DOSTOJANSTVO IN ZDRAVJE DELAVCEV - IRVD · I10 Esencialna (primarna) arterijska hipertenzija I21 Akutni miokardni infarkt I20 Angina pektoris I83 Varice (kr čne žile) ven spodnjih

DOSTOJANSTVO IN DOSTOJANSTVO IN ZDRAVJE DELAVCEVZDRAVJE DELAVCEV

prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, Katja Draksler

DostojanstvoDostojanstvo

Kako naj človek upa, da bo našel svoje Kako naj človek upa, da bo našel svoje dostojanstvo, ko živi v pomanjkanju dostojanstvo, ko živi v pomanjkanju hrane in sredstev za preživetje in še hrane in sredstev za preživetje in še hrane in sredstev za preživetje in še hrane in sredstev za preživetje in še

slabše, slabše, ko nima dela, ki potrjuje ko nima dela, ki potrjuje njegovo dostojanstvo. njegovo dostojanstvo.

Na novo registrirani Na novo registrirani brezposelni po vzrokubrezposelni po vzroku, 2008, 2008--20132013

Dolgotrajno brezposelniOdpuščeni zaposleni za dol. čas

Trend registriranih brezposelnih Trend registriranih brezposelnih po mesecu, po mesecu, 20082008--20120144

Tveganje za izgubo zaposlitve v Tveganje za izgubo zaposlitve v enajstih državahenajstih državah, 2007, 2007--20132013

Država Razmerje predvidenega odpuščanja delavcev v letu 2007

Belgija 1,69 %

Bolgarija 0,45%

Češka Republika 2,54%

Francija 1,75%Francija 1,75%

Nemčija 0,94%

Nizozemska 1,98%

Portugalska 0,52%

Slovenija 4,52%

Španija 0,60%

Švedska 2,47%

VB 1,98%

Skupaj 1,43%

Evropska raziskava o kvaliteti Evropska raziskava o kvaliteti življenja,življenja, 202007/1207/12

Kako verjetno je, Kako verjetno je, da boste v naslednjih 6 da boste v naslednjih 6 mesmes. zgubili službo. zgubili službo? ?

2007 2012

74,374,3

Stopnja brezposelnosti med mladimi v SLO

Dve ciljni skupini mladih

• NID: nižje izobraženi in nižje kvalificiranimladi delavci; zanje obstaja nevarnostprehoda v NEET (mladi brez zaposlitve,prehoda v NEET (mladi brez zaposlitve,izključeni iz izobraževanja ali usposabljanja)

• visoko usposobljeni mladi, zanje veljapravilo “Last in first out”

NEET

Nizka stopnja NEET v starostni skupini 15 - 24(7,1%), EU povprečje je 12,9%

visok delež mladih vključenih v srednje interciarno izobraževanje

Naraščanje deleža NEET v starostni skupini25 - 29

zaključek izobraževanja, težavno zaposlovanje

Mladi in izseljevanje v tujino

v obdobju od 2008 – 2012 se je

odselilo 1000 državljanov, rojenih v Sloveniji, starih 25–44 let, starih 25–44 let,

z najmanj terciarno izobrazbo (240 z višješolsko izobrazbo, 700 z

univerzitetno in 60 z magisterijem/doktoratom).

(Vir: SURS)

Priseljevanje, izseljevanje

5000

10000

15000

20000

25000

30000

35000

Migration in Slovenia, 2008-2014, Immigrants foreign nationalscitizens of the RS

5000

10000

15000

20000

25000

30000

35000

Migration in Slovenia, 2008-2014, Emigrants foreign nationals

citizens of the RS

02008 2009 2010 2011 2012 2013*

02008 2009 2010 2011 2012 2013*

Migracije v Sloveniji, 2008-2014 (Vir: SURS; * data not final)

• 16.000 se jih odseli od leta 2008-2012; • Leta 2012 se poveča delež izseljenih Slo državljanov• Priseli se skoraj 78.000 tujih državljanov• Po letu 2009, se število priseljencev bistveno zmanjša

Priseljevanje (2008-2012)

• Slovenija je ciljna država za veliko število tujih državljanov.

• Povprečna starost priseljenih tujih državljanov je bila 33,5 let.33,5 let.

• Vsak četrti tuji priseljenec ima najmanj srednješolsko izobrazbo. Delež priseljencev s terciarno izobrazbo je 8%.

• Slovenija je pridobila več kot 4.000 izobraženih priseljencev (1.200 z visoko izobrazbo; 2.400 z univ. izobrazbo in 400 z magisterijem oz. doktoratom).

Slika 1: Priseljeni tuji državljani in odseljeni državljani Slovenije v

obdobju 2008-2012, starost na dan 1.1.2013 (Vir: SURS)

Trenutni profil delavca migranta

• nezaposljiv oz. težko zaposljiv starejši delavec;• z več zdr. težavami zaradi izčrpanosti na delovnem

mestu in nezdravih prehranjevalnih navad; • socialna in ekonomska izključenost zaradi kršenja

delovnopravne zakonodaje;delovnopravne zakonodaje;• Ostaja marginaliziran, izkoriščan in diskriminiran; • slabo obveščen glede pravic iz delovnopravne

zakonodaje; • je (lahko) deležni tudi fizičnih groženj z nasiljem ali

grožnjami o uničenju vizumov, delovnih dovoljenj itd ;• prebiva v neprimernem stanovanju,…

Profil druge generacije migrantov

• je s strani družbe marginalizirana

• ima visoka pričakovanja, da bo v primerjavi s starši

dosegla več, zato pogosto tvega ujetosti v slabo

plačanih in nizko kvalificiranih delovnih mestih.plačanih in nizko kvalificiranih delovnih mestih.

• podobno kot prva generacija so izpostavljeni

tveganju, da naletijo na kulturne, jezikovne in

družbene težave

• soočajo se s predsodki glede njihovega izvora

• lahko trpi njihova samozavest ipd.

Prestrukturiranje, kriza in Prestrukturiranje, kriza in zdravjezdravje

•• Slabo zdravje: Slabo zdravje: OR= 2.5, po 4. letih 2.1OR= 2.5, po 4. letih 2.1–– KostnoKostno--mišične b: resnost, število prizadetih delov, BSmišične b: resnost, število prizadetih delov, BS

•• Umrljivost:Umrljivost:–– KVS OR= 5.1 (IZ= 1.4KVS OR= 5.1 (IZ= 1.4--19.3) (varnost za delo, zahteve dela, 19.3) (varnost za delo, zahteve dela,

kontrola nad delom; socialna podpora; kajenje, alkohol)kontrola nad delom; socialna podpora; kajenje, alkohol)kontrola nad delom; socialna podpora; kajenje, alkohol)kontrola nad delom; socialna podpora; kajenje, alkohol)–– SamomoriSamomori

•• Bolniški Bolniški staležstalež, takojšnje povečanje, , takojšnje povečanje, delavci zaposleni delavci zaposleni za določen čas, za določen čas, prezentizemprezentizem, ni povečanja BS, predpisovanje , ni povečanja BS, predpisovanje psihotropnih zdravilpsihotropnih zdravil

•• Bistveno povečanje invalidnosti OR=1.8Bistveno povečanje invalidnosti OR=1.8

•• TrpinčenjeTrpinčenje

%BS (2008)

0,0% 1,0% 2,0% 3,0% 4,0% 5,0% 6,0% 7,0% 8,0% 9,0%

39. Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki

14. Proizvodnja oblačil

13. Proizvodnja tekstilij

37. Ravnanje z odplakami

15. Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov

05. Pridobivanje premoga

11. Proizvodnja pijač

23. Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov

Odstotek BS po ind. panogah, 2008


87. Socialno varstvo z nastanitvijo

81. Dejavnost oskrbe stavb in okolice16. Obdelava in predelava lesa; proizv.izdelkov iz lesa, plute,slame

in protja, razen pohištva31. Proizvodnja pohištva

10. Proizvodnja živil

30. Proizvodnja drugih vozil in plovil

24. Proizvodnja kovin

27. Proizvodnja električnih naprav

53. Poštna in kurirska dejavnost

20. Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov

29. Proizvodnja drugih strojev in naprav

55. Gostinske nastanitvene dejavnosti

17. Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja

86. Zdravstvo

32. Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti

22. Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas

26. Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov

03. Ribištvo in gojenje vodnih organizmov

Odstotek BS po Odstotek BS po indind. Panogah, . Panogah, 20092009

Slovenija, 2009

14. Proizvodnja oblačil

30. Proizvodnja drugih vozil in plovil

09. Storitve za rudarstvo

19. Proizvodnja koksa in naftnih derivatov

13. Proizvodnja tekstilij

0,00 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00 6,00 7,00 8,00 9,00 10,00

05. Pridobivanje premoga

37. Ravnanje z odplakami


55. Gostinske nastanitvene dejavnosti

15. Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov

10. Proizvodnja živil

31. Proizvodnja pohištva

11. Proizvodnja pijač

24. Proizvodnja kovin

17. Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja

Go

spo

dar

ske

dej

avn

ost

i

%BS

BS, KVS, SI, 2004BS, KVS, SI, 2004--20102010

0,025

0,03

0,035

0,04

0,045

0,05

% B

S

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

0

0,005

0,01

0,015

0,02

I10

Esencialna

(primarna)

arterijska

hipertenzija

I21 Akutni

miokardni

infarkt

I20 Angina

pektoris

I83 Varice

(krčne žile)

ven spodnjih

udov

I25 Kronična

ishemična

bolezen srca

I64

Možganska

kap, ki ni

opredeljena

kot krvavitev

ali infarkt

I84

Hemoroidi

I63

Možganski

infarkt

Skupina bolezni (MKB)

% B

S

BS, ŠP, DVM, 1999 BS, ŠP, DVM, 1999 –– 2010 2010 (NIJZ)(NIJZ)

y = -90,871x + 20942R² = 0,1047

21000

22000

23000

R² = 0,1047

16000

17000

18000

19000

20000

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Šte

vilo

pri

mer

ov

Leta

DELEŽ RESPONDENTOV STAREJŠIH OD 50 LET, KI SO V

ZADNJIH 12 MESECIH DELALI, KLJUB TEMU DA SO BOLNI (V%)

37,6

63,2

30

40

50

60

70

0

10

20

30

BEL

GIJ

A

BO

LGA

RIJ

A

ČEŠ

KA

DA

NSK

A

NEM

ČIJ

A

ESTO

NIJ

A

GR

ČIJ

A

ŠPA

NIJ

A

FRA

NC

IJA

IRSK

A

ITA

LIJA

CIP

ER

LATV

IJA

LITV

A

LUK

SEM

BU

RG

MA

DŽA

RSK

A

MA

LTA

NIZ

OZE

MSK

A

AV

STR

IJA

PO

LJSK

A

PO

RTU

GA

LSK

A

RO

MU

NIJ

A

SLO

VEN

IJA

SLO

VA

ŠKA

FIN

SKA

ŠVED

SKA

ZDR

UŽE

NO

HR

AV

ŠKA

MA

KED

ON

IJA

TUR

ČIJ

A

NO

RV

EŠK

A

EU2

7

Vir: EUROFOUND/G L

%BS, DVM po diagnozah, %BS, DVM po diagnozah, 20042004--20102010

0,05

0,06

0,07

0,08

0,09

0,1

% B

S

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

0

0,01

0,02

0,03

0,04

0,05

F32

Depresivna

epizoda

F41 Druge

anksiozne

motnje

F43 Reakcija

na hud

stres in

prilagoditvene

motnje

F33

Ponavljajoča

se depresivna

motnja

F10 Duševne

in

vedenjske

motnje zaradi

uživanja

alkohola

F20

Shizofrenija

F23 Akutne

in prehodne

psihotične

motnje

F48 Druge

nevrotske

motnje

Skupina bolezni (MKB)

% B

S

BS, ponavljajoča se depresivna BS, ponavljajoča se depresivna motnja motnja (vir IVZ RS)(vir IVZ RS)

Leto R

2003 70.67

2004 81.26

Leto IF

2003 0.13

2004 0.142004 81.26

2005 70.88

2006 72.49

2007

2009

63.0

83.65

2004 0.14

2005 0.15

2006 0.15

2007

2009

0.16

0.13

Število samomorov v SI, Število samomorov v SI, 2000 2000 -- 20092009

vsi skupaj

400

500

600

700

štev

ilo

sam

om

oro

v

40

0

100

200

300

400

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Leta

štev

ilo

sam

om

oro

v

skupaj

MURAMURA

2,6002,6002,6002,600

957957brezposelnibrezposelni

12001200zaposlenizaposleni

380380upokojeniupokojeni

300

KRIVULJA ŽALOVANJAKRIVULJA ŽALOVANJA

ŠOKŠOK

ODLOČITEVODLOČITEV

INTEGRACIJAINTEGRACIJA

ZANIKANJEZANIKANJE

JEZAJEZA

NAJNIŽJA TOČKANAJNIŽJA TOČKA

RAZISKOVANJE IN EKSPERIMENTRAZISKOVANJE IN EKSPERIMENT

Tjaša Kermavnar,dr. med., dipl. obl.


ŠOKŠOK



ZANIKANJEZANIKANJE

JEZAJEZA



Tjaša Kermavnar, dr. med., dipl. obl.


ŠOKŠOK



ZANIKANJEZANIKANJE

JEZAJEZA



Tjaša Kermavnar,dr. med., dipl. obl.

MURAMURA

ŠOKŠOK

ZANIKANJEZANIKANJE ODLOČITEVODLOČITEV


JEZAJEZA



MURAMURA

•• Kako se počutite:Kako se počutite:–– Nikoli polni energije: Nikoli polni energije: 40%40%–– Nikoli zadovoljni: Nikoli zadovoljni: 37,1%37,1%

–– Pogosto in stalno osamljeni: Pogosto in stalno osamljeni: 30%30%

MURAMURA

Od 1046 jih je Od 1046 jih je 143 143 pomislilo, da bi pomislilo, da bi naredilo samomor, od teh se jih naredilo samomor, od teh se jih 47 47 o o tem ni pogovorilo z nikomer.tem ni pogovorilo z nikomer.

Samoocena zdravjaSamoocena zdravja

Raziskava MURARaziskava MURAZelo dobro ali odlično 4%Zelo dobro ali odlično 4%Dobro 29%Dobro 29%Zadovoljivo ali slaboZadovoljivo ali slabo 67%67%

SJM 2001/3SJM 2001/3Zelo dobro ali odlično 27%Zelo dobro ali odlično 27%Dobro 60%Dobro 60%Zadovoljivo ali slabo 13%Zadovoljivo ali slabo 13%Zadovoljivo ali slaboZadovoljivo ali slabo 67%67% Zadovoljivo ali slabo 13%Zadovoljivo ali slabo 13%

Samoocena zdravstvenih Samoocena zdravstvenih simptomovsimptomov

Medicinske diagnoze Medicinske diagnoze ––povišan krvni tlakpovišan krvni tlak

Raziskava MURARaziskava MURA

•• 38% vseh anketirancev38% vseh anketirancev

CINDI 2012CINDI 2012

26% anketirancev26% anketirancev

•• 66% obolelih se je zdravilo v 66% obolelih se je zdravilo v času prestrukturiranjačasu prestrukturiranja

•• 42% se je bolezen med p. 42% se je bolezen med p. poslabšalaposlabšala

Medicinske diagnoze Medicinske diagnoze ––rana na želodcurana na želodcu







Medicinske diagnoze Medicinske diagnoze ––depresijadepresija







Zaključki Zaključki

•• Naši anketiranci 2 do 3x pogosteje poročajo o Naši anketiranci 2 do 3x pogosteje poročajo o simptomih kot so nemirnost/zaskrbljenost, močno simptomih kot so nemirnost/zaskrbljenost, močno razbijanje srca, težave s spanjem, težko dihanje, razbijanje srca, težave s spanjem, težko dihanje, bolečine/zbadanje v prsih in vrtoglavica!!!bolečine/zbadanje v prsih in vrtoglavica!!!bolečine/zbadanje v prsih in vrtoglavica!!!bolečine/zbadanje v prsih in vrtoglavica!!!

•• Pogosteje imajo diagnosticiran povišan krvni tlak in Pogosteje imajo diagnosticiran povišan krvni tlak in depresijo, ki še posebej izstopa!!!depresijo, ki še posebej izstopa!!!

•• Približno polovica anketirancev z diagnozo je Približno polovica anketirancev z diagnozo je poročala o poslabšanju bolezni med poročala o poslabšanju bolezni med prestrukturiranjem!!! prestrukturiranjem!!!

Hvala za Vašo pozornost!Hvala za Vašo pozornost!Hvala za Vašo pozornost!Hvala za Vašo pozornost!

Documents

DOSTOJANSTVO IN ZDRAVJE DELAVCEV - IRVD · I10 Esencialna (primarna) arterijska hipertenzija I21 Akutni miokardni infarkt I20 Angina pektoris I83 Varice (kr čne žile) ven spodnjih