KAZALO 

I.  DEL: POSLOVNO POROČILO ............................................................................................................. 4 

1 PREDSTAVITEV DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D. ........................................................................... 2 

1.1 Vizitka družbe ............................................................................................................................ 2 

1.2 Mejniki razvoja družbe .............................................................................................................. 2 

1.3 Vrednote in vizija družbe ........................................................................................................... 3 

1.4 Ključna dejavnost družbe .......................................................................................................... 3 

1.5 Dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov ........................................................ 4 

1.6 Organi upravljanja družbe ......................................................................................................... 4 

1.7 Lastniška struktura .................................................................................................................... 4 

2 POSLOVANJE DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D. V LETU 2011 ......................................................... 5 

2.1 Pomembni dogodki v poslovnem okolju v letu 2011 ................................................................ 5 

2.2 Pregled ključnih kategorij poslovanja družbe............................................................................ 7 

2.3 Upravljanje s tveganji .............................................................................................................. 11 

2.4 Razkritja v skladu s Sklepom o razkritjih borznoposredniških družb ...................................... 11 

3 POROČILO UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA ................................................................................. 17 

3.1 Poslovno poročilo uprave ........................................................................................................ 17 

3.2 Poročilo nadzornega sveta ...................................................................................................... 19 

II.  DEL: RAČUNOVODSKO POROČILO ................................................................................................. 20 

4 RAČUNOVODSKI IZKAZI .................................................................................................................. 21 

4.1 Izjava poslovodstva ................................................................................................................. 21 

4.2 Bilanca stanja na dan 31.12.2011 ............................................................................................ 22 

4.3 Izkaz poslovnega izida za leto 2011 ......................................................................................... 23 

4.4 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto 2011 ............................................................. 24 

4.5 Bilančni dobiček/izguba za leto 2011 ...................................................................................... 24 

4.6 Izkaz denarnih tokov za leto 2011 ........................................................................................... 25 

4.7 Izkaz gibanja kapitala za leto 2011 .......................................................................................... 26 

5 RAČUNOVODSKE USMERITVE IN POJASNILA ................................................................................. 28 

5.1 Podlage za sestavo računovodskih izkazov ............................................................................. 28 

5.2 Osnovne računovodske usmeritve in politike ......................................................................... 28 

5.3 Pojasnila k računovodskim izkazom ........................................................................................ 32 

6 PRILOGE K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ........................................................................................ 42 

6.1 Priloga k bilanci stanja – posredniško poslovanje ................................................................... 42

6.2 Priloga k bilanci stanja – poravnalno poslovanje .................................................................... 43

6.3 Priloga k izkazu poslovnega izida ............................................................................................. 44

6.4 Priloga k poslovnemu poročilu ................................................................................................ 45

6.5 Priloga k poslovnemu poročilu ................................................................................................ 45

III. DEL: REVIZORJEVO POROČILO ................................................................................................... 46

I.DEL: POSLOVNO POROČILO

2

1 PREDSTAVITEV DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D.

1.1 Vizitka družbe Firma družbe: Moja delnica borzno posredniška hiša, d.d. Skrajšana firma: Moja delnica BPH d.d. Sedež: Dunajska 20, 1001 Ljubljana, Slovenija

p.p. 3535 Poslovalnici: Poslovalnica Novo mesto, Rozmanova 16, 8000 Novo mesto Poslovalnica Brežice, Trga izgnancev 1a, 8250 Brežice Poslovalnica Ljubljana, Hajdrihova ulica 4, 1000 Ljubljana Matična številka: 5926629 Davčna številka: 80484417 ID št. za DDV: SI80484417 Registrska številka: 1/27696/00 vpisana dne 23.10.1995 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani Dejavnost: K 66.120 Posredništvo pri trgovanju z vrednostnimi papirji in borznim blagom Osnovni kapital: 730.000,00 EUR Telefon: +386 (0)1 433 11 55 Telefaks: +386 (0)1 430 83 00 Spletni naslov: www.moja-delnica.si e-mail: stranke@moja-delnica.si; upravljanje@moja-delnica.si Poslovni račun pri NLB: SI56 0204 5001 9846 585 TRR za sredstva strank pri Banki Slovenije: SI56 0150 2000 7310 043 Izločeni devizni račun za sredstva strank: SI56 0204 5025 3870 046 SWIFT koda: MODPSI21XXX Borzna koda člana: MOJLJ KDD koda člana: M5 Moja delnica BPH d.d. je skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah razvrščena med male družbe. Družba je imela na dan 31.12.2011 v sodni register vpisanega 730.000,00 EUR osnovnega kapitala ter izdanih 118.611 kosovnih delnic (oznaka MDLR), ki se vodijo v centralnem registru pri KDD.

1.2 Mejniki razvoja družbe 1995: 62 delničarjev, 44 pravnih in 18 fizičnih oseb, ustanovi družbo Moja delnica BPH d.d. 1996: Moja delnica BPH d.d. od nadzornega organa pridobi potrebne licence za opravljanje storitev;

družba se usmeri na izvenborzno trgovanje 2001: - razširitev dejavnosti na področje upravljanja premoženja v Sloveniji in posredovanja

- pridobitev tehnologije, ki se je že desetletje pred tem uspešno uporabljala pri upravljanju premoženja strank

3

2003: - razvita orodja za mednarodno investiranje - razširitev dejavnosti upravljanja premoženja na tujih trgih, kar postane tudi glavna

dejavnost podjetja 2005: sprememba celostne podobe podjetja 2007: uvedba novega informacijskega sistema na upravljanju premoženja 2008: občutno povečanje števila borznih posrednikov z licenco 2009: kljub obdobju velike finančne in gospodarske krize je Moja delnica BPH d.d. povečala število

portfeljev na upravljanju 2010: - uspešen prehod na nov trgovalni sistem Ljubljanske borze

- korenita prenova spletne stani družbe, izgradnja spletne strani upravljanja premoženja in gradnja skupnosti na spletu

2011: pričetek trgovanja s programsko opremo tretje generacije za upravljanje portfeljev GEPArd

1.3 Vrednote in vizija družbe Moja delnica BPH d.d. vse od ustanovitve leta 1995 svoje poslovanje gradi na visoki strokovnosti in odličnosti. Danes je specializirana in ena vodilnih borznih hiš v Sloveniji na področju upravljanja premoženja. Ob tem svojim strankam nudi tudi vrsto drugih finančnih storitev. Vizija Moje delnice BPH d.d. je biti pomemben igralec na področju upravljanja premoženja strank na najzahtevnejših globalnih finančnih trgih. Ključno vodilo pri delu je kakovost, zato družba zagotavlja profesionalno obravnavo in sodelovanje, ki temelji na strokovnosti in zaupanju. Posebno pozornost je posvečena varnosti in obvladovanju tveganja poslovanja ter sprotnem nadzoru nad morebitnimi konflikti interesov strank in družbe. Ključne vrednote družbe so: 1. postavljanje interesa strank na prvo mesto; 2. spoštovanje etičnih in moralnih načel ter izpolnjevanje dane besede; 3. izgradnja stabilnega kolektivnega duha med sodelavci. Moja delnica BPH d.d. ima konec leta 2011 zaposlenih 14 strokovnjakov, od katerih ima večina visoko izobrazbo in druge strokovne nazive. Naši zaposleni imajo med drugim specializirano znanje s področij finančnih storitev, borzne analize, investiranja na domačem in tujih trgih ter davčnih optimizacij, to znanje pa je dodatno podprto z izkušnjami s področij bančništva, naložbenega svetovanja in računovodstva. Kakovost in izkušnje ekipe sta pomembni prednosti družbe. Tudi v prihodnje bo Moja delnica BPH d.d. gradila na manjši ekipi visoko usposobljenih strokovnjakov in timskem delu ter na razvoju lastnih odločitvenih modelov pri upravljanju portfeljev strank. Ključna naloga družbe danes in v prihodnje je stabilna rast poslovanja in doseganje zadovoljstva strank.

1.4 Ključna dejavnost družbe Ključna dejavnost Moje delnice BPH d.d. je upravljanje premoženja. Gre za storitev, pri kateri lahko tako fizične kot pravne osebe izkoristijo znanje in dolgoletne izkušnje profesionalnih upravljavcev premoženja. Družba uporablja informacijsko podprt ekspertni odločitveni sistem, ki omogoča, da

4

stroškovno in po donosnosti enako učinkovito upravljamo tako naložbe manjših vrednosti kot tudi tiste, ki so vredne več milijonov evrov. Učinkovitost naložbene politike Moje delnice BPH d.d. izhaja iz dejstva, da upravljavci strukturo naložbe (portfelja) ves čas prilagajajo spreminjajočim se razmeram in najugodnejšim priložnostim, pri čemer na podlagi analiz poslovanja in tržnih pričakovanj vlagajo v vrednostne papirje različnih podjetij najrazličnejših panog. Tako zmanjševanje kot uravnavanje tveganja jim uspeva z razpršenim vlaganjem v delnice in druge finančne instrumente (terminske pogodbe, opcije) na globalnih borznih trgih, s čimer vrednost premoženja strank dolgoročno tudi aktivno povečujejo.

1.5 Dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov Moja delnica BPH d.d. ima v skladu z odločbami št. 21/39/AG-95 z dne 14.2.1996, št. 21-1/39/AG-01 z dne 23.5.2001 in 21/73/AG-04-(693) z dne 27.10.2004 Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana, ki skladno z določili Zakona o trgu finančnih instrumentov tudi nadzoruje poslovanje družbe, dovoljenje za opravljanje naslednjih investicijskih storitev in poslov:

sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnih instrumentov (v nadaljevanju FI); izvrševanje naročil za račun strank; gospodarjenje s FI; investicijsko svetovanje; izvedba prve ali nadaljnje prodaje FI brez obveznosti odkupa, ter pomožnih investicijskih storitev, ki so:

o vodenje računov nematerializiranih FI, o svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev

ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij, o investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s

posli s FI.

1.6 Organi upravljanja družbe Organi upravljanja v Moji delnici BPH d.d. so uprava, nadzorni svet in skupščina.

Upravo Moje delnice BPH d.d. na dan 31.12.2011 sestavljata: Robert Rudolf, predsednik uprave Borut Pintar, član uprave

Nadzorni svet Moje delnice BPH d.d. na dan 31.12.2011 pa sestavljajo: Andrej Vozlič, predsednik nadzornega sveta Polonca Šušterič, članica nadzornega sveta Darja Čakar, članica nadzornega sveta

1.7 Lastniška struktura Na dan 31.12.2011 je lastniško strukturo družbe sestavljalo 56 delničarjev, od katerih noben posamezen delničar ni imel deset ali več odstotkov delnic družbe. Število delničarjev se je glede na konec leta 2010 zmanjšalo za enega.

5

Posamezni delničarji in njihovi lastniški deleži na dan 31.12.2011 so prikazani v naslednji tabeli. % lastništva Delničar % lastništva Delničar

9,9991% BEDEK URŠKA 0,7731% TOSAMA d.o.o. 9,9991% NIKA RIS d.d. 0,7166% DELO - TČR d.d., Ljubljana 9,9991% NIKA DUS d.d. 0,7031% KEMA Puconci, d.o.o. 9,9991% NIKA d.d. Brežice 0,6745% MLINOPEK d.d. Murska Sobota 7,0525% RR & CO. d.o.o. 0,6745% Gorenje NO, d.o.o. 6,5432% PINTAR BORUT 0,6644% ŠUŠTERIČ POLONCA 4,6522% KERUBIN d.o.o. 0,6323% ERA, d.o.o. 3,7939% KOVINOPLASTIKA LOŽ d.d. 0,4215% LOGAR MATEJ 2,8665% RUDOLF ROBERT 0,4215% STANIČ GORAN 2,8404% RUDOLF MATEJA 0,4215% HOLEŠEK JAKOB 1,7073% MAVRIČ TOMAŽ 0,4215% MEŽICA FINANCE d.o.o. 1,6862% CM Celje, d.d. 0,4215% METREL d.d. 1,6862% DELO PRODAJA, d.d. 0,3372% TRN d.o.o. 1,6862% ELMO, d.d. 0,3094% KONT, d.o.o. 1,6862% TMK ČRNCI d.d. 0,2108% LIPOVAC BOJAN 1,5462% ENERGIJA RM d.d. 0,2108% MINERVO d.d. Ljubljana 1,5176% STANIČ MARIJA 0,1686% DROFENIK MARIJA 1,2646% GORENJE, d.d. 0,1686% LEDENI VIHARNIK, d.o.o., Ljubljana 1,2646% RUDOLF JANJA 0,1686% NIKO, d.o.o., Železniki 1,2646% RUDOLF PETRA 0,1686% LESONIT d.o.o. 1,2646% RUDOLF BOŠTJAN 0,1686% IZLETNIK CELJE d.d. 1,2022% UMEK JOŽEF MARTIN 0,1686% BOHORČ ANA 0,8431% ANTONČIČ VOJKO ANTON 0,1349% ZARNIK IRENA 0,8431% SPL d.d. 0,0843% ŽUST DENIS 0,8431% P33 d.d. 0,0843% TRIO, d.d., Tržič 0,8431% VOZLIČ ANDREJ 0,0843% KORAČ MARKO 0,7925% CEUFIN BROKERS (HOLDINGS) LTD 0,0843% ČERMELJ LUCIJAN 0,7731% FARMA STIČNA d.o.o. 0,0422% MAČEK MARJAN

2 POSLOVANJE DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D. V LETU 2011

2.1 Pomembni dogodki v poslovnem okolju v letu 2011 Leto 2011 je bilo leto z veliko šuma, vzponi in padci. Začetek leta je bil optimističen, nato pa je na večini trgov sledilo padanje tečajev. Ti so v treh valovih dosegli dno v začetku avgusta, sledili pa so trije valovi rasti v zadnjem četrtletju, ki so izgube iz prvih devetih mesecev prepolovili. Objave rezultatov so bile januarja nad pričakovanji, zato se je trend rasti tečajev iz leta 2010 nadaljeval. Solidno stanje gospodarstva so kazale tudi aprilske objave in vzdrževale oblikovano raven cen finančnega premoženja do konca maja. Tehnološka podjetja so presegla, finančna pa malo zaostala za pričakovanji. Kljub solidnim rezultatom podjetij tudi v juliju so bili nakopičeni makroekonomski problemi (zlasti v Evropi) tisti, ki so avgusta tečaje začeli močneje potiskati navzdol.

Po 8. avgustu je namreč prišlo do hitrega padca na nov približno petnajst odstotkov nižji nivo, temu pa je sledilo nekaj nihajev velikosti okoli sedem odstotkov. Znižanje je bilo delno sezonske narave, saj tečaji delnic običajno in pričakovano v poletnih mesecih dosežejo minimalne ravni v koledarskem letu. Ostali vzroki za padec pa so bili na obeh straneh Atlantika. Pogajanja o povečanju zakonskega limita zadolževanja v ameriškem Kongresu so se vlekla do zadnjega trenutka in novice, da bo Grčija zelo verjetno v nekaj mesecih zaprosila za prestrukturiranje vseh svojih dolgoročnih obveznosti, kar

6

bi pomenilo nadzorovani bankrot, ki lahko strah vlagateljev prenese na druge zadolžene države, so povečale možnost za recesijo. V ZDA so ocenili naraščanje verjetnosti za recesijo na 50:50. Bolj črnogledi so takrat opazili tudi slabe podatke o odpiranju novih delovnih mest, razočarali so četrtletni podatki o rasti BDP, ugibati se je začelo in zgodilo se je znižanje kreditne ocene ZDA, podatki so kazali zmanjšanje njihovega izvoza. Bolj pesimistična je bila tudi izjava o prihodnjem stanju gospodarstva ob FED-ovi operaciji Zasuk (menjava državnih obveznic s krajšo ročnostjo z obveznicami z daljšo ročnostjo v vrednosti 400 milijard dolarjev). Evropske težave so se vlekle vse leto. ECB je zaradi zviševanja inflacije napovedala povišanje obrestnih mer v začetku aprila, kar je povzročilo rast evra proti dolarju. Dejansko povišanje ključne obrestne mere z 1 % na 1,25 % je očitno pretehtalo slabe novice o zavrnitvi varčevalnih ukrepov v portugalskem parlamentu in znižanje bonitetnih ocen za Portugalsko in Grčijo. Toda težave so bile prevelike, kar je kljub julijskem dodatnem zvišanju obrestne mere na 1,5 % od začetka maja naprej vplivalo na zniževanje vrednosti evra proti drugim valutam. Dodaten pospešek znižanju vrednosti evra je bilo vnovično novembrsko in decembrsko znižanje obrestne mere z 1,5 % na 1,25 % in nato še na 1 %. Grške težave s servisiranjem javnega dolga, predvsem s podaljševanjem zapadlih glavnic kreditov, so trajale vse leto. Brez pomoči ostalih držav evrskega območja in Mednarodnega denarnega sklada bi bila ta država že v bankrotu. Evropa si je izmišljala pogoje pomoči, da bi bil volk (Grčija) sit in koza (preostala Evropa) cela. Ob tem so agencije za ocenjevanje tveganja znižale boniteto tudi za dolgove Portugalske, Irske in Španije. Pomembno je, da so cene finančnega premoženja na trgih BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), ki naj bi bili lokomotiva svetovne gospodarske rasti, v letu 2011 za 10 % zaostale za svetovnim povprečjem. Vzrok za to je bilo med drugim tudi ukrepanje kitajske centralne banke, ki je v februarju zvišala obrestno mero in v strahu pred previsoko inflacijo močno zvišala obvezne rezerve velikih bank na 20 % ter zato upočasnila kitajsko gospodarska rast.

Politika in narava sta dodali svoje. Najprej so bile to novice o razširjanju arabske revolucije. Množice so najprej zamenjale oblast v Tuniziji, tri tedne kasneje v Egiptu. Čez tri tedne je sledil naslednji poskus zamenjave oblasti v Libiji. Ker je Libija velika proizvajalka nafte, je izpad njene proizvodnje povzročil 16 odstotni skok cene surove nafte. Konec februarja je sledil katastrofalni potres in cunami na Japonskem, kar je sprožilo znatno korekcijo tečajev.

V zadnjem četrtletju je vendarle prišlo do izboljšanja nekaterih makroekonomskih kazalcev, zlasti v ZDA. Upanje vlivajoči maloprodajni rezultati, boljše novice iz proizvodnje, dobri podatki o ameriškem BDP v tretjem četrtletju na račun izvoza in povečanje zaposlenosti so tečaje vsaj nekoliko popravili. Podatek o zmanjšanju brezposelnosti je posebej pomemben, saj je sredi leta kazalo, da pri oživljanju storitvena podjetja niso sledila tempu proizvodnih. Zato ekonomska aktivnost ni ustvarila zadostnega števila delovnih mest in je bila zaradi varčevanja in manjše lokalne in državne porabe rast BDP manjša.

Spremembe deviznih tečajev proti EUR Spremembe delniških indeksov, preračunano v EUR

GER FRA ZDA JAP RUS Mesecev USD JPY GDXI FCHI DJI N225 RTS

3 4,36% 3,58% 7,20% 5,96% 16,83% 0,67% 8,03%

6 9,80% 17,38% -20,04% -20,65% 8,06% 1,10% -20,55%

12 5,48% 13,45% -14,69% -16,95% 11,31% -6,22% -17,85%

24 13,17% 30,81% -0,99% -19,73% 32,59% 4,87% 9,04%

36 10,54% 50,17% 22,62% -1,81% 53,88% 43,32% 141,50%

60 9,58% 63,22% -10,57% -42,97% -3,99% -9,84% -29,65%

7

Iz tabele na prejšnji strani je razvidno, da so poraženke v gibanju cen finančnega premoženja v letu 2011 evropske države, predvsem Francija in Nemčija. Posledica težav je priprava fiskalne unije in intenzivnejša integracija Evrope.

2.2 Pregled ključnih kategorij poslovanja družbe V nadaljevanju so predstavljene različne kategorije poslovanja in njihovo spreminjanje po posameznih letih. Denarne vrednosti v tabelah so prikazane v evrih, vrednosti, zapisane v oklepajih, predstavljajo negativne vrednosti. Poslovno leto, upoštevno v letnem poročilu družbe Moja delnica BPH d.d. za leto 2011, je enako koledarskemu letu. 1. Dobiček V letu 2011 je družba iz rednega poslovanja realizirala izgubo v višini 376.310 evrov, čisti poslovni izid pa je znašal (307.485) evrov. Čista izguba je glede na leto 2010 za 26% višja, kar je posledica znižanja finančnih prihodkov v 2011. Podrobnejši podatki so prikazani v tabeli.

Kategorija 2011 2010 2009 1. Prihodki iz poslovanja 230.798 255.902 201.253 2. Odhodki iz poslovanja (834.427) (866.835) (874.317) A. Poslovni izid iz poslovanja (1+2) (603.629) (610.933) (673.064) 1. Prihodki iz financiranja 239.748 353.070 295.114 2. Odhodki iz financiranja (12.429) (34.930) (36.271) B. Poslovni izid iz financiranja (1+2) 227.319 318.140 258.843 C. Poslovni izid iz rednega delovanja (A+B) (376.310) (292.793) (414.221) D. Čisti poslovni izid (307.485) (243.421) (334.595)

V razmerah precejšnjih vzponov in padcev na svetovnih finančnih trgih ter razmeroma nizkemu prometu na slovenskem trgu je družba v letu 2011 realizirala približno 10% nižje prihodke iz poslovanja. Nekoliko znižali so se tudi odhodki iz poslovanja , zato je poslovni izid iz poslovanja glede na leto 2010 ostal na približno enakem nivoju. Prihodki iz financiranja so se v letu 2011 zmanjšali za 32%, odhodki iz financiranja pa za kar 64% . Poslovni izid iz financiranja je bil pozitiven, vendar ni uspel nadomestiti izgube iz poslovanja, tako da je poslovni izid iz rednega poslovanja negativen, prav tako tudi čisti poslovni izid. V letu 2011 so bile na podlagi izračunane davčne izgube vzpostavljene terjatve za odloženi davek. 2. Bilančna in izvenbilančna vsota V letu 2011 se je bilančna vsota zmanjšala, ravno tako izven bilančna vsota družbe. Bilančna vsota se je v letu 2011 glede na leto 2010 zmanjšala za 22,8 % in znaša 849 tisoč evrov. Izvenbilančna vsota se je v istem obdobju znižala za 12,60 % in je 31.12.2011 enaka 133,4 mio evrov. Podatki za pretekla leta so prikazani v tabeli.

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 31.12.2009 Bilančna vsota 849.457 1.100.294 1.384.015 Izvenbilančna vsota 133.436.931 152.727.322 154.239.732

8

3. Temeljni kapital Temeljni kapital Moje delnice BPH d.d. je sestavljen iz vplačanega osnovnega kapitala, kapitalskih rezerv, zadržanih dobičkov oziroma izgub in zmanjšanj za odbitne postavke. Višina temeljnega kapitala je na dan 31.12.2011 znašala 652.646 evrov, višina zahtevanega kapitala, ki sledi zakonodajnim zahtevam, pa 125.000 evrov. Medletna primerjava je podana v naslednji tabeli.

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 31.12.2009 Temeljni kapital 652.646 944.151 1.126.091 Zahtevani temeljni kapital 125.000 125.000 125.000

Temeljni kapital je v letu 2011 glede na 2010 zmanjšal za 30,87 %, pri čemer temeljni kapital na 31.12.2011 vsebuje tudi izgubo v letu 2011. Osnovni kapital družbe na 31.12.2011 znaša 730.000 evrov in se glede na konec leta 2011 ni spremenil. 4. Vrednost finančnih instrumentov Spodnja tabela prikazuje vrednost finančnih instrumentov na domačem trgu na posredovanju na dan 31.12. v letih 2009-2011.

31.12.2011 31.12.2010 31.12.2009 Domači trg (1+2) 124.963.602 142.321.443 144.993.881 1. Za hišo 188.069 175.964 168.163 2. Za stranke (posredovanje) 124.775.533 142.145.478 144.825.718

Skupna vrednost finančnih instrumentov na posredovanju je 31.12.2011 znašala slabih 125 mio evrov in je bila precej nižja kot konec leta 2010. Glavni del upada gre na račun vrednosti portfeljev strank. Na tujih trgih so sredstva na posredovanju konec let 2009-2011 enaka nič. Naslednja tabela prikazuje vrednost finančnih instrumentov na domačem in tujih trgih na gospodarjenju na dan 31.12. v letih 2009-2011. Skupna vrednost finančnih instrumentov na gospodarjenju je bila konec leta 2011 glede na konec leta 2010 nižja za 18,1 %. Razlog za znižanje vrednosti leži v znižanju vrednosti premoženja na tujih finančnih trgih kot posledica globalnega upada borznih tečajev. Vrednost finančnih instrumentov na gospodarjenju v Sloveniji se je sicer povečala, vendar pa je upad vrednosti premoženja na tujih trgih presegel povečanje na slovenskem trgu. Delež vrednosti finančnih instrumentov na gospodarjenju v tujini se je v letu 2011 zaradi omenjenih gibanj glede na 2010 znižal za 17,6 odstotne točke na 56,5 %.

31.12.2011 31.12.2010 31.12.2009 A. Domači trg 3.765.412 2.741.760 2.552.162 1. Za stranke (gospodarjenje) 3.765.412 2.741.760 2.552.162 B. Tuji trg (1+2+3+4+5+6+7+8+9+10+11) 4.895.987 7.840.084 6.831.850 1. NASDAQ 3.909.207 6.261.342 5.056.464

9

2. NYSE 4.546.772 6.185.441 5.152.954 3. CBOE 0 (335) (88) 4. XETRA 1.912.311 2.703.577 2.378.570 5. CME (108.795) (148.606) (89.271) 6. OTC 437.265 437.036 556.646 7. PS OTC 12.952 0 2 8. LSE 28.517 49.830 55.128 9. AMEX 84.100 83.221 59.697 10. ICE 0 (1.762) 433 11. Denar (5.926.342) (7.729.660) (6.338.686) C. SKUPAJ (A+B) 8.661.399 10.581.844 9.384.012

5. Promet s finančnimi instrumenti Skupen promet za stranke na organiziranem trgu v Sloveniji je v letu 2011 glede na predhodno leto porasel za 45,9 %, čemur je botrovala zlasti večja aktivnost strank na Ljubljanski borzi zaradi ocene, da so tečaji glede na vrednost podjetij podcenjeni. Promet na neorganiziranem trgu se je v letu 2011 glede na predhodno leto nekoliko zmanjšal. Podrobnejši podatki so v spodnji tabeli.

Kategorija 2011 2010 2009 A. Organizirani trg (1+2+3) * 3.948.388 2.706.519 4.842.574 1. Promet z delnicami 3.489.653 2.220.312 4.530.706 2. Promet z obveznicami 131.162 98.212 90.871 3. Promet z investicijskimi skladi 327.573 387.995 220.998 B. Neorganiziran trg** 1.098.341 1.513.829 1.325.250

* Podatki o prometu na organiziranem trgu so povzeti iz poročila o letnem prometu članov Ljubljanske borze. Ta na člana pripiše le polovico sklenjenega posla, razen v primeru aplikacijskih poslov. ** V poslih neorganiziranega trga so vključeni posli s finančnim tokom preko družbe in posli s svežnji.

Skupen promet za stranke, opravljen na tujih trgih, merjen z denarnim tokom in iz tujih valut preračunan v evre po povprečnem letnem referenčnem tečaju ECB, se je v letu 2011 glede na 2010 korenito povečal. Od tega je bilo več kot tri četrtine vseh poslov sklenjenih na borzah NASDAQ in NYSE.

Kategorija 2011 2010 2009 1. NASDAQ 2.554.898 932.744 2.445.195 2. NYSE 4.853.066 1.788.660 1.515.607 3. CBOE 1.362.341 323.965 409.068 4. XETRA 753.041 315.489 382.314 5. LSE 1.739 0 94.088 6. OTC 60.890 45.956 469.071 7. AMEX 26.368 13.136 1.753 8. PS 1.641 0 1 SKUPAJ (1+2+3+4+5+6+7+8) 9.613.984 3.419.950 5.317.097

Število poslov, sklenjenih s terminskimi pogodbami, se je glede na leto 2010 zmanjšalo. Tako je bilo na trgih CME, ICE in EUREX v letu 2011 sklenjenih skupno 7.516 terminskih pogodb (9.319 v letu 2010), kar je torej slabih 20 % manj kot leto poprej.

10

Strategija upravljanja, postavljena v letu 2004, se v letu 2011 ni spremenila. Tržnim nihanjem se upravljavci prvenstveno prilagajajo z uporabo standardiziranih terminskih pogodb, ne pa toliko z obrati vrednostnih papirjev. Prav tako upravljavci izkoriščajo številne prednosti drugih izvedenih finančnih instrumentov (npr. opcij). Družba v letu 2011 za svoj račun ni opravljala prometa na borznem, prostem in neorganiziranem slovenskem trgu ali na trgih v tujini, razen prometa z obveznicami, ki služijo za kritje jamstvenega sklada borznoposredniških družb. 6. Število strank družbe Na zadnji dan leta 2011 je bilo število strank družbe na posredovanju nižje kot konec leta 2010. Naslednja tabela prikazuje število strank na posredovanju ob koncu let 2009-2011. Družba je v zadnjih letih dejavnost posredovanja opravljala le na Ljubljanski borzi.

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 31.12.2009 stranke na posredovanju - Slovenija 2.319 2.626 2.996

V letu 2011 je prišlo do neto povečanja števila strank na gospodarjenju tako v tujini kot v Sloveniji. Na dan 31.12.2011 jih je bilo na gospodarjenju v tujini 240, na gospodarjenju v Sloveniji pa 134. Pri tem so stranke, ki imajo mešane portfelje, upoštevane dva krat.

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 31.12.2009 stranke na gospodarjenju - Slovenija 134 130 137 stranke na gospodarjenju - tujina 240 239 245

7. Število poslovalnic Družba je imela na dan 31.12.2011 tri poslovalnice (Brežice, Ljubljana in Novo mesto) za sprejemanje naročil strank. Isto število poslovalnic je imela tudi ob koncu let 2009 in 2010. 8. Število zaposlenih Število zaposlenih v Moji delnici BPH d.d. je bilo konec leta 2011 14 ljudi; vsi so zaposleni za nedoločen čas, večina od njih ima visoko izobrazbo in druge strokovne nazive. Glede na leto 2010 ni bilo sprememb, povprečno pa je bilo v leto 2011 zaposlenih 14 ljudi.

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 31.12.2009 Število redno zaposlenih v letih 14 14 15

Izobrazbena struktura na dan 31.12.2011 je podana v spodnji tabeli.

Izobrazbena struktura Št. Zaposlenih 2011

Št. Zaposlenih 2010

V. stopnja izobrazbe 3 3 VI. stopnja izobrazbe 1 1 VII. stopnja izobrazbe 7 7 VIII. stopnje izobrazbe 3 3

11

9. Tržni delež Tržni delež družbe se je pri posredovanju navadnih borznih poslov v Sloveniji v letu 2011 glede na predhodno leto znatno povečal. Pri poslih s svežnji družba v letu 2011 (tako kot v letu 2010) ni posredovala. Upoštevaje vse posle na Ljubljanski borzi se je tržni delež z 0,27 % v letu 2010 povečal na 0,42 % v letu 2011.

Kategorija 2011 2010 2009 Tržni delež glede na promet na borznem trgu v Sloveniji brez svežnjev 0,61 % 0,38 % 0,51 %

Vir: poročilo Ljubljanske borze.

2.3 Upravljanje s tveganji Za področje upravljanja s tveganji je uprava Moje delnice BPH d.d. zadolžila posebno osebo, pri čemer ji glede na posamezna področja pomagajo vsi zaposleni v drugih oddelkih. Na področju upravljanja s tveganji se izvajajo sledeče aktivnosti:

1. Implementacija in nadgrajevanje zastavljenih strategij, politik in metodologij identificiranja, prevzemanja, kontroliranja in upravljanja s tveganji. Pri tem gre za pripravo interne dokumentacije v obliki pravilnikov, navodil in kriterijev ter sodelovanje v procesu njihove implementacije v vsakodnevno poslovanje družbe.

2. Zagotavljanje obvladovanja prevzetih tveganj ter notranje in zunanje poročanje o upravljanju s tveganji.

3. Izpolnjevanje zahtev, ki jih nalaga ZTFI, predvsem za zagotavljanje ustrezne likvidnosti, minimalnega notranjega kapitala, izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržno, kreditno in operativno tveganje ter nadzor izpostavljenosti do posameznih naložb oz. nasprotnih strank.

4. Zagotavljanje visokih standardov na področju organizacijskih zahtev, notranjih kontrol in implementacija ostalih zahtev ZTFI na področju upravljanja s tveganji.

5. Priprava rednih poročil o tveganjih na mesečni ravni, ki vključujejo naslednje vrste tveganj: tržno tveganje; obrestno tveganje; operativno tveganje; likvidnostno tveganje; strateško tveganje; tveganje ugleda; kapitalsko tveganje; tveganje dobičkonosnosti; tveganje skladnosti.

2.4 Razkritja v skladu s Sklepom o razkritjih borznoposredniških družb 1. Politika in cilji upravljanja s tveganji Moja delnica BPH d.d. upravlja s tveganji na podlagi Politike upravljanja s tveganji. Metodologija temelji na določitvi profila tveganosti družbe, v katerem se ugotovijo in ocenijo relevantna tveganja ter opredelijo načini njihovega obvladovanja.

12

Osnova metodologije je določitev ključnih procesov in aktivnosti poslovanja družbe, za katere se oceni: (1) obseg oz. pomen za poslovanje družbe, (2) vrste tveganj, ki nastajajo v aktivnosti, (3) verjetnosti teh tveganj, posledice oz. vpliv morebitnih škodnih dogodkov, (4) uteži tveganj, (5) pomembnost aktivnosti, (6) opis notranje kontrole in ocena notranje kontrole, (7) skupna utež, (8) odgovorno osebo, (9) način ocenjevanja, spremljave in obvladovanja tveganj ter (10) pogostost merjenja in ocenjevanja tveganj. Moja delnica BPH d.d. redno pripravlja tudi zbirno poročilo o tveganjih po pomembnosti poslovnih procesov in poslovnih aktivnostih. Moja delnica BPH d.d. zagotavlja redno ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj v skladu z opisano metodologijo. Ocena sposobnosti prevzemanja tveganj je dokumentirana. Prav tako vsaj enkrat na leto ali ob vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti prevzetim tveganjem preverja ustreznost metodologije za ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj. Uprava družbe zagotavlja ustrezni notranji kapital in skrbi za to, da Moja delnica BPH d.d. posluje v mejah sposobnosti prevzemanja tveganj. Družba je zadolžila osebo za redno spremljanje sprememb zakonodaje. 2. Organizacijska pravila izvajanja procesa upravljanja s tveganji Moja delnica BPH d.d. ima jasen organizacijski ustroj, ki temelji na natančno opredeljenih razmerjih glede odgovornosti, določenih po posameznih delovnih mestih. Uprava družbe je za področje upravljanja s tveganji zadolžila posebno osebo. V okvirju te funkcije se izvajajo aktivnosti implementacije zastavljenih strategij, politik in metodologij prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji na ravni družbe. Pri ocenjevanju, obvladovanju, spremljanju in poročanju o tveganjih sodelujejo vsi zaposleni v družbi, ki so vključeni v poslovne procese, kjer se tveganja pojavijo. 3. Postopki ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj Prvi korak procesa upravljanja s tveganji, je določitev ključnih poslovnih procesov v okviru poslovanja družbe. V okviru posameznega procesa se ocenijo oziroma merijo:

obseg/pomen procesa za poslovanje družbe; identifikacija tveganj v okviru posamezne faze poslovnega procesa; verjetnost tveganja; posledice škodnega dogodka; ocena vpliva na prihodke/stroške; način merjenja/ocenjevanja, spremljave in obvladovanja tveganj.

Moja delnica BPH d.d. zagotavlja redno izvajanje postopkov ugotavljanja in merjenja oziroma ocenjevanja tveganj, kar omogoča zmanjševanje, razpršitev, prenos, izognitve obstoječim tveganjem, zaznavo sprememb v obstoječih tveganjih in pripomore k preprečitvi nastanka novih tveganj. Izračun sposobnosti prevzemanja tveganja Moje delnice BPH d.d. temelji na minimalnih kapitalskih zahtevah, opredeljenih s sklepi ATVP, za:

kreditno tveganje, izračunanih po enostavnem pristopu za kreditno tveganje; operativno tveganje, izračunanih po enostavnem pristopu za operativno tveganje;

13

likvidnostno tveganje; tržna tveganja,

dopolnjenih z oceno potrebnega notranjega kapitala za ostala tveganja. 4. Operativno tveganje V Moji delnici BPH d.d. smo se zaradi pomembnosti vpliva operativnih tveganj na doseganje postavljenih ciljev podjetja, pomembnosti zagotavljanja učinkovitega sistema notranjih kontrol ter preventivnega ukrepanja odločili za vzpostavitev internega modela ocenjevanja operativnih tveganj. Model izhaja iz temeljnih procesov in znotraj njih definiranih aktivnosti. Družba je opredelila naslednje temeljne poslovne procese:

borzno posredovanje – organiziran trg; borzno posredovanje – neorganiziran trg; upravljanje premoženja; nastanek stroškov – prejeti računi; nastanek stroškov – plače.

Model se uporablja na naslednji način:

za vsako aktivnost znotraj procesa se: o identificira vsa tveganja, o opredeli dejavnike tveganja (kadrovski, IT, zunanji izvajalci, zakonodaja, drugo), o kratko opiše tveganja, o ocenijo posledice (1 - 5), o oceni vpliv na ugled podjetja (Da, Ne), o oceni verjetnost nastanka škodnega dogodka (1 - 5), o izračuna ocena tveganja (posledice krat verjetnost nastanka), kar je osnova za

rangiranje tveganj znotraj posameznega procesa.

Na osnovi liste vseh identificiranih tveganj se definirajo prioritete, ocenijo notranje kontrole, preveri se ustrezna dokumentiranost kontrol in predvidijo ukrepi (nosilec in rok). Ocena se izdeluje enkrat letno. Opravi jo oseba, zadolžena za upravljanje s tveganji, in o rezultatih obvešča upravo. Dobro postavljen sistem preventivnih ukrepov in pravil predstavlja najpomembnejši način minimiziranja verjetnosti škodnih dogodkov iz naslova operativnega tveganja. Ti ukrepi in pravila delijo na interne ter eksterne. Interni ukrepi in pravila:

- ustrezno opredeljeni delovni procesi; - ustrezna kadrovska politika in sistem nagrajevanja; - vzpostavljene in delujoče notranje kontrole; - načrt neprekinjenega poslovanja in krizni načrt, - ostali ustrezni akti in pravilniki.

Eksterni ukrepi in pravila:

- avtorizacije (točno določeni zaposleni imajo dostop do točno določenih, za njihovo delovno mesto potrebnih virov podatkov, IT sistemov in ostalih informacij),

- pooblastila (točno določeni zaposleni lahko sprejemajo odgovornost za in odločajo o točno določenih, njihovemu položaju primernih stvareh in zadevah),

- prostorske ločitve in tehnološka zaščita,

14

- notranje in zunanje revizije (odkrivanje pomanjkljivosti v organizacijski strukturi oz. poslovnih procesih).

Moja delnica BPH d.d. spada po 153. členu ZTFI med borznoposredniške družbe, ki izračunava kapital borznoposredniške družbe po 6 odstavku 3. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje borznoposredniške družbe. Tako mora kapital borznoposredniške družbe vedno dosegati vsaj znesek, ki znaša 25% vseh rednih poslovnih stroškov preteklega poslovnega leta, kot jih je izkazovalo zadnje revidirano letno poročilo, zmanjšanih za tiste stroške, ki so izrazito povezani z obsegom poslovanja. Kapitalske zahteve se izračunavajo in poročajo ATVP za vsako trimesečje. 5. Tržna tveganja Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neugodnih sprememb tržnih pogojev. Tržno tveganje se meri preko rednega spremljanja izpostavljenosti do različnih dejavnikov tržnega tveganja kot so: obrestne mere, valutni tečaji, cene vrednostnih papirjev, itd. Poleg tega se spremlja tudi tržna pričakovanja in spremembe v tržnih pogojih. Moja delnica BPH d.d. nima dovoljenja za trgovanje za lasten račun, zato temu tveganju ni izpostavljena in ga ne spremlja. Posebej se tako spremlja valutno tveganje in pozicijsko tveganje iz naslova dolžniških finančnih instrumentov, saj ima družba glede na predpisane zakonske zahteve v Sklepu o sistemu jamstev za terjatve vlagateljev pri BPD oblikovan portfelj naložb (finančni instrumenti Banke Slovenije in Ministrstva za finance RS). Za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja se v celoti uporablja standardiziran pristop, to je metodologija, ki jo definira Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja. Kapitalske zahteve se izračunavajo in poročajo ATVP za vsako trimesečje. Razčlenitev kapitalske zahteve za tržna tveganja v evrih, izračunano po standardiziranem pristopu na dan 31.12.2011, podajamo v naslednji tabeli:

Pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje sprememb cen blaga

Pozicijsko tveganje - Dolžniški finančni instrumenti 3.906 Valutno tveganje 4.467

6. Kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih terjatev Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do podjetja. Za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za kreditno tveganje se v celoti uporablja standardiziran pristop, to je metodologija, ki jo definira Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja. Kapitalske zahteve se izračunavajo in poročajo ATVP za vsako trimesečje. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se izračuna v višini 8 % vsote tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti. Tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti se računajo za vsako posamezno izpostavljenost, za katero se v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalska zahteva za

15

tržna tveganja, in sicer kot zmnožek njene vrednosti in uteži tveganja. Utež tveganja se določi glede na kategorijo izpostavljenosti in stopnjo kreditne kakovosti. Pravila o določanju uteži so določena v Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za kreditna tveganja po standardiziranem postopku za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106-5269/2007).

Kategorija Originalna vred. izpostavljenosti

Oslabitve Neto izpostavljenost

Tveganjem prilag. znesek izpost.

Kapitalska zahteva

Postavka sredstev 71.034 0 71.034 71.034 5.683 Najbolj pomemben vir kreditnega tveganja pri Moji delnici BPH d.d. predstavljajo terjatve do kupcev in terjatve do obresti jamstvenega sklada. Tabela prikazuje razčlenitev kreditne izpostavljenosti glede na tip izpostavljenosti v evrih. Naslednja tabela prikazuje razčlenitev kreditne izpostavljenosti glede na uteži tveganja v evrih.

Utež tveganja Originalna vred. izpostavljenosti

Oslabitve Neto izpostavljenost

Tveganjem prilag. znesek izpost.

Kapitalska zahteva

100% 71.034 0 71.034 71.034 5.683 7. Kapital Za potrebe kapitalske ustreznosti Moje delnice BPH d.d. je kapital sestavljen iz temeljnega kapitala in dodatnega kapitala. Temeljni kapital sestavljajo vplačani osnovni kapital, kapitalske rezerve, zadržani dobiček oz. izguba ter zmanjšanje za odbitne postavke. Dodatnega kapitala družba nima. Stanje tako izračunanega temeljnega kapitala na dan 31.12.2011 znaša 652.646 EUR. 8. Minimalne zahteve in proces ocenjevanja notranjega kapitala Moja delnica BPH d.d. zagotavlja ustrezen notranji kapital v višini, ki je nujna za zagotovitev normalnega delovanja družbe. Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala temelji na identificiranih tveganjih, hkrati pa mora zagotavljati ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti družbe. Za namen ocenjevanja posameznih tveganj Moja delnica BPH d.d. uporablja naslednje metodologije:

• izračun kapitalskih zahtev v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/2007), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/2007) in Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/2007);

• nemerljiva tveganja oz. tveganja, za katere zakonodaja ne predpisuje metodologije izračuna kapitalskih zahtev, Moja delnica BPH d.d. ocenjuje z uporabo lastne metodologije;

• družba zagotavlja ustrezen notranji kapital z istimi vrstami kapitala, kot je sestavljen kapital za namen kapitalske ustreznosti.

Kapitalska zahteva za kreditno tveganje na dan 31.12.2011 znaša 5.683 EUR. Kapitalska zahteva za tržna tveganja na dan 31.12.2011 znaša 8.373 EUR. Kapitalska zahteva za operativno tveganje na dan 31.12.2011 znaša 199.286 EUR.

16

9. Obrestno tveganje Obrestno tveganje je minimalno in je posledica poslovanja s kupci in dobavitelji ter denarnih stanj na računih, ki so prehodne narave in ne vpliva pomembneje na poslovanje. 10. Poročanje o upravljanju s tveganji Moja delnica BPH d.d. zagotavlja izdelavo rednih mesečnih poročil o tveganjih, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Te informacije omogočajo sprejemanje vodstvenih odločitev glede ukrepov za obvladovanje tveganj ter spremljanje rezultatov teh ukrepov. V primeru izrednih dogodkov Moja delnica BPH d.d. zagotavlja tudi izdelavo izrednih poročil o tveganjih.

17

3 POROČILO UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA

3.1 Poslovno poročilo uprave Leto 2011 je bilo leto, ko so – zlasti evropski – javnofinančni pretresi vlivali nezaupanje v prihodnjo rast delniških tečajev. Ti so bili konec leta na nižji točki kot v začetku, kar je z vidika našega poslovanja pomembno, saj večino prihodkov pridobivamo iz delitve dobičkov, ki se merijo od maksimalne vrednosti portfeljev posamičnih strank. Negativna borzna leta so zato tudi z vidika »novih« strank neugodna in nezaželena. Pričakovanja, ki smo jih postavili v začetku leta 2011, se zato niso povsem izpolnila. Zelo pomembno pa je, da je družba pri upravljanju globalnih portfeljev strank na gospodarjenju konec leta 2011 začela uporabljati programsko opremo za upravljanje portfeljev GEPArd. Gre za program, ki objektivno meri in zaznava gibanja na trgih ter s tem upravljavcu daje pomembne informacije za njegove odločitve. V programu je inkorporiranega veliko sodobnega znanja kvantitativnih metod, s katerimi največji in najuspešnejši upravljavci po svetu upravljajo svoje portfelje in portfelje svojih strank. Upravljanje s pomočjo programske opreme GEPArd bo po testiranjih prineslo nekaj dodatnih odstotnih točk k donosnosti portfeljev strank, kar bo lahko – ob hkratnem obvladovanju tveganja – precej izboljšalo dosežene rezultate za stranke in posledično tudi za družbo. Aktivno kvantitativno upravljanje je ključna konkurenčna prednost Moje delnice BPH d.d., ki jo bo z ustreznim trženjskim pristopom družba skušala predstaviti svojim sedanjim in potencialnim strankam. Izboljšanje gospodarske klime povsod po svetu, potrebne spremembe v slovenskem gospodarskem sistemu, predvsem pa primerna rešitev evrskega območja bodo ključni dejavniki poslovnega okolja, ki bodo nezanemarljivo vplivali na prihodnjo poslovno uspešnost Moje delnice BPH d.d. Ker pričakujemo, da se bo gospodarska rast po svetu okrepila, da bodo velike in močne evropske države svoj projekt uspešno vodile naprej in da bo ob izboljšanju družbeno-ekonomskega razpoloženja v Sloveniji pozitivna energija prišla tudi na Ljubljansko borzo, menimo, da bo leto 2012 za družbo precej uspešnejše od predhodnih. Dejavniki in predvidevanja prihodnje uspešnosti poslovanja Izboljšanje gospodarske klime povsod po svetu, potrebne spremembe v slovenskem gospodarskem sistemu, predvsem pa primerna rešitev evrskega območja bodo ključni dejavniki poslovnega okolja, ki bodo nezanemarljivo vplivali na prihodnjo poslovno uspešnost Moje delnice BPH d.d. Ker pričakujemo, da se bo gospodarska rast po svetu okrepila, da bodo velike in močne evropske države svoj projekt uspešno vodile naprej in da bo ob izboljšanju družbeno-ekonomskega razpoloženja v Sloveniji pozitivna energija prišla tudi na Ljubljansko borzo, menimo, da bo leto 2012 za družbo precej uspešnejše od predhodnih. K optimističnemu pogledu v prihodnost nas navdaja tudi uporaba GEPArd-a, ki bo omogočil pravočasno prilagoditev tržnim razmeram in vzpostavitev ustreznih pozicij glede na globalna borzna nihanja.

3.2 Poročilo nadzornega sveta

20

II. DEL: RAČUNOVODSKO POROČILO

21

4 RAČUNOVODSKI IZKAZI

4.1 Izjava poslovodstva

28

5 RAČUNOVODSKE USMERITVE IN POJASNILA 5.1 Podlage za sestavo računovodskih izkazov Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih družbah. Podatki v računovodskih izkazih so izkazani v evrih, postavke bilance stanja so iz tujih valut preračunane po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan sestavitve bilance stanja. Tečajne razlike, ki se pojavijo do datuma bilance stanja, se štejejo kot postavka prihodkov oziroma odhodkov v izkazu poslovnega izida. Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah, vodenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: časovna neomejenost poslovanja, dosledna stanovitnost in nastanek poslovnega dogodka. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost. Pomembne postavke so tiste, katerih višina presega 2 % višine bilančne vsote. 5.2 Osnovne računovodske usmeritve in politike 1. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva Za neopredmetena sredstva se v poslovnih knjigah izkazujejo posebej njihove nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti kot kumulativni odpis, ki je posledica amortiziranja; v bilanco stanja se vpišejo zgolj po neodpisani vrednosti, ki je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti. Neopredmetena sredstva so vrednotena po nabavnem modelu. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti, amortizacija pa se obračunava po enakomerni časovni metodi. Neodpisano vrednost neopredmetenih sredstev je treba podrobno presoditi ob koncu vsakega obračunskega obdobja. Če se pričakovana doba koristnosti neopredmetenega sredstva pomembno razlikuje od prejšnje usmeritve ter če se pomembno spremenijo pričakovanja gospodarskih koristi od sredstva, je treba dobo amortiziranja in metodo amortiziranja ustrezno spremeniti. Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega neopredmetenega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je čista prodajna vrednost višja od knjigovodske vrednosti oziroma med prevrednotovalne odhodke, če je knjigovodska vrednost višja od čiste prodajne vrednosti. Neopredmetena sredstva se morajo prevrednotiti zaradi oslabitve, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Za opredmetena osnovna sredstva so v poslovnih knjigah izkazane posebej nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti, pri čemer popravek vrednosti predstavlja njihov kumulativni odpis kot posledico amortiziranja. V bilanci stanja so izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo. Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po nabavnem modelu. V dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva so zajeti njegova nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če le povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi.

29

Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi zaradi njihove oslabitve. Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotijo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Samo če je nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve in se šteje kot prevrednotovalni poslovni odhodek. Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizirljivih sredstev. Osnovna sredstva se amortizirajo posamično in sicer se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca po datumu nakupa osnovnega sredstva. Uporablja se enakomerni časovni obračun amortiziranja. V primeru, da se v obračunskem obdobju spremeni metoda amortiziranja je potrebno izmeriti učinke spremembe, jih opisati in navesti razloge za spremembe. Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim letom ne spreminjajo. Uporabljene amortizacijske stopnje so podane v pojasnilu k opredmetenim osnovnim sredstvom. Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev se obračunava po letnih amortizacijskih stopnjah, ki znašajo:

neopredmetena dolgoročna sredstva 20 % oprema 10-33,3 %

Amortizacijske stopnje se glede na leto 2010 niso spremenile. 2. Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročna finančna naložba je naložba, ki je pridobljena z namenom, da se bo obdržala več kot leto dni in s katero naj se nebi se trgovalo. Moja delnica BPH d.d. ima dolgoročne finančne naložbe izkazane kot drugi dolgoročni deleži. Ločeno so izkazane dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij in dolgoročno dana posojila. Dolgoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva. Dolgoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med kratkoročne finančne naložbe, se prenašajo mednje posamično po knjigovodski vrednosti. Osnovno vplačilo v jamstveni sklad družba razvršča v finančne naložbe v dolgoročna posojila. Vrednost osnovnega vplačila določa Klirinško depotna družba (v nadaljevanju KDD). Prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi kot prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost (učinek se pripozna v kapitalu), prevrednotenje zaradi oslabitve ali prevrednotenje zaradi odprave njihove oslabitve. Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, ki je na razpolago za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo oslabljeno, se za nabrano izgubo najprej zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki. Znesek celotne nabrane izgube, za katerega se zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila pripoznana v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek.

30

3. Odložene terjatve za davek Terjatve za odloženi davek so zneski davka od dohodka pravnih oseb, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih dobropisov v naslednja obdobja. Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube. 4. Kratkoročne poslovne terjatve Terjatve se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi plačani. Prvotno nastale terjatve se kasneje lahko neposredno povečajo ali pa zunaj prejetega plačila tudi zmanjšajo za vsak znesek, za katerega se utemeljeno predvideva, da ne bo poravnan. Popravki vrednosti terjatev se opravijo na podlagi ocene izterljivosti individualnih terjatev, vplivajo pa na poslovni izid obračunskega obdobja. 5. Kratkoročne finančne naložbe Družba ločeno izkazuje kratkoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij (kupljene vrednostne papirje), kratkoročno dana posojila, kratkoročne depozite in varščine. Kratkoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva. V skupino finančnih naložb razpoložljivih za prodajo družba razvršča obveznice Republike Slovenije. Ob pridobitvi jih razvršča kot finančno naložbo, razporejeno in izmerjeno po pošteni vrednosti prek kapitala in sicer z upoštevanjem datuma nakupa. Nakupna vrednost obveznice vsebuje vrednost glavnice in stroške nakupa. Prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi kot prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost, prevrednotenje zaradi oslabitve ali prevrednotenje zaradi odprave njihove oslabitve. Družba na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva razpoložljivega za prodajo, kot je npr. pomembno ali daljše padanje poštene vrednosti sredstva. Če tak dokaz obstaja, je potrebno finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve. Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, ki je na razpolago za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo oslabljeno, se za nabrano izgubo najprej zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki. Znesek celotne nabrane izgube, za katerega se zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila pripoznana v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek.

31

6. Denarna sredstva Denarna sredstva vključujejo gotovino v blagajni in denar na računih družbe. Prevrednotenje denarnih sredstev se izvaja pri denarnih sredstvih, izraženih v tujih valutah, če se po začetnem pripoznanju spremeni tečaj valute. Tečajna razlika se izkaže kot finančni prihodek oziroma odhodek v izkazu poslovnega izida. 7. Aktivne časovne razmejitve Aktivne časovne razmejitve vključujejo kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke in prehodno nezaračunane prihodke. Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske izdatkov ali stroškov, ki ob svojem nastanku še vplivajo na poslovni izid. Ti stroški bodo šele kasneje vračunani kot stroški in bodo vplivali na poslovni izid. V tej postavki družba vodi vnaprej plačane članarine in najemnine. 8. Kapital Celotni kapital podjetja se obvezno razčlenjuje na vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še neporavnana čista izguba poslovnega leta. Kapitalske rezerve sestavljajo zneski, ki jih podjetje pridobi iz vplačil, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic ali zneske osnovnih vložkov. Rezerve iz dobička so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za poravnavo možnih izgub v prihodnosti. Presežek iz prevrednotenja se pripozna na podlagi opravljenega prevrednotenja finančnih naložb določenega obračunskega obdobja. Vplačani presežek kapitala je razlika med doseženo ceno vpisanih delnic ob njihovi prodaji oziroma zamenjavi za stvarne vložke v obliki terjatev in njihovo nižjo nominalno vrednostjo. 9. Poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in varščine od kupcev, obveznosti do dobaviteljev doma in v tujini, obveznosti za nezaračunano blago in storitve, obveznosti do delavcev, obveznosti do državnih institucij in druge obveznosti. 10. Prihodki in odhodki Prihodke in odhodke sestavljajo poslovni prihodki in odhodki, finančni prihodki in odhodki ter drugi prihodki in odhodki. Poslovne prihodke sestavljajo prodajne vrednosti opravljenih storitev v obračunskem obdobju, če je realno pričakovati, da bodo tudi plačane. Poslovne odhodke sestavljajo stroški porabljenega

32

materiala in storitev, v obračunskem obdobju obračunani stroški dela, odpisi obratnih sredstev (predvsem poslovnih terjatev), amortizacija in drugo. Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi s kratkoročnimi in dolgoročnimi finančnimi naložbami pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Finančne odhodke predstavljajo stroški obresti, odpisi finančnih naložb ter izgube pri prodaji vrednostnih papirjev. 11. Davek od dobička Družba je v skladu z Zakonom o davku od dobička pravnih oseb zavezanec za plačilo davka od dobička, katerega stopnja znaša 20 % davčne osnove. 12. Izkaz denarnih tokov Bilančna oblika izkaza finančnega izida je delana po različici II. Izkaz denarnih tokov je sestavljen iz naslednjih postavk:

Denarni tokovi pri poslovanju zajemajo postavke izkaza poslovnega izida (prihodki, odhodki ter davek iz dobička) ter spremembe čistih obratnih sredstev (poslovnih terjatev in obveznosti, aktivnih in pasivnih časovnih razmejitev). Denarne tokove pri naložbenju sestavljajo izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb, opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter prejemki od unovčenja kupona obveznic in prejetih dividend. Denarne tokove pri financiranju predstavljajo izdatki za izplačilo dividend.

5.3 Pojasnila k računovodskim izkazom 1. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za leto 2011 so prikazana v naslednji tabeli:

Neopred.

sredstva Oprema in DI Neopred.

sredstva v izgradnji

SKUPAJ

A. NABAVNA VREDNOST 1. Začetno stanje 1.1.2011 249.172 143.166 1.178 393.516 2. Nove nabave/pridobitve 0 1.926 0 1.926 3. Končno stanje 31.12.2011 249.172 145.092 1.178 395.442 B. POPRAVEK VREDNOSTI 1. Začetno stanje 1.1.2011 221.345 122.418 0 343.763 2. Amortizacija v obdobju 19.038 10.276 0 29.313 3. Končno stanje 31.12.2011 240.383 132.694 0 373.077 C. NEODPISANA VREDNOST 1. Začetno stanje 1.1.2011 27.827 20.748 1.178 49.753 2. Končno stanje 31.12.2011 8.789 12.398 1.178 22.365

Skupna neodpisana vrednost neopredmetenih sredstev (programska oprema) znaša 8.789 evrov. Med opredmetena osnovna sredstva se uvrščajo oprema in nadomestni deli. Prevladuje oprema za avtomatsko obdelavo podatkov (končna neodpisana vrednost 6.718 evrov), sledijo druga oprema,

33

oprema za zveze, pisarniško pohištvo. Na 31.12.2011 nobeno osnovno sredstvo ni zastavljeno, ni omejeno z lastninsko pravico ali dano v poroštvo. Iz naslova nakupov neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev na 31.12.2011 družba nima obveznosti. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za leto 2010 so prikazana v naslednji tabeli:

Neopred.

sredstva Oprema in DI Neopred. sredstva v izgradnji

SKUPAJ

A. NABAVNA VREDNOST 1. Začetno stanje 1.1.2010 249.172 133.752 1.178 384.102 2. Nove nabave/pridobitve 0 9.414 0 9.414 3. Končno stanje 31.12.2010 249.172 143.166 1.178 393.516 B. POPRAVEK VREDNOSTI 1. Začetno stanje 1.1.2010 198.082 106.731 0 304.813 2. Amortizacija v obdobju 23.263 15.687 0 38.950 3. Končno stanje 31.12.2010 221.345 122.418 0 343.763 C. NEODPISANA VREDNOST 1. Začetno stanje 1.1.2010 51.090 27.021 1.178 79.289 2. Končno stanje 31.12.2010 27.827 20.748 1.178 49.753

2. Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročne finančne naložbe so prikazane v spodnji tabeli:

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 1. Osnovno vplačilo v jamstveni sklad KDD 61.464 51.678 SKUPAJ (1+2) 61.464 51.678

Osnovno vplačilo v jamstveni sklad KDD je znesek, ki ga član Centralne klirinško-depotne družbe (v nadaljevanju: KDD) vplača v jamstveni sklad ob sprejemu v članstvo KDD za čas članstva. Višina osnovnega vplačila se lahko spreminja, če se spremenita obseg in vrednost denarnih obveznosti iz sklenjenih poslov na organiziranem trgu vrednostnih papirjev vseh članov KDD. Višino osnovnega vplačila KDD določa praviloma enkrat letno najkasneje 30 dni po preteku koledarskega leta. Osnovno vplačilo v jamstveni sklad se je v letu 2011 povečalo za 9.786 evrov. Gibanji dolgoročnih naložb v zadnjih dveh letih sta prikazani v spodnji tabeli.

2011 2010 1. Začetno stanje 1.1.2011 51.678 89.895 1. Nakupna vrednost 51.678 89.895 2. Povečanja 9.786 0 1. Novi nakupi 9.786 0 3. Zmanjšanja 0 38.217 1. Prodaje 0 38.217 4. Končno stanje 31.12.2011 61.464 51.678 1. Nakupna vrednost 61.464 51.678

34

3. Odložene terjatve za davek

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 A. Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube 216.684 142.086 SKUPAJ 216.684 142.086

Družba je v letu 2011 dodatno vzpostavila terjatev za odloženi davek v višini 74.598 evrov, ker pričakuje, da bo v prihodnjih obdobjih na razpolago obdavčljivi dobiček, ki ga bo obremenila s to terjatvijo. Tako terjatve za odloženi davek na 31.12.2011 znašajo 216.684 evrov. 4. Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne finančne naložbe sestavljajo:

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 1. Donos jamstvenega sklada 26 11 2. Obveznice RS59 13.366 13.414 3. Obveznice RS64 100.500 100.500 4. Obveznice RS49 66.660 55.100 SKUPAJ (1+2+3+4) 180.552 169.025

Družba ima med finančnimi naložbami 328 lotov obveznic RS59, 179 lotov obveznic RS49 ter 100 lotov obveznic RS64 , razvrščenih v skupino za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev. Ob koncu obračunskega obdobja je bil opravljen preračun glede na enotni tečaj Ljubljanske borze, ki je izražen v odstotkih nominalne vrednoti glavnice. Pripadajoče obresti po amortizacijske načrtu posamezne vrste obveznic družba izkazuje kot kratkoročno nezaračunane prihodke obresti. Kratkoročne finančne naložbe niso zastavljene kot jamstvo za obveznosti. Gibanje kratkoročnih naložb v obveznice Republike Slovenije:

2011 2010 1. Začetno stanje 1.1. 169.014 161.359 1. Nakupna vrednost 174.163 165.515 2. Prevrednotenje (5.149) (4.156) 2. Povečanja 12.661 8.648 1. Novi nakupi 12.661 8.648 3. Zmanjšanja (1.150) (993) 2. Prevrednotenje (1.150) (993) 4. Končno stanje 31.12. 180.525 169.014 1. Nakupna vrednost 186.824 174.163 2. Prevrednotenje (6.299) (5.149)

35

5. Kratkoročne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve sestavljajo:

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 1.242 18 2. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih strank 297.893 674.318

a) Terjatve za neprenesene provizije 251.491 598.813 b) Terjatve do državnih institucij 2.272 1.701 c)Terjatve do strank za zapadle neplačane kupnine in provizije 43.580 71.608 d) Druge terjatve 550 2.196

3. Kratkoročne poslovne terjatve skupaj 299.135 674.336 Kratkoročne poslovne terjatve za neprenesene provizije se nanašajo na nepreneseno provizijo v znesku 43.194 evrov na slovenskem trgu in na nepreneseno provizijo v znesku 208.297 evrov na tujem trgu. Med terjatvami do državnih institucij beležimo terjatve za vstopni davek v višini 2.272 evrov. Družba ima med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami 43.580 evrov že zapadlih neplačanih terjatev. Te terjatve niso zavarovane, v letu 2011 zanje ni bilo oblikovanih popravkov ali odpisov. 6. Denarna sredstva

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 A. Denarna sredstva na transakcijskem računu 58.683 3.407 SKUPAJ 58.683 3.407

Stanje denarnih sredstev družbe na 31.12.2011 je 58.683 evrov. 7. Aktivne časovne razmejitve

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 A. Kratkoročno odloženi stroški oz. odhodki 2.986 3.058 B. Kratkoročno nezaračunani prihodki 7.588 6.951 SKUPAJ (A+B) 10.574 10.009

Kratkoročno odložene stroške predstavljajo vnaprej plačane naročnine in vnaprej plačani najem orodij v tujini, kratkoročno nezaračunane prihodke pa obresti obveznic od zadnjega zapadlega kupona do 31.12.2011. Izračunane so na podlagi amortizacijskega načrta, ki ga izda Republika Slovenija.

36

8. Izvenbilančna evidenca V spodaj prikazani tabeli prikazujemo portfelj, razdeljen po strankah na domačem in tujem trgu.

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 A. Vrednostni papirji strank na posredovanju, vknjiženi v KDD 124.775.532 142.145.478 B. Vrednostni papirji strank na posredovanju v tujini 0 0 C. Vrednostni papirji strank na gospodarjenju 3.765.412 2.741.760 Č. Vrednostni papirji strank na gospodarjenju pri tuji klirinški hiši 4.895.987 7.840.084 SKUPAJ (A+B+C+Č) 133.436.931 152.727.322

9. Kapital Čista izguba poslovnega leta v višini 307.485 je poravnana iz zakonskih rezerv v višini 146.210 evrov in iz neprenesenega dobička preteklih let v višini 147.446 evrov. Poleg tega je družba na dan 31.12.2011 pripoznala še 13.829 evrov bilančne izgube. Družba je tako tretje leto zapored realizirala izgubo, kar je posledica pretresov na finančnih trgih in na sploh slabega stanja svetovnega gospodarstva. Moja delnica BPH d.d. namreč večji del prihodkov realizira iz naslova delitve dobička strank pri upravljanju premoženja, ki pa je bil zaradi prej omenjene situacije negativen in je zato v preteklih treh letih prišlo do velikega izpada prihodkov. Družba kljub temu ni imela težav z likvidnostjo, primanjkljaj prihodkov v primerjavi z odhodki je pokrivala z neprenesenimi provizijami predvsem s tujih trgov. V prihodnjem obdobju se pričakuje okrepljena gospodarsko rast, največ optimizma pa družba pripisuje uvedbi programske opreme GEPArd, ki naj bi pomagala pri optimizaciji trgovanja za stranke, kar se je že izkazalo kot uspešno v obdobju testiranja konec leta 2011. Presežek iz prevrednotenja predstavlja prevrednotenje obveznic. 10. Kratkoročne poslovne in finančne obveznosti Med večje kratkoročne obveznosti do dobaviteljev sodijo obveznosti do najemodajalca, družbe NIKA IR d.d., v vrednosti 9.025 evrov in do Klirinško depotne družbe v višini 7.361 evrov. Ostale obveznosti so vezane na tekoče poslovanje. Kratkoročne poslovne obveznosti sestavljajo:

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 A. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 27.579 29.345 B. Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 28.604 30.838 C. Kratkoročne obveznosti do države 9.108 8.675 Č. Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov 57.002 0 D. Druge kratkoročne obveznosti 1.187 770 SKUPAJ (A+B+C+Č+D) 123.480 69.628

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz naslova neto plače in neto dodatkov na dan 31.12.2011 znašajo 28.604 evrov in se v celoti nanašajo na plačo za mesec december 2011. Podrobnejši podatki so predstavljeni v tabeli na naslednji strani.

37

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih:

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 A. Neto plače: 16.395 17.795 1. Predsednik in član uprave 4.394 4.354 2. Zaposleni po individualni pogodbi 1.612 1.596 3. Ostali zaposleni 10.389 11.845 B. Obveznosti za prispevke iz kosmatih plač 5.840 6.073 1. Predsednik in član uprave 1.641 1.634 2. Zaposleni po individualni pogodbi 599 597 3. Ostali zaposleni 3.600 3.842 C. Obveznosti za davke iz kosmatih plač 3.404 3.611 1. Predsednik in član uprave 1.390 1.406 2. Zaposleni po individualni pogodbi 501 507 3. Ostali zaposleni 1.513 1.698 Č. Neto dodatki 2.965 3.359 1. Predsednik in član uprave 307 343 2. Zaposleni po individualni pogodbi 95 89 3. Ostali zaposleni 2.563 2.927 SKUPAJ (A+B+C+Č) 28.604 30.838

11. Pasivne časovne razmejitve Pasivne časovne razmejitve:

Kategorija 31.12.2011 31.12.2010 1. Vnaprej vračunani strošek revizije 8.812 11.279 2. Vnaprej vračunani stroški pogodbenih poslovnih enot 0 880 3. Vnaprej vračunani stroški dela 7.292 0 Vnaprej vračunani stroški oz. odhodki (1+2+3) 16.104 12.159

Vnaprej vračunani stroški revizije v vrednosti 8.812 evrov predstavljajo stroške revizije za poslovno leto 2011, ki bo opravljena v naslednjem poslovnem obdobju. Vnaprej vračunani stroški dela v višini 7.292 evrov se nanašajo na neizkoriščeni dopust leta 2011.

38

12. Prihodki Razčlenitev prihodkov poslovnega leta:

Kategorija 2011 2010 A. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 230.798 255.902 1. Prihodki od posredovanja doma 21.403 57.161 2. Prihodki od storitev gospodarjenja doma 8.760 2.023 3. Prihodki od storitev gospodarjenja v tujini 152.982 160.310 4. Prihodki od storitev gospodarjenja (delitev dobička) 7.222 35.169 5. Prihodki od drugih storitev 39.351 1.239 B. FINANČNI PRIHODKI 239.748 353.070 1. Finančni prihodki iz posojil 236.323 270.640 2. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 3.425 82.430 C. DRUGI PRIHODKI 1.118 964 D. SKUPAJ PRIHODKI (A+B+C) 471.664 609.936

Prihodki od prodaje so prihodki, ki se nanašajo na osnovno storitev družbe, tj. posredništvo z vrednostnimi papirji. Tega smo razdelili na posredovanje z vrednostnimi papirji in gospodarjenje z vrednostnimi papirji doma in v tujini. Razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po posameznih področjih poslovanja je razvidna iz zgornje tabele. Finančni prihodki predstavljajo prihodke, ki se nanašajo na prejete dividende, obresti na gospodarjenju, obresti od naložb v vrednostne papirje (obveznice), obresti od jamstvenega sklada, obresti od posojil, in prihodki od prodaje finančnih naložb ter pozitivne tečajne razlike. 13. Stroški in odhodki Stroški in odhodki:

Kategorija 2011 2010 A. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 371.558 388.662 1. Stroški materiala 7.531 5.405 2. Stroški storitev 364.027 383.257 B. STROŠKI DELA 433.556 439.223 1. Stroški plač 327.769 331.835 2. Stroški za socialno varnost 51.597 53.425

a. od tega stroški pokojninskih zavarovanj 28.561 29.379 3. Drugi stroški dela 54.190 53.963 C. ODPISI VREDNOSTI 29.313 38.950 1. Amortizacija 29.313 38.950 D. FINANČNI ODHODKI 12.429 34.930 1. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 12.391 34.930 2. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 38 0 E. DRUGI ODHODKI 6.891 11.142 F. SKUPAJ STROŠKI IN ODHODKI (A+B+C+D+E) 853.747 912.907

Pri stroških materiala so prevladovali predvsem stroški pisarniškega materiala v višini 4.701 evrov, sledijo stroški za uradne liste in časopis, strokovne literature, energije.

39

Stroške dela delimo na:

Kategorija 2011 2010 A. Bruto plača skupaj z regresom: 342.433 347.041 1. Uprava 91.247 88.158 2. Zaposleni po individualni pogodbi 35.514 33.347 3. Ostali zaposleni 215.672 225.536 B. Neto dodatki skupaj 39.526 38.757 C. Delodajalčevi prispevki od plač v znesku 51.597 53.425 D. SKUPAJ (A+B+C) 433.556 439.223

Družba je v letu 2011 upravi izplačala skupno 61.018 evrov, nadzornemu svetu pa 973 evrov. Podrobnejši podatki so predstavljeni v spodnji tabeli.

Vrsta prejemka Plača in regres Sejnina Dividenda A. Uprava 1. Robert Rudolf 32.792 0 0 2. Borut Pintar 28.226 0 0 B. Nadzorni svet 1. Andrej Vozlič 0 488 0 2. Polonca Šušterič 0 291 0 3. Darja Čakar 0 194 0

Med stroški storitev izkazujemo:

stroške plačilnega prometa in bančnih storitev v višini 71.831 evrov (v to kategorijo uvrščamo strošek provizije v tujini v višini 60.844 evrov, stroške provizij KDD in borze v višini 7.858 evrov ter ostale stroške plačilnega prometa); stroške najemnin v znesku 145.976 evrov (strošek najemnine poslovnih prostorov znaša 113.248 evrov, najem programske opreme družbe ORIA d.o.o.(licence za operacijski sistem) 11.775 evrov , strošek najemnine informacijskega sistema KDD pa 12.603 evrov); stroške v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovnih sredstev v višini 30.624 evrov; stroške intelektualnih in osebnih storitev v višini 26.737 evrov, od tega strošek revidiranja v višini 13.044 evrov in strošek notranjega revidiranja 8.139 evrov; stroške drugih storitev v znesku 68.763 evrov, od tega strošek za nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev v višini 28.800 evrov, strošek posredovanja in dostop do borznih podatkov 19.016 evrov in strošek storitev študentskega servisa 6.730 evrov; strošek amortizacije v višini 29.313 evrov:

o amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev v znesku 19.038 evrov; o amortizacija opreme in nadomestnih delov v znesku 10.276 evrov.

Družba podrobnejše delitve stroškov po funkcionalnih skupinah ne spremlja zaradi načina svojega poslovanja, tako da so stroški prodaje in stroški splošnih dejavnosti vsebovani v stroških blaga, materiala in storitev.

40

14. Davek od dobička Obračunan davek od dobička je prikazan v naslednji tabeli:

Kategorija 2011 2010 A. Prihodki po računovodskih predpisih 471.664 609.936 B. Izvzeti prihodki 0 0 C. Odhodki po računovodskih predpisih (853.747) (912.907) D. Izvzeti odhodki 2.367 5.233 E. Davčne olajšave 0 0 F. Osnova za davek (A+B+C+D+E), če >0 0 0 G. Davčna izguba (A+B+C+D+E), če <0 (379.716) (297.738) H. Davek (20% od F) 0 0 I. DAVČNI IZID (F-H, če >0; G, če<0)) (379.716) (297.479) J. ODLOŽENI DAVEK 74.598 59.550 K. RAČUNOVODSKI DOBIČEK/ RAČ.IZGUBA (A+C-H+J) (307.485) (243.421)

Družba ima v letu 2011 v skladu z zakonom o davku od dohodka pravnih oseb 379.716 evrov davčne izgube. Izkazan ima odloženi davek v višini 74.598 evrov. 15. Preračun poslovnega izida v primeru splošnega prevrednotenja kapitala Preračun poslovnega izida v primeru splošnega prevrednotenja kapitala:

Kategorija 2011 2010 A. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (307.485) (243.421) B. Učinek rasti cen življenjskih potrebščin (2,0 %) (20.370) (23.995) C. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (A+B) (327.855) (267.416)

V letu 2011 družba v izkazu poslovnega izida izkazuje čisto izgubo v znesku 307.485 evrov. Če bi za leto 2011 kapital prevrednotili s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin (2,0 %), bi izkazali čisto izgubo v višini 327.855 evrov (prikazano v zgornji tabeli). 16. Razkritja poslov s povezanimi osebami V letu 2011 je družba s povezanimi osebami sklenila naslednje posle:

Pravne osebe Fizične osebe Št. oseb

Vrednost prometa

(v EUR)

Neporavnano

(v EUR) Št. oseb

Vrednost prometa

(v EUR)

Neporavnano

(v EUR)

Terjatve/Provizija 8 17.007 451 19 4.148 279 Obveznosti/Svetovanje 1 3.312 0 0 0 0 Obveznosti/Najemnina 1 108.300 9.025 0 0 0

Poimenski seznam povezanih oseb, s katerimi je družba v letu 2011 sklenila kakršnekoli posle, je na vpogled na sedežu družbe in je dosegljiv vsakomur, ki pred vpogledom podpiše izjavo o varovanju osebnih podatkov.

41

17. Poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta Po preteku poslovnega leta 2011 ni bilo pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na poslovanje Moje delnice BPH d.d.

45

III. DEL: REVIZORJEVO POROČILO

46

47