E revija, januar 2016, www.slovenci.si

Pahor ZSO ob jubileju vročil odlikovanje red za zasluge

Ameriška Slovenka na svetovno znani tekmi pasjih vpreg

Začel je delovati Slovenski inštitut na Dunaju

V Avstraliji oživljajo učenje slovenščine

Moja Slovenija 3

Moja Slovenijawww.slovenci.si

Izdajatelj: Domus, založba in trgovina, d.o.o.,za založbo Brane KrajnikUredništvo: Bregarjeva 37, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 41 516 265E-pošta: info@slovenci.si

Glavna in odgovorna urednica: Blanka Markovič KocenOblikovanje in prelom: Iztok BrodnjakFotografija na naslovnici: www.slovenia.infoAvtor fotografije: Mirko KunšičE revija Moja Slovenija izhaja mesečno

Revija Moja Slovenija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu RS za kulturo pod zaporedno številko 1603. ISSN 2232-3473.

Revijo financira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

I Z V S E B I N E

A K T U A L N O

Pahor ZSO ob jubileju vročil odlikovanje red za zasluge ... stran 4

Š P O R T

Ameriška Slovenka na svetovno znani tekmi pasjih vpreg ... stran 6

Koncert skupine Laibach in Simfoničnga orkestra RTV Slovenija v Bruslju ... stran 8

Z A M E J C I P O S V E T U

V Avstraliji oživljajo učenje slovenščine ... stran 10

M L A D I

Jessica Jagec: »V Sloveniji se preveč krea-tivnih del pričakuje zastonj.« ... stran 12

T R A D I C I J A

ČZS si prizadeva za razglasitev svetovnega dneva čebel ... stran 14

A K T U A L N O

Moja Slovenija 4

Pahor ZSO ob jubileju vročil odlikovanje red za zasluge Besedilo: STA

Predsednik republike Borut Pahor je eni od krovnih organizacij koroških Slovencev, Zvezi slovenskih organizacij (ZSO) na slovesnosti ob njeni 60-let-nici danes v Celovcu vročil odlikovanje red za zasluge za njen prispevek pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem.

Kot je zapisano v utemeljitvi, se ZSO vse od ustanovitve zavzema za aktivno vključitev Slovencev v avstri-jske družbene in državne strukture, v katerih bi ustvarjalno prispevali k demokratičnemu razvoju avstrijske družbe.

Upirala se je slabšanju razmer v dvojezičnem šolstvu, izrivanju slovenščine iz uradov in vztrajala pri dvojezičnih krajevnih napisih. Pri tem se je povezovala z Narodnim svetom koroških Slovencev in sodelovala v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev, hkrati pa odpirala komu-nikacijske poti do ustanov politike in državnih struktur. Kot posebej pomembno je Pahor izpostavil njeno veliko vlogo pri delu manjšinskega sosveta pri uradu zveznega kanclerja,

ki ga je predsednik ZSO vodil kar 23 let.Presegala je fizične meje med

državami kot glasnica spoštovanja raz-lik, dialoga, medsebojnega poznavanja, strpnosti in prepletanja kultur, ki se ne glede na nacionalne okvire vzajemno bogatijo. S tem je soustvarjala temelje demokracije, sožitja narodov in kultur v sodobni Evropi, je še zapisano v ute-meljitvi.

Odlikovanje je prevzel predsednik ZSO Marjan Sturm, ki je v zahvali dejal, da delovanje v zvezi ni bilo vedno lah-ko, a je vztrajnost rodila sad. Povedal je, da je odlikovanje pomembno sporočilo in priznanje za trud pri doseganju ena-kopravnosti in enakovrednosti razvoja tako za Slovence na Koroškem kot za avstrijski narod, ki si je prizadeval, da taki odnosi in sožitje obstajajo. Dodal, da razume odlikovanje tudi kot simbol za prihodnost, saj smo se v zgodovini naučili, da moramo sodelovati - ne le v deželi ali državi, ampak tudi preko meja, so še sporočili iz urada predsed-nika republike.

Predsednik Pahor je ob tem imel tudi govor, kar sicer ni običaj ob podeljevanju tovrstnih odlikovanj. Kot

je pojasnil, se je za govor odločil, ker ga je avstrijski kolega Heinz Fischer pro-sil, naj ZSO izreče tudi njegove čestitke.

Drugi razlog za govor pa je, kot je dejal Pahor, da Slovenci in Avstrijci ter s tem slovenska manjšina v Avstri-ji, živimo v času, ko je naša skupna domovina, Evropska unija, v težavah. “Vsi, ki verjamemo v varnost in blag-injo in vemo, da to omogoča, varuje in spodbuja EU, smo poklicani, da vsak po svojih močeh storimo vse, kar je mogoče, da jo obranimo, ohranimo in razvijamo. Ni mogoče misliti, da bi se v prihodnje razvijalo sožitje, prijateljst-vo in vsestransko sodelovanje brez te velike evropske ideje,” je dejal.

V izjavi za TV Slovenija po sloves-nosti je Pahor dejal, da to ni samo slovesnost slovenskega narodnega pro-stora, temveč tudi dveh držav, Slovenije in Avstrije, ki praznujeta izboljšanje manjšinskih odnosov na avstrijskem Koroškem. “Da bi tako ostalo je izred-nega pomena, da EU ne le obstane, am-pak se tudi okrepi,” je poudaril.

Slovesnosti pod naslovom Razumeti nazaj - živeti naprej sta se udeležila tudi koroški deželni glavar Peter Kai-ser in avstrijski minister za umetnost in kulturo, ustavo in medije Josef Os-termayer, s katerima se je predsed-nik Pahor pred slovesnostjo sešel na pogovorih. Govorili so o številnih po-tencialih regionalnega sodelovanja in skupni izzivih, s katerimi se soočamo v kontekstu Evropske unije.

Po pogovorih je Pahor za medije dejal, da je rešitev begunske krize v odsotnosti skupne evropske politike v pogovoru in dogovoru z najbližjimi sosedami - v primeru Slovenije z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Italijo. “Zato smo izkoristili ta pogovor za to, da bi ugotovili, kje, kdaj in kako morajo biti rešena nekatera vprašanja, da bi ta problem reševali bolj humano in uspešneje,” je pojasnil predsednik re-publike.

Tudi koroški deželni glavar je v iz-javi za medije izpostavil pomen izmen-jave informacij in usklajevanja ukre-pov s Slovenijo in drugimi evropskimi državami v begunski krizi. Zatrdil je še, da bosta Slovenija in Avstrija naredili vse, kar je v njuni moči.

Fotografija: Borut Pahor Facebook

Pahor ZSO ob jubileju vročil odlikovanje red za zasluge

A K T U A L N O

Moja Slovenija 5

Organisation of Carinthian Slovenians celebrates 60th anniversary Text: STA

The Association of Slovenian Or-ganisations (ZSO), one of the umbrella organisations of Slovenians living in the Austrian region of Carinthia, cel-ebrated its 60th anniversary at a cer-emony in Klagenfurt on Saturday. The event was attended by President Borut Pahor and Minister for Slovenians Abroad Gorazd Žmavc.

On the occasion, Pahor presented the organisation with the Order of Merit for its services in realising the basic interests of the Slovenian com-munity in Carinthia.

The justification of the honour said that the ZSO has since its establish-ment been aspiring for active involve-ment of ethnic Slovenians in the Aus-trian social and political structures so they could contribute to the democrat-ic development of Austrian society.

The organisation has fought for pre-serving bilingual education, for the Slovenian language in offices and for bilingual place names.

Pahor in particular highlighted its role in the Slovenian minority advisory body to office of the federal chancellor

which the ZSO president has headed for 23 years.

The ZSO is also praised for promot-ing respect for diversity, dialogue, tol-erance and intertwining of cultures, its contribution to democracy and peace-ful coexistence of nations and cultures in modern Europe.

As a special gesture, Pahor made a speech, also as he said, because his Austrian counterpart Heinz Fischer had asked him to extend his congratu-lations to the ZSO.

In a statement for TV Slovenija af-ter the ceremony, Pahor hailed the im-provement of the relationship between the minority and the majority popula-tion in Carinthia. “It’s vital for the situ-ation to stay that way, so that the EU is not only preserved but also enhanced.”

The ceremony was also attended by Governor of Carinthia Peter Kaiser and Austrian Minister of Art, Culture, Constitution and the Media Josef Os-termayer, who meet President Pahor before the ceremony.

The officials discussed the potential for regional cooperation and common

challenges in the EU, including the ref-ugee crisis. Pahor later told reporters that, given the absence of a joint Euro-pean policy on the matter, a solution lied in reaching an agreement with the closest neighbours.

“This is why we used this opportu-nity to ascertain where, when and how certain issues need to be tackled so that this problem is resolved in a more humane and successful way,” Pahor said.

The Carinthia governor under-scored the importance of exchange of information on the crisis and coordi-nation of measures with Slovenia and other European countries. He said Slo-venia and Austria would do everything in their power.

ZSO head Marjan Sturm says that the association has played a “very important role” and has consciously worked towards integration, including by founding private bilingual kinder-gartens.

This prompted Austria to gradually start financing such projects, he told the STA.

In the last decade, the ZSO has been engaging in dialogue with fierce op-ponents of the Slovenian minority in Carinthia and thus contributed to the positive changes in the atmosphere in the region.

Sturm notes though that the Slo-venian community in Carinthia has shrunk throughout the years, but that the interest in learning Slovenian has been rising.

Currently, over 45% of children in south Carinthia take bilingual lessons. In the 1970s, the share was at 12-13%.

Commenting on the plans for the fu-ture, the ZSO boss says that the asso-ciation is making efforts ro create the Alps-Adriatic region based on sustain-able peace, cooperation, the preserva-tion of linguistic and cultural diversity and business success. “That is a chal-lenge for the 21st century.”

The ZSO was founded on 25 March 1955, succeeding the Democratic Front of Working People. Its first president was Franci Zwitter. In 1982, he was succeeded by Feliks Wieser, while Sturm has been at its helm since 1992.

Photo: Borut Pahor Facebook

C U R R E N T E V E N T S

Moja Slovenija 6

Ameriška Slovenka na svetovno znani tekmi pasjih vpreg Besedilo: Ursula Prosen

”Last Great Race” oziroma “Zadnja velika tekma”, Iditarod je tekma sani, ki jih vlečejo psi, in prečka 1000milj oddaljeno aljaške puščavo, kjer sta na preizkušnji tako vzdržljivost psov kot tekmovalcev. Tradicionalno se tekma odvija prvi konec tedna v marcu. Vsake sami imajo 16 psov in tekmujejo na čas iz Anchoraga v Nome na Aljaski. Vsak se trudi zmagati in na poti premagovati veliko nepredvidljivost širnega belega severa.

Letošnja 85. tekmovalka je Miriam Osredkar, hči Tonyja in Patricie Osred-kar iz Chardona, Ohio.

Ta drzna Slovenka je svojo kariero pasjih vpreg začela pred desetimi leti z zabavnim sezonskim delom, ki je kmalu postalo njena strast. Leta 2011 se je Miriam preselila na sever, da bi se bolj posvetila svoji strasti in od takrat je tekmovala v več 200- in 300-miljskih tekmah po vsej Aljaski. V 2014. je tek-movala na tekmi “Nadezhda (upanje) v Sibiriji.

Miriam je prva poznana ameriška Slovenka, ki bo tekmovala v tekmi Iditarod.

V visoki sezoni osem ur treninga dnevno

Za boljše razumevanje: več ljudi je priplezalo na vrh Mt. Everesta, kot končalo Iditarod tekmo z vprežnimi sanmi. Poleg izjemno nizkih so še mnogi drugi, veliki izzivi, povezani z dirko. Miriam meni, da je ena največjih težav pomanjkanje spanca. Čeprav so obvezni počitki - dva počitka po osem in eden po 24 ur, večina tekmovalcev spi med dvema in štirimi urami na dan. Saj v času, ko ne tekmujejo, skrbijo za pse in pripravljajo sani za nadaljevanje tekme.

Drugi izziv je tudi “čas”. Med sep-tembrom in aprilom se tekmovalci posvečajo samo psom. V septembru so treningi med tremi in petimi miljami dnevno, v decembru pa tudi do 60 milj dnevno. V visoki sezoni treningov Mir-iam trenira približno osem ur na dan, pet dni v tednu. To ne vključuje časa, v katerem skrbi za pse (jih hrani, čisti etc.). V dveh dneh brez treningov pri-pravlja opremo in hrano. Približno 900 kg opreme je z letalom prepeljane na 26 kontrolnih točk vzdolž poti. Največ od tega je pasje hrane. Vsak pes poje tudi do 2.3 kg hrane na dan. Meso, ki je sestavni del pasje hrane, mora biti narezano na majhne koščke, ki se la-

hko zgrizejo ali odtalijo v vroči vodi pri nizkih temperaturah.

Svojo prvo Iditarod tekmo bo Miri-am dirkala s 16 aljaškimi huskyji (de-vet samičk in sedem samcev), ki so v lasti njenega mentorja Joar-ja Leifseth-a z Norveške, ki je v zadnjih treh letih vedno med najboljšimi desetimi na Iditarod tekmi. Joar bo tako tekmoval s svojimi najboljšimi psi, medtem ko bo Miriam imela s seboj mlajše, manj izkušene pse in jih tako trenirala za prihodnje.

Msiriam in njeni psi začnejo poto-vanje do Nome 5. marca 2016.Lahko jim sledite na: www.Facebook.com/miriam.osredkarinwww.RacingBeringia.com.Lahko jo tudi podprete na:www.gofundme.com/qjckq264.

Fotografije: www.slonnect.com

Š P O R T

Moja Slovenija 7

Slovenian American to Compete in World-Famous Sled Dog Competition Text: Ursula Prosen

Known as the ”Last Great Race”, the Iditarod sled dog competition crosses 1000 miles of rugged and remote Alas-kan wilderness, testing the endurance and grit of dogs and mushers alike. Held the first weekend of every March, mushers and their teams of 16 dogs compete against each other in a timed race from Anchorage to Nome, Alaska, each vying for top-finishing positions and, all the while, contending with the fierce unpredictability of the great white north.This year’s 85th participant is Miriam Osredkar, daughter of Tony and Patri-cia Osredkar of Chardon, Ohio. This adventurous Slovenian American be-gan her dog mushing career ten years ago as a dog sledding guide in Jackson Hole, Wyoming. What started as a fun seasonal job soon became her passion and, in 2011, Miriam moved up north to pursue this ambition with greater

fervor. Since then, she has competed in numerous 200- and 300-mile races across Alaska and, in 2014, she partici-pated in the Nadezhda Hope Race in the far eastern reaches of Siberia. Miriam is the first known Slovenian American to compete in the Iditarod. To put some perspective on this undertaking, there are more people that have summitted the heights of Mount Everest than have finished the Iditarod Sled Dog Race.Aside from traveling in frigid arctic temperatures, there are many more challenges associated with this race. According to Miriam, one of the more difficult aspects of the race is sleep de-privation. Despite the implementation of mandatory rests – two eight-hour breaks and one 24-hour break- most mushers sleep only two to four hours within a 24-hour period. Time that is not spent on the sled runners is spent feeding and caring for the dogs, as well

as preparing the sled for the next leg of the race.The other challenge associated with this race, according to Miriam, is the time commitment. September to April is “all dogs”. Training begins in Septem-ber with short three- to five- mile runs eventually increasing to 50- to 60-mile runs by December. In peak training season, Miriam trains her team ap-proximately eight hours a day for five days a week. This doesn’t even factor in the time spent feeding, watering, cleaning the kennel, changing bedding or other aspects of general care and kennel maintenance. Her “off days” are spent preparing gear and food resup-plies. Approximately 2000 pounds of resupplies are flown out to 26 check-points along the trail. The majority of the weight is dog food. During the race, the dogs will easily burn about 10,000 cal a day with each dog consuming over five pounds of food a day. Their main meals consist of a mix of high quality kibble, raw meat and fat and their snacks are typically small chunks of meat from fish to beef to chicken skins to tripe. Meat, which freezes solid in cold temperatures, must be cut into small bite-size pieces that can easily be chewed or quickly thawed in hot water. Many pain staking hours are spent at the meat saw cutting the appropriate portion sizes. The easy part, according to Miriam, is “when the race begins and I can just run dogs.”Miriam will be running her rookie Iditarod race with a team of 16 Alas-kan huskies (nine females and seven males) owned by her mentor, Joar-LeifsethUlsom of Team Racing Berin-gia. Joar, originally from Norway, has placed in the Iditarod’s top 10 for the past three consecutive years. Joar will be racing the top canine contenders from his kennel while Miriam will be racing his younger, less experienced dogs, providing them with the neces-sary skills to be successful in future competitions.Miriam and her dogs begin their jour-ney to Nome on March 5, 2016. Follow their progress online at www.Face-book.com/miriam.osredkar and www.RacingBeringia.com.

Photo: www.slonnect.com

S P O R T S

Moja Slovenija 8

Koncert skupine Laibach in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Bruslju Besedilo: RTVSLO • Fotografije: Daniel Novakovič/STA

V torek, 9. februarja 2016, bo v palači Bozar v Bruslju nastopila skupina Laibach ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na sporedu bodo nove interpretacije skladb skupine Laibach, vključno s tistimi iz projektov Sound of Music in Spectre, pa tudi z albuma WAT, ki se ukvarjajo z begunsko in migracijsko krizo v Evropi in na Bližnjem vzhodu.

Program, ki ga bodo izvedli v Bruslju, sta skupaj pripravila Laibach in Simfonični orkester RTV Slovenija. Mladi sloven-ski skladatelj Anže Rozman je skladbe pripravil za orkester, ki mu bo dirigiral Simon Dvoršak. Občinstvo bo lahko prisluhnilo novim interpretacijam pes-mi skupine Laibach, vključno s tistimi iz projektov Sound of Music in Spectre, pa tudi z albuma WAT iz leta 2003, ki se ukvarjajo z begunsko in migracijsko krizo v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Samooklicani »inženirji človeških duš«, ki z isto glasbo lahko popeljejo v razmišljanje ali pa spodbudijo k plesu in korakanju, bodo tokrat ob spremlja-vi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija poslušalce prikovali na sedeže.

Koncerta bosta dva – v Bruslju in Ljubljani

Pobudnik za organizacijo dogodka je javni zavod Festival Ljubljana. Bruselj kot lokacija koncerta skupine Laibach s Simfoničnim orkestrom RTV Slo-venija ni bil izbran naključno, niti ni edina lokacija dogodka. Gre namreč za dvojni dogodek, ki bo 9. februarja najprej na sporedu v Bozarjevi dvorani Henry Le Boeuf, 2. septembra pa še v ljubljanskih Križankah. »Koncert bo v Bruslju izveden predvsem z namenom dodatnega promoviranja mesta Lju-bljane, ki v letošnjem letu nosi naziv Zelene prestolnice Evrope. Drugi, prav tako pomemben razlog za organizacijo dogodka v Bruslju, je promocija pro-grama Festivala Ljubljana v evropski prestolnici,« je izbor lokacije komenti-ral Darko Brlek.»Simfonični orkester RTV Slovenija že šest desetletij orje ledino z glasbenimi sodelovanji, ki pa jih šele zadnje de-setletje označujemo kot “crossover”. Da bo sodelovanje s skupino Laibach eno drznejših, napovedujeta že čas in prostor, v katerem se bo prvi skupni koncert zgodil. Tudi na ta način glasbe-

niki javne radiotelevizije izvajamo svoje javno poslanstvo in na svojstven način temu času in družbi nastavljamo ogledalo,« pravi Patrik Greblo, vodja Glasbene produkcije na RTV Slovenija.

Laibachova samorefleksija

Laibach je petintrideset let po svo-jem nastanku mednarodno najbolj priznana glasbena skupina, ki izhaja iz nekdanjih komunističnih držav vzhodne oziroma srednje Evrope, ter je ena najskrivnostnejših oziroma preroških, a tudi najpristnejših sku-pin. Ustanovljena je bila v letu Titove smrti v industrijskem mestu Trbovlje, v tako imenovanem revolucionarno-rdečem predelu Slovenije. Laibach je dosledno nasprotoval vsakemu etiketi-ranju ter še vedno zavrača oznake, kot so »rock«, »pop«, »tehno« ali »industri-jski«. Avgusta 2015 so kot prva takšna skupina nastopili v nedostopni Severni Koreji, samotarski garniziji, znani po vojaških koračnicah, množični gimnas-tiki in hvalnicah velikemu voditelju ter kljubovalnemu upiranju zahodni popu-larni kulturi. O njih je bilo posnetih več dokumen-tarnih filmov in knjig, med njimi tudi dva celovečerna filma (Predictions of Fire režiserja Michaela Bensona ter Victory Under The Sun režiserja Gorana Gajiča). Drzna glasba Laiba-chov je obogatila tudi več gledaliških produkcij, zaslediti pa jo je mogoče tudi v nekaterih velikih hollywoodskih uspešnicah (Spiderman I, Blair Witch Project, Iron Sky ter v seriji Alias).Skupina, ki še vedno živi in ustvarja v Ljubljani, je do danes nastopila že na več kot 1.000 koncertih po vsem svetu ter prodala milijon albumov. Za svoje delo je poleg številnih izjemnih kritik prejela tudi več nagrad in priznanj, med njimi priznanje Zlata ptica, vik-torja za posebne dosežke na področju medijske in popularne kulture ter na-grado mesta Ljubljane za izjemne ust-varjalne dosežke doma in v tujini.

____________________________________________

A K T U A L N O

Moja Slovenija 9

C U R R E N T E V E N T S

Concert by Laibach and the RTV Slovenia Symphonic Orchestra in Brussels Text: RTVSLO • Photo: Daniel Novakovič/STA

On Tuesday, 9 February 2016, Laibach will be performing alongside the RTV Slovenia Symphonic Orchestra at Bozar, the Fine Arts Palace in Brussels. The concert will feature new interpretations of the band’s songs, in-cluding those from the Sound of Music and Spectre projects and songs from the WAT al-bum, dealing with the refugee and migration crisis in Europe and the Middle East.

The Brussels repertoire is the result of collaboration between Laibach and the RTV Slovenia Symphonic Orchestra. Anže Rozman, a young Slovene com-poser, arranged the songs for the or-chestra conducted by Simon Dvoršak. The audience will be able to listen to new interpretations of their favorite Laibach songs, including those from the Sound of Music and Spectre proj-ects. Also performed, will be the songs from the WAT album released in 2003, dealing with the refugee and migra-tion crisis in Europe and the Middle East. This time, the self-proclaimed “engineers of the human soul”, who are capable of producing music that can make the listener both think and dance, will be performing to a seated audience alongside the RTV Slovenia Symphonic Orchestra

There will be two concerts – One in Brussels and another one in Ljubljana

The organizer of the event –the public institution Festival Ljubljana – decided to hold the concert in two different lo-cations, in Brussels and in Ljubljana. It is a double event that will first take place on 9 February in the Henry Le Boeuf Hall at the Fine Arts Palace in Brussels. It will then be repeated on 2 September in Križanke, Ljubljana. Commenting on the choice of venues, Darko Brlek stated, “the concert in Brussels will be performed with the intention of additionally promoting the city of Ljubljana. This year it was awarded the title of the Green Capital of Europe. The second and no less im-portant reason for organizing the event in Brussels is the promotion of the pro-gram by Festival Ljubljana in the Euro-pean capital.”Patrik Greblo, the head of music pro-duction at RTV Slovenia says that “for over six decades, the RTV Slovenia Symphonic Orchestra has been col-laborating with various musicians. However, we have only been referring to the orchestra as a form of ‘crossover’

for the last ten years. Their collabora-tion with Laibach is one of their more daring collaborations, especially con-sidering the time and location of the first of the two concerts. This is how musicians working in public broadcast stations can, in our own unique way, draw attention to the current problems of our time and the society in general.”

Laibach’s Self-reflection

Thirty-five years after their forma-tion, Laibach are the most internation-ally acclaimed music group from the former communist countries of the Eastern (today regarded as Central) Europe. Aside from being truly genu-ine, they are also one of the most mys-terious and prophetic bands. The band formed in Trbovlje, Slovenia – the so-called revolutionary-communist part of Slovenia – the same year Tito died. The band has been refusing any labels and still refuses to be called “rock”, “pop”, “techno” or “industrial”. In Au-gust 2015, they were the first group to have performed in the inaccessible North Korea; the solitary garrison known for military marches, gymnastic fanaticism, odes to the great leader and defiant resistance to the pop culture of the West.Laibach have been documented in several documentary films and books, among them two feature films (Predic-tions of Fire, directed by Michael Ben-son and Victory Under the Sun, direct-ed by Goran Gajič). Laibach’s daring music has been featured in many the-atre productions and can also be heard in numerous Hollywood hits such as Spiderman I, Blair Witch Project, Iron Sky and the Alias series.The band members, who still live and produce their music in Ljubljana, have performed in more than 1,000 concerts all over the world and sold more than a million albums. Aside from numerous rave reviews, they have also received multiple awards and accolades. They have received the Golden Bird Awards, the Viktor Award for Outstanding Achievements in the Field of Media and Popular Culture and the Award of the City of Ljubljana for Outstanding Cre-ative Achievements Home and Abroad.

Moja Slovenija 10

V Avstraliji oživljajo učenje slovenščine Text: USZS

Avstralska zvezna država Queensland postaja vedno bolj priljubljena des-tinacija za slovenske izseljence, ki pa zaradi želje po čim hitrejši asimilaciji v novo okolje mnogokrat izgubijo stik s slovensko kulturo. Slovenski jezik je nedvomno temelj slovenske iden-titete, a v Queenslandu že nekaj de-setletij ni bilo na voljo organiziranega učenja slovenskega jezika. Z željo po zapolnitvi te potrebe je bilo sredi leta 2015 ustanovljeno, novembra 2015

pa tudi uradno registrirano Društvo za slovenski jezik in kulturo (Slove-nian Language and Culture Association Queensland Inc). Društvo od maja 2015 organizira sku-pinske lekcije slovenskega jezika v treh večjih mestih v Queenslandu: Bris-bane, Sunshine Coast in Gold Coast. Lekcije potekajo v dopoldanskih urah med vikendi. Na voljo so ločene sku-pine za otroke in odrasle, priključijo pa se lahko vsi zainteresirani, ne glede na

poreklo, starost ali predhodno znanje jezika. Do sedaj je pri lekcijah pris-ostvovalo že več kot 30 učencev. Med njimi so predvsem pripadniki 1., 2. in 3. generacije Slovencev, ter partnerji Slovencev, živečih v Avstraliji.

Otvoritev slovenske sole ob obisku ministra za Slovence po svetu, Gorazda Zmavca

Sestanek ustanoviteljic društva (od leve proti desni) Nevenka, Golc-Clarke, Tina Blair, Jerneja Sveticic in Alenka Caserman-Leskosek) Lekcija na Gold Coast

Z A M E J C I P O S V E T U

Moja Slovenija 11

Nočna panorama Brisbana (Foto: Rudi Leskosek)

S L O V E N I A N S A R O U N D T H E G L O B E

Poleg poučevanja slovenskega jezika si bo Društvo za slovenski jezik in kulturo prizadevalo za ohranjanje in promocijo slovenske kulture med pripadniki slov-enske skupnosti v Queenslandu in tudi širšo javnostjo, ter za vzdrževanje kul-turnega dialoga med Slovenijo in Avs-tralijo.

Več informacij o delovanju Društva je na voljo na Facebook strani Slovenian Language and Culture Association h t t p s : / / w w w. f a c e b o o k . c o m /S l o v e n i a n - L a n g u a g e - a n d - C u l -t u r e - A s s o c i a t i o n - Q u e e n s l a n d -1499991690303084/?ref=hl ali preko elektronskega naslova častne konzulke za Slovence v Queenslandu, Nevenke Golc-Clarkeslovenian.consulate.qld@gmail.com.

Predstavitev slovenske šole s strani častne konzulke Nevenke Golc-Clarke

Moja Slovenija 12

Jessica Jagec: »V Sloveniji se preveč kreativnih del pričakuje zastonj.« Besedilo: Blanka Markovič Kocen • Fotografije: Eddie Cheng

Slovenski modni oblikovalki Jessici Jagec so se v Londonu odprle pri-ložnosti, o kakršnih mnogi kreatorji le sanjajo. Vzorce, ki jih oblikuje, so uporabili pri znanih blagovnih znamkah, kot so H&M, Calvin Klein, Urban outfitters, Thakoon, Under armour in Juicy Couture.

Kaj je bil glavni razlog, da ste se odločili zapustiti Slovenijo?Čeprav mi je bila Anglija vedno za-nimiva in me je tja vleklo, nisem ve-dela, da se bo zgodilo tako spontano in hitro. Odšla sem na “internship” preko študijskega programa Erazmus k pod-jetju Mirjam Rouden, ko pa je po štirih mesecih prišel čas za vrnitev, so mi po-nudili službo. Seveda sem sprejela in se tako nisem več vrnila v Slovenijo. Zakaj ste izbrali prav London in ne, denimo,

Milana, New Yorka …?V London sem se zaljubila že, ko sem ga obiskala prvič turistično. Milano mi je bil vedno všeč in sem bila tam kar nekajkrat, a se mi je zdelo, recimo, težje, ker ne znam jezika. Tudi New York mi je všeč in ga obiščem kar po-gosto, živela pa tam verjetno ne bi. Ev-ropa mi je bolj pri srcu. Kako ste se navadili na življenje v britanski

prestolnici?Počutim se kot doma. Vse mi je popol-noma naravno, v službo se vozim z avtom in niti ne razmišljam več, da v bistvu živim v Angliji … Navadiš se in novo okolje čez čas postane tvoj dom. Angleži veljajo za precej hladne ljudi – ste

tudi vi dobili tak vtis?Meni se predvsem zdijo zelo vljudni in prijazni. Hladni se mi niti ne zdijo, le globlje vezi je mogoče malo težje navezati. Sicer je pa London zelo mul-tikulturno in barvito mesto, polno različnih nacionalnosti. Ali ste v Londonu srečali Slovence, z njimi

morda celo sodelovali?S Slovenci v Londonu nisem sodelo-vala, imam pa mnogo prijateljev. Kar nekaj Slovencev je tukaj, še posebej iz kreativnih industrij. Kaj natančno obsega vaše delo?

Ustvarjam dizajne za potisk blaga, naš studio Keelergordon pa avtorske pra-vice proda znamkam. Oni potem potis-kajo blago in naredijo oblačila. Veliko torej rišem, fotografiram, slikam in po-tem oblikujem vzorce v “photoshopu”.

1

M L A D I

Moja Slovenija 13

Kakšni so pogoji za delo v primerjavi s slo-venskim poslovnim okoljem?Glavna razlika je predvsem to, da pri nas načeloma ni kreativnih služb z osemurnim delavnikom. Tukaj je služba oblikovalca strukturno zelo podobna slovenski službi administra-torja, na primer. Zdi se mi, da v Sloveni-ji vse skupaj bolj temelji na projektih, predvsem pa se čisto preveč kreativnih del pričakuje zastonj. Vse skupaj je raz-vrednoteno. Ali spremljate modno industrijo v Sloveniji?

Koliko sledimo svetovni modi?Ja, seveda. Slovenija ima kar nekaj nadarjenih oblikovalcev, a zadnje čase opažam, da se jih veliko seli v tujino. Predvidevam, da iz istega razloga kot jaz. Škoda je, da v Sloveniji ni nobene možnosti za neko resnično produkcijo doma, kaj šele globalno. Ker kvalitetni dizajn zagotovo imamo. Kako pogosto in ob kakšnih priložnostih se

vračate domov?Zelo spontano, pridem kakih dvakrat na leto, imam pa v Londonu veliko obiskov. Prijatelji, starši, celo babica me je obiskala dvakrat. Dandanes z vso razpoložljivo tehnologijo ni tako težko. Le to, da božič preživljam v Angliji, ni idealno, ampak takrat imamo pač zara-di januarskih sejmov v Parizu in New Yorku najbolj zapolnjene urnike.. Kaj pogrešate v Angliji?

Družino in prijatelje. Vse drugo imam tukaj … Mnogi mladi sanjajo o tem, da bi odšli v

tujino in … uspeli. Kaj je po vaših izkušnjah ključ do uspeha?Zdi se mi, da sem imela srečo. Šlo mi je dokaj po maslu, vendar sem po naravi taka, da vprašam. Vse je odvisno od tega, kakšna pričakovanja imajo ljudje in koliko so pripravljeni narediti, da sledijo svojim sanjam.

Pa bi lahko za vedno ostali v Londonu? Ali vas domotožje vleče, da bi se vrnili v Slo-venijo?Mislim, da bom ostala. Na tej točki si ne predstavljam, da bi se preselila nazaj v Slovenijo. Gotovo bom čez čas, ko bom malo bolj fleksibilna z dopustom, prihajala pogosteje, ampak

za stalno se verjetno ne bom vrnila. Seveda domotožje pride, ampak svoje drage dokaj pogosto vidim, pogovarja-mo pa se vsak dan.

“Škoda je, da v Sloveniji ni nobene možnosti za neko resnično produkcijo doma, kaj šele globalno. Ker kvaliteten dizajn zagotovo imamo”.____________________________

+ Fotografije:

1 Jessica Jagec v svojih kreacijah2 Jessica se v britanski prestolnici počuti kot doma

2

T H E Y O U T H

Moja Slovenija 14

ČZS si prizadeva za razglasitev svetovnega dneva čebel Besedilo: dr. Peter Kozmus, Čebelarska zveza Slovenije

Čebele in drugi opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebe-le imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševa-njem omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki po-membno prispevajo še k izboljšanju kvalitete prehrane ljudi.

Čebelarstvo ima v Sloveniji poseben pomen. Slovenci smo v čebelarskem svetu poznani kot narod čebelarjev, saj je med tisoč prebivalci kar pet čebelarjev, kar je največ v Evropi. Med drugim smo poznani po kranjski čebeli (apis mellifera carnica), ki je av-tohtona in zaščitena čebelja podvrsta v Sloveniji in druga najbolj razširjena čebela na svetu. V zadnjem času smo v tujini prepoznavni še po pobudah za

prepoved čebelam nevarnih pesticidov (neonikotinoidov), tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki se vsako leto širi v nove države in še mnogo čem. Ne nazadnje smo bili odlični organi-zatorji svetovnega čebelarskega kon-gresa APIMONDIA 2003 v Ljubljani in simpozija Apimedica & Apiquality leta 2010.

Čebelarska zveza Slovenija (ČZS) si v svojem delovanju močno prizadeva

za zaščito čebel. Tu ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato je ČZS podala pobudo, da se 20. maj, to je roj-stni dan Antona Janše (1734—1773), razglasi za svetovni dan čebel. Po-budo je potrdila tudi Vlada RS, ki bo predvidoma v letu 2017 organizaciji Združenih narodov predlagala to razglasitev.

Anton Janša je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takrat-nih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje sta opisana v mnogih čebelarskih knjigah,

1

2

T R A D I C I J A

Moja Slovenija 15

tinstva in domače obrti. Po razglasi-tvi SDČ pričakujemo, da bo Slovenija v čebelarski javnosti in tudi širše še pridobila na ugledu in prepoznavnosti.Več informacij o pobudi je na spletni povezavi: http://www.czs.si/content/sdc.

___________________________________________________________

3

4

+ Fotografije:

1 Kranjska čebela je v Sloveniji avtohtona iz zaščitena čebelja podvrsta.2 Znak akcije Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet z logotipi partnerjev, v okviru akcije bo predsednik ČZS g. Boštjan Noč z zaposlenimi obiskal vsa ČD po Sloveniji.3 Čebelnjaki so posebnost slovenskega čebelarstva. S svojim videzom bogatijo kulturno krajino.4 Zastava Svetovni dan čebel z logotipom pobude v sredini ter logotipoma mednarodne čebelarske organizacije APIMONDIA in lokalne čebelarske zveze, v tem primeru ČZS.

med drugim tudi v knjigi Svetovna zgo-dovina čebelarjenja, ki je bila izdana v letu 1999.

Do sedaj so pobudo podprle že številne organizacije in posamezniki. Med drugimi v okviru 44. čebelarskega kongresa APIMONDIA 2015 v Južni Ko-reji tudi največja svetovna čebelarska organizacija Apimondia. Z orga-nizacijo APIMONDIA smo dogovorili tudi zastavo pobude, ki ima v sredini logotip pobude, na levi strani logotip organizacije APIMONDIA, na desni strani pa logotip lokalne čebelarske organizacije. Takšne zastave lahko čebelarske organizacije naročijo na ČZS, ki jim jo po izdelavi tudi pošljemo. Do sedaj so zastave naročili čebelarske organizacije iz Črne Gore, Srbije in Kanade.

Pobuda združuje različne orga-nizacije, posameznike, politične stran-ke, saj jo z veseljem podprejo vsi, ki se z njo seznanijo. Trenutno poteka akcija Svetovni dan združuje Slovence in pov-ezuje svet, v okviru katere predsed-nik ČZS Boštjan Noč s spremstvom obiskuje vsa čebelarska društva po Sloveniji (210). Na poti se bo srečal z mnogimi podporniki pobude, ki bodo ob tem prejeli listino Stopimo sku-paj. Verjamemo, da je pobuda dobra in da v sebi nosi veliko potenciala, za katerega upamo, da ga bo sloven-sko podjetništvo čim bolje izkoristilo, predvsem na področju turizma, gos-

T R A D I T I O N

Moja Slovenija 16