Upload
others
View
4
Download
0
Embed Size (px)
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta
Grafične in interaktivne komunikacije
1. letnik (2006/07)
seminarska naloga
LASTNOSTI RASTRSKIH PIK
predmet: Tiskarski postopki 1 Avtorici: Neža Čerin Barbara Erman
Mentorica: dr. Tadeja Muck
Ljubljana, 30.11.2006
2
KAZALO:
1. UVOD ___________________________________________________________________ 4
2. OPIS IN PRIMERJAVA RASTROV____________________________________________ 5 2. 1 OPISI RASTROV______________________________________________________________ 6
2.1.1 AMPLITUDNO MODULIRANO / KONVENCIONALNO RASTRIRANJE ___________________ 6 2.1.2 FREKVENČNO / STOHASTIČNO MODULIRANO RASTRIRANJE ________________________ 7 2.1.3 HIBRIDNO RASTRIRANJE___________________________________________________________ 8
2.2 PRIMERJAVA RASTROV _____________________________________________________ 9 2.2.1 PRIMERJAVA AMPLITUDNO IN FREKVENČNO MODULIRANEGA RASTRIRANJA ______ 9
3. VRSTE RASTRIRANJA _____________________________________________________ 11
4. KOT RASTRA _____________________________________________________________ 12
5. LINIJATURA RASTRA _____________________________________________________ 14
6. POKRITOST ______________________________________________________________ 17
7. OBLIKA RASTRSKE PIKE __________________________________________________ 18 7.1 OKROGLA RASTRSKA PIKA_________________________________________________ 20 Obrnjena okrogla rastrska pika _______________________________________________________ 20 7.2 KVADRATNA RASTRSKA PIKA ______________________________________________ 21 Obrnjena kvadratna rastrska pika _____________________________________________________ 21 7.3 ELIPTIČNA in DIAMANTNA RASTRSKA PIKA ________________________________ 22 7.4 ČRTNA RASTRSKA PIKA ____________________________________________________ 23 7.5 POSEBNE OBLIKE RASTRSKIH PIK__________________________________________ 23 7.6 PRIMERJAVA ODTISA PRI RAZLIČNIH RASTRSKIH PIKAH__________________ 25
8. PRAKTIČNI DEL __________________________________________________________ 26
9. ZAKLJUČEK ______________________________________________________________ 29
10. VIRI____________________________________________________________________ 30
3
KAZALO SLIK:
Slika 1: Rastrsko mešanje barv ............................................................................................................ 5 Slika 2: Različne velikosti rastrskih pik pri AM .................................................................................. 6 Slika 3: Slika, narejena z AM rastriranjem in njen detajl ................................................................. 7 Slika 4: Različna pokritost pri FM....................................................................................................... 7 Slika 5: Različna pokritost pri hibridnem rastru ................................................................................ 8 Slika 6: Primerjava analogne in digitalne rastrske pike................................................................. 12 Slika 7: 90° rastra ............................................................................................................................... 12 Slika 8: 45° kot rastra........................................................................................................................ 12 Slika 9: Standardizirani koti rastrov ................................................................................................ 13 Slika 10: Elementarni rastrski kvadrat .............................................................................................. 14 Slika 11: Zgornja slika – majhna linijatura, spodnja slika – velika linijatura ............................... 15 Slika 12: Pokritost.............................................................................................................................. 17 Slika 13: Rastrska pika ...................................................................................................................... 18 Slika 14: različne oblike rastrskih pik .............................................................................................. 19 Slika 15: Primer okrogle pike (kot 0°).............................................................................................. 20 Slika 16: Primer obrnjene okrogle pike (kot 0°).............................................................................. 20 Slika 17: Primer kvadratne pike (kot 0°).......................................................................................... 21 Slika 18: Primer obrnjene kvadratne pike (kot 0°) .......................................................................... 22 Slika 19: Primera eliptičnih pik (kot 0°) .......................................................................................... 22 Slika 20: Primer diamantne pike (kot 0°)......................................................................................... 23 Slika 21: Primer črtne pike (kot 0°).................................................................................................. 23 Slika 22: Primeri posebnih oblik rastrskih pik ................................................................................ 24 Slika 23: Primer fotografije, zgrajene iz rastrskih pik v obliki simbola......................................... 24 Slika 24: Odtis pri različnih rastrskih pikah.................................................................................... 25
4
1. UVOD V vsakdanjem življenju nas obkroža ogromno rastrskih slik, a se tega malokdo zaveda. Redko
kdo opazi drobne pikice, ki sestavljajo sliko, saj slike ponavadi opazujemo z določene razdalje ali
pa so pike tako majhne, da jih naše oko ne zazna. To je tudi namen rastriranja - da ga oko ne
opazi.
V tej seminarski nalogi bova pogledali rastrsko sliko »pod lupo«. Raziskali bova: lastnosti
rastrskih pik.
Najprej bova opisali najznačilnejše rastre in jih med seboj primerjali, nato razdelili rastriranje na
vrste in opisali kot rastriranja, linijaturo, pokritost in obliko rastrskih pik.
V praktičnem delu si bova ogledali različne rastrske reprodukcije in jih opisali in med seboj
primerjali.
Naj povem še nekaj o zgodovini rastriranja, ki se je začela z lesorezom. Uporabljal se je
predvsem za umetniške stvaritve. Svoj razcvet je lesorez doživel z Albertom Dürerjem v 16.
stoletju. V umetnosti je rastriranje doseglo vrhunec tudi v 20. stoletju in sicer z umetniki kot sta
Andy Warhol, Roy Lichtenstein in drugi.
Dandanes pa se rastriranje uporablja pri tiskanju vsakovrstnih reprodukcij.
5
2. OPIS IN PRIMERJAVA RASTROV
Večino barvnih fotografij v časopisih, revijah, na plakatih, v knjigah, če jih pogledamo od blizu
sestavljajo drobne pike cian, magenta, rumene in črne barve. Če opazujemo sliko od daleč, jo
vidimo jasno in pik sploh ne opazimo.
Slika 1: Rastrsko mešanje barv
Ta postopek pretvarjanja večtonske slike v polja pik različnih (ali enakih) velikosti, ki pričarajo
tone ali barve imenujemo rastriranje. Nastalo je z ugotovitvijo, da se različne tonske odtenke
lahko simulira s tiskanjem zelo majhnih pik, ki so postavljene zelo skupaj. Naši možgani pri tem
želijo narediti red iz nereda in takšne površine vidijo kot ton in ne kot množico pik. Tako se
navidezne tonske vrednosti spreminjajo v rastrske tonske vrednosti.
Slika 1 prikazuje posamezne rastrske izvlečke cian, magenta, rumene in črne barve ter rastrski
vzorec, ki ga tvorijo. Če opazujemo ta rastrski vzorec z določene razdalje, naše oko zazna ton in
rastrskih pik ne razloči. Ta ton je prikazan na sliki desno.
Beseda raster prihaja iz latinske besede »rasrum«, kar pomeni grablje. In sicer ko grabimo
zemljo, nastane na njej nekakšna mrežasta struktura, kar spominja na raster.
Poznamo več vrst rastrov, najpomembnejši med njimi so:
• Amplitudno moduliran raster, imenovan tudi konvencionalni ali klasični raster (AM)
• Frekvenčno moduliran raster ali stohastično moduliran raster (FM)
• Hibridni raster ali kombiniran raster (npr. SPEKTA screening)
6
2. 1 OPISI RASTROV
2.1.1 AMPLITUDNO MODULIRANO / KONVENCIONALNO RASTRIRANJE
Pri amplitudno moduliranem rastriranju so rastrske pike enakomerno razporejene v linijah.
Razdalja med središči pik je enaka, pike pa se med seboj razlikujejo le po velikosti in kotu linij.
Večje kot so pike, temnejši ton predstavljajo in manjše pike svetlejši. Polton tako določa velikost
in frekvenca pik, pri nekaterih digitalnih tehnikah tiska pa se spreminja poleg velikosti rastrske
pike tudi ton rastrske pike ali pa samo ton.
Pri tovrstnem rastriranju se lahko pojavijo neželeni učinki, kot je moire efekt. Moire je vzorec, ki
se pojavi zaradi interference, ko se pod določenim kotom prekrivata dva identična vzorca.
Slika 2 predstavlja amplitudno moduliran raster z okroglimi rastrskimi pikami. Prikazuje različne
velikosti rastrskih in s tem spremembo tona.
Slika 2: Različne velikosti rastrskih pik pri AM
Včasih so rastrirali s klasično metodo, sedaj pa je ta le še redkost in se izdeluje rastre s sodobno
metodo rastriranja.
Klasična metoda AM rastriranja
Amplitudno modulirani raster je optična mrežica, s katero spremenimo večtonsko sliko v
ustrezno enotonsko reprodukcijo. To delamo s pomočjo reprodukcijske kamere. Reflektirana
svetloba od originala prehaja skozi objektiv reprodukcijske kamere preko rastra (mrežice) na
fotografski film. Tako utrdi foto občutljiv sloj in ko film razvijemo, dobimo rastrski negativ.
Sodobna metoda rastriranja
Sliko v digitalni obliki ali skenirano fotografijo, ki jo želimo rastrirati, pošljemo iz delovne enote
(računalnika) na RIP (Raster Image Processor), ki jo pretvori v ustrezne imaginarne rastrske pike.
Digitalizirane podatke RIP preda v osvetljevalno enoto (ang. imagesetter). To je naprava, v
7
katero se vloži fotografski film. Računalniško vodeni laserski žarek osvetli fotografski film, ki se
potem razvije. Transportni sistem osvetljevalne enote ves čas skrbi za transportiranje filma od
vhoda do izhoda enote.
Slika 3: Slika, narejena z AM rastriranjem in njen detajl
Slika 3 prikazuje primer amplitudno moduliranega črno-belega rastra. Če si sliko ogledujemo od
daleč rastrskih pik ne opazimo, od blizu pa so zelo jasno vidne. Reprodukcija je nastala s klasično
metodo rastriranja.
2.1.2 FREKVENČNO / STOHASTIČNO MODULIRANO RASTRIRANJE
Pri frekvenčno moduliranem rastriranju je velikost rasterskih pik vseskozi enaka, se ne spreminja
glede na tonsko vrednost. Spreminja se razpored in gostota (frekvenca) pik, kar ustvarja učinek
poltona. Če so pike posejane gosto skupaj, predstavljajo temnejši ton, če so redko posejane
tvorijo svetlejši ton.
Pri frekvenčno moduliranem rastriranju za označevanje gostote rastra uporabimo izraz dpi (dots
per inch). Pri FM rastriranju ne poznamo pojmov kot so linijatura, kot rastra in ni negativnega
moire pojava.
Slika 4: Različna pokritost pri FM
8
2.1.3 HIBRIDNO RASTRIRANJE
Hibridno rastriranje ali kombinacija rastrov je novejša metoda rastriranja. Z njim želimo
upodobiti natančnejše, lepše detajle in odstraniti moire efekt.
Hibridni raster je sestavljen iz AM in FM rastra in sicer tako, da se pri najtemnejših in
najsvetlejših tonih uporablja FM, pri vmesnih pa AM. Tako se izkoristi pozitivne lastnosti obeh
metod, saj z FM rastriranjem lahko lepše upodobimo detajle, z AM pa je prehod med vmesnimi
toni bolj homogen.
Slika 5: Različna pokritost pri hibridnem rastru
Primer hibridnega rastriranja je SPEKTA Screening, kjer se za rastrske tonske vrednosti od 1 do
10 % in 90 do 99 % uporablja fiksno FM rastriranje, pri rastrski tonski vrednosti od 10 do 90 %
pa se uporablja AM rastriranje z okroglimi pikami, ki so porazdeljene naključno.
Drug primer je XM (Cross Modulation) ali križno modulirano rastriranje. Tudi tu gre za
združitev AM in FM rastra, a za razliko od hibridnega, kjer se vidi meja med AM in FM, tu raster
prehaja zelo »mehko«.
9
2.2 PRIMERJAVA RASTROV
2.2.1 PRIMERJAVA AMPLITUDNO IN FREKVENČNO MODULIRANEGA RASTRIRANJA
Najbolj očitna razlika med AM in FM rastriranjem je, da pri AM različno tonsko vrednost
dosežemo z različno velikostjo pik, pri FM pa z različno gostoto pik. Pri FM ne poznamo pojma
linij niti kota rastra.
Pike pri FM so zelo majhne (manjše od srednje velike rastrske pike pri AM), zato se lahko
upodobi natančnejše detajle. Pri frekvenčno moduliranem rastru ni negativnega pojava moire niti
rozet, za razliko od AM. Prehodi med toni so lepši in tone se lahko poda bolje.
Procesiranje FM je računsko bolj zahteven postopek, kar podaljša in podraži postopek. Tudi tisk
je zahtevnejši, saj je več majhnih pik in je njihov skupni obseg zelo velik, s tem pa je odtis bolj
podvržen prirastu pike (dot gain). Problem je, da mora biti delovno okolje zelo čisto, saj prah
lahko zelo pokvari končni izgled rastrske reprodukcije zaradi majhnih rastrskih pik.
Pri tiskarski tehniki fleksografiji z AM ne moremo upodobiti dovolj svetlih tonov, ker ni možno
upodobiti tako majhnih pik. Zato se pri svetlih tonih uporabi FM oziroma hibridno rastriranje.
Primerjava AM in FM rastriranja na primeru
Slika je tonska, to pomeni, da razpon med
svetlimi in temnimi toni nima opazne pikčaste
strukture. Narejena je v določenem
računalniškem programu. Na njej vidimo vse
detajle jasno.
10
Slika prikazuje AM raster in sicer
dodajanje posameznih CMYK + zlat
rastrskih barvnih izvlečkov k sliki.
Opazimo lahko, da so različne barve
nanesene pod različnimi koti. Na
zadnjem predelu slike so lepo vidne
rozete.
Slika prikazuje FM raster in sicer dodajanje barvnih CMYK + zlat barvnih izvlečkov k sliki.
Struktura je zrnasta.
Na sliki lahko primerjamo vse tri
različice slike: original, AM in FM
rastrirano sliko.
Detajli so seveda najnatančnejši pri
originalni tonski sliki, a če
primerjamo FM in AM raster so
detajli veliko natančneje upodobljeni
pri FM.
11
3. VRSTE RASTRIRANJA
Rastriranje lahko v grobem ločimo glede na obarvanost in glede na tehniko.
GLEDE NA OBARVANOST:
Barvno rastriranje
Barvne fotografije, natisnjene v revijah, časopisih ali knjigah so sestavljene iz serij pik v cian,
magenta, rumeni ali črni barvi in pretentajo oko tako, da vidi milijone barv iz katerih je
sestavljena originalna slika.
Črno-belo rastriranje
Črno-bele fotografije vsebujejo mnogo odtenkov sive barve. S printanjem se te sivine pretvorijo v
vzorec črnih pik, ki simulirajo nepretrgane tone originalne slike. Svetlejši odtenki sive so
sestavljeni iz manj črnih pik ali manjših pik in razporejenih bolj narazen.
GLEDE NA TEHNIKO:
Tradicionalno rastriranje
Pri tradicionalnem rastriranju tiskalnik ne uporabi podatkov iz digitalnega skena, ampak sam
pripravi raster. To naredi tako, da skozi posebne ekrane fotografira predloženo sliko. Pri barvnih
slikah uporabi štiri ločene ekrane za vsako od štirih procesnih barv, položene enega na drugega.
Digitalno rastriranje
S skeniranjem slik ali uporabo digitalnega fotoaparata lahko digitalni zapis prenesemo direktno iz
programa v tiskalnik.
Gostota rastra določa velikost elementarne točke, od tega pa je odvisna geometrična velikost
rastrske pike. Končni izdelek digitalnega rastriranja je odvisen predvsem od linijature pik
(gostejši je raster, manjša je elementarna točka) in ločljivosti tiskalnika (pri stalni ločljivosti
tiskalnika je na voljo manj upodobitvenih točk, kar vodi v zmanjšanje tonskega obsega).
12
Slika 6: Primerjava analogne in digitalne rastrske pike
4. KOT RASTRA
Deljenje slike v serije majhnih točk reši problem kako ponatisniti sliko, a ustvari tudi povsem nov
problem - oko kmalu zazna vzorec. Pike, geometrijsko razporejene v obliko mreže, ustvarjajo
viden vzorec izmenjujočih črnih in belih črt, postavljenih pod kotom 90°. Razlog za lažje
zaznavanje vodoravnih in navpičnih linij lahko pripišemo vodoravni legi človeških oči in v
dejstvu, da so vertikalne in horizontalne linije v naravi prevladujoče. Človek vedno išče red v
neredu, zato hitreje opazi vodoravne ali navpične rastrske linije.
Pri natisnjeni sliki se hočemo izogniti temu, da bi vzorec motil izgled slike same.
Slika 7: 90° rastra
To lahko preprečimo z obračanjem mreže. Kot, ki najbolj prevara naše oči je 45°, kot je
prikazano na spodnji sliki.
Slika 8: 45° kot rastra
13
Vzorec pri rotaciji 45° še vedno obstaja, a je mnogo manj opazen. Takšnega obračanja se
poslužujemo pri preprostem, črno-belem rastriranju.
Pri barvnem rastriranju moramo uporabiti štiri rastre različnih barv, zato odpravljanje vzorcev
postane večji problem. Vzorec, ki nastane pri kombinaciji dveh ali več rastrov se imenuje moire.
Edini sprejemljivi vzorec je rozeta, ki je na pogled nemoteča in ne preusmerja pozornosti od
slike, ki jo sestavlja.
Za oblikovanje rozete moramo vse štiri rastre postaviti pod različnimi koti. Standardizirani in
najpogosteje uporabljeni koti rastrov procesnih barv so:
- črna: 45°
- magenta: 75°
- cian: 15° ali 105°
- rumena: 0° ali 90°
Slika 9: Standardizirani koti rastrov
Pri idealni rešitvi bi bili rastri medsebojno zamaknjeni za točno 30°. A v danem koordinatnem
sistemu imamo za pozicije štirih različnih barv na voljo le 90°.
Rumena kot najmanj izrazita barva je lahko zamaknjena le za 15° glede na cian ali magento.
14
Črna barva ima največjo kontrastnost, zato je postavljena pod kotom, ki je očesu najmanj opazen
– 45°. To ni univerzalna rešitev, saj v primerih, ko original slike ne vsebuje veliko črne, pod tem
kotom lahko postavimo tudi raster druge barve.
Črna in magenta sta pogosto zamenjani, če pri standardizirani kombinaciji povzročata moire v
kožnih tonih.
Kot rastra je pomemben tudi za pravilno izdelavo barvnih separacij. Pomemben je za videz slike,
ker lahko na več načinov spremeni videz odtisa. Pri nižjih gostotah je moč opaziti rastrsko
strukturo. Pri kotu 90° ali 0° dobimo razporeditev rastrskih pik v vodoravne ali navpične linije, če
pa kot nekoliko zmanjšamo ali povečamo, bo slika videti malce nagnjena.
5. LINIJATURA RASTRA
Linijatura rastra je enaka gostoti rastrskih pik in nam pove število rastrskih pik na tekoči
centimeter (dpc) oziroma število linij na palec (lpi). Rastrske pike so med seboj vse enako
oddaljene. Štiri sosednje pike sestavljajo elementarni rastrski kvadrat s stranico l, kar nam
prikazuje slika 10.
Slika 10: Elementarni rastrski kvadrat Če je stranica l dolga, so rastrske pike na reprodukciji redke in velike, če je kratka, so goste in
majhne. Linijatura je v prvem primeru majhna, v drugem pa velika. Izračunamo jo z enačbo: L
(lin/cm) = 10 / l (mm)
15
Slika 11: Zgornja slika – majhna linijatura, spodnja slika – velika linijatura
O linijaturi rastra lahko govorimo samo pri amplitudno moduliranem rastru, saj so pri njem pike
razporejene enakomerno. Odvisno je le kako gosto so skupaj. Bolj ko je raster gost, večja je
linijatura in tako je tudi natančnejši raster.
Linijaturo lahko merimo s pomočjo mikroskopa in sicer tako, da preštejemo pike v razdalji enega
centimetra. Ali pa s pomočjo testerja z linijskim vzorcem na foliji, tako da vrtimo tester po
površini rastrskega vzorca in ko se tvori interferenčni vzorec, odčitamo linijaturo s pomočjo
skale.
Odločitev katero linijaturo bomo uporabili, je odvisna od tehnike tiska in izbire tiskovnega
materiala. Večja kot je linijatura, finejše detajle lahko upodobimo, uporabiti pa moramo visoko
kvaliteten papir. Pri slabšem papirju (npr. časopisnem) je reprodukcija bolj občutljiva na prirast
pike in večja je verjetnost, da se spremeni ton, pa tudi težje je kontrolirati tisk. Tako vedno, ko je
možnost za take probleme uporabimo manjšo linijaturo in tako zmanjšamo možnost za prirast
pike pri detajlih in spremembo tona.
Tabela 1: Primeri linijatur rastra za različne tiskarske postopke in papirje
Tehnika tiska / papir Tipična linijatura
Sitotisk 35-65
Laserski tiskalnik / mat laserski papir 50-90
Laserski tiskalnik / premazani papir 75-110
Ofsetni tisk / časopisni papir 60-85
Ofsetni tisk / nepremazani papir 85-133
Ofsetni tisk / premazani papir 120-150
Visoko kakovostni ofsetni ali globoki tisk
(kakovostne revije, umetniške produkcije)
150-300
Vir: Vaje TP
16
Kot je razvidno iz tabele je linijatura zelo odvisna od uporabljene tehnike tiska in papirja. Tudi opazovalna razdalja rastrske reprodukcije je pomemben dejavnik, ki vpliva na ustrezno
izbiro linijature rastra. Poglejmo si kako zaznava človeško oko. Odtisnjeni rastrski toni simulirajo
kontinuirane tone v očesu takrat, ko oko ne more več razločevati posameznih rastrskih pik. Pod
normalnimi pogoji človeško oko zazna dve sosednji piki ali liniji medsebojno ločeni takrat, ko
njihova podoba pada na dva fotoreceptorja na mrežnici. Fotoreceptor (čepek oziroma palička) je
najmanjša enota v človeškem očesu. Posamezne rastrske pike postanejo nerazločne, oziroma jih
zaznamo kot kontinuirani ton takrat, ko padejo na posamezen fotoreceptor.
Ločilna sposobnost očesa je odvisna od velikosti reprodukcije in opazovane razdalje. Za
opazovanje večjih velikosti reprodukcij (npr. 1 m2 ) potrebujemo večjo opazovalno razdaljo (4 do
10 m). Pri večji razdalji opazovanja se zmanjša ločilna sposobnost očesa in lahko uporabimo
manjšo linijaturo rastra. Z manjšo linijaturo pa lahko dosežemo večji razpon rastrskih tonskih
vrednosti in s tem večji kontrast reprodukcije.
Velja, da če imamo izbrano veliko gostoto rastra in nizko upodobitveno ločljivost potem je
število barvnih odtenkov lahko zelo omejeno. Ta pojav, da izhodna enota ne more prikazati
tolikšnega števila barvnih odtenkov kolikor jih je na sliki se imenuje posterizacija. V tem primeru
uporabimo manjšo linijaturo.
Faktor opazovalne razdalje torej vpliva na ustrezni izbor ustrezne linijature rastra.
Primer: Za rastrsko reprodukcijo v velikosti formata A4 pri opazovalni razdalji 0,5 m
potrebujemo raster s 34 linijami na cm, da vidimo sliko s kontinuiranimi toni.
Pri izvedbi rastrske produkcije moramo upoštevati tudi, da je za tisk s svetlečimi ali zelo
intenzivnimi tiskarskimi barvami primernejši raster z manjšo linijaturo. Za slike z mehkimi
prehodi med toni in enakobarvnimi toni pa izberemo finejši raster, torej večjo linijaturo.
17
6. POKRITOST
Pokritost nam pove kolikšen delež površine na tiskovnem materialu je pokrit z rastrskimi pikami.
Označuje se s procenti. Bela barva ustreza pokritosti 0%, črna 100%, vmesna pa 50%. Pokritost
površine z rastrskimi pikami izraža rastrsko tonsko vrednost. Rastrska tonska vrednost je
razmerje med površino, ki jo pokrivajo rastrske pike in njegovo skupno površino.
Večja kot je pokritost, večja je rastrska tonska vrednost in to pomeni, da je ton temnejši.
Pri procesu tiska se pogosto pojavi problem prirasta pike. Pojavi se lahko zaradi kakovosti tiska,
tiskovnega materiala (npr. vpijajoč papir), vrste in gostote rastra … Zaradi prirasta pike, torej
povečanja pike se spremeni tudi pokritost in s tem tonska vrednost, kar je negativni pojav.
Vendar povečanje rastrske tonske vrednosti ni pri vseh vrednostih enako. Največje povečanje je
pri največjem obsegu rastrskih pik, torej pri 50%. Okvirna vrednost, kjer nam prirast zapre
površino je približno 95% pri premazanem papirju in 90% pri nepremazanem.
Slika 10 prikazuje različne pokritosti površine z okroglimi rastrskimi pikami od 10% do 100%.
Ob robu je prikazana tonska vrednost, torej ton, ki ga zazna oko, če sliko opazujemo od daleč.
Slika 12: Pokritost
Pokritost določamo in analiziramo z denzitometrijo in slikovno analizo. Denzitometrija je veda,
ki proučuje obnašanje snovi v interakciji s svetlobo (snov svetlobo prepušča, odbija ali absorbira)
in merjenje optične gostote. Slikovna analiza je namenjena računalniški obdelavi slik in je orodje
za nadzor procesov tiska.
18
7. OBLIKA RASTRSKE PIKE
Rastrska pika se izoblikuje v rastrski celici. Vsako izmed polj v celici je lahko zapolnjeno ali
prazno. Z različnimi kombinacijami zapolnjenosti polj dobimo rastrske pike specifičnih velikosti
in oblik. Za večjo rastrsko piko je potrebno potemniti več polj, za manjšo je številka ustrezno
nižja. Različne oblike dobimo z uporabo različnih sekvenc, predpisanih z matematičnimi
enačbami.
Slika 13: Rastrska pika
V realnosti rastrske mreže niso razdeljene na manjše sekcije, te so prikazane z namenom, da
vidimo kje se pika konča in začne naslednja.
Najbolj razširjene oblike rastrske pike so:
- okrogla
- kvadratna
- eliptična
- diamantna
- črtna
19
Slika 14: različne oblike rastrskih pik
Oblika rastrske pike ne predstavlja velikega vpliva na končni izgled slike, med lastnostmi rastra
je med manj pomembnimi. Pravilna izbira oblike ne odpravi pojava moire, pomanjkljivosti,
nastalih pri skeniranju. Oblike same pri visokih linijaturah niti ne opazimo, deloma se lahko
spremeni le izgled slike. V tonskih prehodih nastane pri različnih oblikah pik optični skok na
različnih mestih, do česar pride zaradi različne lege začetka združevanja robov rastrskih pik. Prav
tako oblika pike vpliva na kontrast slike. Oblika se opazi tudi v hitrejšem ali kasnejšem zapiranju
površine pri visokih RTV ali v zmožnosti odtisovanja zelo nizkih RTV pri visoki gostoti rastra.
Izbira pike je na voljo uporabnikom, ki natančno vedo, kaj želijo z določeno obliko doseči.
Navadno je vzrok za izbiro iskanje oblike, ki sliko naredi čim bolj realistično in v izogib tonskim
preskokom. Obratno lahko primerno izbrana oblika še poudari posebne efekte. Ne samo pri tisku
visoke kvalitete, tudi pri tiskanju časopisov lahko grob papir, tiskarski stroji slabše kvalitete, itd.
privedejo do večjega prirasta rastrske pike. Pika z ustreznimi lastnostmi se v takih primerih
izkaže kot dobra rešitev.
Oblika rastrske pike pride v različnih območjih drugače do izraza, v svetlih tonih so pike še redko
razporejene, v srednjih tonih pa se že začenja proces združevanja rastrskih pik. To je vidno kot
20
oster in raztrgan tonski prehod. Tvorbo pretrganosti tonov optično naredi prehod iz
diskontinuiranega v kontinuirano združenje rastrskih pik, ki se tvori pri rastrskem tisku. Pojavlja
se vprašanje, katera oblika rastrskih pik daje najboljše rezultate v srednjih tonih, ko se rastrske
pike začnejo združevati.
7.1 OKROGLA RASTRSKA PIKA
Slika 15: Primer okrogle pike (kot 0°)
Okrogla pika je po obliki pravilen krog in skozi celotni tonski razpon od 1% do 99% rastrske
tonske vrednosti ohranja geometrijsko obliko. Ko se sosednje pike začnejo dotikati – pri približno
78% pokritosti, okolica začne prehajati v obliko priostrenih diamantov. Do te pokritosti imajo
okrogle pike maksimalno kompaktnost, kar pripomore, da se majhne pike trdno oprimejo papirja.
Tonski prehod torej nastopi samo enkrat, in sicer pozno, kar vpliva na manjšo opaznost, saj ga
zaradi temnejših tonov pogosto sploh ne zaznamo. Pika ima tudi minimalen obseg, kar zmanjša
tonski prirast.
Slabost okrogle pike nastopi v temnih tonih. Polja diamantne oblike med pikami so težko
obvladljiva, saj so robovi zelo ostri in se enostavno zapolnijo s tiskarsko barvo. Zato se ponekod
poslužujejo tako imenovane obrnjene okrogle pike.
Obrnjena okrogla rastrska pika
Slika 16: Primer obrnjene okrogle pike (kot 0°)
21
Takšna pika je po obliki in lastnostih enaka okrogli, le da sta barva pike in ozadja zamenjani.
Kompaknost in minimalen obseg se ohranjata, poveča pa se tudi obvladljivost pike v temnih
tonih. Skladno z inverznostjo oblike tudi tonski preskok nastopi pri 22% pokritosti, kar
predstavlja rahlo problematiko pri svetlih tonih.
7.2 KVADRATNA RASTRSKA PIKA
Slika 17: Primer kvadratne pike (kot 0°)
Kvadratna rastrska pika je geometrijsko pravilen kvadrat, ki z rastjo vzdržuje obliko. Robovi
potekajo vzporedno z robovi sosednjih rastrskih pik, zato se ne dotikajo vse do skrajne pokritosti,
blizu 100%, ko se posamezni piksli začnejo združevati.
Kvadratne pike dosegajo skrajno ostre detajle v srednjih tonih, a se nagibajo k manjši toleranci
moireja (odprtina rastra se lahko zmanjša s povezanimi vogali pik). Zaradi simultane združitve
vseh štirih vogalov je posledica hiter preskok v višjo tonsko vrednost. Prisoten je velik nanos
tiskarske barve, zato je preskok še bolj viden.
Ta oblika se običajno uporablja za posebne efekte. Zaradi ostrine je primerna za kontrastne
reprodukcije in zaradi ostrosti v srednjih tonih za reprodukcijo krožnih tonov. Predstavlja
kompromis med kvalitetnim izrisom, ostrimi detajli in enakomernimi tonskimi prehodi, zato je
pogosta izbira za razne visoko kakovostne kataloge.
Obrnjena kvadratna rastrska pika
22
Slika 18: Primer obrnjene kvadratne pike (kot 0°)
Podobno kot pri okrogli, se tudi pri kvadratni piki pojavlja obrnjena različica. Prične se kot dve
prekrižani črti, ki se z večanjem debelita in oblikujeta bele kvadrate na črni podlagi. Zaradi
nemotenega naraščanja ni tonskega preskoka.
7.3 ELIPTIČNA in DIAMANTNA RASTRSKA PIKA
Rastrske pike eliptičnih in diamantnih oblik so pogosto boljša izbira, kot običajni okrogla in
kvadratna, saj bistveno zmanjšata težo tonskega preskoka.
Slika 19: Primera eliptičnih pik (kot 0°)
Eliptična oblika ima zaradi specifične oblike dva tonska preskoka, enega pod in drugega nad 50%
RTV. Odvisna sta od smeri osi in običajno nastopita pri 40% in 60% RTV. V prvi stopnji tvori
zaključek pike z dvema sosednjima pikama verigo, šele v drugem koraku doseže zaključek pike v
diagonalni (prečni) verigi. Ta oblika nima stalnih dimenzij, zato tudi tonske vrednosti variirajo.
23
Eliptična pika se zelo dobro obnese v srednjih tonih, a manj v temnih, saj se tudi tukaj pojavljajo
ostri zaključki praznih polj. Ta problem lahko rešujemo z uporabo posebnih pik, kot je npr.
evklidijska (glej zgornjo sliko).
Slika 20: Primer diamantne pike (kot 0°)
Diamantna pika je po obliki kvadrat, postavljen pod 45° kotom in ki pri 50% pokritosti formira
vzorec šahovnice. Diamantna pika je simetrična nad in pod 50%, zato se obrnjena oblika ne
razlikuje od originala.
7.4 ČRTNA RASTRSKA PIKA
Slika 21: Primer črtne pike (kot 0°)
Črtna rastrska pika je v praksi ravna črta, ki z zviševanjem RTV raste v dveh smereh, se debeli.
Postavljena je lahko pod poljubnim kotom, dobro deluje formula: magenta = 45°, rumena = 135°,
cian = 105°, črna = 165°. Črtna pika se pogosto uporablja za posebne efekte, kjer so zaželjeni
tudi nenavadni koti postavitev.
7.5 POSEBNE OBLIKE RASTRSKIH PIK
Poleg standardnih oblik rastrskih pik, se predvsem v komercialne namene pogosto uporabljajo
pike, modificirane po željah uporabnika. Logotipi, fotografije, črke in drugi posebni vzorci s
24
pomočjo pretvorb v ustrezne RTV pri zelo majhnih velikostih ustvarjajo podoben efekt, kot
rastrske pike. Seveda je kvaliteta odtisa bistveno nižja.
Slika 22: Primeri posebnih oblik rastrskih pik
Slika 23: Primer fotografije, zgrajene iz rastrskih pik v obliki simbola
25
7.6 PRIMERJAVA ODTISA PRI RAZLIČNIH RASTRSKIH PIKAH
Spodnja slika prikazuje povečavo odtisov pri različnih oblikah rastrskih pik. Uporabljene so pike
pri rastrski tonski vrednosti 25%, pod koti cian: 15°, magenta: 75° in črna: 45°. Rumena je zaradi
majhne vidljivosti izpuščena.
Slika 24: Odtis pri različnih rastrskih pikah
26
8. PRAKTIČNI DEL
Pod 16x povečavo pod mikroskopom sva si ogledali in primerjali različne rastre:
1. primer, koledar
Slika na koledarju je bila razdeljena na dva dela. Prva povečava predstavlja del, natisnjen z AM
rastrom, lepo je vidna pika eliptične oblike. Koti procesnih barv so enaki standardiziranim, rozete
so lepo vidne, posebno v spodnjem desnem delu slike. Druga povečava predstavlja del, kjer so
izredno majhne, mikrometrske pike natisnjene s posebnim FM rastrom. Original je v tem delu
veliko bolj detajlen in čist.
Obe sliki sta posneti pod isto povečavo in razlika je očitna, največja razlika je v velikosti pik.
2. primer: platnica knjige
Za tisk te platnice so uporabili linijski raster, ki na določenih mestih sicer močno spominja na
rastrske pike kvadratne oblike, toda prekinjenost je le posledica zaporednih nanosov posameznih
rastrov. Pri tem primeru niso uporabljene običajne procesne barve, ampak RGB barve.
27
3. primer: revija
Povečava slike v reviji je pokazala izredno enakomerne velikosti in oblike pik, ki pa nimajo jasno
razpoznavne oblike. Črnih pik na tem delu slike ni zaslediti.
4. primer: fotografija tigra
Tudi ta fotografija je natisnjena v linijskem rastru. Opazili sva nenavadne kote rastrov:
cian: 0°, črna: 75°, magenta: 105°, rumena: 120°
28
5. primer: fotografiji psa
Primerjali sva fotografiji, natisnjeni z različnima tehnikama. Leva slika je natisnjena z
elektrofotografskim tiskom, desna pa z navadnim digitalnim. Za papir, kakršen je uporabljen
(raskav) je boljša tehnika elektrofotografija. Leva slika uporablja linijski raster, desna pa FM
raster.
6. primer: bankovec
29
Pri povečavi bankovca so se pokazale okrogle cian pike različnih velikosti na oranžni podlagi. Na
nasprotni strani bankovca so namesto rastrskih pik ponekod za isti efekt uporabljene številke.
7. primer: nalepka
Za konec sva si ogledali še povečavo nalepke na plastenki vode. Jasno vidne so okrogle pike
temno zelene barve na svetlo zeleni podlagi. Uporabljeni barvi sta »spot« barvi in ne mešanici
procesnih barv. Kot rastra je 75°.
9. ZAKLJUČEK
V seminarski nalogi sva raziskali vrste rastra in lastnosti rastrskih pik. Ugotovili sva, da so
lastnosti pik pomembne in vplivajo na končni izgled reprodukcije, čeprav pik ob navadnem
opazovanju slike niti ne opazimo. Potrebno je biti pozoren na vse detajle od izbire linijature in s
tem gostote rastra, do kotov različnih barvnih vzorcev in oblike rastrske pike.
Pri delu nama je bilo najbolj zanimivo raziskovanje oblike pike in linijature rastra ter praktični
del.
30
10. VIRI LITERATURA:
• Digital Color Halftoning, Henry R. Kang, SPIE, IEEE Press, USA, 1999 • Priročnik za sito in tekstilne tiskarje, SEFAR AG Division Druck, Švica, 1998, prevod
Batik d.o.o. Kranj, 2004 • Tehnologija tiska – učbenik in delovni zvezek, Manfred Aull, Tehniška založba Slovenije,
1997 • Tehnologija grafičnih procesov, Marko Kumar, Tehniška založba Slovenije, 1993 • Handbook of Print Media, Helmut Kipphan, Heilderberg, Springer • Izbira ustrezne linijature rastra v sitotisku, Rober Debevec, diplomska naloga, mentor
Gorazd Golob, NTF, Ljubljana, 2003 • Vpliv ločljivosti enobarvnih slik in lastnosti amplitudno moduliranega rastra na
reprodukciji v ofset tisku, Peter Potokar, diplomska naloga, Mentor Gorazd Golob, NTF, Ljubljana, 2001
• AM, FM, and new alternatives: The revolution and Evolution of Screening, Steve Musselman, Spectrum, 2003
INTERNETNI VIRI (dostop v novembru 2006):
http://alf.zanders.de/lf/en/zanders_rasterweite.html http://www.answers.com/topic/halftone http://www.dimagemaker.com/article.php?articleID=60 http://en.wikipedia.org/wiki/Halftone http://fhctech.org/fhc/imaging/halftone.htm http://www.geocities.com/ResearchTriangle/Thinktank/5996/techpaps/introip/manual04.html http://www.shotopress.com/titles/golden_vine/production_notes.html http://staffwww.itn.liu.se/~stami/ITNResearch/IntlRprts04/LiTH-ITN-R-2004-01.pdf http://www.wasatch.com/abouthalftoning.html http://www.geospatial-online.com/geospatialsolutions/article/articleDetail.jsp?id=125732 http://www.screen.co.jp/ga_dtp/product_e/spekta/spekta_e.html http://www.baydigital.com/web2000/images/Screen/new_screen_pdf/Spekta.pdf http://www.prepress.pps.com/TechReports/screeningtr.html