of 1 /1
zgodba sreda, 13. novembra 2013 - št. 11 5 DOLGA POLJANA: Mlada lingvistka Deana Kodele je razvila inovativno metodo učenja jezikov Po angleško ob kavi M nogi podjetniki, ki sodelujejo s partnerji v tujini, imajo težave z učenjem tujih jezikov. Običajno je krivo pomanjkanje časa. Z inovativno metodo učenja jezikov, ki jo je razvila mlada lingvistka Deana Kodele, lahko angleščino, nemščino, italijanščino in druge jezike tečajniki osvajajo kar ob kavi, v delavnici, med vožnjo v avtomobilu ali prek interneta. “Od prve ure angleščine je bilo jasno, da bom študirala jezike,” pravi 30-letna Deana Kodele iz Dolge Poljane, ki danes brez težav komunicira v angleškem, nizozemskem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku, v zadnjih mesecih pa se uči še ruščino. Znanje je nadgrajevala na številnih potovanjih v tujini. Že ob kocu srednje šole in začetku študija na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je študirala angleščino in nemščino, je prek prostovoljnega dela v tujini za tri tedne obiskala Irsko. “Delaš različne projekte in pomagaš domačinom, oni pa ti nudijo prenočišče in hrano,” razlaga. Med študijem se je navdušila še nad nizozemščino in dobila je štipendijo za poletno šolo v Utrechtu, kjer je en mesec spoznavala ta jezik in kulturo. V tretjem letniku se je odločila, da bo znanje preiz- kusila tudi v praksi in pridobila delovne izkušnje. Za Slovensko turistično organizacijo, današnji Spirit, je kot predstavnica slovenskega turizma sodelovala na številnih turističnih sejmih po vsej Evropi. “Največ sejmov je januarja, februarja in marca, pred glavno turistično sezono, tako da sem bila tri mesece praktično stalno naokrog - v Nemčiji, Angliji, na Švedskem, v Avstriji, Belgiji, na Nizozemskem, ...” pripoveduje. Zelo si je želela delati v tujini in ko se ji je ponudila prva priložnost, jo je izkoristila, čeprav je imela službo v Sloveniji. “Ko sem diplomirala, sem že bila zaposlena na Zavodu turizem Ljub- ljana kot vodja oddelka za produkcijo promo- cijskih gradiv. Fant pa se je odločil, da bo šel za dve leti študirat v Švico, in šla sem z njim,” razlaga. Prepričana je bila, da bo z večletnimi izkušnjami na področju turizma in znanjem je- zikov v Švici brez težav našla službo. A ni šlo zlahka. Zalomilo se je pri pogodbah. Prednost pri zaposlovanju imajo namreč Švicarji in iskalci zaposlitve iz “starih” članic EU, državljani iz drugih evropskih držav lahko pogodbo dobijo le, če se delodajalec zanje posebej zavzame. “Po nekaj mesecih pisanja prošenj in čakanja sem šla do agencije jezikovnih potovanj in rekla, da hočem govoriti s kadrovnico. Pokazala sem ji svoj življenjepis, predstavila izkušnje in diplomo iz tujih jezikov. Čez en teden so me poklicali, zavzeli so se zame, dali so mi pogodbo za nedoločen čas, kar je še pospešilo postopke in po enem mesecu je kanton odobril mojo zaposlitev,” pripoveduje. V agenciji jezikovnih potovanj je bila odgovorna za nemško govoreče stranke in pri svojem delu je uživala. Kot pravi, se je v Švici počutila kot na mentalnem dopustu. Švicarji ne jamrajo in ne pljuvajo po svoji državi, počutijo se odgovorne za svoje delo in življenje in odgo- vornosti ne prenašajo na državo in druge. Podjetniki nimajo časa za sedenje v učilnicah Po dveh letih pa sta se s fantom odločila, da se vrneta v Slovenijo. Njega je namreč doma čakalo uveljavljeno družinsko podjetje. Deana pa se je v Ljubljani prijavila na zavod za zaposlovanje in se vključila v program Yes Start, ki je namenjen brezposelnim osebam s podjetniško idejo. Z ino- vativno idejo o drugačnem modelu jezikovnih tečajev LanguageSitter se je uvrstila med 30 naj- boljših. S tem si je zagotovila dveletno brez- plačno usposabljanje v podjetništvo in mentor- stvo. “To idejo sem dolgo premlevala. Med delom s podjetniki sem namreč spoznavala, da nimajo časa za standardne jezikovne tečaje, za sedenje v učilnicah, učenje iz učbenikov in pisanje do- mačih nalog. Podjetniki so kreativni in jih šolski sistem omejuje, avtoritativen odnos učitelj - učenec jih ubija in noben ni zdržal,” pojasni. Tako je že v Švici razmišljala o metodi, ki bi bila podjetnikom pisana na kožo. Po vrnitvi v Slovenijo je kmalu dobila službo v eni od najbolj priznanih jezikovnih šol, a jo je po nekaj mesecih zapustila. Spet se je namreč srečevala s podjetniki, ki niso imeli časa za do- mače naloge, sedenje v učilnicah, ... in odločila se je za samostojno poslovno pot. Takrat je že bila v programu Yes start, v okviru katerega je imela podporo uspešnih podjetnikov pri razvi- janju svoje ideje. K sodelovanju je pritegnila še anglista Marta D. Buha, s katerim je med štu- dijem sodelovala pri raznih projektih in ima žili- co za posel. Pripravila sta spletno stran in gra- fično podobo ter razvila model poslovanja, je- zikovna agencija LanguageSitter pa je zaživela aprila letos. Učenje tudi z risankami “Zakaj se ne bi podjetnikom, ki nimajo časa za standardne jezikovne tečaje, prilagajali časovno, lokacijsko in vsebinsko? To pomeni, da se tujega jezika lahko učijo med odmori na delovnem mestu, v delavnici, med vožnjo z avtomobilom, na kavi, prek interneta, skypa, telefona,...” razlaga mlada lingvistka. Pri tej novi metodi ne gre za odnos učitelj - učenec, ampak bolj za prijateljski odnos. Tečajnike podpirajo in spodbujajo, da v okviru svojih interesov začnejo samozavestno uporabljati tuj jezik. Lingvisti so jim na voljo od 8. do 20. ure, v tem času lahko kadarkoli pokličejo. “Če hoče recimo srečanje, pridemo do njega ali se dobimo v centru Ljubljane oziroma kjerkoli, bistveno je, da ni potrebna najava. Učenje poteka tudi prek telefona, skypa, mejlov. Če nekdo izdeluje stopnice, greš k njemu v delavnico, pogledaš, kaj dela, včasih greš z njim na poslovni sestanek. Jezik spoznava skozi vsebine, ki ga zanimajo. Vedno ponujamo tisto, kar rabi pri svojem delu in lahko naslednji dan uporabi, saj se tako največ nauči,” razlaga Deana. Če tečajnik redno spremlja aktualne novice o dogajanju v Sloveniji, mu jih začnejo pošiljati v angleščini, če ima majhne otroke in je začetnik, gleda risanke v tujem jeziku z otroki. Če osebni jezikovni trenerji ugotovijo, da ima težave s preteklikom, ga v telefonskem pogovoru sprašujejo, kaj je počel prejšnji dan, itn. “Njegove navade začnemo pretvarjati v ciljni jezik, tako mu ni treba namenjati dodatnega časa tujemu jeziku,” poudarja lingvistka. Sodelujejo že s 14 lingvisti, ki po novi metodi poučujejo slovenščino, angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino, hrvaščino, ruščino, srbščino, španščino, slovaščino, poljščino, kitajščino in japonščino. Odzivi podjetnikov so pozitivni, nova metoda pa je že vzbudila zanimanje v tujini. Iz Nemčije je prišla namreč ponudba, da bi inovativno metodo prenesli še k njim. “Raz- mišljamo o širitvi po Sloveniji in v tujino, a ne še v tem letu. Metodo želimo najprej standardizirati, da bo lahko uporabna na vseh trgih,” pravi Deana, ki se je s svojo idejo uvrstila v finale za Evropsko jezikovno priznanje 2013. Poteguje pa se tudi za Najpodjetniško idejo 2013/2014, ki jo podeljuje časnik Finance. ALENKA OŽBOT KLANČIČ Foto: arhiv Deane Kodele Deana Kodele Foto: Alenka Ožbot Klančič Deana in poslovni partner Mart D. Buh Učenje tujega jezika ob kavi je med podjetniki najbolj priljubljeno

DOLGA POLJANA: Mlada lingvistka Deana Kodele je razvila ... · razvila mlada lingvistka Deana Kodele, lahko angleščino, nemščino, italijanščino in druge jezike tečajniki osvajajo

  • Author
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of DOLGA POLJANA: Mlada lingvistka Deana Kodele je razvila ... · razvila mlada lingvistka Deana...

  • zgodbasreda, 13. novembra 2013 - št. 11 5

    DOLGA POLJANA: Mlada lingvistka Deana Kodele je razvila inovativno metodo učenja jezikov

    Po angleško ob kaviMnogi podjetniki, ki sodelujejo s partnerji v tujini, imajo težave z učenjem tujih jezikov.Običajno je krivo pomanjkanje časa. Z inovativno metodo učenja jezikov, ki jo jerazvila mlada lingvistka Deana Kodele, lahko angleščino, nemščino, italijanščino indruge jezike tečajniki osvajajo kar ob kavi, v delavnici, med vožnjo v avtomobilu ali prekinter neta.

    “Od prve ure angleščine je bilo jasno, da bomštudirala jezike,” pravi 30-letna Deana Kodele izDolge Poljane, ki danes brez težav komunicira vangleškem, nizozemskem, nemškem, italijanskemin francoskem jeziku, v zadnjih mesecih pa se učiše ruščino.

    Znanje je nadgrajevala na številnih potovanjihv tujini. Že ob kocu srednje šole in začetku študijana ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je študiralaangleščino in nemščino, je prek prostovoljnegadela v tujini za tri tedne obiskala Irsko. “Delašrazlične projekte in pomagaš domačinom, oni pati nudijo prenočišče in hrano,” razlaga. Medštudijem se je navdušila še nad nizozemščino indobila je štipendijo za poletno šolo v Utrechtu,kjer je en mesec spoznavala ta jezik in kulturo. Vtretjem letniku se je odločila, da bo znanje preiz-kusila tudi v praksi in pridobila delovne izkušnje.Za Slovensko turistično organizacijo, današnjiSpirit, je kot predstavnica slovenskega turizmasodelovala na številnih turističnih sejmih po vsejEvropi. “Največ sejmov je januarja, februarja inmarca, pred glavno turistično sezono, tako dasem bila tri mesece praktično stalno naokrog - vNemčiji, Angliji, na Švedskem, v Avstriji, Belgiji,na Nizozemskem, ...” pripoveduje.

    Zelo si je želela delati v tujini in ko se ji jeponudila prva priložnost, jo je izkoristila, čepravje imela službo v Sloveniji. “Ko sem diplomirala,sem že bila zaposlena na Zavodu turizem Ljub-ljana kot vodja oddelka za produkcijo promo-cijskih gradiv. Fant pa se je odločil, da bo šel zadve leti študirat v Švico, in šla sem z njim,”razlaga. Prepričana je bila, da bo z večletnimiizkušnjami na področju turizma in znanjem je-zikov v Švici brez težav našla službo. A ni šlozlahka. Zalomilo se je pri pogodbah. Prednostpri zaposlovanju imajo namreč Švicarji in iskalcizaposlitve iz “starih” članic EU, državljani izdrugih evropskih držav lahko pogodbo dobijo le,če se delodajalec zanje posebej zavzame. “Ponekaj mesecih pisanja prošenj in čakanja sem šlado agencije jezikovnih potovanj in rekla, dahočem govoriti s kadrovnico. Pokazala sem jisvoj življenjepis, predstavila izkušnje in diplomoiz tujih jezikov. Čez en teden so me poklicali,zavzeli so se zame, dali so mi pogodbo zanedoločen čas, kar je še pospešilo postopke in poenem mesecu je kanton odobril mojo zaposlitev,”pripoveduje. V agenciji jezikovnih potovanj jebila odgovorna za nemško govoreče stranke inpri svojem delu je uživala. Kot pravi, se je v Švicipočutila kot na mentalnem dopustu. Švicarji nejamrajo in ne pljuvajo po svoji državi, počutijo seodgovorne za svoje delo in življenje in odgo-vornosti ne prenašajo na državo in druge.

    Podjetniki nimajo časa zasedenje v učilnicah

    Po dveh letih pa sta se s fantom odločila, da sevrneta v Slovenijo. Njega je namreč doma čakalo

    uveljavljeno družinsko podjetje. Deana pa se je vLjubljani prijavila na zavod za zaposlovanje in sevključila v program Yes Start, ki je namenjenbrezposelnim osebam s podjetniško idejo. Z ino-vativno idejo o drugačnem modelu jezikovnihtečajev LanguageSitter se je uvrstila med 30 naj-boljših. S tem si je zagotovila dveletno brez-plačno usposabljanje v podjetništvo in mentor-stvo. “To idejo sem dolgo premlevala. Med deloms podjetniki sem namreč spoznavala, da nimajočasa za standardne jezikovne tečaje, za sedenjev učilnicah, učenje iz učbenikov in pisanje do-mačih nalog. Podjetniki so kreativni in jih šolskisistem omejuje, avtoritativen odnos učitelj -učenec jih ubija in noben ni zdržal,” pojasni.Tako je že v Švici razmišljala o metodi, ki bi bilapodjetnikom pisana na kožo.

    Po vrnitvi v Slovenijo je kmalu dobila službo veni od najbolj priznanih jezikovnih šol, a jo je ponekaj mesecih zapustila. Spet se je namrečsrečevala s podjetniki, ki niso imeli časa za do-mače naloge, sedenje v učilnicah, ... in odločilase je za samostojno poslovno pot. Takrat je žebila v programu Yes start, v okviru katerega jeimela podporo uspešnih podjetnikov pri razvi-janju svoje ideje. K sodelovanju je pritegnila šeanglista Marta D. Buha, s katerim je med štu-dijem sodelovala pri raznih projektih in ima žili-co za posel. Pripravila sta spletno stran in gra-fično podobo ter razvila model poslovanja, je-zikovna agencija LanguageSitter pa je zaživelaaprila letos.

    Učenje tudi z risankami

    “Zakaj se ne bi podjetnikom, ki nimajo časa za standardne jezikovnetečaje, prilagajali časovno, lokacijsko in vsebinsko? To pomeni, da se tujegajezika lahko učijo med odmori na delovnem mestu, v delavnici, med vožnjo zavtomobilom, na kavi, prek interneta, skypa, telefona,...” razlaga mladalingvistka. Pri tej novi metodi ne gre za odnos učitelj - učenec, ampak bolj zaprijateljski odnos. Tečajnike podpirajo in spodbujajo, da v okviru svojihinteresov začnejo samozavestno uporabljati tuj jezik. Lingvisti so jim na voljood 8. do 20. ure, v tem času lahko kadarkoli pokličejo. “Če hoče recimosrečanje, pridemo do njega ali se dobimo v centru Ljubljane oziroma kjerkoli,bistveno je, da ni potrebna najava. Učenje poteka tudi prek telefona, skypa,mejlov. Če nekdo izdeluje stopnice, greš k njemu v delavnico, pogledaš, kajdela, včasih greš z njim na poslovni sestanek. Jezik spoznava skozi vsebine, kiga zanimajo. Vedno ponujamo tisto, kar rabi pri svojem delu in lahkonaslednji dan uporabi, saj se tako največ nauči,” razlaga Deana. Če tečajnikredno spremlja aktualne novice o dogajanju v Sloveniji, mu jih začnejopošiljati v angleščini, če ima majhne otroke in je začetnik, gleda risanke vtujem jeziku z otroki. Če osebni jezikovni trenerji ugotovijo, da ima težave spreteklikom, ga v telefonskem pogovoru sprašujejo, kaj je počel prejšnji dan,itn. “Njegove navade začnemo pretvarjati v ciljni jezik, tako mu ni trebanamenjati dodatnega časa tujemu jeziku,” poudarja lingvistka.

    Sodelujejo že s 14 lingvisti, ki po novi metodi poučujejo slovenščino,angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino, hrvaščino, ruščino, srbščino,španščino, slovaščino, poljščino, kitajščino in japonščino. Odzivi podjetnikovso pozitivni, nova metoda pa je že vzbudila zanimanje v tujini. Iz Nemčije jeprišla namreč ponudba, da bi inovativno metodo prenesli še k njim. “Raz-mišljamo o širitvi po Sloveniji in v tujino, a ne še v tem letu. Metodo želimonajprej standardizirati, da bo lahko uporabna na vseh trgih,” pravi Deana, kise je s svojo idejo uvrstila v finale za Evropsko jezikovno priznanje 2013.Poteguje pa se tudi za Najpodjetniško idejo 2013/2014, ki jo podeljuječasnik Finance.

    ALENKA OŽBOT KLANČIČFoto: arhiv Deane Kodele

    Deana Kodele Foto: Alenka Ožbot Klančič

    Deana in poslovni partner Mart D. Buh

    Učenje tujega jezika ob kavi je med podjetniki najbolj priljubljeno

    /ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict > /JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false /CropGrayImages true /GrayImageMinResolution 150 /GrayImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleGrayImages true /GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300 /GrayImageDepth -1 /GrayImageMinDownsampleDepth 2 /GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true /GrayImageFilter /DCTEncode /AutoFilterGrayImages true /GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict > /GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict > /JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false /CropMonoImages true /MonoImageMinResolution 1200 /MonoImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleMonoImages true /MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200 /MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode /MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /CheckCompliance [ /None ] /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false /PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true /PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXOutputIntentProfile (None) /PDFXOutputConditionIdentifier () /PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName () /PDFXTrapped /False

    /CreateJDFFile false /Description >>> setdistillerparams> setpagedevice