DRŽAVNA KARTOGRAFIJA katalog digitalnih podatkov · zapisa je TIFF, skupina 4 (Group 4) z velikostjo pasu infinite (TIFF Strip Size - infinite). Od leta 1997 pa se skenirajo vzdrževani

DRŽAVNA KARTOGRAFIJA katalog digitalnih podatkov

UVOD Geodetska uprava Republike Slovenije opravlja naloge državne geodetske službe in je med drugim pristojna za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zbirk geodetskih podatkov na področju osnovnega geodetskega sistema, evidentiranja nepremičnin, državne meje, prostorskih enot in hišnih številk ter topografskega in kartografskega sistema. Podatki se vodijo in vzdržujejo v obliki evidenc, katastrov, registrov, načrtov ali kart. Delež analognih podatkov se zmanjšuje, večina podatkov je hranjena, vodena in vzdrževana v elektronski obliki. Uporabniki največ povprašujejo po podatkih o geodetskih točkah, nepremičninah, prostorskih enotah in hišnih številkah, digitalnem modelu reliefa, temeljnih topografskih načrtih, topografskih in preglednih kartah ter ortofoto načrtih in kartah. Pripravljena publikacija Državna kartografija, ki jo letno ažuriramo, predstavlja pregled digitalnih kartografskih podatkov geodetske službe, ki so na voljo uporabnikom. Podrobneje so obravnavani temeljni topografski načrti v merilih 1 : 5 000 in 1 : 10 000, topografske karte v merilih 1 : 25 000 in 1 : 50 000, pregledne karte Slovenije v merilih od 1 : 250 000 do 1 : 1 000 000, digitalni ortofoti, digitalni model višin ter podatki registra zemljepisnih imen. Podani so opisi podatkov in podatkovnih baz, izdelani pregledi zbirnih podatkov ter ilustracije s posameznimi kartografskimi primeri. Informacije o podatkih geodetskih točk, zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot smo pripravili v podobni publikaciji z naslovom Državna geodezija. Namen katalogov Državna kartografija in Državna geodezija je celovito seznaniti uporabnike z osnovnimi značilnostmi podatkov in izdelkov geodetske službe v digitalni obliki ter s tem omogočiti njihovo pravilno, enostavno in učinkovito uporabo.

Aleš Seliškar GENERALNI DIREKTOR

Informacije: Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, Zemljemerska ulica 12 tel.: 01 478 48 46 fax: 01 478 48 45 internet naslov: http://www.gu.gov.si elektronska pošta: [email protected] © Geodetska uprava Republike Slovenije, oktober 1998, dopolnitve: februar 2005

D R Ž A V N A K A R T O G R A F I J A 3

KAZALO 1 TEMELJNI TOPOGRAFSKI NAČRTI V MERILIH 1 : 5 000 IN 1 : 10 000............................7

1.1 DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI ..................................................................7 1.1.1 IZHODIŠČA....................................................................................................................7 1.1.2 TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ........................................................................................7 1.1.3 OPISI IMEN DIGITALNIH PODATKOV V RASTRSKI OBLIKI ..............................8

1.2 ZBIRNI PODATKI..............................................................................................................10

2 TOPOGRAFSKE KARTE V MERILIH 1 : 25 000 IN 1 : 50 000 ............................................23 2.1 DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA V MERILU 1 : 25 000 ........................................23

2.1.1 DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI..........................................................23 2.1.2 DIGITALNI PODATKI V VEKTORSKI OBLIKI ......................................................25

2.2 TOPOGRAFSKA KARTA V MERILU 1 : 50 000 – TK 50/GZ........................................34 2.2.1 DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI..........................................................34

2.3 DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA V MERILU 1 : 50 000 – DTK 50.......................36 2.3.1 DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI..........................................................36

2.4 ZBIRNI PODATKI..............................................................................................................39

3 PREGLEDNE KARTE SLOVENIJE ........................................................................................65 3.1 PREGLEDNI KARTI V MERILIH 1 : 250 000 IN 1 : 750 000 .........................................65

3.1.1 DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI..........................................................65 3.2 PREGLEDNA KARTA V MERILU 1 : 500 000...............................................................67

3.2.1 OBMOČJE PRIKAZA ..................................................................................................67 3.2.2 MATEMATIČNI ELEMENTI KARTE........................................................................67 3.2.3 VIRI ZA IZDELAVO....................................................................................................67 3.2.4 PRIKAZANA VSEBINA IN GENERALIZACIJA......................................................68 3.2.5 DIGITALNI PODATKI V VEKTORSKI OBLIKI ......................................................71 3.2.6 DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI..........................................................71

3.3 PREGLEDNA KARTA V MERILU 1 : 1 000 000.............................................................72 3.3.1 DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI..........................................................72

3.4 ZBIRNI PODATKI..............................................................................................................73

4 TOPOGRAFSKI IN KARTOGRAFSKI PODATKI DTK 5.....................................................85 4.1 DIGITALNI PODATKI V VEKTORSKI OBLIKI.............................................................85

4.1.1 IZHODIŠČA..................................................................................................................85 4.1.2 OPIS DTK 5 ..................................................................................................................85 4.1.3 OPISI IMEN DIGITALNIH PODATKOV V VEKTORSKI OBLIKI...……………. 88

5 ORTOFOTO...............................................................................................................................99 5.1 DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI ................................................................99

5.1.1 IZHODIŠČA..................................................................................................................99 5.1.2 TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ......................................................................................99 5.1.3 OPISI IMEN DIGITALNIH ORTOFOTO NAČRTOV Z RESOLUCIJO 0,5 M ......100 5.1.4 ZBIRNI PODATKI .....................................................................................................101

5.2 ORTOFOTO V ANALOGNI OBLIKI..............................................................................101


6 REGISTER ZEMLJEPISNIH IMEN....................................................................................... 115 6.1 DIGITALNI PODATKI V VEKTORSKI OBLIKI .......................................................... 115

6.1.1 IZHODIŠČA ............................................................................................................... 115 6.1.2 OPIS PODATKOV ..................................................................................................... 116 6.1.3 OPISI IMEN DIGITALNIH PODATKOV REGISTRA ZEMLJEPISNIH IMEN V

MERILU 1 : 5 000...................................................................................................... 119 6.1.4 OPISI IMEN DIGITALNIH PODATKOV REGISTRA ZEMLJEPISNIH IMEN V

MERILU 1 : 25 000.................................................................................................... 120 6.2 ZBIRNI PODATKI ........................................................................................................... 121

7 DIGITALNI MODEL VIŠIN .................................................................................................. 125 7.1 IZHODIŠČA...................................................................................................................... 125

7.1.1 DIGITALNI MODEL VIŠIN DMR 25 ....................................................................... 125 7.1.2 INTERFEROMETRIČNA RADARSKA MODELA VIŠIN INSAR DMV 25 IN

INSAR DMV 100....................................................................................................... 125 7.1.3 DIGITALNI MODEL VIŠIN DMV 20 ....................................................................... 126

7.2 OPISI IMEN DATOTEK DIGITALNIH MODELOV VIŠIN ......................................... 127 7.3 ZBIRNI PODATKI ........................................................................................................... 129


TEMELJNI TOPOGRAFSKI NAČRTI V MERILIH 1 : 5 000 IN 1 : 10 000



1 TEMELJNI TOPOGRAFSKI NAČRTI V MERILIH 1 : 5 000 IN 1 : 10 000

1.1 DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI

1.1.1 IZHODIŠČA

Geodetska uprava Republike Slovenije je v letu 1993 naročila razvojni projekt za zajem načrtov in kart v digitalno rastrsko obliko (s skeniranjem). Operativni zajem se je začel leta 1993 in končal v začetku leta 1995. Skeniranje se izvaja tudi ob morebitnem vzdrževanju posameznega lista temeljnega topografskega načrta.

Rastrski podatki načrtov so zajeti iz ločenih vsebinskih slojev (naselja s prometno mrežo, imena, relief, vode, gozd). Vsebina sloja je enaka vsebini založniškega originala načrta.

1.1.2 TEHNIČNE SPECIFIKACIJE

• Prvo skeniranje je bilo opravljeno z resolucijo 200 dpi v 256 sivinah; s procesiranjem so podatki spremenjeni v resolucijo 300 dpi in zapisani v enobitnem zapisu. Format izvornega zapisa je TIFF, skupina 4 (Group 4) z velikostjo pasu infinite (TIFF Strip Size - infinite). Od leta 1997 pa se skenirajo vzdrževani temeljni topografski načrti z ločljivostjo 400 dpi v 256 sivinah v formatu TIFF in se nato pretvorijo iz 400 dpi v 300 dpi.

• Vsebina rastrskih podatkov načrtov in kart Na vseh skenogramih je predstavljena samo vsebina znotraj okvirja lista. Vsa izvenokvirna vsebina je izpuščena zaradi možnosti sestavljanja listov. Skenogrami so vedno zapisani v pravokotni matriki.

• Geodetska osnova − Koordinate na skenogramih so podane v Gauss-Kruegerjevi projekciji. Za geolokacijo je

referenčna točka v levem zgornjem vogalu lista. Geolokacijo omogoča datoteka imelista.TFW (world file Arc/Info PC in WS).

− Za geolociranje načrtov in kart v rastrski obliki je izdelana datoteka v ASCII formatu, v kateri so zapisane koordinate vogalov trigonometričnih sekcij. Ime datoteke je SEKCIJE.TXT.

• Obseg podatkov Skenogrami so izdelani za vseh 2543 listov temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5 000 in za 258 listov temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 10 000.

• Izhodni formati podatkov Vsi standardni rastrski formati (TIFF /Group 4/, PCX, RLC).



1.1.3 OPISI IMEN DIGITALNIH PODATKOV V RASTRSKI OBLIKI

Maksimalna dolžina imena je 7 mest. Osmo prosto mesto imena je rezervirano za oznako istovrstnega obnovljenega gradiva (reambulacija).

Imena rastrskih podatkov so oblikovana:

trig. sekcija št. lista vsebina št. obnove

Oznaka posameznega lista načrta v merilu 1 : 5 000

Pri temeljnih topografskih načrtih v merilu 1 : 5 000 vsebuje oznaka posameznega lista splošno oznako trigonometrične sekcije in številko lista znotraj nje.

Tako je za list LJUBLJANA S 33 del imena, ki definira list, E2433.

Pri oblikovanju imena se za prva tri mesta uporablja splošna oznaka trigonometrične sekcije: oznaki kolone in vrste.

Primer: splošna oznaka trigonometrične sekcije LJUBLJANA S je E24.

Razdelitev na trigonometrične sekcije:

Na četrtem in petem mestu oznake lista je številka lista temeljnega topografskega načrta v merilu 1 : 5 000. Listi so oštevilčeni v okviru ene trigonometrične sekcije od 1 do 50, kot prikazuje naslednji primer za sekcijo LJUBLJANA S.

Oznaka vsebine digitalnih podatkov natančnosti 1 : 5 000 Za oblikovanje šestega in sedmega mesta imena datoteke rastrskih podatkov se uporabljajo dogovorjene oznake.

A B C D E F G H I J K L

19

30

29

28

27

26

25

24

23

22

21

20

VARA@DIN

LJUTOMER PINCE

LENDAVSKEGORICE

[ALOVCI

BUDINCI

ORMO@

BORECI

MA^KOVCI

TRDKOVA

VELIKOTRGOVI[Ê

KLANJEC

IVANEC

TURNI[ÊRADGONA

ROGATEC

PTUJ

MARIBOR

[ENTILJ

KONJI[Ê

KOZJE

[ENTJURPRI CELJU

RU[ESLOVENJGRADEC

DRAVOGRAD

SLOVENSKABISTRICA

KOZJAK

[O[TANJ

LIBELIÊ

MOZIRJEJEZERSKO

RAVNE NA KORO[KEMOL[EVA

RADOVLJICA

BOROVLJE

BLED

MOJSTRANA

VRHNIKAIDRIJALJUBLJANA

JUGVI[NJAGORA MOKRONOG KR[KO

TRBOVLJE

CELJE

LITIJA

GORNJIGRAD

LJUBLJANA SEVER

KAMNIK

[KOFJA LOKA

KRANJ

CERKNO

BOH.BISTRICA

ILIRSKABISTRICA

PIVKA

POSTOJNA

KOZINA

SE@ANA

AJDOV[ÎNA

ÂBAR

SODRA@ICA

VELIKELA[Ê

KOÊVJE

RIBNICA

@U@EMBERK

^RNOMELJ

SEMI^

NOVOMESTO

OZALJ

METLIKA

KOSTANJEVICA SAMOBOR

KRANJSKA GORA

@AGA BOVEC

KASTAVBUZETBUJE

KOPER

DUTOVLJE

KOMEN

NOVAGORICADOBROVO

RISNJAK DELNICE VRBOVSKO KARLOVAC

KO@BANA

TOLMINBREGINJ

KANAL

ŠIFRA VSEBINA RASTRSKIH PODATKOV 00 TTN 5 - NPI+H+RP 02 TTN 5 - NPI (situacija) 03 TTN 5 - NP (naselja+promet) 04 TTN 5 - I (imena+opis) 05 TTN 5 - RP (relief - plastnice) 06 TTN 5 - H (vode - linije) 08 TTN 5 - HR (vode - raster)




Sistem oblikovanja imena datoteke temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 10 000 se od imena temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5 000 razlikuje le v oznaki trigonometrične sekcije. Oštevilčenje listov v merilu 1 : 10 000 poteka znotraj dveh trigonometričnih sekcij. Zato zajema splošna oznaka lista obe številki vrst (npr. 21-22). Ker je v imenu datoteke prostora le za dve polji, se ti dve polji oblikujeta tako, da se spodnji (lihi) številki vrste odšteje 18. Najjužnejša vrsta trigonometričnih sekcij v Sloveniji je 19. Če so v sekcijah 19-20 listi v merilu 1 : 10 000, dobijo za oznako vrste trigonometrične sekcije številko 01.

Po opisanem postopku je za list TOLMIN - BOVEC 11 del imena, ki definira list, B0711.

Pri oblikovanju imena se za prva tri mesta uporablja splošna oznaka trigonometrične sekcije - oznaka kolone in vrste.

Primer: splošna oznaka triginometrične sekcije za TOLMIN - BOVEC je B07.


Na četrtem in petem mestu oznake lista je številka lista temeljnega topografskega načrta v merilu 1 : 10 000. Listi so oštevilčeni v okviru dveh trigonometričnih sekcij od 1 do 25, kot prikazuje naslednji primer za sekciji TOLMIN - BOVEC.

Oznaka vsebine digitalnih rastrskih podatkov natančnosti 1 : 10 000

Za oblikovanje šestega in sedmega mesta imena datoteke rastrskih podatkov se uporabljajo dogovorjene oznake.

ŠIFRA VSEBINA RASTRSKIH PODATKOV 20 TTN 10 – NPI+H+RP 22 TTN 10 – NPI (situacija) 23 TTN 10 – NP (naselja+promet) 24 TTN 10 - I (imena+opis) 25 TTN 10 – RP (relief - plastnice) 26 TTN 10 - H (vode - linije) 28 TTN 10 – HR (vode - raster)



1.2 ZBIRNI PODATKI

ZBIRNI PODATKI O TEMELJNIH TOPOGRAFSKIH NAČRTIH V MERILIH 1 : 5 000 in 1 : 10 000 V RASTRSKI OBLIKI

Podatki Temeljni topografski načrt v merilih 1 : 5 000 in 1 : 10 000 (TTN 5, 10)

enota zajema list TTN 5, 10

skupno število listov TTN 5 - 2543 TTN 10 - 258, od teh jih je 149 v digitalni obliki

število izdelanih listov vsi obnova ob obnovi analognega lista struktura podatkov raster resolucija 300 dpi

število slojev 4 (NP+I+RP+H) ali 3 (NPI+RP+H)

izhodni format vsi standardni rastrski formati: TIFF G4, PCX, RLC velikost podatkov na list v Mb NP I NPI RP H NPI+RP+H

TIFF G4 0,28 0,02 0,28 0,44 0,03 1,04 PCX 1,24 0,17 1,28 1,76 0,25 1,96 povprečje RLC 1,68 0,12 1,68 2,64 0,18 6,24 TIFF G4 0,93 0,57 0,07 1,55 0,23 1,98 PCX 1,99 0,24 3,25 5,44 0,55 6,94 maksimum RLC 5,58 3,42 0,42 9,30 1,38 11,88

enota za izdajanje list TTN 5, 10 TTN 5 44,8 cm × 59,9 cm

dimenzija načrta TTN 10 44,8 cm × 59,9 cm TTN 5 2250 m × 3000 m

dimenzija v naravi TTN 10 4500 m × 6000 m

ZBIRNI PODATKI O TEMELJNIH TOPOGRAFSKIH NAČRTIH V MERILIH 1 : 5 000 in 1 : 10 000 ZA OBMOČJE CELE SLOVENIJE

VRSTA FORMAT NP I NPI H RP SAMO ZDR.

SLOJI (NPI+ H+ RP)

VSI SLOJI VSI ZDR.

LISTI (NPI+ H+ RP)

Š t e v i l o s l o j e v TTN 5 585 585 1 762 2 226 2 338 46 7 542 2 383

TTN 10 45 45 204 245 249 - 788 249

TTN 5 + 10 630 630 1 966 2 471 2 587 46 8 330 2 603 V e l i k o s t p o d a t k o v v M b TTN TIFF G4 124,82 5,83 577,14 81,70 1 199,87 28,43 2 017,79 1 907,27

TTN PCX 562,61 84,15 2 644,52 660,53 4 745,47 88,29 8 785,57 7 629,08

TTN RLC 681,21 37,74 3 126,20 444,42 6 869,28 107,01 12 009,90 11 901,36



PRIMERI

TEMELJNI TOPOGRAFSKI NAÈRTIV MERILIH 1 : 5 000 IN 1 : 10 000TEMELJNI TOPOGRAFSKI NAÈRTIV MERILIH 1 : 5 000 IN 1 : 10 000

TEMELJNI TOPOGRAFSKI NAÈRT V MERILU 1 : 5 000 - RASTEROSNOVA: POSAMEZNI ÈRNO-BELI SLOJI (H, NPI, RP) V DIGITALNI OBLIKI, KI JIH JE MOŽNO OBARVATITEMELJNI TOPOGRAFSKI NAÈRT V MERILU 1 : 5 000 - RASTEROSNOVA: POSAMEZNI ÈRNO-BELI SLOJI (H, NPI, RP) V DIGITALNI OBLIKI, KI JIH JE MOŽNO OBARVATI

DRŽAVNA KARTOGRAFIJADRŽAVNA KARTOGRAFIJA© GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE© GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

TEMELJNI TOPOGRAFSKI NAÈRTIV MERILIH 1 : 5 000 IN 1 : 10 000TEMELJNI TOPOGRAFSKI NAÈRTIV MERILIH 1 : 5 000 IN 1 : 10 000

1 - SLOJ NASELIJ S PROMETNO MREŽO IN IMENI (1 : 5 000)1 - SLOJ NASELIJ S PROMETNO MREŽO IN IMENI (1 : 5 000)

DRŽAVNA KARTOGRAFIJADRŽAVNA KARTOGRAFIJA

2 - SLOJ VODA (1 : 5 000)2 - SLOJ VODA (1 : 5 000)3 - SLOJ PLASTNIC RELIEFA (1 : 5 000)3 - SLOJ PLASTNIC RELIEFA (1 : 5 000)

OSNOVA: DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI OSNOVA: DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI © GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE© GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

11

22

33



PREGLEDI


TOPOGRAFSKE KARTE V MERILIH 1 : 25 000 IN 1 : 50 000



2 TOPOGRAFSKE KARTE V MERILIH 1 : 25 000 IN 1 : 50 000

2.1 DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA V MERILU 1 : 25 000

2.1.1 DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI

2.1.1.1 IZHODIŠČA

Geodetska uprava Republike Slovenije je v letu 1993 naročila razvojni projekt za zajem načrtov in kart v digitalno rastrsko obliko (s skeniranjem). Operativni zajem se je začel leta 1993 in končal v začetku leta 1995, odtlej pa se skeniranje opravlja hkrati z vzdrževanjem posameznega lista državne topografske karte v merilu 1 : 25 000. V letu 1999 so bili obnovljeni vsi listi državne topografske karte v merilu 1 : 25 000.

Rastrski podatki topografskih kart so zajeti iz ločenih vsebinskih slojev (naselja s prometno mrežo, imena, relief, vode, gozd). Vsebina sloja je enaka vsebini reprodukcijskega originala karte.

2.1.1.2 TEHNIČNE SPECIFIKACIJE

• Prvo skeniranje je bilo opravljeno z resolucijo 200 dpi v 256 sivinah; s procesiranjem so podatki spremenjeni v resolucijo 300 dpi in zapisani v enobitnem zapisu. Format izvornega zapisa je TIFF, skupina 4 (Group 4) z velikostjo pasu infinite (TIFF Strip Size - infinite). Od leta 1997 dalje pa se skeniranje vzdrževanih državnih topografskih kart izvaja z ločljivostjo 400 dpi v 256 sivinah v formatu TIFF, nato je izvedeno prevzorčenje iz 400 dpi v 300 dpi.

• Vsebina rastrskih podatkov načrtov in kart Na vseh skenogramih je predstavljena samo vsebina znotraj okvirja lista. Vsa izvenokvirna vsebina je izpuščena zaradi možnosti sestavljanja listov. Skenogrami so vedno zapisani v pravokotni matriki.

• Geodetska osnova - Koordinate na skenogramih so podane v Gauss-Kruegerjevi projekciji. Za geolokacijo je

referenčna točka v levem zgornjem vogalu lista. Geolokacijo omogoča datoteka imelista.TFW (world file Arc/Info PC in WS).

- Za geolociranje načrtov in kart v rastrski obliki je izdelana datoteka ASCII s koordinatami vogalov trigonometričnih sekcij. Ime datoteke je TK25KOO.TXT.

• Obseg podatkov Skenogrami so izdelani za vse liste (198) državne topografske karte v merilu 1 : 25 000.

• Izhodni formati podatkov Vsi standardni rastrski formati (TIFF/Group 4/, PCX, RLC).



2.1.1.3 OPISI IMEN DIGITALNIH PODATKOV V RASTRSKI OBLIKI



oznaka lista vsebina št. obnove

Oznaka posameznega lista karte v merilu 1 : 25 000

Za oznako posameznega lista je uporabljena splošna oznaka lista, ki temelji še na jugoslovanski razdelitvi vojaških topografskih kart.

Po zgoraj opisanem postopku je za list LJUBLJANA del imena, ki definira list, 1333.

V grafičnem pregledu mreže listov kart v merilu 1 : 25 000 so vpisane splošne oznake vseh listov.

Oznaka vsebine digitalnih podatkov natančnosti 1 : 25 000

Za oblikovanje petega in šestega mesta imena datoteke rastrskih podatkov se uporabljajo dogovorjene oznake.

ŠIFRA VSEBINA RASTRSKIH PODATKOV

00 DTK 25 - NPI+H+RP (polne linije) 10 DTK 25 - NPI (situacija) 11 DTK 25 - RP (relief plastnice) 12 DTK 25 - H (vode) 13 DTK 25 - GK (gozd+kulture) 14 DTK 25 - G (gozd) 16 DTK 25 - RS (relief sence)



2.1.2 DIGITALNI PODATKI V VEKTORSKI OBLIKI

2.1.2.1 GENERALIZIRANA KARTOGRAFSKA BAZA V MERILU 1 : 25 000

2.1.2.1.1 IZHODIŠČA

Geodetska uprava Republike Slovenije je v letih 1994 - 1996 vzpostavila generalizirano kartografsko bazo v merilu 1 : 25 000. Osnovni vir za zajem podatkov so bile topografske karte v merilu 1 : 25 000 oz. skenogrami reprodukcijskih originalov. Ker je baza zajeta iz državnih kart, na katerih so določeni elementi že generalizirani, jo zaradi natančnejše opredelitve imenujemo generalizirana kartografska baza. Izdelani so bili standardi za zajem podatkov, ki vsebujejo opis vsebine in strukture baze, opis postopka, kakovosti in kontrole podatkov.

Podatki so zajeti po posameznih vsebinskih sklopih (železnice, ceste, relief in hidrografija) za vse liste državne topografske karte v merilu 1 : 25 000. Baza podatkov je redno vzdrževana za področja železnice, relief in hidrografijo.

2.1.2.1.2 OPIS GENERALIZIRANE KARTOGRAFSKE BAZE V MERILU 1 : 25 000

Oblika baze - skupni opisi

IME POLJA OPIS POLJA

VIR1 vir podatkov ORG_VIR2 upravljalec podatkov - organizacija OS_VIR2 upravljalec podatkov - oseba za stike ZAJEM zajem - organizacija DAT_ZAJ datum zajema podatkov

Če so podatki vzdrževani, pripadajo skupnim opisom tudi podatki o vzdrževanju:

IME POLJA OPIS POLJA

VIR-VZD vir podatkov za vzdrževanje VZD-ORG zajem - organizacija, ki ga je izvedla DAT-VZD datum zajema podatkov



Vsebina baze

CESTE - OBJEKTNI STANDARDI

Linijski objekti

CESTE POJEM: CESTE

DEFINICIJA POJMA: Ceste so objekti v prostoru in njim pripadajoči elementi, ki omogočajo povezovanje in dostopnost ter so namenjene javnemu prometu.

OBJEKT: CESTNI ODSEK

DEFINICIJA OBJEKTA: Cestni odsek je os ceste, ki predstavlja sredino vozišča in poteka od vozlišča (odcep, križišče, sprememba atributa) do vozlišča.

TOPOLOŠKA OPREDELITEV: Linija

NAČIN ZAJEMA:

Po identifikacijski osi ceste od vozlišča do vozlišča. Identifikacijska os je srednjica topografskega znaka za cesto. Avtoceste se zajemajo po identifikacijski osi ceste namenjene vožnji v eno smer. Vse ostale ceste (izvozi iz avtocest, mestne ceste, ki imajo ločene prometne smeri z zelenicami) so predstavljene z eno osjo.

ATRIBUTI - POSEBNI:

VRC Vrsta ceste CESTA Številka ceste TIP_CESTE Tip ceste (po kartografskem ključu) 010 avtocesta 020 cesta 030 pot 040 kolovoz 050 konjska steza, pešpot TIP_OBJ Tip prometnega objekta (po kartografskem ključu) 110 cesta (del ceste brez objekta) 120 most brez stebrov 130 viadukt ali most na stebrih 140 tunel

ATRIBUTI - SKUPNI: Glej skupne standarde

HIDROGRAFIJA - OBJEKTNI STANDARDI

Linijski objekti

HIDROGRAFIJA POJEM: VODE

DEFINICIJA POJMA: Zbirka podatkov zajema celinske vode. To so vode, ki se nahajajo na površju zemlje, kot npr. potoki, reke, kanali, jezera in morje. Celinske vode so tekoče vode in stoječe vode.

OBJEKT: TEKOČE VODE

DEFINICIJA OBJEKTA:

Tekoče vode so naravni vodotoki, kot so hudourniki, potoki in reke, ne glede na to, ali imajo stalen ali občasen pretok. Tekoče vode so tudi vodotoki, ki so nastali zaradi prestavitve naravnega vodotoka, njegove zajezitve ali ureditve.

TOPOLOŠKA OPREDELITEV: Linija



NAČIN ZAJEMA:

- vodotoki so zajeti iz skenogramov modre in črne barve DTK 25 - zajeti so vodotoki s št. znaka od 150-155, 158, 163 in 167 iz

kartografskega ključa DTK 25 - zajeti so nestalni vodotoki s št.znaka 156 in 157 iz

kartografskega ključa DTK 25 - če so vodotoki na skenogramu prekinjeni zaradi infrastrukture

(ceste, železnice), oz. če gre za majhne presledke, se zajamejo kot neprekinjeni vektor.

- če so vodotoki prekinjeni z večjimi razdaljami (npr. tovarniški kompleks, ploščadi, cesta v vzdolžni smeri), se ta prekinitev izpolni s TIP_VOD = 090 (na karti neviden potek vodotoka). Potek te linije se določi po logični presoji.

- če ima reka dva in več rokavov, se vektorizirajo vsi, IME_VOD pa dobi glavni rokav. Drugi rokavi dobijo IME_VOD = nima imena.

- če leži odsek znotraj vodne površine, dobi odsek pri atributu TIP_VOD=099 ime tipa "navidezna povezava".

- če priteka/izteka v jezero več vodotokov, se določi "navidezna povezava" logično v podaljšku smeri omenjenih vodotokov.

- usmerjenost vodotokov se določa iz DTK 25 - mrtvi rokavi vodotokov se zajamejo, če je njihova dolžina na

DTK 25 večja ali enaka 2 mm. Njihova smer je enaka smeri vodotoka.

Nestalni vodotoki so vektorizirani neposredno s kart TK 25 (in ne s skenogramov DTK 25) in naknadno združene z ostalimi vodotoki. Kakovost zajema nestalnih vodotokov je slabša od zajema ostalih vodotokov.

ATRIBUTI - POSEBNI:

ST_VOD Številka vodotoka ST_VOD Številka vodotoka IME_VOD Ime vodotoka

TIP_VOD Tip vodotoka (po kartografskem ključu) 010 reka (širša od 5m) 020 reka (enaka ali ožja od 5m) 030 kanal (širši od 5m) 040 kanal (enak ali ožji od 5m) 050 ponikalnica (širša od 5m) 060 ponikalnica (enaka ali ožja od 5m) 070 reka ali kanal občasno brez vode (širši od 5 m) /samo za povezovanje rek, kanalov in ponikalnic v hidrografsko mrežo/ 080 reka ali kanal občasno brez vode (enak ali ožji od 5 m) /samo za povezovanje rek, kanalov in ponikalnic v hidrografsko mrežo/ 085 nestalni vodotoki /prevzeti od Agencije RS za okolje/ 090 na karti neviden potek vodotoka /samo za povezovanje rek, kanalov in ponikalnic v hidrografsko mrežo/ 091 večnivojsko križanje vodotokov 099 navidezna povezava



ATRIBUTI - POSEBNI:

SMER Smer vodotoka (določeno iz državne topografske karte merila 1 : 25 000): 1 ima smer 2 smer ni določena

IME Ime vodotoka

VOD_MID Identifikacijska številka posameznega vodotoka

ID_OBJ Identifikacijska številka posameznega odseka vodotoka

Opomba: V bazi pridruženi še naslednji atributi: ID_POVOD identifikacijska številka povodja ID_HMZ identifikacijska številka vodotoka po šifrantu HMZ.


Točkovni objekt



OBJEKT: OBJEKT NA VODAH

DEFINICIJA OBJEKTA: Objekti na vodah so naravni ali grajeni objekti. To so npr. slap, jez in izvir.

TOPOLOŠKA OPREDELITEV: Točka NAČIN ZAJEMA: Zajame se sredina kartografskega znaka za objekte na hidrografiji.

ATRIBUTI - POSEBNI:

ST_OBJ Številka objekta ST_OBJ Številka objekta IME_OBJ Ime objekta TIP_OBJ Tip objekta (glej šifrant 21)

110 jez 120 slap 130 izvir 140 svetilnik 150 boje 160 sidrišča za plovila 170 prepovedano sidranje 180 vodohran 181 vodnjak 182 vodnjak z vzvodom 183 zajetje večje zmogljivosti 184 zajetje manjše zmogljivosti 185 cisterna z občasno pitno vodo 186 vodohran na stolpu 187 črpalka 188 cisterna s stalno pitno vodo 189 čer 190 čistilna naprava 191 prepust z elektr. zapornico



ATRIBUTI - POSEBNI:

192 zapornica 193 pregrada (betonska) 194 kaskada 195 vodni bazen 196 ribogojnica 197 bazen

IME Ime objekta ATRIBUTI - SKUPNI: Glej skupne standarde

Poligonski objekt



OBJEKT: STOJEČE VODE

DEFINICIJA OBJEKTA:

Stoječe vode so naravna jezera, vključno s presihajočimi, ribniki, mlake, močvirja in drugi naravni vodni zbiralniki, ki imajo stalen ali občasen pretok ali odtok tekočih ali podzemnih voda. Stoječe vode so tudi vodni zbiralniki, ki so nastali z zajezitvijo tekočih voda, njihovo ureditvijo ali zaradi drugega posega v prostor.

TOPOLOŠKA OPREDELITEV: Poligon

NAČIN ZAJEMA:

- Poligonski objekt zajemamo po obodu ploskovnega objekta. - Večjo reko z otokom se smiselno zajame enako kot jezero. - Kartografski znak za soline in močvirje smiselno zajamemo s

poligonom. - Morje zajamemo z obalno črto, ki je zaključena z robom lista v

poligon.

ATRIBUTI - POSEBNI:

ST_POV Številka vodne površine STEVPOV številka vod.površin IMEVOD ime vod.površine

TIP_POV tip vodne površine (po kartografskem ključu) 200 kopno obdano z vodno površino 210 jezero 220 večja reka z otokom 230 soline 240 močvirje (s trstičjem, brez trstičja)

250 morje

IME Ime objekta

VOD_MID Identifikacijska številka objekta ATRIBUTI - SKUPNI: Glej skupne standarde



PLASTNICE - OBJEKTNI STANDARDI

Linijski objekt

RELIEF POJEM: RELIEF

DEFINICIJA POJMA:

Relief je površina v naravi, ki predstavlja mejo med plinasto atmosfero in trdno ali tekočo površino zemlje. Del reliefa predstavljajo diskretno ležeče višinske točke ali linije enake nadmorske višine za prikaz zvezne površine terena.

OBJEKT: PLASTNICA (glavna, osnovna, pomožna)

DEFINICIJA OBJEKTA:

Plastnica je navidezna črta, ki na karti povezuje točke z enako nadmorsko površino.

Glede na višinski interval ločimo: - glavne plastnice, ki se izrisujejo na vsakih 50m višinske razlike, - osnovne, ki se izrisujejo na 10m višinske razlike, razen, če ni

prikazana kot glavna plastnica, - pomožne, ki se izrisujejo na 5 ali 2.5m v pretežno ravninskem

terenu. TOPOLOŠKA OBLIKA: LINIJA

NAČIN ZAJEMA OBJEKTA:

Linija (polna, prekinjena, črtkana, pikčasta), ki na topografski karti predstavlja plastnico, se zajame s takšno natančnostjo, da je ohranjen njen prikaz na viru podatkov (identifikacijska linija plastnice). Plastnica, ki je prekinjena zaradi nadmorske višine, se zajame kot ena linija. Prekinitev se zapolni z najkrajšo možno linijo, ki povezuje oba dela plastnice. Podatek o nadmorski višini plastnice se zajame skladno s šifriranjem (objektni standardi).

ATRIBUTI – POSEBNI: VIŠINA: višina plastnice v metrih ATRIBUTI – SPLOŠNI: Glej skupne standarde

Točkovni objekt

RELIEF POJEM: RELIEF

DEFINICIJA POJMA:

Relief je površina v naravi, ki predstavlja mejo med plinasto atmosfero in trdno ali tekočo površino zemlje. Del reliefa predstavljajo diskretno ležeče višinske točke ali linije enake nadmorske višine za prikaz zvezne površine terena.

OBJEKT: KOTE DEFINICIJA OBJEKTA: Točke, ki so na karti označene z nadmorsko višino. TOPOLOŠKA OPREDELITEV: TOČKA NAČIN ZAJEMA: V centru kartografskega znaka.

ATRIBUTI - POSEBNI:

VISINA TIP_KOT Tip objekta 1 vrhovi 2 sedlo 3 vrtača 4 ostale kote (kapelice, cerkve (podnožja), križišča cest, kolovozi, poti, grebeni, sotočja)

ATRIBUTI - SPLOŠNI: Glej skupne standarde



ŽELEZNICA - OBJEKTNI STANDARDI

Linijski objekt

ŽELEZNICA POJEM: ŽELEZNICA

DEFINICIJA POJMA: Železnica je skupina objektov in naprav, ki omogočajo prevoz ljudi in tovora po tirih.

OBJEKT: TIR

DEFINICIJA OBJEKTA: Tir predstavlja identifikacijsko os proge in poteka od vozlišča (postaja, cepišče, kretnice, sprememba atributa) do vozlišča.

TOPOLOŠKA OPREDELITEV: Linija NAČIN ZAJEMA: Po osi proge od vozlišča do vozlišča.

ATRIBUTI - POSEBNI:

ST_PROGE Številka proge (prevzeta iz baze Slovenskih Železnic) TIP_PROGE Tip proge (po kartografskem ključu) 010 enotirna proga 020 dvotirna proga 030 tir na postaji 040 industrijski tir ELEKT Elektrifikacija proge (po kartografskem ključu) 000 ni podatka 001 neelektrificirana proga 002 elektrificirana proga TIP_OBJ Tip objekta na progi (po kartografskem ključu) 110 tir (del tira brez objekta) 120 most na stebrih, viadukt 130 predor 140 most


Točkovni objekt



OBJEKT: OBJEKT NA ŽELEZNICI DEFINICIJA OBJEKTA: Objekti na železnici so fizični objekti na ali ob železniški progi. TOPOLOŠKA OPREDELITEV: Točka NAČIN ZAJEMA: V centru kartografskega znaka.

ATRIBUTI - POSEBNI:

TIP_OBJ Tip objekta (po kartografskem ključu) 210 nedefiniran objekt 220 postajni objekt 230 prepust na železniški progi SIF_P_OBJ Ime postajnega objekta (iz DTK 25)

ATRIBUTI - SPLOŠNI: Glej skupne standarde



Poligonski objekt



OBJEKT: ŽELEZNIŠKA POSTAJA

DEFINICIJA OBJEKTA:

Železniška postaja je prometno mesto, kjer se odvija poleg tehničnih operacij (sprejem in odprava vlakov, prehitevanje vlakov, sestavljanje kompozicij...) tudi komercialna služba (prodaja vozovnic, sprejem blaga..)

TOPOLOŠKA OPREDELITEV: Poligon NAČIN ZAJEMA: Po obodu kartografskega izrisa za železniško postajo. ATRIBUTI – POSEBNI: ATRIBUTI – SPLOŠNI: Glej skupne standarde



2.1.2.1.3 OPISI IMEN DIGITALNIH PODATKOV V VEKTORSKI OBLIKI


Imena vektorskih podatkov se razlikujejo od imen podatkov v rastrski obliki v položaju oznake vsebine digitalnih podatkov.

Imena vektorskih podatkov so oblikovana:

vsebina oznaka lista št. obnove


Za oznako posameznega lista je uporabljena splošna oznaka lista, ki temelji na obstoječi razdelitvi topografskih kart.

Po opisanem postopku je za list LJUBLJANA del imena, ki definira list, 1333.

V grafičnem pregledu mreže listov topografskih kart v merilu 1 : 25 000 so vpisane splošne oznake vseh listov.

Oznaka vsebine digitalnih podatkov v vektorski obliki natančnosti 1 : 25 000

Za oblikovanje prvih dveh mest imena vektorskih podatkov se uporabljajo dogovorjene oznake.

OZNAKA VSEBINA VEKTORSKIH PODATKOV

HT H (hidrografija) - točkovni sloj HL H (hidrografija) - linijski sloj HP H (hidrografija) - poligonski sloj RL R (relief) - linijski sloj RT R (relief) - točkovni sloj CL C (ceste) - linijski sloj ZT Z (železnice) - točkovni sloj ZL Z (železnice) - linijski sloj ZP Z (železnice) - poligonski sloj IL EZI (imena) - linijski sloj



2.2 TOPOGRAFSKA KARTA V MERILU 1 : 50 000 – TK 50/GZ


2.2.1.1 IZHODIŠČA

Zaradi velikih potreb po digitalnih podatkih o prostoru je Geodetska uprava Republike Slovenije v letu 1993 naročila razvojni projekt za zajem načrtov in kart v digitalno rastrsko obliko (s skeniranjem). Operativni zajem se je začel leta 1993, nadaljeval v letu 1994 in končal v začetku leta 1995.

Rastrski podatki načrtov in kart zajemajo ločene vsebinske sloje (naselja s prometno mrežo, imena, relief, vode, gozd). Vsebina sloja je vsebina originala karte.


• Skenirano na skenerju Houston Instrument A Sumagraphics Company LDS 4000 plus z resolucijo 200 dpi v 256 sivinah, s procesiranjem so podatki spremenjeni v resolucijo 300 dpi in zapisani v enobitnem zapisu. Format izvornega zapisa je TIFF, skupina 4 (Group 4) z velikostjo pasu infinite (TIFF Strip Size - infinite).

• Vsebina rastrskih podatkov načrtov in kart Na vseh skenogramih je predstavljena samo vsebina znotraj okvirja lista. Vsa zunajokvirna vsebina je izpuščena zaradi možnosti sestavljanja listov. Skenogrami so zapisani vedno v pravokotni matriki. Pri topografskih kartah v merilu 1 : 50 000 matrika ni v celoti zapolnjena z vsebino lista, ker so robovi izdelani po geografskih koordinatah in ne pravokotnih Gauss-Kruegerjevih.

• Geodetska osnova − Koordinate na skenogramih so podane v Gauss-Kruegerjevi projekciji. Za geolokacijo

je referenčna točka v levem zgornjem vogalu lista. Geolokacijo omogoča datoteka imelista.TFW (world file Arc/Info PC in WS).

− Za potrebe izdelave geolokacije kart v rastrski obliki je izdelana datoteka ASCII s podatki o koordinatah vogalov posameznih listov - TK50KOO.TXT.

• Obseg podatkov Skenogrami so izdelani za vseh 38 listov topografske karte v merilu 1 : 50 000.

• Izhodni formati podatkov Vsi standardni rastrski formati (TIFF /Group 4/, PCX, RLC).






oznaka lista vsebina št. obnove


Pri topografskih kartah v merilu 1 : 50 000 se oznaka posameznega lista oblikuje na podlagi obstoječe splošne oznake sistemskih listov topografskih kart. Območje enega lista civilne karte v merilu 1 : 50 000 (TK 50 GZ) zajema dva lista vojaške karte v merilu 1 : 50 000 (TK 50), zato sta na prvih dveh mestih oznaka lista topografske karte v merilu 1 : 100 000, sledi podčrtaj zaradi potrebne razlike imena med topografskimi kartami v

merilu 1 : 50 000 in 1 : 25 000, ter za tem oznaki dveh listov karte v merilu 1 : 50 000.

Po opisanem postopku je za list LJUBLJANA del imena, ki definira list, 13_34.

V grafičnem pregledu mreže listov topografskih kart v merilu 1 : 50 000 so vpisane splošne oznake posameznih listov.


Šesto in sedmo mesto imena rastrskih podatkov je šifra posameznega izdelka iz šifranta dogovorjenih oznak.

ŠIFRA OZNAKA

00 TK 50 - NPI+H+RP 10 TK 50 - NP (naselja, promet) 12 TK 50 - H (vode) 19 TK 50 - I (imena+opis) 20 TK 50 - RP (relief-plastnice) 21 TK 50 - RS (relief-sence) 23 TK 50 - G (gozd-maska)

#

# # #

#

#

## #

# # ### # ##

###

# # #####

# ##

### ## ###

## #

##

# #

28_ 34 29_ 34 31_ 3430_ 34

32_ 1228_ 12 29_ 12 31_ 1230_ 12

11_ 34 12_ 34 15_ 3414_ 3413_ 34

16_ 1211_ 12 15_ 1212_ 12 13_ 12 14_ 12

06_ 3405_ 3404_ 34

46_ 12 47_ 12 49_ 1248_ 12

02_ 3401_ 34 03_ 34

06_ 12

27_ 12

10_ 34

10_ 12

27_ 34

17_ 12

07_ 3400_ 34

PTUJ

CELJEKRANJ

ORMO@

KOPER

TOLMIN

GO RICA BRE@ICE

METLIKA

MO ZIRJE

KOÊVJE

MARIBOR

JESENICE

POSTOJNA

RUPA

LJUBLJANA KUMROV EC

UMAG

GROSUPLJ E

DRAVO GRAD

VINICA

NOVO MESTO

RAV NEKOREN

TITOVO V ELENJEKRANJSKA GORA

DELNICE

ILIRSKA BISTR ICA

MURSKA SOBOTA

HODO[

BOROV LJE

KAN IN

KRMIN

EDAD

UKVE PINCE

GRADE@

PODTUREN



2.3 DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA V MERILU 1 : 50 000 – DTK 50


2.3.1.1 IZHODIŠČA

V letu 1999 je bil izdelan Projekt izdelave, vzdrževanja in vodenja državnih topografskih kart v merilih 1 : 25 000 (DTK 25), 1 : 50 000 (DTK 50) in 1 : 100 000 (DTK 100). Še isto leto smo začeli v skladu s projektom izdelovati liste karte DTK 50. Tako, kot predvideva projekt, so (bodo) vse karte izdelane s sodobno računalniško tehnologijo in ne več na klasičen način. Že izdelane karte so na voljo v obliki tiskanih listov in v digitalni rastrski obliki. Slovenijo pokriva 58 listov karte DTK 50. Listi za celotno državo bodo predvidoma izdelani do konca leta 2005.


• Karte so na voljo v rastrski obliki v TIFF formatu. Resolucija rastrskih slik je 300 dpi.

• Vsebina rastrskih podatkov: Na vseh rastrskih slikah je predstavljena samo vsebina znotraj okvirja lista. Vsa

izvenokvirna vsebina je izpuščena zaradi možnosti sestavljanja listov.

• Geodetska osnova: - Karte so izdelane v UTM projekciji, referečni elipsoid je WGS 84, izrisana pa je tudi

pravokotna mreža v Gauss-Kruegerjevi projekciji. - Za geolociranje rastrskih slik so priložene datoteke z enakim imenom, kot so imena

slojev in s končnico TFW.

• Obseg podatkov Trenutno so izdelane rastrske slike za 47 listov državne topografske karte v merilu 1 : 50 000

(februar 2005).

• Izhodni formati podatkov Vsi standardni rastrski formati (TIFF, PCX, RLC).




Maksimalna dolžina imena je 7 mest. Osmo, prosto mesto imena, je rezervirano za oznako istovrstnega obnovljenega gradiva (reambulacija).


vrsta podatka št. lista vsebina št. obnove

Primeri: T503201 T501016 T501512A

Oznaka vrste podatka

Prva tri mesta v imenu datoteke zavzema oznaka vrste podatka, ki je pri vseh državnih topografskih kartah merila 1 : 50 000 "T50".

Oznaka posameznega lista državne topografske karte v merilu 1 : 50 000

Splošna oznaka listov je zaporedna številka (= številka lista) po vrstnem redu listov od severozahoda proti jugovzhodu, in sicer od 1 do 58.

Lokalna oznaka lista je ime geografskega objekta na območju lista, ki omogoča najboljšo prepoznavnost in geografsko umestitev lista (Kranj, Zala, Triglav…).




Za oblikovanje šestega in sedmega mesta imena datoteke rastrskih podatkov se uporabljajo dogovorjene oznake.

ŠIFRA VSEBINA RASTRSKIH PODATKOV

01 DTK 50 – ZDR_BARVNA (združena barvna vsebina)

10 DTK 50 – ORG_NKI_CR (črna vsebina karte – naselja, komunikacije, imena…)

11 DTK 50 – ORG_RP_RJ (relief – plastnice) 12 DTK 50 – ORG_H_MD (modra vsebina karte – vode) 13 DTK 50 – ORG_GK_ZE (zelena vsebina karte – vegetacija) 16 DTK 50 – ORG_RS_SE (relief – sence) 17 DTK 50 – ORG_C_SI (siva vsebina karte - obrobe cest in skalovje)

18 DTK 50 – ORG_C_RD (rdeča vsebina karte – maske cest, prometne površine…)

19 DTK 50 – ORG_UTM_VI (vijolična vsebina karte – UTM mreža)

Obnova oziroma reambulacija

Osmo mesto v imenu je namenjeno šifri obnove lista. Prva izdaja nima oznake, druga izdaja ima oznako A, tretja izdaja oznako B in tako naprej. Za obnovo se uporabljajo črke brez šumnikov. Pri prvi izdaji lista dolžina imena torej zavzame 7 mest, pri vseh nadaljnjih izdajah pa 8, kar je tudi maksimalna možna dolžina.



2.4 ZBIRNI PODATKI ZBIRNI PODATKI O DRŽAVNI TOPOGRAFSKI KARTI V MERILU 1 : 25 000 V DIGITALNI RASTRSKI OBLIKI

Podatki Topografska karta v merilu 1 : 25 000 - DTK 25

enota zajema list DTK 25 skupno število listov 198 število zajetih listov vsi obnova ob reambulaciji analognega lista struktura podatkov raster resolucija 300 dpi število slojev 4 (NPI+RP+H+GM) izhodni format vsi standardni rastrski formati velikost podatkov v Mb NPI RP H GM NPI+RP+H

TIFF 4 0,4 0,9 0,1 1,8 1,3 PCX 1,6 3,5 0,4 2,0 4,6 povprečje RLC 2,4 5,4 0,6 4,7 7,8 TIFF 4 0,7 2,1 1,6 4,4 2,2 PCX 2,5 7,4 5,6 15,4 7,7 maksimum RLC 4,2 12,6 9,6 9,7 13,2

enota za izdajanje list DTK 25 dimenzija karte 7,5' × 7,5'

ZBIRNI PODATKI O DRŽAVNI TOPOGRAFSKI KARTI V MERILU 1 : 25 000 ZA OBMOČJE CELE SLOVENIJE

VRSTA FORMAT NPI H RP RS GM NPI, H, RP VSI SLOJI VSI LISTI NPI, H, RP

Š t e v i l o s l o j e v DTK25 198 198 198 198 792 198 V e l i k o s t p o d a t k o v v M b DTK25 TIF G4 74,39 19,86 184,14 350,02 628,41 257,13

DTK25 PCX 324,00 75,70 700,20 407,40 1,507,30 924,60

DTK25 RLC 482,40 120,60 1,085,40 990,10 2,683,50 1,567,80



ZBIRNI PODATKI O DRŽAVNI TOPOGRAFSKI KARTI V MERILU 1 : 25 000 V DIGITALNI VEKTORSKI OBLIKI

GKB - SLOJ CEST

Podatki Generalizirana kartografska baza 1 : 25 000 - ceste (GKB 25-C)

enota zajema list DTK 25 skupno število listov 201 izdelanih listov vsi pozicijska natančnost digitalizacije natančnost skenogramov DTK 25 (0,1 - 0,2 mm) pozicijska natančnost vira natančnost skenogramov DTK 25 (0,1 - 0,2 mm) struktura podatkov linijski izhodni format Arc/Info transfer format E00, DXF, ASCII velikost podatkov v Mb linijski

export format E00 1,43 DXF 2,11 povprečje ASCII 1,27 export format E00 2,50 DXF 3,64 maksimum ASCII 2,15


GKB - SLOJ VOD

Podatki Generalizirana kartografska baza 1 : 25 000 - vode (GKB25-H)

enota zajema list DTK 25 skupno število listov 201 izdelanih listov vsi pozicijska natančnost digitalizacije natančnost skenogramov DTK 25 (0,1 - 0,2 mm) pozicijska natančnost vira natančnost skenogramov DTK 25 (0,1 - 0,2 mm) struktura podatkov točkovni, linijski in poligonski izodni format Arc/Info transfer format E00, DXF, ASCII velikost podatkov v Mb točkovni linijski poligonski

export format E00 0,01 0,07 0,01 DXF 0,01 0,23 0,01 povprečje ASCII 0,01 0,13 0,02 export format E00 0,03 0,21 0,02 DXF 0,03 1,05 0,04 maksimum ASCII 0,39 0,37 0,11




GKB - SLOJ PLASTNIC

Podatki Generalizirana kartografska baza 1 : 25 000 - plastnice (GKB 25-P)

enota zajema list DTK 25 skupno število listov 201 izdelanih listov vsi pozicijska natančnost digitalizacije natančnost skenogramov DTK 25 (0,1 - 0,2 mm) pozicijska natančnost vira natančnost skenogramov DTK 25 (0,1 - 0,2 mm) struktura podatkov linijski izhodni format Arc/Info transfer format E00, DXF, ASCII velikost podatkov v Mb linijski

export format E00 4,15 DXF 24,40 povprečje ASCII 5,50 export format E00 6,62 DXF 30,00 maksimum ASCII 12,64


GKB - SLOJ ŽELEZNIC

Podatki Generalizirana kartografska baza 1 : 25 000 -železnice (GKB 25-Ž)

enota zajema list DTK 25 skupno število listov 102 izdelanih listov vsi listi, na katerih je železnica pozicijska natančnost digitalizacije natančnost skenogramov DTK 25 (0,1 - 0,2 mm) pozicijska natančnost vira natančnost skenogramov DTK 25 (0,1 - 0,2 mm) struktura podatkov točkovni, linijski in poligonski izhodni format Arc/Info transfer format E00, DXF, ASCII velikost podatkov v Mb točkovni linijski poligonski

export format E00 0,002 0,012 0,003 DXF 0,001 0,024 0,004 povprečje ASCII 0,008 0,019 0,008 export format E00 0,005 0,048 0,009 DXF 0,003 0,101 0,015 maksimum ASCII 0,016 0,066 0,008




ZBIRNI PODATKI O TOPOGRAFSKI KARTI V MERILU 1 : 50 000 V DIGITALNI RASTRSKI OBLIKI

Podatki Topografska karta v merilu 1 : 50 000 - TK 50/GZ

enota zajema list TK 50 skupno število listov 38 število zajetih listov vsi struktura podatkov raster resolucija 300 dpi število slojev 6 (NP+I+RP+RS+H+GM) izhodni format vsi standardni rastrski formati velikost podatkov v Mb NP I RP RS H GM NP+I+RP+H

TIFF 4 0,5 0,1 1,3 1,3 0,2 0,2 1,9 PCX 1,8 0,4 4,6 4,6 0,7 0,7 6,7 povprečje RLC 3,0 0,6 7,8 7,8 1,2 1,2 11,4 TIFF 4 0,9 0,3 3,5 2,0 1,4 0,4 3,9 PCX 3,2 1,1 12,3 7,0 4,9 1,4 13,7 maksimum RLC 5,4 1,8 21,0 12,0 8,4 2,4 23,4

enota za izdajanje list TK 50 dimenzija karte 76,9 cm × 55,4 cm

ZBIRNI PODATKI O TOPOGRAFSKI KARTI V MERILU 1 : 50 000 ZA OBMOČJE CELE SLOVENIJE

VRSTA FORMAT NP I H RP RS GM VSI SLOJI VSI LISTI NPI, H, RP

Š t e v i l o s l o j e v TK50 38 37 38 37 37 37 224 38

V e l i k o s t p o d a t k o v v M b TK50 TIF G4 18,44 5,32 7,89 47,54 7,46 86,65 72,65 TK50 PCX 64,40 14,80 26,60 170,20 27,00 307,00 254,60 TK50 RLC 95,70 31,00 33,20 288,60 35,60 484,10 433,20 TK50 JPG 48,00 48,00



ZBIRNI PODATKI O DRŽAVNI TOPOGRAFSKI KARTI V MERILU 1 : 50 000 V DIGITALNI RASTRSKI OBLIKI

Podatki Državna topografska karta v merilu 1 : 50 000 - DTK 50

enota zajema list DTK 50 skupno število listov 58 število izdelanih listov 47 (februar 2005) struktura podatkov raster resolucija 300 dpi število slojev 9 izhodni format vsi standardni rastrski formati velikost podatkov v Mb ZDR_

BARVNA ORG_

NKI_CR ORG_ RP_RJ

ORG_ H_MD

ORG_ GK_ZE

ORG_ RS_SE

ORG_ C_SI

ORG_ C_RD

ORG_ UTM_VI

povprečje TIFF 55 1,4 2,2 0,5 2,8 3,6 1,1 0,5 0,3 maksimum TIFF 70 1,6 3,1 0,7 3,5 3,8 1,3 0,8 0,3 enota za izdajanje list DTK 50 dimenzija karte 20' × 12'



PRIMERI

TOPOGRAFSKAE KARTE V MERILIH1 : 25 000 IN 1 : 50 000TOPOGRAFSKAE KARTE V MERILIH1 : 25 000 IN 1 : 50 000

DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA V MERILU 1 : 25 000

OSNOVA: POSAMEZNI ÈRNO-BELI SLOJI (H, NPI, GK, RP) V DIGITALNI OBLIKI, KI JIH JE MOŽNO OBARVATI

DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA V MERILU 1 : 25 000

OSNOVA: POSAMEZNI ÈRNO-BELI SLOJI (H, NPI, GK, RP) V DIGITALNI OBLIKI, KI JIH JE MOŽNO OBARVATI


TOPOGRAFSKE KARTE V MERILIH1 : 25 000 IN 1 : 50 000TOPOGRAFSKE KARTE V MERILIH1 : 25 000 IN 1 : 50 000

1 - NASELJA, PROMETNA MREŽA IN IMENA (DTK 25)2 - RELIEF (DTK 25) 3 - HIDROGRAFIJA (DTK 25)4 - GOZD IN KULTURE (DTK 25)

1 - NASELJA, PROMETNA MREŽA IN IMENA (DTK 25)2 - RELIEF (DTK 25) 3 - HIDROGRAFIJA (DTK 25)4 - GOZD IN KULTURE (DTK 25)

DRŽAVNA KARTOGRAFIJADRŽAVNA KARTOGRAFIJA OSNOVA: DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI © GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE © GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJEOSNOVA: DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI

2211

4433

TOPOGRAFSKE KARTE V MERILIH 1 : 25 000 IN 1 : 50 000TOPOGRAFSKE KARTE V MERILIH 1 : 25 000 IN 1 : 50 000

TOPOGRAFSKA KARTA V MERILU 1 : 50 000

OSNOVA: DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI - DTK 50

TOPOGRAFSKA KARTA V MERILU 1 : 50 000

OSNOVA: DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI - DTK 50


TOPOGRAFSKE KARTE V MERILIH1 : 25 000 IN 1 : 50 000TOPOGRAFSKE KARTE V MERILIH1 : 25 000 IN 1 : 50 000

DRŽAVNA KARTOGRAFIJADRŽAVNA KARTOGRAFIJA

2 - CESTE, OBROBE CEST IN SKALOVJE - VSEBINA RDEÈE IN SIVE BARVE (1 : 50 000)2 - CESTE, OBROBE CEST IN SKALOVJE - VSEBINA RDEÈE IN SIVE BARVE (1 : 50 000)3 - VODE - VSEBINA MODRE BARVE (1 : 50 000)4 - VEGETACIJA - VSEBINA ZELENE BARVE (1 : 50 000)5 - PLASTNICE - VSEBINA RJAVE BARVE (1 : 50 000)6 - SENCE RELIEFA (1 : 50 000)

3 - VODE - VSEBINA MODRE BARVE (1 : 50 000)4 - VEGETACIJA - VSEBINA ZELENE BARVE (1 : 50 000)5 - PLASTNICE - VSEBINA RJAVE BARVE (1 : 50 000)6 - SENCE RELIEFA (1 : 50 000)

OSNOVA: DIGITALNI ÈRNO-BELI SLOJI DTK 50, KI JIH JE MOŽNO OBARVATIOSNOVA: DIGITALNI ÈRNO-BELI SLOJI DTK 50, KI JIH JE MOŽNO OBARVATI © GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE© GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

1 - NASELJA, KOMUNIKACIJE, IMENA - VSEBINA ÈRNE BARVE (1 : 50 000)1 - NASELJA, KOMUNIKACIJE, IMENA - VSEBINA ÈRNE BARVE (1 : 50 000)

2211

4433

6655



PREGLEDI


PREGLEDNE KARTE SLOVENIJE



3 PREGLEDNE KARTE SLOVENIJE

3.1 PREGLEDNI KARTI V MERILIH 1 : 250 000 IN 1 : 750 000


3.1.1.1 IZHODIŠČA

Zaradi velikih potreb po digitalnih podatkih o prostoru je Geodetska uprava Republike Slovenije v letu 1993 naročila razvojni projekt za zajem načrtov in kart v digitalno rastrsko obliko (s skeniranjem). Operativni zajem se je začel leta 1993 in končal v začetku leta 1995.

Rastrski podatki načrtov in kart zajemajo ločene vsebinske sloje (naselja s prometno mrežo, imena, relief, vode, gozd). Vsebina sloja je vsebina originala načrta ali karte.


• Skenirano na skenerju Houston Instrument A Sumagraphics Company LDS 4000 plus z resolucijo 200 dpi v 256 sivinah, s procesiranjem so podatki spremenjeni v resolucijo 300 dpi in zapisani v enobitnem zapisu. Format izvornega zapisa je TIFF, skupina 4 (Group 4) z velikostjo pasu infinite (TIFF Strip Size - infinite).

• Oblika rastrskih podatkov načrtov in kart Na vseh skenogramih je predstavljena samo vsebina znotraj okvirja lista. Skenogrami so

zapisani v pravokotni matriki.

• Geodetska osnova − Koordinate na skenogramih so podane v Gauss-Kruegerjevi projekciji. Zapisane so v

datoteki imelista.TFW (world file Arc/Info PC in WS). Referenčna točka je v levem zgornjem vogalu lista.

− Za potrebe izdelave geolokacije kart v rastrski obliki je izdelana datoteka ASCII s podatki o koordinatah vogalov posameznih kart - PKKOO.TXT.

• Izhodni formati podatkov Vsi standardni rastrski formati (TIFF/Group 4/, PCX, RLC).




Maksimalna dolžina imena je 7 mest. Imena rastrskih podatkov so oblikovana:

merilo vsebina št.obnove

Oznaka merila

V primeru karte merila 1 : 250 000 je oznaka na drugem do četrtem mestu enostavno 250, v primeru karte merila 1 : 750 000 pa 750.

Oznaka vsebine preglednih kart natančnosti 1 : 250 000 in 1 : 750 000

Za oblikovanje petega in šestega mesta imena datoteke se uporabljajo naslednje dogovorjene oznake: Primer: Po opisanem postopku je za original situacije (NPI ali naselja, promet in imena) pregledne karte v merilu 1: 250 000 ime skenirane datoteke P25010.


Sedmo prosto mesto imena je rezervirano za oznako istovrstnega obnovljenega gradiva (reambulacija). Za označevanje obnove se uporabljajo črke slovenske abecede brez šumnikov. Primer: P75002A, P75002B, P75002C, …

ŠIFRA OZNAKA

01 PK RS 250 - NPI+H (polne linije)

02 PK RS 250 - NPI+H+RP (naselja, promet, imena, vode, relief-plastnice)

03 PK RS 250 - NPI + H (raster) 10 PK RS 250 – NPI (situacija) 11 PK RS 250 - NP (naselja, promet) 14 PK RS 250 - I (imena) 40 PK RS 250 - H (vode) 50 PK RS 250 - RP (relief-plastnice) 51 PK RS 250 – RS (relief sence) 01 PK RS 750 - NPI+H 02 PK RS 750 – NPI + H + RS 10 PK RS 750 - NPI (naselja, promet, imena) 40 PK RS 750 - H (vode) 51 PK RS 750 - RS (relief sence)



3.2 PREGLEDNA KARTA V MERILU 1 : 500 000

3.2.1 OBMOČJE PRIKAZA

Pregledna karta Republike Slovenije v merilu 1 : 500 000 prikazuje celotno ozemlje Republike Slovenije. Poleg tega prikazuje posamezne dele sosednjih držav. Del Hrvaške, ki je prikazan na karti, sega na jugu do črte Črvar – Topusko in na vzhodu do črte Goričan – Popovača. S tem je prikazana celotna cestna povezava Rijeka – Karlovac – Sisak. Ozemlje Italije je prikazano na zahodu do naselja Lignano. S tem je zajeto celotno slovensko etnično ozemlje v Italiji, pa tudi avtocestna povezava Trst – Videm – Beljak. Del Avstrije, ki je prikazan na karti, sega na zahodu do Dölacha, na severu pa do kraja Stainz. Tako je v tem območju zajeto tudi celotno slovensko etnično ozemlje v Avstriji. Prikazan je tudi manjši del Madžarske, na severu do Gornjega Senika in na vzhodu do kraja Nova. Ta vsebuje le manjši del slovenskega etničnega ozemlje na Madžarskem.

Omejitev območja prikaza karte z Gauss-Kruegerjevimi pravokotnimi koordinatami; koordinate vogalov karte so:

SZ vogal: Y = 350 000 m SV vogal: Y = 630 000 m X = 195 000 m X = 195 000 m

JZ vogal: Y = 350 000 m JV vogal: Y = 630 000 m X = 14 000 m X = 14 000 m

3.2.2 MATEMATIČNI ELEMENTI KARTE

Pregledna karta Republike Slovenije v merilu 1 : 500 000 je izdelana v Gauss-Kruegerjevi konformni prečni cilindrični projekciji meridianskih con. Prikazuje del 5. meridianske cone. Referenčni elipsoid je Besselov z orientacijo na točki Herrmannskogel.

Glavno merilo karte na srednjem meridianu cone (λ = 15°) znaša 1 : 500 000.

3.2.3 VIRI ZA IZDELAVO

Osnovni kartografski vir za izdelavo pregledne karte v merlu 1 : 500 000 je bila pregledna karta Republike Slovenije v merilu 1 : 250 000, Geodetska uprava Republike Slovenije, 5. izdaja 1994. Uporabili smo reprodukcijske originale in skenograme.

Dopolnilni viri za ažuriranje vsebine so bili: − podatki o spremebah imen naselij in številu prebivalcev v naseljih v Republiki Sloveniji,

Statistični urad Republike Slovenije, 1996; − baza državnih cest (avtoceste, magistralne, regionalne in državne lokalne ceste), Direkcija

Republike Slovenije za ceste, 1997; − državna topografska karta v merilu 1 : 25 000 (Geodetska uprava Republike Slovenije), že

izdelani listi do oktobra 1997.



3.2.4 PRIKAZANA VSEBINA IN GENERALIZACIJA

Izbor prikazanih objektov in cenzusi ter kriteriji generalizacije so upoštevani v skladu s teoretičnimi načeli generalizacije preglednih kart v merilu 1 : 500 000.

Naravne danosti

Hidrografija

Prikazani so:

- večji vodotoki - pomembnejši občasni vodotoki - stalna in občasna jezera, vključno z akumulacijskimi - večja močvirja - morska obala - soline - večje ponikalnice - pomembnejši slapovi

Tekoče vode so prikazane z enojno ali dvojno (stalne) in črtkano linijo (nestalne). Glede na prikaz na pregledni karti v merilu 1 : 250 000 so izpuščeni vodotoki, katerih prikaz bi bil krajši od 10 mm in tisti, ki so na karti v merilu 1 : 250 000 prikazani z najtanjšo linijo. Linije so delno poenostavljene in nekatere dvojne spremenjene v enojne.

Stoječe vode so prikazane z obalno linijo in rastrom, če obsegajo na karti več kot 3 mm2. Manjše stoječe vode so prikazane s polno barvo. Najmanjša jezera so izpuščena. Večja močvirja, občasna jezera in soline so prikazani z ustreznim vzorcem v modri barvi.

Večji ponori ponikalnic in pomembnejši slapovi so prikazani z ustreznim pogojnim znakom.

Relief

Prikazan je s kombinacijo geometrične in plastične metode, s kotiranjem izrazitih vzpetin ter cestnih prelazov in s poltonskim senčenjem, prikazana so tudi nižinska območja (kotline, nižine, doline). Dodatno je razgibanost terena prikazana še z znaki na prometnicah: s strmimi vzponi in prelazi.

Obravnavani relief je izredno heterogen, obsega visokogorski alpski svet, predalpsko hribovje, gričevja, Panonsko in Padsko nižino, kraške planote ter obmorski pas. Ker prikaz s plastnicami za to merilo ni primeren, smo razgibanost terena plastično prikazali s kombinacijo senčenja v sivi in poudarkom nižin v zeleni barvi.

Kotiranje omogoča pridobivanje podatkov o absolutni višini. Kotirane so pomembne lokalne vzpetine, enakomerno po vsem neravninskem območju, prikazanem na karti. Hkrati je kotirana večina naselij z več kot 5 000 prebivalci. Višine se ujemajo s prikazom na pregledni karti v merilu 1 : 250 000. Kote in višine so prikazane v črni barvi.



Antropogene danosti

Komunikacije

Prikazani so: - železniško omrežje (brez industrijskih tirov) in predori - avtoceste z označenimi priključki - avtoceste v gradnji - magistralne, regionalne in povezovalne lokalne ceste - daljši predori, strmi odseki in pomembnejši prelazi na cestah - kabinske žičnice in daljše sedežnice - mednarodna letališča na območju Slovenije.

Železniško omrežje glavnih prog je prikazano z linijskim znakom. Predori so prikazani z znakom na obeh straneh vstopa in z manj poudarjenim linijskim znakom.

Kategorije cest so ločene s širino znaka, njihova povezovalna funkcija pa z barvo polnila. Tako so najpomembnejše tranzitne ceste ne glede na uradno kategorizacijo rdeče, druga stopnja pomembnosti je prikazana z rumeno, tretja pa z belo barvo.

Prikazane so vse avtoceste, magistralne in regionalne ceste. Pri lokalnih cestah so izpuščene: - slepe ceste, katerih dolžina na karti bi bila manjša od 1 cm in ne vodijo do pomembnega

objekta - manj pomembne ceste, ki povezujejo dve cesti - ceste v naseljih, kjer je na majhni površini velika gostota cest.

Na ozemljih zunaj Slovenije je kategorizacija privzeta s pregledno karto v merilu 1 : 250 000 in popravljena glede na prikaz na novejših avtokartah sosednjih držav.

V večjih naseljih so vse ceste prikazane z najtanjšim znakom ne glede na kategorijo. Ceste so prikazane geometrijsko poenostavljeno, pri čemer je ohranjen karakter poteka (serpentine, ovinki). Na mnogih mestih, predvsem v rečnih dolinah, je potek cest premaknjen.

Prikazane so vse kabinske žičnice na območju, ki ga prikazuje karta, izmed sedežnic pa le nekaj najdaljših.

Naselja

Prikazana so večja in pomembnejša naselja v Sloveniji in zunaj nje. Po načinu prikaza se delijo v naslednje velikostne razrede:

- naselje nad 150 000 prebivalcev - naselje od 50 000 do 150 000 prebivalcev - naselje od 10 000 do 50 000 prebivalcev - naselje od 5 000 do 10 000 prebivalcev - naselje od 1 000 do 5 000 prebivalcev - naselje do 1 000 prebivalcev - zaselek - mestu priključeno naselje.



Naselja nad 10 000 prebivalcev (prvi trije razredi) so prikazana tlorisno, ostala pa s pogojnim znakom. Tloris zajema območje strnjene pozidave. Pogojni znaki so glede na cesto locirani na dva načina:

- na cesti (simetrično) - ob strani ceste (tangencialno).

Prikaz naselij je generaliziran po naslednjih načelih: • Izpuščanje: v kategorijah nad 5 000 prebivalcev so prikazana vsa naselja. V kategoriji od

1 000 do 5 000 prebivalcev so izpuščena le nekatera v območjih velike gostote. Izmed manjših naselij in zaselkov pa so prikazana le najpomembnejša (turistični kraji, cestna križišča, redko poseljena območja). Pri delih mest so prikazana tista, katerih ime se uporablja v vsakdanji rabi in ki so ohranila značaj samostojnega naselja. Na območju zunaj Slovenije je stopnja izpuščanja naselij večja.

• Geometrijsko poenostavljanje: pri tlorisnem prikazu naselij so obrisi poenostavljeni do shematskega prikaza.

• Kvalitativna pretvorba: prikaz določenih kategorij s pogojnimi znaki. • Združevanje: pri tlorisnem prikazu naselij so deli mest združeni v en obris. • Premikanje: znaki za prikaz naselij so po potrebi premaknjeni zaradi ohranjanja medsebojnih

odnosov z ostalimi elementi vsebine karte in zaradi pretiranih dimenzij pogojnih znakov (cest in krogov za prikaz naselij).

Meje

Pregledna karta v merilu 1 : 500 000 prikazuje kopenske državne meje. Potek je geometrijsko poenostvljen, po potrebi pa tudi premaknjen.

Napisi

Karta vsebuje izbrane toponime, hidronime, oronime in horonime.

Vpisana so vsa imena naselij, ki so prikazana na karti. Imena naselij za posamezne razrede se razlikujejo po tipu in velikosti pisave. Uradna dvojezična imena na območju Slovenije so zapisana enakovredno v obeh jezikih, ločena s poševnico. Na dvojezičnih ozemljih sosednjih držav so slovenska imena zapisana z manjšo pisavo. Z obema imenoma smo označili tudi nekatera naselja zunaj dvojezičnih območij sosednjih držav, kadar je slovenska oblika imena razširjena v rabi. Vir za dvojezičnost je bila pregledna karta v merilu 1 : 250 000.

Hidronimi, oronimi in horonimi so izbrani po kriteriju pomena objekta in gostote vsebine na določenem območju.



3.2.5 DIGITALNI PODATKI V VEKTORSKI OBLIKI

Sloji:

• PROMET ceste priključki na avtocesto železnice žičnice letališča (toc)

• VODE reke jezera ponikalnice soline

• NASELJA • IMENA


Ime datoteke zavzema maksimalno 8 mest in je oblikovano:

merilo 500 vsebina obnova

Celotna vsebina karte je na voljo v rastrski obliki, in sicer sta na voljo dva sloja: − združen barvni sloj – celotna vsebina karte brez senc (PK50095) − sloj reliefa – sence (PK50096)

Format izvornega zapisa je TIFF. Za geolociranje rastrskih slik so priložene datoteke z enakim imenom, kot so imena slojev, in s končnico TFW.



3.3 PREGLEDNA KARTA V MERILU 1 : 1 000 000


Karta je v celoti izdelana s pomočjo računalniško podprte tehnologije. Vsebina karte je na voljo v rastrski obliki, in sicer so na voljo trije sloji: − združen barvni sloj – celotna vsebina karte s sencami, − združen barvni sloj z legendo – celotna vsebina karte s sencami in legendo − sloj reliefa – sence, − sloj reliefa in geografskih imen. Format izvornega zapisa je TIFF. Za geolociranje rastrskih slik so priložene datoteke z enakim imenom, kot so imena slojev, in s končnico TFW. Karta je bila izdelana v letu 2002.

Ime datoteke zavzema največ 8 mest: na prvem mestu je P (pregledna karta), naslednja štiri mesta opišejo merilo (podan je modul merila 1000), šesto in sedmo mesto predstavlja vsebino sloja, osmo pa številko obnove.

Oznaka vsebine pregledne karte 1 : 1 000 000:

Za oblikovanje šestega in sedmega mesta imena datoteke se uporabljajo naslednje dogovorjene oznake:

ŠIFRA OZNAKA

04 ZDR (združen barvni sloj) 05 ZDRL (združen barvni sloj z legendo) 51 RS (relief – sence) 52 RSI (relief in zemljepisna imena)



3.4 ZBIRNI PODATKI

ZBIRNI PODATKI O PREGLEDNIH KARTAH SLOVENIJE V DIGITALNI RASTRSKI OBLIKI

PREGLEDNA KARTA SLOVENIJE V MERILU 1 : 250 000

Podatki Pregledna karta v merilu 1 : 250 000 (PK 250)

enota zajema list PK 250 skupno število listov 1 število izdelanih listov 1 obnova ob obnovi analogne karte, leto izdelave 1994 struktura podatkov raster resolucija 300 dpi število slojev 4 (NP+I+RP+H) izhodni format vsi standardni rastrski formati velikost podatkov v Mb NP I RP H NP+I+RP+H

TIFF 4 1,7 1,2 3,0 1,6 6,4 PCX 6,0 4,2 10,5 5,6 22,4

RLC 10,2 7,2 18,0 9,6 38,4 enota za izdajanje list PK 250 dimenzija karte 111,5 cm × 72,1 cm


Podatki Pregledna karta v merilu 1 : 750 000 (PK 750)

enota zajema list PK 750 skupno število listov 1 število izdelanih listov 1 obnova ob obnovi analognega lista, leto izdelave 1995 struktura podatkov raster resolucija 300 dpi število slojev 2 (NPI+H) izhodni format vsi standardni rastrski formati velikost podatkov v Mb NPI H NPI+H RS TIFF 4 0,27 0,17 0,40 PCX 0,95 0,60 1,40 RLC 1,62 1,02 2,40 TIFF nekompr. 12,6 enota za izdajanje list PK 750 dimenzija karte 36,6 cm ×25,7 cm




Podatki Pregledna karta v merilu 1 : 500 000 (PK 500 raster)

enota zajema list PK 500 skupno število listov 1 število izdelanih listov 1 obnova na 5 let, leto izdelave 1998 struktura podatkov raster resolucija 300 dpi število slojev 2 (NPIH barvni sloj + RS) izhodni format vsi standardni rastrski formati velikost podatkov v Mb: barvni sloj sence TIFF nekompr. 30,8 27,7 enota za izdajanje list PK 500 dimenzija karte 56,8 cm × 36,1 cm

Podatki Pregledna karta v merilu 1 : 500 000 (PK 500 vektor)

enota zajema list PK 500 skupno število listov 1 število izdelanih listov 1 obnova na 5 let, leto izdelave 1998 struktura podatkov vektor število osnovnih slojev 4 (promet, imena, naselja, vode) izhodni format Arc/Info transfer format E00, Cover, SHP enota za izdajanje list PK 500 dimenzija karte 56,8 cm × 36,1 cm

PREGLEDNA KARTA SLOVENIJE V MERILU 1 : 1 000 000

Podatki Pregledna karta v merilu 1 : 1 000 000 (PK 1000)

enota zajema list PK 1000 skupno število listov 1 število izdelanih listov 1 leto izdelave 2002 struktura podatkov raster resolucija 300 dpi število slojev 4 (RS + RSI + ZDR barvni sloj + ZDRL barvni sloj) izhodni format TIFF enota za izdajanje list PK 1000 dimenzija karte 27,9 cm × 19,2 cm



PRIMERI

PREGLEDNE KARTE SLOVENIJEPREGLEDNE KARTE SLOVENIJE1 - NASELJA S PROMETNO MREŽO (1 : 250 000)2 - IMENA (1 : 250 000) 3 - HIDROGRAFIJA (1 : 250 000)4 - RELIEF (1 : 250 000)

OSNOVA: DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI - ÈRNO-BELI SLOJI PK 250, KI JIH JE MOŽNO OBARVATI

1 - NASELJA S PROMETNO MREŽO (1 : 250 000)2 - IMENA (1 : 250 000) 3 - HIDROGRAFIJA (1 : 250 000)4 - RELIEF (1 : 250 000)

OSNOVA: DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI - ŽNO OBARVATIÈRNO-BELI SLOJI PK 250, KI JIH JE MO


2211

4433

PREGLEDNE KARTE SLOVENIJEPREGLEDNE KARTE SLOVENIJE1 - NASELJA, PROMETNA MREŽA, IMENA IN HIDROGRAFIJA - BARVNI SLOJ (1 : 500 000)2 - SENCE RELIEFA (1 :500 000)

OSNOVA: DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI - PK 500

1 - NASELJA, PROMETNA MREŽA, IMENA IN HIDROGRAFIJA - BARVNI SLOJ (1 : 500 000)2 - SENCE RELIEFA (1 :500 000)



11

22

PREGLEDNE KARTE SLOVENIJEPREGLEDNE KARTE SLOVENIJE1 - NASELJA, PROMETNA MREŽA IN IMENA (1 : 750 000)2 - HIDROGRAFIJA (1 : 750 000)3 - SENCE RELIEFA (1 : 750 000)


1 - NASELJA, PROMETNA MREŽA IN IMENA (1 : 750 000)2 - HIDROGRAFIJA (1 : 750 000)3 - SENCE RELIEFA (1 : 750 000)



11

22

33


TOPOGRAFSKI IN KARTOGRAFSKI PODATKI DTK 5



4 TOPOGRAFSKI IN KARTOGRAFSKI PODATKI DTK 5

4.1 DIGITALNI PODATKI V VEKTORSKI OBLIKI

4.1.1 IZHODIŠČA

DTK 5 je državna topografska karta merila 1 : 5 000, ki se zajema in vodi v obliki topografskih podatkov natančnosti in podrobnosti, ustrezni merilu 1 : 5 000. Topografski podatki se zajemajo iz stereoparov posnetkov cikličnega aerosnemanja, ob zajemu pa se uporabijo tudi obstoječi podatki drugih resorjev.

Topografski podatki za DTK 5 se zajemajo in vzdržujejo po listih merila 1 : 5 000.

4.1.2 OPIS DTK 5

DTK 5 sestavlja 7 vsebinskih slojev, ki se naprej delijo glede na tip sloja na linijske, poligonske ali točkovne sloje. Vsak tip sloja za vsak list je zapisan v shape formatu, ki ga sestavljajo tri datoteke (*.dbf, *.shx in *.shp). Tabela slojev in atributov:

Vsebinski sloj Tip sloja Atributi in šifranti Zgradbe poligonski • Id_stavbe

• Y koordinata centroida stavbe • X koordinata centroida stavbe • višina kapi • višina slemena • višina temelja • stanje stavbe

1 prevzeta iz Katastra stavb 2 novo zajeta 3 brisana 4 popravljena

• opis stavbe 1 grad 2 cerkev 3 šola 4 bolnica 5 zdravstveni dom 6 lekarna

• datum vira • metoda zajema



linijski • link_id • napetost elektrovoda

10 visoka napetost 11 visoka napetost 400 kV 12 visoka napetost 220 kV 13 visoka napetost 110 kV 20 srednja napetost 21srednja napetost 35 kV 22 srednja napetost 20 kV 23 srednja napetost 10 kV

• identifikator stavb • datum vira • metoda zajema

točkovni • link_id • vrsta visokega objekta

1 dimnik 2 RTV ali PTT stolp 3 razgledni stolp 4 vodohran

• višina visokega objekta • datum vira • metoda zajema

Ceste linijske • številka ceste • vrsta ceste

1 brezprašni ustroj 2 gramozni ustroj 3 kolovoz 4 pot

• širina ceste • širina vozišča • kategorija cestnega odseka

AC avtocesta HC hitra cesta G1 glavna cesta I. reda G2 glavna cesta II. reda R1 regionalna cesta I. reda R2 regionalna cesta II. reda R3 regionalna cesta III. reda RT turistična cesta LC lokalna cesta JP javna pot LG glavna mestna cesta LZ zbirna mestna ali krajevna cesta LK mestna ali krajevna cesta KD daljinska kolesarska pot KG glavna kolesarska pot KJ javna pot za kolesarje

• tip objekta M most N nadvoz P podvoz T tunel V viadukt G galerija

• datum vira



• metoda zajema Železnice linijski • link_id

• vrsta železnice 1 enotirna elektrificirana 2 enotirna neelektrificirana 3 dvotirna elektrificirana 4 dvotirna neelektrificirana 5 postajni tir 6 industrijski tir

• nivo 1 v nivoju terena 2 na mostu ali nadvozu 3 v predoru


Osi žičnic linijski • link_id • vrsta žičnice

1 vlečnica 2 sedežnica 3 krožno kabinska žičnica 4 nihalka 5 tovorna žičnica


Vegetacija poligonski • link_id • vrsta vegetacije

1 gozd 2 trajni nasad 3 neplodno zemljišče 4 park 5 grmičevje

• stanje vegetacije 1 prevzeto iz evidence rabe 2 novo zajeto 3 brisano 4 prevzeto iz evidence rabe, popravljeno in usklajeno


Zemljišče v posebni rabi

poligonski • link_id • vrsta zemljišča v posebni rabi

1 športna površina 2 pokopališče 3 industrijsko območje 4 odlagališče odpadkov 5 kamnolom, dnevni kop 6 RTP visoke ali srednje napetosti 7 zemljišče z omejenim dostopom 8 industrijski bazen 9 prometna površina 10 jez in vodna pregrada




poligonski • link_id • vrsta vodne površine

1 obalno morje 2 jezero, mrtvi rečni rokav 3 bajer, kal, mlaka, loka, umetni napajalnik, bazen 4 močvirje, barje 5 soline 6 rečna površina 7 brakične vode


linijski • link_id • vrsta vodotoka

1 naravni vodotok, ožji ali enak 2.5m 2 naravni vodotok, širši od 2.5 m 3 kanal, širši od 2.5 m 4 kanal, ožji od 2.5 m

• stalnost 1 stalen vodotok 2 občasen vodotok

• stanje 1 os zajema 2 os zajema - navidezna


Hidrografija

točkovni • link_id • vrsta pojava na vodi

1 slap 2 izvir 3 ponor 4 termalni ali mineralni vrelec


4.1.3 OPISI IMEN DIGITALNIH PODATKOV V VEKTORSKI OBLIKI

Maksimalna dolžina imena je 7 mest. Osmo prosto mesto imena je rezervirano za oznako istovrstnega obnovljenega gradiva (reambulacija). Imena vektorskih podatkov so oblikovana:

vrsta sloja tip sloja trig. sekcija št. lista št. obnove Za tvorjenje imena je na voljo 8 mest, od tega prvo mesto s črkovno oznako določa vrsto sloja, drugo mesto prav tako s črkovno oznako določa tip sloja (linija, točka ali poligon), 3. - 5. mesto določa oznako sekcije, 6. – 7. mesto pa določa št. lista znotraj sekcije. 8. mesto je rezervirano za oznako morebitne reambulacije.



Oznaka posameznega lista DTK5 Pri DTK5 vsebuje oznaka posameznega lista splošno oznako trigonometrične sekcije in številko lista znotraj nje. Tako je za list LJUBLJANA S 33 del imena, ki definira list, E2433. Pri oblikovanju imena se za 3. - 5. mesto uporablja splošna oznaka trigonometrične sekcije: oznaki kolone in vrste. Primer: splošna oznaka trigonometrične sekcije LJUBLJANA S je E24. Razdelitev na trigonometrične sekcije:

Na 6. – 7. mestu imena je številka lista temeljnega topografskega načrta v merilu 1 : 5 000. Listi so oštevilčeni v okviru ene trigonometrične sekcije od 1 do 50, kot prikazuje naslednji primer za sekcijo LJUBLJANA S.

Oznaka vrste in tipa sloja DTK5 Prvo mesto imena datoteke s črkovno oznako določa vrsto sloja, drugo mesto pa, prav tako s črkovno oznako, določa tip sloja.

OZNAKA VRSTA SLOJA TIP SLOJA BL DTK5 – zgradbe linijski BP DTK5 – zgradbe poligonski BT DTK5 – zgradbe točkovni VP DTK5 – vegetacija poligonski UP DTK5 – zemljišče v posebni rabi poligonski HL DTK5 – hidrografija linijski HP DTK5 – hidrografija poligonski HT DTK5 – hidrografija točkovni CL DTK5 – ceste linijski ZL DTK5 – železnice linijski EL DTK5 – osi žičnic linijski

A B C D E F G H I J K L

19

30

29

28

27

26

25

24

23

22

21

20

VARA@DIN

LJUTOMER PINCE

LENDAVSKEGORICE

[ALOVCI

BUDINCI

ORMO@

BORECI

MA^KOVCI

TRDKOVA

VELIKOTRGOVI[Ê

KLANJEC

IVANEC

TURNI[ÊRADGONA

ROGATEC

PTUJ

MARIBOR

[ENTILJ

KONJI[Ê

KOZJE

[ENTJURPRI CELJU

RU[ESLOVENJGRADEC

DRAVOGRAD

SLOVENSKABISTRICA

KOZJAK

[O[TANJ

LIBELIÊ

MOZIRJEJEZERSKO

RAVNE NA KORO[KEMOL[EVA

RADOVLJICA

BOROVLJE

BLED

MOJSTRANA

VRHNIKAIDRIJALJUBLJANA

JUGVI[NJAGORA MOKRONOG KR[KO

TRBOVLJE

CELJE

LITIJA

GORNJIGRAD

LJUBLJANA SEVER

KAMNIK

[KOFJA LOKA

KRANJ

CERKNO

BOH.BISTRICA

ILIRSKABISTRICA

PIVKA

POSTOJNA

KOZINA

SE@ANA

AJDOV[ÎNA

ÂBAR

SODRA@ICA

VELIKELA[Ê

KOÊVJE

RIBNICA

@U@EMBERK

^RNOMELJ

SEMI^

NOVOMESTO

OZALJ

METLIKA

KOSTANJEVICA SAMOBOR

KRANJSKA GORA

@AGA BOVEC

KASTAVBUZETBUJE

KOPER

DUTOVLJE

KOMEN

NOVAGORICADOBROVO

RISNJAK DELNICE VRBOVSKO KARLOVAC

KO@BANA

TOLMINBREGINJ

KANAL



ZBIRNI PODATKI O TOPOGRAFSKIH IN KARTOGRAFSKIH PODATKIH V MERILU 1 : 5 000 - DTK 5 V DIGITALNI VEKTORSKI OBLIKI

Zbirni topografski podatki - sloj ZGRADBE

Podatki Zbirni topografski podatki 1 : 5 000 - zgradbe enota zajema list TTN 5 skupno število listov 3258 izdelanih listov poligonski linijski točkovni 338 359 90 pozicijska natančnost 1 m struktura podatkov poligonski, linijski, točkovni izhodni format SHAPE velikost podatkov v KB poligonski linijski točkovni povprečje SHAPE 550 kb 5 kb 1 kb enota za izdajanje list TTN 5

Zbirni topografski podatki - sloj VEGETACIJA

Podatki Zbirni topografski podatki 1 : 5 000 - vegetacija enota zajema list TTN 5 skupno število listov 3258 izdelanih listov 361 pozicijska natančnost 1 m struktura podatkov poligonski izhodni format SHAPE velikost podatkov v KB poligonski povprečje SHAPE 101 kb enota za izdajanje list TTN 5

Zbirni topografski podatki - sloj ZEMLJIŠČE V POSEBNI RABI

Podatki Zbirni topografski podatki 1 : 5 000 – zemljišče v posebni rabi

enota zajema list TTN 5 skupno število listov 3258 izdelanih listov 365 pozicijska natančnost 1 m struktura podatkov poligonski izhodni format SHAPE velikost podatkov v KB poligonski povprečje SHAPE 72 kb enota za izdajanje list TTN 5



Zbirni topografski podatki - sloj HIDROGRAFIJA

Podatki Zbirni topografski podatki 1 : 5 000 - hidrografija enota zajema list TTN 5 skupno število listov 3258 izdelanih listov poligonski linijski točkovni 346 358 164 pozicijska natančnost 1 m struktura podatkov poligonski, linijski, točkovni izhodni format SHAPE velikost podatkov v KB poligonski linijski točkovni povprečje SHAPE 20 kb 30 kb 1 kb enota za izdajanje list TTN 5

Zbirni topografski podatki - sloj CESTA

Podatki Zbirni topografski podatki 1 : 5 000 - cesta enota zajema list TTN 5 skupno število listov 3258 izdelanih listov 367 pozicijska natančnost 1 m struktura podatkov linijski izhodni format SHAPE velikost podatkov v KB linijski povprečje SHAPE 190 kb enota za izdajanje list TTN 5

Zbirni topografski podatki - sloj ŽELEZNIŠKA PROGA

Podatki Zbirni topografski podatki 1 : 5 000 – železniška proga enota zajema list TTN 5 skupno število listov 3258 izdelanih listov 160 pozicijska natančnost 1 m struktura podatkov linijski izhodni format SHAPE velikost podatkov v KB linijski povprečje SHAPE 9 kb enota za izdajanje list TTN 5



Zbirni topografski podatki - sloj OS ŽIČNICE

Podatki Zbirni topografski podatki 1 : 5 000 – os žičnice enota zajema list TTN 5 skupno število listov 3258 izdelanih listov 21 pozicijska natančnost 1 m struktura podatkov linijski izhodni format SHAPE velikost podatkov v KB linijski povprečje SHAPE 1 kb enota za izdajanje list TTN 5



PRIMER

DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA V MERILU 1 : 5 000DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA V MERILU 1 : 5 000

PRIMERA PRIKAZA PODATKOV DTK 5PRIMERA PRIKAZA PODATKOV DTK 5



ORTOFOTO

ORTOFOTO


5 ORTOFOTO

5.1 DIGITALNI PODATKI V RASTRSKI OBLIKI

5.1.1 IZHODIŠČA

Ortofoto je skeniran aeroposnetek, ki je z upoštevanjem centralne projekcije posnetka in digitalnega modela reliefa transformiran (razpačen) v državni koordinatni sistem. Izdelek je v metričnem smislu enak linijskemu načrtu ali karti.

Geodetska uprava Republike Slovenije je v letu 1993 začela s projektom Digitalni ortofoto načrti in karte ter ga v letu 1994 tudi končala.

Ortofoto prikažemo na ekranu (8 bitna rastrska slika), kjer je slika v nekaterih programskih orodjih že georeferencirana, ali pa je pozicijo možno izračunati prek lokacije piksla v rastrski sliki in podatkov priložene datoteke.

5.1.2 TEHNIČNE SPECIFIKACIJE

Ortofoti z resolucijo slikovnega elementa 0,5 m in z izrisom v merilu 1 : 5 000 so izdelani na osnovi aeroposnetkov v merilih od 1 : 17 500 do 1 : 25 000.

• Izdelava poteka na fotogrametričnih delovnih postajah. Rektifikacija ortofoto s slikovnim elementom 0,5 m je izvedena na osnovi digitalnega modela reliefa 25 m.

• Vsebina podatkov Območje ene slike ortofota ustreza območju enega lista načrta v merilu 1 : 5 000.

Skenogrami so zapisani vedno v pravokotni matriki. Datoteka črno-belega ortofota vsebuje digitalno sliko z 8-bitnim podatkom za vsak piksel (4500×6000 pikslov x 256 sivin).

Pri barvnih ortofotih imamo slike s 24 bitnim zapisom (4500×6000 pikslov x 16 mio barv).

• Geodetske osnove − Koordinate so podane v Gauss-Kruegerjevi projekciji. Za geolokacijo je referenčna

točka v levem zgornjem vogalu lista. Zapisane so v datoteki imelista.TFW (world file Arc/Info PC in WS).

− Za geolokaciranje ortofoto načrtov in kart so izdelane datoteke ASCII s končnico TFW. Vsebina te datoteke je:

0,5 (velikost piksla v naravi - v metrih) 0 0 -0,5 (velikost piksla v naravi - v metrih s predznakom) 427950,25 (y koordinata levega zgornjega vogala - sredina piksla) 145049,75 (x koordinata levega zgornjega vogala - sredina piksla)

ORTOFOTO


5.1.3 OPISI IMEN DIGITALNIH ORTOFOTO NAČRTOV Z RESOLUCIJO 0,5 M


Imena digitalnih ortofoto načrtov so oblikovana:

trig. sekcija št. lista vsebina obnova


Pri temeljnih topografskih načrtih v merilu 1 : 5 000 zajema oznaka posameznega lista splošno oznako trigonometrične sekcije in številko lista znotraj nje.

Pri oblikovanju imena se za prva tri mesta uporablja splošna oznaka trigonometrične sekcije: oznaka kolone in vrste.


Po opisanem postopku je za list LJUBLJANA S 33 del imena, ki definira list, E2433.

Na četrtem in petem mestu oznake lista je številka lista temeljnega topografskega načrta v merilu 1 : 5 000. Listi so oštevilčeni v okviru ene trigonometrične sekcije od 1 do 50, kot prikazuje naslednji primer za sekcijo LJUBLJANA S.

Oznaka vsebine

Za oblikovanje šestega in sedmega mesta imena datoteke se uporabljajo dogovorjene oznake. Šifra za digitalni črnobeli ortofoto je 61, za barvni ortofoto pa 62.

Obnova

Osmo mesto v imenu je namenjeno šifri obnove lista. Prva izdaja nima oznake, druga izdaja ima oznako A, tretja izdaja oznako B in tako naprej. Za obnovo se uporabljajo črke brez šumnikov. Pri barvnem ortofotu je oznaka za isto izdajo (isti posnetek) enaka kot pri črno-belem ortofotu. Primer: E243361B.TIF oziroma E243361B.SID - ime datoteke tretje izdaje ortofota za list št. 33 iz sekcije Ljubljana Sever. Za barvni ortofoto bi za isti list veljalo E243362B.TIF oziroma E243362B.SID

ORTOFOTO


5.1.4 ZBIRNI PODATKI

ORTOFOTO Z RESOLUCIJO 0.5 m (DOF5)

Podatki Črno-beli ortofoto načrt (DOF 5) Barvni ortofoto načrt (DOF 5)

enota izdelave list TTN list TTN skupno število listov 3 258 3 258 število zajetih listov 3 258 258 v izdelavi 300 – 600 letno (07/2003) Odvisno od sofinancerjev struktura podatkov raster raster resolucija (piksel) 0,5 m (0,5 m × 0,5 m) 0,5 m (0,5 m × 0,5 m) število slojev 1 (256 sivih tonov) – 8 bitna slika 1 (16 mio barv) – 24 bitna slika izhodni format TIFF, MrSID (kompresija 20) TIFF, MrSID (kompresija 20) velikost podatkov v Mb TIFF 27 MB 80 MB SID 1,4 MB 4,7 MB pozicijska natančnost srednji pogrešek: 1 m srednji pogrešek: 1 m enota za izdajanje list TTN (glej spletno stran

geodetske uprave) list TTN (glej spletno stran geodetske uprave)

5.2 ORTOFOTO V ANALOGNI OBLIKI

Poleg digitalne slike so na podlagi rastrskih slik pripravljeni tudi podatki za izdajo črno-belih analognih izdelkov ortofotov v merilu 1 : 5 000.

Geodetska uprava Republike Slovenije ima izdelan izris na film (pozitiv) za izdelavo ozalidnih kopij in izris na film (negativ) za kopiranje na fotografski papir.

Tiskani izvodi so opremljeni z izvenokvirno vsebino glede na temeljne topografske načrte v merilu 1 : 5 000 (naslov karte, viri izdelave, grafično merilo,…) in z geodetsko koordinatno mrežo.

V izris so za boljšo orientacijo vključena tudi zemljepisna imena iz Registra zemljepisnih imen (REZI 5).

ORTOFOTO


PRIMERI

ORTOFOTOORTOFOTO

11

22

1 - ORTOFOTO ÈRNO-BELA DIGITALNA SLIKA (1 : 5 000)2 - ORTOFOTO BARVNA DIGITALNA SLIKA (1 : 5 000)1 - ORTOFOTO ÈRNO-BELA DIGITALNA SLIKA (1 : 5 000)

ORTOFOTO BARVNA DIGITALNA SLIKA (1 : 5 000)2 -

© GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE© GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DRŽAVNA KARTOGRAFIJADRŽAVNA KARTOGRAFIJA

ORTOFOTO


PREGLEDI


REGISTER ZEMLJEPISNIH IMEN



6 REGISTER ZEMLJEPISNIH IMEN

6.1 DIGITALNI PODATKI V VEKTORSKI OBLIKI

6.1.1 IZHODIŠČA

Slovenija ima po ocenah, ki izhajajo iz obstoječih analiz kartografskih gradiv, približno 200 000 zemljepisnih imen. Iz kartografskih virov se v register zemljepisnih imen zajemajo le tista imena, ki imajo časovno, zgodovinsko, etnološko ali družbeno uveljavljeno identiteto. Kartografski viri so različni, zato se lahko tudi imena določenega objekta med seboj razlikujejo. Razlike se pojavijo zaradi neupoštevanja pravopisnih pravil ali pa zaradi povsem različnega poimenovanja objekta. Eden glavnih ciljev vzpostavitve registra zemljepisnih imen je prav poenotiti oz. standardizirati zapis posameznih imen. Taka standardizirana imena enolično določajo pozicijo in s tem tudi orientacijo v prostoru.

Geodetska uprava Republike Slovenije je že konec leta 1992 začela pripravljati projekt tehnoloških osnov za vzpostavitev evidence zemljepisnih imen. V letu 1997 je bila izvedena prenova evidence, ki je koncept baze prilagodila sodobni tehnologiji in potrebam. Izdelana je bila programska oprema za vodenje, vzdrževanje in izdajanje podatkov ter intranet aplikacija za pregledovanje podatkov. V letu 2001 je bil izdelan Konceptualni, logični in fizični model prenove registra zemljepisnih imen, na osnovi katerega potekajo nekatere vsebinske in tehnološke spremembe v registru zemljepisnih imen.

Register zemljepisnih imen je vzpostavljen za tri stopnje natančnosti: • za raven merila 1 : 5 000 (REZI 5). Podatki so zajeti iz TTN 5 in TTN 10 • za raven merila 1 : 25 000 (REZI 25). Podatki so zajeti iz DTK 25 • za raven merila 1 : 250 000 (REZI 250). Podatki so zajeti iz PK 250.

Toponomastični pregled zemljepisnih imen zajema dejavnosti v zvezi z zbiranjem, zapisovanjem in obdelavo toponimov na določenem ozemlju. Pregled vključuje terensko in pisarniško zbiranje in preverjanje imen iz različne literature, kontakti z avtohtonimi prebivalci, študije porekla, narečnega in knjižnega pisanja ter izgovorjave. Obvezen je tudi pravopisni in slovnični pregled v skladu s pravopisom jezika države, v kateri so določena zemljepisna imena. Toponomastično pregledana so zemljepisna imena iz REZI 25 in REZI 250.

Standardizacija zemljepisnih imen je postopek, s katerim se ugotavlja in predpisuje pisne oblike zemljepisnih imen. Izvaja se iz nacionalnih in mednarodnih interesov. Končni cilj standardizacije je uzakonjanje zemljepisnih imen lokalnega prebivalstva, da se lahko uporabljajo v nacionalnem in mednarodnem komuniciranju. Na osnovi resolucije Združenih narodov izvaja standardizacijo zemljepisnih imen v Sloveniji Vladna Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, ki je tudi članica regionalne skupine Združenih narodov za standardizacijo zemljepisnih imen za vzhodno, srednjo in jugovzhodno Evropo UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names).



6.1.2 OPIS PODATKOV

Zemljepisna imena se glede na tip delijo na: imena krajev, hidronime (vodna imena), oronime (imena reliefnih oblik) in horonime (imena krajinskih delov).

Šifrant podatkov:

1000 IMENA KRAJEV 1100 DOMICILONIMI

1101 naselje, mesto 1102 zaselek, del naselja 1103 del mesta, mestna četrt 1104 ulica, trg 1105 pot, cesta, gozdna pot, kolovoz

1200 DOMUSONIMI 1201 domačija 1202 cerkev, sakralni objekt 1203 pomemben objekt

2000 HIDRONIMI 2100 POTAMONIMI

2101 tekoča voda, reka, potok, hudournik, nestalni tok 2102 kanal (odprt) 2103 izvir 2104 izliv, delta 2105 slap, slapišče 2106 rečni brod, rečni pristan

2200 LIMNONIMI 2201 jezero 2202 del jezera, jezerski zaliv, jezerski pristan 2203 manjša stoječa voda, bajer, mlaka, ribnik 2204 močvirje, trstičje 2205 ledenik

2300 MAREONIMI 2301 morje 2302 del morja, morski zaliv, morski pristan 2303 soline

3000 ORONIMI 3100 ORONIMI

3101 gorovje, hribovje, gričevje 3102 vrh vzpetine, vzpetina, planota 3103 sedlo, prelaz 3104 del vzpetine, pobočje, hrbet, greben 3105 dolina, soteska, vintgar, globel 3106 rt, polotok 3107 kraška jama, vrtača, brezno, ponor 3108 osamljena skala, balvan



4000 HORONIMI 4100 REGIONIMI

4101 država 4102 občina 4103 katastrska občina 4104 krajevna skupnost 4105 pokrajina 4106 krajinski del, ledina, predel 4107 gozdni predel

4200 INSULONIMI 4201 morski otok, jezerski otok 4202 rečni otok, sipina sredi reke 4203 čer, plitvina, podvodni greben

Vsebina baze

POJEM REGISTER ZEMLJEPISNIH IMEN

DEFINICIJA POJMA

Register zemljepisnih imen je uradna evidenca. V njej se vodijo enolično določena zemljepisna imena (enoličnost je določena z medresorskim identifikatorjem endonima in zaporedno številko pojavitve zemljepisnega imena).

OBJEKT ZEMLJEPISNO IME

DEFINICIJA OBJEKTA Zemljepisno ime je lastno ime zemljepisnega objekta na površini Zemlje, ki je potrebno za prepoznavanje tega objekta in za orientacijo na terenu in na karti. V bazo registra zemljepisnih imen zajemamo endonime - vsa zemljepisna imena, izpisana s pravilnimi velikimi začetnicami, ostale črke pa z malo pisavo, upoštevaje slovnična pravila in morebitne slovnične izjeme, opisane v pravopisu in v Toponimskih navodilih za Slovenijo. Endonim za en in isti objekt se zajame natanko enkrat!

NAČIN ZAJEMA

Grafični potek zemljepisnih imen ali njihovih delov se zajame kot pojavitev, in sicer se zajame za vsako zemljepisno ime ali del imena tolikokrat, kot se pojavi na raznih virih, kartah. Zajema se odprti poligon, ki ponazarja potek imena ali njegovega dela na viru, karti.

OPISI

FIZIČNI MODEL PODATKOV 1. Tabela ENDONIM: • EN_MID – medresorski identifikator endonima • ID_DRZAVE – identifikator države • ID_TIPA – identifikator tipa zemljepisnega imena • MP_MID – MID karte • MP_DATUM – datum vira (karte) • ID_VNASALCA - identifikator vnašalca podatkov • ID_VS – identifikator vrste spremembe • IME – zemljepisno ime • STATUS – status zapisa • D_OD – datum vnosa • STAND – stopnja standardizacije zemljepisnega imena • RPE_ENOTA – ime tabele iz registra prostorskih enot



OPISI

• RPE_MID – vrednost MID-a enote iz registra prostorskih enot • D_STAND – datum zadnje standardizacije • IME_DJ – dvojezično ime • OPOMBA – opomba

2. Tabela POJAVITVE: • EN_MID – medresorski identifikator endonima • NO – zaporedna številka pojavitve zemljepisnega imena • MP_MID – MID karte • MP_DATUM – datum vira (karte) • ID_SISTEMA – identifikator sistema kart • ID_VNASALCA - identifikator vnašalca podatkov • ID_TIPA – identifikator tipa zemljepisnega imena • ID_VS – identifikator vrste spremembe • STATUS – status zapisa • NAPIS – napis, zajet iz karte • D_OD – datum vnosa • VISINA – višina (velikih) črk napisa na karti v milimetrih • Y_MIN, X_MIN, Y_MAX, X_MAX • Y1, X1, Y2, X2, Y3, X3, Y4, X4, Y5, X5 - koordinate napisa



6.1.3 OPISI IMEN DIGITALNIH PODATKOV REGISTRA ZEMLJEPISNIH IMEN V MERILU 1 : 5 000

Maksimalna dolžina imena datoteke je 7 mest.

Imena datotek so oblikovana:

vsebina trig. sekcija št. lista


Za oblikovanje prvih dveh mest imena vektorskih podatkov se uporabljajo dogovorjene oznake. Oznaka za register zemljepisnih imen (imena) - linijski sloj je IL.



Po opisanem postopku je torej za list LJUBLJANA S 33 del imena, ki definira list, E2433.

Pri oblikovanju imena se za prva tri mesta uporablja splošna oznaka trigonometrične sekcije: oznaka kolone in vrste.



Na četrtem in petem mestu oznake lista je številka lista temeljnega topografskega načrta v merilu 1 : 5 000. Listi so oštevilčeni v okviru ene trigonometrične sekcije od 1 do 50, kot prikazuje zgornji primer za sekcijo LJUBLJANA S.



6.1.4 OPISI IMEN DIGITALNIH PODATKOV REGISTRA ZEMLJEPISNIH IMEN V MERILU 1 : 25 000


Imena vektorskih podatkov se razlikujejo od imen podatkov v rastrski obliki v položaju oznake vsebine digitalnih podatkov.

Imena vektorskih podatkov so oblikovana:

vsebina oznaka lista

Oznaka vsebine digitalnih podatkov v vektorski obliki natančnosti 1 : 25 000

Za oblikovanje prvih dveh mest imena vektorskih podatkov se uporabljajo dogovorjene oznake. Oznaka za register zemljepisnih imen (imena) - linijski sloj je IL.


Za oznako posameznega lista je uporabljena splošna oznaka lista, ki temelji na obstoječi razdelitvi topografskih kart. Po opisanem postopku je za list LJUBLJANA del imena, ki definira list, 1333. V grafičnem pregledu mreže listov topografskih kart v merilu 1 : 25 000 so vpisane splošne oznake vseh listov.



6.2 ZBIRNI PODATKI


Podatki Register zemljepisnih imen

enota zajema list TTN 5/10, DTK 25, PK 250

skupno število listov TTN 5 – 3 258 DTK 25 – 198 PK 250 – 1

izdelani listi TTN 5 – 3 258 DTK 25 – 198 PK 250 – 1

pozicijska natančnost digitalizacije

1 m (natančnost naravnalnikov 0,2 mm)

pozicijska natančnost vira natančnost skenogramov TTN 5/10, DTK 25, PK 250 izhodni format DBF, ASCII, Arc/Info format velikost podatkov v Kb: REZI 5 REZI 25 REZI 250 export format E00 122 920 5260 povprečje DBF 32 220 5 270 ASCII 32 220 22 100 enota za izdajanje list TTN 5, DTK 25, PK 250


DIGITALNI MODEL VIŠIN



7 DIGITALNI MODEL VIŠIN

7.1 IZHODIŠČA

Digitalni model reliefa je kompleksna predstavitev reliefa, ki vključuje višinske točke, karakteristične linije in točke terena ter geomorfologijo. Digitalni model višin pa obsega samo višine točk na določenem območju. Modeli reliefa in višin se uporabljajo za potrebe kartografije, prostorskega planiranja, geografskih informacijskih sistemov, telekomunikacij ipd.

V Sloveniji ima področje digitalnega modela reliefa že dolgo tradicijo. Že v 70-ih letih so začeli izdelovati digitalni model višin DMR 100. Dokončno je bil izdelan sredi 80-ih, in sicer z digitalizacijo višinskih točk v pravilno kvadratasto celično mrežo ločljivosti 100 m krat 100 m. Kot osnova za zajem podatkov so služile predvsem topografske karte TTN 5 in TTN 10.

Geodetska uprava danes vodi in vzdržuje naslednje digitalne modele višin: • DMR 25, • InSAR DMV 25, • InSAR DMV 100, • DMV 20.

V prihodnje načrtujemo pripravo zbirke podatkov reliefa iz vseh dostopnih višinskih podatkov iz registrov in evidenc. Takšna zbirka podatkov bo omogočala izdelavo kakovostnega digitalnega modela reliefa in višin.

7.1.1 DIGITALNI MODEL VIŠIN DMR 25

Sredi 90-ih let smo pričeli sistematično zajemati podatke za model višin s celično mrežo ločljivosti 25 m krat 25 m (DMR 25). Omenjeni model višin je izdelan s fotogrametričnimi metodami, vzporedno z izdelavo ortofoto načrtov (DOF 5). Osnovni vir so posnetki cikličnega aerosnemanja Slovenije (CAS) v merilu 1 : 17 500. Prednost modela v primerjavi z drugimi digitalnimi modeli višin je boljša lokalna višinska natančnost, njegova največja pomanjkljivost pa je nehomogenost. Zaradi tega lahko pride pri hkratni uporabi več listov DMR 25 do odstopanj na robovih med posameznimi listi. Na goratih območjih lahko nekatere grobe napake presegajo 50 m.

7.1.2 INTERFEROMETRIČNA RADARSKA MODELA VIŠIN INSAR DMV 25 IN INSAR DMV 100

Po naročilu Geodetske uprave je bil v letu 2000 izdelan digitalni model višin s tehniko radarske interferometrije. Projekt je prva aplikacija radarske interferometrije v Sloveniji. Za izdelavo so uporabljeni radarski posnetki Evropske vesoljske agencije (ESA), ki so bili posneti s satelitoma ERS-1 in ERS-2. Z izvrednotenjem posameznih modelov je izdelan digitalni model višin s celično mrežo ločljivosti 25 m krat 25 m (InSAR DMV 25). Za celotno Slovenijo je ocenjena povprečna višinska natančnost 4,5 m. V goratih območjih je lahko nekaj grobih napak, ki presegajo 50 m. Glede na druge digitalne modele višin so največje prednosti InSAR DMV 25 statistično homogena natančnost in geomorfološko ter vizualno dober izgled.



Z interpolacijo InSAR DMV 25 je izdelan digitalni model višin s celično mrežo ločljivosti 100 m krat 100 m (InSAR DMV 100). Višinski podatki so zaokroženi na decimeter (0,1 m). Ti podatki so uporabni predvsem za splošne analize na območju celotne Slovenije. InSAR DMV 100 je v praksi nadomestil DMR 100.

7.1.3 DIGITALNI MODEL VIŠIN DMV 20

Trenutno obstajajo v Sloveniji različni podatki o reliefu, ki so nastajali v zadnjih tridesetih letih. Ti podatki prekrivajo celotno območje Slovenije ali njene posamezne dele. Zajeti so z različno natančnostjo in ločljivostjo. Digitalni model višin DMV 20 je izdelan iz razpoložljivih podatkov, ki so bili predhodno kontrolirani. Glavna vira sta vektorski sloj plastnic iz generalizirane kartografske baze GKB 25 in digitalni model višin DMR 25. Naknadno so dodani tudi drugi višinski podatki iz različnih evidenc in registrov, ki jih vodi Geodetska uprava in druge državne in lokalne institucije. Model je na koncu razrezan na celično mrežo ločljivosti 20 m krat 20 m. Ta model reliefa po kakovosti presega dosedanje modele višin. V letu 2004 je izdelan za 10 % območja Slovenije.



7.2 OPISI IMEN DATOTEK DIGITALNIH MODELOV VIŠIN


Imena datotek so oblikovana:

vsebina trig. sekcija št. lista reambulacija vrsta podatka

Primeri: RTE2202A.025 VTE2202.025 VTE2202.100 VTE2202.020

Oznaka vsebine

Za oblikovanje prvih dveh mest imena datoteke se uporabljajo dogovorjene oznake Geodetske uprave Republike Slovenije. Šifri, ki se uporabljata za digitalne modele višin, sta:

• RT (relief – točkovni sloj) pri DMR 25 • VT (višine – točkovni sloj) pri DMV 20, InSAR DMV 25 in InSAR DMV 100



Po opisanem postopku je za list LJUBLJANA S 33 del imena, ki definira list, E2433.

Pri oblikovanju imena se za tretje, četrto in peto mesto oznake lista uporablja splošna oznaka trigonometrične sekcije: oznaka kolone in vrste.


Na šestem in sedmem mestu oznake lista je številka lista temeljnih topografskih načrtov 1 : 5 000. Listi so oštevilčeni v okviru ene trigonometrične sekcije od 1 do 50, kot prikazuje naslednji primer za sekcijo LJUBLJANA S.




Osmo mesto v imenu je namenjeno šifri obnove lista. Prva izdaja nima oznake, druga izdaja ima oznako A, tretja izdaja oznako B in tako naprej. Za obnovo se uporabljajo črke brez šumnikov.

Pri prvi izdaji lista dolžina imena datoteke torej zavzame 11 mest, pri vseh nadaljnjih izdajah pa 12, kar je tudi maksimalna možna dolžina.

Oznaka vrste podatka

Končnica, ki zavzema deseto, enajsto in dvanajsto mesto oznake lista, identificira vrsto podatka digitalnega modela višin. Od ostalega imena jo ločuje pika na devetem mestu. Končnice, ki se uporabljajo, so:

• 020 - za digitalni model višin s celično mrežo ločljivosti 20 m krat 20 m, • 025 - za digitalni model višin s celično mrežo ločljivosti 25 m krat 25 m, in • 100 - za digitalni model višin s celično mrežo ločljivosti 100 m krat 100 m.



7.3 ZBIRNI PODATKI

ZBIRNI PODATKI O InSAR DMV 25

Podatki Interferometrični radarski digitalni model višin 25 m x 25 m (InSAR DMV 25)

območje izdelave območje Slovenije – 3 258 listov TTN5

povprečna višinska natančnost podatkov

raven relief - 1,9 m razgiban relief - 5,2 m hribovit relief - 13,8 m

struktura podatkov baza izhodni format ASCII zapis y, x, H velikost podatkov za eno enoto 291 KB enota izdajanja list TTN 5

ZBIRNI PODATKI O InSAR DMV 100

Podatki Interferometrični radarski digitalni model višin 100 m x 100 m (InSAR DMV 100)

območje izdelave območje Slovenije – 3 258 listov TTN5


raven relief - 2,5 m razgiban relief - 6,5 m hribovit relief - 16,0 m

struktura podatkov baza izhodni format ASCII zapis y, x, H velikost podatkov za eno enoto 20 KB enota izdajanja list TTN 5

ZBIRNI PODATKI O DMR 25

Podatki Digitalni model višin DMR 25 območje izdelave območje Slovenije – 3 258 listov TTN5


raven relief - 1,5 m razgiban relief - 3 m hribovit relief - 6,5 m

struktura podatkov baza izhodni format za manjša območja ASCII zapis y, x, H velikost podatkov za eno enoto 291 KB enota izdajanja list TTN 5

ZBIRNI PODATKI O DMV 20

Podatki Digitalni model višin DMV 20 območje izdelave 10 % Slovenije (sekcije E19 do E27)


raven relief - 1,0 m gričevnat relief - 2,1 m hribovit relief - 4,0 m gorat relief - 7,7 m

struktura podatkov baza izhodni format za manjša območja ASCII zapis y, x, H velikost podatkov za eno enoto 450 KB enota izdajanja list TTN 5



PRIMERI

DIGITALNI MODEL VIŠINDIGITALNI MODEL VIŠIN

1

2

1 -

N

PRIMER OSEN ENEGA RELIEFA - INSAR DMV 100

2 - PRIMER OSE E EGA RELIEFA - INSAR DMV 25

È

ÈN

1 -

N

PRIMER OSEN ENEGA RELIEFA - INSAR DMV 100

2 - PRIMER OSE E EGA RELIEFA - INSAR DMV 25

È

ÈN

© GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE© GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DR�AVNA KARTOGRAFIJADR�AVNA KARTOGRAFIJA



PREGLEDI


PRILOGA

Documents

DRŽAVNA KARTOGRAFIJA katalog digitalnih podatkov · zapisa je TIFF, skupina 4 (Group 4) z velikostjo pasu infinite (TIFF Strip Size - infinite). Od leta 1997 pa se skenirajo vzdrževani