Moja Slovenija julij 2009

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Julij 2009, številka 7

SlovenijaMoj

a

www.MojaSlovenija.net

INTERVJUDrago Jančar, pisatelj

TEMA MESECALjudska glasbila na Slovenskem

ZABELEŽILI SMO»Multikulturnost je vrednota, ki nas bogati in ne ogroža!«

PREDSTAVLJAMOROJAKINJOPaula Hlede Schuschei (Žužej)

VELIKI SLOVENCIStanko Bloudek

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJECeljski grofje

ZA SLOVENSKO MIZOGovnáč

�

I. Pridobitev državljanstva:Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vsto-pna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstvaTelefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: [email protected]

II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: [email protected]

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.siDirektna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebi-valci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: [email protected]

III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričevalMinistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijoDirektorat za znanost in visoko šolstvo,Oddelek za priznavanje izobraževanjaSpletna stran: www.mvzt.gov.siTelefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: [email protected]

IV. ZaposlovanjeZavod Republike Slovenije za zaposlovanjeSpletna stran: www.ess.gov.siTelefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: [email protected]

V. Ministrstvo za šolstvo in športOdgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita SteinerTelefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: [email protected]

VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani:www.vlada.si

VII. Reševanje stanovanjskega vprašanjaMinistrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor,Sektor za stanovanja in urbana zemljiščaSpletna stran: www.sigov.si/mopTelefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: [email protected]

Stanovanjski sklad Republike SlovenijeSpletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.siTelefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: [email protected]

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu(opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakovv zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno ingospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje,svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)Spletna stran: www.uszs.gov.siNaslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (01) 230 80 00Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: [email protected]

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetuPredsednik: Miro PetekNaslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: [email protected]

3. Svetovni slovenski kongres(organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)Spletna stran: www.slokongres.comNaslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 242 85 50Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: [email protected]

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu(združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preu-čevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov)Spletna stran: www.drustvo-svs.siNaslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25Elektronski naslov: [email protected]

5. Slovenska izseljenska matica(združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino)Spletna stran: www.zdruzenje-sim.siNaslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 241 02 80Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: [email protected]

6. Rafaelova družba(cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slo-venskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnija-mi in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzbaNaslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 438 30 50Fax: +386 (0)1 438 30 55Elektronski naslov: [email protected]

KORISTNI NASLOVI

2 Moja Slovenija / Julij 2009

Tako daleč in vendar tako blizu

Majda Koren, mladinska pisateljica

Moje delo je pisanje in poučevanje. Največ pišem za naj-mlajše. Pravijo, da sem kuharica pravljic. Zato, ker v svoje pravljice zmečem to in ono iz resničnega in izmišljenega sveta, in zato, ker urejam otroško spletno stran z imenom Župca, ki je namenjena spodbujanju branja.Dobro branje je predpogoj za uspešno izobraževanje, zato tudi pri poučevanju posvečam spodbujanju branja precejšen del časa. Za marsikaterega otroka pa je postalo branje knjig, ob bogati ponudbi drugih medijev, nujno zlo. Prav zato se moramo še toliko bolj truditi, da bodo naši otroci in vnuki ljubitelji branja, saj ravno prek knjig po-stajajo bolj razgledani in kultivirani. To bomo dosegli, če bomo otrokom ponudili knjige že v zgodnjem otroštvu; tako jih bomo nanje navadili in jim omogočili, da postane-jo del njihovega vsakdana. Vloga staršev in starih staršev je torej pri vzgoji za knjigo zelo pomembna. Oni so prvi, ki knjige predstavijo otroku, so tisti, ki jih prebirajo pred spanjem in na ta način ustvarjajo posebno vez med seboj, otrokom in knjigo.Daleč od domovine je domača beseda še toliko po-membnejša. Danes vemo, da nas znanje jezikov boga-ti in da je znanje jezika naših prednikov izjemen zaklad. Povezani smo prek elektronskih medijev, naša sporočila v trenutku švignejo z enega na drugi konec sveta. A knjiga ostaja. Knjiga kot razkošje, ki ga vzamemo v roke, kadar si privoščimo čas samo zase. Zato je izredno pomembno, da del časa, ki ga posvetimo svojemu otroku ali vnuku, na-menimo prav branju knjig. Izbira je velika, prek svetovne-ga spleta lahko naročimo karkoli. Nedavno tega je nastala knjižna zbirka Spominčice – For-get-me-nots. V zbirki so nanizane pravljice sodobnih slo-venskih avtorjev, njena posebnost je, da so natisnjene hkrati v slovenskem in angleškem jeziku. V zbirki sta zdru-žena dva cilja: približati slovensko besedo otrokom daleč od domovine in predstaviti sodobne zgodbe. Kajti pogo-sto se zgodi, da v svoji vnemi pripovedujemo otrokom ali vnukom o neki daljni domovini, ki je posuta s kozolci in cerkvicami na gričkih, kjer iz peči diši po potici in kjer ves dan poslušajo narodnozabavno glasbo. To je všeč nam, starejšim. Otrokom pa so všeč sodobne zgodbe o Detek-tivu Oskarju, Kokoši velikanki ali Lojzi iz vesolja.

Privoščimo svojim potomcem to razkošje: branje sloven-skih pravljic in pesmic v našem naročju.

�Moja Slovenija / Julij 2009

UVODNIK

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovineIzdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 1�, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +�86 1 5682550, Faks +�86 1 565�417, [email protected] Spletna stran: www.Moja-Slovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Izvršna urednica: Erika Marolt, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Barbara Cerkvenik, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Naklada: �.200 izvodov, Fotografija na naslovnici: Janez Dolinar

V rubrikah Uvodnik, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma orga-nizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

SlovenijaMoj

aINTERVJU:

Drago JančarDrago Jančar – pisatelj, dramatik, ese-jist, časnikar – sodi v sam vrh sodobne slovenske književnosti. Nad njegovimi deli so navdušeni bralci ter gledalci tako doma kot v tujini, o kvalitetah njegove-ga obsežnega pisateljskega opusa pa pričajo tudi številne domače in medna-rodne literarne nagrade. Stran 8 – 10.

ZABELEŽILI SMO:

»Multikulturnost je vrednota«Na okrogli mizi, ki je nosila naslov »O položaju manjšin v Sloveniji in Slo-vencev, ki živijo zunaj meja RS«, v or-ganizaciji Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelova-nju z Uradom Vlade RS za narodnosti, so strokovnjaki s področja varstva manjšin, vladni predstavniki ter pred-stavniki narodnih skupnosti sprego-vorili o položaju manjšin, o njihovih

težavah, s katerimi se soočajo, ter tudi o izzivih, ki jih še čakajo. Stran 14.

TEMA MESECA:

Ljudska glasbila in godčevstvo na SlovenskemV tokratni temi meseci smo nekoliko podrobneje predstavili nekatere in-štrumente, na katere so nekdaj igrali ljudski godci: trstenke in oprekelj (glasbili, ki ju danes skoraj ni več moč zaslediti), citre (ki jih danes poučujejo tudi v glasbenih šolah) in bas (ljudsko glasbilo, ki ga tudi danes zasledimo v godčevskih sestavih). Stran 11 – 13.

PREDSTAVLJAMO ROJAKINJO:

Paula Hlede Schuschei (Žužej)

Paula Hlede Schuschei (Žužej je svojo mladost in najlepša leta svojega življenja preživela v Mariboru. Hitro je pokazala veselje in talent do športa, še posebej do atletike in kasneje do odbojke. Že pri štiri-najstih letih igrala odbojko za Železničar-sko športno društvo Maribor. Kmalu se je začela njena pot v svet športa strmo vzpe-njati. Stran 35.

257811

14

1516171820222324262830323435

3639424446484951

KORISTNI NASLOVIDOGODKI V JUNIJU NA KRATKOSedmerica iz Slovenije na poti v StrasbourgINTERVJU: Drago Jančar, pisateljTEMA MESECA: Ljudska glasbila na Slovenskem ZABELEŽILI SMO: Multikulturnost je vrednota, ki nas bogati in ne ogroža!«SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA KOROŠKEMSLOVENCI NA MADŽARSKEMSVETOVNI SLOVENSKI KONGRESID SLOVENIJA V SVETURAFAELOVA DRUŽBAIZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEMPISALI STE NAMKOLEDAR PRIREDITEV(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINES KNJIGO V SVETKNJIŽNA POLICAVELIKI SLOVENCIPREDSTAVITEV ROJAKINJE: Paula Hlede Schuschei (Žužej)SLOVENSKE DOMAČIJEOD KARANTANIJE DO SLOVENIJEPESEM NAS ZDRUŽUJEZA SLOVENSKO MIZOMLADI MLADIMPOVZETEK V ANGLEŠČINIPOVZETEK V ŠPANŠČINIKRIŽANKA

2. julija je v Državnem zboru potekalo že IX. Vseslovensko srečanje z naslo-vom (Pre)živeti integracijo in asimi-lacijo. Srečanja se je udeležilo veliko številko Slovencev iz zamejstva in tujine, strokovnjakov in uglednih go-stov iz sveta politike. Med odmorom so za kratek kulturni program poskr-beli plesalci folklorne skupine Nagelj iz Kanade (na fotografiji), ki letos pra-znuje 50. obletnico delovanja. Več o srečanju si bo mogoče prebrati v avgustovski številki revije.

Zgodba z naslovnice

DOGODKI V JUNIJU NA KRATKO

Pregled dogodkov v juniju

5Moja Slovenija / Julij 2009

Slovenija je postala polnoletna. 25. junija je namreč minilo 18 let, odkar se je naša država osamosvojila. Ob dnevu državnosti so se po vsej Sloveniji odvijale slavnostne prireditve. 24. junija je v Državnem zboru potekala slavnostna seja, na kateri je go-vornik podpredsednik DZ Vasja Klavora poudaril, da je bila slovenska samostojnost kljub svoji enkratnosti dejanje z globokimi koreninami. Na osrednji slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani pa je predsednik države Danilo Türk med drugim povedal, da smo si Slovenci lastno državo zaslužili in priborili. V ljubljanski stolnici je bila istega dne maša, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.

Junija so vročinske ne-vihte klestile po Sloveni-ji: toča, orkanski vetrovi, nalivi, izruvana drevesa,

luknjaste strehe, poškodovani avtomobi-li, razbita okna, uničene poljščine, voda v kleteh, vse to so doživljali prebivalci raz-ličnih predelov Slovenije, od severovzho-da do juga in zahoda. Povzročile so ogro-mno škode.

Zaradi vrha skupine G8 je Italija od 28. junija do 15. julija začasno zamrznila schengenski sporazum na svojih mejah zaradi varnostnih razlogov. Tako tudi iz Slovenije v Italijo ni mogoče brez veljav-nega osebnega dokumenta, saj italijanski policisti izvajajo sistematično mejno kon-trolo na vseh mejnih prehodih. Italija se je za ukrep ponovne mejne kontrole od-ločila, ker bo od 8. do 10. julija gostila vrh predsednikov držav in vlad osmih najbolj industrializiranih držav na svetu skupine G8, ki bo potekalo v kraju L’Aquila v deželi Abruci. Odločitev italijanskih oblasti o za-časni zamrznitvi schengenskega spora-zuma so kritizirale nekatere politične sile, kritični pa so tudi italijanski policijski sin-dikati, in to predvsem zaradi po njihovem mnenju slabe organizacije.

Prvak Zaresa Gregor Golobič je priznal, da je v preteklosti lagal, ko je novinarjem

zanikal lastniški delež v nizozemskem podjetju Ultra SUM, čeprav naj bi zadevo prijavil korupcijski komisiji. Kljub vsemu je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Golobič 12. junija sporočil, da ne bo odstopil z ministrskega polo-žaja in se umaknil iz politike. Opozicijske stranke pa menijo, da je postala v Slove-niji laž politikov posebna vrednota ter da sta vladna koalicija in predsednik države Danilo Türk s podporo Golobiču izgubila velik del kredibilnosti.

DZ je s 37 glasovi za in 26 proti sprejel no-velo zakona o državni upravi, ki prenaša elektronske komunikacije in pošto z go-spodarskega na visokošolsko ministrstvo Gregorja Golobiča. Ob tem je bilo slišati številne očitke, saj ima Golobič v družbi Ultra SUM (večinska lastnica družbe Ultra iz Zagorja), ki se ukvarja prav z visokoteh-nološkimi rešitvami na področju teleko-munikacij, lastniški delež.

Hrvaška je 18. junija 2009 izstopila iz procesa pogovorov z Evropsko komisijo glede reševanja

vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, ker ne želi odstopiti od svojih predlogov. Premier Pahor pa je zatrdil, da Slovenija svojega stališča ne bo spremenila.

Nadzorniki Istrabenza so sprejeli odstop Igor-ja Bavčarja, ki se tako dokončno poslavlja kot

član uprave tega podjetja. »Glede na to, kaj znam delati, se ne bojim za svojo pri-hodnost,« je ob odhodu dejal Bavčar.

Uradna potrditev, da je Slovenija v recesi-ji, ni več posebna novica. Nepričakovana pa je drastičnost padca gospodarske rasti v prvem četrtletju tega leta. Slovenija je ekonomsko bolj prizadeta kot marsikate-ra druga država. Eden od razlogov je, da kot majhno, odprto, od izvoza izjemno odvisno gospodarstvo močneje reagira na zunanja konjunkturna nihanja.

Na zahtevo EU je Vlada RS določila dokončne nove cene vinjet, ki veljajo s 1. julijem. Za tedensko vi-njeto bo treba odšteti 15

evrov, za mesečno 30 evrov in za letno 95 evrov, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Predsednik repu-blike Danilo Türk je z zlatim redom za zasluge odli-

koval dva kulturnika, pesnika, prevajalca in esejista Toneta Pavčka za življenjsko delo ter akademskega slikarja, umetni-ka in kulturnega delavca Karla Pečka za zasluge pri prebujanju demokratične in svobodne misli.

13. junija 2009, dan po objavi v uradnem listu, je začel veljati odlok o določitvi in spremembi imen in potekov cest ter ulic na območju Mestne občine Ljubljana (MOL). Odlok med drugim določa, da se del Štajerske ceste preimenuje v Titovo cesto, Titova cesta pa postane tudi del projektirane nove Tomačevske ceste od Žal do križišča s Kranjčevo.

Slovenski veleposlanik v ZDA Roman Kirn je v nedeljo v Lemontu pri Chicagu ura-dno pooblastil novega častnega konzula Slovenije v ZDA Johna Vidmarja. Iz Cle-velanda odhaja generalni konzul Zvone Žigon.

Več kot dva tisoč slovenskih rezidentov, zaposlenih v sosednji Avstriji, zahteva sprejetje meddržavne konvencije o izo-gibanju dvojnemu obdavčevanju med Avstrijo in Slovenijo.

V Ljubljani je potekal prvi evropski kongres izgnancev in begun-cev – žrtev fašizma in

nacizma v letih 1920–1945. Zbrane je nagovoril tudi predsednik republike Danilo Türk.



Še več junijskih dogodkov najdete na spletni strani www.mojaslovenija.net.

Slovenija se je na lestvici globalne miro-ljubnosti kljub mejnemu sporu s Hrvaško uvrstila na odlično 9. mesto in si ga deli s Finsko. Sploh so se najbolje odrezale prav skandinavske države. Na lestvici globalne miroljubnosti (Global Peace Index), s ka-tero strokovnjaki Inštituta za ekonomijo in mir ter sodelavci analitičnega oddelka ugledne britanske revije The Economist že od leta 2007 merijo miroljubnost dr-žav, pa je Rusija s 131. mesta padla na 136. mesto.

Po nekaterih slovenskih vinogradih so potekale zelene trgatve. Vlada RS je sprejela Uredbo o

spremembah in dopolnitvah Uredbe o ureditvi trga z vinom, in to zaradi usklaje-vanja z EU. »Tako imenovane junijske ze-lene trgatve, ki so se dogajale po nekate-rih slovenskih vinogradih, so obžalovanja vredne in so samo še en primer popolne norosti današnjega sveta. Na eni strani lakota, na drugi strani plačano (subvenci-onirano) metanje hrane v smeti,« so zapi-sali mediji. EU kmetovalcem plača 5555 € za tri hektarje uničenega grozdja.

Od 16. junija 2009 velja novela zakona o potnih listinah, ki ukinja dovoljenja zako-nitega zastopnika za otroke do dopolnje-nega 15. leta starosti, ki v tujino ali iz tu-jine potujejo brez spremstva zakonitega zastopnika.

Slovenija je začela izdajati biometrične potne liste druge generacije, ki vsebuje-jo tudi dva prstna odtisa. Vsi državljani, ki imajo veljaven potni list, izdan po 1. mar-cu 2001, lahko svoj potni list uporabljajo do poteka veljavnosti, saj zaradi uvedbe nove generacije potnih listin obvezne menjave potnih listov ni.

Gensko spremenjeni organizmi in hrana, ki je dodelana z njimi, postajajo sloven-ska realnost tudi v našem načelno bolj kot ne sonaravnem kmetijstvu. Slovenija je z nedavno sprejetim zakonom o soob-stoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) s preostalimi kmetijskimi rastlinami posta-la ena od 16 držav članic Evropske unije, ki ima zdaj zakonsko urejeno področje o

pridelavi GSO. Študije, kako gensko spre-menjena hrana (škodljivo ali ne) vpliva na človekovo zdravje, še niso bile izdelane ne v Sloveniji ne drugod v EU.

Vlada RS je sprejela odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike dr-žavnega pomena. Gre za

arhitekturne, oblikovalske in urbanistič-ne posege v mestu, ki so Ljubljano zazna-movali z avtorskim Plečnikovim delom.

Stadion za Bežigradom bo prenovljen in poimenovan Arena Jože Plečnik. Ob-nove se je lotil igralniški milijonar in šef Nogometnega kluba Interblock iz Lju-bljane Joc Pečečnik. Do sedaj naj bi v ne-kaj mesecih za odkup deleža zemljišča, pripravo arhitekturnih projektov, doku-mentacije in za druge stroške porabil že okoli 22 milijonov, skupno pa naj bi ga ta nadvse zahtevni projekt stal več kot 60 milijonov evrov.

V okviru 12. mednarodnega filmskega fe-stivala Brooklyn v New Yorku so 6. in 14. junija prikazali tudi slovenski celovečerni film Pokrajina št. 2 režiserja in scenarista Vinka Möderndorferja, ki je prejel prizna-nje za izjemne dosežke za scenarij. Na festivalu so prikazali več kot 180 filmov iz različnih držav sveta.

Z nastopom desetih slo-venskih pevskih zborov iz drugih držav se je v Šent-vidu pri Stični dogajal dvo-

dnevni 40. Tabor slovenskih pevskih zbo-rov. Sodelovalo je približno 150 pevskih zborov, ena izmed posebnosti je bil tre-nutek, ko je skupaj zapelo najmanj 3200 pevcev. Na srečanju so bili tudi zamejski zbori in pevci iz drugih držav.

Slovenska violinistka Lana Trotovšek je osvojila dve prestižni nagradi. Najprej je prejela prvo nagrado tekmovanja solistov fakul-

tete Trinity College of Music v Londonu, zatem pa je Trotovškova ob spremljavi pi-anistke Gayane Gasparyan zmagala še na

tekmovanju komorne glasbe evropskega društva Beethoven.

Umrl je Rudolf Francl, tenorist, po mnenju poznavalcev slovenska operna legenda. Generacije so pri njem občudovale le-poto lirskega glasu, muzikalnost, smisel za oblikovanje fraze, jasnost izraza, pred-vsem pa čustveno predanost in identifi-kacijo z operno osebo, ki jo je upodobil.

Znameniti hotel Slon v Ljubljani bodo porušili in zgradili novega, za dve nadstropji višjega.

Dokument dopušča hotel visoke kate-gorije z do tremi kletnimi etažami in sed-mimi nadstropji, od tega tremi terasnimi etažami. Pritličje in mezzan, z vhodi ne-posredno z ulice, bosta namenjena javni trgovski, gostinski in hotelski dejavnosti, v zgornjih etažah pa bo hotelski program s spremljajočimi dejavnostmi.

Projekt Imago Sloveniae – Podoba Slove-nije, ki po državi že dve desetletji omo-goča brezplačen dostop do vrhunske umetnosti, predvsem glasbene, se širi v Evropo. Z njo se bo v vseh štirih državah (poleg Slovenije še na Češkem, Hrvaškem in v Italiji) zvrstilo 59 koncertov. Približno četrtina programa Evropskega glasbene-ga poletja 2009 bo sovpadala s progra-mom Imaga v Sloveniji. Ta največji slo-venski nevladni kulturni projekt je letos povezal 21 občin in krajev, v njih bo prek poletja okrog sto koncertov domačih in tujih glasbenikov.

Na kresni večer je na Rožniku tradicional-no potekala podelitev nagrade kresnik. Za najboljši roman preteklega leta je bil izbran roman Čefurji raus! avtorja Gorana Vojnovića. Roman, ki je preteklo leto v slovenski javnosti vzbudil veliko pozor-nost, je Vojnoviću že prinesel nagrado Prešernovega sklada.

KAM

Ker je pri volitvah v EP vsa Slovenija ena sama volilna enota, mora posamezna lista za izvolitev svojega kandidata zbrati vsaj 14 odstotkov oddanih gla-sov. Z liste so izvoljeni tisti kandidati, ki zberejo največ prednostnih glasov.



Sedmerica iz Slovenije na poti v StrasbourgV državah Evropske unije so od 4. do 7. junija potekale volitve v Evropski parlament (EP), kjer smo državljani EU izbirali in izvolili 736 članov te zakonodajne institucije Evropske unije. V Sloveniji smo predstavnike EP izbirali v nedeljo, 7. junija.

Z 12-kandidatnih list smo Slovenci v šesti sklic Evropskega parlamenta izvolili Zora-na Thalerja in Tanjo Fajon iz SD, ki se bosta v EP pridružila politični skupini Socialnih demokratov (PES); Romano Jordan Cizelj in Milana Zvera iz SDS, Lojzeta Peterleta iz Nsi, ki bodo v EP člani politične skupi-ne Evropske ljudske stranke – Krščanskih demokratov (EPP); ter Jelka Kacina iz LDS in Iva Vajgla iz Zares, ki se bosta priključila politični skupini Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE). Rezultati po nacionalnih strankah kažejo, da je največ glasov v Sloveniji dobila SDS (26,92 odstotka), sledijo ji Socialni demo-krati z 18,45 odstotka, Nova Slovenija s 16,33 odstotka, LDS z 11,52 odstotka in Zares z nekaj manj kot 10 odstotki. Ostale kandidatne liste se niso uvrstile v EP. Novi Evropski parlament se bo prvič sestal na plenarnem zasedanju v Strasbourgu 14. julija. Na njem bodo poslanci izvolili novega predsednika, ki bo parlamentu predsedoval naslednji dve leti in pol, 14 podpredsednikov, šest kvestorjev in pred-sednike parlamentarnih odborov.

Slovenci na repuEvropska volilna udeležba je bila 43,1-od-stotna, v Sloveniji pa smo se z 28,33-od-stotno udeležbo uvrstili na sam rep se-

demindvajseterice, saj je bila nižja volilna udeležba le še v Romuniji in na Slovaškem, ki je z manj kot 20 odstotki volilne udelež-be pristala povsem na dnu. Sicer pa je bila najvišja volilna udeležba v Belgiji, kjer se je volitev udeležilo kar 90,33 odstotka volil-nih upravičencev.

Kako poteka delo poslancev v Evropskem parlamentuEvropski poslanci 12 delovnih tednov v letu preživijo v Strasbourgu, kjer potekajo plenarna zasedanja, medtem ko v Bruslju potekajo dvodnevna plenarna zasedanja ter seje parlamentarnih odborov in poli-tičnih skupin. Poslanci uživajo imuniteto, vendar jim je ta lahko odvzeta, če so po-slanca zalotili pri kaznivem dejanju. Poslan-cem se razprav in sej sicer ni treba nujno udeleževati, vendar do povračil določenih stroškov in nadomestil niso upravičeni, če se ne udeležijo najmanj polovice vseh plenarnih zasedanj. Poslanci ne smejo biti vezani na nobena navodila držav članic ali privatnih oseb. Evropski poslanec ne more biti hkrati tudi poslanec v nacionalnem parlamentu, evropski komisar ali sodnik na Evropskem sodišču.

Koliko znaša plača evropskih poslancev?Vse do lanskega leta so evropski poslan-

ci prejemali enako plačilo kot poslanci v njihovih državah, plačnik pa je bila naci-onalna vlada. Tako je denimo madžarski evropski poslanec mesečno prejel manj kot 1000 evrov bruto, nemški pa okoli 7000 evrov bruto. Z letošnjim letom dobi-jo vsi poslanci enako plačo, ki znaša okoli 7000 evrov, plačnik pa je EU.

Boris Pahor – najbolj voljen slovenski kan-didat v ItalijiProf. Boris Pahor, kandidat Slovenske sku-pnosti (SSk) na listi Južnotirolske Ljudske stranke (SVP) je prejel največ glasov med vsemi slovenskimi kandidati v Italiji. S tem je SSk potrdil volilni uspeh izpred petih let, ko je bil naposled v Evropski parlament izvoljen Michl Ebner. Njegovo štafetno palico je tokrat prevzel mlajši južnotirolski politik Herbert Dorfmann, ki bo v Strasbo-urgu in Bruslju zagovarjal tudi potrebe, in-terese in pričakovanja Slovencev v Italiji.

Argentinski Slovenci bodo 5. julija volili ponovnoDržavna volilna komisija (DVK) je ugoto-vila, da glasovanje po pošti na območju Argentine za volitve v Evropski parlament ni bilo opravljeno. Kot posledica te ugoto-vitve je DVK razpisal izvedbo naknadnih volitev 5. julija. DVK je namreč potrdil, da 3202 volilna upravičenca v Argentini nista mogla izvesti glasovanja po pošti, zato bo prav toliko glasovnic iz Slovenije ponovno razposlanih v Argentino. Po izra-čunih naj število vseh glasovnic, ki bodo poslane v Argentino, ne bi zadostovalo za spremembo kvot za pridobitev sedeža v Evropskem parlamentu.

Matea Jakin

Drago Jančar – pisatelj, dramatik, esejist, časnikar – sodi v sam vrh so-dobne slovenske književnosti. Nad njegovimi deli so navdušeni bralci ter gledalci tako doma kot v tujini, o kvalitetah njegovega obsežnega pisa-teljskega opusa pa pričajo tudi številne domače in mednarodne literarne nagrade. Pozornost občinstva vzbuja tudi s svojimi družbenokritičnimi opažanji, s katerimi mu večkrat uspe prevetriti slovenski družbeni pro-stor. Drago Jančar je ime, ki odmeva in bo odmevalo tudi med bralci pri-hodnjih generacij.


Uvrščajo vas med najpomembnejše sodobne slovenske književnike. Naklo-njeni so vam številni bralci, vaše drame igrajo tako po slovenskih kot tudi tujih odrih. Ste najbolj prevajani slovenski av-tor. Kako vam je to uspelo, in to v času, ko se družba obrača k »lahki in zabavni« literaturi, instant priročnikom za srečo, kuharicam in podobno? Uspelo mi je že prej, saj sem že precej časa v tej slovenski, zadnjih petnajst, dvajset let pa tudi evropski literarni zgodbi. Današnji čas je res manj naklo-njen zahtevnejši literaturi, imate prav, ampak jaz sem prepričan, da bralcev, ki hočejo nekaj več kot zgolj zabavo ali na-vodila za življenje, nikoli ne bo zmanjka-lo. Postavljam si visoke kriterije in imam bralce ali gledalce v gledališčih, ki to cenijo. In navsezadnje so danes mnogi avtorji, ki hočejo napisati uspešnico za vsako ceno, na koncu razočarani. Neka-teri moji, za branje po mnenju nekaterih »težki« ali »zateženi« romani so dosegli v Sloveniji prodajo 7000 izvodov, lahko-tnih »bestsellerjev« pa so prodali nekaj sto. To se pravi, da tako imenovana viso-ka literatura bralcev ne izgublja.

Nekateri celo napovedujejo konec ti-skane besede in popolno prevlado ele-»Vedno odgovarjam

na tisto, kar me vprašajo. Drugo je v mojih knjigah.«

Drago Jančar se je rodil 1�. aprila 1948 v Mariboru, kjer je tudi študiral in med letoma 1971 - 1974 delal kot novinar pri časniku Večer in tedniku 7 dni. Leta 1974 so ga zaradi »razširjanja sovražne propagande« zaprli, povod za obtožni-co pa je bila knjiga Branka Rozmana V Rogu ležimo pobiti, ki jo je prinesel iz Avstrije. V zaporu je preživel tri mese-ce, nato je bil še istega leta poslan na služenje vojaškega roka v Srbijo. Med letoma 1974 in 1978 je bil svobodni umetnik, nato pa dve leti filmski dra-maturg pri Viba filmu v Ljubljani. Leta 1981 je sprejel delo urednika in tajnika založbe Slovenska matica, kjer dela še danes. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik slovenskega Pena, v okviru katerega je tudi veliko pripomogel k slovenski osamosvojitvi. Od leta 1995 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

9Moja Slovenija / December 2008

INTERVJU: Drago Jančar


ktronskih medijev. Kakšen je vaš odnos do novih tehnologij širjenja besede, blo-gov, elektronskih knjig? Opazila sem, da imate svoj profil tudi na vedno bolj po-pularnem Facebooku?Tudi jaz sem ga opazil, pravzaprav me je nekdo na to opozoril, toda sam nimam nič pri tem. Očitno me je neka prijazna oseba namestila tja, kar je lepo, a jaz žal ne bom imel časa za tovrstno komuni-kacijo. Facebook je ena od bolj prijaznih stvari, ki jih je prinesel internet. Precej hujši so tako imenovani forumi, v kate-rih se ljudje odzivajo na pojave v druž-benem življenju. Tam mrgoli neznanja, jezikovnega dilentatizma, pa tudi ne-strpnosti in sovraštva. Spočetka se mi je zdelo vse to prispevek k najbolj mo-žni demokratični debati, zdaj vidim, da je to nekaj povsem drugega, zato tega sploh ne berem več. Tiskana beseda, predvsem v knjigah, pa bo obstala, za časopise, zlasti dnevne, pa že nisem več tako gotov.

Z vašim zadnjim romanom Drevo brez imena (Založba Modrijan, 2008) ste po-novno v boju za kresnika, ki ste ga do sedaj osvojili že dvakrat (z romanoma Zvenenje v glavi (1999) ter Katarina, pav in jezuit (2001)). Ste dobitnik številnih nagrad na tujem in doma, med njimi večkrat Rožančeve, Grumove, preje-mnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Kaj vam kot pisatelju pomenijo nagrade? Včasih lepo strokovno priznanje, včasih kak dodaten denar, ki je ob današnjih honorarjih dobrodošel. Pogosto pa tudi zoprno zavist in različne neprijetnosti. Günther Grass je rekel, da ima z vsako nagrado kakšnega prijatelja manj. Jaz tudi, sovražnikov in nevoščljivcev pa tako ali tako nikoli ne zmanjka, sploh med Slovenci ne.

Roman Drevo brez imena obravnava vprašanje posameznika do polpretekle zgodovine. »V zgodovini ni bilo še nič ta-kega, kar se še ni zgodilo,« ste nekoč de-jali. »In človeške in družbene neumnosti in nizkotnosti so bile vedno vir novih pi-sanj.« Tudi v mnogih drugih vaših delih zajemate iz zgodovine. Vas je tja kdaj vo-

dila želja, da bi se Slovenci iz svoje zgo-dovine končno tudi kaj naučili?To željo sem bolj kot v prozi skušal ure-sničiti s svojimi eseji, včasih tudi gledali-škimi igrami. V tem romanu gre za oseb-no zgodbo, a seveda na kulisi zgodovine slovenskega dvajsetega stoletja, ki je tragično zaznamovalo mnoge človeške usode. Roman govori o bleščečem svetu nakupovalnih centrov, toda ko se oseba iz te zgodbe spusti v njihovo podzemlje, odkrije tam pogreznjen svet.

Kako pa si predstavljate prihodnost? Ste kdaj razmišljali o kakšnem futurističnem romanu?Nikoli. Jaz naš položaj v svetu razumem zgolj kot člen v človeški verigi med pre-teklostjo in prihodnostjo. To smo, kaj pa drugega, o prihodnosti ne vemo nič, edino preteklost in sedanjost je tisto, na kar se lahko opremo.

V vaših delih je pogosto prisotno temač-no vzdušje. Misli in dejanja glavnih oseb so si večkrat nasprotna, kontradiktorna, tudi nasilna. Je atmosfera, ki jo rišete, tudi vaše občutje sveta ali želite poka-zati, da je tema potrebna, da se na njej lahko odseva svetloba?Lahko bi tako rekel. Vendar je v mojih delih, ki govorijo o tesnobnih ali celo nasilnih človekovih preizkušnjah, tudi veliko ironije, včasih celo humorja, samo treba ga je videti, to ni humor na prvo žogo, gradi na paradoksu in ironiji. Če se človeku zgodi, kar se je nekoč meni, potem razmišlja tudi o ironiji zgodovine. Mojega očeta je leta 1944 v mariborski zapor, od tam pa v koncentracijsko ta-borišče spravil gestapo. Mene pa leta 1974, trideset let pozneje, v isti zapor komunistična tajna policija in sodstvo. Če človek pride iz tega cel, in jaz sem pri-šel, je sposoben tak zaplet videti tudi kot čudno, ne ravno zabavno, toda še zme-raj ironično igro neumnega in nasilnega dvajsetega stoletja.

»Pobijte jih, zatuli množica. Janez Lipnik gleda proti oknu. Kaj boš storil, oče, reče, kaj boš storil, boš kar gledal, oče? Ti si zve-za borcev, reci tistim tvojim komandan-tom, ki jim vsako noč točiš vino iz naro-

dnega magacina, tistim, ki jim mora tvoj sin, Janez, igrati svobode ključ, reci jim, naj se to zaustavi. Oče ga ne sliši, mama ga sli-ši in reče: on je prišel iz lagerja, ne razumeš, splezaj na drevo, reče, pokrij se z odejo.« Zdi se, da je v vašem zadnjem romanu veliko avtobiografskih elementov? Ste v njem popisali del vašega otroštva?Seveda ima ta del romana nekatere av-tobiografske elemente. Z njim sem segel v čas pred svojim rojstvom, v tako rekoč »predembrionalno« stanje glavnega ju-naka in celotne moje generacije. Otro-štvo sem preživel blizu Koroškega ko-lodvora v Mariboru, kjer smo stanovali, na tovornem delu postaje smo igrali no-gomet in se sploh dobro imeli. Nekega dne, že v zrelih letih, ko sem že vedel o zgodovini nekaj več, kot me je naučila šola in očetova Zveza borcev, pa me je prešinilo spoznanje: prav tu so raztovar-jali vrnjene domobrance in civiliste, od tod so jih vozili v smrt. In zanimivo: že pred tem spoznanjem sem poznal knji-go V Rogu ležimo pobiti in druge stvari, povezane s temi strašnimi dogodki, ven-dar nikoli nisem tega prijaznega kraja povezal s prizoriščem odhajanja v smrt. Pomislil sem, da je oče, ki se je maja 1945 vrnil iz koncentracijskega tabori-šča, to mogel videti. Nikoli ga nisem o tem vprašal, ker je umrl, preden sem jaz zvedel za to. Zdaj je ta izkušnja po neki podzavestni poti našla pot v roman. Kako in zakaj ste pričeli s pisanjem? Zdi se, da niste sodili med tiste vedno pridne učence, katerih najboljše spise so učite-ljice na glas brale pred celim razredom?Ja, pa ravno to se je dogajalo. Moje spise so učiteljice slovenščine pogosto brale pred celim razredom. Kakor so mi pred celim razredom učitelji ali celo kak rav-natelj prali glavo zaradi slabega vedenja ali slabega znanja matematike. Prav pi-sanje »spisov« mi je pogosto kompenzi-ralo druge neuspehe.

Nekoč ste dejali, da ste »jugonostalgik«, a le v kulturnem smislu. Da pogrešate širino in odprtost večkulturnega prosto-ra. Kako sedaj gledate na Slovenijo in na skupen evropski prostor? Vam ponuja dovolj te »širine«?


Evropski že, slovenski pa žal vse manj. Glede »jugonostalgije« sem v resnici de-jal, da pogrešam kulturno raznovrstnost velike države, a sem dodal, da nikakor ne pogrešam političnega nasilja nekdanje države, njenih celonočnih čvekanj na zasedanjih centralnih komitejev, buta-

stih maršalskih ritualov na stadionih in vsega drugega, kar nas je poneumlja-lo in utesnjevalo. Nikoli si ne bi želel vrniti v te čase. Kljub temu da so, žal, razmere v Sloveniji pogosto zadušljivo izključujoče, mnogi ljudje pa ozkosrčni in agresivni.

Nekaj podobnega ste rekli tudi, ko so vas na predstavitvi knjige Drevo brez imena prosili, da se opredelite do stavka »meje mojega jezika so meje mojega sveta«. »Strah, da nas slovenščina omejuje, je po-polnoma odveč, omejujejo nas Slovenci, ki so pogostokrat ozkosrčni, če ne rečem zabiti in surovi.« Do slovenske stvarnosti in Slovencev ste pogosto ostro kritični, a tudi ironični, vaše izjave večkrat dvigu-jejo prah med slovensko družbo. Vas je kdaj zamikal vstop v politiko? Po prvih svobodnih volitvah me je Jože Pučnik nagovarjal, naj sprejmem mesto kulturnega ministra. Ne rečem, da me ni zamikalo, bili so burni časi, in čutil sem, da moram sodelovati, zdelo se mi je tudi, da vem, kaj bi bilo treba storiti na kulturnem področju. Ampak po premi-sleku sem ugotovil, da to ni zame, vse-eno sem prevelik individualist in tudi o vseh ljudeh v kulturi nimam najboljšega mnenja. Jože je bil potem kar malo raz-očaran, jaz pa še zdaj vidim, da sem prav storil. Navsezadnje marsičesa ne bi napi-sal, če bi se odločil za to pot.

V svoji dolgoletni karieri ste imeli že ve-liko intervjujev. Ste si kdaj želeli odgovo-riti na kakšno vprašanje, ki vam ga niso nikoli zastavili?Vedno odgovarjam na tisto, kar me vpra-šajo. Drugo je v mojih knjigah. No ja, ne-koč sem si želel, da bi mi zastavili vpra-šanje, ki ga nikakor niso hoteli zastaviti. To anekdoto sem sicer že pripovedoval, ne škodi, če jo ponovim. Leta 1991 je v nemščini izšel moj roman Galjot. Na fran-kfurtskem knjižnem sejmu sem čakal, da bi kaj povedal o njem, toda ves dan sem pred različnimi kamerami in mikrofoni moral odgovarjati na vprašanja o vojni v Jugoslaviji. Proti večeru je prišla novinar-ka bavarskega radia in rekel sem ji, da bi končno rad kaj rekel tudi o svoji knjigi, ne samo da ves čas govorim o politiki. Prosim, je rekla, povejte kaj o svojem romanu. Komaj sem razložil nekaj reči o njegovi vsebini in estetskih posebno-stih, že je sledilo naslednje vprašanje: Ali mislite, da je Slovenija kriva za razpad Jugoslavije?

EMFoto: Janez Dolinar

INTERVJU: Drago Jančar

Drago Jančar je letošnjega junija postal prvi dobitnik mednarodne nagrade “Hemingway-Sparkasse”. Gre za nekakšno “nadgradnjo” literarne nagrade “Heming-way”, ki jo že leta podeljujejo v Lignanu (Italija).


TEMA MESECA

Nekatera, predvsem zvočila, so bila nekoč del vsakdana v člove-kovem življenju, še posebej v njegovih mladih letih – tako so se otroci pogosto igrali z zvočili, ki so jih izumljali sami. Izdelovali so jih iz naravnih materialov, s prihodom novih, umetnih ma-terialov pa so ta spreminjala tako svojo podobo kot tudi zvok. Druga glasbila so zahtevala spretnejše roke tudi pri izdelavi ali pa so bila tovarniško izdelana. Ločnico med ljudskim glasbilom in vsemi ostalimi glasbili torej ne opredeljujemo glede na na-čin nastanka (na primer tovarniški ali obrtniški izdelek, kot sta recimo harmonika ali violina), saj le-to določa raba, torej gre za enaka glasbila, ki pa v rabi ljudskih godcev postanejo ljudska.

Gosli, oprekelj in bas Danes, ko sta harmonika in narodnozabavna glasba tako prodrli

Raziskovanje ljudske glasbe je doprineslo k spoznanju, da so glasbila zelo širok po-jem. Tako so predvsem v ljudski glasbeni kulturi predmeti, ki so vzeti iz narave ali iz vsakdanje uporabe ob posebnih priložnostih, postali glasbila, zaradi česar se je v mednarodni stroki tudi uveljavilo načelo, da je glasbilo vsak predmet, iz katerega izvabljamo zvoke, ki nam pomenijo glasbo.

Ljudska glasbila in godčevstvo na Slovenskem

v svet slovenskega ljudskega godčevstva, si težko predstavlja-mo, na kakšne inštrumente so igrali ljudski godci nekoč in ka-kšne vrste glasbo so igrali ljudem, da so ob njej lahko zaplesali. Medtem ko harmonikaš zaradi glasnosti in zmogljivosti inštru-menta pogosto tudi sam zavzema mesto godčevske skupine, pa so se nekoč skupine godcev z najrazličnejšimi inštrumenti pogosteje združevale v večje ali manjše zasedbe. Do 19. stoletja imamo o godčevskih zasedbah bolj skromne podatke, vendar pa je iz 18. stoletja že prvi podatek o kasneje splošno razširje-ni godčevski skupini inštrumentov, kot so gosli, oprekelj in bas. Zelo razširjena je bila tudi zasedba, ki so jo sestavljale gosli, kla-rinet in bas, namesto klarineta včasih rog, lahko pa se jim je do-dalo še trobento in oprekelj, s prihodom harmonike v slovenski prostor pa se je zasedbam pogosteje pridružila tudi ta.

Moja Slovenija / Julij 200912

Godba na pihala in tamburaški ansambliV 19. stoletju so se v okviru društev (gasilsko, rudarsko) začele tudi na podeželju ustanavljati godbe na pihala. Sestavljali so jih samouki, domači godci, ki so se priučili inštrumentov za potre-be sestava. Tako so pogosto prevzeli godčevstvo od koga v dru-žini in hkrati tudi njegov inštrument. Zanimive zasedbe so tudi tamburaški ansambli, ki jih vsi danes povezujejo z Belo krajino, vendar pa se ti niso pojavljali samo v krajih, ki so mejili s Hrvaško. Pred prvo svetovno vojno in po njej so bila tudi drugod po Slo-veniji popularna tamburaška društva oziroma tako imenovani tamburaški zbori, v Beli krajini pa so postali del inštrumentalne spremljave folklornih skupin.

Prekmurske bandeZnačilno je, da se obrobne oziroma obmejne pokrajine nekega naroda ponavadi razlikujejo od ostalih tudi v glasbenih značil-nostih, saj pogosto prevzemajo kulturne vplive sosednjih držav. Tako v Prekmurju še danes poznamo sestav, ki je tipičen za širši panonski prostor in vključuje naslednje inštrumente: violino, violo, klarinet, kontrabas in cimbale. Prekmurske godbe, imeno-vane bande, so bile odvisne predvsem od tega, kateri godci so bili na voljo v določenem kraju, pa vendar je bilo značilno, da so te bande pogosto vključevale cimbale ali tako imenovane male cingule (oprekelj). Tudi rezijanska dolina je znana po specifični godčevski zasedbi, ki jo sestavljata inštrumenta citira (gosli) in bunkula (mali bas), pri tem pa godec na citiro še vseskozi udarja takt z nogo ob leseni pod. Pa si podrobneje poglejmo nekatera glasbila, kot so trstenke in oprekelj – glasbili, ki ju danes skoraj ni več moč zaslediti, citre, ki jih danes poučujejo tudi v glasbenih šolah, in bas – ljudsko glasbilo, ki ga tudi danes zasledimo v godčevskih sestavih.

TrstenkeTrstenke po izvoru izhajajo iz starogrških panovih piščali, tovr-stne piščali pa so bile kasneje razširjene po vsem svetu. Izdela-va trstenk zahteva nekoliko spretnejše roke. Glasbilo so ljudje izdelovali doma, nekateri izdelovalci pa so jih prodajali tudi na sejmih. Trstenke so bile nekdaj pogosteje glasbilo pastirjev in v rabi kot melodično glasbilo; nanje so se igrale predvsem me-lodije ljudskih pesmi, bodisi samostojno ali v družbi z drugimi trstenkami. Ponekod pa so nanje zaigrali tudi za ples. Včasih se je godcu na trstenke pridružil tudi godec na drugo glasbilo, na primer na pero, v okolici Ptuja pa na žveglo. Za izdelavo glasbila je primerna posušena trstika, pri čemer so tanjše cevi primer-nejše, saj je nanje lažje igrati. Cevke so lahko razporejene na dva načina: od najdaljše do najkrajše na eno stran ali pa od najdaljše, ki je v sredini, do najkrajših, ki so razporejene na obe strani, pri čemer je slednja razporeditev značilnejša za slovenski prostor. Na glasbilo se igra tako, da se spodnjo ustnico prisloni na cev-ke in piha ob rob piščali. Neredko so glasbilo poimenovali tudi po številu piščali, na primer trstenkam z devetimi piščali so rekli deveterece. Trstenk danes skorajda ne izdelujejo več in niso bile v glasbeni rabi do prihoda skupin, ki so ponovno oživljale slo-vensko ljudsko godčevsko izročilo (na primer glasbena skupina

TEMA MESECA: Ljudska glasbila na Slovenskem

12

Kurja koža). Danes trstenke lahko ponovno kupimo na sejmu pri izdelovalcu ljudskih glasbil Darku Korošcu ali pa se priučimo nji-hove izdelave na seminarjih o izdelavi ljudskih glasbil.

OprekeljLjudem danes skoraj nepoznano glasbilo je bilo nekdaj kot god-čevsko glasbilo razširjeno po vsej Sloveniji. Oprekelj je strunsko glasbilo trapezaste oblike, nanj pa se igra z lesenimi tolkalci. Ta so lahko na eni strani obložena tudi s klobučevino, s čimer go-dec spreminja barvo zvoka. Pri nas je bil v rabi diatonično ugla-šen oprekelj, medtem ko so drugod poznani tudi kromatično uglašeni opreklji. Zadnji ljudski godec, ki je včasih nanj igral še za ples, je bil doma iz Hotedršice, medtem ko ga lahko danes v odrski poustvarjalni obliki slišimo pri skupini Volk Folk iz Ilirske Bistrice. Na oprekelj, ki je bil kupljen v Avstriji, od koder je kar nekaj izdelovalcev oprekljev, igra Nina Volk; glasbeno zasedbo pa sestavlja še brat Gregor, ki igra na violino, in oče Romeo, ki igra na bas.

CitreCitre so strunsko glasbilo, ki je bilo pri nas priljubljeno že konec 19. stoletja. Citre so bodisi kupovali od nemških in avstrijskih izdelovalcev in jih imenovali kar »nemške citre« ali pa so jih (pogosteje na podeželju) izdelovali doma. Glasbilo, na katere-ga se igra tako melodijo kot tudi akordično spremljavo, je bilo nekoč prav tako pogost sestavni del godčevskih zasedb, ki so igrale za ples. Kasneje so citre postale bolj »hišno« glasbilo, ob spremljavi katerega se je pelo pesmi, za inštrument pa je bilo napisanih tudi veliko avtorskih skladb in priredb slovenskih ljudskih pesmi. Veljavo v narodnozabavni glasbi so si pridobile z Ansamblom Mihe Dovžana in postale zopet širše popularne. Tudi danes so citre priljubljeno glasbilo, ki se ga je moč učiti v glasbenih šolah, pri čemer po njem segajo predvsem dekleta. Citrarji imajo tudi svoje društvo (Citrarsko društvo Slovenije), se srečujejo na tekmovanjih, festivalih, seminarjih. Redkeje pa lah-ko slišimo igrati zanimivo glasbilo, ki je križanec med citrami in goslimi, to so violinske citre. Na spremljevalne strune se brenka s trzalico, medtem ko se na melodijske igra z violinskim lokom.

BasBasovsko glasbilo je pomemben sestavni del godčevske za-sedbe. Danes godci kot basovsko glasbilo uporabljajo kon-trabas ali violončelo kot tudi berdo (basovsko glasbilo v tam-buraških sestavih). Nekoč so godci pogosto basirali na mali bas s tremi strunami, ki je bil nekoliko manjši od kontrabasa in večji od violončela, nanj pa se je igralo z lokom. Še danes pa v godčevskih sestavih pogosto zasledimo doma narejen bas, ki mu pravijo bum bas ali škaf bas. To je enostavni bas, navadno narejen iz lesenega ali plastičnega vedra, vrvi in palice. Nanj se igra z brenkanjem na vrv, ki je napeta od zgornjega dela palice do vedra, z upogibanjem palice pa godec iz glasbila iz-vabi različne tonske višine.

Mojca KovačičGlasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU

1�Moja Slovenija / Junij 2009

Godčevsko zasedbo lahko sestavljata inštrumenta citira (gosli) in bunkula (mali bas).

Foto

: arh

iv G

lasb

enon

arod

opisn

ega

inšt

ituta

(GN

I) ZR

C SA

ZU

Tstenke so bile nekdaj pogosto glasbilo pastirjev in v rabi kot melodično glasbilo.

Foto

: arh

iv G

NI Z

RC S

AZU

1�Moja Slovenija / Julij 2009

Foto

: arh

iv G

NI Z

RC S

AZU

Foto

: arh

iv F

rajh

ajm

ske

godb

e

V 19. stoletju so se v okviru različnih društev začele tudi na podeželju ustanavljati godbe na pihala.

Nekoč so godci pogosto basirali na mali bas s tremi strunami, nanj pa se je igralo z lokom.

Ljudska godca, ki igrata na trstenke in žveglo.

Foto

: arh

iv G

NI Z

RC S

AZU

Foto

: arh

iv G

NI Z

RC S

AZU

Citre so strunsko glasbilo, ki je bilo pri nas priljubljeno že konec 19. stoletja.

ZABELEŽILI SMO


Na okrogli mizi, ki je nosila naslov »O po-ložaju manjšin v Sloveniji in Slovencev, ki živijo zunaj meja RS«, so strokovnjaki s po-dročja varstva manjšin, vladni predstav-niki ter predstavniki narodnih skupnosti spregovorili o položaju manjšin, o njiho-vih težavah, s katerimi se soočajo, o njiho-vih pravicah v vsakdanji praksi ter tudi o izzivih, ki jih še čakajo. Evropa se namreč hitro spreminja, zato se bodo morale dr-žave članice, med njimi tudi Slovenija, so-očiti z novimi situacijami in prioritetnimi nalogami.

Uvodni pozdravi uglednih gostovUvodoma so prisotne pozdravili ugledni gostje: mag. Stanko Baluh, direktor Urada Vlade RS za narodnosti, minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Žekš, generalni sekretar Vlade RS mag. Milan M. Cvikl ter predsednik Vlade RS Borut Pahor. Mag. Stanko Baluh je med drugim povedal, da so si srečanje zami-slili širše (kot mednarodno konferenco, znanstveni simpozij z bogatim kulturnim

V sredini junija letos je na Brdu pri Kranju potekala okrogla miza o polo-žaju manjšin v Sloveniji in Slovencev, ki živijo zunaj meja Republike Slove-nije. Dogodek sta organizirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z Uradom Vlade RS za narodnosti v okviru pred-sedovanja Slovenije Odboru ministrov Sveta Evrope. Slovenija je naloge predsedujoče Svetu Evrope prevzela 12. maja, na položaju predsedujoče pa bo do 18. novembra.

»Multikulturnost je vrednota, ki nas bogati in ne ogroža«

programom), a je splošna varčevalska nuja teh mesecev tudi njih prisilila v skro-mnejšo obliko. »Kljub temu želim sebi in vsakemu od vas, da bi tudi ta – bolj jedr-nata – oblika obrodila želene sadove in zastavljene cilje,« je še dodal.Minister Žekš je poudaril, da je v sloven-skem prostoru že dalj časa potrebna taka razprava, kot je današnja, saj se pogosto dogaja, da se razprava omeji le na posa-mezen sklop in zato pritegne zgolj ožji krog razpravljavcev, bodisi iz akademskih ali političnih vrst.Milan M. Cvikl je med drugim izpostavil, da si Republika Slovenija ves čas priza-deva za ohranjanje doseženega varstva manjšinskih pravic italijanske in madžar-ske narodne skupnosti ter tudi romske skupnosti in si jih glede na njihove ute-meljene zahteve ter v skladu z zakonoda-jo prizadeva nadgraditi.Zaključek uvodnih besed je povzel premi-er Pahor, ki je med drugim povedal, da je manjšinsko politiko treba ustrezno obli-kovati tako rekoč vsak dan in znova, saj

so manjšine prav zaradi svoje majhnosti in podvrženosti procesom asimilacije bolj ranljive kot večinski narod. Poudaril je, da je sodobni pogled na manjšine drugačen, kot je bil nekoč – je izraz nove evropske kulture, ki temelji na spoštovanju različnih kulturnih identitet, medkulturnega dialo-ga in kulturne raznolikosti, zato se multi-kulturnost uveljavlja kot vrednota, ki nas bogati in ne ogroža.

O položaju manjšin v Sloveniji in Sloven-cev, ki živijo zunaj meja RS Okrogla miza, ki jo je povezovala dr. Vera Klopčič z Inštituta za narodnostna vpra-šanja iz Ljubljane, se je nato nadaljevala z referati, ki so jih predstavili predstavniki manjšinskih skupnosti v Sloveniji in za-mejstvu ter strokovnjaki na teh podro-čjih. Med drugim so spregovorili dr. Boris Jesih, državni sekretar iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Miran Komac, vršilec dolžnosti direktorja Inštituta za narodnostna vprašanja, Miro Petek, predsednik državnozborske komi-sije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Jožek Horvat, predsednik Sveta romske skupnosti v RS, dr. Štefka Vavti s Slovenskega znanstvenega inštituta v Ce-lovcu ter Marijana Sukič, glavna in odgo-vorna urednica časopisa Porabje.

Razprava, ki odpira vprašanja in nove per-spektiveNato se je odprla živahna razprava, v okvi-ru katere je bilo mogoče slišati različna mnenja o položaju manjšin in Slovencev, ki žive zunaj meja Slovenije. Zgodovinar Jože Pirjevec je na primer menil, da Evropa ni prijateljica manjšin. Susanne Weitlaner iz Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko je poudarila, da je čas, da se po-slovimo od besede manjšina in naredimo korak k enakopravnosti. »V ničemer nismo manjvredni, zakaj se torej ne bi imenova-li narodna skupnost?« Državnozborski poslanec Franco Juri je opozoril, da bi se morala tudi naša država soočiti z nekate-rimi vprašanji, ki se dotikajo narodnostnih skupnosti, živečih na območju Slovenije, ki še nimajo pravno urejenega statusa. Po njegovem mnenju je takih deset odstot-kov prebivalstva.

EM

Foto

:Dan

ijel N

ovak

ovič

, STA

SLOVENCI V ITALIJI


Izvoljenih osem slovenskih županovV Furlaniji - Julijski krajini so 6. in 7. junija hkrati z volitvami v Evropski parlament potekale tudi upravne volitve, na katerih so volivci izbirali predstavnike pokrajinskega sveta v Pordenonu in občinskih svetov v 142 občinah. Na območju, kjer živi slovenska skupnost, je bilo potrjenih ali na novo izvoljenih osem županov slovenske narodnosti.

Šest županov slovenske narodnosti je bilo ponovno potrjenih oziroma na novo izvoljenih v Tržaški in Goriški po-krajini. Trije so kandidirali na listi stranke Slovenska skupnost (SSk), trije pa so iz krajevnih koalicij levih strank.

Na Tržaškem Fulvia Premolin, Marko Pisani in Mirko SardočV Tržaški pokrajini bo občino Dolina še naprej zastopala županja iz vrst stranke SSk Fulvia Premolin. Iz SSk prihaja tudi novi župan občine Repentabor Mar-ko Pisani, ki je kandidiral na krajevni občanski listi. V občini Zgonik pa je bil potrjen Mirko Sardoč, ki vodi krajevno listo Skupaj, ki združuje pretežno levo usmerjene stranke; poleg predstavni-kov desničarskega Ljudstva svobode pa bo v občinskem svetu prvič sedel tudi predstavnik Severne lige.

Na Goriškem Paolo Vizintin, Alenka Florenin in Franka Padovan Občina Doberdob ostaja v rokah dose-danjega župana Paola Vizintina (Občin-ska enotnost), tudi tukaj pa bo prvič v občinskem svetu sedel predstavnik Se-verne lige. Iz vrst Občinske enotnosti je tudi nova županja v Sovodnjah Alenka Florenin. Občino Števerjan bo po no-vem vodila županja Franka Padovan iz vrst SSk, ki bo nasledila dolgoletnega župana Hadrijana Corsija. Kot je dejala

Padovanova, se je rezultata zelo razve-selila, saj je prepričana, da so jo ljudje podprli, ker verjamejo, da bo lahko kos Corsijevi dediščini. »To mi veliko pome-ni,« je še dodala.

V Videmski pokrajini Piergiorgio Domenis in Aleksander Oman V Videmski pokrajini bosta županovala dva župana slovenske narodnosti. Ob-čino Podbonesec v Beneški Sloveniji bo še naprej vodil dosedanji župan Pi-ergiorgio Domenis iz vrst krajevne le-vosredinske koalicije, v občini Naborjet - Ovčja vas v Kanalski dolini pa bo še naprej župan Aleksander Oman s kra-jevne liste.V Reziji ter v nekaterih občinah Beneške Slovenije, kot so Špeter, Srednje, Sovo-dnja in Sv. Lenart, je na volitvah precej moči pridobila Slovencem nenaklonje-na desna sredina, medtem ko so v Gr-meku, Tipani in Bardu zmagali kandidati leve sredine.

»Treba je poiskati mehanizme za medsebojno sodelovanje«Vsem novim in ponovno potrjenim slo-venskim županjam in županom s Trža-škega, Gorškega in iz Benečije so javno izrazili čestitke tudi v Slovenski kultur-no-gospodarski zvezi (SKGZ) na čelu z Rudijem Pavšičem. V tiskovnem sporo-čilu so med drugim zapisali: »Krajevne

uprave, ob številnih drugih, imajo velik pomen tudi kar zadeva uresničevanje zakonske zaščite. V tem smislu je SKGZ prepričan, da bo treba čim prej poiskati primerne mehanizme medsebojnega povezovanja in sodelovanja ter doseči potrebno akcijsko enotnost. To bo tudi ena od prioritet novega vodstva krov-ne organizacije.« Ob tej priložnosti se je predsednik SKGZ zahvalil tudi dose-danjim županom Aleksiju Križmanu, Igorju Petejanu in Hadrijanu Corsiju za pomembno delo, ki so ga opravili v ko-rist repentaborske, sovodenjske in šte-verjanske občine.

Uredništvo

Vir:

Prim

orsk

e no

vice

FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA

(Videm)

(Gorica)

(Trst)

SLOVENCI NA KOROŠKEM


V predstavi Švejk kar 70 igralcev

V Novem mestu že 21. jezikovne počitniceV organizaciji Krščanske kulturne zveze Celovec so se na novomeški Osnovni šoli Grm začele 21. jezikovne počitnice za otroke z avstrijske Koroške.

Do konca junija se bo zvrstilo sedem predstav Švejka, na katerih pričakujejo skupno prek dva tisoč obiskovalcev ne le s Koroške, ampak tudi iz Slovenije. Skupaj z obiskovalci gledaliških upri-zoritev Švejka pa pričakujejo desettisočega obiskovalca vogr-ških gledaliških predstav na prostem. V predstavi, kjer glavno vlogo igra Herman Enzi, sodeluje okoli 70 igralcev iz Vogrč in okoliških vasi. Največ zaslug za uspešne gledališke predstave na prostem imata režiser Franci Končan in predsednik Kultur-nega društva Vogrče Lojze Kerbitz, ki je tudi odličen ljubiteljski gledališki igralec. Predstava Švejk je umeščena v Evropsko raz-stavo, ki so jo pripravili v Pliberku in Št. Pavlu.

Marija Primc

Na novomeških jezikovnih počitnicah, ki se bodo iztekle 18. julija, je 39 otrok, starih od 10 do 14 let. Največ otrok je z avstrijske Koroške, štirje, ki imajo koreni-ne na Koroškem, pa so z Dunaja. Sedem-najst letošnjih udeležencev je bilo na no-vomeških jezikovnih počitnicah že lani, nekateri so se jih udeležili že dvakrat ali tudi večkrat, ostalih 39 otrok pa je na je-zikovnih počitnicah prvič. Večina otrok je

Zelo dejavno Katoliško kulturno društvo v Vogrčah pri Pliberku je pred desetimi leti, ker ni imelo več primerne dvorane, začelo z gledališkimi predstavami kar na prostem. Tedaj so pripravili dramatizacijo prvega slovenskega romana Josipa Jurčiča Deseti brat. 10. junija letos pa so s pomočjo prebivalcev sosednjih vasi in pod vodstvom režiserja Francija Končana na dvorišču vogrškega župnišča premierno zaigrali komedijo Jaroslava Haška Švejk.

iz slovensko govorečih družin, povečuje pa se število otrok neslovenskih staršev. Koroški otroci – »jezikovni počitnikarji« – bivajo pri novomeških družinah gosti-teljicah, ki imajo približno enako stare svoje otroke.Za organizacijo bivanja koroških otrok pri družinah gostiteljicah skrbi pomoč-nik ravnateljice grmske osnovne šole Ti-homir Troha, ki je povedal, da vsako leto

ostane približno polovica gostiteljskih družin za otroke s Koroške istih kot lani, polovica pa jih od gostovanja odstopi, ker so njihovi otroci prerasli osnovno-šolsko obdobje. Zato morajo vsako leto približno 16 družin gostiteljic z območja grmske osnovne šole ali bližnjih osnov-nih šol na novo poiskati. Koroški otroci na jezikovnih počitnicah poglabljajo, raz-širjajo in utrjujejo svoje znanje slovenšči-ne skozi igro, šport, druženje z družinami gostiteljicami. Koroški otroci, ki jih ob prihodu na grm-sko šolo glede na predznanje sloven-ščine razvrstijo v pet skupin, preživljajo dopoldneve v šoli skupaj z otroki gosti-teljskih družin – Korošci pri pouku slo-venščine, novomeški otroci pa pri pouku nemščine. Ob popoldnevih pa se ude-ležujejo različnih interesnih dejavnosti: računalništva (pisanje in oblikovanje za-ključnega glasila), ustvarjalnih, plesnih, likovnih delavnic, športa (plavanje v šol-skem bazenu) … Deželo pa spoznavajo na izletih.

Marija PrimcFoto: arhiv KKZ

Foto

: arh

iv K

KZ


SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Minister akademik Boštjan Žekš v PorabjuMinister za Slovence v sosednjih državah in po svetu dr. Boštjan Žekš se je z državnim sekretarjem dr. Borisom Jesihom in novo slovensko veleposlanico na Madžarskem Darjo Bavdaž Kuret na prvem obisku v Porabju temeljito seznanil s položajem Slovencev na Madžarskem.

Pomenljiv je bil že obisk gornjeseniške dvojezične Osnovne šole Jožefa Košiča in tamkajšnje katoliške cerkve. Učenje materinščine na vseh ravneh izobraževanja sodi med najpomembnejše nalo-

Dosedanje vlade so spremembe napovedovale, konkretno pa naloge, ki izhaja iz 68. člena ustave in iz leta 1993 sprejetega manjšinskega zakona, niso uresničile. Ustavne in zakonske ob-veznosti se zavedajo tudi predsedniki države, saj je že Arpad Goncz poudarjal, da je Madžarska dolžna manjšinam zagotovi-ti zastopstvo v parlamentu. Enako stališče v domači in medna-rodni javnosti zastopa tudi sedanji predsednik Laszlo Solyom. Politične razmere na Madžarskem so precej zapletene, saj so pripeljale tudi do odstopa premierja in dela vlade, zato ni pri-čakovati, da bi na naslednjih parlamentarnih volitvah, ki bodo prihodnje leto, manjšine imele zagotovljene poslanske se-deže. Zato je predsednica parlamenta Katalin Szili predlagala ustanovitev Foruma narodnih in etničnih manjšin. V nedavno ustanovljenem Forumu so predsedniki državnih narodnostnih

ge v Porabju. Z uvedbo dvojezičnega pouka pred štirimi leti prav na Gornjem Seniku so dosegli višjo raven znanja materinščine, popolnejši rezultati pa bodo znani šele, ko bodo učenci zaključili pouk po novem. Septembra bo dvojezični pouk prvič na pred-metni stopnji, za kar se učitelji že dopolnilno izobražujejo. Ferenc Merkli pa je edini slovenski župnik, ki mašuje v porabskem nare-čju. Odločil se je, da ostane v domačem kraju, čeprav mu je som-botelski škof ponujal in skoraj zahteval preselitev v škofijo. Osrednji del obiska je bil pogovor v Monoštru z najvidnejšimi predstavniki Slovencev na Madžarskem: predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, predsednikom Zve-ze Slovencev Jožetom Hirnokom, generalnim konzulom Dragom Šiftarjem, sodelavci šol, izobraževanja in narodnostnih medijev. Tu so se pogovarjali o pomenu gospodarskega razvoja, težavah zaradi nenehnega zmanjševanja denarja za delo narodnostnih kulturnih skupin in medijev ter tudi o gradnji ceste med Gornjim Senikom in Verico, za katero sta temeljni kamen oktobra 2007 po-ložila prejšnja premierja Ferenc Gyurcsany in Janez Janša, z deli pa še niso začeli. Minister Boštjan Žekš je v slovenskem Kulturnem in informativnem centru odprl pisarno Razvojne agencije Sloven-ska krajina, ki že uspešno dela; zaključni del je bil v Števanovcih z ogledom obnovljene dvojezične osnovne šole in v Andovcih, kjer urejajo tipično porabsko domačijo. Minister je obisk ocenil za zelo koristen predvsem zaradi neposrednih informacij o položaju Slovencev v Porabju.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Živahen in vsebinski pogovor v gornjeseniški cerkvi. Ob župniku F. Merkliju je nova slovenska veleposlanica na Madžarskem Darja Bavdaž Kuret (foto: E. Ružič).

Skozi stranska vrata z eno nogo v parlamentu?Zagotovljenega zastopstva trinajstih manjšin v 386-članskem madžarskem parlamentu se doslej ni želela lotiti nobena vlada, ne desnosredinska Viktorja Orbana ne levosredinska, kot je bila do aprila Ferenca Gyurcsanyja in zdaj Gordona Barnaija. Za zastopstvo mora vlada pripraviti spremembe v volilnem zakonu, za kar morata glasovati dve tretjini poslancev.

samouprav, ki so že imeli prvo sejo, druga bo avgusta in tretja novembra. Kot je povedal slovenski član Martin Ropoš, pomeni Forum začasno vez med manjšinami in parlamentom: »Letos kaj dosti vsebinskega ne bomo naredili, več konkretnih pobud pričakujem prihodnje leto. Morda pri financiranju, ker bomo razpravljali o državnem proračunu. Dobro je, da se bodo sej udeleževali ministri in državni sekretarji, ki bodo slišali za naše probleme in predloge.« Martin Ropoš opozarja tudi na kar 21-odstotno zmanjšanje denarja za delovanje narodnostnih me-dijev in kulturnih skupin, zaradi česar morajo krčiti programe, in dodaja, da je manj denarja za manjšine v državi, medtem ko za Madžare po svetu dotacij niso zmanjšali, kar se mu ne zdi pošteno.

Ernest Ružič

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

18 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / Julij 200918

VI. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in SlovenijeKonec maja je v Ljubljani potekala VI. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki jo je v sklopu strokovnih konferenc organiziral Svetovni slovenski kongres. Dogodku smo lahko prisostvovali 28. in 29. maja v prostorih predstavništva Krke v Ljubljani.

Konferenco je podprla zdravniška stroka v Sloveniji, saj so v organizaciji sodelovali Zdravniška zbornica Slovenije, Sloven-sko zdravniško društvo, Ministrstvo za zdravje ter Medicinska fakulteta Univer-ze v Ljubljani in Mariboru. Predsednica programskega odbora pa je bila doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., prim., predstoj-nica Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na ljubljanskem Kliničnem cen-tru. Dr. Žvanova, znanstvenica leta 2009 po izboru bralcev revije Jana, je s spod-budnimi pozdravnimi besedami odprla konferenco in zaželela vsem produk-tivno srečanje in izmenjave vrhunskih znanj s področja medicine in uresničeva-nja večnega človekovega hrepenenja po novem, drugačnem in boljšem. Spodbudne uvodne besede in podeli-tev Hipokratovega priznanjaGoste iz domovine in tujine so počastili s svojo prisotnostjo in pozdravom mini-ster za zdravje Borut Miklavčič pa tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu prof. dr. Boštjan Žekš. Njima so se s pozdravi pridružili še Miro Petek, pred-sednik Komisije DZ za odnose s Slo-venci v zamejstvu in po svetu, prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, asist. Gordana Kalan Živčec, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. V imenu predsedni-ka uprave glavnega sponzorja Krke Jo-žeta Colariča je navzoče pozdravila Moj-ca Prah Klemenčič, v imenu častnega pokrovitelja, predsednika RS dr. Danila Türka, pa Magdalena Tovornik, sveto-valka v kabinetu predsednika države za politična vprašanja.V uvodnem delu smo lahko bili priče podelitvi Hipokratovega priznanja, ki ga podeljuje Zdravniška zbornica Slovenije, prof. dr. Marjanu Pajntarju in Igorju Gre-goriču, dr. med., iz ZDA.

Etika v mediciniPrvi dan predavanj je bila na vrsti okrogla

Konec maja je v Ljubljani potekala VI. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki jo je v sklopu strokovnih konferenc organiziral Svetov-ni slovenski kongres.

Minister za Slovence po svetu prof. dr. Boštjan Žekš s skupino predavateljev iz tujine in organizatorji.


SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

miza o etiki v medicini. Prav na to temo je predaval glavni govornik letošnjega srečanja, akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med., predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.Na okrogli mizi, ki sta ji predsedovala prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., in Maj-da Kregelj Zbačnik, dr. med., prim., so sodelovali strokovnjaki iz domovine pa tudi iz tujine: prof. dr. Roberto Favaloro iz Argentine; prof. dr. Jože Balažic z In-štituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani; asist. Gordana Kalan Živčec, dr. med., prim., z Zdravniške zbor-nice Slovenije; doc. dr. Janez Primožič, dr. med., s Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo UKC Ljubljana. Na koncu pa sta predstavitev o svojem delu »medicinske-ga misijonarstva« v tretjem svetu podala zdravnica Eva Trpin, dr. med., in duhovnik Jože Andolšek z avstrijske Koroške.

Novi dosežki v mediciniŠe isti dan pa smo imeli priložnost pri-sluhniti zanimivim predstavitvam razi-skovalnih del medicinskih strokovnja-kov iz sveta in Slovenije. Sklop je vodil prof. dr. Marjan Rupnik z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Tako smo izvedeli veliko zanimivega o novih raziskavah in dosežkih na različnih po-dročjih medicine. Predstavili so jih: dr. Vojko Kavčič z oddelka za nevrologijo Univerze Rochester Medical Center iz New Yorka, prof. dr. Boštjan Kobe z Uni-verze v Queenslandu v Avstraliji; delo prof. dr. Petra Leskovarja iz Nemčije pa je predstavil doc. dr. Matjaž Jeras z Za-voda za transfuzijsko medicino. Nato so svoje delo predstavili še dr. Milena Seni-ca Verbič, dr. med., iz Splošne bolnišnice Celje; prof. dr. Mirko Jung iz Švice in dr. Slobodan Pavlovič iz BiH.Prvi dan se je zaključil s prostimi temami. Ivan Ramšak, dr. med., iz Avstrije je govo-ril o vlogi zdravilstva v avstrijskem zdra-vstvenem sistemu. Ciril Godec, dr. med., iz Long Island College Hospital in SUNY Downstate Medical School iz ZDA je go-voril o staranju in načinu življenja. Pote-kala je tudi okrogla miza o problemih, s katerimi se soočajo slovenski zdravniki, ki se po študiju in delu v tujini želijo vrni-ti v Slovenijo. Na njej so sodelovali akad.

prof. dr. Matija Horvat, dr. med.; prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med., in Silvo Lipov-šek, dr. med., ki je sklop tudi povezoval.

Predstavitev najnovejših tehnologij Drugi dan konference je postregel z mnogimi zanimivimi predstavitvami. Pod vodstvom doc. dr. Bojane Žvan, dr. med., prim., in prof. dr. Alojza Plesko-viča, dr. med., s Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana so najprej predstavili najnovejše tehnologi-je v medicini. Tako so o novih dosežkih govorili prof. dr. Mario Grobovschek, dr. med., s Christian-Doppler Klinik iz Salz-burga, Avstrije; dr. David Turk, dr. med., iz Medina Hospital iz Clevelanda, ZDA; dr. Joseph Novak, dr. med., z oddelka za patologijo in laboratorij v Columbia St. Mary’s Hospital, Wisconsin, ZDA; prof. dr. Dušan Pavčnik, dr. med., z Dotter Inter-ventional Institute, Oregon Health Scien-ce University, ZDA; David Perse, dr. med., direktor Lutheran Hospital iz Clevelanda, ZDA, ter asist. mag. Zoran Miloševič, dr. med., in Bojana Žvan z UKC Ljubljana.

Način izobraževanja medicinskih stro-kovnjakovSledil je tematski sklop, v katerem so predavatelji obravnavali različne vidike in načine izobraževanja medicinskih strokovnjakov. Predsedoval mu je prof. dr. Zmago Turk, dr. med., prim, z UKC Maribor. Svoje poglede so predstavili doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., z UKC Lju-bljana; Kristijan Jejčič, študent medicine na Univerzi v Mariboru; Ronald Chufo iz ZDA; prof. dr. Dušanka Mičetić Turk, dr. med., z Medicinske fakultete v Mariboru ter Silvo Lipovšek, dr. med., z Otroškega oddelka kirurških strok Splošne bolnišni-ce Celje.

Povezava med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom Na sporedu je nato bila še zadnja okrogla miza konference, in sicer o povezavi med javnim in zasebnim zdravstvenim siste-mom v Sloveniji ter vizije za izboljšavo. Strokovnjaki in predstavniki pristojnih državnih organov so izpostavili proble-matiko in svoje poglede na ta vprašanja. Okroglo mizo je vodila prof. dr. Metka

Zorc, dr. med., z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in direktorica srčne-ga centra MC Medicor iz Izole. Svoje re-ferate so predstavili Raymond J. Marvar, Esq., podpredsednik Cleveland Clinic za stike z javnimi ustanovami, ZDA; Dorjan Marušič, dr. med., z Zavoda za zdravstve-no zavarovanje Slovenije ter dr. Robert Medved, dr. med., z Ministrstva za zdravje Republike Slovenije. Sodelovali so tudi Bojan Popovič, dr. med., iz Dermadenta, d. o. o., in mag. Andrej Bručan, dr. med., z UKC Ljubljana. Po zaključku uradnega dela konference so predavatelji iz tujine imeli še priložnost obiska in vodenega strokovnega ogleda zdravilišča Laško, kjer so se seznanili s postopki in načini reha-bilitacije pacientov v okviru slovenskega zdravstvenega sistema. Obiskali so tudi srčni center Medicor v Izoli ter se udeležili njihovega simpozija v Portorožu.

Slovenska medicina na visoki ravniKonference se je udeležilo 150 ljudi. Tako domači kot tuji udeleženci in pre-davatelji so bili posebno zadovoljni z organizacijo in uspehom tako pomemb-nega srečanja, saj je pretok znanja med slovenskimi strokovnjaki še posebno v medicini že dokazal nekatere pozitivne dosežke, zlasti še pri izmenjavi dobre prakse v medicini. Poudarili pa so tudi, da so te izmenjave še pomanjkljive na medicinskih fakultetah. Je pa treba izpo-staviti tudi to, da je slovenska medicina na zelo visoki ravni, povsem izenačena z medicino v razvitem svetu.Pri Svetovnem slovenskem kongresu si želimo, da bi te izmenjave dobrih izku-šenj bile vedno pogostejše in produk-tivnejše, da bi medicinski strokovnjaki doma in po svetu vzpostavljali vedno tesnejše stike in sodelovali v prid medi-cine in zdravja vseh. Zato vas že sedaj vabimo k sodelovanju na naslednji, že sedmi konferenci, ki bo čez dve leti. Za-hvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi konference, bodisi s svo-jim strokovnim delom ali finančno pod-poro. Veseli smo bili vseh udeležencev, posebno pa njihovega zadovoljstva.

Sonia Avguštin, foto: Arhiv SSK


ID SLOVENIJA V SVETU: Pogovor s Carmen Fontes Munoz

»Migracije so pozitivne, če so ustrezno urejene.«Države Evropske unije se različno spoprijemajo s problematiko migracij. Zanimalo nas je, kako imajo to področje urejeno v Španiji, zato smo o tej temi spregovorili z nekdanjo špansko veleposlanico v Sloveniji Carmen Fontes Muñoz. Demokracija je Španiji prinesla blaginjo; tako se je iz emigracijske države spremenila v imigracijsko. Ob koncu šestdesetih let se je prva generacija španskih izseljencev začela vračati v velikem številu, medtem ko so izseljenci druge in tretje generacije večino-ma ostajali v rodni državi, kjer so se osebno, družinsko in poklicno integrirali.

Lahko, prosim, opišete špansko imi-gracijsko politiko?V veljavi je zakon za tujce iz leta 2000, ki ga državni zbor obravnava zaradi uved-be sprememb, ki se nanašajo na tri ste-bre imigracijske politike (oziroma politi-ke priseljevanja), ti so: boj proti trgovanju z ljudmi (cilj je urediti migracijski tok), povezava s trgom dela ter integracija

sprejem, vzgoja, zaposlovanje, bivališče, socialna varnost, zdravstvo, otroci in mla-dina, ženske, enakopravnost, participa-cija, senzibilnost in skupni razvoj. Glavni namen projekta je zagotoviti priseljen-cem osnovne družbene, gospodarske, kulturne in politične pravice. Vključeno je tudi izobraževanje odraslih, pospeši-tev nostrifikacije visokošolske izobraz-be ter pomoč šolarjem pri spoznavanju medkulturnosti in učenju španščine. Proračun, namenjen strateškemu planu, znaša 2005 milijonov evrov, od katerih je 40 odstotkov namenjenih vzgoji, 20 sprejemu in 11 odstotkov zaposlovanju.Tudi na lokalnih upravah si prizadeva-jo za čim boljšo integracijo z učenjem španščine in ostalih lokalnih jezikov. Španska vlada je tako odobrila 141 mi-lijonov evrov v Sklad za sprejem in in-tegracijo priseljencev ter za dopolnilo v vzgoji. Integracija priseljencev zahteva splošni socialno-politični konsenz in odgovornost ne samo teh, ki so nepo-sredno vključeni (javna uprava, agencije in socialne organizacije, društva prise-ljencev), temveč celotne družbe, zlasti priseljencev.

Kakšne rešitve ponuja Španija svojim starejšim izseljencem, ki bi se želeli vr-niti v domovino, glede na težave s po-kojnino in delovno dobo, odsluženo v tujini, socialno varnost in bivališče, če ob povratku ne bi imeli kje bivati? Res je pri izseljencih prisotna misel na povratek, čeprav ta ni vedno enostaven. V primeru Španije, kot sem prej omenila, se ta možnost kaže le v zadnjih 15 letih, ko je Španija doživela preobrat in gospo-darski vzpon, ki je bil višji, kot je evropsko povprečje.Od aprila 2007 deluje v Španiji v okviru Ministrstva za delo in priseljevanje Urad za povratnike, ki skrbi za vse, kar zadeva

v špansko družbo (Sklad za integracijo priseljencev, za katerega se prihodnje leto predvideva 200 milijonov evrov, bo prišel pod okrilje ustavnega zakona). S spremembo zakona bomo povečali osnovne pravice priseljencev, kot so pra-vica do stavke, druženja in demonstracij tudi za tiste, ki še nimajo urejenega sta-tusa. Otrokom priseljencev bo omogo-čeno delovno dovoljenje že pri 16 letih, enako kot za druge člane EU, do zdaj je bila meja 18 let. Druga novost je pravica srednješolske izobrazbe tudi za otroke ilegalnih priseljencev.

Kako lahko priseljevanje vpliva na na-vade španske družbe?Migracije so pozitivne, če so ustrezno urejene. Tisti, ki se preselijo z namenom, da bi delali in si ustvarili novo priložnost zase in za svojo družino, prispevajo k go-spodarskemu napredku, socialnim do-brinam ter gradnji raznolike in kulturno bogate družbe.Preseljevanje je proces, ki povzroča spre-membe tako v družbi, ki sprejema pri-seljence, kot tudi med priseljenci. Vemo, da smo v času, ko se družba zaradi med-mrežne povezave in kulturne različnosti nenehno in skokovito spreminja. Zato tudi vlada, uprava in zakonodaja dela-jo v skladu s temi spremembami, kar zahteva od države sprejemnice stalno prilagajanje.

Kako deluje španski kulturni in jezi-kovni program, s katerim se priseljen-cem pospeši in olajša integracija? Verjetno imate v mislih Strateški plan za državljanstvo in integracijo 2007–2010. Ta projekt je usmerjen k celotnemu pre-bivalstvu, ker želi prek politike enakosti pravic in dolžnosti pospešiti socialno povezovanje. Projekt je razdeljen na dvanajst področij:

ID SLOVENIJA V SVETU: Pogovor s Carmen Fontes Munoz

povratek naših izseljencev. Urad se razvija zelo hitro: leta 2008 je skrbel za več kot 500 Špancev, ki se iz tujine želijo vrniti v Španijo. Državno podporo smo preusmerili k povratnikom, sta-rejšim od 65 let, in tistim, ki niso sposobni za delo in ki nimajo dovolj dohodkov – zdaj prejemajo minimalno pokojnino. Leta 2008 smo tudi uredili zdravstveno zavarovanje tistim, ki si ga ob povratku ne morejo plačevati.Za posebno pomoč ob povratku lahko povratniki zaprosijo čez vse leto. Prosilec prejme vse potrebne informacije o vlogah in dokumentih, ki jih mora predložiti. Imamo pa še dodatek, ki je namenjen »otrokom vojne« – to so vsi tisti, ki so kot mladoletni odšli iz Španije med državljansko vojno. Ti že kar nekaj časa od svojih občin prejemajo dodatek ne glede na to, ali so se vrnili v Španijo ali ne. Novembra 2007 smo podpisali zelo pomemben dokument, Multilateralni iberoameriški sporazum za socialno varnost. S tem sporazumom smo dosegli, da vsak delavec, ki se preseli, ni prikrajšan za socialno varnost ne pokojnino.Ker živimo v informacijskem času, je vsa posodobljena infor-macija vedno dosegljiva na spletnih straneh Špansko drža-vljanstvo v tujini (www.ciudadaniaexterior.mtas.es). Da bi se povratniki čim bolje integrirali, je Španski urad za po-vratnike izdal Priročnik za povratek, ki je na razpolago na vseh veleposlaništvih in tudi na spletni strani.

V Slovenijo se vračajo otroci slovenskih izseljencev iz Ar-gentine, Nemčije, Francije. Kako sprejme Španija družine povratnikov, ki so potomci Špancev?Na to sem delno že odgovorila. Dodala bi samo to, da smo no-vembra 2008 sprejeli Zakon zgodovinskega spomina in s tem tudi razširili možnost, da otroci in vnuki Špancev, ki so izgubili državljanstvo oziroma so se mu morali zaradi izgnanstva odreči, lahko zaprosijo za špansko državljanstvo. Ta ukrep je pomnožil prošnje za državljanstvo na vseh veleposlaništvih in konzulatih po svetu, zlasti v Južni Ameriki. Izseljenci, ki se v Španijo vra-čajo iz Amerike, so v prednosti, ker že obvladajo španščino, ki je njihov uradni jezik. Ko pridobijo državljanstvo, pa imajo iste pravice kot ostali Španci.Z večino držav Južne Amerike obstajajo sporazumi o nostrifika-ciji diplom, zato da postopek hitro steče in prosilci lahko kmalu pridejo do zaželenega delovnega mesta, za katerega so uspo-sobljeni.

Tako Slovenci kot Španci so na splošno zelo tolerantni do priseljencev. Kako vpliva to na integracijo priseljencev?Lahko rečemo na splošno, da se v Španiji priseljenci integrirajo v našo družbo brez večjih težav. Če nastanejo težave, preve-rimo politiko in zakonodajo ter jo skušamo uskladiti z novim stanjem. Naj povem, da sedanja Španija zelo spoštuje različne identitete svojih prebivalcev. Skozi zgodovino smo dokazali, da Španci zmoremo živeti pomešani z različnimi kulturami in verstvi ter biti istočasno izjemno ustvarjalni.

Pavlinka Korošec KocmurFoto: Državni svet RS

»Tisti, ki se preselijo z namenom, da bi delali in si ustvarili novo priložnost zase in za svojo družino, prispevajo k go-spodarskemu napredku, socialnim dobrinam ter gradnji raznolike in kulturno bogate družbe.«



RAFAELOVA DRUŽBA

Nedelja Slovencev po svetu 2009Sinovi, hčere, matere in očetje, ki vas je nova domovina sprejela in vzljubila, občudujem vaš trud in zvestobo! Zvestobo tujini, pa tudi domovini. Vsak od vas ve, zakaj ste sami ali vaši starši zapustili domovino. Živite srečni, včasih manj srečni ... važno je, da vam je v srcu dobro. Mi, ki smo tu, v Sloveniji, smo z vami. Naša pota so različna, tako kot so vaša, družita pa nas vera in prava zvestoba vsemu dobremu. Plemenitita nas bolečina in zmaga nad bolečino. Bodimo pogumni, dragi rojaki, in naj vsakdo izmed nas daruje to, kar zmore, da bodo naše duše ostale trdne in da bomo drug za drugega lahko ostali ljudje.

(Marjetka Smrekar)

Dragi bralci, ko boste brali te vr-stice, bo prva nedelja v juliju, ki je tradicionalno posvečena Slo-vencem, ki živijo zunaj meja ma-tične države, že za nami. In letos mineva tudi točno 80 let, odkar je leta 1929 takratna Družba sv. Rafaela vpeljala Rafaelovo izse-ljensko nedeljo, ko se spominja-mo vseh, ki živijo zunaj domovine Slovenije. Letos smo na Rafaelovi družbi izdali priložnostni plakat, ki s slovenskim motivom panjske končnice po župnijah v Sloveniji in slovenskih skupnostih po svetu vabi k misli na izseljence.Ocene o številu teh rojakov se vrtijo okrog pol milijona. Ker nas doma živi približno dva milijona, je to zelo velika številka, a vendar tako neizrazito občutena v našem vsakdanu. Mnoge meje so od-pravljene, komunikacijske in po-tovalne možnosti pa zadnja leta postajajo neverjetno dostopne. Tako imamo vse več priložnosti, da z ne prevelikim trudom vzpo-stavljamo enoten slovenski pro-stor, ki ni več usodno odvisen od kraja bivanja. Pri tem dogajanju lahko prav vsak doda svoj delež, predvsem s tem, da se na tak ali drugačen način spomni ljudi, ki izhajajo iz našega okolja, sorodnikov, znancev in pri-jateljev, ki živijo zunaj domovine, in poskuša napraviti korak k večji povezanosti. Naj bodo poletni meseci prava priložnost za to.

Plakat, ki s slovenskim moti-vom panjske končnice po žu-pnijah v Sloveniji in slovenskih skupnostih po svetu vabi k mi-sli na izseljence.


Jezus ljubi človeka skozi evharistijoJunij je posvečen razmišljanju o Jezusovi ljubezni do človeka. Ta se na najodličnejši način razodeva skozi evharistijo. To dejstvo želi poudariti tudi narodni evharistični kongres, ki bo v nedeljo, 13. junija 2010. Kraj bo znan po odločitvi Svetega sedeža o papeževem obisku. Posebna priprava na kongres so tudi tako imenovane vrtnice – duhovno branje za vse junijske dni, ki jih je za letos napisal cistercijan p. Branko Petauer.

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

19. junija, na praznik Srca Jezusovega, smo začeli leto duhovništva. Praznova-nje so v stolnih cerkvah obeležili tudi vsi slovenski škofje ordinariji. Letos se spominjamo 150. obletnice sv. Janeza Marije Vianeya, arškega župnika, ki je zavetnik vseh duhovnikov. Papež želi, da bi v tem letu vsa Cerkev, še posebej mladi, znova postali občutljivi za lepoto in pomembnost duhovništva. Za nekaj besed smo prosili tudi murskosoboške-ga škofa Marjana Turnška: »V Cerkvi na Slovenskem bomo zelo povezali to leto z letom evharistije. Prav je, da se spo-mnimo dveh velikih darov: da je iz prve evharistije na veliki četrtek duhovništvo tudi izšlo.«Pred kapelo Božjega usmiljenja ob gro-bišču Pod Krenom v Kočevskem rogu je

bila v soboto, 6. junija, 20. spominska slovesnost za žrtve pobojev ob koncu druge svetovne vojne. Somaševanje je vodil apostolski nuncij Santos Abril y Castelló, ki je v svojem nagovoru spre-govoril o grozotah zločinov, ki so se v imenu komunizma dogajali na tem in drugih krajih po Sloveniji. Spomnil se je številnih nedolžnih žrtev in zadnjega odkritja rova svete Barbare v Hudi jami. »Strašna zgodba dobiva novo podo-bo: tisoče mumificiranih trupel žrtev, med njimi tudi žensk in otrok. Tudi v tem primeru so storilci poskušali skriti resničnost zastrašujočega barbarske-ga dejanja s tonami železa in cementa, da zgodovina ne bi zvedela za to tako grozovito nasilje nad najbolj osnovnimi človeškimi pravicami. Takšno nasilje kli-

če na zagovor vest in čut za človečnost. Še vedno niso znana imena odgovor-nih, tistih, ki so ta strašni zločin ukazali, in tistih, ki so ga izvajali. Človeški sodbi so se vse do danes izognili, Božji pa se ne bodo. Delo za spravo se nadaljuje, Božja usmiljena ljubezen lajša trpljenje, blaži bolečine in prinaša upanje. Naloga Cerkve in vseh kristjanov je, da iščemo resnico ter vedno in povsod oznanjamo spravo in Božjo ljubezen.« Nuncij je povabil k molitvi za vse, tudi za tiste, ki so to zlo počeli, da bi se v njih prebudilo kesanje in spreobrnjenje.

NA KRATKO

V nedeljo po prazniku Svetega re-šnjega telesa in krvi so v Mariboru po vzoru drugih evropskih mest pripravili procesijo po mestnih ulicah.

Kongres teologov v Vatikanu je izdal mnenje, da gre v primeru Božjega slu-žabnika Lojzeta Grozdeta za mučeni-štvo – torej čudež ne bo potreben!

Na Sveti gori pri Gorici je bilo 24. maja 22. srečanje koprske škofije in go-riške nadškofije – tokrat zaznamovano s 470-letnico prikazanja Marije pastirici Urški Ferligoj.

Novi provincialni predstojnik Sloven-ske province Misijonske družbe je Pavle Novak. Rodil se je 19. maja 1960 v Bue-nos Airesu v slovenski družini.

Slovenska Karitas tudi letos pripravlja akcijo »Otroci nas potrebujejo«, katere namen je otrokom iz socialno ogrože-nih družin podariti ali omogočiti nakup šolskih potrebščin.

Dogodke, ki so se zgodili do 20. junija, je zbral Matjaž Merljak,

Radio Ognjišče.

Na Sveti gori pri Gorici je bilo 24. maja 22. srečanje koprske škofije in gori-ške nadškofije – tokrat zaznamovano s 470-letnico prikazanja Marije pasti-rici Urški Ferligoj.

PISALI STE NAM


Shod Slovencev v Parizu

Društvo Slovencev v Parizu je na letošnjo binkoštno nedeljo organiziralo Shod Slo-vencev, ki je potekal v dvorani Slovenskega doma v bližnjem Chatillonu, na zahodu Pariza, kjer se Slovenci običajno družimo. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so se na sprejemu začeli zbirati člani društva ter ostali povabljeni gosti. Izredno smo bili veseli in počaščeni, da sta se praznovanja udeležila tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih in dr. Janez Šumrada, slovenski veleposlanik v Franciji. Veseli smo bili udeležbe vseh slovenskih in francoskih prijateljev, nekdanjih predse-dnikov našega društva, rojakov iz drugih pokrajin ter predsednikov slovenskih dru-štev v Franciji z njihovimi delegacijami: ga. Curk (Društvo prijateljev katoliške misije v Merlebachu), g. Pouha (društvo Jadran), g. Riccija (društvo ATSO) in g. Veluščka (dru-štvo Nanos). Praznični dan so polepšale tudi noše, ki so predstavljale različne po-krajine Slovenije. Po sv. maši, ki jo je vodil J. Kamin, delegat za pastoralo v Franciji, smo prisluhnili kulturnemu programu v poča-stitev bližajočega praznika državnosti. Za uvodne besede je poskrbela predsednica društva Ana Vičič, ki je med drugim izrazila upanje, da bodo slovenske vrednote še na-prej predstavljale dragocene kamenčke v mozaiku francoskega življa, »v nadejanju, da nas bo slovenskega država še naprej

podpirala in mi njo«. Program se je nada-ljeval s prisrčnim nastopom naših malčk-ov, ki so se predstavili z recitalom Zdravljice in drugih pesmi, zaigrali in zapeli so tudi slovenske otroške pesmice. Otroci tretje ge-neracije sicer res nekoliko manj obvladajo slovenščino, ampak so se vsi zelo potrudili in pokazali čut za slovensko kulturo in jezik. Drugi del kulturnega programa, poimeno-van »Trije svetovi«, je potekal v sodelovanju z Marjetko Popovski. Popeljal nas je na ve-sel potep s šopkom slovenske izseljenske poezije. Namen recitala je bil predstaviti nekaj vzdušij različnih generacij in iz različ-nih krajev. Mlajši se počutimo doma pov-sod po Evropi, naši starši pa so izseljenstvo doživljali drugače. V nekaterih pesmih je bilo tako čutiti močno doživljanje izkore-ninjenosti. Najprej smo prisluhnili branju naše rojakinje, mlade pesnice in prevajalke Mateje Bizjak Petit, ki že 17 let živi v Franciji. Nato pesmim Ane Vičič, poeziji Vilija Stegu-ja, pesmim Lidije Novak Prichett iz Kalifor-nije. Prav posebno pozornost pa je doživela pesem iz leta 1953 z naslovom Freyming-Merlebach slovenskega pariškega slikarja Vena Pilona, ki jo je pretresljivo prebral nje-gov sin Dominique Pilon. Pesnitev opisuje pogoje življenja slovenskih rudarjev, ki so se od leta 1919 naprej naseljevali v Lorenu. Celoten kulturni program je s svojo kita-ro in pesmijo spremljala gostja srečanja Marjetka Popovski, doma iz Izole, pevka

slovenskih napevov, kulturnica in pesnica. Predstavila se je nam v stari istrski narodni noši, ki je bila ročno izdelana pred več kot sto leti in je last slovenskega društva Ivan Grbec iz Škednja pri Trstu.Posebne pohvale in čestitke so prišle tudi od veleposlanika v Franciji in državnega sekretarja, ki sta nam mlajšim položila na srce pomembnost učenja slovenščine za ohranjanje slovenstva in poudarila dane možnosti učenja slovenskega jezika za po-tomce izseljencev. Sledili so pozdravi priso-tnih slovenskih društev ter poslane čestitke Svetovnega slovenskega kongresa.Družabno srečanje se je nadaljevalo s sku-pnim kosilom. Slovenske gospodinje so posebno nam mlajšim ponovno pokazale, da je slovenska kuhinja umetnost, ki za-služi svoje mesto med drugimi kulturnimi vrednotami, saj so se potrudile za pestro razstavo slovenskih pogač.Marjetkinemu programu »Zapojmo si« so se pridružili skoraj vsi v dvorani, zaigral je tudi naš harmonikar M. Slavič. Še dolgo se bomo spominjali tega pristnega slo-venskega dneva, praznovanja državno-sti Slovenije, čeprav malo zgodnjega, in seveda prijetnega druženja ter bogatih izmenjav. Tudi z državnima predstavni-koma smo se lahko sproščeno pogovorili o skupnih načrtih in problematiki dana-šnjega izseljenstva.

Nataša Vičič, Pariz

Udeleženci shoda med kulturnim programom.


PISALI STE NAM

Predstavitev Slovenije v Pekingu

Nastop Boštjana Konečnika, predstavitev Slovenije in turizma, nekaterih slovenskih kulinaričnih specialitet, med njimi tudi pa-štete Argeta in »potice po kitajsko«, so bili slovenski prispevki na festivalu Evropske unije »Extravaganza 2009« v soboto, 23.,

Slovensko društvo Sydney

in v nedeljo, 24. maja 2009, v največjem pekinškem parku, poznanem po tekmah iz odbojke na mivki v času olimpijskih iger. EU si prizadeva promovirati kulturno izme-njavo s Kitajsko. Pod sloganom EU »Združe-ni v različnosti« so se predstavile vse države članice EU. Festival je ponudil priložnost tako uveljavljenim kot tudi majhnim drža-vam, da predstavijo kulturno ponudbo in pritegnejo kitajske turiste v času, ko si EU in Kitajska prizadevata vzpostaviti novo dina-miko strateškega sodelovanja v okoliščinah globalnih izzivov, finančne krize in ostalih skupnih problemov. Festival je uspešno poživil kulturno izmenjavo in ponudil pri-ložnost razumevanja različnosti evropske kulture in turizma med številnimi kitajskimi obiskovalci. Extravaganza 2009 je bila že tretja predstavitev EU v zadnjih štirih letih v Pekingu, in sicer: Europe Village leta 2005 ter Europe Street 2006. Leta 2008, ki je bilo za EU leto medkulturnega dialoga, Svetu EU pa je predsedovala Slovenija, je bil festival zaradi priprav na olimpijske igre v Pekingu preložen. Države članice EU so na ločenih panojih predstavile celovito podobo Evrope na kulturnem, turističnem, izobraževalnem,

Slovensko društvo Sydney je najstarejše slovensko društvo v Sydneyju oziroma v Novem Južnem Walesu. V reviji Moja Slo-venija opazujem slovenske organizacije iz vseh krajev sveta, tudi iz Avstralije. Zato sem se odločil, da vam opišem zgodovino našega društva. Obstajamo že 52 let in pred dvema letoma smo slavnostno pra-znovali 50-letnico obstoja. Leta pa gredo

naprej. Nismo društvo, ki bi se preveč hvali-lo po časopisih.Iz Slovenije nas pogosto obiščejo. Gostili smo že številne nastopajoče ansamble, na primer Heleno Blagne, ansambel Snežnik, Trio Pogladič, Štajerskih sedem, Kraške ko-medijante in še mnogo drugih.Vsako leto praznujemo Prešernov dan, pust, materinski dan, praznik neodvisnosti

Slovenije, očetovski dan, martinovo, mi-klavževo in silvestrovo. Vsako drugo nede-ljo v mesecu prirejamo slovenske prireditve in plese, vsako nedeljo pa balinanje. Resta-vracija je odprta ob nedeljah od 12. ure na-prej. Ob sobotah zvečer društvene prostore oziroma dvorano oddajamo za rojstne dneve in poroke. Najemajo jo drugi narodi, na primer Hrvati, Kitajci itd. V društvu smo tako zelo zaposleni.Odbor našega društva sestavljajo nasle-dnji člani: Štefan Šernek, predsednik; Mar-jan Cesar, podpredsednik; Jožef Nemeš, blagajnik; Zora Johnson, tajnica; Ana Šer-nek, priprava dvorane in loterije; Fanika Zafašnik, pomočnica pri pripravah; Stane Jug in Peter Selak, ostala odbornika

Prisrčno vas pozdravljamo, odbor in Štefan Šernek, predsednik SDS

Foto

: Mitj

a M

ikla

vec

Špela in Tomaž Hladnik v narodni noši na turistični stojnici Slovenije.

poslovnem in ostalih področjih. Izvedeni so bili nastopi glasbenikov iz dvanajstih držav EU. Konečnik, mlad in uspešen slovenski harmonikaš, je z doživetimi nastopi na di-atonični harmoniki pripomogel k poživitvi slovenske predstavitve in razpoznavnosti Slovenije. Navdušeno občinstvo se je odzi-valo na njegove nastope s ponavljanjem refrena »ija ija ija o«, kar je bila izjemna reak-cija občinstva med njegovimi nastopi. V tako imenovani Evropski ulici hrane na festivalu so znane evropske restavracije, si-cer pretežno iz Pekinga, ponujale evropske specialitete. Pokušnja tradicionalnih jedi je bila okrepljena tudi s ponudbo specialitet ki-tajskega podjetja EasyBest Co. Ltd, ki je uvo-znik nekaterih slovenskih izdelkov in je med drugim ponudil slovensko pašteto Argeta in »potico po kitajsko« (potico, prirejeno kitaj-skemu okusu). Glede na podatke Evropske komisije je fe-stival v dveh dneh obiskalo več kot 80.000 ljudi. Spodbudno je tudi to, da so bili med obiskovalci predvsem mladi ljudje, ki so bili navdušeni nad evropsko kulturo.

Bernard Šrajner

KOLEDAR PRIREDITEV

Prireditve in srečanja v Sloveniji


Ljubljanado 18. 7. – Festival Viva Mehika: mehiška kultura v živo. Cankar-jev dom, Prešernova 10do 26. 7. – Mehika pred Kolumbom: Večno življenje: najnovejše arheološke najdbe v Zahodni Mehiki. Cankarjev dom, Prešer-nova 10 do 31. 8. – Poletje v Stari Ljubljani 2009: poletje evropske kultureod 5. 7. do 30. 8. – Mini poletje: 11. mednarodni lutkovni fe-stivaldo 27. 9. – Ljubljanica: kulturna dediščina reke. Razstava. Naro-dni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1do 31. 12. – Slovenski jezik: identiteta in simbol. Kratka zgo-dovina Slovencev. Stalna razstava. Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20Tolminod 15. 7. do 19. 7. – Soča Reggae RiversplashVelenjedo 31. 8. – Egipt in egiptomanija v Sloveniji. Muzejska razstava. Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54Rogatecdo 30. 9. – Razstava »Kuharca« ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Grad StrmolPiran8. 8. – Koncert zbora in orkestra evropskih študentov medici-ne. Cerkev sv. Jurija v Piranu Piranski glasbeni večeri vsak petek v juliju in avgustu.Celjeod 1. 7. do 31. 8. – Poletje v CeljuBledod 2. 7. do 16. 7. – 14. mednarodni glasbeni Festival Bled 2009od 2. 7. do 27. 8. – Martin Krpan in Povodni mož na Blejskem gradu. Vsak torek v juliju in avgustu ob 17.00 srednjeveška upo-dobitev: Martin Krpan. Vsak četrtek v juliju in avgustu ob 17.00 baročna upodobitev: Povodni mož.od 1. 8. do 9. 8. – Etno festival Okarina 2009Borovnica17. 7. in 18. 7. – Dan borovnicPredjama19. 7. – Erazmov viteški turnirKranjska Gora25. 7. ob 20.�0 – Ruski kozaki v Kranjski GoriSvete Višarje2. 8. – 21. Romanje treh SlovenijČrna na Koroškemod 15. 8. do 23. 8. – Tradicionalni 54. koroški turistični tedenPtujod 21. 8. do 22. 8. – 40. festival narodnozabavne glasbe

Prireditve izven Slovenije

ZDA

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL; http://www.slovenian-center.org

ClevelandSlovenian.comhttp://www.ClevelandSlovenian.com

Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida); http://www.slovenskapalma.org

Slovenian Women Union of America http://www.swua.org

Cerkev sv. Cirila, New York62 St. Mark’s PlaceMaša v nedeljo ob 10.�0Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septem-bra do maja

SlovenSki Group, NY; [email protected]; 718 424 2711

Slovenia4You Foundation, NY; http://www.slo4you.com

KANADA

Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg26. 7. – Poletni piknikod 9. 8. do 15. 8. – Folklorama

Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM; http://www.canadianslovenian.mb.ca

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00http://www.theslovenian.com/radio

AVSTRALIJA

Slovensko društvo Adelaide15. 7. – Dan sončnicPevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.�0 in nedelja od 14.00 do 14.�0Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Slovenski klub Jadran, Melbourne19. 7. – Pokušnja vin in koline

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.�0 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.�0. Izkori-stite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland BayPrvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in pri-jatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Que-enslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 1�.00 – Slovenia on TV MelbourneOrganizacija: Slovenian Media House Sydney (program spon-zorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri)

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Av-straliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.�0 in nedeljah od 14.00 do 14.�0

Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au

ARGENTINA

Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja:http://www.datamarkets.com.ar/Okenceslo

Slovensko podporno društvo Cordobe Srečanje vsako sredo ob 20.�0.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 9�8 Bernal Oeste, Buenos AiresTečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček.Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html

Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena; http://www.dsvas.com.ar

Prekmurski arhiv v Argentinihttp://www.slovencizvzhoda.com

Slomškov dom; http://www.slomskovdom.org

Zedinjena Slovenija; http://www.slo.org.ar

ŠVEDSKA

Kulturno društvo Slovenija, Olofström29. 8. – Barnakälla. Srečanje vseh generacij in tradicionalni slovenski piknikLikovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od januarja do junija od 16.00 do 19.�0Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.�0 do 16.�0Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija kro-žek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej.

FRANCIJA

Slovensko društvo Nanos – Société Slovène Nanos19. 7. ob 12.00 – Poletni piknik v gozdu ob jezeru (Boulodrom) v Creutzwaldu

A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine2. 8. ob 11.00 – Kmečki praznik na travniku v Aumetzuhttp://www.kridel.net/ATSO/index.html

Društvo Slovencev v Parizuhttp://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com

Slovensko društvo Planika – Association Planikahttp://assoplanika.servhome.org

NIZOZEMSKA

Slovensko pevsko društvo Zvon; http://www.zvon.nl

POLJSKA

Društvo Triglav – Rysy; http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM

SPD na Predarlskemod 4. 8. do 5. 8. – Dvodnevni izlet na Dolenjsko

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švicahttp://www.triglav.ch

SD Slovenija Vorarlb.od 31. 7. do 1. 8. – Dvodnevni izlet po Sloveniji

Društvo Slovencev, FL15. 8. – Predstavitev Slovenije. Stojnica v mestu. Vaduz, Liech-tenstein

SPD Triglav23. 8. – Pohod v hribe. Zbirališče bo na počivališču Glarnerland ob 7.�0.

Folklorna skupina Lipa29. 8. – Piknik v naravi

SKD Mura30. 8. ob 12.00 – Jesenski piknik. Rankweil, Schafplatz

Slovenska misija v Švici in LiechtensteinuZürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.�0.Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.�0.

Internetne strani avstralskih Slovencevhttp://www.glasslovenije.com.auhttp://www.slovenianbusiness.com.auhttp://www.thezaurus.com

KOLEDAR PRIREDITEV

Zgodilo se je tega meseca


1. julija 1703 so uršulinke v Ljubljani ustanovile prvo de-kliško šolo. Kar 170 let je bila to edina javna šola za dekleta. Uršulinke so poučevale po splošnih učnih načrtih tiste dobe, ki so obsegali: verouk, branje, pisanje, računanje in ročna dela. Poleg teh predmetov so poučevale še franco-ščino, italijanščino, glasbo, zemljepis, prirodopis, zgodovi-no in risanje. Učni jezik je bila slovenščina, kot pripomoček pa so uršulinke uporabljale Paglovčev prevod Thomasa Kempensaria bukve, v katerih je bil tudi dodatek za učenje slovenščine.

1. julija 1796 se je rodil pisatelj, skriptor in knjižničar Miha Kastelic, najplodnejši pesnik Kranjske čbelice.

6. julija 1927 so v Rimu s posebnim zakonom ukinili vse manjšinske pravice Hrvatov v Istri ter Slovencev na Primorskem in v Julijski krajini – odpravljena sta bila slovenski in hrvaški jezik, prepovedani manjšinski časopisi, razpuščena vsa društva.

7. julija 1907 se je rodila prva slovenska filmska zvezda Ida Kravanja, bolj znana z imenom Ita Rina. Posnela je 20 filmov. Leta 1929 je zaslovela z glavno vlogo v filmu Erotikon. Po poroki se je odrekla karieri in se iz tujine vrnila v Jugoslavijo.

15. julija 1869 se je rodil slovenski kipar Ivan Zajec. Nje-govo najpomembnejše delo je Prešernov spomenik v Lju-bljani. Zajec – umrl je leta 1952 – je bil značilen akademski

klasicist, ki mu je poznavanje antike in renesanse omogočilo skrbno obdelavo detajlov.

5. julija 1251 je kraj Portorož je prvič omenjen kot »Portus Sancta Maria de Rosa«. Kmalu je poglavitna gospodarska de-javnost tega območja postalo solinarstvo, hkrati pa so se po-javile tudi skromne oblike turizma, saj so benediktinci zdravili s slanico in solinskim blatom že v 1�. stoletju. O pravem turizmu lahko govorimo šele po letu 18�0, ko so za hotelske namene zgradili vilo Vesna in pod njo prvo kopališče na Slovenski obali. V prvem desetletju prejšnjega stoletja so zgradili hotel Palace, ki je s svojimi blatnimi kopelmi in bazeni s slanico privabljal vse več gostov. Do prve svetovne vojne so v Portorožu zgradili tudi igralnico, več manjših hotelov in približno sto zasebnih vil.

Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.�0.St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih me-secih ob 17.15.Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.�0.Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.�0.; http://www.slomisija.ch

Združenje ženevskih Slovencev; http://www.slovenci.org

AVSTRIJA

Krščanska kulturna zveza Celovec; http://www.kkz.at

Pavlova hiša – Pavelhaus; http://www.pavelhaus.at

Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK); http://www.ksssk.at

Radio Dva; http://www.radio-dva.at

Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ); http://www.ssz.at

Slovensko šolsko društvo v Celovcuhttp://www.mladinskidom.at

Strojni krožek Podjuna; http://www.maschinenring.at

NEMČIJA

Bavarsko-slovensko društvohttp://www.bayern-slowenien.de

Slovenska katoliška misija MannheimMannheim – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v me-secu v Maria Frieden ob 10.�0.Heidelberg – svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Augenklinik-Kapelle ob 16.00.Herbolzheim pri Freiburgu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.�0.Vöhrenbach v Schwarzwaldu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.Buchen v Odenwaldu – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).Rauental (Rastatt) – svete maše so vsako tretjo nedeljo v me-secu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).Lebach v Saarlandu – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00.; http://www.skm-mannheim.de

Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov na-slov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 1� �2, 80087 München, Nemčija

SKUD Triglav e.V. Reutlingenhttp://www.skudtriglav-reutlingen.de

SKUD Triglav, Stuttgart; http://www.triglav-stuttgart.de

Kulturno društvo, Stuttgart; http://www.kd-slovenija.de

ITALIJA

Slovenska zamejska skavtska organizacija, TrstOd 16. 7. do 30. 7. – Roverji in popotnice: potovalni tabor. Islandijaod 31. 7. do 10. 8. – Izvidniki in vodnice: poletni tabor. Bovecod 5. 8. do 12. 8. – Volčiči in volkuljice: poletni tabor. Kred pri Kobaridu

Zveza slovenske katoliške prosvete; http://www.zskp.org

Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinkohttp://www.kries.it

Slovensko planinsko društvo GoricaDruštvo že več kot �0 let prireja rekreacijsko telovadbo za od-rasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: ��8 7995474; http://www.spdg.eu

Študijski center Melanie Klein, Trsthttp://www.melanieklein.org

Društvo slovenskih izobražencevRedna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.�0. Ulica Do-nizetti �, Trst.

Sklad Mitja Čuk, Opčineod 6. 7. do 31. 7. od 8.00 do 17.00 – Palček Kratkohlačnik potu-je z … . Poletno središče Kratkohlačnik bo v prostorih otroške-ga vrtca Jaka Štoka na Proseku (Trst). Vpisi in informacije na tel.: 00�9040212289od 6. 7. do 31. 7. od 8.00 do 17.00 – Palček Kratkohlačnik potu-je z … . Poletno središče Kratkohlačnik bo v Doberdobu (Gori-ca). Vpisi in informacije na tel.: 00�9040212289http://www.skladmitjacuk.org

KD Slomškov dom Bazovica; http://www.bazovica.com

Društvo Marij Kogoj; http://www.drustvomarijkogoj.org MOSP-SKK; http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkoljehttp://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus; http://www.jacobusgallus.com

MADŽARSKA

Zveza Slovencev na Madžarskem in soorganizatorjiod 9. 7. do 16. 7. – Jezikovne počitnice na OŠ Cirila Kosmača v Piranu za učence od 5. do 8. razreda DOŠ in gimnazije v soor-ganizaciji Zavoda RS za šolstvood 8. 8. do 16. 8. – 8. mednarodna likovna kolonija. Slovenski kulturni in informativni center, Monošter. V soorganizaciji Ga-lerije Lendavaod 23. 8. do 29. 8. – �9. Mednarodna likovna kolonija mladih z udeležbo učencev OŠ iz Slovenije, Avstrije, Italije in Porabja v Monoštru22. 8. – Porabski dan na Gornjem Seniku. Priprava in pred-stavitev značilnih porabskih jedi. Delavnice papirnatih cvetlic, kvačkanja, pletenja cekarjev in drugih izdelkov iz koruznega ličja, pletenja slamnatih izdelkov Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci8. 8. – Pohod Andovci–Budinci

SRBIJA

Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo Savahttp://www.drustvosava.org

Društvo Slovencev Kredarica; http://www.kredarica.org.rs

Društvo Slovencev Kula; http://www.drustvokula.org.rs

Društvo Slovencev Planika, Zrenjaninhttp://www.planikazr.com

Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Nišwww.sksfrancepresernnis.org.yu

HRVAŠKA

Slovenski dom KPD Bazovica, RekaTajništvo, knjižnica in klubski prostori so odprti vsak torek in četrtek od 10.00 do 12.00 in od 18.00 do 20.00.Redne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru. Vaje Mešanega pevskega zbora so ob pone-deljkih od 18.00 do 21.00.Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.�0.Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00. Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko VrazSrečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00.http://skdstankovraz.blog.hr

BOSNA IN HERCEGOVINA

Slovensko kulturno društvo Cankar, SarajevoDruštvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise. Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako so-boto od 9.00 do 1�.00. Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15. Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak po-nedeljek in sredo od 18.00 do 19.45.; http://www.skdcankar.ba

Društvo Slovencev Lipa Prijedorhttp://www.slovenci-prijedor.com

Društvo Slovencev Republike srbske TRIGLAV, Banja Luka; http://www.udruzenjetriglav.com

MAKEDONIJA

Slovensko združenje France Prešeren Skopjehttp://www.francepreseren.org.mk Slovensko društvo TRIGLAV Bitolahttp://www.triglavbitola.mk


S prijateljico greva h Gorazdu

(NA)UČIMO SE SLOVEŠČINE Pripravila: Tatjana Vučajnk

Utrdite svoje znanje Igrajte se človek ne jezi se. Ob besedah na zelenih poljih ustrezno uporabite predlog s/z, na poljih oranžne barve pa predlog k/h.

• Predlog s/zTa suhi škafec pušča.

pt

kf h

sš

c

č

žoga

denarhiša milo

kočija

polž

zdravnik

svinčnik

letalo

morjecopatiharmonikazmaj

taksi

flavta

gora

računalnik

frizer

šal

čokolada

Katja

• Predlog k/hh kmetu, h gori

k/h

k/h

k/h

k/h

k/h

k/h

S predlogoma s in z imam pogosto težave. Imaš kak nasvet?

Skoraj pred vsemi besedami stoji predlog k. Le pred besedami, ki se začnejo na k ali g, uporabljamo predlog h (npr. h kozmetičarki, h gospodu Mlinarju).

O, ja, kar dva. Poskusi si zapomniti poved Ta suhi škafec pušča. Pred vsemi soglasniki iz te povedi uporabljaš s (npr. s svinčnikom, s kolesom). Če še vedno ne boš prepričan, pa si pomagaj še s povedjo Bodem ga že mlinarju javil. Pred vsemi črkami iz te povedi uporabljaš z (npr. z denarjem, z vlakom).


• Pišemo s svinčnikom, plačamo z denarjem, gremo h kozmetičarki

(NA)UČIMO SE SLOVEŠČINE

Kaj pa predlog k/h?

• Spoznajte Vezljivostni slovar slovenskih glagolov Pri učenju slovenščine so vam lahko v pomoč tudi raz-lični jezikovni priročniki. Spoznajte Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, elektronska izdaja (Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008).

Ena medvedja …Pravljična potepanja po Sloveniji

S KNJIGO V SVET

�0 Moja Slovenija / Julij 2009

Prisrčne pravljice Polonce Kovač z ilustracijami Ane Košir nas vabijo na potep po slovenskih pokrajinah ter nam predsta-vljajo njihove lepote in znamenitosti. Dragi mladi rojaki po svetu, vam in vašim družinam bodo lahko v spodbudo, ko obiskujete Slovenijo in načrtujete izlete po njej.

Slikanica, ki je letos izšla pri DZS, prinaša dvanajst pravljic. Pripovedujejo, kako je prestrašena kozica Šmarnica iz doli-ne Soče postala pogumna, zakaj konji s Krasa nastopajo na Dunaju, kaj počne vila v solinah, zakaj na oltarju cerkve na Muljavi manjkajo angelci, zakaj na Gorenjskem ni medve-dov, zakaj pohorski gozd poje, kako je mali oblaček prišel v Belo krajino ter kaj vse je videla mogočna tisa nad Solčavo. Nadalje boste zvedeli, da je Ljubljansko barje za malo zele-

no žabo menda pravi raj, narcise na Golici cvetijo zato, da razveselijo žalostno kraljično, štorklja Špelca in štrk Štefan pa sta postala par in se naselila v Prekmurju. Zakaj se jezi palček na Triglavu, pa si preberite kar sami!

Triglavski palček

Nekoč je na Gorenjskem živel palček, ki je rad skrivaj hodil v župnišče na Dovjem. Tam je lizal kislo mleko in poslušal, kako gospod Jakob Aljaž pripoveduje o le-potah planin. Hudo ga je zamikalo, da bi tudi sam od-šel v hribe, zato je neke noči zlezel v nahrbtnik gospo-da Aljaža. Tako je prišel na Triglav in tam je še danes. Podnevi kuka izza skale in si ogleduje planince, zvečer pa si prižge svojo pipico in občuduje lučke v dolini.Planinci pa so vseh sort in nekateri ga prav jezijo. Pa ne tisti, ki vriskajo in copotajo, so pač veseli. Ampak najdejo se tudi taki, ki ti meni nič tebi nič mečejo smeti po Triglavu. Vse, kar je prav! »Je to Triglav ali pa mo-goče štala?« gode palček in vsak večer pospravlja za njimi. Še danes.Ko je bilo nekoč že res prehudo, so mu priskočili na po-moč planinski zajci in gamsi in kavke in vsi skupaj so temeljito počistili Triglav in vse smeti pometali v Tri-glavsko brezno.Drugi dan se je vreme spremenilo, pršel je droben dež in vsi planinci so ostali v koči. Palčka pa dež ni motil, napotil se je na vrh in sedel pred Aljažev stolp. »Aah, končno pospravljeno,« je z olajšanjem rekel in nasta-vil svoj krompirjasti nosek dežju. Vreme pa je bilo ve-dno slabše, po grebenu je privršal veter in izpod vseh skritih kotičkov pod skalami so se spet privalile smeti. »Ta je pa prehuda!« je zavpil palček in poskočil, kot bi ga kdo zbodel s šilom, prazne konzerve pa so šklepe-tale med skalami. »Strela naj vas udari!«Takrat – takrat je res zabobnelo in strela je udarila prav ob prag Aljaževega stolpa. »Ajsa!« je čivknil pal-ček in njegova jeza je splahnela. »Sem dobro naredil, kaj?« se je zahahljal nad njim de-bel črn oblak. »Hočeš, da še enkrat usekam, tovariš?« »Pa prosim,« je rekel palček, in oblak je še enkrat – bum – pošteno treščil. »Kadar si jezen, res ni boljšega kot strela. Hvala, tovariš,« je rekel palček oblaku, zle-zel v Aljažev stolp in zadremal.Kadar zdaj palčka popade črna ihta zaradi pujsov pla-nincev, sede pred Aljažev stolp in počaka, da trešči. Potem mu kar malo odleže.

Kako visok je Triglav, najvišja slovenska gora? ________

Odgovor pošljite do 20. avgusta na naslov Moja Sloveni-ja, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana – Črnuče, Slovenija in si prislužite lepo knjižno nagrado.

Nagradno vprašanje

�1Moja Slovenija / Julij 2009

KNJIŽNA POLICA


Ob 30. obletnici prvega vzpona na Mount Everest (13. maja 1979) je Založba Mladinska knjiga ponovno izdala knjigo Pot Nejca Zaplotnika. Tokrat gre za ilustrirano spominsko izdajo, kar je tudi nadnaslov knjige. Knjiga Pot je ena najbolj prilju-bljenih knjig v slovenskem prostoru in po mnenju Vikija Grošlja, tudi zelo znanega slovenskega alpinista, bo prav ta knjiga čez 50 let, poleg Levstikovega Martina Krpana, ena najbolj iskanih knjig v Sloveniji. Delo Pot je prvič izšlo 1981. leta pri Cankarjevi založbi, z letošnjim izidom pri Mladinski knjigi pa doživlja že osmi ponatis.

Nejc Zaplotnik

Pot

Založba Ognjišče je pred kratkim izdala knjižico z gornjim naslovom, ki jo je napi-sal odgovorni urednik revije Ognjišče Božo Rustja. Sicer drobna knjižica žepnega formata (sto strani) zato ni prav nič manj tehtna in aktualna. Njen pomen je še to-liko večji zato, ker v slovenščini nimamo veliko literature o tej problematiki, zlasti še, kar zadeva odnos Cerkve do medijev.

Božo Rustja

Izzivi sodobnih medijev

Vendar se avtor nikakor ne omejuje zgolj na ta vidik, ampak si zastavlja tudi splo-šna in za vse nas žgoča vprašanja o vlogi medijev v sodobnih družbah. O teh vpra-šanjih zelo verjetno premalo vemo ali/in premalo razmišljamo. Pri tem pa bi težko

našli človeka, ki bi trdil, da ga tematika o vlogi medijev sploh ne zanima oziroma da se ga sploh ne tiče. Med vprašanji, ki si jih zastavlja tudi avtor knjige, lahko omenimo naslednje: Katere so pasti sve-tovnega spleta in kako mediji vplivajo

Tokratna izdaja se od prejšnjih loči po tem, da na zadnjih 40 straneh, od stra-ni 200 do 240, prinaša nekaj pisem oziroma dopolnil in čisto na koncu še fotoalbum s 45 izčrpno opisanimi črno-belimi in barvnimi fotografijami Nejca Zaplotnika od otroških let do njegove prezgodnje smrti na pobočju Manaslu-ja, kjer mu je plaz vzel življenje. Križ na Nejčevem grobu je še leta 1996, trinajst let po Nejčevi smrti, kljuboval arktičnim razmeram, ko so Zaplotnikovi sinovi skupaj z mamo in spremljevalci obiskali očetovo zadnje počivališče. Ob tem so vzhičeno vzkliknili, da tako veličastno lepega groba, kot je gomila njihovega očeta, nad katero hrumijo ali rdijo vrhovi večno belih Anapurn, najbrž ni nikjer na vsem širnem svetu. Med dodatki na kon-cu knjige velja omeniti ponatis pisma, ki ga je leta 1983 za drugo izdajo Poti napi-sal dr. Miha Potočnik. V njem je poudaril, da smo Slovenci usodno in življenjsko,

naravnost domotožno, navezani na naš gorski svet in da bo Nejčeva Pot vedno eden od biserov naše alpinistične knji-ževnosti. Drugi dodatek je iz leta 2000 izpod peresa Nejčevega prijatelja Vikija Grošlja. Tudi on je poudaril, da mojstr-skemu tekstu ni kaj dodati niti odvzeti. Tisto, kar je pri tem najpomembnejše, je to, da je Nejc svoje življenje resnično živel tako iskreno, kot ga je opisal v Poti. Dodatek z naslovom Utrinki prinaša ne-kaj zapisov, ki jih je Nejc Zaplotnik ob-javil v Planinskem vestniku. Besedilo z naslovom Nesrečna, malokrat osvojena gora je izpod peresa Marjana Raztresena in Nejca Zaplotnika, nakar sledi še kra-tek življenjepis Nejca Zaplotnika, ki ga je pripravil Marjan Raztresen. Sicer pa je knjigo, ki jo Nejc posveča »najboljšemu prijatelju na svetu – moji ženi« in prina-ša trinajst različno dolgih tekstov, treba vzeti v roke in prebrati.

MŠ

��Moja Slovenija / Julij 2009

KNJIŽNA POLICA

Novosti na slovenskem knjižnem trgu

Založba ModrijanŽeljko Kozinc: Moje najljubše potiKnjiga je več kot običajen turistični vodnik po slovenskih krajih. Predstavili jo bomo v eni od naslednjih številk naše revije.

Celjska Mohorjeva družbaAndrej Marušič, Sanja Temnik: Javno duševno zdravje Svež pristop k prepoznavanju duševnih mo-tenj in njihovega vpliva na slovensko družbo.

Center za evropsko prihodnostAndrej Rahten: Izidor Cankar – diplomat dveh Jugoslavij V zbirki Studia Diplomatica Slovenica je izšla knjiga o pomembnem slovenskem diploma-tu, ki je svojo prvo diplomatsko službo nasto-pil v Buenos Airesu in tam tudi za Slovence naredil veliko dobrega, zlasti v slovenskem šolstvu. Svojo diplomatsko pot je nadaljeval v Kanadi in leta 1944 protestno odstopil z me-sta poslanika.

Založba Mladika, Trst:Vilma Purič: Burjin časRoman o ljubezni in vojni na obronkih Krasa.

na nas? Utegne internet uničiti knjigo? Kakšna je vloga knjige v sodobni družbi in kakšen je v njej pomen verskega tiska? Kakšna je navzočnost Cerkve v medijih? Kakšne in katere so pasti reklam? Avtor o teh in podobnih temah poglo-bljeno razmišlja že veliko let in je o tem tudi že napisal vrsto člankov in knjigo z naslovom Sporočam veselo novico (2001). Članki, ki so izhajali v različnih

Knjiga Finding Slovenia: A Guide to Old Europe’s New Country je nastala izpod peresa Jacqueline Widmar Stewart in je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Avtorica je potomka Slovencev, ki so se v Združene države Amerike priselili na prelomu prejšnjega stoletja. Po poklicu je pravnica, z diplomo iz nemščine in francoščine, svojo izobrazbo pa je nad-gradila tudi z magisterijem iz francoske literature in doktoratom iz prava. Njena

revijah in publikacijah, so zbrani in pre-gledno urejeni v knjigi po vsebinskih sklopih. Razvrščeni so v pet poglavij z naslednjimi naslovi: Različnost medijev je bogastvo; Internet ali knjiga?; Kaj pa verski tisk?; Oh, te reklame!; Zakaj danes uporabljati zgodbe?Poglavja se naprej delijo na podpoglav-ja in na razdelke, tako da bralcu ni težko najti teme, ki ga še posebej zanima, če

že nima namena ali časa prebrati cele knjige. Prav gotovo pa nobenemu ne bo žal, če bo knjigo prebral v celoti, saj bo gotovo izvedel marsikaj novega, ne-nazadnje tudi zato, ker je avtor očitno dobro seznanjen s tujo strokovno litera-turo o tej problematiki in jo tudi navaja pri vsakem posameznem poglavju.

Tomaž Štefe

Finding Slovenia: A Guide to Old Europe’s New Country je knjiga, s pomočjo katere boste lahko spoznavali skrite kotičke Slovenije, njeno bogato naravno in kulturno dediščino ter navade in običaje njenih prebivalcev. Na 200 straneh priročnega formata je v angleškem jeziku zapisana zgodba o uspehu majhnega naroda, ki mu je uspel velik korak – pridobitev lastne in neodvisne države ter polnopravno članstvo v Evropski uniji, ki ji je lansko leto Slovenija tudi predsedovala.

Jacqueline Widmar Stewart:

Finding Slovenia: A Guide to Old Europe’s New Country

velika strast zadnjih let je postalo pisa-teljevanje, predvsem o tistih temah in deželah, ki jih še posebno ljubi. Finding Slovenia je njena druga knjiga. Kot prva je luč sveta ugledal priročnik The Glaciers’ Treasure Trove, v katerem je predstavljenih pet parkov na južni strani jezera Michigan. Združuje tako geološki, zgodovinski kot kulturno-etnološki vidik tega območja.Kot je dejala avtorica sama, je s knjigo Finding Slovenija želela prispevati del-ček k ohranitvi slovenske tradicije, zato ni le turistični vodnik, temveč mnogo več, je odsev ljubezni do Slovenije, vpogled v njeno zgodovino, prečudo-vito naravo in bogastvo ljudi. Knjiga je opremljena s številnimi barvnimi foto-grafijami, zemljevidi in ilustracijami ter bralcu omogoča, da neposredno spo-zna slovensko ljubezen do planinar-jenja, smučanja, plavanja, ribarjenja, plezanja ter uživanja v izvrstni hrani in pijači. Prav tako lahko pridobi vse in-formacije, kako preživeti počitnice na turistični kmetiji ali v termah.

Več informacij lahko pridobite na te-lefonski številki +1 650.799.5602 (Ja-cqueline Widmar Stewar) ali na sple-tnem naslovu: [email protected]; www.lexicuspress.com.


Sodobniki se Stanka Bloudka spominjajo kot človeka, ki ga ni bilo težko opaziti na ulici, saj je v nasprotju z ostalimi meščani vedno nosil pumparice, namesto kravate metuljčka in na glavi kapo s šiltom.

Življenjska pot Stanka BloudkaBloudek se je rodil v Idriji 11. februarja 1890, umrl pa je v Lju-bljani 11. novembra 1959. Po končani gimnaziji se je odločil za študij slikarstva na akademiji v Pragi, ki pa ga ni toliko pritegnil, da bi ga pripeljal do konca in namesto tega je leta 1913 ab-solviral strojništvo, prav tako v Pragi. Že doma je kot mladenič začel graditi letalske modele, v Pragi pa se je že leta 1910 lotil gradnje jadralnega, zatem pa še enokrilnega motornega letala z imenom racek. Leto zatem je začel graditi dvokrilno motorno letalo z imenom libela in vse do konca prve svetovne vojne je deloval kot prvi slovenski poklicni letalski konstruktor v letalski industriji (Leipzig, Truntovo, Dunaj, Budimpešta). Sodeloval je pri razvoju Etrichovega letala taube in pri gradnji prvega letala s popolnoma zaprto kabino. V letih 1924–1925 je v ljubljanskem aeroklubu po Bloudkovih načrtih nastalo enokrilno motorno letalo sraka, ki ga je po nekaj letih nadgradil z enokrilnim dvo-sedežnim motornim letalom lojze. V 30. letih se je inženir Blou-dek spoprijel tudi z načrtovanjem avtomobila. Leta 1934 so v njegovi delavnici v Avtomontaži izdelali prvi slovenski osebni avtomobil triglav z leseno karoserijo in motorjem DKW.

Stanko Bloudek kot pionir na področju športaStanko Bloudek se je v Sloveniji še posebej izkazal na področju športa, in sicer kot aktivni športnik, športni animator, športni funkcionar in graditelj športnih objektov. Bil je med ustano-vitelji prvega nogometnega kluba z imenom Hermes (1909), med obema svetovnima vojnama je bil vodilni funkcionar v športnem klubu Ilirija. Kot aktiven športnik se je preizkusil v različnih športih. Bil je med prvimi slovenskimi nogometaši, slovenski prvak v metanju diska in večkratni prvak Jugoslavije v umetnostnem drsanju. Kot mecen, trener, strokovni svetovalec in organizator je zaslužen za razvoj plavanja, atletike, drsanja in kotalkanja, hokeja na ledu, sabljanja, tenisa, smučanja in zlasti še smučarskih skokov. S svojo zagnanostjo je Slovencem odpi-ral vrata v svet športa.

Kot projektant in graditelj športnih objektov je za potrebe Ilirije, deloma tudi s svojimi sredstvi, zgradil prvo moderno nogome-tno igrišče z napravami za atletiko, teniško igrišče, drsališče in olimpijski plavalni bazen (1929). Izdelal je načrte za okoli sto smučarskih skakalnic in letalnic v Planici in drugod. Teoretično in praktično je dokazal možnost poletov na smučeh in s tem pri-pomogel k uveljavitvi nove tekmovalne discipline. Pri njem so se učili graditelji letalnic v Avstriji, Nemčiji in drugod. Med okupacijo se je lotil načrtovanja različnih orožij in orodij za potrebe partizanske vojske, bil pa je tudi preganjan in zaprt. Ta-koj po osvoboditvi je prevzel številne funkcije v športnih organi-zacijah, bil pa je tudi predsednik Fizkulturnega odbora Sloveni-je in član najvišjih teles telesnokulturnih organizacij (na primer vodja projektivnega biroja Športne zveze Slovenije). Leta 1948 je postal član Mednarodnega olimpijskega komiteja, po njem se imenuje tudi najvišje telesnokulturno priznanje Slovenije.

Tomaž Štefe

Letos, 11. novembra, bo minilo 50 let od smrti doma in v svetu znanega Slovenca Stanka Bloudka. Žal je res, da Slovenci (pre)malo vemo o njem oziroma o njegovi vsestranskosti in veličini. Še bolj enostran-sko pa ga pozna tujina, predvsem kot konstruktorja največje skakalnice na svetu in kot načrtovalca šte-vilnih skakalnic v Sloveniji in drugod po Evropi. Le malo ljudi pa ve, da je bil poleg načrtovalca športnih objektov tudi letalski konstruktor, da je načrtoval tudi helikopter, razna orodja in orožja, hkrati pa je bil tudi aktivni športnik in športni funkcionar.

Stanko Bloudek

VELIKI SLOVENCI


Širok nasmeh in veselje na obrazu kažeta močno vo-ljo do življenja, ki jo Paula Hlede Schuschei (Žužej) izžareva že od daleč. Stisk roke samo potrdi to, da je po srcu mlada, pa čeprav sivi lasje govorijo druga-če. Oseminšestdeset let je pustilo veliko spominov in izkušenj. Svojo mladost je preživljala v Mariboru, sedaj pa je njen dom v Augsburgu, kjer živi v pod-strešnem stanovanju, obdana z rožami in zelenjem.

PREDSTAVLJAMO ROJAKINJO

Paula Hlede Žužej je rojena v hrvaškem Josipdolu, Ogulinu, očetu s Primorske in mami, ki izvira z Dolenjske. Imela je dva brata in sestro. Paula je bila tretji otrok. Kmalu po rojstvu se je s starši preselila v Maribor, kjer je preživela svojo mladost in naj-lepša leta svojega življenja. Hitro je pokazala veselje in talent do športa, še posebej do atletike in kasneje do odbojke. Že pri štirinajstih letih je igrala odbojko za Železničarsko športno

Najboljša slovenska odbojkarica

društvo Maribor. Kmalu se je začela njena pot v svetu špor-ta strmo vzpenjati. Najprej je igrala za mladinsko jugoslo-vansko državno reprezentan-co. Leta 1958 so bili mladinski prvaki. Naslednje leto pa je prvič odpotovala na tekmo v tujino – v italijanskem Paler-mu je odigrala prvo tekmo na osmem evropskem šampio-natu. V državni reprezentanci je bila edina Slovenka, slovela je po borbenosti, prizadevno-sti in tovarištvu. Poznali pa so jo tudi po tem, da je bila s svo-jimi 175 centimetri najvišja športnica v Mariboru.Poročila se je leta 1965 v Ma-riboru in leto kasneje rodila svojo prvo hčerko Sabino. Že naslednje leto sta se skupaj preselili k možu v Augsburg, ki je v tamkajšnjih tovarnah že nekaj let služil kruh. Kma-lu zatem se je rodila še naj-mlajša hči Nataša. Prva leta v Nemčiji so bila težka, ker ni znala jezika in ker se je mora-la odreči odbojki. Ta se je kot športna disciplina v Nemčiji razširila šele po olimpijskih igrah v Münchnu. Nemščine se je naučila sama s pomočjo prijaznih sodelavk v tovarni nogavic. Veliko je brala in bila med ljudmi, pa je šlo.Z odhodom v tujino je na klin obesila športno kariero in am-bicije, ne pa tudi športnega duha in volje. Del srca je ostal v Mariboru, ki ga obišče vsa-ko leto. Pravi, da ji je žal, da je odšla na tuje. Zato pa se danes

rada druži z mladimi, poje, ple-še ter hodi v naravo. Za svoj 60. rojstni dan si je kupila narodno nošo, ki jo obleče ob sveča-nostih in nastopih pevskega zbora na različnih kulturnih in izseljenskih prireditvah.

Edvard Vrtačnik

Naj dogodek: rojstvo prvega otroka.Naj trenutek: igranje slovenske himne, ko je Jure Košir stopil na stopničke.Naj želja: da bi tudi sama stala na stopničkah in poslušala slovensko himno.Naj pesem: Rastejo v strmi gori.Naj vodilo: Ustavi se tam, kjer sije sonce.

1

2

3

4

1. Paula (na sredini v spodnji vrsti) skupaj z dekleti državne reprezentance leta 1964 v Ankari. 2. Paula skupaj s svojimi vnuki: Krištofom, Julijo, Aniko, Denisom in Fabjanom.3. Za svoj 60. rojstni dan si je Paula kupila narodno nošo.4. Paula pleše pri Folklornem društvu Drava Augsburg.


Verjetno le malo Slovencev ve, kje je vas Kobilje. Kobilje pa ni samo ime kraja, marveč je hkrati tudi ime ob-čine, ki leži na skrajnem severovzhodu Prekmurja. Na eni strani jo obdajata občini Dobrovnik in Moravske Toplice, na drugi pa Republika Madžarska. Gre za majhno, slabih 20 kvadratnih kilometrov veliko občino, ki po številu prebivalcev ne dosega niti številke 600.

Arhitekturni biser v vasi Kobilje

SLOVENSKE DOMAČIJE

Pri tem je zanimivo in presenetljivo hkra-ti, da je prav občini Kobilje uspelo ohra-niti povsem slovenski značaj, čeprav je obkrožena z občinami oziroma naselji, v katerih je navzočnost madžarske manjši-ne zelo močna. Na zunaj je to videti po dvojezičnih krajevnih napisih, medtem ko te dvojezičnosti v občini Kobilje ni. Vzdolž Kobiljskega potoka razpotegnje-na občina je obdana z bogatimi gozdo-vi, k urejenosti okolja pa veliko prispeva tudi kvalitetna in razvita infrastruktura, ki se iz leta v leto izboljšuje. Izhajajoč iz dejstva, da se število prebi-valcev občine v zadnjih sto letih vztrajno

zmanjšuje – leta 1910 je štela skoraj en-krat več prebivalcev, kot jih ima danes – je skoraj logično, da si občinski možje za bližnjo prihodnost kot najpomembnejši cilj zastavljajo hitrejši gospodarski razvoj in s tem pridobitev več delovnih mest ob ohranjanju izjemne naravne, kultur-ne in arhitekturne dediščine. Posebno pozornost bodo namenili turističnemu gospodarstvu, izkoriščanju geotermalne energije, daljinskemu sistemu ogrevanja in drugemu.

Krajinski park GoričkoZa občino Kobilje je zelo pomembno

tudi dejstvo, da leži znotraj Krajinskega parka Goričko (nahaja se na skrajnem jugovzhodnem vznožju tega parka). Vsega skupaj Krajinski park Goričko ob-sega enajst občin z 91 naselji. Popis pre-bivalstva leta 2002 je pokazal, da je na tem prostoru živelo 23.418 prebivalcev, na površini 462 kvadratnih kilometrov. Najvišji hrib je 418 metrov visoki Sotin-ski breg ali Kugel, največje naselje pa je Grad, ki se ponaša z največjim gradom v Sloveniji. Tod živi največ vernikov evan-geličanskih in drugih protestantskih veroizpovedi. Posebnost tega obmo-čja je tudi ta, da tam živi največ vider v


SLOVENSKE DOMAČIJE

in skozi gozdove. Hkrati si obiskovalec lahko ogleda stare mline, starodavne, s slamo krite domačije, številne evangeli-čanske in katoliške cerkve, pa tudi najve-čji grad na Slovenskem, ki ima toliko sob, kot je dni v letu. »Na Goričkom je lepou, malo brejg je, malo dou ...« pojejo gorič-ke pevke.

Ponos vasi KobiljePrebivalci vasi Kobilje so še posebno ponosni na hišo s hišno številko 66, ki jo sami in z njimi tudi poznavalci pode-želske arhitekture zelo radi opisujejo kot arhitekturni biser. Gre za hišo premožne-ga kmeta, ki ni postala »slavna« zaradi svoje starosti – zgrajena je bila leta 1901 – marveč izključno zaradi svojih na zunaj vidnih arhitekturnih značilnosti. Pred-vsem na zunaj se te nove zidane stav-be, kakršna je ta, močno razlikujejo od domačij iz lesa ali ilovice, ki so bile tako značilne za nekdanje stavbarstvo v Pre-kmurju. Zelo verjetno prav iz teh vidnih razlik med starim in novim stavbarstvom izhaja večji del slave, ki jo uživa ta in njej

podobne hiše oziroma domačije. V no-tranjosti so namreč tudi te hiše ohranile zelo podoben ali povsem enak tloris, kot so ga imele stare hiše in ki je prilagojen kmečkemu načinu življenja. Poznavalci takšno arhitekturo, kot je ta, označujejo kot visoko arhitekturo, v nasprotju z ve-činsko arhitekturo manj premožne plasti prebivalstva.

Med najpomembnejše značilnosti te ar-hitekture je najprej treba uvrstiti odprto verando – »šator« pred vhodom, potem so tu velika, visoka pravokotna okna in bogat okras stavbnih členov v ometu ali štuku (šivani robovi, pilastri, ki navidezno členijo fasadne ploskve, profilno obliko-vani venci in okenski okvirji). Opisane značilnosti te arhitekture poznavalci pri-pisujejo madžarskemu kulturnemu vpli-vu in prav zaradi njih pomursko regijo opredeljujejo kot posebno arhitekturno regijo.

Arhitekturne posebnosti »Našo« hišo je od prejšnjih lastnikov od-

Sloveniji. Ime Goričko prihaja od goric, kakor domačini imenujejo griče, ki so pred milijoni let nastali na dnu Panon-skega morja in se potem dvignili. Na tem mehko oblikovanem peščenem svetu so se ljudje naselili že v pradavnini. Ker pa je povojni razvoj oziroma »napredek« to območje nekako zaobšel, je ohranilo po-dobo, kakršna je bila značilna za Srednjo Evropo pred drugo svetovno vojno. Da-nes se to zaostajanje kaže kot prednost. Harmonično ubrana slika z vinogradi, sadovnjaki, travniki in s številnimi kultu-rami porasle njive kar vabijo na sprehod med goricami, ob potokih, po slemenih

Občina Kobilje leži na skrajnem severovzhodu Prekmurja. Na eni strani jo obda-jata občini Dobrovnik in Moravske Toplice, na drugi pa Republika Madžarska.

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE


SLOVENSKE DOMAČIJE

kupila občina Kobilje in jo pod strogim nadzorom Zavoda za spomeniško var-stvo iz Maribora postopoma obnavlja. Med drugim je zavod določil tudi barvo fasade, ki je sedaj pretežno rumena, po-samezni detajli (na primer vogali, zgolj nakazani stebrički pod okni) pa so ostali beli. Med najimenitnejše elemente te hiše nedvomno sodi odprta veranda – šator s štirimi stebri, ki nosijo streho nad vhodom. Do vhodnih vrat je mogo-če priti po stopnicah z dveh strani. Zelo lepa so tudi vhodna vrata, saj so prava rezbarska mojstrovina, ki je zamikala že marsikaterega ljubitelja starin. Tik ob verandi je tudi lep vodnjak.Razporeditev prostorov v notranjosti je klasična, ne samo za Prekmurje, marveč tudi širše. Za vhodnimi vrati je veža, iz katere se pride v kuhinjo in dve večji sobi, levo in desno od vhoda. Naspro-ti vhodnih vrat je vhod v razmeroma veliko kuhinjo. Posebnost te kuhinje je umno zasnovan zidani štedilnik s pe-čico, kotličkom s pipico za toplo vodo in posebno komoro za sušenje mesa. Topel zrak je namreč speljan tako, da iz enega kurišča dosega vse troje. Iz kuhi-nje je vhod v manjši prostor, ki je nekoč služil za shrambo, sedaj pa ga uporablja Turistično društvo Kobilje.

TelehišaLevo od vhodnih vrat je največji prostor v hiši (iža) z imenitno staro lončeno pečjo kot najopaznejšim elementom v prosto-ru. Ta soba sedaj služi tudi kot razstavni prostor za izdelke domače obrti. Iz hiše se pride v kamro, ki so jo preuredili v pisarno oziroma informacijski center z računalniki. Verjetno prav zaradi tega to hišo imenujejo telehiša. Desno od vhoda je za obiskovalce zaprt prostor, ki ga za-seda Zavarovalnica Triglav. Iz veže vodijo stopnice na podstreho, ki je trenutno še ne uporabljajo.K hiši je pripeto gospodarsko poslopje s hlevom za konje in hlevom za krave, po-dom (gumno) in svinjaki v pregibu. Na ta način je dvorišče, zahvaljujoč tudi zadnji strani sosedove hiše, lep zaprt prostor, ki je odprt samo proti glavni cesti, ki pelje skozi vas.

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

Stara lončena peč v hiši, ki služi kot razstavni prostor za izdelke domače obrti.

Zidani štedilnik s kotličkom za vodo, pečico in komoro za sušenje.


Sveta Hema KrškaV zgodovinski spomin slovenskega naroda se je med svetniki najgloblje vtisnila sv. Hema Krška, ki je umrla ver-jetno leta 1045 v Krki na Koroškem. Hema, rojena na gradu Pilštajn na Spodnjem Štajerskem, je, kot je do-kazal že zgodovinar Franc Kos, izšla iz rodbine koroških vojvod Volkuna in Svetopolka. Njen mož Viljem II., mejni grof Savinjske krajine, je izhajal iz ba-varske rodovine Wilhelmincev, ki mu je pripadala tudi mati panonskega kneza Koclja. Tako sta oba po rodbinskih ve-zeh delno pripadala Slovencem, ki so že stoletja pred tem živeli na naših tleh. Hema in Viljem II. sta v začetku 11. sto-letja predstavljala najmočnejšo plemi-ško družino na slovenskem ozemlju. V lasti sta imela celotno Savinjsko krajino in posamezne dele ozemlja med Dravo in Krko ter Furlanijo in Sotlo. Po smrti moža in obeh sinov je Hema velik del svojih posesti darovala Cerkvi, nekaj pa svojim sorodnikom. Z njenim pre-moženjem so si opomogle plemiške rodovine Višnjegorski, Vovbrški pa tudi Žovneški.


V zavesti Slovencev je Hema Krška ve-lika dobrotnica, saj je poleg zidanja cerkva in ustanavljanja samostanov izdatno podpirala takratne dobrodel-ne ustanove. Po smrti so se na njenem grobu v Krki na Koroškem začeli zbira-ti verniki in jo imenovati sveta Hema. Njeno čaščenje je Cerkev prvič potrdila leta 1287, uradni postopek za kanoni-zacijo pa se je končal leta 1938.

Žovneški gospodjeEmilijan Cevc v predstavitvi Celjskih gro-fov v Enciklopediji Slovenije navaja, da je njihova rodbina izhajala iz plemiške družine, ki se prvič omenja okrog leta 1130 in se je sprva imenovala »od Sa-unije« – po reki Savinji. Vodilna imena, ki jih zasledimo v virih, so bila Gebhard, Konrad, Liutpold in Ulrik. Nekaj dese-tletij pozneje so jih imenovali gospodje »od Žovneka«, ker so imeli svoj sedež na gradu Žovnek v Spodnji Savinjski dolini; gre za enega najstarejših gradov na Slo-venskem. Žovneški so imeli poleg tega v lasti gradove Šenek, Liebenstein in Ojstrico. V začetku 13. stoletja so začeli širiti svoje posesti v Zgornji in Srednji

Savinjski dolini s tem, da so prevzema-li skrbništvo nad cerkvenimi posestvi. Obenem so sklenili družinski dogovor, da z medsebojnim dedovanjem ne bodo drobili premoženja. V 13. stole-tju so za širjenje posesti izkoristili ženi-tne zveze s premožnimi družinami na Štajerskem. V rodbini so imeli pesnika Konrada, za katerim se je ohranilo več srednjeveških lirskih oziroma viteških pesmi.Najbolj prepoznaven v rodbini Žov-neških je bil Ulrik II., ki se je v vojni med Habsburžani in koroškim vojvo-do Henrikom za češko krono postavil na stran prvih. Žovneški so ob tem kot vazali Habsburžanov leta 1308 prevzeli v upravo Henrikova posestva, zavzeta med boji v porečju Savinje. Leta 1322 je izumrla rodbina Vovbrških in Žovneški so dobili precejšen del nji-hove posesti ob Savinji s središčem v Celju. Friderik I., ki je za Ulrikom II. pre-vzel skrb za posest, je sedež družine prenesel v Celje. Ker je bil spreten politik in dober gospodarstvenik, si je hitro pri-dobil ugled in dosegel, da ga je Ludvik Bavarski leta 1341 povzdignil v grofa.

Tri zlate zvezde v modrem polju, ki jih srečujemo v grbu in na slovenski zastavi, imajo dolgo zgodovino in nas vračajo v čas, ko so na naših tleh zaživele prve plemiške rodbine. Zvezde, ki pomenijo vero, upanje in ljubezen, so nas vodile od Karantanije do samostojne in neodvisne države Slovenije.

Celjski grofje


Grad Žovnek v savinjski dolini, prvo-tni sedež celjske dinastije. Po Vischer-jevem bakrorezu iz leta 1681.

Vir:

Kron

ika

grof

ov C

eljsk

ih



Celjski grofjeFriderik Žovneški je novo grofijo poi-menoval po kraju, kjer je imel sedež. Tako je postal prvi celjski grof. Temu je prilagodil tudi svoj grb, ki ga je sestavil iz vovbrškega in žovneškega. Prvi so imeli tri zlate zvezde v modrem polju, ki so poslej razpoznavni znak za Celjske grofe, drugi pa dve rdeči prečki v sre-brnem polju. Z grofovskim naslovom, ki ga je leta 1372 potrdil še cesar Karel IV., se je rodbina Celjskih začela naglo vzpenjati.

Friderikova sinova Herman I. In Ulrik I.Herman I. se je posvečal krepitvi go-spodarske moči družine in širitvi virov zaslužka. Grofijo so prečkale pomemb-ne prometne in trgovske poti; imela je svojo najemniško vojsko, s katero je pomagala svojim zaveznikom. Ulrik se je kot vitez udeleževal številnih vojn; med drugim je šel s kraljem Ludvikom

Friderik I., ki je za Ulrikom II. pre-vzel skrb za posest, je sedež družine prenesel v Celje. (Celjski grad po Vi-scherjevem bakrorezu iz leta 1681)

Tri zlate zvezde v modrem polju, ki jih srečujemo v grbu in na slovenski zastavi, imajo dolgo zgodovino in nas vračajo v čas, ko so na naših tleh zaži-vele prve plemiške rodbine. (Na foto-grafiji grb grofa Hermana II. Celjskega in njegovega sina Friderika II.)

I. Ogrskim nad Benečane. Nekaj let za-tem je spremljal Karla VI. Luksembur-škega na kronanje v Rim. Celjani, ki so bili finančno dobro stoječi, so z nakupi in prevzemi v fevd širili svoje posestvo in postajali vedno pomembnejši. Po-memben način povezovanja in iskanja zavezništev so bile tudi poroke, kar so znali Celjski grofje dobro izkoristiti. Po smrti Hermana I. je grofijo prevzel Herman II., ki je bil sin bosenske prin-cese in hkrati vnukinje srbskega kralja. Njegov stric Ulrik I. se je že pred tem s poroko povezal s koroško-kranjskimi Orterburžani, s katerimi so Celjani skle-nili dogovor o medsebojnem dedova-nju. Ko so Orterburžani v začetku 15. stoletja izumrli, so Celjani dobili števil-na posestva na Kranjskem.Herman II., ki je bil na čelu družine sko-raj pol stoletja, je že pred tem razširil posest na slovenskem ozemlju in v za-hodni Slavoniji. Izkoriščal je napetosti

Vir:

Kron

ika

grof

ov C

eljsk

ih


Urlik II si je nakopal zamero domačih plemičev, ki so ga pri Beogradu zva-bili v zasedo in ga 9. novembra 1456 ubili. Ker so Ulrikovi otroci umrli že pred tem, je dediščina Celjanov pre-šla v roke Habsburžanov. Sanje o mo-gočni celjski deželi so se razblinile.

med Habsburžani in Luksemburžani. Herman II. si je pridobil naklonjenost ogrske kraljevske družine, ko je leta 1396 v porazu s Turki Sigismunda Lu-ksemburškega rešil ujetništva. Celjska grofija je bila pred tem omejena le na Notranjo Avstrijo. Herman II. je v za-hvalo najprej dobil mesto Varaždin in grofijo Zagorje, pozneje si je prido-bil še Medžimurje. S porokami svojih otrok v družine Frankopanov, ogrskega kralja in nemškega cesarja Sigismun-da in ogrskega palatina Nikola II. si je Herman II. močno povečal vpliv in tudi premoženje. Na tej osnovi je postal za nekaj časa slavonski, hrvaški in dalma-tinski ban ter gubernator zagrebške škofije s pravico imenovanja vikarjev. Njegova sestra Ana se je medtem po-ročila s poljskim kraljem Vladislavom. Poroke s slovanskimi dinastijami so bile možne zato, ker so bili Celjani sloven-skega rodu. Vse omenjene družine ne bi zlahka pristale na poroke, če bi bili Celjani Nemci. Sicer pa je bilo plemstvo v tistem času nadnacionalno.

Celjska kneževinaOb podpori Luksemburžanov je Her-man II. postajal vse manj odvisen od Habsburžanov. Sigismund je nagovoril Ernesta Železnega, da se je leta 1423 odpovedal habsburški fevdalni oblasti nad Celjsko grofijo. S tem so imeli Ce-ljani prosto pot do lastne kneževine na ravni rimsko-nemškega cesarstva. Habsburžani so podelitev knežjega naslova najprej preprečili, ko pa so jim Celjani vrnili zastavljena gospostva na Kranjskem in Štajerskem, je Herman II. dosegel svoj cilj; žal pa je neposredno pred povišanjem oktobra 1435 umrl v Bratislavi. Leto dni po njegovi smrti je Sigismund Luksemburški v Pragi nje-govega sina Friderika II. in vnuka Ul-rika II. povišal v državna kneza, njuno posest pa v kneževino. S tem so Celjski postali enakopravni Habsburžanom, ki so s tem izgubili prost prehod do morja. Sledila je vojna, v kateri so Celjani utr-peli precej škode. Po njej so jim Habs-buržani priznali njihov položaj, vendar šele po sklenitvi medsebojnega dedo-vanja notranjeavstrijskih posestev.Med vladanjem kneza Friderika II. je Celje dobilo mestne pravice. Po njego-vi smrti 1454 je kneževini zavladal Ulrik II., poročen s hčerko srbskega despota Jurija Brankovića. S podobno zagnano-stjo kot ded Herman II. je želel povečati svojo oblast. Dokopal se je do položa-ja kraljevega namestnika na Ogrskem. S tem si je nakopal zamero domačih plemičev, ki so ga pri Beogradu zvabili v zasedo in ga 9. novembra 1456 ubi-li. Ker so Ulrikovi otroci umrli že pred tem, je dediščina Celjanov prešla v roke Habsburžanov. Sanje o mogočni celjski deželi so se razblinile. Matjaž Kmecl nekje pravi, da konec koncev ni prav nič čudno, da se je prav v zvezi s tem koščkom slovenskih de-žel izcimil tudi eden redkih slovenskih državotvornih mitov – tisti o Celjskih grofih iz 14. in 15. stoletja. Žovneški gospodje so takrat z meteorskim vzpo-nom napletli rodbinske zveze s hrva-škimi bani, poljskimi kralji, mogočni-mi frankopanskimi gospodi, srbskimi despoti, madžarskimi kralji, nagrabili velikanska posestva, se otresli habs-

burške nadvlade in na ta način napo-vedali rojevanje velike severnobalkan-ske-srednjeevropske dinastične tvorbe s središčem v Celju … Čeprav do tega ni nikoli prišlo, je najvplivnejša rodbi-na na Slovenskem dala našim krajem močan pečat. O tem pričajo listine, slovenska literatura, številne cerkve in drugi kulturni spomeniki. Za Celjani so ostale tudi zlate zvezde na modri pod-lagi – eden izmed simbolov slovenske državnosti. »Kdor nosi zvezde v svojem grbu, ta naj se tudi dviga k zvezdam!« pravi Anton Novačan v drami Herman Celjski.

Tone Gorjup

Pod vodstvom Hermana II. celjskega je rodbina Celjskih, ki jo je vodil med letoma 1385 in 1435, dosegla prvi vrhunec moči.


Vir:

Igor

Grd

ina

- Spo

min

i Hel

ene

Kott

aner


Šaleški fantje so godli 32 letLeta 1970 je Franc Žerdoner ustanovil svoj prvi narodnozabavni ansambel, Šaleške fante. Takole se spominja svojih začetkov: »Uradno smo res bili iz Velenja, toda vsaj prva štiri leta smo vadili pri meni doma, po tem pa običajno tam, kjer smo nasto-pali daljše obdobje, recimo v kakšnem zimskem športnem središču. Bili smo kla-sični kvintet, nekaj značilnosti, ki so bile samo naše, pa je prineslo štiriglasno pe-tje, še posebej v najbolj znanih skladbah, ki so se ohranile še do danes: Kaj bi brez prijateljev, Nimam cajta, Metlin ples, Mil-ka … Nastopali smo po vsej Sloveniji, še največ pa kar v domačih krajih, saj je bilo to najceneje za organizatorje in ansam-bel. Skupna značilnost naših nastopov je bila, da smo bili najuspešnejši tam, kjer so

V bližini Velenja se, v sončni breg prislonjena, razprostira Vinska Gora. Njeno slikovitost še posebej poudarja cerkev svetega Janeza Krstnika, sezidana na mogočni strmi skali. Tudi zato prebivalci Vinske Gore sami sebe še vedno imenujejo po starem – Šentjanžani. Eden najbolj zavednih je Franc Žerdoner iz zaselka Lipje, ki je pred kratkim praznoval 60-letnico življenja in je daleč naokoli znan kot vsestranski glasbenik, dejaven na različnih področjih.

Harmonikar s pevsko dušo

poslušalci radi tudi zapeli z nami. Večkrat smo se odpravili tudi na tuje: v Nemčijo, Belgijo, kar sedemkrat na Nizozemsko! Ko smo nekoč na povabilo občine Ljubljana Moste potovali v Švico, so našemu avto-busu sredi Avstrije, blizu Kitzbühla, odpo-vedale zavore in smo morali na nadome-stni prevoz čakati debelih osem ur. Tako smo, namesto ob osmih zvečer, sloven-skim rojakom v Švici začeli igrati šele ob dveh, treh zjutraj … Vsi so nas čakali, pri-dne slovenske gospodinje pa so za goste in za nas hranile goro okusne hrane. Kako so se jezile, ko nekaterim izmed nas ni bilo do pečenke v jutranjih urah! ‘’To bi Švicarji polizali ob vsakem času,’’ je komentirala najglasnejša kuharica.Po dvaintridesetih letih smo se Šaleški fantje razšli in mislil sem, da se ne bomo

nikoli več sestali. Zato je bilo preseneče-nje, ko so mi prišli zaigrat ob 60-letnici, še toliko večje!«

Žerdonerjevi prijateljiPo odhodu Šaleških fantov z glasbene scene Franc seveda ni dolgo zdržal brez polk in valčkov. S Stojanom Pančurjem, Jankom Šumečnikom, Markom Lesja-kom, Borisom Poholetom in Simonom Klincem, prijatelji iz različnih obdobij ži-vljenja, je sestavil nov ansambel in mu dal ime Franc Žerdoner s prijatelji. Mnogi poslušalci so dobili občutek, da je zaprise-ženi Šentjanžan glasbeno šele zdaj prav zaživel! »Ne, ne, ni čisto tako. Šaleški fantje smo že na Ptuju kar štirikrat dosegli zlato kategorijo, ob 30-letnici festivala smo bili celo najboljši ansambel. Res pa je, da je

PESEM NAS ZDRUŽUJE


bil nato uspeh mojega novega ansambla na Slovenski polki in valčku ‘’nekaj več’’, saj smo prejeli nagrado strokovne komi-sije za najboljšo izvedbo, po telefonskem glasovanju televizijskih gledalcev pa smo bili celo drugi. Letos so me člani ansambla spet pregovorili, da sem na ta festival pri-javil dve skladbi – in le malo je manjkalo, pa bi komisija sprejela obe. Pri izvedbi izbranega valčka Najlepši spomini je bilo morda res čutiti nekaj treme, tudi tako imenovani televoting se za nas ni izšel najbolje, a smo bili kljub temu zadovoljni, saj je postalo očitno, da je ta slog glasbe blizu ljudem,« pravi Franc Žerdoner, ki delovanje sedanjega ansambla primerja z načinom, ki je v veljavi pri ljubiteljskih pevskih zborih: »Imamo redne vaje in kar precej priložnostnih nastopov.«

Jubilej Rudarskega oktetaSicer pa svoje vdanosti zborovskemu pe-tju Franc nikakor ne more zatajiti. Že več kot dvajset let je član Rudarskega okteta iz Velenja, sestava, v katerem so sprva peli le pravi rudarji, zdaj pa sta v njem le še dva. Šest pevcev opravlja druge poklice.»Veseli smo, kadar nam kdo prisluhne; če ni nikogar, se pač sami zabavamo,« opiše način druženja članov okteta Franc, ki ob tem ne pozabi pridati, da je zborovodkinja Danica Pirečnik zelo natančna in zahtevna strokovnjakinja, ki je oktet na tekmova-njih doslej večkrat popeljala prav do vrha tovrstnih zasedb v Sloveniji.Rudarski oktet ima zelo pester repertoar: poje starejšo sakralno glasbo, umetne, tudi sodobnejše pesmi, loti se črnskih du-hovnih, slovenskih narodnih in narodno-zabavnih skladb in celo zabavne glasbe. »To je v zadnjem času pri različnih zborih zelo popularno,« pripoveduje Franc, ki ok-

tet večkrat spremlja s harmoniko, druga dva pevca igrata tamburico oziroma kita-ro, pogosto sodeluje tudi klavirski trio, ki mu dodajo še violino in čelo …Na takšen način je oktet v začetku junija pripravil praznovanje svoje 30-letnice. Obenem je izdal jubilejno ploščo, ki je nje-gov že četrti samostojni nosilec zvoka. Na njej, poleg naštetih glasbil, nastopa čisto prava Rudarska godba Velenje, in to z Žer-donerjevo skladbo Velenje, srečno, ki jo je priredil Igor Podpečan.Glasbena širina Rudarskega okteta iz Ve-lenja obeta, da njegovi uspešni nastopi v Nemčiji, Švici in Kanadi niso bili vse, kar lahko pokaže, kajti kot pravi Franc Žerdo-ner, »zasedba se dobro znajde tako na praznovanju rojstnega dne v vaški gostil-ni kot pri zahtevnejšem programu v kon-certni dvorani«.

Jože GaličFoto: osebni arhiv Franca Žerdonerja

Po odhodu Šaleških fantov z glasbene scene Franc seveda ni dolgo zdržal brez polk in valčkov. S Stojanom Pančurjem, Jankom Šumečnikom, Markom Lesja-kom, Borisom Poholetom in Simonom Klincem, prijatelji iz različnih obdobij življenja, je sestavil nov ansambel in mu dal ime Franc Žerdoner s prijatelji.

Leta 1970 je Franc Žerdoner usta-novil svoj prvi narodnozabavni an-sambel, Šaleške fante.


GovnáčGovnáč je značilna alpska jed, ki pa se v mno-gih različicah pojavlja tudi v ostalih slovenskih gastronomskih regijah. »Glavnjač« pomeni jed iz zeljnate glave in izvira še iz časov, preden je krompir postal del prehrane na Slovenskem. Pred 19. stoletjem so ga zgoščevali s kašo ali podmetom iz moke. Jed je samostojna, lahko pa jo postrežemo tudi kot prilogo k pečenemu mesu, kuhani govedini ali klobasam.

ZA SLOVENSKO MIZO

Potrebujemo:

1 kg svežega zelja½ do 1 kg krompirjazaseka ali ocvirki1 čebula (narezana na četrtine)nekaj strokov česnasolpoperkuminalovorov list


Priprava:Zelje operemo in zrežemo na rezance, krompir olupimo in narežemo na koščke. Oboje damo v lonec in zalijemo z mrzlo vodo. Če želimo gostejšo jed, naj bo ko-ličina krompirja enaka količini zelja. Do-damo čebulo in nekaj strokov česna ter posolimo. Začinimo s poprom, kumino in lovorovim listom ter kuhamo 40 minut. Na koncu jed pretlačimo, po želji jo lahko zgostimo s podmetom. Preden jo postre-žemo, jo zabelimo z zaseko ali ocvirki.

Pripravila: Nina PintarKuhal je: Tomi Demšer

Foto: Anže Cigoj

Ali vas zanima recept za pripravo žličnikov z dišavnicami kot jih pripravljajo v beneški Sloveniji? Recept, ki ga je zapisal Dino del Medico, si lahko ogledate na spletni strani www.MojaSlovenija.net. Še več njegovih receptov pa lahko najdete v priljubljenih knjigah Vino v starih slovenskih jedeh ter Tartufi in vino.


Radio Študent je ena najstarejših in največjih evropskih urbanih al-ternativnih radijskih postaj, ki oddaja študentski radijski program. 40 let je minilo od prvega oddajanja iz kleti Študentskega naselja v Ljubljani. Kljub temu Radio Študent ostaja tak, kot je bil v samih začetkih – nekomercialen, neodvisen in provokativen.

MLADI MLADIM

40 let Radia Študent

V začetku tri ure programa …Prvič so bili valovi Radia Študent iz vla-žne kleti bloka VIII Študentskega naselja v Rožni dolini odposlani 9. maja 1969. Šlo je le za tri ure oddajanega programa. Šele devet let kasneje so pričeli z daljšim oddajanjem. Program je bilo možno po-slušati med 12. in 15. uro, vendar zgolj na posameznih delih Ljubljane, saj je radio oddajal na srednjem valu s 50-vatnega lokalnega oddajnika, ki je bil lociran v VIII. bloku Študentskega naselja.

… danes 17 ur dnevnega programaDanes, 40 let kasneje, ima Radio Študent 150 rednih sodelavcev, ki oblikujejo 17 ur dnevnega programa. Radio Študent osta-ja neodvisno in nekomercialno javno ob-čilo. »Tako kot generacije veteranov pred njimi programskih vsebin ne sooblikujejo zaradi zaslužka, pač pa zaradi hrbtenice. Pokončne drže kritičnega uma. Kreativ-nosti in zabave. Svobode govora in avto-ritete argumenta. Priznavanja različnosti. Resnice in pravice,« so na Radiu Študent zapisali v sporočilu za javnost. Radio Štu-dent danes pokriva širše območje Ljublja-ne, z okoli 500.000 prebivalci. Poslušati ga je mogoče tudi prek interneta, in sicer na www.radiostudent.si.

Radio Študent se osredotoča predvsem na promoviranje civilnodružbenih vre-dnot, kot so dosledno uveljavljanje človekovih pravic, strpnost, solidarnost, svoboda govora in misli ter spoštovanje različnosti. Že v začetkih svojega delo-vanja je prinašal glasbo, ki se je drugje ni dalo slišati (jazz, soul in progresivni rock, punk). Radio Študent je zaznamo-val tudi politično in kulturno dogajanje v Sloveniji.

Na radiu so se kaliliPoleg izobraževalnega, umetniškega, in-formativnega in glasbenega programa je enako pomembna tudi vzgojno-izo-braževalna vloga Radia Študent, saj ta vzgaja in izobražuje mlade za novinarska in druga dela na radijski postaji, hkrati pa s posvečanjem zahtevnejšim in zaposta-vljenim temam izobražuje poslušalstvo. Med drugim so na Radiu Študent delo-vali trenutni in nekdanji glasbeni urednik na Radiu Slovenija Dragan Bulič in Tomo Pirc, etnolog Damjan Ovsec, pesnik in nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, vodja napovedovalcev na Radiu Slovenija Ivan Lotrič, igralec in TV-voditelj Jonas Žnidaršič, aktualni minister za viso-ko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor

Golobič, radijski voditelj Jure Longyka, prevajalec Niki Neubauer in voditeljica Eva Longyka, glasbenika Anja Rupel in Tomaž Domicelj ter novinarji Bernard Ne-žmah, Ervin Hladnik Milharčič, Ali Žerdin in Igor Vidmar.

Ob rojstnem dnevu demonstracije, koncerti, razstave in okrogle mizeRadio Študent je neposredni produkt študentskih demonstracij leta 1968 v Študentskem naselju v Rožni dolini. Zani-mivo je, da je pobudo za njegovo ustano-vitev dala takratna univerzitetna partija, ki je bila prepričana, da bo z ustanovitvijo radijskega medija, ki bo študentsko po-pulacijo hitro in objektivno informiral o vseh, za študente aktualnih dogodkih in problemih, umirila vrenje med študenti ljubljanske univerze konec šestdesetih let. Kot pomemben glasnik študentskih zahtev se je vzpostavil tudi po zasedbi Fi-lozofske fakultete leta 1971. Ob 40. oble-tnici delovanja, 9. maja 2009, so se radijci odločili, da bodo spomin na te dogodke obudili in aktualizirali z manifestacijo pred Filozofsko fakulteto na Aškerčevi cesti v Ljubljani, kjer so v sodelovanju s študentskimi organizacijami izpostavili današnje težave in zahteve študentov na Slovenskem. Program se je nadaljeval na Prešernovem trgu, kjer so pripravili kon-cert z naslovom »Ime mu je svoboda«. Si-cer je jubilejno leto delovanja spremljala množica dogodkov: vsak teden v aprilu so potekala predavanja Radijske univer-ze, vsak ponedeljek filmski program in multimedijska razstava v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Patricija Virtič

Državni prvaki v ekipnih športih so znani. Igralci so se že vrnili z zasluženega dopu-sta, tako da se zdaj že potijo na pripravah. Zanimivo je v nogometu, kjer se je med prvoligaše vrnila ljubljanska Olimpija. Po turbulencah na koncu tekmovanja v drugi ligi in odhodu nekaterih starejših igralcev je bilo dolgo časa vprašanje, kdo bo sedel na klop zeleno-belih. Na koncu je tam pristal morda najboljši slovenski nogometaš vseh časov, legendarni Bran-ko Oblak. No, treba je povedati, da je Srečko Kata-nec našel novo službo. Postal je selektor reprezentance Združenih arabskih emi-

ratov, s seboj pa je za pomočnika vzel tudi Slavišo Stojanovića, donedavnega trenerja Celja, ki je bil tudi resen kandidat za Olimpijino klop. Prav velikih pretresov v prvoligaških klu-bih ni bilo, razen tega, da so vsi krepko zmanjšali proračun, kar je seveda posle-dica globalne finančne krize. Tudi plače igralcev so se precej znižale in verjetno bomo končno pristali v realnih okvirjih, torej bodo dobili za svoje delo plačilo, kot si ga zaslužijo oziroma kolikor nam ga gospodarska situacija v Sloveniji omogoča. V preteklosti so bili nekateri res preplačani. Kmalu bo tudi zbor slo-

venske košarkarske reprezentance, ki se bo pripravljala na evropsko prvenstvo na Poljskem. Slovenska javnost ima ve-lika pričakovanja, fantje ter selektor Jure Zdovc pa se ne skrivajo, ampak odkrito naskakujejo kolajno. V ekipi bodo zbra-ni skoraj vsi najboljši. Manjkala bosta le Rašo Nesterović, ki je zaključil reprezen-tančno kariero, in Sani Bečirović, ki je po-škodovan, zato pa bo prvič zaigral tudi Sašo Vujačić, ki se je pred tedni s svojimi LA Lakersi okitil z naslovom najboljše ekipe v ligi NBA.

Pozlačena srebrna ribicaDomov pa je iz San Francisca končno prišla tudi naša najboljša plavalka Sara Isaković. Prvo leto študija v ZDA je dobro trenirala, tako da ima visoke cilje tudi na bližnjem svetovnem prvenstvu v Rimu. Sara pa je dobila še eno nagrado za izje-mne dosežke v letu 2008, ko je osvojila tudi srebrno olimpijsko kolajno. Novi-narji in športniki so jo izbrali za športno osebnost leta 2008 po izboru športnega dnevnika Ekipa. Sara je bila zelo vesela priznanja, reči pa je treba, da si ga je sim-patična Gorenjka tudi zaslužila.

Vera v vzpon moškega tenisaPoleti so bolj dejavni tudi tenisači. In prvič se nam je zgodilo, da je imela Slovenija dva tenisača v glavnem žrebu slovitega Wimbledona. Luka Gregorc in Grega Že-mlja sta prestala vse muke v kvalifikaci-jah, potem pa v prvem krogu sicer izgu-bila, vendar ponovno vrnila vero v vzpon slovenskega moškega tenisa.

Po kolajne v Nemčijo?Atleti se zavzeto pripravljajo na avgu-stovsko svetovno prvenstvo v Berlinu. Po kolajno bo v Nemčijo seveda odšel olimpijski zmagovalec Primož Kozmus, velike načrte pa ima tudi vse boljša teka-čica na 1500 metrov Sonja Roman, ki je zdaj stalna gostja največjih mitingov. In konec julija se na tekmovalne steze vrača tudi Jolanda Čeplak. Mnogi, ki so jo videli trenirati, pravijo, da bo še vedno mešala štrene najboljšim.

Jurij ZavršnikFoto: www.fotosi.si

ŠPORT

Junij in julij sta meseca, ko se v ekipnih športih na tekmovalnem področju dogaja bolj malo. Seveda pa je toliko bolj dejavno v zakulisju, saj se eki-pe pripravljajo na novo sezono, novačijo igralce, znižujejo proračune ... V polnem pogonu pa so predvsem plavalci in atleti, ki jih kmalu čakata tudi svetovni prvenstvi.

V ospredju atleti in plavalci


POVZETEK V ANGLEŠČINI


INTERVIEW: Drago JančarDrago Jančar – writer, playwright, essa-yist, journalist - belongs to the very top of contemporary slovenian literature. His readers and viewers are impressed by his works both at home and abroad, and numerous domestic and interna-tional awards attest to the quality of his extensive literary work. He also holds the attention of an audience with his critical social observations and with them he has carefully succeeded in bringing fresh air to Slovenian social realms a number of times.Drago Jančar was born on April the 13th in 1948 in Maribor, where he studied and worked between 1971 and 1974 as a journalist of the newspaper Večer and weekly 7D (Seven days). He was arrested in 1974 because of the »dissemination of hostile propaganda« and the cause was the Branko Rozman book V Rogu ležimo pobiti ( In Rog we lie murdered) brought from Austria. He spent three months in a prison and then the same year he was sent to the military service in Serbia. Between 1974 and 1978 he was a freelance artist, then for two years the film dramaturg for Viba films. In 1981 he accepted the job of editor and secretary for the publishing house Slovenska matica (Slovenian Lite-rary Society), where he still works today.

THE TOPIC OF THE MONTH: Folk instru-ments and activities of folk musicians all over Slovenia Today, when the accordion and »eth-no-pop music« (folk entertaining music) broke into the world of Slovenian tradi-

tions of folk musicians, we hardly imagine that anyone would ever be dancing to music of these folk musicians with their musical instruments in that moment and with the style of musicwhich they were playing for people.Then when we took a closer look at some folk instruments like »reeds« - reed pipes (trstenke) and hammer(ed) dulcimer/cimbala (opreke-lj)- (two music instruments that are hardly around today), zithers (now they teach the zither in music schools) and bass viol/ violoncello (the folk instrument that we recognize today in fiddler compositions). OUR NOTES: Results of the Elections in Eu-ropean Parliament From the 4th to 7th in June in the States of the EU (European Union) in the elec-tions the citizens of the EU were selecting and elected 736 representatives in the EP (European Parliament) – the legislative institution of EU. In Slovenia we were se-lecting our EU representatives on Sunday, on June the 7th. From 12 slates in the 6th convocation we, the Slovenes, elected: Zoran Thaler in Tanja Fajon from SD(Social Democrats), which will unite with the po-litical party of Social Democrats (PES) in the EP; Romana Jordan Cizelj and Milan Zver from SDS (Slovene Democratic Par-ty), Lojze Peterle from Nsi (New Slovenia), which will be the members of the politi-cal group of the European people`s party - Christian Democrats (EPP) in the EP and Jelko Kacin from LDS (Liberal Democracy of Slovenia) and Ivo Vajgl from Zares (For Real), which will unite with the political group Alliance of Liberals and Democrats for Europe (ALDE).

Round table on the situation of minorities in Slovenia and Slovenes living abroadThis year in mid-June in Brdo pri Kranju the round table took place on the situa-tion of minorities in Slovenia and Slovenes living abroad. The event was organized by the Office of the Government of the Re-public of Slovenia of the Slovenes in the neighbouring countries and for Slovenes

Abroad in collaboration with the Office of the Government of the Republic of Slo-venia for National Minorities within the framework of the Slovenian Chairmans-hip of the Committee of Ministers of the Council of Europe. The round table was an opportunity for experts on minority pro-tection, government representatives and representatives of national communities to discuss the situation of minorities, to confront with their problems, and to dis-cuss the tasks and challenges awaiting Council of Europe member states, inclu-ding Slovenia, in view of major changes in Europe. In the preface the present partici-pants were saluted by M.Sc.Stanko Baluh, Director of the Office of the Government of the Republic of Slovenia for National Minorities, D.Sc. Boštjan Žekš, Minister, competent for The Office of the Gover-nment of the Republic of Slovenia of the Slovenes in the neighbouring countries and for Slovenes Abroad, M.Sc. Milan M. Cvikl, Government Secretary-General and Prime Minister of RS Borut Pahor.

THE FELLOW COUNTRYWOMAN: Paula Hlede Schuschei (Žužej)- the best Slovene volleyball playerPaula Hlede Žužej was born in 1941 in Croatian Josipdol near Ogulin, to her father from Primorska (Coastal Region) and to her mother originally from Do-lenjska (Lower Carniola). Soon after her birth she moved with her parents to Ma-ribor, where she spent her youth and the best years of her life. She quickly showed a joy and talent for sports at first for all athletics and later for volleyball. When she was fourteen, she already played for the Railway Sports Club Maribor. Soon her sport career began to take off. First she played for the StateYugoslav youth r league. In the state league she was the only Slovene, who was famous for com-bativeness, assiduity and comradeship. Her team knew her also for her height- with her 175 cm she was the tallest spor-tswoman in Maribor.

AK

Summaries

49

Sumario de este número


POVZETEK V ŠPANŠČINI

ENTREVISTA: Drago JančarDrago Jančar - escritor, dramaturgo, ensa-yista, publicista - está situado en el cenit de la literatura eslovena contemporánea. Sus lectores y espectadores - tanto en Eslovenia como en el extranjero - hablan maravillas de sus obras, que en gran nú-mero reciben premios literarios naciona-les e internacionales. También llaman la atención sus escritos en los que con ojo crítico observa la actualidad social. Mu-chas veces consigue con ellos que se re-nueven los aires de la sociedad eslovena.Drago Jančar nació el 13 de abril de 1948 en Maribor, donde estudió y trabajó como periodista en el diario Večer y en el semanario 7 dni. En 1974 lo encarcelaron por “distribución de propaganda enemi-ga”: de Austria se trajo el libro de Branko Rozman V Rogu ležimo pobiti (Yacemos asesinados en Rog). Estuvo en la cárcel tres meses, siendo llamado en el mismo año a cumplir con el servicio militar en Serbia. Entre los años 1974 y 1979 trabajó como artista independiente y luego dos años como guionista en el estudio cine-matográfico de Viba film en Ljubljana. En 1981 aceptó el cargo de redactor y secre-tario de la editorial Slovenska matica y allí sigue en la actualidad.

EL TEMA DEL MES: Los instrumentos po-pulares y los músicos en EsloveniaHoy en día el acordeón, la polca y el vals están tan profundamente inmersos en el mundo de la música popular bailable es-lovena, que nos es difícil hacernos la idea de cuáles eran los instrumentos tocados por los músicos populares de antes, de

qué música tocaban en los bailes popu-lares de otros años. Para ello nos concen-tramos en algunos instrumentos, como son la “trstenka” o el “oprekelj” (hoy en día casi desaparecidos), las cítaras (que hoy se puede aprender a tocarlas también en los conservatorios musicales) y el “bas” (instrumento popular que puede llegar a verse en algunos conjuntos musicales).

TOMAMOS NOTA: Resultados de las elec-ciones al Parlamento EuropeoEn los países de la Unión Europea (UE) se realizaron elecciones al Parlamento Europeo entre 4 y el 7 de junio. Los ciu-dadanos de la UE debimos elegir a 736 miembros de este cuerpo legislativo de la UE. En Eslovenia se votó el domingo 7 de junio. Para esta sexta llamada a la re-novación del Parlamento Europeo entre los candidatos agrupados en doce listas, los eslovenos elegimos a Zoran Thaler y a Tanja Fajon del SD, que se unirán al Grupo Socialista (PES); a Romana Jordan Cizelj y Milan Zver del SDS, a Lojze Peterle del partido N.Si (los tres serán miembros del Partido Popular Europeo - Demócratas Europeos, PPE-DC); a Jelko Kacin del LDS y a Ivo Vajgl del Zares (que se unirán al Grupo de la Alianza de los Demócratas y Liberales por Europa ALDE).

Mesa redonda sobre la situación de las minorías étnicas en Eslovenia y de los es-lovenos residentes fuera de las fronteras de RSA mediados de junio pasado tuvo lugar en Brdo, cerca de Kranj, una mesa redon-da sobre la situación de las minorías ét-nicas en Eslovenia y sobre los eslovenos que viven fuera de las fronteras estatales eslovenas. Fue organizada por la Oficina del Gobierno de RS para los eslovenos residentes en el extranjero, en colabora-ción con la Oficina del Gobierno de RS para la nacionalidades en el marco de la presidencia eslovena del Comité de mi-nistros del Consejo de Europa. En la mesa redonda hablaron expertos dell área de protección de las minorías, representan-

tes gubernamentales y de las minorías ét-nicas sobre la situación de las mismas, sus problemas, las tareas y los desafíos con los que se encontrarán los países miembros del Consejo de Europa, entre ellos Eslo-venia. Al comienzo fueron saludados por Stanko Baluh, director de la Oficina del Gobierno de RS para las nacionalidades, por el ministro a cargo de los eslovenos en el extranjero dr. Boštjan Žekš, por el se-cretario general del Gobierno de RS Milan M. Cvikl y por el presidente del Gobierno de RS Borut Pahor.

UNA COMPATRIOTA: Paula Hlede Schus-chei (Žužej) – la mejor voleibolista eslo-venaPaula Hlede Žužej nació en 1941 en la lo-calidad croata de Josipdol cerca de Ogu-lin. Su padre era de Primorska y su madre de Dolenjska. Al poco tiempo se mudó con sus padres a Maribor, donde vivió su juventud y los mejores años de su vida. Pronto quedó al descubierto su talento para el deporte, primeramente para el atletismo y más tarde el voleibol. A los catorce años ya jugaba al voley para el club deportivo de los ferroviarios de Ma-ribor. Su empinado ascenso en el mundo del deporte comenzó en el equipo juvenil yugoslavo. En la selección nacional era la única eslovena; su combatividad, esfuer-zo y compañerismo fueron muy aprecia-dos. También era conocida porque con sus 175 cm era la deportista más alta de Maribor.

JB

50

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti [email protected] ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče.


Na Slovenskem so se omare uveljavile v ve-čjem številu pri kmečkem prebivalstvu šele konec 19. stoletja. Z njimi so začeli nado-meščati starejše skrinje. Sprva so v omarah shranjevali živila, medtem ko so bile omare za obleke do 20. stoletja na podeželju zelo redke. Še v prvih desetletjih 20. stoletja so imeli pogosto le po eno omaro za oblačila, največkrat za gospodarja in gospodarico. Omare za obleke, ki so jih izdelovali podežel-ski mizarji za kmete, so pogosto posnemale meščanske. Nekatere omare so krasili, in sicer tako, da so v rjavo, klejno škrobno podlago vgrebli črtno risbo, z oljnimi poslikavami ali intarzijami. Kadar so želeli poudariti lastnika, so jim v 19. stoletju dodajali monograme in letnice. Na notranjost vrat so večkrat lepili podobice svetnikov. Tja so radi zapisovali tudi pomembne družinske in druge dogodke. Slovenski etnografski muzej hrani okoli sto omar, in sicer tako posameznih kosov kot tudi omare kot del pohištva sob in spalnic. Vsaka omara nosi nešteto zgodb o življenju njenih lastnikov in izdelovalcev, ki jih odkri-vamo ob njihovi natančni proučitvi.

mag. Polona SketeljSlovenski etnografski muzej

Omara za obleke, 19. stoletje

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

50

ZGODBAKRIŽANKA


Nagradna križankaGeslo iz tokratne številke nam pošljite do do 20. avgusta na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija in se potegujte za enoletno brezplačno prejemanje revije Moja Slovenija. Pravilno geslo majske številke se glasi Slovenija turistični vodnik - najbolj priljubljen slovenski sopotnik. Žreb je prinesel srečo gospodu Damjanu Maršiču iz Gainesvilleja (USA), ki prejme omenjeni priročnik - Slovenija: turistični vodnik. Podarja ga Mladinska knjiga Založba. Celotno rešitev križanke si lahko ogledate na naši spletni strani www.MojaSlovenija.net. Čestitamo!

Omara za obleke, 19. stoletje (iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja)

Documents

Moja Slovenija julij 2009