je treba v ekološkem kmetovanju upoštevati tudi vso ostalo kmetijsko zakonodajo,

vključno z zahtevami iz navzkrižne skladnosti (Bavec in sod. 2012). Shema zakonodaje in

standardov je prikazana na sliki 1.

Slika 1: Shema zakonodaje in standardov v ekološkem kmetijstvu (Bavec in sod. 2012).



2.1.2 Nadzorni sistem za ekološko pridelavo

Nadzorni sistem zagotavlja pravilno uporabo predpisov za ekološke kmetijske pridelke oz.

ekološka živila s kontrolnimi pregledi, preverjanjem dokumentov, vzorčenjem zaradi

morebitne uporabe nedovoljenih sredstev in z izdajo certifikatov (Evropsko računsko

sodišče 2012).

Organizacije za kontrolo nad pridelavo in predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov in

certificiranje so v Sloveniji: KON-CERT, IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM,

Bureau Veritas in TÜV SÜD Sava. Nadzor nad delovanjem organizacij za kontrolo in

certificiranje izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (MKGPb).

2.1.3 Podpore ekološkemu kmetovanju

V okviru novega načrta 2014–2020 je zasnovan povsem samostojen ukrep z naslovom

Ekološko kmetovanje. Namen tega ukrepa je spodbujanje ekološkega kmetovanja v skladu

z uredbo sveta (ES) 834/2007. Kmetje lahko na isti površini kombinirajo ukrep Ekološko

kmetovanje z ukrepom KOPOP. Plačila se v tem primeru seštevajo, pri čemer se upošteva

najvišji dovoljeni znesek plačil, ki za njive ne sme presegati 600 € ha-1

, za trajne nasade

900 € ha-1

in za površine druge vrste rabe 450 € ha-1

(MKGPc).

Preglednica 1 prikazuje višine plačil za ukrep Ekološko kmetovanje 2014–2020 za različne

vrste rabe. Višina plačil na hektar je v tem ukrepu razdeljena na obdobje ekološkega

kmetovanja in obdobje preusmeritve, v katerem so tudi višine plačil za posamezno vrsto

rabe višje. Na ta način lahko v tem ukrepu kmetje izkoristijo plačila za trajno travinje,

njive, na katerih so poljščine, vrtnine na prostem in v zavarovanih prostorih, sadovnjake,

vinograde, hmeljišča, drevesnice, čebelarjenje in za pridelavo semenskega materiala.



Preglednica 1: Višine plačil v okviru programa razvoja podeželja 2014–2020 za ukrepa

ekološko kmetovanje in preusmeritev v ekološko kmetovanje.

Raba Ohranitev

(EK) v € ha-1

Preusmeritev

(PEK) v € ha-1

Njive – poljščine 326,18 377,82

Vrtnine na prostem 600,00 600,00

Vrtnine v zavarovanih prostorih 600,00 600,00

Oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, sadovnjaki 100 dreves/ha pri

orehu in kostanju 200 dreves/ha

676,60 900,00

Travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50–200 dreves/ha 189,33 291,33

Vinogradi 692,74 900,00

Hmeljišča 900,00 900,00

Drevesnice 900,00 900,00

Trajno travinje – plačilo pri povprečni obtežbi 0,2 GVŽ/ha 155,57 311,86

Poljščine – semenska pridelava 600,00 800,00

Krmne rastline – semenska pridelava 600,00 800,00

Vrtnine – semenska pridelava 600,00 800,00

Čebelarjenje (€ na panj) 22,31 22,31

Vir: MKGPc.

2.1.4 Preusmeritev in pomen preusmeritvenega načrta

Preusmeritev je sprememba kmetije na način, da deluje v skladu s pravili ekološkega

kmetovanja. Razlogi za tovrstno kmetovanje so različni le-ti so lahko zaradi osebnega

prepričanja, načina življenja, novih tržnih priložnosti, višine plačil za kmetijo, načina reje

živali, zahteve obstoječih strank, lokalne pokrajine in okolja, kmetijske politike itd.

(Bartulović in Kozorog 2014).

Rode in Zupančič (2015) navajata, da kadar pride do odločitve o preusmeritvi kmetije, se

naredi preusmeritveni načrt, ki ga sestavita gospodar kmetije in izvajalec. V njem se

opredelijo trenutno stanje na kmetiji, potrebne spremembe in predviden ekonomski učinek.



Preusmeritveni načrt je pomemben dejavnik pri izvajanju preusmeritve v ekološko

kmetovanje, saj je rezultat realne ocene stanja na kmetiji in nam pomaga pri določitvi

novih poti.

Preusmeritev se začne po prijavi kontrolni organizaciji in podpisu pogodbe o kontroli.

Obdobje preusmeritve za kmetijske obdelovalne površine traja v večini primerov dve leti s

sočasno preusmeritvijo v živinorejo, za trajne nasade sadovnjakov, vinogradov in špargljev

pa tri leta. Preusmeritveno obdobje se lahko podaljša, v primeru, da na kmetiji niso še

izpolnjevali vseh zahtev in pogojev ekološkega kmetovanja, vse dokler niso vse zahteve

izpolnjene. Po preteku preusmeritvenega obdobja kmetija pridobi status ekološke kmetije

(Bavec in sod. 2012).

2.2 Ekološko mleko

Slovensko ekološko mleko v večini primerov konča skupaj v enaki cisterni kot slovensko

mleko iz konvencionalne pridelave. Težava v tem primeru je, da kmetje ne morejo plačati

certifikacijskega organa – odšteti več za ceno semena in krmila primernega v ekološkem

kmetovanju in kasneje pridelkov prodati po konvencionalni odkupni ceni. Tako večina

ekoloških mlečnih izdelkov, ki so pri nas na trgovskih policah, prihaja iz sosednje Avstrije,

saj v Sloveniji obstaja samo nekaj mlekarn (Krepko, Naklo, Planika, Kobarid, Škofja Loka,

Čadrg …), ki ločeno odkupujejo slovensko ekološko mleko (Bavec 2017).

Zemljič (2017) navaja, da je cilj na MKGP povečanje števila tržnih ekoloških kmetij,

predelovalnih obratov in povezovanje ekoloških kmetov na trgu. V Sloveniji je tržnih

ekoloških kmetij po zadnji oceni 20 – 30 % in približno 300 registriranih predelovalnih

obratov. V preglednici 2 lahko vidimo letno prirejo in povečanje količine ekološkega

mleka v Sloveniji. V letu 2016 je količina ekološkega mleka višja za 2.273.680 litrov,

kakor pa leta 2012.



Preglednica 2: Letna prireja ekološkega kravjega mleka v Sloveniji.

Leto Letna prireja mleka (l)

2012 4.590.720

2013 4.883.720

2014 5.190.510

2015 5.831.970

2016 6.864.400

Vir: Statistični urad RS.

Evropa skupno proizvede cca. 3 milijarde litrov ekološkega mleka, od tega Nemčija,

Francija, Danska, Avstrija in Velika Britanija predstavljajo približno 75 % celotne prireje.

Predvideva se, da se bo povečala ponudba ekološkega mleka v naslednjih nekaj letih za 1

milijardo litrov v Nemčiji, Franciji in v manjši meri tudi na Danskem (Slika 2), zaradi

povpraševanja domačega trga in priložnosti za uvoz/izvoz, npr. 30 % ekološkega mleka, ki

se uporablja v predelavi v Nemčiji je uvoženega, hkrati pa je Danska največji izvoznik

ekološkega mleka v EU (OMSCO 2017).

Slika 2: Evropske napovedi pri proizvodnji ekološkega mleka (OMSCO 2017).



2.2.1 Kakovost ekološkega mleka

Perpar (2016) je pripravil analizo mlečnosti v rejah z ekološko prirejo mleka s poudarkom

na tem, kaj se zgodi z mlečnostjo po vstopu v ekološki način prireje. V posamezni reji je

izračunal povprečno mlečnost, količino mleka, odstotek maščob in odstotek beljakovin. V

rezultatih navaja manjšo količino mleka, padec vsebnosti maščob (–0,21 %) in beljakovin

(–0,13 %), vendar so kmetije kljub vstopu v ekološki način prireje dosegale do 6.477 litrov

mleka v standardni laktaciji.

Średnicka-Tober in sod. (2016) navajajo primerjavo konvencionalnega in ekološkega

kravjega mleka. Ekološko in konvencionalno mleko imata podobne koncentracije skupnih

mononenasičenih in nasičenih maščobnih kislin. V ekološkem mleku je skupno za 7 % več

polinenasičenih maščobnih kislin, 56 % večja vsebnost omega-3 maščobnih kislin in 69 %

večja koncentracija α-linolenske kisline. V koncentraciji omega-6 maščobnih kislin ni

pomembnejših razlik, vsebuje pa ekološko mleko več železa (Fe) in manj joda (I) ter

selena (Se).

2.3 Raziskave s področja ekonomike preusmeritve in ekološke pridelave

V Evropi se kaže bistven razvoj na področju ekološkega kmetijstva, vendar z razlikami

med državami. Te so odvisne od potrošnikov in zahtev, zakonov ter spodbud v splošni

kmetijski politiki. Analiza preusmeritve iz konvencionalne v ekološko pridelavo se

ocenjuje s pomočjo tehničnih, gospodarskih in okoljskih vidikov, s posebnim poudarkom

empirične študije modeliranja na področju posamezne kmetije, kamor sodi politika in

vodenje kmetije (Acs in sod. 2005).

Rozman in sod. (2013) predstavljajo model sistemske dinamike za razvoj ekološkega

kmetijstva v podporo vladi za sprejemanje odločitev. Sistem vključuje pomembne

spremenljivke, ki vplivajo na razvoj ekološkega kmetovanja. Temeljna struktura modela je

v celoti predstavila rezultate, ki prikazujejo, da preusmeritev kmetije temelji predvsem na



subvencijah in samoorganizacijskih virih. Uporabniki lahko simulirajo različne politične

scenarije za ekološko kmetovanje in za ocenjevanje njihovega vpliva na ekonomske in

okoljske parametre ekološke pridelave na skupni ravni. Avtorji so po opravljenih več

simulacijskih scenarijih ugotovili, da preusmeritev kmetije v ekološko pridelavo temelji na

subvencijah, ki zagotavljajo glavno spodbudo za preusmeritev iz konvencionalnega načina

pridelave v ekološko. Kljub temu so dejavnosti, ki spodbujajo ekološko kmetijstvo bolj

pomembne od subvencij, saj so subvencije prenizke za dokončno preusmeritev kmetije.

Zelo pomemben dejavnik je tudi povečano povpraševanje po hrani, ki se kaže kot

posledica višjih cen prehrambnih izdelkov in slednje negativno vpliva na preusmeritev

kmetije v ekološki način pridelave.

V svojem diplomskem delu s področja preusmeritve in ocene ekonomike ekološkega

kmetijstva Žerjal (2016) in Sreš (2016) opisujeta zvišanje finančnega rezultata po

preusmeritvi. Tako Žerjal (2016) navaja, da predviden finančni rezultat manjše poljedelske

konvencionalne kmetije v Slovenskih Goricah znaša 837 €, po preusmeritvi v ekološko

kmetijstvo pa 9.075 €. Podobne rezultate je na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov

za manjšo zelenjadarsko kmetijo dobila Sreš (2016), kjer finančni rezultat pred

preusmeritvijo znaša 10.112,38 €, po preteku preusmeritvenega obdobja pa 17.073,21 €.

Oba avtorja na koncu zaključujeta, da je preusmeritev kmetije v ekološko kmetijstvo

ekonomsko upravičena.

Žibrek (2017) je v magistrskem delu na podlagi kalkulacij skupnih stroškov ocenjeval

ekonomske parametre na živinorejski kmetiji, usmerjeni v mlečno prirejo v konvencionalni

pridelavi, kjer finančni rezultat znaša –6.025,83 €, v obdobju preusmeritvenega obdobja se

finančni rezultat zviša na –1.751,01 €, vendar še vseeno ne presega pozitivne ničle in

kasneje po preusmeritvi finančni rezultat znaša 943,25 €. S tem avtor potrdi upravičenost

preusmeritve kmetije v ekološko pridelavo.



3 MATERIALI IN METODE DELA

V diplomskem delu bomo opisali stanje na kmetiji Koren pred preusmeritvijo, v obdobju

preusmeritve in v obdobju po preusmeritvi.

3.1 Opis kmetije

Kmetija se nahaja v mali pohorski vasici Kočno pri Polskavi, ki leži na vzhodni strani

Pohorja na približno 550 metrih nadmorske višine na južni strani reke Polskave. Na kmetiji

se ukvarjajo z živinorejsko panogo, kjer imajo krave molznice črno-bele pasme, drugih

živali na kmetiji ni. Glavni vir dohodka je prireja in prodaja mleka Kmetijski zadrugi

Slovenska Bistrica. Kmetija obsega 32,01 ha obdelovalnih zemljišč in 21 ha gozda.

Kmetija je oddaljena od bližnjega mesta 8,7 km (Slovenska Bistrica) in 22,5 km od

Maribora.

Vas, kjer je kmetija je idilično urejena in je pravi etnološki muzej na prostem. Po vasi je

razstavljeno staro kmečko orodje, stroji in pripomočki, ki so jih nekdaj uporabljali na

kmetijah v Kočnem in v okolici (Najlepša slovenska vas 2017).

3.2 Razvoj simulacijskega modela

Osnovna metodološka pristopa raziskave sta simulacijsko modeliranje, kalkulacije po

metodi skupnih stroškov in S.W.O.T. analiza.

Za razvoj kalkulacij skupnih stroškov in prihodkov smo izbrali program Microsoft Office

Excel. Kalkulacije so razvite po posameznih sklopih, torej za vsako obdobje posebej

(konvencionalno, prvo in drugo leto preusmeritve ter ekološko). V modelu je zapisana

vsaka posamezna kultura (koruzna in travna silaža, seno in paša), njena površina,



predvideno direktno plačilo, predviden pridelek in cena proizvoda. Podoben model

kalkulacij je uporabljen za molznice – mleko, telice in teleta, kjer je zapisano število glav

živali, predvidena prireja, stranski produkt – gnojevka in cena proizvoda. Osnova je krmni

obrok oz. njegov strošek, delo (krmljenje, čiščenje itd.), veterinarski pregledi in

osemenitev.

Tehnološka karta je sestavljena iz porabe gnojil, porabe semena, zaščitnih sredstev,

strojnih in delovnih ur. Po modelu so končni rezultati lastna cena, lastna cena z

uporabljeno subvencijo, vrednost proizvodnje, finančni rezultat in koeficient

ekonomičnosti.

Cene vseh FFS, semen, gnojil, krmil za konvencionalno pridelavo so vzete iz cenika

Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica, kasnejše cene semen, gnojil, krmil in vseh ostalih

materialov, primernih za ekološko kmetovanje so bila poiskane na spletu. Cene strojnih

uslug so povzete po ceniku strojnega krožka Dravsko polje (Strojni krožek Dravsko polje

2016).

3.3 Ocena ekonomskih parametrov

3.3.1 Skupni prihodek

Skupni prihodek predstavlja vrednost proizvodnje. Izračunan je kot produkt med količino

pridelka in njegovo prodajno ceno.

( ) ( ) ( )



3.3.2 Lastna cena

Lastna cena je seštevek stroškov – če je lastna cena enaka prodajni ceni, pokrijemo stroške,

če je prodajna cena manjša od naših stroškov, nastane izguba, kadar je večja, pa nastane

dobiček.

( ) ( )

( )

3.3.3 Finančni rezultat

Finančni rezultat je razlika med skupnimi stroški in skupnimi prihodki.

( ) ( ) ( )

3.3.4 Koeficient ekonomičnosti

Koeficient ekonomičnosti je razmerje med skupnimi stroški in skupnimi prihodki. Če je

koeficient višji od 1 pomeni, da je poslovanje ekonomsko upravičeno, če je nižji od 1 pa

pomeni, da je poslovanje ekonomsko neupravičeno.

( )

( )

3.3.5 Prelomna točka proizvodnje

Prelomna točka proizvodnje nam pove, od katere točke naprej je proizvodnja pozitivna.

( )

( )



3.4 S.W.O.T. analiza

S.W.O.T. analiza je uporabna tehnika za razumevanje prednosti in slabosti ter za

identificiranje novih priložnosti in nevarnosti. Uporablja se v poslovnem in osebnem

okvirju, saj lahko na ta način najbolje izkoristimo svoje možnosti in sposobnosti. Namen

analize je pomoč pri strateških odločitvah, kam točno usmeriti poslovanje in razumevanje

slabosti ter nevarnosti poslovanja (Mind Tools 2017).

Kos (2010) najprej osnovno shemo analize S.W.O.T. razdeli na notranje in zunanje

dejavnike. Pri notranjih dejavnikih (prednosti/slabosti) imamo vpliv, da se razvijemo ali

drugače ukrepamo, medtem ko pri zunanjih dejavnikih (priložnosti/nevarnosti) ne moremo

sami narediti nič, razen tega, da se prilagodimo (preglednica 3).

Preglednica 3: Osnovna shema analize S.W.O.T.

No

tra

nji

dej

av

nik

i

Strenghts – Prednosti

Vplivajo pozitivno na dosego cilja in vanje

dolgoročno vlagamo (tehnična znanja,

tehnologija, blagovna znamka, kakovost …).

Weaknesses – Slabosti

Šibka področja, kjer bi se morali izboljšati

(pomanjkanje ugleda in določenih veščin,

slaba kakovost produktov, prenizka marža …).

Zu

na

nji

Dej

av

nik

i

Opportunities – Priložnosti

Pozitivno vplivajo na naše delovanje, klub

temu, da na njih nimamo vpliva (tranzicija,

sprememba v davkih, posodobljena

infrastruktura, geografske spremembe …).

Threats – Nevarnosti

Negativni vplivi, ki niso v našem dosegu in je

najbolje, da se prilagodimo (vstop novega

močnega konkurenta, povišanje davkov,

sprememba državne politike …).

Vir: Kos (2010).



4 REZULTATI Z RAZPRAVO

Razvit je preusmeritveni načrt za kmetijo Koren iz vasi Kočno pri Polskavi s pomočjo

kalkulacij skupnih stroškov z nekaterimi pomembnejšimi ocenami parametrov (lastna cena,

vrednost proizvodnje, finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti).

4.1 Kmetija pred preusmeritvijo

4.1.1 Družinska situacija

Lastnik kmetije je Anton Koren. Na kmetiji živi z ženo in dvema hčerama (14 in 6 let). Z

ženo delata polni delovni čas na kmetiji, starejša hči jima občasno priskoči na pomoč.

Delovna sila bo ostala nespremenjena v obdobju preusmeritve in kasneje po njej.

4.1.2 Strojni park

Na kmetiji imajo traktorja Deutz-fahr agrofarm 430 81 kW in New holland T4040 63 kW,

ter priključke:

cisterno za gnojevko Joskin,7000 L,

čelno traktorsko kosilnico Pottinger Novacat 301 Classic in stransko traktorsko

kosilnico Pottinger Novadisc 305,

gozdarski vitel Krpan 5 SL in cepilnik Krpan CV 18 Pro,

mešalno prikolico za hranjenje goveda Triolet Triomix 10,

obračalnik Poettinger Eurohit 610,

prikolico (kiper) Brantner TA 10045 in Tehnostroj ETK 400,

razmetalnik silaže Krpan,

trosilec za mineralno gnojilo Ino Brežice PDV 600,

utež 800 kg in 1500 kg narejena doma,



zgrabljalnik Poetitinger Eurotop 691 A.

V sezoni dela se najamejo strojne usluge za oranje, setev, baliranje in kombajniranje. Za

ekološko pridelavo je v načrtu dokup česala.

4.1.3 Obdelovalne površine

Na kmetiji obdelujejo skupno 32,01 ha, od tega 22,84 ha trajnih travnikov in 9,17 ha njiv.

Težava kmetije je razdrobljenost, saj skupno obdeluje 11 GERK-ov (preglednica 4), ki so

med seboj različno oddaljeni.

Preglednica 4: Imena posameznih GERK-ov in velikost kmetije.

Raba Ime Velikost

Trajni travnik Pri avtocesti 1,94 ha

Trajni travnik Krče in Mlake 4,22 ha

Trajni travnik Zabukovje in Adančevo 7,29 ha

Trajni travnik Škrinjarjevo 0,49 ha

Trajni travnik Marinino 1,14 ha

Trajni travnik Branko 3,38 ha

Trajni travnik Krče in Mlake (2) 4,37 ha

Njiva Ribič 2,48 ha

Njiva Breznikovo 2,06 ha

Njiva Na leskovcu 3,59 ha

Njiva Adančevo 1,05 ha

Skupaj 32,01 ha



4.1.3.1 Gnojenje

Gnojenje se izvaja brez analize tal z gnojevko na trajnih travnikih in njivah. Prav tako je na

njivi dodano lahko topno mineralno gnojilo Urea (46 %), na travnikih pa KAN (27 %). V

preglednici 5 je prikazan odvzem hranil s pridelkom na cca. 17 ha, ki je povzet po

Miheliču in sod. (2010) ter bilanca hranil na 3-kosnem travniku, kjer se gnoji z gnojevko in

s KAN-om (27 %). Približno 5 ha površine se ne gnoji, saj se tam v sezoni pasejo

molznice, breje krave in telice.

Preglednica 5: Letni vnos dušika, kalija in fosforja pri gnojenju travnega travinja pred

preusmeritvijo.

Gnojilo Količina gnojila

(kg ha-1

)

Površina (ha) N (kg) P2O5 (kg) K2O (kg)

Odvzem travnik

3 košnje*

1 18 7 20

17 306 119 340

Gnojevka** 1.000 90/75 % =

68,25 izkoristek

45 160

2.490 170 112 399

KAN 27 % 100 27

480 130

Bilanca 300 112 390

–6 –7 +59

*povzeto po Miheliču in sod. 2010, str. 42

**povzeto po Miheliču in sod. 2010, str. 65

V preglednici 6 je prikaz bilance hranil na njivi s koruzo v obdobju pred preusmeritvijo, ki

se gnoji z gnojevko in Ureo (46 %). Odvzem hranil s pridelkom koruzne silaže znaša za N

3,8 kg na ha-1

, za P2O5 1,6 kg na ha-1

in 4,5 kg na ha-1

za K2O (Mihelič in sod. 2010).



Preglednica 6: Letni vnos dušika, kalija in fosforja pri gnojenju njive s koruzo pred

preusmeritvijo.


(kg ha-1

)

Pridelek

(kg ha-1

)

N (kg) P2O5 (kg) K2O (kg)

Odvzem silažna

koruza*

1000 3,8 1,6 4,5

47.000 178,6 75,2 211,5

Gnojevka** 1.000 90 / 75 % =

68,25 izkoristek

45,0 160,0

1.666 113,7 75,0 266,5

Urea 46 % 100 46,0

141 65,0

Bilanca 178,7 75,0 266,5

+0,1 –0,2 +55,0



4.1.4 Stalež živali

Glavni vir dohodka kmetije je prodaja mleka, zato je kmetija živinorejsko usmerjena. Na

kmetiji imajo krave molznice črno-bele pasme.

Preglednica 7 je povzeta po spletnem portalu VOLOS – sistemu za identifikacijo in

registracijo domačih živali. V preglednici je prikazano število živali v hlevu glede na

starostno kategorijo, hkrati so v preglednici razdeljene moške in ženske živali, v zadnjem

stolpcu pa je s pomočjo koeficienta GVŽ izračunan GVŽ ha-1

. Na kmetijskem

gospodarstvu imajo v hlevu skupaj 87 glav živali, kar predstavlja 60,55 GVŽ z

obremenitvijo 1,89 GVŽ ha-1

. Teleta moškega spola se prodajo med dopolnjeno starostjo

14-21 dni za cca. 1,40 € kg-1

.



Preglednica 7: Prikaz staleža živali na kmetiji in izračun obremenitve v GVŽ ha-1

.

Kategorija Število

živali

Koeficient

GVŽ*

Skupaj

GVŽ

Ženskih

živali

Število krav

molznic

Moških

živali

GVŽ ha-1

Manj kot 6

mesecev

11 0,15 1,65 9 0 2

Od 6 do 12

mesecev

13 0,30 3,90 13 0 0

Od 1 do 2 let 20 0,60 12,00 20 0 0

Nad 2 leti 43 1,00 43,00 43 43 0

Skupaj 87 60,55 85 43 2 1,89

*Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2013, člen 8, priloga 1: Koeficienti za izračun GVŽ za

posamezne vrste in kategorije rejnih živali.

Hlev je bil zgrajen v letu 2001 po sistemu za rejo neprivezanih živali. V hlevu so ležalni

boksi (slika 3) na ležiščih je les, preko pa žagovina, ki se zamenja 1-krat tedensko. Hlev

ima rešetkasta tla (2,4 cm), krmilni hodnik, dostopna napajalna korita, krtačo za praskanje,

dostop svežega zraka in svetlobe (slika 4).

Slika 3: Ležalni boksi v hlevu na kmetiji Koren (Foto Koren 2014).



Slika 4: Hlev na kmetiji Koren po sistemu za rejo neprivezanih živali (Foto Koren 2014).

Molznice so v zimskem času v hlevu, v poletnih mesecih so izpuščene čez noč, zjutraj pred

6. uro se jih prižene nazaj v hlev zaradi molže. Molzejo se v molzišču po sistemu ribje

kosti, hkrati se molze 10 krav. Ko je molža končana, ostanejo v hlevu, saj se jim zmeša

zanje izračunan krmni obrok. V poletnih mesecih čez dan počakajo v hlevu, zaradi visokih

dnevnih temperatur in se po večerni molži (poteka ob 18. uri), ko se temperature znižajo,

odpravijo nazaj na pašo, kjer so do jutranje molže.

Telice in breje krave so na paši od spomladi do jeseni (april–oktober), v primeru lepega

vremena se paša podaljša, v zimskem času so v hlevu. Na pašniku imajo napajalno korito,

drevesa, da se umaknejo pred vremenskimi vplivi, in stalen nadzor, saj je pašnik zraven

hleva. Ko popasejo določeno območje, se jim paša premakne, območje, ki so ga zapustile

se pokosi in obraste, da se lahko čez čas vrnejo in znova pasejo. Občasno se jim na pašniku

ponudi tudi slama in seno.

Teleta so takoj po telitvi premaknjena v individualni boks. Po nekaj dneh se jih razvrsti po

starosti, kasneje pa se jih razvrsti še po spolu. Boksi za teleta so leseni, omogočajo stik z

drugimi teleti, v boksu so betonska tla nastlana s slamo in žagovino, vsak boks ima

napajalnik z vodo, jasli za seno in krmilnik.



Zdravljenje živali je občasno, saj so krave črno-bele pasme zelo podvržene boleznim po

telitvi (mastitis, poporodna mrzlica …).

4.1.4.1 Krmni obrok

Bavec in sod. (2009) navajajo, da krava molznica, ki letno daje več kot 6000 l mleka,

dnevno potrebuje 19,7 kg suhe snovi. V praksi pa na kmetiji Koren dobi povprečno ena

krava molznica v času zimskega krmnega obroka dnevno 22,48 kg suhe snovi in v času

letnega krmnega obroka 21,48 kg suhe snovi na dan. V preglednici 8 in 9 sta prikazana

zimski in letni krmni obrok za krave molznice z dnevnimi potrebami suhe snovi, zaužitjem

krme v 180 dneh in potreba zaužite krme glede na stalež živali na kmetiji Koren.

Preglednica 8: Zimski krmni obrok za krave molznice v obdobju konvencionalne reje.

Vrsta krme Zaužitje krme

(v kg SS/dan)

Zaužitje krme (v kg

SS/180 dni/žival)


SS/180 dni/stalež živali)

Potrebe 19,70/GVŽ/dan* 3.595,3* 154.597,9

Travna silaža 7,60 1.368,0 62.928,0

Koruzna silaža 10,10 1.818,0 83.628,0

Seno 0,50 90,0 4.140,0

Slama 0,70 126,0 5.796,0

Oljna ogrščica 0,50 90,0 4.140,0

K-19 2,00 360,0 16.560,0

Živinska sol 0,02 3,6 165,6

Apnena moka 0,02 3,6 165,5

Ječmenov drobljenec 0,60 108,0 4.968,0

Koruzni drobljenec 0,33 59,4 2.732,4

Mineralno vitaminske-mešanice 0,10 18,0 828,0

Soda bikarbona 0,01 1,8 82,8

Skupaj 22,48 4.046,4 186.134,3

*Bavec in sod. 2009, str. 84.



Živali krmijo z lastno krmo, travno silažno, koruzno silažno, slamo in suhim senom. Na

kmetiji ječmena ne pridelujejo, kupijo pa pridelek 15–20 ton letno, dokupijo tudi krmno

mešanico za krave molznice K-19, oljno ogrščico, živinsko sol, sodo bikarbono, mineralno

vitaminske mešanice, apneno moko in koruzni drobljenec. Stroški letnega in zimskega

krmnega obroka skupno znašajo 1.549,82 €.

Preglednica 9: Letni krmni obrok za krave molznice v obdobju konvencionalne reje.


(v kg SS/dan)


SS/180 dni/žival)



Potrebe 19,7/GVŽ/dan* 3.595,3* 154.597,9

Koruzna silaža 10,10 1.818,0 83.628,0

Seno 0,50 90,0 4.140,0

Slama 0,70 126,0 5.796,0

Oljna ogrščica 0,50 90,0 4.140,0

K-19 2,00 360,0 16.560,0

Živinska sol 0,02 3,6 165,6

Apnena moka 0,02 3,6 165,5



Mineralno vitaminske-mešanice 0,10 18,0 828,0


Paša 6,90 1.242,0 57.132,0

Skupaj 21,48 3.920,4 180.338,3


4.1.5 Ekonomska analiza kmetije pred preusmeritvijo

Proučevana kmetija prejme sredstva za proizvodno vezana in za shemo osnovnega plačila,

zeleno komponento, plačila za izredne ukrepe zaradi motenj na trgu in plačila območjem z

naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (PRP M13, OMD) v skupni vrednosti

20.554,63 € na leto.



4.1.5.1 Mleko pred preusmeritvijo

Na podlagi kalkulacij je reja krav molznic ekonomsko upravičena, saj znaša koeficient

ekonomičnosti 1,08 (preglednica 10). Model vključuje veterinarske storitve, krmni obrok,

delovne ure, strojno delo in stranski produkt tele. Razlogi za visoke stroške so stroški

krmil, stroški molže in osemenitve.

Veterinarske storitve zajemajo osemenitev in morebitno zdravljenje živali v primeru

bolezni ali poškodb, indeks osemenitve je 1,8, cena le-te pa znaša 44,21 €. Stroški letnega

krmnega obroka znašajo 812,41 €, stroški zimskega obroka pa znašajo 737,41 €. Delovne

in strojne ure skupno znašajo 460,18 €. V kalkulacije so vneseni tudi podatki o letni

količini mleka, ki znaša 6.500 l na žival ob odkupni ceni mleka (0,25 € l-1

).

Preglednica 10: Kalkulacije za mleko pred preusmeritvijo.

Ekonomski parametri Mleko

Lastna cena (L. C.) (€ l-1

) 0,33

L. C. z up. subvencijo (€ l-1

) 0,31

Vrednost prireje (€) 100.248,74

Finančni rezultat (€) 7.679,37

Koeficient ekonomičnosti 1,08

4.1.5.2 Koruzna silaža pred preusmeritvijo

Na njivi je posejana silažna koruza hibrid 'Shannon' (40 kg ha-1

), ki se seje spomladi po 21.

aprilu, žanje pa v mesecu septembru. Proti plevelom na njivi uporabijo herbicid Lumax

(3,5 l ha-1

). Pridelek za to obdobje znaša 47.000 kg ha-1

. V modelnih kalkulacijah za

koruzno silažo se upošteva seme, poraba gnojil, razpleveljenje, delovne in strojne ure,

najeto delo in zavarovanje posevka. V preglednici 11 je prikaz kalkulacij za koruzno

silažo. K strojnemu delu štejemo škropljenje, prevoz gnojevke, trošenje mineralnih gnojil,



tlačenje in prevoz silaže, k najetim strojnim uslugam pa oranje, setev, kultiviranje koruze,

kombajniranje in prevoz silaže. Stroški delovnih ur skupno znašajo 74 € ha-1

, strojno delo

563 € ha-1

in najete strojne usluge 355 € ha-1

. Pri upoštevanju vseh podatkov lahko vidimo,

da je finančni rezultat pozitiven, koeficient ekonomičnosti znaša 1,25 in tako je

ekonomičnost pridelave upravičena.

Preglednica 11: Kalkulacije za koruzno silažo pred preusmeritvijo.

Ekonomski parametri Koruzna silaža

Lastna cena (L. C.) (€ kg-1

) 0,04

L. C. z up. subvencijo (€ kg-1

) 0,03

Vrednost proizvodnje (€) 11.755,00



4.1.5.3 Travinje pred preusmeritvijo

Na travinju se pokosi trava, ki se spravi v koritast silos kot travna silaža. Ob zadnji košnji v

letu se naredi travna silaža, ki se jo balira v okrogle bale, v začetku leta pa se posuši tudi

seno, ki se ga prav tako balira v okrogle bale.

Pri travinju so se posebej izdelale kalkulacije za travno silažo v silosu, travno silažo v

balah in seno. K travinju se šteje poraba gnojil, strojno in najeto delo, predviden pridelek je

ocenjen na 19.500 kg ha-1

. Pri strojnem delu pri travni silaži (preglednica 12) smo

upoštevali: prevoz gnojevke, trošenje mineralnih gnojil, košnja in obračanje trave, tlačenje

silaže in razmetavanje, zgrabljanje in brananje. Stroški na koncu znašajo 550 € ha-1

, pri

najetih strojnih uslugah pa prevoz silaže na koncu znaša 110 € ha-1

.



Preglednica 12: Kalkulacije za travno silažo pred preusmeritvijo.

Ekonomski parametri Travna silaža


) 0,06


) 0,05




V preglednici 13 lahko vidimo kalkulacije za travno silažo v obliki bal kakor pri travni

silaži za silos, kjer so stroški strojnega dela nižji za 370 € ha-1

, stroški najetih strojnih uslug

pa višji (zaradi baliranja in ovijanja bal za 176 € ha-1

). Pridelava travne silaže v obliki bal

je še vedno ekonomsko upravičena (KE 1,18).

Preglednica 13: Kalkulacije za travno silažo v obliki bal pred preusmeritvijo.

Ekonomski parametri Travna silaža-bale


) 0,06


) 0,05




V primeru pridelave sena v preglednici 14 vidimo, da je koeficient ekonomičnosti 0,56, kar

pomeni, da pridelava sena ni ekonomsko upravičena, saj je količina predvidenega pridelka

nižja, kot npr. pri travni silaži. Predviden pridelek je 3.150 kg ha-1

, strojno delo za seno

znaša 364 € ha-1

, najeto strojno delo (baliranje) pa 56 € ha-1

.



Preglednica 14: Kalkulacije za seno pred preusmeritvijo.

Ekonomski parametri Seno


) 0,28


) 0,24


Finančni rezultat (€) - 3.045,99


4.2 Preusmeritveno obdobje

Začetek preusmeritvenega obdobja se začne z dnem, ko se kmetija prijavi v kontrolo in

traja dve leti. Predpostavljamo, da se bo preusmeritveno obdobje začelo s prvim dnem

novega leta 2018. Za kontrolno organizacijo bodo izbrali IKC – Inštitut za kontrolo in

certifikacijo UM, po predlogu sinove partnerice, ki je opravljala prakso na IKC v sklopu

študija na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede.

4.2.1 Živinoreja

Na kmetiji se število živali ne bo spremenilo, saj obremenitev z GVŽ ha-1

zadošča

normativom (0,2–1,9 GVŽ ha-1

). Obdržali bodo molznice črno-bele pasme in jih skozi

obnovo črede zamenjali z govedom lisaste ali rjave pasme. Na obstoječem hlevu ne bo

velikih sprememb, saj je hlev narejen po sistemu za rejo neprivezanih živali. Po tleh kjer so

rešetkasta tla bodo položili les. Izpust bo narejen ob hlevu (minimalno 4,5 m2 na kravo),

živali pa bodo poleti na celodnevni paši, v hlev se bodo vračale le ob molži (zjutraj ob 6.

uri in zvečer ob 18. uri).

Sezonskih telitev se ne bodo posluževali, saj se teleta napajajo ročno in nimajo stika z

odraslim govedom. Težav s telitvami ne pričakujejo, saj so že sedaj breje krave in telice

ločene od molznic, ki se molzejo in so na paši ob hlevu od aprila in nekje do



oktobra/novembra, kjer se jih večkrat dnevno preverja. Skrbno se spremljajo tudi

dokumenti, saj je treba govedo pozorno spremljati v obdobju brejosti.

V preglednici 15 je razvidno, da se količina zimskega krmnega obroka v obdobju

preusmeritve in kasneje po njej ne bo veliko spremenila, saj molznice potrebujejo več

energije zaradi prireje mleka. V obroku ni več oljne ogrščice, konvencionalno dovoljena

krmila in dodatke bodo nadomestili z ekološko dovoljenimi krmili (krmilo KOP-19) in

dodatki (ekološki koruzni in ječmenov drobljenec, živinska sol Biosaxon, mineralno

vitaminska mešanica KRAVIMIN eko …). Zimski in letni krmni obrok sta si podobna,

razen paše, ki v času letnega krmnega obroka znaša 180 dni.

Preglednica 15: Zimski krmni obrok za krave molznice v obdobju preusmeritve.


(v kg SS/dan)


SS/180 dni/žival)



Potrebe 19,70/GVŽ/dan* 3.595,3* 154.597,9

Travna silaža 7,60 1.368,0 62.928,0

Koruzna silaža 10,10 1.818,0 83.628,0

Seno 0,50 90,0 4.140,0

Slama 0,70 126,0 5.796,0

Krmilo KOP-19 2,00 360,0 16.560,0

Živinska sol Biosaxson 0,02 3,6 165,6

Apnena moka 0,02 3,6 165,5



Mineralno vitaminske-mešanica 0,10 18,0 828,0


Skupaj 21,98 3.956,4 181.994,3




4.2.2 Rastlinska pridelava

Na travinju, kjer se bo paslo govedo, ne bo potrebnega gnojenja z gnojevko, saj bodo živali

tam 180 dni na leto. Ena GVŽ proizvede na letni ravni 70 kg N, 30 kg P2O5 in 80 kg K2O.

Te vrednosti zadostujejo za pašno-kosni sistem rabe travinja, saj so potrebe 40–100 kg N,

40–50 kg P2O5 in 100–120 kg K2O ha-1

.

Na travinju se v obdobju preusmeritve ne bo več gnojilo s konvencionalno dovoljenimi

gnojili, vendar se bodo le-ta zamenjala z ekološko dovoljenimi. V gnojilnem načrtu za

obdobje preusmeritve se bodo potrebe po hranilih pokrivale z gnojevko.

Na njivah se bo, zaradi višjih finančnih podpor, izvajala setev hibrida za silažno koruzo

'Danubio' in 'DTM1'. Ponudnike ekološko pridelanega semena najdemo na spletni strani

MKGP pod rubriko Podatkovna zbirka ekološkega semena, semenskega krompirja in

vegetativnega razmnoževalnega materiala (MKGPd). V gnojilnem načrtu (preglednica 16)

bodo konvencionalno dovoljena gnojila nadomestili z ekološko dovoljenimi, kot je

Hypercorn (26 %) za pokritje fosforja (P2O5).

Preglednica 16: Prikaz bilance hranil na njivi s koruzo v obdobju preusmeritve.


(kg ha-1

)

Pridelek

(kg ha-1

)

N (kg) P2O5 (kg) K2O (kg)

Odvzem silažna

koruza*

1000 3,8 1,6 4,5

35.000 133,0 56,0 157,5

DTM** 10.000 SS +53,0 +14,0 +62,0

80,0 42,0 95,5

Gnojevka*** 1.000 90 / 75 % =

68,25 izkoristek

45,0 160,0

660 45,1 29,7 105,5

Hvpercorn 26% 100 26,0

50 13

Se nadaljuje



Nadaljevanje

Bilanca 45,1 42,7 105,5

-34,9 +0,7 +10,5



***povzeto po Miheliču in sod. 2010, str. 65

4.2.3 Ekonomska analiza kmetije v preusmeritvi

Po vstopu v preusmeritveno obdobje je opazno povečanje višine plačil, saj se le-ta

spremenijo. Kmetija prejme sredstva za shemo osnovnega plačila, zeleno komponento,

preusmeritev v ekološko kmetovanje (PRP M11) in plačila območjem z naravnimi ali

drugimi posebnimi omejitvami (PRP M13, OMD) v skupnem znesku 28.986,95 € na leto.

4.2.3.1 Mleko v obdobju prvega in drugega leta preusmeritve

Klopčič in sod. (2010) navajajo, da je povprečna mlečnost pri črno-belem govedu nad

7.000 litrov v standardni laktaciji. Na kmetiji Koren mlečnost v tem obdobju znaša 6.650

litrov v laktaciji, kar pripomore k nizkemu koeficientu ekonomičnosti v obdobju

preusmeritve. K dejavnikom, ki so znižali KE, sodijo tudi višje cene ekološke krme in

krmil ter odkupna cena mleka, ki je še vedno enaka kot v obdobju konvencionalne prireje

(0,25 € l-1

). V drugem letu preusmeritve se koeficient ekonomičnosti zviša, zaradi

spremembe lastne cene doma pridelanim sestavinam pri krmnem obroku (seno, koruzna in

travna silaža).

V preglednici 17 so prikazane kalkulacije za mleko v obdobju prvega in drugega leta

preusmeritve. V obeh kalkulacijah je upoštevano strojno delo in strojne ure, krmni obrok,

veterinarske storitve in stranski produkt tele. V prvem letu preusmeritve je koeficient

ekonomičnosti 1,01. V drugem letu preusmeritve je le-ta 1,06, kar pomeni, da je v obeh

letih prireja mleka ekonomsko upravičena.



Preglednica 17: Kalkulacije za mleko v prvem in drugem letu preusmeritve.

Ekonomski parametri Mleko P1 Mleko P2


) 0,36 0,34


) 0,34 0,32

Vrednost prireje (€) 100.248,74 100.248,74

Finančni rezultat (€) 888,12 6.043,82

Koeficient ekonomičnosti 1,01 1,06

4.2.3.2 Koruzna silaža v obdobju prvega in drugega leta preusmeritve

V kalkulacijah, narejenih za koruzno silažo v obdobju preusmeritve, lahko v preglednici 18

vidimo, da je v prvem in drugem letu ekonomičnost pridelave upravičena, kljub

zmanjšanju pridelka na 35.000 kg ha-1

, saj koeficient ekonomičnosti za prvo leto znaša

1,01 in za drugo leto 1,12. Do razlike med koeficientoma ekonomičnosti prihaja, zaradi

povišanja pridelka v drugem letu preusmeritve na 39.950 kg ha-1

.

V obeh kalkulacijah smo upoštevali porabo semena (473,2 € ha-1

), ceno v ekološki

pridelavi dovoljenega gnojila Hypercorn (26 %), strojno delo in najete strojne usluge. V

strojno delo so všteti stroški (530 € ha-1

) za prevoz gnojevke, trošenje mineralnih gnojil,

česanje/razpleveljenje, prevoz in tlačenje silaže. Stroški za najete strojne usluge znašajo

1.675 € ha-1

; sem sodijo oranje, setev, kombajniranje in dodaten prevoz silaže.

Preglednica 18: Kalkulacije za koruzno silažo v prvem in drugem letu preusmeritve.

Ekonomski parametri Koruzna silaža P1 Koruzna silaža P2


) 0,05 0,05


) 0,04 0,04

Vrednost proizvodnje (€) 9.414,10 10.478,35

Finančni rezultat (€) 71,19 1.135,44




4.2.3.3 Travinje v obdobju prvega in drugega leta preusmeritve

V obdobju preusmeritve za travno silažo je v preglednici 19, v prvem letu koeficient

ekonomičnosti 1,25 v drugem letu pa 1,34, kar pomeni, da je pridelava ekonomsko

upravičena. V teh kalkulacijah smo upoštevali predviden pridelek 15.000 kg ha-1

za prvo

leto preusmeritve in 16.500 kg ha-1

za drugo leto preusmeritve, porabo gnojevke, delovne

ure, strojno delo in najete strojne usluge. Strojno delo znaša 550 € ha-1

in sem sodijo

prevoz gnojevke, košnja, obračanje, zgrabljanje, spravilo in tlačenje v silosu. Najeto

strojno delo, kamor sodi prevoz silaže znaša 110 € ha-1

.

Preglednica 19: Kalkulacije za travno silažo v prvem in drugem letu preusmeritve.

Ekonomski parametri Travna silaža P1 Travna silaža P2


) 0,07 0,06


) 0,05 0,04


Finančni rezultat (€) 15.741,53 21.978,53


V kalkulacijah, narejenih za travno silažo v obliki bal, smo upoštevali porabo gnojevke,

delovne ure, strojno delo in najete strojne usluge. Za koeficient ekonomičnosti je

odgovorna visoka cena strojnega dela (prevoz gnojevke, košnja, obračanje, zgrabljanje in

prevoz bal domov), ki znaša 370 € ha-1

, strošek najetih strojnih uslug (baliranje in ovijanje

silažnih bal) pa znaša 176 € ha-1

. V preglednici 20 je prikazan koeficient ekonomičnosti za

obe leti preusmeritve, prvo leto znaša 1,26, v drugem letu se poviša na 1,39, zaradi

zvišanja količine pridelka. V obeh letih je koeficient ekonomičnosti nad 1, zato je

ekonomičnost pridelave upravičena.



Preglednica 20: Kalkulacije za travno silažo v obliki bal v prvem in drugem letu

preusmeritve.

Ekonomski parametri Travna silaža – bale P1 Travna silaža – bale P2


) 0,07 0,06


) 0,05 0,04


Finančni rezultat (€) 4.531,78 6.610,78


V preglednici 21 so prikazane kalkulacije za seno v obdobju preusmeritve. Predviden

pridelek v prvem letu preusmeritve znaša 2.100 kg ha-1

, v drugem letu se količina pridelka

zviša na 2.600 kg ha -1

. Strojne delovne ure znašajo 49 € ha-1

, strojno delo 335 € ha-1

in

najete strojne usluge, kamor sodi baliranje sena brez ovijanja 448 € ha-1

. K strojnemu delu

spadajo prevoz gnojevke, košnja trave, obračanje trave, zgrabljanje trave, nakladanje bal in

prevoz bal domov. V prvem letu preusmeritve je koeficient ekonomičnosti 0,76, v drugem

letu se koeficient ekonomičnosti zviša na 0,85, vendar pridelava še vedno ni ekonomsko

upravičena

Preglednica 21: Kalkulacije za seno v prvem in drugem letu preusmeritve.

Ekonomski parametri Seno P1 Seno P2


) 0,33 0,26


) 0,20 0,16


Finančni rezultat (€) –1.293,32 –813,32




4.3 Obdobje ekološkega kmetovanja

V obdobju preusmeritve se na kmetiji že upoštevajo načela in normativi za kmetovanje v

ekološkem kmetijstvu, zato večjih sprememb v ekološkem načinu pridelave ni za

pričakovati. Kmetija bo status in certifikat ekološke kmetije prejela s 1. januarjem 2020.

4.3.1 Ekonomska analiza kmetije v obdobju ekološkega kmetovanja

Kmetija po vstopu v ekološko kmetovanje prejema sredstva za shemo osnovnega plačila,

zeleno komponento, ekološko kmetovanje (PRP M11) in plačila območjem z naravnimi ali

drugimi posebnimi omejitvami (PRP M13, OMD) v skupni vrednosti 25.720,08 € na leto.

4.3.1.1 Mleko v obdobju ekološkega kmetovanja

V preglednici 22 so kalkulacije prikazale, da je ekološka pridelava mleka ekonomsko

upravičena (koeficient ekonomičnosti znaša 1,49), stalež živali se ne spremeni in letni ter

zimski krmni obrok ostajata enaka kot v obdobju preusmeritve. Strojno delo znaša 235,55

€ – sem sta všteta molzni stroj in mešalna prikolica, strojne ure pa znašajo skupno 224,63 €

– sem sodi molža, krmljenje, nastiljanje, potisk krme nazaj v jasli in čiščenje. Razlike

nastanejo v ekonomiki prireje, zaradi spremembe cene mleka, saj se mleko prodaja pod

oznako ekološko v oddaljeno mlekarno Krepko in dosega višjo prodajno ceno (0,33 € l-1

).

Preglednica 22: Kalkulacije za mleko v obdobju ekološke pridelave.

Ekonomski parametri Mleko


) 0,31


) 0,30

Vrednost prireje (€) 130.868,96





4.3.1.2 Koruzna silaža v obdobju ekološkega kmetovanja

Žibrek (2017) je v svojem magistrskem delu prikazal ekonomsko upravičene rezultate za

pridelavo koruzne silaže, saj finančni rezultat znaša 11.069,04 €. Koeficient ekonomičnosti

3,91.

V kalkulacijah za koruzno silažo smo upoštevali predvideno količino pridelka 45.000 kg

ha-1

, stroške gnojenja, strojnega dela in najetega dela. Stroški strojnega dela (česanje,

gnojenje, trošenje mineralnih gnojil, prevoz in tlačenje silaže) znašajo 550 € ha-1

, stroški

najetega strojnega dela (oranje, setev, kombajniranje, dodaten prevoz silaže) pa 335 € ha-1

.

Ekonomičnost pridelave je upravičena, saj koeficient ekonomičnosti znaša 1,62

(preglednica 23).

Preglednica 23: Kalkulacije za koruzno silažo v obdobju ekološke pridelave.

Ekonomski parametri Koruzna silaža


) 0,04


) 0,03




4.3.1.3 Travinje v obdobju ekološkega kmetovanja

Gnojilni načrt v obdobju ekološke pridelave ostaja enak kot v obdobju preusmeritve, kjer

se bodo potrebe po hranilih pokrivale z gnojevko. V preglednici 24 so prikazane

kalkulacije za travno silažo po preusmeritvi, kjer je viden pozitiven koeficient

ekonomičnosti (1,81). Predviden pridelek je 17.000 kg ha-1

, stroški strojnega dela znašajo

550 € ha-1

; sem sodijo brananje, prevoz gnojevke, košnja, obračanje in zgrabljanje trave,



ter tlačenje z razmetalnikom silaže. Strošek najetih strojnih uslug, kar je v tem primeru

prevoz travne silaže, znaša 110 € ha-1

.

Ekonomsko upravičeno pridelavo v času ekološkega obdobja za travno silažo (KE 1,41) je

v svojem magistrskem delu prikazal Žibrek (2017).

Preglednica 24: Kalkulacije za travno silažo v obdobju ekološke pridelave.

Ekonomski parametri Travna silaža


) 0,06


) 0,05




V preglednici 25 znaša koeficient ekonomičnosti za travno silažo v obliki bal 1,44. Stroški

najetega dela (baliranje in ovijanje bal) znašajo 176 € ha-1

. Stroški stojnega dela po

hektarju znašajo 370 €, v to so zajeti stroški brananja, gnojenja, košnja, obračanje,

zgrabljanje, nakladanje in prevoz bal.

Preglednica 25: Kalkulacije za travno silažo v obliki bal v obdobju ekološke pridelave.

Ekonomski parametri Travna silaža-bale


) 0,06


) 0,05






Preglednica 26 prikazuje kalkulacije za seno v obdobju po preusmeritvi kmetije. Količina

pridelka je 3.500 kg ha-1

, stroški strojnega dela (brananje, prevoz gnojevke, košnja,

obračanje, zgrabljanje, nakladanje in spravilo bal) znašajo 356 € ha-1

, stroški najetega dela

(baliranje sena, brez ovijanja) pa 56 € ha-1

. Koeficient ekonomičnosti znaša 1,42, kar

pomeni, da je pridelava ekonomsko upravičena.

Preglednica 26: Kalkulacije za seno v obdobju ekološke pridelave.

Ekonomski parametri Seno


) 0,20


) 0,16




4.4 Finančni rezultat skozi vsa obdobja kmetovanja

Preglednica 27 prikazuje ekonomsko stanje na kmetiji skozi vsa tri obdobja (pred, med in

po preusmeritvi) na podlagi skupnih stroškov. Finančni rezultat in koeficient

ekonomičnosti se višata z vsakim letom, ki je bližje ekološki pridelavi. Finančni rezultat

pred preusmeritvijo znaša 2.173,15 €, sledi obdobje preusmeritve, kjer FR upade v prvem

letu na 1.306,08 €, v drugem letu pa se zviša na 3.511,33 €. V obdobju ekološke pridelave

je finančni rezultat najvišja vrednost, tj. 13.425,12 €.

V obdobju prvega leta preusmeritve je finančni rezultat najnižji, zaradi upoštevanja

konvencionalnih odkupnih cen, višje cene za ekološko kmetovanje primernega semena in

gnojila ter nižjih pridelkov. Po preusmeritvenem obdobju se finančni rezultat zviša. Razlog

je v višjih prodajnih cenah, saj se pridelki lahko začnejo prodajati kot ekološki.



Fiderih (2015) v svojem diplomskem delu navaja, da je kmetovanje v konvencionalnem

obdobju neekonomično, saj FR za to obdobje znaša –1.560,46 € in da je dvoletno obdobje

preusmeritve in ekološkega kmetovanja ekonomsko upravičeno (FR v obdobju ekološkega

kmetovanja znaša 9.994,49 €)

Preglednica 27: Ocena pomembnejših ekonomskih parametrov na kmetiji Koren skozi vsa

obdobja.

Ekonomski parametri K P1 P2 E

Vrednost proizvodnje (€) 30.353,56 28.865,50 30.122,41 39.089,69

Finančni rezultat (€) 2.173,15 1.306,08 3.511,33 13.425,12

Povprečni koeficient ekonomičnosti

pridelave in prireje

0,87

0,90 0,98 1,25

4.4.1 Prodaja ekološkega mleka

V preglednici 28 je predstavljena prodaja ekološkega mleka na tri različne načine. Prva

možnost je prodaja celotne količine mleka kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica po

konvencionalni odkupni ceni (0,25 € l-1

). Druga možnost je postavitev mlekomata v

Slovenski Bistrici ali v Mariboru, kjer se proda 80 litrov mleka za ceno 1,20 € l-1

, vendar

zaradi stroškov vzdrževanja je končna cena 0,85 € l-1

, preostanek se proda kmetijski

zadrugi Slovenska Bistrica. Tretja možnost je prodaja v 153 km oddaljeno mlekarno

Krepko, ki odkupuje ekološko mleko po ceni 0,43 € l-1

, vendar ko se odšteje stroške

prevoza za vsak drug dan je končna cena 0,33 € l-1

.

Končni rezultat je, da je ekonomično najprimernejša prodaja v mlekarno Krepko. Smiselno

bi bilo pretehtati tudi možnost skupnega prevoza z okoliškimi ekološkimi kmetijami, ki so

usmerjene v prirejo mleka.



Preglednica 28: Primerjava prodaje ekološkega mleka.

Kmetijska zadruga

Slovenska Bistrica

Kmetijska zadruga

Slovenska

Bistrica+mlekomat

Mlekarna

Krepko

Dnevna količina prodanega

mleka mlekarni (l)

916,33 836,33 916,33

Prodano mlekarni (€) 229,08 209,08 307,02

Dnevna količina prodanega

mleka na mlekomatu (l)

80,00

Prodano na mlekomatu (€) 68,00

Skupaj (€) 83.614,20 101.134,20 112.065,30

4.5 S.W.O.T. analiza

Na podlagi vseh informacij smo pripravili S.W.O.T. analizo za preusmeritve kmetije v

ekološki način kmetovanja (prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti). V preglednici 29

lahko vidimo izdelano S.W.O.T. analizo za kmetijo Koren. Velike prednosti preusmeritve

kmetije v ekološki način pridelovanja so nove tržne priložnosti in sodelovanje z drugimi

ekološkimi kmetijami, prav tako se pojavijo nove priložnosti na tem področju (višje cene

pridelkov in finančnih podpor). Slabost kmetije je v razpršenosti parcel, preureditvi hleva

in v primeru preusmeritve neurejena tržna pota za mleko, hkrati pa obstaja nevarnost

konkurence, nepoznavanje zakonodaje in strah pred preusmeritvijo in nečim novim.

Preglednica 29: S.W.O.T. analiza kmetije Koren.

Prednosti:

• Zadostna količina lastne krme

• Sodelovanje z drugimi ekološkimi

kmetijami

Slabosti:

• Razpršenost parcel

• Ni urejene tržne poti za mleko

(sprememba odjemalca mleka)

Se nadaljuje



Nadaljevanje

• Vzpostavitev novega trga z ekološkim

mlekom (možna oskrba šole in vrtca v

Šmartnem na Pohorju)

• Preureditev hleva (izpust, več svetlobe in

svežega zraka)

Priložnosti:

• Višje cene pridelkov

• Višje finančne podpore

• Možnost novih dejavnosti

• Možnost boljšega finančnega rezultata

Nevarnosti:

• Pritisk plevelov v obdobju preusmeritve

• Nezanimanje trga za odkup ekološkega

mleka

• Konkurenca

• Nepoznavanje zakonodaje

• Strah pred nečim novim



5 SKLEPI

V diplomskem delu je bil razvit preusmeritveni načrt za živinorejsko kmetijo Koren, ki

prehaja iz konvencionalne v ekološko kmetijo s poudarkom na prireji mleka.

S programom Microsoft Excel so bile razvite kalkulacije skupnih stroškov, kjer smo

ocenili ekonomiko pridelave kmetijskih pridelkov za vsako obdobje posebej. V

kalkulacijah smo ocenjevali lastno ceno, vrednost proizvodnje, finančni rezultat in

koeficient ekonomičnosti.

V diplomskem delu so bile zastavljene tri hipoteze:

H1: Predvidevamo, da se bodo s preusmeritvijo kmetije v ekološko kmetovanje ocenjeni

ekonomski parametri izboljšali. Hipotezo 1 lahko sprejmemo, saj so se na kmetiji s

preusmeritvijo v ekološko kmetovanje ocenjeni ekonomski parametri izboljšali.

H2: Predvidevamo, da je prireja mleka v ekološkem načinu kmetovanja ekonomsko

uspešnejša. Hipotezo 2 lahko potrdimo, saj koeficient ekonomičnosti v obdobju ekološkega

načina kmetovanja znaša 1,49, medtem ko v konvencionalnem obdobju znaša 1,08.

H3: Predvidevamo, da bo S.W.O.T. analiza primerna metodologija za dodatno pomoč pri

odločitvah na kmetiji. Hipotezo 3 lahko potrdimo, saj se je S.W.O.T. analiza pokazala za

uspešno tehniko, ki daje empiričnim rezultatom preusmeritvenega načrta tudi poglobljene

opisne rezultate.



6 VIRI

1. Acs S, Berentsen PBM, Huirne RBM. 2005. Modelling conventional and organic

farming: a literature review. NJAS - Wageningen Journal of Life Sciecnces, 53, 1:

1-18.

2. Bartulović A, Kozorog M. 2014. Taking up organic farming in (pre-)Alpine

Slovenia: Contrasting motivations of dairy farmers from less-favoured agricultural

areas. Ljubljana, Slovene Anthropological Society: 83–102.

3. Bavec M, Repič P, Robačer M, Štabuc Starčevič D. 2009. Sredstva in smernice za

ekološko kmetijstvo. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Inštitut

za ekološko kmetijstvo: 21.

4. Bavec M, Robačer M, Repič P, Štabuc Starčevič D. 2012. Sredstva in smernice za

ekološko kmetijstvo. Maribor, Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in

biosistemske vede, Inštitut za ekološko kmetijstvo: 11–13, 69–101.

5. Bavec M. 2017. MMC RTV Slovenija. Slovensko ekološko mleko zlijejo v

preostalo mleko in izgubi se sledljivost (elektronski vir)

https://www.rtvslo.si/uredniski-izbor/slovensko-ekolosko-mleko-zlijejo-v-

preostalo-mleko-in-izgubi-se-sledljivost/422612 (5. junij 2017)

6. Benoit M, Veysset P. 2003. Conversion of cattle and sheep suckler farming to

organic farming: adaptation of the farming system and its economic consequences.

Livestock Production Science, 80, 1-2: 141-152.

7. Damgaarda C, Strandberga B, Strandberga M, Aude E, Borgen Sørensena P,

Nielsen E, Bruus M. 2014. Selection on plant traits in hedgerow ground vegetation:

https://www.rtvslo.si/uredniski-izbor/slovensko-ekolosko-mleko-zlijejo-v-preostalo-mleko-in-izgubi-se-sledljivost/422612

https://www.rtvslo.si/uredniski-izbor/slovensko-ekolosko-mleko-zlijejo-v-preostalo-mleko-in-izgubi-se-sledljivost/422612



The effect of time since conversion from conventional to organic farming. Basic

and Applied Ecology, 15, 3: 250-259.

8. Drinovec T, Pavlovič M, Pažek K. 2015. Poslovne priložnosti za ekološko

kmetijstvo v Sloveniji. Hmeljarski bilten, številka 22: 93–94.

9. Evropsko računsko sodišče. 2012. Revizija nadzornega sistema za pridelavo,

predelavo, distribucijo in uvoz ekoloških proizvodov. Luxembourg, Urad za

publikacije Evropske unije: 13–15.

10. Fiderih S. 2015. Preusmeritveni načrt za živinorejsko kmetijo Pajtler. Diplomsko

delo. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: 14–21, 28–30.

11. International Federation of Organic Agriculture Movements (IFOAM). 2008. One

Earth, Many Hands. Annual Report: 6, 7, 11–15.

12. Klopčič M, Čepon M, Potočnik K, Kompan D. 2010. Rejski program za črno-belo

pasmo govedi v Sloveniji. Domžale, Univerza v Ljubljani: 11, 12.

13. Kos B. 2010. SWOT analiza (elektronski vir)

http://www.blazkos.com/?s=SWOT+analiza&x=0&y=0 (29. maj 2017)

14. Mihelič R, Čop J, Jakše M, Štampar F, Majer D, Tojnko S, Vršič S. 2010. Smernice

za strokovno utemeljeno gnojenje. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo

in prehrano: 42-43, 65.

15. Mind Tools S.W.O.T. analysis (elektronski vir)

https://www.mindtools.com/pages/article/newTMC_05.htm (14. april 2017)

16. MKGP. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodaja in

dokumenti (elektronski vir)

http://www.blazkos.com/?s=SWOT+analiza&x=0&y=0

https://www.mindtools.com/pages/article/newTMC_05.htm



http://www.mkgp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/kmetijstvo/

#c18905 (23. julij 2016)

17. MKGPa. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Analiza stanja

ekološkega kmetijstva (elektronski vir)

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/ana

liza_stanja_ekoloskega_kmetovanja/ (23. julij 2016)

18. MKGPb. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Nadzorni sistem.

(elektronski vir)

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/nad

zorni_sistem/ (5. april 2017)

19. MKGPc. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Podpore ekološkemu

kmetovanju (elektronski vir)

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/pod

pore_ekoloskemu_kmetovanju/ (23. julij 2016)

20. MKGPd. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Podatkovna zbirka

ekološkega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega

materiala (elektronski vir)

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/pod

atkovna_zbirka_ekoloskega_semena_semenskega_krompirja_in_vegetativnega_raz

mnozevalnega_materiala/ (1. junij 2017)

21. Najlepša slovenska vas – Kočno pri Polskavi (elektronski vir)

http://kocno.si/ (31. marec 2017)

22. OMSCO. Organic milk market report 2017 (elektronski vir)

http://www.bioforumvlaanderen.be/sites/default/files/Omsco%20Milk%20Market

%20Report%202017.pdf (14. julij 2017)

http://www.mkgp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/kmetijstvo/#c18905

http://www.mkgp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/kmetijstvo/#c18905

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/analiza_stanja_ekoloskega_kmetovanja/

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/analiza_stanja_ekoloskega_kmetovanja/

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/nadzorni_sistem/

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/nadzorni_sistem/

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/podpore_ekoloskemu_kmetovanju/

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/podpore_ekoloskemu_kmetovanju/

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/podatkovna_zbirka_ekoloskega_semena_semenskega_krompirja_in_vegetativnega_razmnozevalnega_materiala/



http://kocno.si/

http://www.bioforumvlaanderen.be/sites/default/files/Omsco%20Milk%20Market%20Report%202017.pdf

http://www.bioforumvlaanderen.be/sites/default/files/Omsco%20Milk%20Market%20Report%202017.pdf



23. Perpar T. 2016. Analiza mlečnosti v rejah z ekološko prirejo mleka, interno

gradivo.

24. Rode J. 2012. Ekološko kmetijstvo. Ljubljana, Kmetijsko gozdarska zbornica

Slovenije (elektronski vir)

http://www.kgzs.si/Portals/0/Gradiva/ekolosko%20kmetijstvo_ali%20je%20za%20

mene.pdf (10. junij 2016)

25. Rode J. 2012. Odločitev za ekološko kmetijstvo Pomen prave izbire! Ljubljana,

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. (elektronski vir)

http://www.kgzs.si/Portals/0/Gradiva/ekolosko%20kmetijstvo.pdf (9. junij 2016)

26. Rode J, Zupančič M. 2015. Odločitev za ekološko kmetijstvo Pomen prave izbire!

Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 5–7.

27. Rótoloa GC, Francisb C, Craviottoa RM, Vigliad S, Pereyrae A, Ulgiatid S. 2015.

Time to re-think the GMO revolution in agriculture (elektronski vir)

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S157495411400048X (30. marec

2017)

28. Rozman Č, Pažek K, Kljajič M, Bavec M, Turk J, Bavec F, Kofjač D, Škraba A.

2013. The dynamic simulation of organic farming development scenarios – A case

study in Slovenia (elektronski vir)

http://www.sciencedirect.com.ezproxy.lib.ukm.si/science/article/pii/S01681699130

01245 (7. september 2016)

29. Średnicka-Tober D, Barański M, Seal CJ, Sanderson R, Benbrook C, Steinshamn

H, Gromadzka-Ostrowska J, Rembiałkowska E, Skwarło-Sońta K, Eyre M, Cozzi

G, Larsen MK, Jordon T, Niggli U, Sakowski T, Calder PC, Burdge GC, Sotiraki S,

Stefanakis A, Stergiadis S, Yolcu H, Chatzidimitriou E, Butler G, Stewart G,

Leifert C. 2016. Higher PUFA and n-3 PUFA, conjugated linoleic acid, α-

http://www.kgzs.si/Portals/0/Gradiva/ekolosko%20kmetijstvo_ali%20je%20za%20mene.pdf

http://www.kgzs.si/Portals/0/Gradiva/ekolosko%20kmetijstvo_ali%20je%20za%20mene.pdf

http://www.kgzs.si/Portals/0/Gradiva/ekolosko%20kmetijstvo.pdf

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S157495411400048X





tocopherol and iron, but lower iodine and selenium concentrations in organic milk:

a systematic literature review and meta- and redundancy analyses. British Journal

of Nutrition: 18.

30. Sreš S. 2016. Možnosti preusmeritve v ekološko pridelavo na majhni zelenjadarski

kmetiji. Diplomsko delo. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede:

28–32, 44–45.

31. Statistični urad RS. Ekološko kmetijstvo, Slovenija. (elektronski vir)

http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/11_15619_ekol

osko_kmet/11_15619_ekolosko_kmet.asp (14. julij 2017)

32. Strojni krožek Dravsko polje (elektronski vir)

http://users.volja.net/strojni12/strojne_osluge.htm (9. junij 2016)

33. Šoštarič M. 2014. Ekološko kmetovanje je lahko varna prihodnost. Časopis Delo

(elektronski vir)

http://www.delo.si/gospodarstvo/kmetijstvo/ekolosko-kmetovanje-je-lahko-varna-

prihodnost.html (23. junij 2016)

34. Uradni list RS, št. 4/2013 z dne 18. januar .2013, člen 8, priloga 1: Koeficienti za

izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali (elektronski vir)

https://www.uradni-list.si/1/content?id=111622 (13. december 2016)

35. Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in

označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91

(elektronski vir).

http://www.ikc-um.si/ikc-um/wp-content/uploads/2016/07/KONSOLIDIRANA-

Uredba-komisije-ES-834-2007.pdf (4. april 2017)

http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/11_15619_ekolosko_kmet/11_15619_ekolosko_kmet.asp

http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/11_15619_ekolosko_kmet/11_15619_ekolosko_kmet.asp

http://users.volja.net/strojni12/strojne_osluge.htm

http://www.delo.si/gospodarstvo/kmetijstvo/ekolosko-kmetovanje-je-lahko-varna-prihodnost.html

http://www.delo.si/gospodarstvo/kmetijstvo/ekolosko-kmetovanje-je-lahko-varna-prihodnost.html

https://www.uradni-list.si/1/content?id=111622

http://www.ikc-um.si/ikc-um/wp-content/uploads/2016/07/KONSOLIDIRANA-Uredba-komisije-ES-834-2007.pdf

http://www.ikc-um.si/ikc-um/wp-content/uploads/2016/07/KONSOLIDIRANA-Uredba-komisije-ES-834-2007.pdf



36. Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih

pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in

označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in

nadzora (elektronski vir).

http://www.kon-cert.si/datoteke/EkoUredbe/Konsolidiranaverzija889-2008.pdf (4.

april 2017)

37. Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi posebnih

pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz

ekoloških proizvodov iz tretjih držav (elektronski vir).

http://www.kon-cert.si/datoteke/Predpisi/UREDBAKOMISIJEESt.1235_2008.pdf

(4. april 2017)

38. VOLOS - Sistem za identifikacijo in registracijo domačih živali (elektronski vir)

https://storitve-mkgp.gov.si/dad/sir/Volos.startup (9. junij 2016)

39. Zemljič D. 2017. Kako povečati obseg slovenskih ekoloških izdelkov. Kmečki

glas: eko kmetijstvo, letnik 74, št. 18, str. 1.

40. Žerjal G. 2016. Preusmeritveni načrt manjše pretežno poljedelske konvencionalne

kmetije v ekološko. Diplomsko delo. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in

biosistemske vede: 28–31, 36–39, 41.

41. Žibrek A. 2017. Preusmeritev domače kmetije iz konvencionalne v ekološko.

Magistrsko delo. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: 34–41,

47–50, 55–57.

http://www.kon-cert.si/datoteke/EkoUredbe/Konsolidiranaverzija889-2008.pdf

http://www.kon-cert.si/datoteke/Predpisi/UREDBAKOMISIJEESt.1235_2008.pdf

https://storitve-mkgp.gov.si/dad/sir/Volos.startup

7 ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, red. prof. dr. Karmen Pažek, za strokovno vodenje, pomoč in

nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Za pregled diplomskega naloge in svetovanje se

prav tako zahvaljujem somentorici, red. prof. dr. Martini Bavec in predsednici, doc. dr.

Silvi Grobelnik Mlakar.

Iskreno se zahvaljujem kmetiji Koren za sodelovanje in posredovanje podatkov za izdelavo

diplomskega dela.

Hvala tudi vsem najbližjim, ki so me podpirali in s tem pripomogli pri izdelavi diplomske

naloge.

PRILOGA

Priloga 1: Kalkulacijski list za mleko v obdobju ekološke pridelave.

Priloga 2: Kalkulacijski list za koruzno silažo v obdobju ekološke pridelave.

Documents

EKONOMIKA PREUSMERITVE V EKOLOŠKO · S.W.O.T. analiza. Kalkulacije skupnih stroškov so pripravljene za posamezno obdobje kmetovanja (konvencionalno, prvo in drugo leto preusmeritve