DOKUMENT NA EVROPSKATA BANKA ZA OBNOVA I RAZVOJ · Vo tekovniot strategiski period (do krajot na dekemvri 2012), Bankata potpi{a dogovori za 37 proekti, so vkupna vrednost od 410

i

DOKUMENT NA EVROPSKATA BANKA ZA OBNOVA I RAZVOJ

STRATEGIJA ZA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Kako {to e odobrena od Bordot na Direktori na sostanokot odràn na 1

maj, 2013 godina

Prevodot na orginalniot tekst na dokumentot e obezbeden od strana na EBOR edinstveno zaradi za olesnuvawe na ~itatelite. Iako EBOR se pogriì da obezbedi avtenti~nost na prevodot, EBOR ne garantira i ne ja potvrduva negovata to~nosta. Koristeweto na prevodot e na sopstven rizik na ~itatelot. Vo nikoj slu~aj EBOR i vrabotenite ne se odgovorni pred ~itatelot za bilo kakvi neto~nosti, gre{ki, propusti, i/ili bilo kakvo menuvawe na sodr~inata na prevodot, bez ogled na pri~inata, kako i za bilo kakva {teta koja bi moèla da proizleze vo takov slu~aj. Vo slu~aj na nesovpa|awe ili kontradiktornost na angliskata i prevedenata verzija, preovladuva angliskata verzija.

i

SODR@INA

Rezime .......................................................................................................................... 2

1 PORTFOLIOTO NA BANKATA.................................................................... 5

1.1 Pregled na dosega{nite aktivnosti na Bankata ............................... 5

1.2 Sproveduvawe na prethodnata strategija za zemjata ........................ 7

1.3 Tranzicionen efekt na portfolioto na Bankata .......................... 10

2 OPERATIVNO OPKRU@UVAWE ............................................................... 13

2.1 Politi~ki kontekst ................................................................................ 13

2.2 Makroekonomski kontekst ..................................................................... 14

2.3 Kontekst na strukturni reformi ........................................................ 16

2.4 Delovno opkruùvawe ............................................................................. 17

2.5 Socijalen kontekst .................................................................................. 18

2.6 Zakonski kontekst ................................................................................... 19

2.7 Energetska efikasnost i klimatski promeni .................................. 21

3 STRATE[KI ORIENTACII ...................................................................... 22

3.1 Klu~ni sektorski predizvici i operativen odgovor na Bankata 24

3.2 Ekolo{ki i socijalni implikacii od predloènite aktivnosti na Bankata ........................................................................................................ 29

4 PRISTAP DO KAPITAL: PRIVATNI i JAVNI IZVORI NA FINANSIRAWE.................................................................................................. 30

4.1 Pristap do kapital .................................................................................. 30

4.2 Finansii od multilateralnite banki za razvoj (MBR) i sorabotka so drugite me|unarodni finansiski institucii (MFI) i multilateralni donatori ............................................................................ 31

4.3 Sorabotka so Evropskata Unija ........................................................... 33

Aneks 1 - Ocena na politi~kata situacija ....................................................... 35

Aneks 2 - Procena na tranzicionite predizvici ........................................... 46

Aneks 3 - Tranzicija na zakonodavstvoto .......................................................... 56

Aneks 4 - Poddr{ka na mali biznisi ................................................................. 62

Aneks 5 - Tehni~ka sorabotka .............................................................................. 66

Aneks 6 - Izbrani ekonomski pokazateli ......................................................... 67

Aneks 7 - Rodova ednakvost ................................................................................... 69

2

REZIME

Republika Makedonija prodolùva da gi ispolnuva uslovite utvrdeni vo ~len 1 od Spogodbata za osnovawe na Bankata. Republika Makedonija postigna dopolnitelen napredok od aspekt na klu~nite reformi naso~eni kon integracija vo E U. Otkako zemjata se stekna so formalen status na zemja-kandidat za EU vo dekemvri 2005, vo oktomvri 2009, Evropskata Komisija prepora~a otpo~nuvawe na pregovorite za pristapuvawe kon EU . Vo dekemvri 2012, Sovetot na Evropskata Unija donese zaklu~ok deka zemjata gi ispolnuva kriteriumite za po~etok na pristapnite pregovori, istovremeno istaknvaj}i deka iznao|awe na zaemno prifatlivo re{enie za pra{aweto na imeto, pod pokrovitelstvo na ON, ostanuva od su{tinsko zna~ewe. Sproveduvaweto na Ohridskiot Ramkoven Dogovor, so koj be{e staven kraj na vooruèniot me|uetni~ki konflikt vo 2001, prodolùva da ja poddrùva politi~kata stabilnost vo zemjata, {to se potvrduva so nepre~enoto funkcionirawe na sega{nata multietni~ka vladeja~ka koalicija. Globalnata ekonomska i finansiska kriza ima{e pomal efekt na makedonskata ekonomijata sporedbeno so ekonomiite na zemjite vo regionot. Me|utoa, vlijanieto na krizata vo Evrozonata se po~uvstvuva dosta silno vo 2012 godina. Poslabata pobaruva~ka za izvoz, osobeno od Evrozonata (glavniot pazar kade zemjata izvezuva), niskite stranski direktni investicii i namalenata doma{na pobaruva~ka negativno vlijaeja vrz rastot na ekonomijata. Sepak, Vladata i Narodnata Banka upejaa da ja oddràt makroekonomskata stabilnost vo izminatite nekolku godini. Nadvore{nata razmena ostanaa na relativno nisko nivo, {to e va`no vo kontekst na nacionalnata valuta koja e vrzana za evroto, a deviznite rezervi i natamu se na relativno zadovolitelno nivo, pokrivaj}i okolu ~etirimese~en iznos na izvozot. Kratkoro~nite ekonomski izgledi za Republika Makedonija, kako i za drugite zemji vo regionot, se zna~itelno neizvesni, imaj}i ja vo predvid postojnata globalna nesigurnost i somneìte za zazdravuvawe na Evrozonata. Vkupniot rast vo 2012 godina be{e nezna~itelen, no se o~ekuva da se poka~i na okolu 2 procenti vo 2013. Godi{nite stapki na rast bi moèle da dostignat 3-4 procenti, pod uslov globalnite okolnosti da se podobrat, a vlastite vo zemjata da prodolàt so sproveduvawe na strukturnite reformi. Sepak, rizicite ostanuvaat zna~itelni.

Republika Makedonija postigna zna~itelen napredok vo tranzicijata za izminatite dve decenii, no sé u{te se soo~uva so zna~itelni predizvici vo site sektori. So ogled na toa {to Republika Makedonija e mala zemja i nema izlez na more, klu~niot predizvik e da se zgolemi nivoto na integracija vo regionalnite i globalnite pazari. Bankata e vo dobra mo`nost da pomogne vo ovoj proces, i preku poddr{ka na razvojot na klu~nite transportni koridori, po pat na tesna i intenzivnaa sorabotka so klu~nite partneri kako {to se Evropskata Unija i Evropskata

3

Investiciska Banka, kako i preku promovirawe na razvojot na privatniot sektor i prekugrani~nata trgovija i investicii, kako nadgradba na brojnite reformi za olesnuvawe na biznost koi vlastite gi vovedoa vo izminatite nekolku godini.

Klu~nite tranzicioni predizvici i strategi{ki nasoki za sledniot strate{ki period se:

Podobruvawe na konkurentnosta i poddr{ka na privatnite investicii vo korporativniot i vo op{tinskiot sektor. Vo tekot na poslednite nekolku godini, vlastite vloìja zna~itelni napori vo nasoka na podobruvawe na konkuretnosta i atraktivnosta na Republika Makedonija kako povolna biznis sredina, sepak prilivite od investicii bea ograni~eni. Bankata }e prodolì da pomaga vo privlekuvaweto i poddrùvaweto stranski investicii, so {to }e promovira podobruvawa na produktivnosta preku novi ve{tini i procesi. Naporedno so toa, Bankata }e nastojuva da im pomaga na doma{nite kompaniivo podobruvaweto na nivnata konkurentnost. Vklu~uvaweto na privatniot sektor vo op{tinskiot sektor i obezbeduvaweto na javni uslugi e od su{tinska va`nost za podobruvawe na efikasnosta i kvalitetot, i Bankata }e nastojuva da ovozmoì pogolemo u~estvo na privatniot sektor, kako i usvojuvawe na najdobrite sektorski praktiki vo celiot op{tinski sektor.

Promovirawe na energetskata efikasnost i na oddr`liva energija. Zna~itelni tranzicioni razliki i natamu ostanuvaat prisutni vo energetskiot sektor vo smisla na pridviùvawe na tarifite kon nivoa na koi e moèn povrat na tro{ocite, jaknej}i go kapacitetot na regulatorot i razvivaj}i obnovlivi izvori na energija. Bankata }e prodolì da igra klu~na uloga vo re{avaweto na takvite pra{awa i }e ja iskoristi svojata ekspertiza vo nasoka na natamo{na promocija i jaknewe na energetskata efikasnost vo privatniot i javniot sektor, kako i vo razvojot na proekti za obnovliva energija.

Unapreduvawe na regionalnata integracija. Bankata tesno }e sorabotuva so vlastite, drugite me|unarodni Finansiski Institucii i, onamu kade {to toa e mo`no, so investitori od privatniot sektor, so cel da pomogne vo podobruvaweto na transportnite vrski, so {to }e se olesni prekugrani~nata trgovija i investicii. Razvivaweto natamo{ni vrski vo regionalniot energetski pazar e, isto taka, od klu~no zna~ewe za privlekuvawe privatni investicii, pottiknuvawe na konkurencijata i diversifikacija na izvorite na energija. Investicionata ramka za Zapaden Balkan (IRZB) }e obezbedi idealna platforma za politi~ki dijalog za regionalna integracija, so ogled na toa {to site akteri i zemji od regionot se povrzani i imaat svoj pretstavnik so ovaa ramka. Regionalnite proekti }e dobijat prioritet i }e se odobruvaat vo ramkite na IRZB.

4

Vo site ovie aktivnosti, Bankata }e nastojuva da go nadopolni svoeto deluvawe so prioritetite na Vladata na Republika Makedonija i tesno }e sorabotuva so drugi me|unarodni finansiski institucii, multilateralni i bilateralni donatori, vklu~itelno i Evropskata Unija. Bankata aktivno }e se vklu~i vo politikata na dijalog i }e prodolì da obezbeduva tehni~ka pomo{, so cel da se postigne najgolemiot moèn tranzicionen efekt vo Republika Makedonija.

5

1 PORTFOLIOTO NA BANKATA

1.1 Pregled na dosega{nite aktivnosti na Bankata

Bankata raboti vo Republika Makedonija u{te od 1993 godina. Od 30 noemvri 2012, Bankata ima potpi{ano 80 proekti so vkupen deloven obem od 1,1 milijarda evra i so svoeto financirawe privle~e isto tolku dopolnitelni investicii. Samo 7 procenti od vkupnite investirani sredstva se na regionalni proekti. Od aspekt na vidot na finansiskite instrumentite, 75 procenti se zaemite, 16 procenti se garancii, a 19 procenti se investicii preku u~estvo vo kapitalot.. Re~isi 36 procenti od vkupnite investicii se vo infrastrukturniot sektor, 28 procenti se vo finansiskiot, 20 procenti vo energetskiot i 16 procenti vo industriskiot, trgovskiot i agribiznis sektor. Pogolemiot del (78 procenti) od potpi{anite proekti bea so privatni subjekti i iznesuvaa vkupno 577 milioni evra (53 proekti od vkupnite investicii).

Na krajot od noemvri 2012, aktivnoto portfolio vklu~uva 48 proekti, so vkupna vrednost od 587 milioni evra. Operativnite sredstva so~inuvaat 31 procent od tekovnoto portfolio, poradi nekolkute golemi infrastrukturni proekti potpi{ani vo 2011 i 2012 godina, za koi sredstvata }e po~nat da se ispla}aat vo 2013 i 2014 godina. Na krajot od noemvri, ne postoeja nefunkcionalni zaemi vo portfolioto na zemjata.

Tabela 1: Pregled na portfolioto na Bankata vo Republika Makedonija na 30 noemvri 2012 godina

Iznos vo milioni evra

Broj na proekti

Potpi{ani od strana

na EBOR

Vkupno proekti

rani tro{oc

i

% na EBOR od vkupniot

iznos

Broj na proekti

Portfolio

% od portfolioto

Operativni

sredstva

% od Operativ

nite sredstva

Energetika 10 218 400 19.8% 7 143 24.4% 59 32.7%

Prirodni resursi

1 19 81 1.7% 0 0 0.0% 0 0.0%

Struja i energija

9 199 319 18.1% 7 143 24.4% 59 32.7%

Finansiski institucii

31 311 470 28.3% 15 63 10.7% 34 18.8%

Akcionerski udel vo Bankite

5 26 106 2.4% 2 6 1.0% 6 3.3%

Zaemi kon Bankite

19 264 320 24.0% 8 46 7.8% 22 12.2%

Mali pretprijatija

6 20 43 1.8% 5 11 1.9% 6 3.3%

Osiguritelni i finansiski uslugi

1 1 1 0.1% 0 0 0.0% 0 0.0%

Industrija, trgovija i agribiznis

27 175 382 15.9% 16 46 7.8% 35.5 19.7%

Agrobiznis 7 36 44 3.3% 5 9 1.5% 6 3.3%

Investicii preku u~estvo vo kapitalot

5 4 16 0.4% 4 1 0.2% 1 0.6%

Proizvodstvo i uslugi

6 56 133 5.1% 2 9 1.5% 9 5.0%

Nedvi`nosti 5 30 110 2.7% 3 25 4.3% 17.5 9.7%

6

i turizam

Informati~ki i komunikaciski tehnologii

4 49 79 4.5% 2 2 0.3% 2 1.1%

Infrastruktura

12 395 907 35.9% 10 335 57.1% 52 28.8%

Op{tinska infrastruktura

3 54 113 4.9% 3 43 7.3% 8 4.4%

Transport 9 341 794 31.0% 7 292 49.7% 44 24.4%

VKUPNO 80 1,099 2,160 100.0% 48 587 100.0% 181 100.0%

Vo tekovniot strategiski period (do krajot na dekemvri 2012), Bankata potpi{a dogovori za 37 proekti, so vkupna vrednost od 410 milioni evra, {to pretstavuva 63 procenti od vkupniot broj na proekti i 78 procenti od vkupniot neto obem na raboteweto na krajot od 2009 godina.

Tabela 2: Razvoj na Portfolioto vo Republika Makedonija, 2009 – 2012

Iznos vo milioni evra

2009

2010

2011

30-Nov-12

Razvoj vo strategiskiot

period (2010-2012)

Vkupen neto obem na raboteweto 527 716 950 1,099 572

Tekovno portfolio 272 301 485 587 315

Broj na aktivnosti 59 68 76 80 21

Operativni sredstva 176 165 161 181 5

% na nepovle~eni sredstva (vklu~itelno i garancii)

29% 41% 65% 66%

Godi{en obem na raboteweto 81 44 220 138 402

Broj na aktivnosti 10 10 12 12 34

Bruto raspredelbi 12 23 22 48 93

Godi{ni otkaùvawa 5 1 1 0 2

Udel na aktivnite proekti (prijavena stapka)

133.2 217.2 180 147.8

Udel na privatniot sektor (% od portfolioto)

52% 55% 37% 33%

Proekti so privatniot sektor (% od portfolioto)

52% 55% 38% 34%

Struktura na portfolioto

Sega{niot soodnos na proekti od privatniot i od javniot sektor vo portfolioto e presmetan na petgodi{na osnova, za periodot od 2007 do 2011 godina, i se sostoi od 43 procenti proekti vo privatniot i 57 procenti vo javniot sektor. Vo toj period, Bankata potpi{ala dogovori za 40 proekti (89% od vkupniot broj) vo privatniot i samo 5 proekti vo javniot sektor vo Republika Makedonija. Me|utoa, poradi malata prose~na golemina na proektite vo privatniot sektor (4,5 milioni evra), od aspekt na obem, u~estvoto na proekti vo javniot sektor e pogolemo.

Na krajot od 2012, strukturata na portfolioto vklu~uva 38 procenti proekti vo privatniot i 62 prcenti vo javniot sektor. Vo ovoj period, Bankata potpi{ala 45 proekti (87 prcenti od vkupniot broj) vo

7

privatniot i 7 proekti vo javniot sektor, so prose~na vrednost od 4,5 milioni i 49 milioni evra, soodvetno.

Golemite investicii vo transportnata i energetskata infrastruktura se od klu~na va`nost za natamo{nata integracija na zemjata vo regionot, koja, pak, e klu~na za natamo{noto jaknewe na konkurentnosta na lokalnite pretprijatija, kako i za privlekuvaweto stranski direktni investicii. Potrebite od investicii vo infrastrukturata se zna~itelni i moè da se finansiraat samo od strana na me|unarodnite finansiski investicii, so ogled na postojniot nedostig na interes kaj privatniot sektor za investirawe vo golemi infrastrukturni proekti vo Republika Makedonija. Poradi goleminata na lokalnata ekonomija, proektite vo privatniot sektor se mnogu pomali po obem odo{to javnite infrastrukturni proekti. Toa navestuva deka indeksot na proekti vo privatniot/javniot sektor, barem na kratok rok, i natamu }e bide vo korist na proekti vo javniot sektor. Me|utoa, od aspekt na brojot na proekti, treba da se napomene deka mnozinstvoto dogovori potpi{ani od strana na Bankata vo zemjata so privatniot sektor, {to e vo najgolema mera odraz na silnite napori direktno da se poddrì doma{niot korporativen sektor (kreditni linii za doma{nite kompanii), proekti za obnovliva energija i industriska energetska efikasnost (Linija za direktno finansirawe oddr`livi energetski proekti vo Zapaden Balkan) i mikro, mali i sredni pretprijatija, preku lokalni finansiski posrednici. Na sreden i na dolg rok, Bankata o~ekuva postepeno rebalansirawe na obemot na potpi{ani dogovori so privatniot sektor.

1.2 Sproveduvawe na prethodnata strategija za zemjata

Prethodnata strategija za Republika Makedonija, odobrena od strana na Bordot vo mart 2010, gi vklu~uva{e slednite strategiski prioriteti:

Korporativen sektor: Poddrùvawe na lokalnata ekonomija kako odgovor na krizata, podobruvawe na konkurentnosta i energetskata efikasnost i promovirawe na diverzifikacijata na izvozot.

Finansiski sektor: Obezbeduvawe na akcionerski kapital i sredstva za dolgoro~no finansirawe za bankite, kako i institucionalna poddr{ka, so cel da se pomogne vo ublaùvaweto na vlijanieto na globalnata kriza; pomo{ za bankite vo razvojot na novi proizvodi (vklu~uvaj}i i kofinansirawe i kreditni linii za energetska efikasnost), ostvaruvawe na odr`liv rast vo nivnoto rabotewe i podobruvawe na korporativnoto upravuvawe i obezbeduvawe na pove}e sredstva za Malite i Srednite (MSP) i Mikro, Malite i Srednite Pretprijatija (MMSP).

Infrastruktura: Vo Energetskiot sektor, (i) investirawe vo nov i obnoven kapacitet za proizvodstvo na elektri~na energija, so cel da se ublaàt problemite povrzani so zgolemuvawe na kapacitetot i da se podobrat efikasnosta i ekolo{kite performansi na postojnata

infrastruktura; (ii) investirawe vo obnovlivi i oddr`livi izvori na energija, so cel da se namali postojniot golem intenzitet na emisii na

8

jaglerod dioksid, vklu~itelno i preku Programa zadirektno finansirawe oddr`livi energetski proekti na Zapaden Balkan

(BeBSEDFF); i (iii) investirawe vo energetski proekti koi go poddrùvaat razvojot i integracijata na regionalniot energetski pazar, kako {to se regionalnite interkonekcii za elektri~na energija i gas. Vo

Transportniot sektor, (i) promovirawe na patnite i èlezni~kite transportni mreì vo zemjata i nivno regionalno povrzuvawe; (ii)

poddrùvawe na koncesijata na makedonskite aerodromi; (iii) obezbeduvawe pomo{ vo prestrukturiraweto na sektorot na oddrùvawe

na pati{tata; i (iv) promovirawe na privatnite investicii vo infrastrukturata, vklu~itelno i preku javno-privatni partnerstva. Vo sektorite na Op{tinska infrastruktura, poddr{ka na investicii vo vodostopanstvoto, greeweto i javniot transport, kako i promovirawe na komercijalizacijata na komunalnite uslugi.

Aktivniot anga`man na Bankata vo Republika Makedonija vo tekovniot strategiski period í ovozmoì da postigne va`ni tranzicionite celi vo zemjata, vo koja{to tranzicionite predizvici se sé u{te zna~ajni vo site sektori.

Poddr{kata na privatniot korporativen sektor i sektorot na mikro, mali i sredni pretprijatija se sproveduva{e i direktno preku Programata za lokalni pretprijatija od Zapaden Balkan na EBOR I Italija –(LEF) i preku lokalnite banki. Bankata be{e najaktivna vo finansiraweto na agribiznis sektor, koj ima golem potencijal, no go poddrà i razvojot na prviot sovremen maloprodaèn centar vo zemjata. Vtorava aktivnost pretstavuva vaèn primer na prekugrani~na investicija na albanski i doma{ni investitori. Bea obezbedeni sredstva za lokalnite mikro, mali i sredni pretprijatija, so cel da se zajakne nivnata konkurentnost, da se podobri efikasnosta, produktivnosta i da se sprovedat me|unarodnite standardi. Pokraj programata LEF , finansirawe be{e obezbedeno i za mikro, malite i srednite pretprijatija preku delovnite banki, vo ramkite na kreditnite linii za Poddr{ka na malite i srednite pretprijatija i Programata za poddr{ka na privatniot sektor (PPPS). Lokalnite pretprijatija bea poddràni i preku sredstvata za tehni~ka sorabotka vo ramkite na Programata za rast na pretprijatijata (PRP, vo minatoto poznata kako Programa za konsultantska pomo{) i Programata za delovno sovetuvawe (BAS). Preku PRP bea poddràni 21 mikro, mali i sredni pretprijatija, a preku BAS 185.

Vo finansiskiot sektor, uspehot na Bankata vo podobruvaweto na raspolo`livosta na rizi~en kapital za lokalnite delovni banki be{e promenliv. Vo 2011, EBOR izleze so neuspe{na ponuda da u~estvuva vo zgolemuvaweto na kapitalot na Komercijalna banka preku berzata. Po toa, Bankata u~estvuva{e vo zgolemuvaweto na kapitalot na ProKredit banka Makedonija. Bankata go prodade svoeto u~estvo vo dve banki - Stopanska banka (vo sopstvenost na Nacionalnata Banka na Grcija) i Izvozno-kreditna banka (vo sopstvenost na Halk Banka od Turcija). I vo dvata slu~ai, Bankata im go prodade svojot udel na mnozinskite

9

sopstvenici. Objektivni pazarni ograni~uvawa ja spre~ija Bankata da postigne natamo{ni rezultati vo promovirawe na konsolidacijata na bankarskiot sektor. Konkurencijata vo sektorot e ograni~ena, a sevkupnite uslovi ne se pogodni za konsolidacija.

Bankata be{e mnogu aktivna vo obezbeduvawe dolgoro~no finansirawe za lokalnite banki, koi demonstriraa golema pobaruva~ka za zaemi vo ramkite na PPPF (bea finansirani 3 banki) i na Kreditnata linija za odr`livi energetski proekti na Zapadniot Balkan (VeBSECLF) (3 banki). Tie zaemi bea poddràni so tehni~ka sorabotka, koja im pomogna na bankite da razvijat novi proizvodi. Vo 2012, Bankata go odobri prviot zaem vo lokalna valuta za edna makedonska banka.

So cel da go poddrì razvojot na pazarot na kapital, Bankata razvi programa za tehni~ka sorabotka so Makedonskata berza, za otvorawe

centar za obuka i sproveduvawe na programa za „obuka na obu~uva~i“. Ponatamu, Bankata odobri programa za tehni~ka sorabotka so makedonskata Komisija za hartii od vrednost, so cel da go poddrì voveduvaweto na softver so koj se zajaknuvaat nejzinite aktivnosti na nadzor i izvestuvawe. Bankata go poddrà i razvojot na osiguritelniot pazar preku zajaknuvawe na Agencijata za supervizija na osiguruvaweto, na toj na~in {to obezbedi tehni~ka sorabotka {to }e í pomogne na Agencijata da vovede soodveten softver za nadzor.

Bankata be{e osobeno uspe{na vo promovirawe na investicii vo energetskata efikasnost i oddr`livata energija vo zemjata. Preku VeBSEDFF, Bankata ja finansira{e izgradbata na 18 mali hidrocentrali i eden proekt za industriska energetska efikasnost, dodeka preku VeSEFF finansira{e 21 proekti, od koi 11 bea za energetska efikasnost, a 10 za investicii vo obnovliva energija od strana na privatni mikro, mali i sredni pretprijatija. Osven toa, be{e finansiran i golem nov proekt za proizvodstvo na elektri~na energija, izgotven od strana na dràvnoto pretprijatie za proizvodstvo na elektri~na energija.

Bankata se vklu~i vo obemen dijalog okolu politikite so Vladata, regulatorot i drugite zasegnati strani vo odnos na revizijata na Zakonot za energija usvoen od strana na Sobranieto vo 2011 godina. Noviot Zakon za energetika ovozmoùva aùrirana metodologija na tarifirawe, koja realno gi odrazuva tro{ocite i utvrduva vremenski rok za celosno otvorawe na pazarot. Na krajot od 2011, Bankata se vklu~i vo politi~ki dijalog so makedonskata vlada, so cel da im se sprotivstavi na mo`nite retroaktivni izmeni na ve}e odobrenite tarifi za energijata proizvedena od strana na malite hidrocentrali. Takvite izmeni }e imaa zna~itelno {teten efekt vrz postojnite i eventualnite idni investicii vo mali hidrocentrali, kako i vrz percepcijata za vkupnata investiciska klima vo zemjata.

Bankata, isto taka, obezbeduva pomo{ vo vid na tehni~ka sorabotka za makedonskite vlasti vo izgotvuvaweto profitabilen Dogovor za otkup

10

na struja od proekti na obnovliva energija, so koj se voveduva ramnoteà me|u interesite na investitorite, kupuva~ite i prodava~ite. Takviot Dogovor za otkup na struja }e pomogne vo natamo{noto promovirawe na razvojot na proekti za obnovliva energija vo zemjata voop{to, a osobeno na razvoj na proekti za proizvodstvo na energija preku veternici.

Vo tekot na strategiskiot period, zna~itelen napredok e postignat vo

poddrùvaweto na modernizacijata i nadgradbata na postojnite patni i èlezni~ki mreì. Investiciite bea poddràni so sektorski reformi i tehni~ka pomo{ vo nivnata realizacija, a zna~itelen del od istite bea obezbedeni preku Investiciskata ramka za Zapaden Balkan (IRZB). Vo 2011, Bankata za prv pat sprovede kofinansirawe na infrastrukturen proekt so sredstva od Pretpristapniot instrument na Evropskata Unija (IPA). Bankata se vklu~i vo politi~ki dijalog vo sektorot na pati{ta, fokusiraj}i se na voveduvaweto elektronski sistem za naplata na patarini i reorganizacija na odrùvaweto na pati{tata preku realizacija na dogovori za odrùvawe zasnovani na izvedba. Me|utoa, potrebni se natamo{ni reformi i zna~itelni dopolnitelni investicii, za da se izgradat i da se nadgradat klu~nite transportni koridori vo zemjata.

Vo sektorot na Op{tinska i ekolo{ka infrastruktura, Bankata mu odobri zaem na Gradot Skopje, zaradi voveduvawe sovremen sistem za upravuvawe so soobra}ajot i nadgradba na klu~nite uli~ni arterii vo gradot. Toa be{e prv zaem za lokalni vlasti odobren na makedonska op{tina. Bankata be{e pomalku uspe{na vo finansirawe na transportnata, energetskata i op{tinskata infrastruktura i komunalni uslugi preku strukturite na javno-privatni partnerstva, glavno poradi toa {to Vladata ne uspea da razvie komercijalno odr`livi proekti od vidot na javno-privatno partnerstvo. Bankata }e nastojuva da go promovira u~estvoto na privatniot sektor vo ovie sektori i, onamu kade {to toa e soodvetno, da im pomogne na vlastite vo razvojot na strukturi na javno-privatno partnerstvo, crpej}i od poukite izvle~eni od u~estvoto na Bankata vo sli~ni proekti vo drugi zemji.

1.3 Tranzicionen efekt na portfolioto na Bankata

Od februari 2010, koga be{e usvoena prethodnata strategija, Bankata potpi{a dvanaeset dogovori za proekti vo Republika Makedonija koi bea

klasifikuvani kako tranzicioni1. Najgolemiot del od proektite bea vo sektorite na finansii i infrastruktura (po pet vo sekoj od niv), a ostanatite dva bea potpi{ani vo sektorite na nedvi`nosti i turizam i energetika. Devet od ovie proekti (ili 75 procenti) bea oceneti kako proekti so dobar potencijal za tranzicionen efekt, {to e malku pod

1 Ima{e i 6 dopolnitelni proekti, koi ne bea poedine~no oceneti od aspekt na nivniot

tranzicionen efekt; toa se glavno proekti vo ramkite na VeBSEDFF, koi se ocenuvaat i sledat samo na nivo na kreditnata linija.

11

celta na nivo na institucijata 80 procenti od proektite da bidat

oceneti kako “Dobri” ili so povisoka ocena.

Dva od trite proekti koi bea oceneti kako “Zadovolitelni” od aspekt na tranzicioniot efekt bea vo finansiskiot sektor. Toa bea zaemi odobreni na dve delovni banki preku VeBSECLF, so potencijal da pretstavuvaat komercijalno isplatlivi zaemi za energetska efikasnost. Me|utoa, rizikot od sozdavawe zavisnost od koristewe subvencii za investicii vo energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija go ograni~i nivniot tranzicionen efekt. Drugiot proekt rangiran kako

“Zadovolitelen”, koj{to e proekt povrzan so gradskiot prevoz vo glavniot grad na zemjata, ima skromen potencijal za tranzicionen efekt, poradi faktot {to komponentata na rehabilitacija na pati{tata ne e povrzana so nitu eden direkten tranzicionen predizvik vo sektorot, kako {to e voveduvaweto sektorski reformi.

Tranzicionite celi na dogovorite za proekti potpi{ani vo tekot na strategiskiot period pretstavuvaat odraz na specifi~nite aktivnosti na Bankata vo Republika Makedonija vo periodot od 2010 do 2012 godina. Imeno, obezbeduvawe zaemi za finansiski posrednici (i osobeno finansii za energetska efikasnost) i re{avawe na institucionalnite predizvici vo infrastrukturniot sektor, be{e povidlivo odrazeno vo vklu~enosta na Bankata vo èlezni~kiot segment. Klu~nata tranziciska cel vo site proekti be{e voveduvaweto povisoki delovni standardi i praktiki na korporativno upravuvawe (okolu 60 procenti od site proekti potpi{ani vo Republika Makedonija vo periodot od 2010 do 2012 godina bea naso~eni kon ovaa cel). Kako {to e prikaàno na Slika 1, pove}e od edna tretina od site proekti imaa barem edna od slednite celi: podobruvawe na ramkite za pazarite, demonstrirawe novi finansiski proizvodi {to moè da se repliciraat i prenos na ve{tini (glavno vo finansiskiot sektor).

Slika 1. Tranzicioni celi vo Republika Makedonija (udel na proektite), februari 2010 – dekemvri 2012

Konkurencija Pro{ir.na Privatna Ramka za Prenos na Demon. na Demon. na Demon. na Korp. uprav. i pazarot sopstvenost pazarot ve{tini proizvodi prestruktur. finansirawe del. standardi

12

Proektite vo aktivnoto portfolio na Bankata koe se ocenuva od aspekt

na tranzicionen efekt 2 vo Republika Makedonija se, op{to zemeno,

dobro funkcionalni od tranziciska perspektiva, pri {to 17 od 19 proekti (ili 89 procenti) se na vistinski pat da go ostvarat svojot tranzicionen efekt do krajot na noemvri 2012 godina. Toa vklu~uva ~etiri aktivni proekti vo Republika Makedonija koi ve}e celosno gi ostvarile sakanite tranzicioni efekti, kako i 13 proekti koi se na pat da go ostvarat svojot tranzicionen potencijal. Edna od investiciite , preku u~estvo vo akcionerskiot kapital na edna od delovnite banki, samo delumno go ostvari zacrtaniot tranzicionen efekt, poradi problemi povrzani so nedostatocite vo rakovodeweto i upravuvaweto so bankata.

Nakraj, rizikot od ostvaruvawe “Dobar” tranzicionen efekt be{e zna~itelno poka~en na nivo na “Prekumeren” vo slu~ajot na eden proekt vo sektorot na op{tinska i ekolo{ka infrastruktura, poradi golemite zadocnuvawa, osobeno od strana na instituciite (vklu~itelno i aktuelnite vladini intervencii vo tarifnata regulativa i nazna~uvawata lica na rakovodni pozicii). Prose~nata ocena na aktivnoto portfolio na proekti koi se ocenuvaat od aspekt na tranzicionen efekt vo Republika Makedonija vo 2012 be{e 4,42, {to e pod prosekot na site proekti na Bankata (4,07). Ova e glavno posledica od toa {to najgolemiot del od proektite vo aktivnoto portfolio na Bankata vo zemjata traat relativno dolgo i sé u{te ne im e namalen rejtingot od aspekt na rizikot vo odnos na tranzicioniot efekt (11 od 19 proekti vo portfolioto se potpi{ani vo poslednite 3 godini). Se o~ekuva prose~niot rejting na portfolioto da se namali (t.e. da se podobri) so sozrevaweto na portfolioto vo zemjata. Osum proekti bea zavr{eni vo periodot me|u 2010 i 2012 godina i, kako takvi, bea isklu~eni od aktivnoto portfolio na Bankata. [est od tie proekti, najgolem del vo finansiskiot sektor, vo celost gi postignaa posakuvanite tranzicioni efekti. Eden zavr{en proekt (zaem odobren na nebankarska finansiska institucija) samo delumno ja ostvari svojata tranziciona cel, poradi nemo`nosta da se zaokruì transformacijata na institucijata vo banka Narodnata Banka na Republika Makedonija ne í dade licenca za rabota kako banka poradi pra{awa povrzani so nejzinata sopstveni~ka struktura. I, na krajot, u{te eden proekt vo finansiskiot sektor (zaem za poddr{ka na mikro, mali i sredni pretprijatija) ne uspea da gi ostvari svoite tranzicioni celi poradi negativnoto vlijanie na finansiskata kriza vrz kreditiraweto mali i sredni pretprijatija i poradi odredeni pra{awa vo vrska so korporativnoto upravuvawe povrzani so slabo rakovodewe.

Kreditnata linija VeBSEDFF, vo ramkite na koja bea potpi{ani ~etiri potproekti vo Republika Makedonija samo vo periodot od 2010 do 2012

2 t.e. Site aktivni proekti se potpi{ani pred pove}e od 6 meseci i se predmet na

monitoring od aspekt na nivnite tranzicionen efekti najmalku edna{.

13

godina, dosega funkcionira dobro od tranzicionen aspekt - postignuvaweto na klu~nite tranzicioni celi e vo tek.

2 OPERATIVNO OPKRU@UVAWE

2.1 Politi~ki kontekst

Vo juni 2011, vladeja~kata partija VMRO-DPMNE na Premierot Nikola Gruevski, koja e so centralno-desni~arska orientacija i se zalaga za reformi, pobedi na parlamentarnite izbori tret pat po red i formira{e vlada koja se obvrza da prodolì so programata na ekonomski razvoj, jaknewe na vladeeweto na pravoto, borbata protiv korupcija i podobruvaweto na me|uetni~kite odnosi na doma{en teren, kako i promoviraweto na evro-atlantskata integracija kako klu~en prioritet na nadvore{nata politika. Iako politi~kiot dijalog se odrùva{e vo tekot na najgolemiot del od Strategiskiot period, na krajot od 2012 godina dojde do politi~ka kriza, pottiknata od kontroverziite okolu usvojuvaweto na buxetot za 2013 godina. Glavnata opoziciska partija SDSM, so levo-centralna orientacija, inicira{e bojkot na Sobranieto, najavi deka }e gi bojkotira lokalnite izbori zakaàni za mart 2013-ta i pobara predvremeni parlamentarni izbori. Politi~kata pat pozicija e nadminata so pomo{ na dogovor so posredni{tvo na EUpostignat pome|u vladata i opozicijata postignat na 1 mart, 2013 godina. Opozicijata se vrati vo Sobranieto i u~estvuva{e na lokalnite izbori odràni na 24 mart i 7 april, 2013 godina. Naporite vo nasoka na usoglasuvawe na zakonodavstvoto so ona na EU i natamu pretstavuvaat glavnoto nadvore{no sidro za seopfatni reformi. Republika Makedonija dobi status na zemja-kandidat za ~lenstvo vo EU vo

2005. Vo 2012, EU i Republika Makedonija zapo~naa “Pristapen Dijalog

na Visoko Nivo” (PDVN). Osmislen glavno so cel da se odrì momentumot vo procesot na pristapuvawe kon EU, dijalogot pokriva pet klu~ni oblasti: vladeewe na pravoto, reformi vo javnata administracija, slobodi, izborni reformi i ekonomija. Sovetot na EU, vo svoite

“Zaklu~oci” od 11 dekemvri 2012 godina, oceni deka so toa se ovozmoìl natamo{en napredok vo odreden broj klu~ni oblasti na politikite. Povtoruvaj}i deka zemjata vo su{tinska mera gi ispolnuva politi~kite kriteriumi, Izve{tajot za Napredokot na Evropskata komisija od 2012 godina go sodrè{e dosega najodlu~niot povik do Sovetot na Evropa da go odobri po~etokot na pristapnite pregovori me|u EU i Republika Makedonija. Vo o~ekuvawe na mo`na odluka da se zapo~nat pregovorite za pristapuvawe, Sovetot na Evropa i dade zada~a na EK da podgotvi izve{taj za napredokot na implementacija na reformate i da prezeme ~ekori za promocija na dobrososedski odnosi. Ovoj izve{taj, objaven na 16 april 2013 godina, zaklu~i deka postignat napredok na site reformski poliwa koi{to se opfateni so izve{tajot, i nasproti politi~kata kriza koja slede{e po nastanite na 24 dekemvri, 2012 godina. Pokraj toa {to }e bide katalizator na reformite, integracijata vo EU i vo drugite evro-atlantski institucii e su{tinski faktor za stabilnosta

14

na zemjata, koja mina niz oruèn me|uetni~ki konflikt vo 2001 i koja i natamu se soo~uva so povremeni me|uetni~ki tenzii, i pokraj napredokot kon pomiruvawe. Vladeja~kata koalicija vklu~uva i pomal koaliciski partner - glavnata politi~ka partija koja go pretstavuva etni~koto albansko malcinstvo, koe so~inuva edna ~etvrtina od naselenieto vo zemjata. Koaliciskite partneri dosega uspevaat da gi re{at nesoglasuvawata preku dijalog. Vlastite ostanuvaat posveteni na duhot na Ohridskiot Ramkoven Dogovor (ORD), koj vo golema mera vklu~uva me|uetni~ko pomiruvawe. Vo 2012, Vladata za prv pat pokrena ispituvawe na sproveduvaweto na ORD. Republika Makedonija ostvaruva napredok i vo odnos na u{te eden klu~en element od ORD - decentralizacijata. Od prethodnata Strategija dosega, site osven edna od 85-te op{tini vo zemjata vlegoa vo vtorata faza na fiskalna decentralizacija, so {to se ovozmoùva natamo{no prenesuvawe na odgovornostite i upravuvaweto so finansiite na lokalno nivo. Republika Makedonija igra konstruktivna uloga vo regionalnata sorabotka, a vlastite aktivno gi poddrùvaat raznite prekugrani~ni i regionalni proekti. Za podetalna ocena na politi~kata situacija, vidi Aneks 1.

2.2 Makroekonomski kontekst

Ekonomijata be{e pomalku pogodena od globalnata ekonomska i finansiska kriza od mnogu sli~ni zemji vo regionot. Vo 2009, koja be{e godina na rececija za najgolem broj od zemjite vo Jugoisto~na Evropa, proizvodstvoto se namali za samo 0,9 procenti, vo sporedba so prose~niot regionalen pad na BDP od 5.5 procenti, a posledovatelnoto zazdravuvawe be{e pobezbolno i posilno vo Republika Makedonija odo{to vo najgolemiot del od zemjite vo Jugoisto~na Evropa. Stopanstvoto porasna za okolu 3 procenti i vo 2010 i vo 2011 godina, kako posledica na silniot porast na izvozot, vra}aweto na doma{nata potro{uva~ka i zna~itelniot porast na investiciite vo 2011 godina. Sepak, vlijanieto na krizata vo Evrozonata se po~uvstvuva vo 2012. Kako rezultat na toa, ekonomskite aktivnosti se namalija vo prvata polovina od godinata za 0,8 procenti vo odnos na istiot period vo 2011, dodeka, spored preliminarnite procenki na Dràvniot zavod za statistika, BDP porasna za samo 0,2 procenti godi{no vo tretoto tromese~ie. Na rastot negativno vlijae{e namalenata pobaruva~ka od proizvodi za izvoz, osobeno od Evrozonata (glavniot pazar na koj se izvezuva), niskoto nivo na stanski direktni investicii i namalenata doma{na pobaruva~ka. Vladata i centralnata banka uspe{no ja oddrùvaat makroekonomskata stabilnost vo poslednite nekolku godini. Monetarnata politika e striktno utvrdena pove}e od 15 godini nanazad, so vrzuvawe na valutata za evroto (a pred toa za germanskata marka). Inflacijata be{e relativno

15

niska vo tekot na celiot period, opa|aj}i od prose~na vrednost od 3,9 procenti godi{no vo 2011 na predvidenite 3,3 procenti godi{no vo 2012. Istovremeno, niskite fiskalni deficiti go odrùvaat javniot dolg na umereno nivo. Vo izminatite dve godini, Vladata go odrùva nivoto na buxetski deficit vo ramkite na zacrtanite 2,5 procenti od BDP, no vo 2012 i 2013 godina zacrtanite nivoa se poka~eni na 3,5 procenti od BDP, kako rezultat na rastot koj be{e pomal od o~ekuvaniot i na zgolemenite rashodi. Porastot na potro{uva~kata e glavno povrzan so namaluvaweto na akumuliranite dolgovi i so zgolemenite penzii. Toa dovede do mal porast na dràvniot dolg od 28 procenti od BDP vo 2011 na 31 procent od BDP vo 2012. Nadvore{nite deficiti ostanaa na relativno nisko nivo, {to e va`no vo kontekst na vrzanosta na valutata so evroto. Nadvore{niot dolg zastana na nivo od 65 procenti od BDP i na 122 procenti od izvozot vo 2011. Se procenuva deka deficitot na tekovnata smetka opadnal od 12,8 procenti od BDP vo 2008 godina do pod 3 procenti od BDP vo poslednite tri godini. Deviznite rezervi i natamu se na relativno bezbedno nivo od 114 procenti od kratkoro~niot dolg i pokrivaat pove}e od ~etiri meseci izvoz. Vo 2011, Vladata povle~e sredstva od Preventivnata Kreditna Linija (PKL) od MMF, za da gi finansira rashodite. Vtorata revizija na PKL (vo me|uvreme preimenuvana od strana na MMF vo Preventivna Linija za Likvidnost, ili PLL) ne be{e izvr{ena, glavno poradi zagriènosta na MMF poradi visinata na dolgot na javniot sektor. Mo`nosta za povlekuvawe na PLL iste~e vo januari 2013 godina. Finansiskiot sektor i natamu e stabilen. Na pazarot dominiraat stranski banki, koi dràt nad 90 procenti od vkupnite bankarski sredstva, a gr~kite banki imaat udel od okolu 20 procenti od celiot pazar (vidi i to~ka 4.1 podolu). Me|utoa, bankite glavno se potpiraat na doma{ni depoziti pri finansiraweto na svoite kreditni aktivnosti, taka {to ne bea tolku izloèni kako sli~nite banki od regionot na prekugrani~ni pritisoci za namaluvawe na kreditnite aktivnosti vo tekot na globalnata finansiska kriza i krizata vo Evrozonata. Sepak, kvalitetot na sredstvata i natamu pretstavuva pri~ina za zagriènost, poradi faktot {to brojot na nefunkcionalni krediti od neodamna e povtorno vo porast i do sredinata na 2012 godina dostigna 10 procenti od vkupnite krediti. Kratkoro~nite ekonomski izgledi na Republika Makedonija, kako i za drugite zemji od regionot, se dosta nesigurni vo momentot, so ogled na postojnata globalna nesigurnost i somneì vo pogled na izgledite za zazdravuvawe na Evrozonata. Vkupniot rast vo 2012 najverojatno }e bide zanemarliv, no se o~ekuva da se poka~i na 2 procenti vo 2013. Vo godinite {to sledat, ekonomijata bi moèla da dostigne godi{ni stapki na rast od 3 - 4 procenti, pa duri i pove}e, pod uslov globalnite okolnosti da se podobrat vo zna~itelna mera, a vlastite vo zemjata da prodolàt so strukturnite reformi i da sproveduvaat razumna srednoro~na fiskalna

16

strategija. Me|utoa, zna~itelni se i rizicite od nadolni trendovi; sekakvo natamo{no vlo{uvawe na nadvore{nite okolnosti verojatno bi se preleale i voRepublika Makedonija, glavno preku trgovskite i investiciskite kanali, i bi rezultirale so stagnaciski ili duri i opa|a~ki ekonomski rezultati.

Pogledni go Aneks 7 tabela na Odbrani Ekonomski Pokazateli.

2.3 Kontekst na strukturni reformi

Vo tekot na godinite, Republika Makedonija ostvaruva{e postojan, iako donekade baven napredok vo odnos na strukturnite reformi. Od aspekt na tranzicionite indikatori na EBOR na nivo na zemja, Republika Makedonija ja dobi najvisokata ocena (4+) za cenovnata liberalizacija i trgovskiot i devizniot sistem, {to e odraz na liberaliziranata i otvorena priroda na stopanstvoto. Zemjata, isto taka, dobi visoki oceni vo vrska so privatizacijata od mal i od golem obem (4 i 3+, soodvetno). Zemjata be{e ponisko oceneta vo pogled na reformite na upravuvaweto i pretprijatijata, kako i vo pogled na politikata na konkurencija (i vo dvata slu~ai, 3-), dve oblasti vo koi reformite se tradicionalno pote{ki i visokite oceni se povrzani so zemji vo napredni fazi na procesot na tranzicija. Na sektorsko nivo, zabeleìtelen napredok e postignat vo nekolku oblasti. Zemjata ostvari zna~itelen napredok vo sproveduvaweto na Dogovorot za Energija na Zaednicata so usvojuvaweto na noviot Zakon za energetika na po~etokot od 2011. Transportnata infrastruktura be{e nadgradena vo zna~itelna mera preku dogovori za koncesija, od koi najzna~aen e onoj za modernizacija i pro{iruvawe na aerodromite vo

Skopje i Ohrid, kako i izgradbata na delnici od Koridorot VIII. Vo poslednite nekolku godini, dojde do zna~aen porast na novi stranski direktni investicii vo sektorite na proizvodstvo i uslugi. I sredstvata na penziskite fondovi se zgolemija vo zna~itelna mera vo istiot period. Sepak, detalnata analiza {to se vr{i sekoja godina vo pogled na preostanatite tranzicioni predizvici vo 16 sektori na ekonomijata pokaùva deka na Republika Makedonija í pretstoi dolg pat kon tranzicija. Sektorskite tranzicioni bodovi, na skala od 1 do 4+, se dadeni na Slika 2. Bodovite se zasnovani na ocena na preostanatite

tranzicioni „razliki”, i vo smisla na strukturata na konkretniot pazar i na mo}ta na instituciite za poddr{ka na pazarot. Vo site osven vo eden od sektorite, tranzicioni razliki vo Republika Makedonija se oceneti

ili kako „sredni“ ili kako „golemi“. Najgolemite nedostatoci se prisutni vo nebankarskite finansiski institucii (pazarite na kapital i privatniot akcionerski kapital) i vo finansiraweto na malite i srednite pretprijatija. Zna~itelni tranzicioni razliki i natamu ima i vo energetskiot sektor, osobeno vo sektorite na prirodni resursi i oddr`liva energija, kako i vo op{tinskata i ekolo{kata infrastruktura, osobeno vo odnos na vodite i otpadnite vodi.

17

Slika 2: Sektorski tranzicioni bodovi, Republika Makedonija 2012

Секторски транзициски бодови

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

Зем

јоделие

Опш

та

индустр

ија

Недвиж

ности

Телеко

муника

ции

Стр

уја

Природни

ресурси

Одрж

лива

енерги

ја

Железн

ици

Пати

шта

Градски

превоз

Води и

отп

адни

води

Банка

рств

о

Осигу

рувањ

е и

др.ф

инансиски

Паза

ри н

а

капита

л

Привате

н а

кц.

капита

л

Финансирањ

е н

а

ММ

СП

Za podetalen opis na sektorskite tranzicioni razliki vo Republika Makedonija, poglednete go Aneks 2.

2.4 Delovno opkruùvawe

Vo poslednite nekolku godini, vo Republika Makedonija se sprovedeni brojni reformi, so cel da se zajakne delovnoto opkruùvawe. Kako rezultat na toa, regulatorniot, administrativniot i finansiskiot tovar na vodewe biznis vo zemjata e namalen vo zna~itelna mera. Republika Makedonija sega ima edna od najlesnite, najbrzite i najeftinite proceduri za zapo~nuvawe biznis vo svetot. Pla}aweto danoci i dobivaweto kredit, isto taka, mnogu polesno se vr{i odo{to vo najgolemiot broj zemji vo svetot.Republika Makedonija e isto taka pogodna od aspekt na regulativata za za{tita na investitorite. Spored izve{tajot za Vodewe Biznis na Svetskata Banka za 2013 godina, Republika Makedonija e rangirana na 23 mesto od 183 zemji vo svetot vo odnos na sevkupnite podobnosti na vodewe biznis, {to ja smestuva pred site osven dve od zemjite vo koi EBOR e prisutna. Sepak, ohrabruva~kite trendovi vo regulativata i podobruvawata na rejtinzite na Republika Makedonija vo odnos na ovie pokazateli, ne se odrazeni vo ista mera vo istraùvawata na delovnoto opkruùvawe. Spored poslednoto Istraùvawe na Delovnoto Opkruùvawe i Raboteweto na Pretprijatijata na EBOR i Svetskata Banka (IDORP), sprovedeno vo 2008 i 2009 godina, se ~ini deka slaboto sudstvo,

Sektorski tranzicioni bodovi

Korporativen sektor Energija Infrastruktura Finansiski institucii

18

korupcijata, ograni~eniot pristap do finansii i golemiot neformalen sektor vo golema mera gi popre~uvaat pretprijatijata vo nivnoto rabotewe. Pove}e od polovina od anketiranite firmi vo Republika Makedonija izjavile deka konkurencijata od neformalniot sektor pretstavuva golemo ograni~uvawe za nivnoto rabotewe, a pove}e od edna tretina izjavile deka slabiot sudski sistem e seriozna pre~ka. I pristapot do finansii se ~ini deka e zna~itelno ograni~uvawe za firmite vo Republika Makedonija vo odnos na prosekot na EBOR, glavno poradi visokite barawa za obezbeduvawe. I Svetskiot Ekonomski Forum, ~ij{to Indikator na globalna konkurentnost ja rangira Republika Makedonija kako 80-ta od 144 zemji, dava pomalku optimisti~ka slika. Vo odnos na indikatorot na kvalitet na javnite institucii, zemjata e rangirana na 75-to mesto. Toa ja stava Republika Makedonija pred site osven edna od zemjite od Jugoisto~na Evropa, no toa e, sepak, zna~itelno pod prosekot na OECD. Zemjata e osobeno nisko rangirana od aspekt na nekolku podindikatori vo vrska so kvalitetot na pravnite institucii, efikasnosta na pazarot na trud i inovaciite i tehnolo{kata apsorpcija. Spored Indeksot na percepcija na korupcijata od 2012, objaven od strana na Transparensi Interne{enel, Republika Makedonija e rangirana na 69-to mesto od 176 zemji, so {to e najvisoko rangirana zemja vo regionot na Zapaden Balkan.

2.5 Socijalen kontekst

Vo tekot na izminatata decenija, prihodot po glava na ìtel i ìvotniot standard vo Republika Makedonija se podobreni, iako so ne{to pobavna dinamika vo sporedba so najgolemiot broj zemji od regionot na Jugoisto~na Evropa. Realniot BDP po ìtel se poka~i za 36,2 procenti vo dekadata do 2011 godina, nasproti regionalniot prose~en porast od 55 procenti.

Me|utoa, porastot na prihodite be{e pridruèn so porast na neednakvosta. Vo 1998, najbogatite 20 procenti od naselenieto dobivaa pomalku od 40 procenti od nacionalniot dohod, no, po edna decenija, taa brojka porasna na 50 procenti. Vo tekot na istiot period, delot od nacionalniot dohod koj im pripa|a na najsiroma{nite 20 procenti od naselenieto padna od 6,5 na 5,1 procent. Osven toa, vo uslovi na prihod po glava na ìtel od USD 10.469 prilagoden od aspekt na paritetot na

kupovnata mo} i stapkata na siroma{tija po glava na ìtel3 od okolu 35

procenti, Republika Makedonija i natamu e edna od najsiroma{nite zemjite vo Evropa.

Stapkata na nevrabotenost vo Republika Makedonija e edna od najvisokite vo Evropa - 30,6 procenti od rabotosposobnata sila (vo

3 Spored Svetskata Banka, stapkata na siroma{tija po glava na ìtel se definira kako

procentot na naselenie koe ìvee so pomalku od USD 5 na den, prilagodeni od aspekt na paritetot na kupivnata mo}.

19

tretoto tromese~ie od 2012) i mnogu malku napredok e postignat vo tekot na izminatata decenija za ublaùvawe na ovoj problem. Osven toa, statisti~kite podatoci za pazarot na trudot imaat zna~itelna rodova i regionalna dimenzija. Spored Dràvniot zavod za statistika, stapkata na nevrabotenost kaj ènite vo 2011 godina iznesuvala 35 procenti, {to e zna~itelno ponisko od 52 procenti nevraboteni maì, {to glavno se dolì na poniskata stapka na aktivnost na ènite (44,7 procenti kaj ènite i 68,8 procenti kaj maìte). Stapkata na nevrabotenost varira vo zna~itelna mera vo regionite, od najniskata stapka od 9,3 procenti vo jugoisto~niot, do najvisokata od 59,6 procenti vo severoisto~niot region. Nevrabotenosta e povisoka vo gradskite sredini odo{to vo ruralnite (32,6 procenti nasproti 30,3 procenti), verojatno poradi zna~itelno pogolemata koncentracija na naselenieto vo urbanite sredini (vo 2010, okolu 60 procenti od naselenieto ìveelo vo urbanite podra~ja).

Raspredelbata na prihodot, isto taka, varira zna~itelno vo razli~nite regioni. Spored podatocite od zavodot za statistika, glavniot grad Skopje vo 2010 godina imal najvisok prihod po ìtel od okolu 318.000

denari (okolu EUR 5.170), {to e pribli`no 50 procenti nad prosekot na zemjata od 211.000 denari (EUR 3.430) i nad tri pati pove}e od najniskoto nivo na prihod vo Polo{kiot region.

Pristapot do obrazovanie e sé u{te pod standardite na OECD. Stapkite na zapi{uvawe vo osnovno u~ili{te se okolu 85 procenti, nasproti re~isi stoprocentnite stapki vo OECD. Iako ne postoi zna~itelna razlika vo stapkite na steknuvawe obrazovanie pome|u maìte i ènite na site obrazovni nivoa vo Republika Makedonija, postoi zna~itelen jaz vo orbazovanieto me|u urbanite i ruralnite sredini. Razlikata e osobeno naglasena na povisokite nivoa na obrazovanie.

Iako globalnata finansiska kriza ne ja pogodi ekonomijata na Republika Makedonija so istiot efekt kako nejzinite sosedi od Jugoisto~na Evropa, rezultatite od Istraùvaweto za @ivotot vo

Tranzicija (I@T) na EBOR i Svetska Banka, sprovedeno kon krajot na 2010 godina, pokaùvaat deka percepcijata na naselenieto za posledicite od krizata e, sepak, dosta visoka. Okolu 60 procenti od doma}instvata izjavile deka krizata gi pogodila ili vo golema ili vo zna~itelna mera, nasproti prosekot od 42 procenti vo celiot region vo tranzicija. Golem broj od doma}instvata izjavile deka bile prinudeni da gi namalat tro{ocite za osnovnite potrebi, kako osnovna ishrana i zdravstveni uslugi, za da ja preìveat krizata.

2.6 Zakonski kontekst

Zakonskata ramka vo Republika Makedonija pretrpe odreden broj pozitivni reformi vo poslednite nekolku godini i nejziniot op{t standard e dobar, iako vo odredeni oblasti ima prostor za podobruvawe. Neodamne{nite zakonodavni inicijativi se vo soglasnost so strategiskite celi za sledniot strategiski period.

20

Republika Makedonija aktivno se zalaga za jaknewe na konkurentnosta na ekonomijata, preku formirawe specijalni ekonomski zoni, koi imaat za cel i privlekuvawe stranski investicii. Neodamna be{e kreiran nov portal za patenti, so cel da se stimulira registriraweto patenti i da se promovira inovatorstvoto. Republika Makedonija, isto taka, vovede i su{tinski izmeni vo zakonodavstvoto za korporativno upravuvawe, za da go usoglasi so me|unarodnite standardi. Vo napor da se pottiknat lokalnite pazari na kapital i da im se obezbedat alternativni izvori na finansirawe na trgovskite dru{tva, vladata razmisluva za zadolìtelno kotirawe na berzata na akcionerskite dru{tva koi ispolnuvaat odredeni, odnapred utvrdeni kriteriumi. Sepak, potrebni se natamo{ni ~ekori za da se olesni pristapot do finansii za malite i srednite pretprijatija. Takvite ~ekori vklu~uvaat podobruvawe na postojnite odredbi za vospostavuvawe zalog i voveduvawe zakonodavstvo za faktorirawe (koe{to vo momentot

ne e regulirano). Se smeta deka zakonite za nesolventnost vo Republika Makedonija se so dobar standard i doveritelite moàt da gi sledat site ~ekori vo postapkite za ste~aj preku elektronski sistem, koj be{e vospostaven neodamna. [to se odnesuva do promoviraweto oddr`liva energija, Republika Makedonija e polnopravna ~lenka na Me|unarodnata agencija za obnovliva energija od 2009-ta i ima usvoeno niza pravila so koi im se dava preferencijalen status i pridobivkata od garantirani tarifi na proizvoditelite na elektri~na energija od obnovlivi izvori. Neodamne{nata najava deka }e se formira nova berza na elektri~na energija preku operator na sistem za prenos na elektri~na energija pretstavuva pozitiven napredok kon sozdavawe poefikasen energetski pazar. Sepak, }e bidat potrebni napori da se popolnat pazlikite vo postojnata regulativna ramka za sektorite na energetska efikasnost i obnovliva energija, za istite da se usoglasat so najdobrite me|unarodni standardi. Vo nasoka na promovirawe na natamo{na regionalna integracija, vo izminatite dve godini Republika Makedonija sklu~i odreden broj dogovori, so cel da se vospostavi potesna sorabotka i da se otstranat postojnite barieri so drugite zemji vo regionot. Vo 2011, Republika Makedonija sklu~i dogovor za izbegnuvawe dvojno odano~uvawe so Kosovo, a istata godina be{e potpi{an i memorandum za razvojna sorabotka pome|u Republika Makedonija i Slovenija. Ponatamu, Republika Makedonija ima potpi{ano dogovor za liberalizacija na me|unarodniot paten prevoz so Republika ê{kat, Slova~ka, Ungarija, Hrvatska i Bosna i Hercegovina. Izgradbata na novi infrastrukturni vrski so sosednite zemji }e bide dopolnitelno olesneta so postojnite

zakoni so koi se reguliraat Javno-Privatnite Partnerstva (JPP), koi se relativno napredni i usoglaseni so direktivite na EU so reformata sprovedena vo 2012 godina.

21

2.7 Energetska efikasnost i klimatski promeni

Republika Makedonija e vo golema mera zavisna od uvoz na energensi za svoite potrebi, vklu~itelno nafta i nafteni derivati, priroden gas i elektri~na energija. Naj~esto koristenite izvori na energija vo vkupnata potro{uva~ka na primarna energija se jaglenot (50 procenti), sirova nafta i nafteni proizvodi od uvoz (35 procenti), po {to sledi biomasata (7 procenti, a najmnogu se koristi vo doma}instvata). Vo sporedba so ponaprednatite evropski zemji, procentualnoto u~estvo na priroden gas vo potro{uva~kata na energija vo Republika Makedonija e na mnogu nisko nivo (2,4 procenti), dodeka procentualnoto u~estvo na potro{uva~kata na energija e mnogu visoko. Ova osobeno se odnesuva na sektorot doma}instva. Makedonija ima re~isi 5,5 pati povisoka potro{uva~ka na elektri~na energija po edinica BDP od naprednite evropski zemji. Republika Makedonija ima isklu~itelno niska potro{uva~ka na energija po glava na ìtel, vo kombinacija so isklu~itelno visok energetski intenzitet po edinica BDP. Krajnata potro{uva~ka na energija po glava na ìtel vo Makedonija e okolu tri pati pomala od potro{uva~kata vo evropskite zemji koi se ~lenki na OECD, dodeka primarnata potro{uva~ka na energija po edinica BDP e okolu ~etiri pati povisoka, i pokraj padot od okolu 20 procenti vo periodot me|u 2000 i 2009 godina. [to se odnesuva do intenzitetot na emisii na jaglerod dioksid, so 1,89 SO2/BDP, zemjata e pet pati pointenzivna od aspekt na emisii jaglerod dioksidot odo{to prosekot na 27-te zemji-~lenki na EU. Za da ja namali zavisnosta od uvoz na energija i ranlivosta na {okovi poradi nedostig na energija, kako i za da ja zajakne konkurentnosta na doma{nata industrija na me|unarodnite pazari, Republika Makedonija treba da prezeme ~ekori kon podobruvawe na energetskata efikasnost vo proizvodstvoto, prenosot, distribucijata i iskoristuvaweto na energijata i da go zgolemi proizvodstvoto na energija od obnovlivi izvori. Natamo{ni napori se potrebni za da se zgolemi u~estvoto na priroden gas vo potro{uva~kata na energija i da se namali relativnoto u~estvo na elektri~nata energija. Vo 2011, Republika Makedonija usvoi nov Zakon za Energija so cel da se usoglasi so zakonodavstvoto na EU, petgodi{na energetska strategija za periodot od 2012 do 2016 godina, kako i nasoki za utvrduvawe novi garantirani tarifi za obnovliva energija.

Prilagoduvawe kon klimatskite promeni

Klimatskite promeni pokrenuvaat niza rizici za odredeni predloèni aktivnosti na Bankata vo Republika Makedonija. Vtoriot nacionalen izve{taj na Republika Makedonija do UNFCC naveduva na koj na~in

prose~nite temperaturi se za{titeni od porast pogolem od 2,9°C do 2075.

i do 3,8°C do 2100 godina. Proekciite se deka vrneìte }e se namalat do najmnogu 8 procenti do 2075. i do najmnogu 13 procenti do 2100 godina. Se

22

o~ekuva toa da bide pridruèno so namaleni letni vrneì i so generalno zgolemena promenlivost na vrneìte. Kako posledica, Republika Makedonija moè da se soo~i so nedostig od voda vo tekot na letnite meseci. Popromenlivite vrneì moè da rezultiraat i so fluktuacii vo re~nata hidrologija i po~esti ekstremni nastani, kako {to se poplavi. Vodnite resursi i zemjodelieto se utvrdeni kako naj~uvstvitelni sektori. Nedostigot na voda }e ima posledici po aktivnostite na Bankata vo agrobiznisot i vo drugite vidovi proizvodstvo koi se vodointenzivni. Agrobiznisot moè da bide pogoden i od klimatskite promeni preku vlijanie vrz zemjodelskoto proizvodstvo, {to }e ima posledici po raspolo`livosta na primarnite proizvodi i }e ja zgolemi potrebata od navodnuvawe. Investiciite vo hidrocentrali moèbi }e treba da gi zemat predvid i promenite vo re~nata hidrologija povrzani so klimata. Potrebata od investicii vo poefikasni i podobro upravuvani sistemi za vodosnabduvawe }e se zgolemi, poradi pogolemiot nedostig od voda predizvikan od klimatskite promeni. Kako odgovor na seto toa, Bankata sistematski }e bara mo`nosti za pottiknuvawe na otpornosta kon klimatskite promeni preku svoite investicii, obrnuvaj}i osobeno vnimanie na sektorite koi se ~uvstviteli na klimata, kako {to se vodosnabduvaweto, sektorot na struja i energija (osobeno hidroenergija), agribiznisot, infrastrukturata i vodointenzivnite industrii, kako rudarstvoto i proizvodstvoto.

3 STRATE[KI ORIENTACII

Republika Makedonija ostvari postojan, iako na momenti baven, napredok vo tekot na godinite vo svojata tranzicija kon standardite na fukcionalna pazarna ekonomija. Sepak, poslednite godi{ni ocenki na Bankata povrzani so tranzicionite predizvici vo 16 sektori, objaveni vo Tranzicioniiot izve{taj za 2012, pokaùva deka razlikite, i od aspekt na pazarnata struktura i vo pogled na instituciite za poddr{ka na

pazarot, se oceneti vo prakti~no site slu~ai kako „sredni“ ili „golemi“. So ogled na toa {to zemjata e mala i nema izlez na more, klu~niot predizvik e da se zgolemi nivoto na integracija na Republika Makedonija vo regionalnite i globalnite pazari. Bankata e vo dobra pozicija da pomogne vo ovoj proces i preku poddrùvawe na izgradbata na klu~nite transportni koridori, po pat na tesna i intenzivirana sorabotka so glavnite partneri kako {to se Evropskata unija i Evropskata investiciona banka, i preku promovirawe na razvojot na privatniot sektor i prekugrani~nata trgovija i investicii, nadgraduvaj}i gi brojnite reformi za podobruvawe na biznis klimata {to vlastite gi sprovedoa vo tekot na nekolkute izminati godini. Glavnite tranzicioni predizvici i strate{ki nasoki za sledniot Strate{ki period se:

23

Podobruvawe na konkurentnosta i poddr`ka na privatnite investicii vo korporativniot i op{tinskiot sektor. Vlastite vloìja zna~itelni napori vo poslednite nekolku godini da ja zajaknat konkurentnosta i privle~nosta na Republika Makedonija kako opkruùvawe povolno za vodewe biznis. Bankata }e prodolì da pomaga vo privlekuvaweto i poddrùvaweto stranski investicii, promoviraj}i na toj na~in zgolemuvawe na produktivnosta preku novi ve{tini i procesi. Paralelno so toa, Bankata }e nastojuva da im pomaga na lokalnite kompanii vo podobruvaweto na nivnata konkurentnost. Vklu~uvaweto na privatniot sektor vo op{tinskiot sektor i obezbeduvaweto na javni uslugi e od su{tinska va`nost za podobruvawe na efikasnosta i kvalitetot, i Bankata }e nastojuva da ovozmoì pogolemo u~estvo na privatniot sektor, kako i usvojuvawe na najdobrite sektorski praktiki vo celiot op{tinski sektor.

Promovirawe energetska efikasnost i oddr`liva energija. Vo energetskiot sektor i natamu postojat zna~itelni tranzicioni razliki, vo smisla na pridviùvawe na tarifite kon nivoa na koi se obezbeduva povrat na tro{ocite, zajaknuvawe na kapacitetot na regulatorot i razvoj na proekti za obnovlivi izvori na energija. Programa za direktno finansirawe oddr`livi energetski proekti vo Zapaden Balkan (VeBSEDF) i Kreditnata linija za odr`livi energetski proekti na Zapadniot Balkan (VeBSEFF) i natamu }e pretstavuvaat va`ni instrumenti za finansirawe pomali investicii vo energetska efikasnost i oddr`liva energija.

Pottiknuvawe na regionalnata integracija. Bankata tesno }e sorabotuva so vlastite, drugite me|unarodni finansiski institucii i, onamu kade {to toa e mo`no, so investitori od privatniot sektor, so cel da pomogne vo podobruvaweto na transportnite mreì, so {to }e se ovozmoàt pogolema prekugrani~na trgovija i investicii. Razvivaweto ponatamo{ni vrski so regionalniot energetski pazar e, isto taka, klu~no za privlekuvaweto privatni investicii, pottiknuvaweto na konkurencijata i diverzificiraweto na izvorite na snabduvawe so energija. Investiciskata ramka za Zapaden Balkan (IRZB) }e obezbedi idealna platforma za dijalog za politikata na regionalna integracija, so ogled na toa {to site u~esnici i zemji vo regionot se povrzani so ovaa ramka i se pretstaveni vo istata. Regionalnite proekti }e dobijat prioritet i }e se odobruvaat vo ramkite na IRZB.

Bankata }e nastojuva da razviva i da sproveduva proekti so koi se promovira rodova ednakvost vo Republika Makedonija, na selektivna

osnova niz site овие стратешки nasoki. Vo site sektori, klientite }e se pottiknuvaat da promoviraat ednakvi mo`nosti na rabotnoto mesto i, kade {to e potrebno, }e im se obezbeduva poddr{ka. Vo sektorot na op{tini i ìvotna sredina, vo soglasnost so svojata nova sektorska politika, Bankata }e nastojuva da nao|a proekti koi se pogodni za osmisluvawe i sproveduvawe na na~in na koj se obezbeduva deka uslugite odgovaraat na potrebite i na maìte i na ènite. Bankata }e utvrduva

24

na~ini, dokolku i kade{to toa e soodvetno, za poddrùvawe na ènite-pretpriema~i, so toa {to }e go olesnuva nivniot pristap do finansii i }e go poddrùva pretpriemni{tvoto na ènite.

3.1 Klu~ni sektorski predizvici i operativen odgovor na Bankata

3.1.1 Jaknewe na konkurentnosta i poddrùvawe na privatni investicii vo korporativniot i op{tinskiot sektor

Sektorski predizvici

Do denes, stranskite direktni investicii bea ograni~eni, {to e odraz na maliot pazar i te{kata lokacija na zemjata, a razvojot na novi procesi i ve{tini zaostanuva.

Iako Republika Makedonija vovede brojni merki za podobro delovno opkruùvawe vo izminatite nekolku godini, efektivnoto sproveduvawe ~esto zaostanuva i potrebno e natamo{no gradewe na kapacitetite, kako na primer potrebna e nadle`nost vo domenot na konkurencijata.

Pazarot na nedvi`nosti e vo po~etna faza na razvoj, a pazarnata penetracija na inovativni grade`ni tehnologii e niska.

Stranskite direktni investicii vo sektorot na agribiznis se mali, delumno poradi slaboto funkcionirawe na pazarot na zemji{te. Potrebni se novi investicii vo tehnologijata i razvoj na novi proizvodi za da se pottikne produktivnosta.

Pristapot do finansiski sredstva za mikro, malite i srednite pretprijatija i natamu e osobeno ograni~en. Ovie pretprijatija so~inuvaat 99,7 procenti od vkupniot broj registrirani trgovski dru{tva i vrabotuvaat 74 procenti od vkupniot broj oficijalno vraboteni, pa sepak koristat samo okolu ~etvrtina od vkupnite bankarski zaemi.

Pristapot do srednoro~ni i dolgoro~ni finansii i do odredeni finansiski proizvodi e ograni~en, osobeno vo nacionalnata valuta. Kreditiraweto vo stranska valuta, vo kombinacija so kreditirawe so promenliva kamatna stapka, pretstavuva zna~itelen krediten rizik od aspekt na deviznite kursevi. Pazarot na korporativni obvrznici e vo zarodi{.

Tranzicionite predizvici vo gradskiot prevoz i drugite javni komunalni uslugi se zna~itelni, so potreba od efektivno sproveduvawe na integrirani re{enija, dopolnitelni investicii vo pogolem kapacitet na javniot prevoz i transparentni procesi na planirawe i podobra regulativa i konkurencija.

Operativen odgovor na Bankata

25

So cel da pottikne investicii, Bankata }e gi poddrùva lokalnite i stranskite privatni kompanii vo nivnite napori da se pro{irat, da gi zgolemat produktivnosta i konkurentnosta, kako i da vospostavat vertikalni vrski so lokalnite i me|unarodnite dobavuva~i i da bidat vo soglasnost so ekolo{kite standardi i standardite za zdravje i bezbednost, preku obezbeduvawe dolgoro~no finansirawe ili direktno ili preku delovnite banki. Bankata }e poddrì, dokolku e potrebno, finansiski i operativno restruktuirawe, paralelno so drugi investitori ili istaknati kompanii.

So cel i natamu da se razvivaat doma{nata industrija i uslugi, Bankata }e bara mo`nosti za poddr{ka na privatnite investicii, pred se vo generalnoto proizvodstvo i vo agribiznis sektorot, vklu~uvaj}i gi osnovnoto zemjodelie, prerabotkata na hrana, pakuvaweto, logistikata, distribucijata i maloproda`bata. So selektiven pristap, Bankata }e razgleduva mo`nosti za poddr{ka na privatni investicii vo rudarstvoto, informati~ko-komunikaciskata tehnologija i sektorite na nedvi`nosti i turizam. Bankata }e obezbeduva finansii za privatni kompanii vo forma na akcionerski kapital i instrumenti koi se kvazi-akcionerski kapital, najmnogu preku Programata za lokalni

pretprijatija od Zapaden Balkan na EBOR I Italija (LEF). Ovoj fond }e obezbedi i seopfatna poddr{ka za podobruvawe na korporativnoto upravuvaweto. Bankata }e poddrùva proekti koi promoviraat modernizacija i inovacii, kako i tehnolo{ki napredni industrii.

So cel da go promovira razvojot na privatniot sektor, Bankata }e bide podgotvena da im se pridruì na mo`nite inicijativi na Vladata za privatizacija na po{tenskite uslugi, postojniot operator na fiksna telefonska linija, operatorot na radiodifuzen predavatel i lokalnoto pretprijatie za proizvodstvo na elektri~na energija.

Za da gi pottikne rastot i razvojot na mikro, malite i srednite pretprijatija (MMSP), Bankata }e ja iskoristi Programata za rast na pretprijatijata (PRP) i Uslugite na delovno sovetuvawe (UDS), za da ja zajakne konkurentnosta i izvozniot potencijal na lokalnite MMSP, da go poddrì usvojuvaweto na standardi za kvalitet i podobruvawe na sinxirot na logistika, kako i operativnata i marketin{kata efikasnost vo razli~ni sektori, a }e bide aktivna i vo vklu~uvaweto pomali proekti vo finansirawe preku LEF i kreditnite linii na Bankata.

Za da go zgolemi pristapot do finansii, kako i za da ja namali

‘evroizacijata’ na ekonomijata, Bankata }e istraùva mo`nosti za obezbeduvawe dolgoro~ni sredstva vo lokalna valuta, vklu~itelno i obvrznici, za privatni kompanii i op{tini.

So cel da gi olesni privatnite investicii vo op{tinskiot sektor, Bankata }e go poddrì vklu~uvaweto na privatniot sektor vo modernizacija na komunalnite uslugi (cvrst otpad, gradski prevoz, vodi i otpadni vodi) preku, na primer, transparentni proceduri za izbor na partner od privatniot sektor.

26

Politika na dijalog Bankata }e prodolì so svojatata politika na dijalog so vlastite vo vrska so pra{awata povrzani so investicionata klima i so konkurencijata, crpej}i, onamu kade {to toa e soodvetno, od istraùvawata vo pove}e zemji, kako {to e novoto Istraùvawe na povrzano so biznisot i opkruùvaweto i raboteweto na pretprijatijata (IBSEP) na EBOR i Svetska Banka. Bankata }e poddrì promeni vo metodologijata na presmetuvawe na komunalnite nadomestoci, za da gi otstrani barierite za privlekuvawe investicii vo lokalnite i regionalnite logisti~ki centri. Vo sektorot agribiznis, Bankata }e promovira regulatorni i zakonodavni izmeni, zaradi voveduvawe Geografski indikacii so koi }e im se ovozmoì na lokalnite proizvoditeli da steknat prepoznatlivost na pazarot. Vo op{tinskiot sektor, politikata na dijalogot na Bankata i natamu }e bide fokusiran na natamo{na decentralizacija, izgradba na kapacitetite i komercijalizacija na uslugite. Za op{tinite }e se obezbedi i poddr{ka vo jakneweto na nivnata ot~etnost vo pogled na upravuvaweto so nivnite aktivnosti. Kade {to e soodvetno, Bankata }e ja poddrì vladata vo nejzinite napori da go podobri reguliraweto i da ovozmoì razvoj na oddr`livi finansiski strukturi za javno-privatni partnerstva.

3.1.2 Promovirawe energetska efikasnost i oddr`liva energija


I pokraj podobruvawata vo metodologijata na utvrduvawe tarifi, tarifite za elektri~na energija se i natamu pod nivoata na koi moè da se ostvari povrat na tro{ocite, a me|usebnite subvencii se od golemo zna~ewe, pri {to cenite za doma}instvata se dràt ve{ta~ki na nisko nivo.

Vo zemjata postoi regulatorna komisija, no nejziniot kapacitet e slab i podleì na politi~ki intervencii.

Vo sektorot na gas, potrebno e celosno razgrani~uvawe na prenosot i distribucijata i zgolemen kapacitet za prenos na gas, dodeka tarifite treba vo pogolema mera da gi odrazuvaat tro{ocite.

Na edinstvenata rafinerija vo zemjata i se potrebni itni investiciski nadgradbi. Nejziniot energetski intenzitet e zna~itelno pogolem odo{to prosekot vo rafineriite vo EU.

Potrebni se natamo{ni ~ekori za da se zatvori jazot me|u potrebite na sopstvenicite na javnite zgradi i ograni~uva~kite ekonomski i zakonodavni uslovi, koi gi popre~uvaat investiciite vo za{teda na energija.

27

Efikasnosta na energijata i na resursite ostanuva predizvik vo proizvodnata industrija, vklu~itelno i sektorite na ma{inoproizvodstvo i metali, leguri ili drvoprerabotka.


Bankata }e ja zgolemi poddr{kata na energetska efikasnost i podobruvawe na ìvotnata sredinata vo site sektori na stopanstvoto, kako i vo javniot i op{tinskiot sektor. Za pomali investicii, }e se obezbedat finansii direktno od strana na Bankata ili preku delovnite banki i fondovite. Bankata }e pottiknuva podobruvawa na energetskata efikasnost vo stambeniot sektor preku obezbeduvawe dolgoro~no finansirawe preku delovnite banki.

Bankata }e go poddrùva natamo{niot razvoj na proekti za obnovliva energija vo sektorot na hidroenergija, koj ima visok potencijal, kako i vo fotovolta`nite instalacii, veternata energija i biogasot, vklu~itelno i preku kreditnite linii VeBSEDF i VeBSEFF za proekti od mal obem. Javno-privatnite partnerstva }e se poddràt vo finansiraweto golemi proekti na obnovliva energija. Osven toa, Bankata }e ja jakne i podobruva sigurnosta na doma{nata mreà na prenos, nudej}i na toj na~in komercijalni mo`nosti za proizvoditeli na obnovliva energija. Politika na dijalog Bankata }e se vklu~i vo dijalog okolu podzakonskata regulativa vo odnos na neodamna usvoeniot Zakon za energetika, kako i vo podgotovkata i sproveduvaweto na Politikite za liberalizacija na pazarot. Onamu kade {to toa e potrebno, }e se obezbedi pomo{ na Vladata vo podgotovkata na novi tenderi za golemi kapaciteti za proizvodstvo na obnovliva energija. Bankata }e gi razgleda mo`nostite za pomagawe na vlastite vo naporite da se podobri zakonodavstvoto so koe se poddrùvaat investicii vo energetska efikasnost vo javniot sektor, preku Kompanii za Energetski Uslugi (KEU).

3.1.3 Pridviùvawe na regionalnata integracija


Za natamo{en razvoj na pati{tata, vklu~itelno i onie koi ja povrzuvaat zemjata so sosednite zemji, verojatno }e bide potrebno vklu~uvawe na privatniot sektor, no obidite da se sklu~at dogovori za javno-privatno partnerstvo ili toa da se ostvari preku tender zasega se bez uspeh.

@elezni~kite vrski so regionot se fragmentirani; potrebno e natamo{no razgrani~uvawe na industrijata za da se promovira

28

konkurencija, a treba da se podobri i efektivnosta na novoformiraniot regulator na èleznici.

Razvivaweto regionalni vrski e od klu~no zna~ewe za privlekuvawe privatni investicii vo energetskiot sektor, preku pottiknuvawe na oddr`liva konkurencija na pretprijatijata vo dràvna sopstvenost i preku diverzifikacija na snabduvaweto so energija od izvori koi ne se jaglen.

Sozdavaweto nacionalna mreà za prenos na gas bi ovozmoìlo pogolema integracija na pazarot na gas vo regionot na Jugoisto~na Evropa.


So cel da ja promovira regionalnata integracija na transportot, Bankata }e go poddrùva razvojot na strate{ki vrski so sosednite zemji,

vklu~itelno i Transevropskiot koridor VIII i natamo{na nadgradba na Koridorot X, kako i strani~nite vrski so ovie koridori. Onamu kade {to postojat profitabilni mo`nosti, Bankata }e go poddrùva finansiraweto na vakvite investicii preku strukturite na javno-privatno partnerstvo.

So cel da se promovira regionalnata energetska integracija, Bankata }e ja poddrùva integracijata na makedonskiot energetski pazar vo regionalniot, osobeno preku poddr{ka na interkonekciskite linii so sosednite zemji. Ponatamu, Bankata }e ja poddrì i izgradbata na gasna infrastruktura so koja bi se pomognala regionalnata integracija na pazarite na gas i bi se obezbedilo po{iroko iskoristuvawe na gasot vo zemjata.

Politika na dijalog

Investiciskata ramka za Zapaden Balkan (IRZB) postepeno prerasnuva vo eden od glavnite mehanizmi za regionalena politka na dijalog i }e obezbedi silno vlijanie pri utvrduvaweto prioritet i planiraweto investicii so regionalen efekt. Bankata i natamu }e bide vklu~ena vo poddrùvawe na natamo{nite reformi vo patniot i èlezni~kiot sektor, vklu~itelno i postepeno dodeluvawe na odrùvaweto na pati{tata na nadvore{ni firmi i poddr{ka za koncesii za pati{ta vo sektorot pati{ta i, dokolku vo tekot na strate{kiot period bide dodelena koncesija za pati{ta, }e gi razgleda mo`nostite za poddr{ka na formiraweto specijalizirana edinica. Naporite na Bankata da go poddrì prestrukturiraweto na èlezni~kiot sektor }e prodolàt, so fokus na jakneweto na kapacitetot na regulatorot na èlezni~kiot soobra}aj i izdvojuvaweto na tovarniot i patni~kiot èlezni~ki soobra}aj na pretprijatieto za èleznici. ]e se obezbedi i pomo{ vo podobruvaweto na politikite na

29

energetska efikasnost i na pretprijatieto za èleznici i na toa za infrastrukturata.

3.2 Ekolo{ki i socijalni implikacii od predloènite aktivnosti na Bankata

Site proekti na EBOR podleàt na Ekolo{kata i Socijalnata Politika

(ESP) od 2008 godina ili na politikata {to }e ja nasledi.4 Za direktni investicii, ESP bara proekti koi }e bidat taka strukturirani, {to }e gi ispolnuvaat Barawata za izvedba na EBOR, vklu~itelno i ekolo{kite i socijalnite barawa na nacionalno nivo i na nivo na EU. Onamu kade {to toa e soodvetno, EBOR }e raboti so klientite, za da gi osposobi da gi ispolnat Barawata za izvedba, dobrata me|unarodna praktika i relevantnite standardi na EU vo razumna vremenska ramka. Bankata }e raboti so klientite na ocenuvawe na ekolo{kite i socijalnite rizici i mo`nosti na sekoj proekt, a proektite }e se sledat vnimatelno, za da se obezbedi sproveduvawe na dogovorenite obvrski. Za proekti koi vklu~uvaat transportni mreì i interkonekciski energetski vrski so sosednite zemji, }e se obrne vnimanie na trasirawe nova infrastruktura. Site prekugrani~ni proekti, za koi e potrebna ocena na ekolo{kite i socijalnite efekti, moè da podleàt na baraweto na Konvencijata na UNECE EIA za ocena na vlijanieto vrz

ìvotnata sredina (t.n. „Konvencija Espo“) i moè da se potrebni konsultacii so sosednite zemji. ]e treba vnimatelno da se razgleda otkupot na zemji{teto, za da se osiguri deka se ispolneti barawata na Bankata za preselba i obezbeduvawe egzistencija na naselenieto. Promoviraweto energetska efikasnost i oddr`liva energija vklu~uva i fokus na utvrduvaweto na tarifite. Podobrenata distribucija i naplata na energijata moè da rezultiraat so toa prifatlivosta na tarifite da stane klu~no pra{awe za golem broj ranlivi doma}instva. ]e se prezemat merki za da se obezbedi prifatlivost na tarifata za osnovnata, minimalna usluga za najsiroma{nite semejstva. Proektite na obnovliva energija, osobeno vo sektorot na hidroenergija, }e treba da gi zemat predvid izvle~enite pouki vo oblastite na ocena na bioraznovidnosta i vkupnite vlijanija, kako i konsultacii so javnosta. Za proekti koi vklu~uvaat lokalni pretprijatija, Bankata }e ja ocenuva nivnata sposobnost da go sprovedat proektot vo soglasnost so ekolo{kite i socijalnite barawa na Bankata. Toa moè da vklu~i gradewe na kapacitetite vo oblasti kako {to e upravuvaweto so ìvotnata sredina, zdravjeto i bezbednosta na rabotnoto mesto,

4 Ekolo{kata i socijalnata politika (ESP) od 2008. }e bide predmet na razgleduvawe vo

tekot na 2013 godina i podleì na revizija. Proektite koi }e bidat natamu podloèni na Revizija na konceptot po datata na stapuvawe na sila na eventualnata nova ESP }e podleàt na revidiranata politika.

30

transparentnost i konsultacii so javnosta, vklu~itelno i eventualnite ranlivi grupi, kako {to se etni~kite malcinstva. Kaj proektite koi vklu~uvaat finansiski posrednici, }e se obrne vnimanie na obezbeduvawe kapacitet vo partnerskata banka, so cel da se ocenat i da se kontroliraat ekolo{kite i socijalnite rizici i mo`nosti, vklu~itelno i bioraznovidnosta, zdravjeto i bezbednosta na rabotnoto mesto, pra{awata na rabotni odnosi i rodovite pra{awa.

4 PRISTAP DO KAPITAL: PRIVATNI I JAVNI IZVORI NA FINANSIRAWE

4.1 Pristap do kapital

Najgolemiot del od javniot dolg na Republika Makedonija i natamu se finansira od oficijalni izvori - me|unarodni finansiski institucii i bilateralni donatori. Oficijalnoto finansirawe so~inuva nad 50 procenti od vkupniot dràven dolg. Preostanatite finansii se re~isi podednakvo podeleni me|u doma{nite i stranskite izvori na kapital. U~estvoto na doma{niot javen dolg ne e mnogu golem, {to e odraz na toa {to doma{niot pazar na dràvni hartii od vrednost sé u{te e vo razvoj. Kako rezultat na toa, najgolemiot del od doma{niot dolg e kratkoro~en. Vo poslednite nekolku godini, stranskite privatni finansii vo najgolema mera doa|aat vo vid na zaemi od delovni banki. Od 2005 godina navamu, Vladata izdade dve evroobvrznici. Pri poslednata emisija vo 2009, Vladata plasira{e triipolgodi{na evroobvrznica vo iznos od

EUR 175 milioni so godi{en prinos od 9,87 procenti; taa obvrznica be{e otplatena vo januari 2013, so {to vladiniot dolg se namali za pove}e od dva procentni poeni od BDP. Se do poslednoto tromese~ie na 2011, vlastite ne bea podgotveni povtorno da se vpu{taat vo rizik na me|unarodnite pazari na kapital, poradi tekovnata promenliva sostojba na globalnata ekonomija i politi~kite faktori, odlu~uvaj}i namesto toa da povle~at sredstva od preventivnata kreditna linija na MMF (vidi to~ka 2.1). Me|utoa, vo 2012, Vladata obezbedi zaem od EUR 75 milioni od Doj~e Bank, a dobi i dva drugi zaemi, delumno garantirani od Svetskata Banka - EUR 130 milioni od Doj~e Bank i Sitibank vo dekemvri 2011-ta i EUR 250 milioni od Doj~e Bank vo januari 2013, soodvetno. Najgolemite rejting agencii i dodelija na Republika Makedonija rejting na stabilni izgledi vo odnos na dràvniot dolg. Spored Standard i Purs, dràvniot dolg na zemjata ima rejting BB, dve nivoa pod investiciskiot rejting, dodeka rejtingot na Fi~ e samo edno nivo pod investiciskiot rejting - BB+ (Mudis ne objavuva rejting za Republika Makedonija). Bankarskiot sektor vo Republika Makedonija e vo najgolem del vo stranska sopstvenost. Bankite vo sopstvenost na stranski investitori

31

dràt nad 90 procenti od site bankarski sredstva vo zemjata. Me|utoa, so ogled na toa {to ovie banki ne se zavisni od kapitalot na mati~nite banki vo odnos na finansiraweto na svoite kreditni aktivnosti, Republika Makedonija ne doìvea silno slabeewe na sposobnosta za kreditirawe i opa|awe na kreditnite aktivnosti, kako nekoi nejzini sosedi od Jugoisto~na Evropa. Sepak, porastot na krediti odobreni na privatniot sektor zabavi zna~itelno, od stapki od 30-40 procenti na godi{no nivo pred krizata do okolu 7-8 procenti godi{no kon krajot na 2012 godina. Kreditite za doma}instvata pretstavuvaat pomal del od vkupnite zaemi vo sporedba so periodot vedna{ pred krizata - ovoj vid krediti be{e pove}e pogoden od promenite vo pobaruva~kata i kreditnite praktiki na bankite odo{to zaemite za pretprijatijata. Toa, zaedno so zgolemenata percepcija na rizik vo ekonomijata, se odrazi vo promenite vo vremenskata struktura na zaemite. Kratkoro~nite zaemi so~inuvaat pogolem del od vkupnite zaemi odo{to toa be{e slu~aj pred krizata.

4.2 Finansii od multilateralnite banki za razvoj (MBR) i sorabotka so drugite me|unarodni finansiski institucii (MFI) i multilateralni donatori

Bankata }e prodolì tesno da sorabotuva so bilateralnite i multilateralnite institucii na klu~nite infrastrukturni proekti vo transportniot, energetskiot i op{tinskiot sektor. IRZB }e bide glavnata platforma za diskusii so drugite partneri vo vrska so klu~nite prioriteti i finansiski mehanizmi za predloènite aktivnosti. IRZB }e bide, isto taka, i vaèn instrument za pottiknuvawe na regionalnite politki na dijalog, {to e preduslov za regionalna integracija. Vo sektorot transport, Bankata i natamu }e sorabotuva so svoite tradicionalni partneri: EIB, EU, Svetskata banka, Italija, Avstrija, Germanija i drugi bilateralni donatori. Vo energetskiot sektor, partnerite gi vklu~uvaat EU, Svetskata Banka, KfV i IFC. Vo op{tinskiot sektor, Bankata }e ja prodolì svojata sorabotka so Svetskata Banka, EIB i IFC, so cel da gi zajakne i da gi dopolni mo`nostite za finansirawe. Postojnata sorabotka so KfV na vospostavuvawe regionalen op{tinski fond }e prodolì. Bankata }e nastojuva da mobilizira sredstva od bilateralni donatori, za da finansira investicii, reformi na politikite i tranzicioniot napredok, vo doslednost so svojot mandat. Bankata }e se angaìra zaedno so drugi Me|unarodni finansiski institucii vo nasoka na toa da se obezbedi po~ituvawe na na~elata na komercijalno utvrduvawe ceni.

32

Svetska Banka

Od 1994 godina navamu, Svetskata Banka obezbedila pove}e od USD 1 milijarda vo poddr{ka na trancizijata na zemjata kon pazarno stopanisuvawe i izgradba na efektivni institucii, podobruvawe na obrazovanieto, socijalnata za{tita i penziite, izgradba i rehabilitacija na osnovnata transportna i energetska infrastruktura, kako i za~uvuvawe na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo. Svetskata banka i EBOR zaedno go finansiraa Proektot za rehabilitacija na regionalnite i lokalnite pati{ta so iznos od EUR 70 milioni i EUR 50 milioni, soodvetno. Celta na Strategijata za partnerstvo na Svetskata banka so Republika Makedonija za 2011 - 2014 godina e da se obezbedi selektivna i naso~ena finansiska poddr{ka i sovetodavni uslugi, kako poddr{ka na pobrz, pocelosen i poekolo{ki ekonomski rast. So ogled na toa {to idniot rast i razvoj na Republika Makedonija vo osnova zavisi od dinamikata na pristapuvawe kon EU, intervencijata na Svetskata Banka e dizajnirana taka, za da í pomogne na Republika Makedonija da se podgotvi za ~lenstvo vo EU. Tekovnata programa se sostoi od 7 zaemi i eden grant, so vkupna vrednost od USD 305 milioni.

Me|unarodnata Finansiska Korporacija

Do denes, Me|unarodnata Finansiska Korporacija (IFC) ima investirano USD 89 milioni vo Republika Makedonija. Najgolem del od investiciite se napraveni vo soglasnost so investiciite na EBOR. IFC gi fokusira svoite investiciski uslugi na zgolemuvawe na pristapot do finansii preku poddr{ka na razvojot na lokalnite finansiski institucii, osobeno na onie koi se koncentriraat na mali i sredni pretprijatija. IFC investira{e i vo energetskiot sektor, telekomunikaciite i op{tiot proizvodstven sektor. Vo 2008, Bankata i IFC zaedno go finansiraa zaemot za EVN Makedonija, sekoj so po EUR 35 milioni. Osven investiciite, IFC ima i nekolku tekovni programi na sovetodavni uslugi. Sovetodavnite uslugi na IFC imaat za cel podobruvawe na investiciskata klima, operativnite rezultati na pretprijatijata od privatniot sektor i na pottiknuvawe u~estvo na privatniot sektor vo razvojot na infrastrukturni proekti. Tie proekti na sovetodavni uslugi gi vklu~uvaat: finansiskiot sektor, so osoben naglasok na kreditirawe na malite i srednite pretprijatija i na energetska efikasnost; klimatskite promeni, vklu~itelno i investicii vo infrastrukturniot i energetskiot sektor; agribiznisot, so naglasok na maloproda`bata i proizvodstvoto na hrana; proizvodstvoto so dodadena vrednost; i delovnata infrastruktura, so fokus na logistikata i distribucijata.

Evropskata Investiciska Banka

33

Evropskata Investiciska Banka (EIB) zapo~na so svoite aktivnosti vo Republika Makedonija vo 1998, so potpi{uvawe na Protokolot za finansiska sorabotka, spored koj EIB zapo~na da í odobruva zaemi na Vladata na Republika Makedonija. Celnite sektori na EIB go vklu~uvaat transportot, energijata, zdravstvoto, malite i srednite pretprijatija i finansiraweto na op{tinite, so mo`no izdvojuvawe na sredstva vo iznos od EUR 150-200 milioni. Vo momentot, EIB e izloèna vo sektorite transport (paten), energija (prenos) i mali i sredni pretprijatija (preku odbrani finansiski posrednici). Kako odgovor na krizata, EIB vo 2009-ta odobri zaem od EUR 100 milioni za Makedonskata Banka za Poddr{ka na Razvojot (MBPR), garantiran od dràvata. Zaemot se kanalizira vo ekonomijata preku lokalnite delovni banki. Sredstvata od zaemot se koristat za finansirawe na kapitalni investicii, obrten kapital i refinansirawe na lokalnite korporacii i mali i sredni pretprijatija. Vo 2011 i 2012 godina, bea odobreni dopolnitelni EUR 150 milioni.

Me|unarodniot Monetaren Fond

Republika Makedonija mu se priklu~i na Me|unarodniot Monetaren Fond (MMF) vo dekemvri 1992. Vo januari 2011, makedonskite vlasti odlu~ija da povle~at EUR 220 milioni (od vkupno raspolo`livite EUR 390 milioni) od Preventivnata Kreditna Linija (PKL), {to pretstavuva{e odraz na izmenetite okolnosti poradi predvremenite izbori, vklu~itelno i docneweto so planiranoto izdavawe na Evroobvrznicata. PKL (podocna preimenuvana od strana na IFC vo Preventivna Kreditna Linija za Likvidnost, ili PKLL) be{e nameneta za zemji koi, i pokraj toa {to imaat zdravi politiki i osnovi, se soo~uvaat so odredena preostanata ranlivost. Vladata, otkako postigna dogovor za petgodi{en zaem so stranska banka vo 2012 so koj se obezbeduvaat nejzinite potrebi od finansii za 2012 i 2013 godina, nema da ima potreba ponatamu da vle~e sredstva od PKLL. MMF poddrùva i nekolku proekti za tehni~ka pomo{, vklu~itelno i proekti za razvoj na doma{niot pazar na obvrznici, srednoro~no buxetirawe, modernizacija na upravuvaweto so javnite finansii i podobruvawe nacionalnite statisti~kite podatoci. .

4.3 Sorabotka so Evropskata Unija

Sorabotkata na EBOR so EU }e prodolì vo ramkite na IRZB. Vo sektorot na privatni mali i sredni pretprijatija, Bankata }e gi zasili svoite aktivnosti preku novata platforma za mali i sredni pretprijatija, koncipirana zaedno so EU i EIB za Zapadniot Balkan i Hrvatska i odobrena vo ramkite na IRZB, naslovena Kreditna Linija za Razvoj na Pretprijatijata i Inovacii (KLRPI), preku koja na regionot }e mu bidat staveni na raspolagawe niza mehanizmi na finansirawe i

34

Tehni~ka pomo{ za strukturni reformi vo oblastite na privaten akcionerski kapital i inovacii. Vo ramkite na KLRPI, }e bide formiran nov fond, Fond za pro{iruvawe na pretprijatijata (FPP), kako instrument za zaedni~ko finansirawe proekti naso~eni kon akcionerskiot kapital so Fondot za lokalni pretprijatija, so {to }e pretstavuva klu~en element na sorabotkata so site drugi institucionalni akteri vo regionot. Bankata }e raboti na utvrduvawe natamo{ni aktivnosti na poddr{ka na malite pretprijatija so sredstva od EU, i preku nacionalniot Istrument za pretpristapni sredstva i preku regionalnata inicijativa IRZB.

35

ANEKS 1 – OCENA NA POLITI^KATA SITUACIJA

Republika Makedonija e posvetena na na~elata na pove}epartiska demokratija, pluralizam i pazarna ekonomija i gi primenuva istite vo soglasnost so uslovite utvrdeni vo ~len 1 od Spogodbata za osnovawe na Bankata. Ustavnata i zakonodavnata ramka za pluralisti~ka parlamentarna demokratija e vospostavena. Podelbata na ovlastuvawa i proverkite i kontrolite vo politi~kiot sistem gi garantiraat osnovnite prava i slobodi na malcinstvata, a vo odnos na zna~ajnata uloga na gra|anskoto op{testvo se vo golema mera vo soglasnost so me|unarodnite i evropskite standardi, spored ocenata na Sovetot na Evropa i na Evropskata Unija. Izborite, generalno, se sproveduvaat na na~in koj, spored OBSE i Sovetot na Evropa, e sloboden i vo soglasnost so me|unarodnite standardi, iako ponekoga{ se obeleàni so nepravilnosti. Vo periodot po usvojuvaweto na prethodnata Strategija, Republika Makedinija postigna dopolnitelen napredok vo odnos na demokratskite reformi, vo golema mera naso~eni kon integracija vo EU. Osoben napredok e postignat vo oblastite koi se smetaat za klu~ni slabosti na zemjite od Zapadniot Balkan, kako {to e javnata administracija, sudstvoto i delovnoto opkruùvawe. Zakonodavnata ramka za profesionalna javna administracija e zajaknata, a nejziniot kapacitet za obezbeduvawe uslugi za gra|anite e podobren. Iako vo oblasta na sudstvoto i natamu postojat seriozni predizvici, negovata op{ta efikasnost e zgolemena, {to se gleda od namaleniot broj na zaostanati predmeti vo sudovite. Republika Makedonija prodolùva da se rangira dobro spored rejtingot na Svetska Banka od aspekt na vodewe biznis vo zemjata i e daleku pred ostanatite zemji od Zapaden Balkan i od najgolemiot broj zemji vo tranzicija. Vlastite ostanuvaat posveteni na duhot na Ohridskiot Ramkoven Dogovor (ORD), so koj be{e staven kraj na me|uetni~kiot konflikt od 2001 godina i koj, ottoga{ navamu, go jakne me|uetni~koto pomiruvawe. Kontinuiranoto sproveduvawe na ORD pridonese kon konsolidacija na demokratijata i vladeeweto na pravoto. So toa i natamu se poddrùva politi~kata stabilnost vo zemjata, koja e zacvrstena i so relativno nepre~enoto funkcionirawe na sega{nata multietni~ka vladeja~ka koalicija. I pokraj povtorlivite etni~ki tenzii, koalicionite partneri uspevaat da gi re{at nesoglasuvawata po pat na dijalog. Krajot na 2012 godina posvedo~i na politi~ka kriza koja zapo~na poradi kontroverznosti okolku usvojuvaweto na buxetot za 2013 godina. Glavnata opoziciska partija, levi~arskata SDSM, pokrena bojkot na Sobranieto, izjavi deka }e gi bojkotira lokalnite izbori vo mart 2013 godina i pobara predvremeni paralmentarni izbori. Politi~kata pat pozicija se nadmina so pomo{ na dogovor so posredi{tva na EU pome|u vladata i

36

opozicijata postignat na 1 mart, 2013 godina. Opozicijata se vrati vo Sobranieto i u~estvuva{e na lokalnite izbori na 24 mart i 7 april, 2013 godina. Napredokot na poleto na reformite i konsolidiraweto na politi~kata stabilnost koi go postignaa makedonskite vlasti e odrazen vo zaklu~ocite na posledniot Izve{taj za napredok na Republika Makedonija obajven od Evropskata Komisija (EK) na 10 oktomvri 2012, koja go ocenuva napredokot vo tekot na minatata godina vo odnos na ispolnuvawe na Kopenha{kite kriteriumi, vklu~uvaj}i ja i stabilnosta na instituciite, vladeeweto na pravoto, ~ovekovite prava i za{tita na malcinstvata. Vo toj Izve{taj, Komisijata otide podaleku od ednostavna reafirmacija na ocenata deka Republika Makedonija vo su{tina gi zadovoluva politi~kite kriteriumi i ja povtori, po ~etvrti pat od 2009 godina navamu, svojata preporaka za zapo~nuvawe na pregovorite za pristapuvawe kon EU. Komisijata go upati najsilniot povik dosega do Sovetot na Evropa za po~nuvawe na pristapnite pregovori bez natamo{no odloùvawe. Na 11 dekemvri 2012, Sovetot na EU zaklu~i deka vo proletta na 2013 godina }e go razgleda izve{tajot na EK za implementacija na reformate vo kontekst na Pristapniot Dijalog na Visoko Nivo (PDVN), koj zapo~na na po~etokot od 2012, kako i ~ekorite prezemeni da se postigne zaemno prifateno re{enie za sporot za imeto pod zakrila na ON, vo nasoka na mo`na odluka na Sovetot na Evropa da gi po~ne pregovorite za pristapuvawe kon EU. Ovoj izve{taj, objaven na 16 april, 2013 godina, zaklu~i deka na site reformski poliwa opfateni vo Izve{tajot e postignat napredok i nasproti politi~kata kriza koja slede{e po nastanite od 24 dekemvri 2012 godina. Isto taka zabeleà deka se prezemeni ~ekori vo odnosite so sosednite zemji i deka razgovorite po pra{aweto za imeto zemaat nov zamav.

Reprezentativna i ot~etna vlada

Slobodni, fer i konkurentni izbori

Postojnata zakonska ramka dava solidna osnova za demokratski izbori, pod uslov vlastite i politi~kite partii da praktikuvaat dovolno voqa za nejzino sproveduvawe. Zakonskata ramka be{e podobrena preku niza reformi, vklu~itelno i amandmanite usvoeni vo 2011, koi, me|u drugoto, prifatija nekolku preporaki izneseni od OBSE po poslednite izbori. Vo noemvri 2012 godina bea usvoeni novi amandmani na Izborniot Zakonik so {to se dade osvrt na odredena zagriènost na Kancelarijata na OBSE za Demokratski institucii i ~ovekovi prava (ODIHR) i na Venecijanskata Komisija. Re~isi site izbori vo zemjata bea oceneti kako

„slobodni i fer“ od strana na nabquduva~ite od Kancelarijata za demokratski institucii i ~ovekovi prava na OBSE/ ODIHR, voobi~aeno vo sorabotka so Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa (PSSE). Izborite se, generalno, visoko konkurentni, po~nuvaj}i od seopfatnoto prijavuvawe kandidati, koe im nudi raznoviden izbor na glasa~ite. Kandidatite moè slobodno da gi vodat kampawite. Dràvnata

37

izborna komisija e nezavisno postojano telo, nazna~eno od Sobranieto so ~etirigodi{en mandat, i funkcionira normalno, na efikasen i transparenten na~in. Mediumite obezbeduvaat raznovidno i celosno pokrivawe na izbornite kampawi za glasa~ite, a samite kampawi se soodvetno regulirani. Izborniot zakonik predviduva doma{no i me|unarodno nabquduvawe na izborite na site nivoa na izbornata administracija. I pokraj op{toto dobro sproveduvawe na izborite, ima{e i povremeni neregularnosti. Onie koi se povtoruvaa bea t.n. semejno glasawe, osobeno prisutno kaj etni~kite malcinstva, kade {to ovaa pojava pretstavuva dolgoro~en predizvik, kako i povremenite navodi za pritisok ili zapla{uvawe na gra|anite. OBSE prepora~a revizija na glasa~kite spisoci, koja treba{e da se sprovede u{te mnogu odamna. Toa e povrzano so podatocite {to se o~ekuvaat od noviot popis, koj e dva pati odloèn poradi odredeni nesoglasuvawa povrzani so etni~kite pra{awa. Revizijata na glasa~kiot spisok e vo tek.

Iako vo minatoto nekolku izborni procesi bea obeleàni so izborno nasilstvo i razni nepravilnosti, vo posledno vreme ima postojan napredok, koj be{e demonstriran vo tekot na pretsedatelskite i lokalnite izbori od 2009 godina, a osobeno vo tekot na poslednite parlamentarni izbori, koi se oddràa vo juni 2011 godina. Poslednive minaa spokojno i mirno i bea zabeleàni samo ograni~en broj tehni~ki nepravilnosti. Vlastite seriozno gi sfatija preporakite na OBSE/ODIHR po izborite od 2011 godina. Vladata podnese nekolku predlozi ~ija cel e da se podobri zakonodavstvoto vrz osnova na tie preporaki, a Sobranieto raboti na istite. Lokalnite izbori, koi{to se odràa na 24 mart i 7 april, 2013 godina, bea oceneti od strana na Misijata na OBSE/ODIHR za nabquduvawe na izborite kako efikasno sprovedeni i krajno konkurentni i mirni. Vo isto vreme, vo svoite preliminarni zaklu~oci po vtorata runda,

Misijata za nabquduvawe na izborite zabeleà deka “ponatamo{noto partisko vlijanie vrz mediumite i me{aweto na dràvnite i partiskite aktivnosti go potvrdi nedostatokot na ramnopravno pole za igra za

kandidatite”.

Podelba na vlasta i efektivni proverki i sporedbi

Ustavno-zakonodavnata ramka za parlamentarna demokratija – potkrepena so podelba na vlasta i proverki i sporedbi vo politi~kiot sistem, nezavisnoto zakonodavno telo i dobro vospostavenite postapki na

zakonodaven nadzor vo propi{anite domeni na odlu~uvawe – postoi vo Republika Makedonija i vo golema mera e vo soglasnost so me|unarodnite i evropski standardi, kako {to se procenuva od Sovetot na Evropa i EU. Opsegot na ovlastuvawa na zakonodavnoto telo da ja drì vladata na odgovornost i da vr{i parlamentaren nadzor vo golema mera e vo

38

soglasnost so me|unarodnite standardi. Site dràvni organi gi po~ituvaat preporakite na Narodniot pravobranitel.

Vo osnova, funkcioniraweto na Sobranieto e zadovolitelno, a politi~kiot dijalog me|u vlasta i opozicijata se odrùva{e vo pogolemiot del od periodot na strategijata. Pretstavnici na opozicijata rakovodat so nekolku va`ni sobraniski komisii. Me|utoa, na krajot od 2012, glavnata opoziciona politi~ka partija zapo~na bojkot na parlamentot, kako protest protiv formulacijata na buxetot za 2013.

Premierot i vladinite ministri u~estvuvaat vo mese~ni sednici za pra{awa i odgovori pred pratenicite. Vo 2012, ministrite u~estvuvaa vo

nekolku interpelacii pobarani od parlamentarnata opozicija; kako i vo raspravi na sobraniskite komisii. Sproveduvaj}i go svoeto pravo za inicirawe i menuvawe na zakonodavstvoto, sobraniskite komisii vo tekot na 2012 iniciraa {est predlog-zakoni.

Republika Makedonija napreduva i so decentralizacijata na vlasta, {to e eden od klu~nite elementi na Ohridskiot Ramkoven Dogovor (ORD). Od prethodnata strategija, site osven edna od 85-te op{tini vo zemjata vlegoa vo vtorata faza na fiskalna decentralizacija, ovozmoùvaj}i ponatamo{en prenos na nadle`nostite i finansiskoto rakovodewe na lokalno nivo.

Efektivna mo} na vladeewe na izbranite funkcioneri

Republika Makedonija utvrdi institucionalni, zakonski i finansiski aran`mani za izbranite funkcioneri da sproveduvaat efektivno vladeewe i tie ne se ograni~eni so nikakvi nedemokratski prava na veto ili drugi nesoodvetni vlijanija. Kako vo mnogu drugi zemji vo tranzicija, dolgo vreme postoi blizok odnos me|u delovnite i politi~kite eliti. Me|utoa, ova ne gi kompromitira nadle`nostite na izbranite funkcioneri da vladeat so zemjata.

Gra|anski sektor, mediumi i u~estvo

Obem i nezavisnost na gra|anskiot sektor

Postoi zadovolitelna zakonska ramka za gra|anskite organizacii. Vo

2012, bea doneseni nova „Strategija za sorabotka“ me|u vladata i

gra|anskiot sektor za 2012-2017 i soodveten akcionen plan, ~ija{to podgotovka vo golema mera be{e {iroko participativna. Novata strategija predviduva osnovawe Sovet za sorabotka so gra|anskiot sektor, kako i zakonski obvrzuva~ka ramka za dràvno finansirawe na gra|anskite organizacii. Ova treba da pomogne vo standardizirawe na ovaa oblast, kade vo minatoto, NVO izrazuvaa mnogu zabele{ki. Kako i nasekade niz Zapadniot Balkan, Gra|anskite Organizacii (GO) ostanuvaat zna~itelno zavisni od stranski sredstva.

39

Najgolem napredok e postignat vo vklu~uvawe na pretstavnicite od gra|anskiot sektor vo rabotata na evropskata agenda. Parlamentarnata komisija za pra{awa od EU i Nacionalniot sovet za integracija vo EU, so koj{to pretsedava eden od liderite na opozicijata i vo koj{to se vklu~eni pretstavnici od gra|anskiot sektor, odrùvaat redovni zaedni~ki sednici za klu~nite pra{awa vo vrska so EU, vklu~uvaj}i gi i

nacionalnata programa za usvojuvawe na aki komuniter (acquis

communautaire), izve{taite na EU za napredokot i tekovniot dijalog za pristapuvawe so EU.

NVO se osobeno aktivni na socijalno pole, vklu~uvaj}i ja za{titata na ranlivite grupi, i pri nabquduvawe na izborite. Me|u slabostite e razvojot na gra|anskiot sektor na lokalno nivo, osobeno vo ruralnite podra~ja.

Pravata za formirawe sindikati se opfateni vo zakonot i se po~ituvaat vo praktika. Sepak, na sindikatite op{to im nedostigaat stabilni finansiski sredstva. Ekonomsko-socijalniot sovet igra sé poaktivna uloga vo socijalniot dijalog.

Golem broj GO vo momentov se registriraat kaj dano~nite organi vo Republika Makedonija. Me|utoa, ima samo nekolku dobro vospostaveni i dobro finansirani GO, glavno vo najgolemite gradovi. Nekoi GO se visoko-profesionalni vo svoite soodvetni podra~ja na stru~nost, osobeno onie specijalizirani za integracija vo EU i srodni pra{awa, ìvotna sredina, mediumi i rodovi pra{awa.

Nezavisni pluralisti~ki mediumu {to funkcioniraat bez cenzura

Pluralizmot vo mediumite, koi{to funkcioniraat slobodno i bez cenzura, op{to porasna vo poslednive godini. Zakonskata ramka vo golema mera e vospostavena vo soglasnost so me|unarodnite standardi. Istovremeno, EK vo svojot posleden Izve{taj za Napredokot na

Republika Makedonija, objaven vo oktomvri 2012, zabeleà deka postoи

„континуирана загри`еност okolu samocenzurata“, kako i za toa deka

„golem del od reklamiraweto finansirano od vlasta se naso~uva kon

mediumite {to ja poddrùvaat Vladata“.

Sovetot za radiodifuzija zapo~na so sproveduvawe na zakonskite odredbi protiv koncentracija na sopstvenosta i konflikt na interesi vo politi~kata sfera. Vladata i Zdruènieto na novinari vo 2012 otpo~naa trkalezna masa zaradi tretirawe na ostanatite klu~ni predizvici vo vrska so mediumite. Tie potpi{aa poseben Memorandum za sorabotka, vo koj{to bea utvrdeni konkretni podra~ja, vklu~uvaj}i i dekriminalizacija na klevetata, jaknewe na javniot radiodifuzen servis, transparentnost na vladinite reklami i podobruvawe na po~ituvaweto na profesionalnite standardi od strana na novinarite. Vo noemvri, 2012 , makedonskiot parlament donese nov Zakon za gra|anska odgovornost za navreda i kleveta, so koj{to navredata i klevetata bea otstraneti od

40

krivi~niot zakonik. Dekriminalizacijata na klevetata be{e zna~aen ~ekor kon zajaknuvawe na slobodata na izrazuvawe.

Vo Republika Makedonija rabotat mnogu nezavisni radiodifuzni ku}i i dnevni vesnici. Na pazarot dominiraat elektronskite mediumi. Glavnata mediumska ku}a e javniot radiodifuzen servis, Makedonskata radio-televizija (MRT), so svoite tri nacionalni kanali, eden satelitski kanal i tri nacionalni radio-stanici. MRT se finansira preku radiodifuzna taksa {to im se nalaga na doma}instvata i pravnite lica.

Pove}e kanali na gra|ansko i politi~ko u~estvo

Postojat pove}e kanali na gra|ansko i politi~ko u~estvo. Ima izvesni pravila i postapki za konsultacija na javnosta, no, tie ne se sproveduvaat sekoga{. Na primer, napredniot sistem za elektronski registar na site novo podgotveni nacrt-zakoni, predviden so pravilata, ne se koristi na{iroko vo praktikata. Iako parlamentarnite komisii ~esto baraat od

GO da obezbedat svoja ekspertiza, ova ~esto pati se pravi ad hoc.

Sloboda na formirawe politi~ki partii i postoewe na organizirana opozicija

Slobodata na formirawe politi~ki partii ja garantira Ustavot i prakti~no se sproveduva, naglasena so postoeweto na zna~itelna opozicija {to moè slobodno da vodi kampawi i da se sprotivstavuva na vladinite inicijativi. Glavnata opoziciona politi~ka partija vo momentov ima pove}e od 30 procenti od mestata vo nacionalnoto sobranie, nejzinite pretstavnici rakovodat so nekolku sobraniski komisii i tie, isto taka, se vo mnozinstvo vo nekolku op{tini. 53 politi~ki partii u~estvuvaa vo poslednite op{ti izbori vo Republika Makedonija, a 16 partii i koalicii vo momentov se pretstaveni vo Sobranieto.

Vladeewe na pravoto i pristap do pravdata

Vladeewe na pravoto

Postojat potrebni zakonodavni i institucionalni za{titni merki za vladeewe na pravoto. Republika Makedonija prodolì da napreduva so seopfatnite reformi na sudstvoto i so negovoto usoglasuvawe so evropskite standardi. Izve{tajot na EK za napredokot vo 2012 na Republika Makedonija zabeleà napredok vo namaluvawe na zaostatokot od predmeti vo sudovite. Ova e osobeno va`no, bidej}i glavnite preostanati predizvici za prakti~nata implementacija na pravoto na pravedno sudewe za site proizleguvaat od pra{awata za vkupnata efikasnost na sudovite. Sudovite na site nivoa prodolìja da gi objavuvaat presudite na svoite veb-stranici, {to e va`no orudie za promovirawe transparentnost i pristap do pravdata.

Nezavisnost na sudstvoto

41

Nezavisnosta na sudstvoto se garantira so Ustavot i postojat klu~ni za{titni merki za da se obezbedi negovata nepristrasnost, vklu~uvaj}i ja ulogata i sostavot na Sudskiot sovet. Vo 2011, be{e donesena izmena so koja se ovozmoùva Ministerot za pravda da u~estvuva vo rabotata na Sovetot, no, koja{to ne mu dava na ministerot glasa~ki prava kako prethodno. Sepak, potrebni se ponatamo{ni napori za garantirawe vo praktikata na visoko-kvalitetni odluki od sudovite. Spored EK, aktuelnite osnovi za razre{uvawe na sudiite ne se dovolno jasni, precizni i predvidlivi, {to moè da ja potkopa sudskata nezavisnost.

Vladata i gra|anite - predmet na zakonot vo podednakva mera Vlastite gi zasilija merkite za spre~uvawe na zloupotreba na vlasta od strana na nositelite na javni funkcii, osobeno vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, kade {to Sektorot za vnatre{na kontrola i profesionalni standardi inicira stotici disciplinski postapki godi{no, od koi pove}eto se odnesuvaat na zloupotreba na slu`benata polo`ba; i vo Carinskata uprava, koja, isto taka, go zajakna svojot sistem na vnatre{na kontrola. Vospostaven e Zakon za sloboden pristap do informacii od javen karakter, iako nekoi odredbi se dovolno nejasni za da se ostavi prostor za proizvolno tolkuvawe. Neodamna be{e donesen nov zakon, ~ija{to efektivnost ostanuva doprva da se vidi, so koj se predviduva sistematska proverka na anketnite listovi za imotnata sostojba na nositelite na javni funkcii. Vo 2011 godina, Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata (DKSK) podnese 48 barawa za poveduvawe ispituvawe na imotot, {to rezultira so obvinenija protiv 10 izbrani i imenuvani funkcioneri. 128 slu~ai na somnevawe za konflikt na interesi rezultiraa so 37 potvrdeni slu~ai. Efektivni politiki i institucii za spre~uvawe na korupcijata Iako korupcijata ostanuva seriozen problem vo odredeni oblasti kako {to se javnite nabavki, a makedonskite gra|ani sé u{te ja percepiraat kako {iroko rasprostraneta pojava, vo poslednive godini, vlastite postignaa napredok vo borbata protiv korupcijata. Vospostavuvaweto na

„edno{alterski sistem“ za formirawe pretprijatija, zaedno so

seopfatnite regulatorni reformi vo poslednive godini, pridonese kon podobruvawe na sevkupnata atmosfera vo vrska so integritetot. Spored indeksite za percepcija na korupcijata na Transparensi Interne{onal od 2012, Republika Makedonija ima rezultat od 4,3, {to ja stava na 69-oto mesto od 176 zemji i me|u najdobrite vo Jugoisto~na Evropa. Postoi institucionalna i pravna ramka za borba protiv korupcijata. Spored poslednite izve{tai od Grupata na dràvi protiv korupcijata na Sovetot na Evropa (GREKO), makedonskoto krivi~no zakonodavstvo dava efikasna osnova za istraga i gonewe na dela na korupcija. Istovremeno, GREKO smeta deka nekolku aspekti od nacionalnoto zakonodavstvo sé

42

u{te zaostanuvaat zad najdobrite standardi. Republika Makedonija ja ratifikuva Konvencijata za krivi~no pravo protiv korupcijata vo 1999 godina. Posledovatelno, so tekot na godinite, bea doneseni nekolku izmeni na Krivi~niot zakonik za da se prenesat standardite na Konvencijata. Neodamna usvoenite izmeni na Zakonot za finansirawe politi~ki partii i Zakonot za spre~uvawe konflikt na interesi gi podobrija nadle`nostite za proverka i izvr{uvawe na relevantnite organi {to rabotat na spre~uvawe i progon na korupcijata. Dràvniot zavod za revizija prezede vode~ka uloga vo nadzorot vrz politi~koto finansirawe. So podzakonskiot akt kon Zakonot za spre~uvawe konflikt na interesi se utvrdi postapka za proverka na izjavite dadeni od izbranite i imenuvanite javni funkcioneri, a neodamna bea prezemeni drugi merki za zajaknuvawe na zakonodavstvoto protiv konfliktot na interesi. Se podobri i administrativniot kapacitet na telata formirani za borba protiv korupcijata.

DKSK vo poslednive godini donese dràvni programi za spre~uvawe i namaluvawe na korupcijata i na konfliktot na interesi, zaedno so soodveten akciski plan za 2011-2015. Akciskiot plan se fokusira vrz 11 podra~ja so sklonost kon korupcija, vklu~uvaj}i go i finansiraweto na politi~kite partii, javnite nabavki, socijalnite slu`bi i zdravstvoto, carinata, sredstavata za masovno komunicirawe i sudstvoto.

Vo 2011, DKSK primi 267 prijavi za korupcija, {to be{e za 40 procenti pomalku otkolku vo 2010. Vo 2011 ima{e 125 osuditelni presudi, a kaznite op{to bea postrogi otkolku vo minatoto. Me|utoa, bea goneti samo nekolku slu~ai na korupcija od visoko nivo, a pove}eto od niv ostanaa vo sudskiot sistem so godini, pri {to bea vrateni na povtorno sudewe po àlbite. Doprva treba da se vospostavat mehanizmi na predupreduvawe vo javniot i privatniot sektor.

Gra|anski i politi~ki prava

Sloboda na govor, informirawe, religija, svest, dvièwe, zdruùvawe, sobirawe i privatna sopstvenost

Ustavot i relevantnite zakoni zabranuvaat diskriminacija vrz osnova na pol, rasa, jazik, religija, nacionalno ili socijalno poteklo, sopstvenost ili op{testven status. Ustavot gi garantira osnovnite slobodi i prava na gra|anite priznaeni vo me|unarodnoto pravo, dodeka me|unarodnite dogovori se direktno sprovedlivi od strana na doma{nite sudovi, a nivniot status e nadreden vo odnos na doma{noto pravo. Zatoa, celosno se garantiraat slobodata na govorot, informiraweto, religijata i svesta, dvièweto, zdruùvaweto i sobiraweto, kako i privatnata sopstvenost. Isto taka, Ustavot bara dràvata da gi dopolni privatnata inicijativa i

odgovornost vo vrska so odredeni „социјални цели“, kako {to e

obezbeduvawe grià za licata so invalidnost, starite lica i licata bez roditeli.

43

Republika Makedonija e potpisni~ka na site glavni me|unarodni instrumenti za ~ovekovi prava. Visokiot stepen na ratifikacija na konvenciite na Obedinetite nacii, Sovetot na Evropa i na regionalnite instrumenti za ~ovekovi prava pretstavuva zna~ajno ostvaruvawe. Neodamna, zemjata gi ratifikuva Revidiranata socijalna povelba i Konvencijata na ON za pravata na licata so invalidnost, kako i soodvetniot Fakultativen protokol. Republika Makedonija vospostavi i institucionalna ramka za za{tita na ~ovekovite prava, koja{to go vklu~uva Narodniot pravobranitel. Dva dopolnitelni verski subjekta bea registrirani spored Zakonot za praven status na crkvite, verskite zaednici i religioznite grupi, so {to nivniot vkupen broj iznesuva 30.

Spored Izve{tajot na EK za napredokot vo 2012 na Republika Makedonija, zakonite protiv diskriminacija treba celosno da se

usoglasat so acquis, osobeno vo odnos na diskriminacijata vrz osnova na seksualna orientacija. Izve{tajot za napredokot ja spomenuva i kontroverzata predizvikana so noviot Zakon za lustracija, koj{to be{e donesen vo juni 2012, so koj se pokrena zagriènost za negovata proporcionalnost i ustavnost. Prethodniot zakon za lustracija be{e dvapati osporen od Ustavniot sud. Noviot dozvoluva objavuvawe na imiwata na porane{nite sorabotnici na tajnite slu`bi, a opsegot na negovata primena vklu~uva novinari, akademici, ~lenovi na gra|anski organizacii i poedinci koi ostvarija profit za vreme na procesot na privatizacija.

Vo odnos na sopstveni~kite prava, be{e postignat napredok vo vra}aweto na imotot konfiskuvan za vreme na komunisti~kiot reìm. Imotot {to ne moè{e da se vrati be{e kompenziran vo forma na obvrznici. Zemji{niot registar vo momentov opfa}a 99,96 procenti od teritorijata na zemjata.

Sé na sé, osnovnite prava na{iroko se po~ituvaat vo Republika Makedonija. Glavnite slabosti pri dosledna primena na zagarantiranite prava vklu~uvaat prodolùvawe na stigmatizacijata na LGBT-zaednicata i neadekvatna socijalna integracija na licata so invalidnost. Narodniot pravobranitel sé u{te ima potreba od celosen mandat za promovirawe i za{tita na ~ovekovite prava vo soglasnost so Pariskite principi.

Politi~ka vklu~enost na ènite, etni~kite i drugi malcinstva

Vo golema mera postoi zakonska ramka za za{tita na etni~kite malcinstva. Zemjata ima sloèn etni~ki sostav. Spored popisot od 2002 , etni~kite Makedonci se 64,2 procenti, etni~kite Albanci 25,2 procenti, etni~kite Turci 3,9 procenti, Romite 2,7 procenti, etni~kite Srbi 1,8 procenti, etni~kite Bo{waci 0,8 procenti i Vlasite 0,5 procenti. Republika Makedonija, isto taka, ima istorija na etni~ki tenzii. Sepak, taa ostvari napredok od vooruèniot me|uetni~ki konflikt vo 2001, kako vo tretiraweto na korenite, taka i na posledicite od toj konflikt.

44

Vakvite napori vklu~ija zakonodavna reforma i prakti~ni merki osmisleni zaradi obezbeduvawe ramnopravna zastapenost na malcinskite zaednici vo dràvnata uprava, nivna integracija vo op{testvoto i promocija na me|uetni~koto pomiruvawe. Interesite na malcinskite zaednici se {titat na razli~ni nivoa, po~nuvaj}i so osnovnite ustavni garancii (etni~kite zaednici eksplicitno se spomenuvaat vo Ustavot), pa sé do posebniot mehanizam so koj se obezbeduva za{tita na nivnite interesi vo Sobranieto i merkite za za{tita na nivniot kulturen, jazi~en i verski identitet. Vo odnos na ova, najkonkretni rezultati bea postignati vo za{titata na interesite i obezbeduvaweto ramnopravna zastapenost na najgolemoto etni~ko malcinstvo, Albancite. Pove}e treba da se napravi za za{tita na pomalite etni~ki malcinstva, osobeno na najranlivata romska zaednica.

I pokraj postignatiot napredok, opstojuvaat me|uetni~kite tenzii i nemaweto me|usebna doverba, osobeno na lokalno nivo. Politi~kite partii vo golema mera se podeleni po etni~ka linija. Etni~kite nesoglasuvawa predizvikaa odlagawe (dvapati) na popisot, koj{to treba{e da se slu~i vo 2011 godina. Vo 2012-tata ima{enekolku seriozni etni~ki incidenti.

Sproveduvaweto na Ohridskiot Ramkoven Dogovor (ORD), koj vidlivo vklu~uva me|uetni~ko pomiruvawe, ostanuva nezamenlivo za za~uvuvawe na stabilnosta vo zemjata. Vo 2012, vlastite otpo~naa revizija na implementacijata na ORD, za prvpat vo poslednive deset godini. Potoa, Vladata usvoi izve{taj, koj{to gi opfa}a site aspekti na ORD, prikaùvaj}i gi kako postignatiot napredok, taka i ostanatite predizvici. Ova be{e pozitiven primer na kontinuiranata zalo`ba na multietni~kata vladeja~ka koalicija vo duhot na ORD i pretstavuva{e va`no orudie za zajaknuvawe na me|uetni~kite odnosi vo zemjata.

Vo vrska so Romite bea prezemeni nekolku merki, glavno za re{avawe na pra{aweto na licata bez dokumenti i za integrirawe na vnatre{no raselenite lica i begalcite-Romi od Kosovo. Be{e donesena nova strategija za vklu~uvawe na Romite za 2012-2014 godina, zaedno so akciski plan. Vo 16 op{tini zapo~na programa za zdravstveno posreduvawe kaj Romite. Obrazovnite proekti prodolìja da se sproveduvaat, doveduvaj}i do zgolemuvawe na stapkite na upis na romskite deca vo sredno obrazovanie. Sepak, treba da se zajakne implementacijata na postojnite strategii. Opstojuvaat visokite stapki na nevrabotenost, dodeka pristapot do beneficii pri nevrabotenost i osnovni zdravstveni uslugi ostanuva problemati~en. Opstojuvaat stereotipite protiv Romite, vklu~uvaj}i gi i mediumite.

Vo Republika Makedonija postojat klu~nite zakonodavni elementi za rodova ednakvost. Spored regionalnite (i po{irokite me|unarodni) standardi, vo poslednava decenija, ènite imaat impresivna zastapenost vo nacionalnoto Sobranie. Taa dostigna vrv od 35 procenti vo prethodniot parlamentaren sostav i e 29 procenti vo aktuelniot parlamentaren sostav. Vo momentov ima 3 ènski ~lenovi na Kabinetot.

45

Za vreme na poslednite pretsedatelski izbori, za prvpat za Pretsedatel se kandidira èna, i iako taa ne pomina vo vtoriot krug, ova be{e napredok vo odnos na prethodnite rodovi predrasudi.

Me|utoa, na lokalno nivo situacijata e poinakva. Vo 2000-2009 godina ima{e 3 èni-gradona~alnici. Na lokalnite izbori vo 2009 ne be{e izbrana niedna èna. Diskriminativnite obi~ai i stereotipi sé u{te se prisutni vo ruralnite oblasti, podrivaj}i gi osnovnite prava na ènite. Nacionalniot akciski plan za rodova ednakvost se sproveduva delumno, vo golema mera zavisej}i od nadvore{no finansirawe.

Sloboda od maltretirawe, zapla{uvawe i tortura

Postojat ustavni grancii protiv maltretirawe, zapla{uvawe i tortura i vo golema mera se poddrùvaat vo praktikata. Napraveni se napori za zgolemuvawe na soznanijata kaj policajcite za evropskite standardi protiv maltretirawe vo policiskite stanici. Sepak, ostanuvaat izvesni praznini vo odnos na strategijata za nula tolerancija sprema maltretiraweto, a uslovite vo golem broj zatvorski ustanovi ostanuvaat te{ki.

46

ANEKS 2 - PROCENA NA TRANZICIONITE PREDIZVICI

Tabelata i pridru`niot tekst podolu davaat op{ta procena na tranzicionite predizvici po sektor, vrz osnova na Izve{tajot za tranzicijata od 2012 godina. Postojat po dve oddelni ocenki za sekoj sektor, rangiraj}i gi pazarnite strukturi i instituciite koi gi poddrùvaat pazarite. Ocenkite se dviàt od zanemarliv do mal, sreden

i golem. „Zanemarliv“ zna~i deka preostanatite predizvici se sitni i

deka sektorot dobro napreduva pri dvièweto kon standardite na

funkcionalnata pazarna ekonomija. „Golem“ zna~i deka preostanatite

predizvici se krupni i deka ovaa dimenzija od sektorot se nao|a vo rana faza na reformi.

Sektori Pazarna struktura Pazarno-pridru`ni institucii

Industrija, trgovija i agrobiznis

Agribiznis Sreden Sreden

Proizvodstvo i uslugi Sreden Sreden

Nedvi`nosti Golem Sreden

Telekomunikacii Sreden Mal

Privaten kapital Golem Golem

Energetika

Prirodni resursi Sreden Sreden

Struja Sreden Sreden

Odr`liva energija Golem Sreden

Infrastruktura

Gradski prevoz Sreden Golem

Voda i otpadni vodi Sreden Golem

Pati{ta Sreden Sreden

@eleznici Sreden Sreden

Finansiski institucii

Bankarstvo Sreden Sreden

MMSP * Sreden Sreden

Osiguruvawe i finansiski uslugi

Sreden Sreden

Pazari na kapital Golem Golem *Mikro, mali i sredni pretprijatija

INDUSTRIJA, TRGOVIJA I AGRIBIZNIS

Agribiznis Pazarna struktura: Sreden

Pazarni institucii: Sreden

Zemajta postepeno ja namali trgovskata za{tita pod ~adorot na Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so EU potpi{an vo 2001, dogovorot so STO potpi{an vo 2003 i dogovorot CEFTA potpi{an vo

47

2006. Okolu 80 procenti od obrabotlivoto zemji{te se vo sopstvenost na privatni zemjodelci, no, pazarot na zemji{te slabo funkcionira (i pokraj tekovnite katastarski reformi, zemji{nite posedi i natamu se mali i fragmentirani, a postojat problemi i so sistemot za registracija na zemji{teto, bidej}i katastarskata evidencija i imotot so koj moè da se trguva treba da se aùriraat). Pove}eto agro-prerabotuva~ki kapaciteti se privatizirani, no, sé u{te imaat seriozni finansiski te{kotii poradi zastarenite postrojki i oprema, vi{okot rabotna sila i slabiot menaxment. Stranskite direktni investicii vo sektorot se niski i potrebni se u{te investicii vo tehnologija, razvoj na novi proizvodi i vo energetska efikasnost. Institucionalnata ramka za izgradba na skladi{ta i registracija na sopstvenosta treba u{te da se podobri. Se sproveduva kontinuirana reforma na sektorot za komercijalno bankarstvo i formirani se banki za mikro-finansirawe, no, ruralniot sektor sé u{te ima ograni~en pristap do bankarski krediti i mu nedostiga funkcionalen sistem na dokumenti so koi se dokaùva sopstvenosta na stokata skladirana vo skladi{ta.

Proizvodstvo i uslugi

Pazarna struktura: Sreden


Napreduvaweto na privatizacijata na preostanatite dràvni pretprijatija-zagubari zabavi vo poslednive godini, a stepenot na efikasnost i produktivnost vo proizvodno-uslu`niot sektor ostanuva nizok. êtiri neprofitabilni dràvni pretprijatija, vklu~uvaj}i gi hemiskiot proizvoditel Ohis, tutunoproizvoditelot Tutunski kombinat, proizvoditelot na elektonski aparati EMO i proizvoditelot na voena oprema Eurokompozit Prilep bea nameneti za privatizacija, no, procesot se odloùva poradi nemawe interes. Registracijata na imotot be{e olesneta preku namaluvawe na prose~noto vreme na registrirawe sopstvenost za osum dena. Katastarskiot sistem na zemjata e uspe{no reformiran, a vlastite promoviraat tehnolo{ko-industriski razvojni zoni zaradi privlekuvawe pove}e stranski direktni investicii (SDI). Be{e donesen zakon za registracija na firmi so koj se namalija vremeto, postapkata i finansiskite tro{oci za osnovawe firma. Vo 2010, be{e

otpo~nata vtorata faza od „edno{alterskiot“ sistem, koja{to se

sostoe{e od tri komponenti: on-lajn aplikacija za registracija na trgovski dru{tva; elektronski sistem za klasifikacija i nabrojuvawe na trgovskite dru{tva {to se vo sudska ste~ajna postapka; i elektronski sistem za registracija na zalog i lizing. I pokraj tekovnite reformi, strukturnite predizvici ostanuvaat zna~itelni: prioritetite vo korporativniot sektor se namaluvawe ili otstranuvawe na nesigurnosta vo vrska so sopstveni~kite prava i zabrzuvawe na reformata na sudskiot sistem.

48

Nedvi`nosti Pazarna struktura: Golem


Pazarot na nedvi`nosti e vo relativno rana faza na razvoj, vklu~uvaj}i i voveduvawe novi proizvodi i finansiki metodi. Probivaweto na pazarot na inovativni grade`ni tehnologii e nisko i postoi nedostig na ponuda na moderen komercijalen nedvièn imot vo site segmenti. Pazarot na hipoteki ostanuva nedorazvien. Ostvaren e napredok vo podobruvawe na delovnata sredina za razvoj na nedvi`nostite, vklu~uvaj}i i voveduvawe nov zakon za katastar na nedvi`nosti. Izdavaweto grade`ni dozvoli i registracijata na imotot zna~itelno se podobreni od poslednata procena (procesot e zna~itelno ponaso~en). Dràvata nema golemo vlijanie vo sektorot (subvencii itn.), no, nedovolno efektivnoto sproveduvawe na pravoto i nesigurnosta na sopstveni~kite prava gi podrivaat investiciite i razvojot vo sektorot. Sé u{te se golemi prazninite vo smisla na izrabotka na sovremeno vtorostepeno zakonodavstvo vo poddr{ka na odr`livosta na nedvi`niot imot (energetska efikasnost, vlijanie vrz ìvotnata sredina). Javnata svest za pra{awata na odr`livost, isto taka, e niska.

Telekomunikacii Pazarna struktura: Sreden

Pazarni institucii: Mal

Sektorot telekomunikacii go regulira Agencijata za elektronski komunikacii (AEK), nezavisen regulatoren organ. Regulatornata ramka e relativno dobro razviena i e bliska do ramkata na EU (regulatorna ramka na EU od 2003). Primeneti se konkurentni za{titni merki, vklu~uvaj}i i razvrzuvawe na lokalnite jazli, i prenoslivost na fiksni i mobilni broevi. Moè da se postignat ponatamo{ni podobruvawa vo rebalansiraweto na tarifite ili vo pravilata za odobruvawe prava na doseg.

Iako drugi operatori moèa da konkuriraat od januari 2005, konkurencijata zapo~na duri vo fevruari 2007 poradi zadocnuvawe so primenata na novata regulatorna ramka. Aktuelniot Makedonski telekom, pod kontrola na Ma|ar telekom, prodolùva da dominira so pazarot na fiksna telefonija, iako konkurencija doa|a glavno od mobilnite i kabelski operatori. Dràvata i ponatamu e malcinski akcioner vo aktuelniot operator so fiksna telefonija (taa, isto taka, poseduva zlaten udel). Pazarot na mobilna telefonija e dobro razvien, so tri konkurentni operatori, T-mobile, VIP i UAN, iako navleguvaweto na mobilniot {irokopojasen internet e relativno bavno. Internet-pazarot ostanuva relativno nerazvien, no zgolemenata konkurencija go prinudi Makedonski telekom da izvr{i zna~ajni promeni vo svoite {irokopojasni uslugi, a {irokopojasniot internet stanuva sé podostapen. Od druga strana, nekolku licenci za regionalen fiksen bezì~en pristap neodamna mu bea vrateni na regulatorot.

49

Privaten kapital Pazarna struktura: Golem

Pazarni institucii: Golem

Komercijalniot sektor za privaten kapital doprva treba da se razviva i dosega zemjata ne privlekla zna~itelen interes kaj me|unarodnite investiciski fondovi. Delovnata sredina polna so predizvici, ograni~enite mo`nosti za investirawe i lo{ite izgledi za izlez od investiciite se negativnite strani na ovoj sektor koi rezultiraat so mal broj na u~esnici i transakcii na ovoj pazar. Regionalnite fond-menaxeri, koi ja vklu~uvaat Republika Makedonija kako celen region ne bea na broj pove}e od pet i ne bea identifikuvani menaxeri fokusirani isklu~ivo na Republika Makedonija, {to ukaùva na preostanatiot predizvik na privlekuvawe novi u~esnici vo sektorot. Aktivniot kapital i kapitalot raspoloìv za investirawe se procenuvaat na nepromenetite 0,34 i nula procenti od BDP, soodvetno, vo 2011 godina. Neto angaìraniot kapital e koncentriran vrz otkup i fondovi za rast, pri {to ostanatite pet investiciski strategii ili ne postojat, kako {to se mezanin, infrastrukturen kapital,vloùvawa vo kompanii koi se vo lo{a sostojba, ili re~isi ne postojat, kako {to e maliot kapital ili vloùvawa vo novi kompanii so visok potencijal za rast i visoki rizici. Na institucionalna strana, iako Republika Makedonija pokaùva relativno visoka usoglasenost so principite na OECD za korporativno upravuvawe (i pokraj niskiot stepen na standardi za transparentnost), prakti~no na pazarot nema u~estvo na lokalen institucionalen investitor.

ENERGETIKA

Prirodni resursi Pazarna struktura: Sreden


Iako e ostvaren izvesen napredok vo oblasta na vnatre{niot pazar na energetika, dejnosta na operatorot so sistemot za prenos na priroden gas i na operatorot so sistemot za distribucija na priroden gas ne e razdvoena i ja vr{i isto trgovsko dru{tvo (Regulatornata komisija za energetika GAMA) so sopstvenost podelena me|u dràvata i Makpetrol. Postoi sloboden pristap do sistemot na prenos i pazarot na distribucija e otvoren, pa, sepak, nema dovolno prisustvo na licencirani nezavisni kompanii. Sopstvenosta na sistemot za gas sé u{te ne e razre{ena.

Ostanuvaat golemi praznini vo kreirawe politiki i institucii vo poddr{ka na pazarot. Cenite na gasot i strujata sé u{te ne gi odrazuvaat tro{ocite poradi prisustvoto na vkrsteni subvencii, dodeka stapkite na naplata sé u{te ne se dovolni da obezbedat odr`livost na sistemot. Pravilata za mre`no prenesuvawe na priroden gas bea usvoeni vo prvata polovina od 2008 godina. Vo pogled na energetskite mreì, be{e postignat napredok vo primenata na Dogovorot za energetska zaednica.

50

Vo fevruari 2011, Sobranieto odobri nov Zakon za energetika, so koj{to se obezbeduva osnovna zakonodavna i regulatorna ramka za energetskiot sektor, opfa}aj}i gi strujata, gasot, obnovlivata energija i energetskata efikasnost, kako i naftata i sigurnosta na snabduvaweto so energija. Regulatornata komisija za energetika (RKE) gi regulira strujata, prirodniot gas, centralnoto greewe, naftata i naftenite derivati, kako i sektorot na geotermalna energija. Nejziniot administrativen kapacitet e nizok, a nezavisnosta treba u{te da se zajakne.

Odr`liva energija Pazarna struktura: Golem


Noviot Zakon za energetika od fevruari 2011, vklu~uva odredbi vo poddr{ka na obnovlivata energija. Toj e dobar ~ekor napred, iako ne utvrduva konkretni celi. Na poleto na energetskata efikasnost, me|u drugoto, toj predviduva standardi i ozna~uvawe na aparatite za doma}instvo. Najnoviot Zakon za energetska efikasnost odobren vo juli 2010 ima za cel da pottikne upotreba na obnovlivi izvori na energija (OIE). Me|utoa, cenite na strujata sé u{te ne gi odrazuvaat tro{ocite (osobeno za doma}instvata, kade {to vkrstenite subvencii se {iroko rasprostraneti) i ne gi vklu~uvaat tro{ocite za ìvotnata sredina. Zatoa, cenovnite signali ne davaat stimul za efikasno koristewe na energijata i za investirawe vo proekti so OIE. Zemaj}i gi predvid svoite golemi hidro-resursi, Republika Makedonija vo momentov dava

tender za 400 lokacii za mali (pomalku od 5 MW) hidrocentrali so pretpostaven vkupen kapacitet od 160-240 MW. Vladata, isto taka, vospostavi mehanizam za povlastena tarifa so koj se dava prednost za proizvodstvo na energija od obnovlivi izvori. Republika Makedonija gi ratifikuva UNFCCC i Protokolot od Kjoto, kade {to ima status na strana {to ne e del od Aneks 1. Donesen e nacionalen akciski plan za energetska efikasnost, no negovata implementacija ostanuva predizvik.

Struja Pazarna struktura: Sreden


Vladata neodamna ja odobri novata Strategija za energetika. Ostvaren e napredok vo podobruvawe na pazarnata struktura na makedonskiot sektor za stuja. Imeno, sektorot be{e podelen na proizvodstvo, prenos i distribucija utvrdeni vo Zakonot za energetika od 2006godina. So reviziite na Zakonot za energetika vo 2011, se utvrduva jasna ramka za liberalizacija do 2015, kako i osnova za podobruvawe na tarifnata metodologija, no za da im se dade polnova`nost na istite,potrebna e zna~itelna rabota na vtorostepenite propisi i pravila. Proizvodstvoto na struja sé u{te e pod dominacija na dràvnoto AD Elektrani na Makedonija (ELEM), {to vo su{tina, go poseduva celiot proizvodstven kapacitet, osven termoelektranata Negotino, koja{to e vo direktna sopstvenost na dràvata i ima pogon za kombinirana elektri~na i toplotna energija vo privatna sopstvenost, {to zapo~na so rabota vo 2011

51

godina. Pazarot za struja e samo delumno otvoren, a konkurencijata e mnogu ograni~ena. Propadnaa nekolku obidi za tender za privatno u~estvo vo novi proekti na proizvodstvo na struja. Distribucijata i snabduvaweto se privatizirani i mnozinskiot del (90 procenti) e vo sopstvenost na EVN. Kvalitetot na instituciite treba u{te da se zajakne. Regulatorniot organ e funkcionalen, no sé u{te podleì na intervencii. I pokraj podobruvawata na tarifnata metodologija, cenite na strujata sé u{te se pod nivoto na povrat na tro{ocite, a vkrstenite subvencii se zna~itelni, pri {to cenite za doma}instvata ve{ta~ki se dràt niski. Postoi mehanizam za povlasteni tarifi zaradi poddr{ka na obnovlivata energija, no, napredokot e ograni~en vo negovoto iskoristuvawe, poradi nedostatoci vo po{irokata investiciska ramka.

INFRASTRUKTURA

Voda i otpadni vodi

Pazarna struktura: Golem


Op{tinite se odgovorni za razvoj na lokalnata infrastruktura. Me|utoa, sé u{te postoi politi~ko me{awe vo sektorot, a lokalnite operatori na infrastrukturata obi~no ne se celosno transformirani vo akcionerski dru{tva. Vkupnoto finansisko i operativno rabotewe na op{tinskite komunalni pretprijatija e kombinirano, bidej}i stapkite na naplata se niski spored regionalnite standardi, kontrolata na tro{ocite e slaba, a zna~itelni zagubi na mreàta se voobi~aeni vo pomalite op{tini. Tarifite za voda i otpadni vodi gi utvrduvaat op{tinite vrz osnova na tarifna metodologija. Me|utoa, procesot na utvrduvawe na cenite ~esto podleì na politi~ki vlijanija. Vkrstenite subvencii me|u grupite potro{uva~i sé u{te se {iroko rasprostraneti. Iako tarifite za voda obi~no se niski, nekoi op{tinski komunalni pretprijatija uspevaat da gi pokrijat operativnite tro{oci preku tarifite.

Gradski prevoz Pazarna struktura: Sreden


Lokalnata infrastruktura i transportnite uslugi im se preneseni na op{tinite i vo momentov so niv operiraat op{tinski ili privatni pretprijatija, kako {to e vo Skopje, kade 25 procenti od avtobuskiot prevoz go vr{i privatniot sektor. Operativnite i finansiskite rezultati obi~no se slabi. Privatnite operatori imaat osnovni dogovori za licencirawe so regulatorot, koj{to ~esto e institucionalno slab, pa, sé u{te postoi potreba od soodvetni komisii za profesionalni standardi vo odnos na javnite pretprijatija za gradski prevoz. Vo glavniot grad, voveduvaweto na gradska lesna èleznica ili drug gradski prevoz so pogolem kapacitet e ograni~eno so nedostigot na cvrsti institucionalni i dogovorni aran`mani za ovozmoùvawe na vakvi krupni investicii.

52

Pati{ta Pazarna struktura: Sreden


Agencijata za dràvni pati{ta (ADP) be{e formirana vo 2008 godina kako nezavisen dràven subjekt nadleèn za upravuvawe i odrùvawe na glavnite patni mreì. Sega zasega, odrùvaweto na pati{atata e dadeno so dogovor na edno dràvno pretprijatie (bez konkurencija), no, vlastite se zalagaat za voveduvawe pravedna konkurencija, kako i dogovori za odrùvawe vo soglasnost so najdobri praktiki. Soobra}ajnata strategija, koja{to vklu~uva institucionalno restrukturirawe vo patniot sektor, be{e odobrena od Vladata i ratifikuvana od Sobranieto vo 2007 godina. Osven toa, godi{nite rashodi za odrùvawe na pati{tata zna~itelno se zgolemija od 2007 godina. Vlastite se zainteresirani i za razvivawe koncesii za avto-pati{tata; sepak, Vladata sé u{te ne sklu~ila nieden dogovor za Javno-Privatno Partnerstvo (JPP). Eden skore{en obid za davawe tender za JPP okolu avto-pat propadna poradi nesoodvetna raspredelba na rizikot vo ramkite na tenderot.

@eleznici Pazarna struktura: Sreden


Vladata zapo~na reformski proces za èleznicite vo 2005 godina. Vo april 2005, be{e donesen zakon za formirawe Javno pretprijatie za èlezni~ka infrastruktura (JP@I) kako upravuva~ so infrastrukturata i Makedonski @eleznici Transport akcionersko dru{tvo (M@T AD) kako dru{tvo za transport (osnovano vo avgust 2007 godina). Zavr{ena e prvata faza na restrukturirawe. Sprovedeni se prisposobuvawa na rabotnata sila i tarifni reformi. Vo momentov se razvivaat institucionalni mehanizmi za voveduvawe Plan za bezbedno rabotewe i nadomestoci za pristap. Nezavisen èlezni~ki regulator, koj{to referira pred Sobranieto, be{e osnovan na po~etokot od 2009 godina so nadle`nosti za tehni~ko-ekonomsko regulirawe definirano vo noviot Zakon za èleznici, a Ministerstvoto za transport vo momentov e vo proces na osnovawe direkcija {to }e prezeme odgovornost za èlezni~kata bezbednost.

FINANSISKI INSTITUCII

Bankarstvo



Vleguvaweto na stranski banki (Sosiete @eneral, Erste Bank Grup i Demir Halk) vo srednite banki dosega ne ja promeni visoko koncentracijata na pazarot, pri {to trite najgolemi banki (Komercijalna Banka, Stopanska Banka i NLB Tutunska Banka) sé u{te kontroliraat okolu 60 preocenti od pazarot, a prvite 5 kontroliraat 77

53

procenti. Od 17-te banki, 13 se pod kontrola na stranski strategiski investitori, na koi otpa|aat 93 procenti od sredstvata. Vkupnite bankarski sredstva ostanuvaat poniski vo odnos na sporedbeni zemji i iznesuvaat, 74 procenti od BDP vo 2011 godina. Me|u zemjite od Jugoisto~na Evropa, vakvata penetracija e povisoka samo vo odnos na Romanija. Soodnosot krediti/depoziti be{e 89,4 procenti na krajot na septemvri 2012. Bankite primarno se potpiraat vrz doma{nite depoziti kako izvor na sredstva za kreditirawe, a depozitite porasnaa za re~isi 5 procenti vo 2012 godina. Kreditite za privatniot sektor povtorno po~naa da rastat vo vtoriot kvartal od 2010 i ottoga{ nivniot rast ostanuva dosta stabilen me|u 7 i 9 procenti. Kreditite vo stranska valuta (5 procenti od kreditite) vo kombinacija so indeksiranoto kreditirawe (30 procenti) rezultira vo zna~itelen krediten rizik povrzan so devizniot kurs (stepenot na dolarizacija na stranata na depozitite, 48%, be{e sporedliv). Po privremeno opa|awe kon krajot na 2010 i vo prvite dve tromese~ija od 2011 (na 9,3 procenti), nefunkcionalnite krediti neodamna po~naa povtorno blago da rastat, dostignuvaj}i 10,9 procenti na krajot na septemvri 2012 godina. Sepak, solventnosta na bankite ostanuva relativno visoka, a koeficientot za adekvatnost na kapitalot ostana nad 17 procenti na krajot na septemvri 2012 godina.

Bankraskiot sektor e dosta dobro reguliran. Narodnata Banka na Republika Makedonija (NBRM) ima nadzorna uloga i e celosno nezavisen subjekt. Fondot za osiguruvawe na depoziti Skopje opfa}a depoziti vo banki, stranski bankarski filijali ili {tedilnici do EUR 30.000 vo denarska protivvrednost. Nadzornite standardi vo golema mera se usoglaseni so Bazelskiot dogovor i so direktivite na EU. Neodamna, NBRM vovede novi pravila za terenska supervizija, prefrlaj}i se od analiza vrz osnova na brojki kon analiza vrz osnova na rizik. Bea sprovedeni nekolku terenski poseti spored novite pravila, doveduvaj}i do potemelna analiza na faktorite na bankarski rizik. Komercijalnite banki sé u{te se soo~uvaat so problemi vo vrska so izvr{uvaweto na finansiskiot zalog i glomaznite, iako vo podobruvawe, sudski postapki. Se diskutiraat i se razvivaat zakonski izmeni za pra{awata na upravuvawe i integritet, kako {to se politikite za spre~uvawe perewe pari.

Osiguruvawe i drugi finansiski uslugi



Vo 2009, zapo~na so rabota Agencijata za supervizija na osiguruvaweto, sozdavaj}i preduslovi za nadminuvawe na nekoi nedostatoci vo vrska so standardite na Me|unarodnata asocijacija na supervizori na osiguruvaweto okolu nezavisnost na regulatorot, standardi za korporativno upravuvawe i barawa za obelodenuvawe informacii. Osiguritelniot pazar ostanuva relativno mal, a stepenot na penetracija mnogu nizok, pri {to 15 dru{tva generiraat premii od 1,5 procenti od BDP. Samo ~etiri od ovie dru{tva rabotat vo oblasta na ìvotnoto

54

osiguruvawe. Neìvotnoto osiguruvawe generira okolu 95 procenti od vkupnite bruto premii. Predizvicite ostanuvaat vo odnos na nivoto na kvalifikuvanost i dostapnosta na kompleksni proizvodi vo ovoj pazaren segment. Na privatnite trgovski dru{tva otpa|a ne{to pove}e od polovina od vkupniot pazar. Pazarnata koncentracija, na pette najgolemi osiguritelni dru{tva, izmerena preku udelot na pazarot na bruto premiite od polisi be{e 60 procenti na krajot od 2011 godina. Zakonot za lizing be{e donesen vo 2002 i izmenet nekolku pati posledovatelno. Od 2011 pa navamu na pazarot funkcioniraat deset lizing-kompanii.

So skore{nata penziska reforma be{e voveden zadolìtelen penziski stolb so definirani pridonesi, upravuvan od privatni penziski fondovi. ^lenstvoto vo penziskite fondovi e zadolìtelno za site lica koi za prvpat se vrabotile po 31 dekemvri 2003, {to zna~i deka pove}eto ~lenovi se mladi lica na vozrast do 35 godini. Vo vtorata polovina od 2009, po~naa da funkcioniraat penziite od tretiot stolb na dobrovolno kapitalno finansirawe. Bea osnovani dva dobrovolni fonda, a ~lenstvoto moè da se stekne preku otvorawe dobrovolna individualna smetka ili preku ~lenstvo vo profesionalna penziska {ema organizirana od rabotodava~ ili od gra|ansko zdruènie. Sredstvata na penziskite fondovi se zgolemija vo odnos na od poslednoto razgleduvawe i sega iznesuvaat 3,02 procenti od BDP (poka~eni od 1,22 procenti). Vakvoto zgolemuvawe na penziskata penetracija, kako i blagoto namaluvawe na konkurencijata vo osiguruvaweto garantira nadgradba na pazarnata struktura na Republika Makedonija vo ovoj segment.

Mikro, mali i sredni pretprijatija



Mikro, malite i srednite pretprijatija pretstavuvaa okolu 99,8 procenti od brojot na kompaniite i 74 procenti od vrabotenosta na krajot od 2008 godina. Mikro i malite pretprijatija dominiraat vo proizvodniot i zemjodelskiot sektor. Izvorite na nadvore{no finansirawe za mikro, malite i srednite pretprijatija, vklu~uvaj}i i bankarsko kreditirawe, pretrpea zna~itelno namaluvawe poradi krizata od 2009 godina. Op{to, kreditite od komercijalnite banki za ovie pretprijatija se ograni~eni, bidej}i srednite i malite pretprijatija imaat te{kotii vo ispolnuvawe na barawata za zalog od strana na komercijalnite banki i ne se likvidni. Nekoi firmi pristapuvaat do kredit preku instituciite za mikrofinansirawe, iako so visoki provizii i kamatni stapki. Vo odgovor na krizata, vo 2009, Vladata gi zgolemi sredstvata na Makedonskata Banka za Poddr{ka na Razvojot (MBPR) za kofinansirawe i garantni {emi primenlivi za malite i srednite pretprijatija. Bankite ne bea volni da ja koristat {emata poradi kompliciranite proceduri i ograni~uvaweto na kamatnite stapki nametnato za zaemokorisnikot. Garantnata {ema na MBPR, formirana zaedno so [vedskiot investiciski fond i zaedni~kata {ema (vo koja, glavno be{e vklu~en amerikanski kapital) prestanaa da funkcioniraat. Vo momentov, Ministerstvoto za trud i socijalna

55

politika dava nekakva poddr{ka za novite firmi, no taa e ograni~ena na nevrabotenite.

Izvesen napredok e zabeleàn vo pravno-regulatornata sredina {to poddrùva kreditirawe. Kreditniot informati~ki sistem zna~itelno se podobri so osnovaweto na celosno funkcionalno privatno kreditno biro vo 2011 godina. Me|utoa, zna~ajni promeni vo kreditnite informacii ne se prijavuvaat brgu, sozdavaj}i rizik za potkopuvawe na to~nosta i validnosta na kreditnite informacii. Privatnoto biro ima pozitivni i negativni kreditni informacii i opfa}a pribli`no 64 procenti od vozrasnata populacija. Do dvegodi{ni istoriski podatoci im se dostapni na javnite i na finansiskite institucii. Vo zemjata postoi registarski sistem za dvièn imot, no, pristapot do vakviot registar ne e besplaten. Vo odnos na pravilata za reorganizacija, zemjata zaostanuva zad me|unarodnite standardi, bidej}i nema ograni~uvawe za dobavuva~ite, nema sredstva za tekovno finansirawe, nema ograni~uvawe za glasa~kite prava na povrzanite doveriteli i nema odredba za izmena na planot za reorganizacija po odobruvaweto.

Pazar na kapital Pazarna struktura: Golem


Republika Makedonija pokaà visoka usoglasenost so principite na

AJOSKO (IOSCO) i relativno visok kvalitet na zakonite i propisite. Sepak, regulatorot na pazarot za hartii od vrednost moèbi ne e vo pozicija da gi sledi site slu~ai. Doma{niot pazar na kapital ima kapitalizacija od 24,2 procenti od BDP na krajot od 2011 i nizok promet (koeficientot na prometot e 0,02), odvra}aj}i gi investitorite i ograni~uvaj}i ja atraktivnosta na izdavaweto hartii od vrednost kako izvor na kapital. Vo april 2010, Vladata go ukina ogranu~uvaweto od 10 procenti stranska sopstvenost za hartii od vrednost na Makedonskata Berza kako del od prviot ~ekor vo razvojot na lokalnite pazari na kapital. Postoi dosta dobro razvien primaren pazar na dràvni

obvrznici so pogodna pazarna golemina; sekundarnиот pazaren segment, иако obezbeduva cenovna transparentnost preku oficijalna kotacija i

pazar za „trguvawe preku {alter“, nema likvidnost. Pazarot na pari vo

Republika Makedonija se sostoi od slednite segmenti: devizen Pazar, aukcii na blagajni~ki zapisi izdadeni od NBRM, me|ubankarski

depoziti, hartii od vrednost izdadeni od Vladata i „trguvawe preku

{alter“ . Indikatorite koi se upotrebuvaat na me|ubankarskiot pazar se ponudenata stapka za me|ubankarski pozajmici (SKIBOR) i Меѓубанкарска каматна стапка на пазар на депозити (MKDONIA). Pazarite na korporativni obvrznici ostanuvaat vo zarodi{ bez emisii vo poslednive nekolku godini.

56

ANEKS 3 - TRANZICIJA NA ZAKONODAVSTVOTO

Voved

Vo ovoj aneks se analiziraat nekolku pravni temi {to se direktno relevantni za investiciskata strategija na Bankata za trigodi{en strategiski period.

Op{to, pravnata ramka vo Republika Makedonija e adekvatna za poddr{ka na predloènite intervencii na Bankata, iako vo nekoi oblasti se potrebni ponatamo{ni reformi. Osobeno, ramkata za Javno-Privatni Partnerstva (JPP) e relativno napredna i be{e usoglasena so direktivite na EU vo reformata od 2012 godina. ]e bidat potrebni napori za sozdavawe funkcionalni sektori na obnovlivi energii i energetska efikasnost, so fokus vrz popolnuvawe na prazninite vo postojnata regulatorna ramka za taa da se usoglasi so najdobrite me|unarodni standardi. Pristapot na malite i srednite pretprijatija do finansirawe }e se podobri preku naso~enite zakonski izmeni (me|u drugoto, vo vrska so odlikite na dogovorite za zalog, zalogot vrz bankarski smetki i so faktoriraweto). Republika Makedonija ima sovremena zakonska ramka za ste~aj koja{to ovozmoùva reorganizacija i likvidacija. Voveduvaweto na elektronski sistem za sledewe na ste~ajnata postapka treba da go napravi procesot poefikasen i da sozdade pogolema transparentnost za zaintresiranite strani. Kone~no, Republika Makedonija neodamna revidira pogolem del od svoeto zakonodavstvo za korporativno upravuvawe vo soglasnost so aki

komuniter (Acquis Communautaire) na EU i so me|unarodnite standardi. Iako taka se podobri kvalitetot na zakonodavstvoto, sega treba da se obrne vnimanie vrz izgradba na institucii sposobni za obezbeduvawe efektivna implementacija na zakonodavstvoto.

Unapreduvawe na regionalnata integracija preku JPP

Bidej}i Bankata planira preku strukturi na javno-privatno partnerstvo da finansira investicii za unapreduvawe na strategiskite vrski na zemjata so sosednite dràvi, pravnata ramka za javno-privatni partnerstva i koncesii }e bide od golema va`nost. Vo ovoj kontekst, noviot Zakon za koncesii i drugi vidovi javno-privatni partnerstva

(„Zakon za JPP“) be{e donesen na 11 januari 2012 i ja zameni prethodnata

verzija koja{to ve}e se smeta{e za sovremen i dosta seopfaten zakon.

Zakonot za JPP be{e izraboten so cel da se usoglasi nacionalnoto zakonodavstvo so EU bidej}i prethodniot zakon be{e kritikuvan kako necelosno usoglasen. Podobruvawata bea potvrdeni od EU vo nejzniot izve{taj za napredokot izdaden vo 2012, vo koj{to se naveduva{e deka

„Unapredena e usoglasenosta na zakonodavstvoto za koncesii i javno-

privatni partnerstva “.

57

Zakonot za JPP jasno go definira svojot opseg na primena i tesno gi sledi direktivite na EU pravej}i razlika me|u javnite dogovori i koncesiite. Toj dava mnogu detalna i seopfatna definicija na JPP, gi ureduva postapkite na selekcija za koncesionerski dogovori, istovremeno upatuvaj}i na Zakonot za javni nabavki okolu dodeluvawe dogovori za javno-privatni partnerstva. Potoa, Zakonot za JPP izre~no predviduva pravo za privatnata strana da gi dade kako obezbeduvawe svoite prava, ako ima so soglasnost od javnata strana. Sepak, postoi odredena neizvesnost {to proizleguva od faktot {to spored Zakonot za JPP Vladata ja propi{uva sodrìnata na proektniot dogovor, {to ostava pra{awe kolku ova }e bide fleksibilno, bez ogled dali taa sodrìna }e bide zadolìtelna ili }e sluì samo kako upatstvo. Spored toa, isto taka e nejasna mo`nosta za me|unarodna arbitraà vo slu~aj na sporovi.

Na po~etokot be{e formirana specijalizirana edinica za JPP pod Ministerstvoto za finansii, koja ne be{e smetana za osobeno efikasna.

Osven toa, Zakonot za JPP predviduva osnovawe na „Sovet“, koj{to se

sostoi od pretstavnici na razni ministerstva, lokalni vlasti i eksperti, no, negovata efektivnost doprva treba da se proveri vo praktika. Ponatamu, vo Ministerstvoto za ekonomija postoi Oddelenie za koncesii. Dvata organa imaat nadle`nost da davaat preporaki za regulatornite aspekti na JPP, so {to nivnite funkcii ne se jasno razgrani~eni.

Iako Zakonot za JPP pretstavuva solidna osnova za razvivawe JPP vo zemjata, sé u{te postojat odredeni praznini i negovata op{ta efikasnost }e zavisi od uspe{nosta na sproveduvawe na propisite, kako i od ramkata za nabavki, na toj na~in utvrduvaj}i gi potencijalnite podobruvawa na ramkata za JPP/koncesii.

Tekovnite proekti od JPP bea podgotveni i strukturirani spored prethodniot Zakon za JPP. Ima nekolku proekti vo energetskiot sektor, nekolku vo zdravstveno-socijalniot, kako i infrastrukturni proekti. Aktuelnite primeri gi vklu~uvaat gradinkite koi{to lokalnite op{tini gi vodat kako JPP. Vidliv primer vo transportot e rekonstruiraniot Skopski aerodrom kako JPP, pu{ten vo 2011 godina.

Promovirawe energetska efikasnost i odr`liva energija

Energetska efikasnost

Kako del od procesot za nejzino pristapuvawe kon EU, Republika Makedonija vloì zna~itelni napori za kreirawe cvrsta politi~ko-regulatorna ramka za sektorot na energetska efikasnost. Me|utoa, postojnata ramka ostanuva dosta bazi~na i iziskuva ponatamo{ni napori, osobeno za kreirawe cvrsto i soodvetno vtorostepeno zakonodavstvo. Vospostavuvaweto na sektorski-specifi~en institucionalen kapacitet, vklu~uvaj}i i obuka za izgradba na kapacitetite kaj dràvnite funkcioneri i kaj lokalnite akteri, osobeno bankite, treba da bide

58

vrven prioritet za Vladata. Dobro organizirani informativni kampawi za podigawe na javnata svest, isto taka, se neophoden element za dobro funkcionirawe na sektorot za energetska efikasnost. Sorabotkata so me|unarodnite donatori i lokalnite akteri }e bide korisna za zemjata kako vo smisla na utvrduvawe regulatorna ramka vo soglasnost so najdobrite me|unarodni praktiki, taka i vo smisla na razvivawe i sproveduvawe konkretni proekti za energetska efikasnost. Modelot na privatni kompanii za energetski uslugi (ESKO) treba da dobie ponatamo{no vnimanie, so osnovawe na relevantni institucii, kako {to e fond za ESKO.

Obnovliva energija

Izrabotkata na politika za obnovlivi energii vo soglasnost so standardite na EU ostanuva klu~en prioritet na Vladata. Iako e utvrdena osnovnata ramka za obnovlivi izvori na energija, doprva treba da se prezemat pove}e napori za implementacija. Me|u dejstvijata razgledani od Vladata se podgotovka i usvojuvawe na strategija i akciski planovi za sektorot na obnovlivi energii; poednostavuvawe na postapkite za javen tender i na administrativnite postapki, kako {to se za izdavawe grade`ni dozvoli i koncesii na zemji{te i voda, so cel da se zgolemi interesot za investirawe vo obnovlivi izvori na energija; zavr{uvawe na fiskalnata decentralizacija; i izgradba na kapacitetite kaj relevantnite dràvni organi. Se odrùvaat diskusii so me|unarodnite donatori (vklu~uvaj}i ja i EBOR) i komercijalni banki so cel da se otvorat kreditni linii za proekti od oblasta na obnovlivite energii. Kone~no, me|u kreatorite na politiki i ekspertite se diskutira za donesuvawe konkreten zakon za obnovlivi energii.

Neodamna be{e ostvaren izvesen napredok vo sektorot, so usvojuvawe na pravilnik za preferencijalniot status na proizvoditelite na struja od obnovlivi izvori i za vaè~kite povlasteni tarifi za struja proizvedena od obnovlivi izvori. Vo 2012, be{e odobrena 21 nova koncesija za mali hidrocentrali, doveduvaj}i ja vkupnata brojka na 68. Subvencioniranite ceni za struja i glomaznite upravni postapki za odobrenie, dozvola i licencirawe prodolùvaat da bidat pre~ka za soodvetno navleguvawe na obnovlivite energii vo zemjata.

Olesnuvawe na privatnite investicii vo korporativniot i op{tinskiot sektor

Podobruvaweto na investiciskata klima preku podobri ramki za pristap do finansii, efikasno re{avawe na nesolventnite subjekti i pottiknuvawe podobri praktiki na korporativno upravuvawe ostanuva prioritet za Republika Makedonija.

59

Pristap do finansii (izdavawe obezbeduvawe / lizing / faktoring)

Zakonot za dogovoren zalog od 2003 (izraboten so poddr{ka na Svetska Banka) vovede nekolku pozitivni karakteristiki. Zalogot moè da se odobri vrz site vidovi dvièn imot, materijalni sredstva, hartii od vrednost, pobaruvawa i drugi prava. Me|utoa, spored ~lenot 23 od zakonot, dogovorot za zalog sé u{te treba da ja vklu~uva vrednosta na zaloèniot imot. Konkretniot opis na zaloènite sredstva moè da se pokaè kako ograni~uva~ki faktor za sozdavawe zalog vrz idni sredstva. Ova vo izvesna smisla ja slabee vkupnata komercijalna efektivnost na inaku cvrstiot i razvien sistem.

Vo 2009, Zakonot za finansiski zalog, zasnovan vrz Direktivata za finansiski zalog na EU, sozdade osnova za prenos na obezbeduvaweto i na sopstvenosta (t.e. dogovori za reotkup) vrz finansiskite sredstva. Sistemot predviduva otstranuvawe na administrativniot tovar i na formalnosta vo pogled na sozdavaweto, validnosta, podobruvaweto i izvr{uvaweto na obezbeduvaweto, i sozdava isklu~oci na odredeni ste~ajni odredbi koi{to bi go zako~ile izvr{uvaweto na interesite vo obezbeduvaweto i prebivaweto preku zatvorawe dolgovi. Me|utoa, preku voveduvawe finansiski zalog vo postojniot praven sistem, se sozdade nejasnotija vo odnos na toa kako treba da funkcionira zalogot vrz bankarski smetki odobren od pravni lica vo korist na finansiski institucii, bidej}i formalnostite na notarizacija i registracija na dogovorite za zalog ne bea celosno otstraneti.

Osven tradicionalnoto finansirawe vrz osnova na obezbeduvawe, u~esnicite na pazarot imaat pristap do drugi formi na finansirawe, kako {to se lizing i faktoring. Zakonot za lizing vovede jasni definicii na finansiskiot i operativen lizing, {to pomogna da se vospostavi pravna sigurnost i predvidlivost na transakciite. Stabilnosta na sistemot dopolnitelno se vtemeluva so obvrskata za dobivawe licenca od Ministerstvoto za finansii, kako za dru{tvata za finansiski lizing (vklu~uvaj}i deloven plan i pregled na minimalniot kapital), taka i za nivnite upraviteli (vklu~uvaj}i i test za sposobnost i soodvetnost). Lizing-industrijata se {iri vo Republika Makedonija i neodamne{nite trendovi pokaùvaat porast na dogovori za lizing na te{ki ma{ini i osnovni sredstva vo odnos na lizingot na avtomobili.

Zakonot za finansiski dru{tva od 2011, vovede posebna regulativa za nebankarski finansiski institucii {to vr{at finansiska dejnost vo razni formi, vklu~uvaj}i i faktoring. Zakonot go ureduva osnovaweto, raboteweto i nadzorot na ovie nebankarski finansiski institucii. Ova treba da pridonese kon pazarna svest i da ja zgolemi transparentnosta na uslugite na faktoring. Kako dopolnitelna reforma {to vlastite treba da ja zemat predvid, voveduvaweto na konkretni dogovorni zakonski odredbi so koi se definiraat razli~nite vidovi uslugi na faktoring i konkretnite odnosi me|u stranite bi pomognalo da se zgolemi pravnata sigurnost i izvr{livosta na dogovorite za faktoring.

60

Nesolventnost

So procenata na EBOR na ste~ajnite postapki, zavr{ena kon krajot na 2009, be{e zaklu~eno deka Zakonot za ste~aj vo Republika Makedonija e op{to so visok standard, a vo odnos na ste~ajnite upravnici, zakonot ima osobeno visok standard. Vo procenata bea pofaleni odredbite za izbegnuvawe pretste~ajni transakcii i odredbite za postapkata na likvidacija. Me|u potencijalnite podra~ja na podobruvawe, vo procenata be{e predloèno dol`nikot da moè da pokrene ste~ajna postapka vo slu~aj na na anticipiranata nesolventnost. Vo momentov, ste~ajot ili reorganizacijata moè edinstveno da se otvorat otkako dol`nikot ve}e stanal nesolventen, uslov koj{to e definiran kako nepla}awe na dospeanite dolgovi bez osnov vo rok od 45 dena. Drugi podra~ja vo Zakonot za ste~aj utvrdeni kako podra~ja na koi im treba podobruvawe se nemaweto soodvetni odredbi so koi se bara treti strani da dadat informacii za sredstvata na dol`nikot i, vo odnos na reorganizaciite, nemaweto ograni~uvawa za glasa~kite prava na povrzanite doveriteli i nepostoeweto na odredba za izmena na planot za reorganizacija po odobruvaweto.

Vo 2011, vo sila vlegoa dopolnitelni izmeni na Zakonot za ste~aj, nameneti za podobruvawe na efikasnosta na procesot. Izmenite od 2011 godina baraat ste~ajniot upravnik da koristi elektronski sistem za evidentirawe na site fazi i dejstvija vo tekot na ste~ajnata postapka. Elektronskiot sistem go napravi ste~ajniot proces potransparenten za zainteresiranite strani. Drugite vovedeni izmeni go namaluvaat maksimalniot vremenski rok za likvidacija na sredstvata i za zatvorawe na ste~ajniot predmet od strana na ste~ajniot upravnik na 18 meseci.

Korporativno upravuvawe

Glavnoto zakonodavstvo za korporativno upravuvawe vo Republika Makedonija se nao|a vo Zakonot za trgovski dru{tva (2004 godina)

(„Zakon za TD“); Zakonot za hartii od vrednost (2005 godina); i Zakonot

za banki (2007 godina), i nivnite izmeni. Kodeksot za korporativno

upravuvawe5, odobren od Makedonskata Berza („MB“) vo 2006, vaì za

trgovski dru{tva kotirani na MB. Iako dobrovolen po priroda,

principot „po~ituvaj ili objasni“ nametnuva obvrska dru{tvata da go

objasnat stepenot na po~ituvawe na odredbite za najdobra praktika i pri~inite za nepo~ituvawe. Kodeksot e pridruèn so kriteriumi za dru{tva od prv i vtor stepen. Celta na kriteriumite e ocena na stepenot na primena na Kodeksot Me|utoa, primenata i objavuvaweto na pokazatelite ne se jasni, bidej}i se ~ini deka nivnata izvr{nost i upotreba ne se spomenuvaat vo nieden propis.

5 Kodeksot e dostapen na

http://www.ebrd.com/country/sector/law/corpgov/codes/index.htm

http://www.ebrd.com/country/sector/law/corpgov/codes/index.htm

61

Vo procenata na EBOR na korporativnoto upravuvawe od 2007, zakonodavstvoto za korporativno upravuvawe vo Republika Makedonija be{e rangirano kako sredno usoglaseno so Principite za korporativno upravuvawe na OECD, pri {to glavnite slabosti se nao|aat vo delot za transparentnost. Vo pogled na direktorite, zakonskata ramka treba da obezbedi upatstva za ulogata i funkciite na nezavisnite direktori (na pr., ponuduvawe objektivno rasuduvawe, nadzor na konfliktot na interesi). Nezavisnite direktori treba da bidat i ~lenovi na Nadzorniot Odbor i Odborot za revizija.

62

ANEKS 4 - PODDR[KA NA MALI BIZNISI

Timot na EBOR za Poddr{ka na Mali Biznisi (PMB) ja poddrùva ekonomskata tranzicija preku olesnuvawe na promenata na pretprijatijata vo potencijalno odr`livi mikro, mali i sredni pretprijatija (MMSP) i preku pridonesuvawe kon razvojot na odr`liva infrastruktura za poddr{ka na MMSP i na sovetodavni uslugi za lokalniot biznis. Ova se postignuva preku dva komplementarni instrumenta, Programata za rast na pretprijatijata (PRP) i Programa za sovetodavni uslugi (BAS).

Prethodno iskustvo so PMB vo Republika Makedonija

PRP e aktivna vo Republika Makedonija od 1998 so re~isi 2,9 milioni evra donatorski sredstva mobilizirani od EU, Fondot za ekonomsko-socijalna stabilizacija (ESSF), Irska, Italija, Japonija i drugi bilateralni donatori. Dosega, 56 makedonski MMSP dobija pomo{ od PRP, pri {to proizvoditelite na hrana i na fabrikuvan metal se najzastapeni. Bea evaluirani 31 proekt od koi{to 39 procenti bea rangirani kako visoko uspe{ni. 40 procenti od korisnicite prijavija zgolemuvawe na brojot na vrabotenite, a re~isi 70 procenti porast na prometot. Osven toa, PRP sprovede razni Sektorski Razvojni Aktivnosti (SRA) vo energetskata efikasnost, energetskite revizii i finansiraweto.

Od svojot po~etok vo 2002, BAS primi vkupno pove}e od 5,7 milioni € vo donatorski sredstva od EU, ESSF, Luksemburg, Holandija i drugi, {to be{e nadopolneto so nad EUR 2 milioni vo pridonesi od klientite. Dosega, BAS sprovede 600 proekti, glavno vo vrska so upravuvaweto na kvalitetot, sertifikacijata i upravuvaweto so ìvotnata sredina niz golem broj industrii. Bea evaluirani oceneti 431 proekt, od koi{to 73 procenti bea rangirani kako uspe{ni ili visoko uspe{ni. 70 procenti od pretprijatijata na koi{to im pomogna BAS prijavija porast na prometot, a 45 procenti zgolemuvawe na rabotnata sila. Osven toa, 10 procenti dobija finansiski sredstva vo prose~en iznos od nad EUR 800.000. BAS prezede i 20 aktivnosti za razvoj na pazarot za da pomogne da se razvie adekvatna infrastruktura za poddr{ka na MMSP.

Vo odnos na drugite pra{awa, koi se bitni za ovaa oblast, Programata za PMB vo Republika Makedonija osobeno se fokusira vrz upravuvaweto so ìvotnata sredina i go poddrùva ruralniot razvoj kaj pove}e od 60 procenti od korisnicite na PRP, pri {to 50 procenti od BAS-proektite se nao|aat nadvor od Skopje.

63

MMSP i konsultantskiot sektor vo Republika Makedonija

Sektor na MMSP MMSP igraat vitalna uloga vo makedonskata ekonomija. Oficijalnite podatoci za dejnosta na MMSP se ograni~eni, iako se procenuva deka na niv otpa|aat re~isi 75 procenti od vkupnite vrabotuvawa vo Republika Makedonija. Pove}eto MMSP rabotat vo agrobiznisot i proizvodstvoto i ja koristat svojata konkurentna prednost na obezbeduvawe kvalitetni proizvodi i uslugi po relativno evtina cena. Me|utoa, razvojot na

privatniot sektor – i konkretno na izvoznata dejnost – e ograni~en so nizok stepen na produktivnost, niska dodadena vrednost, nedovolna menaxerska sofisticiranost i nedovolen razvoj na proizvodi i inovacii.

Konsultantski Pazar Makedonskiot konsultantski sektor e vo razvoj, no, se soo~uva so zna~itelni predizvici vo odnos na MMSP. Makedonskite konsultanti nudat {irok spektar na uslugi i industrijata pokaùva izvesni znaci na zrelost, me|utoa, pobaruva~kata nedostiga. U~estvo na ènite vo konsultantskata industrija se ~ini adekvatno, no postojat zna~itelni razliki vo ponudata na uslugi me|u ruralnite i pourbanite podra~ja. Poradi zakonodavstvoto {to pottiknuva sertifikacii za ISO 9000 (sistem za upravuvawe so kvalitet) i ISO 14000 (sistem za upravuvawe so ìvotnata sredina), pobaruva~kata za voveduvawe standardi za kvalitet i za ìvotna sredina e visoka i ponudata na konsultanti za takvi uslugi e zadovolitelna. Me|utoa, konsultantskata ekspertiza vo oblasta na strategiskiot, organizaciskiot i finansiskiot menaxment, kako i vo oblasta na informati~ko-komunikaciskata tehnologija vo izvesna smisla e ograni~ena i samo malku lokalni konsultanti moè da ponudat uslugi so uvid vo me|unarodnite pazari. Industrijata e dobro organizirana i pretstavena preku Makedonskata menaxment konsalting asocijacija i Komorata na konsultanti i obu~uva~i.

Infrastruktura za poddr{ka na MMSP Institucionalnata poddr{ka za razvoj na sektorot na MMSP formalno postoi, no ostanuva ras{trkana i necelosna. Politikata za MMSP spa|a vo nadle`nost na Ministerstvoto za ekonomija i negoviot organ za implementacija, Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto (APPRM), koja{to sproveduva vau~er-{ema od mal obem za kofinansirawe biznis sovetodavni uslugi vo oblasta na promocija na izvozot, energetskata efikasnost i inovaciite. Postoi strategija za MMSP, a razvojot na industrijata ponatamu se predviduva spored Strategijata za industriski politiki i inovacii na zemjata. Sepak, Vladata ja prepozna potrebata za podobruvawe i pro{iruvawe na vlijanieto na Agencijata vrz MMSP.

64

Prodolùvawe na PMB vo Republika Makedonija

EBOR }e prodolì so poddrùvawe na makedonskiot sektor na MMSP preku direktna poddr{ka na pretprijatijata i sistemski intervencii za razvoj na pazarot preku PMB, pritoa pridonesuvaj}i za razvoj na konkurenten i odr`liv privaten sektor. Vo bliska sorabotka so drugi donatori i nacionalni organi, PMB osobeno }e se fokusira vrz zgolemuvawe na izvoznata dejnost, razvojot na proizvodi i inovacii na doma{niot sektor na MMSP, i }e raboti so pretprijatijata vo prioritetnite sektori, vklu~uvaj}i gi prerabotkata na hrana i agribiznisot, informati~kite tehnologii, avtomobilskata i metaloprerabotuva~kata, kako i turizmot i transportot/logistikata. Osoben fokus }e se stavi vrz olesnuvaweto na pristapot za klientite do finansii preku EBOR i nejzinite partnerski finansiski institucii vo Republika Makedonija. Drugite pra{awa kako {to se podobruvaweto na ìvotnata sredina, ruralniot razvoj, rodovata ednakvost i mladinskoto pretpriemni{tvo }e prodolàt da se tretiraat vo aktivnostite na PMB.

Na pazarno nivo, PMB ponatamu }e se naso~i kon promovirawe najdobri me|unarodni praktiki vo prioritetnite sektori preku spodeluvawe na uspe{ni primeri i obuki. BAS }e se fokusira vrz razvivawe odr`liv i komercijalno ostvarliv lokalen pazar za sovetodavni uslugi. Osven toa, BAS ponatamu }e gi gradi postojnite partnerstva so relevantnite lokalni institucii zaradi jaknewe na institucionalnata poddr{ka za sektorot na MMSP so cel da se odrì pomo{ta za industrijata na dolg rok.

Pod uslov da se mobiliziraat finansii, PRP ponatamu }e go poddrùva prenosot na menaxerski ve{tini i na znaewe specifi~no za industrijata i }e sorabotuva so sredni pretprijatija {to imaat dobar izvozen i potencijal za visok rast. Taa }e im pomogne da razvijat i da internacionaliziraat novi, inovativni proizvodi preku zgolemena izloènost na pretprijatijata na me|unarodni najdobri praktiki i sozdavawe vrski so drugi kompanii vo regionot i na pazarite na EU. Pomo{ta na PRP }e se fokusira na odredeni vidovi uslugi kako {to se delovnoto planirawe, finansiskiot menaxment i strategii za proda`ba i marketing.

BAS planira ponatamu da im ovozmoùva na MMSP pristap do konsultantski uslugi preku proekti so lokalni konsultanti. ]e se primeni fleksibilna {ema na grantovi preku godi{ni aùrirawa na Matricata so upatstva za grantovi zaradi davawe prioritet na intervenciite i zaradi izbegnuvawe duplirawe na naporite so me|unarodnite donatori i vladinite organizacii. Obi~no, pogolemi grantovi }e se raspredeluvaat na pomali pretprijatija, na pretprijatija locirani nadvor od Skopje, za pokompleksni konsultantski uslugi i za proekti {to vklu~uvaat konsultantski uslugi kade {to pobaruva~kata na pazarot ne e tolku sozreana. Tie vklu~uvaat, no, ne se ograni~eni na pazarna analiza i planirawe, marketing, informati~ki sistemi, finansisko planirawe i energetska efikasnost.

65

BAS }e ja sproveduva i programata LEF za finansisko planirawe i izvestuvawe (AIP) so cel da se podignat praktikite i standardite na finansiski menaxment za da se olesni pristapot na klientite do finansii i do potencijalni investicii na EBOR.

Pomo{ta na BAS na nivo na pretprijatija }e se nadopolni so aktivnosti za razvoj na pazarot zaradi maksimalizirawe na vlijanieto na programata vrz tranzicijata vo Republika Makedonija, vklu~uvaj}i:

(i) vidlivost i rasprostanuvawe zaradi promovirawe upotreba na biznis sovetodavni uslugi, osobeno vo ruralnite podra~ja, i zaradi stimulirawe pobaruva~ka za posofisticirani konsultantski

uslugi;

(ii) izgradba na konsultantski kapaciteti so fokus vrz investicisko planirawe, energetska efikasnost i obuka za proda`ba i marketing

na konsultantski uslugi; i

(iii) obuki za MMSP, koi{to glavno }e se fokusiraat vrz tretirawe na drugite bitni oblasti povrzani so ovaa tema kako {to se ènite vo biznisot, ruralniot razvoj, energetska efikasnost i za{tita na ìvotnata sredina.

Osven toa, BAS }e vleze vo partnerstvo so APPRM zaradi zajaknuvawe na nejziniot kapacitet za ispolnuvawe na svojot mandat na poddr{ka na MMSP i promocija na pretpriemni{tvoto. BAS }e se potrudi da go prenese svoeto znaewe, iskustvo i najdobri praktiki vo izvr{uvawe sovetodavni proekti so doma{nite MMSP i vo izgradba na odr`livi i komercijalno ostvarlivi lokalni pazari za biznis sovetodavni uslugi.

66

ANEKS 5 - TEHNI^KA SORABOTKA

OBEZBEDENI SREDSTVA OD DONATORI PREKU EBOR, 2009 - PRVA POLOVINA NA 2012

Donator Obvrski za TS (€)

Avstrija 1.410.000

Specijalen fond na akcionerite na EBOR

4.785.644

EU 3.094.848

Evropski zaedni~ki fond za Zapaden Balkan

1.419.500

Francija 450.000

Germanija 200.000

Italija 224.892

Luksemburg 579.500

Holandija 100.100

Norve{ka 275.000

[vajcarija 87.580

Soedineti Amerikanski Dràvi 99.476

Fond za Zapaden Balkan 1.695.000

Vkupno 14.421.540

TEHNI^KA SORABOTKA PO SEKTORI PREKU EBOR, 2009 - PRVA POLOVINA NA 2012

Sektor/Tim Obvrski za TS (€)

Razvoj na MSP* Agribiznis 155.705

Poddr{ka na mali firmi

(porano TPM/BAS)

3.434.648

Energetska efikasnost i klimatski promeni E2C2 177.222

Finansiski institucii FI 2.357.776

Infrastruktura

MEI 847.580

Struja i energija 339.809

Transport 6.505.000

Drugo Drugo 603.800

Vkupno 14.421.540

Zabele{ka: Vrednostite na obvrskite se vrz osnova na podatocite za krajot na godinata ili dadeniot period za sekoja godina.

* Ovaa sektorska kategorija opfa}a direktna pomo{ za MSP i indirektna pomo{

preku politika na dijalog me|u EBOR, vlastite i komercijalni/biznis asocijacii (na pr. Investiciski soveti)

67

ANEKS 6 - IZBRANI EKONOMSKI POKAZATELI

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Procenka Proekcija

Izlezen rezultat i rashod (Realna promena vo procenti)

BDP 6,1 5,0 -0,9 2,9 3,1 -0,5 1,8 Privatna potro{uva~ka 7,7 6,9 -4,7 1,4 4,1 1,1 nema Javna potro{uva~ka 0,2 8,1 0,5 -2,0 -2,9 1,5 nema Bruto formirawe na fiksen kapital 23,2 4,7 -0,6 -2,1 nema nema nema Izvoz na dobra i uslugi 12,0 -7,0 -15,7 24,2 10,5 5,0 nema Uvoz na dobra i uslugi 16,3 0,0 -14,3 9,4 14,2 4,8 nema

Pazar na trud1 (Promena vo procenti)

Bruto prose~na mese~na zarabotuva~ka vo stopanstvoto (godi{en prosek) 4,8 8,7 14,1 1,0 1,2 nema nema Realen porast na plati vo lokalna valuta 2,5 0,4 14,9 -0,6 nema nema nema

(Vo procenti od rabotnata sila)

Stapka na nevrabotenost 34,9 33,8 32,2 32,1 31,4 nema nema

Ceni (Promena vo procenti)

Potro{uva~ki ceni (godi{en prosek) 2,3 8,4 -0,8 1,5 3,9 3,3 nema Potro{uva~ki ceni (kraj na godinata) 6,7 4,1 -1,6 3,0 2,8 4,6 nema

Fiskalni indikatori (Vo procenti od BDP)

Op{t dràven bilans 0,6 -0,9 -2,7 -2,4 -2,5 -3,5 nema Op{ti dràvni prihodi 32,2 32,5 30,5 29,6 28,7 28,7 nema Op{ti dràvni rashodi 31,6 33,4 33,2 32,0 31,2 31,3 nema Op{t dràven dolg 24,0 20,6 23,8 24,2 27,7 30,9 nema

Monetarno-finansiski sektori (Promena vo procenti)

Pari vo po{iroka smisla (M4, kraj na godinata) 29,3 11,2 6,0 12,2 9,7 nema nema Kredit sprema privatniot sektor (kraj na godinata) 39,2 34,4 3,5 7,1 8,5 nema nema

(Vo procenti od vkupnite krediti)

Koeficient na nefunkcionalni krediti 7,5 6,7 8,9 9,0 9,5 10,5 nema

Kamatni stapki i devizni kursevi (Vo procenti godi{no)

Stapka na vlogovi vo lokalna valuta 4,9 5,9 7,0 7,0 5,9 nema nema Stapka na vlogovi vo stranska valuta 2,0 3,0 3,3 3,1 2,7 nema nema Kamatna stapka na krediti vo lokalna valuta 10,2 9,7 10,1 9,5 8,9 nema nema Kamatna stapka na krediti vo stranska valuta 8,5 7,2 7,4 7,4 7,4 nema nema Propi{ana stapka 6,5 6,5 6,5 6,5 6,5 nema nema

(Denari za US dolar)

Devizen kurs (kraj na godinata) 41,7 43,6 42,7 46,3 47,5 46,7 nema Devizen kurs (godi{en prosek) 44,6 41,6 44,0 46,4 43,5 46,8 nema

Nadvore{en sektor (Vo procenti od BDP)

Tekovna smetka -7,1 -12,8 -6,8 -2,1 -2,7 -4,0 nema Trgovski bilans -20,7 -22,7 -20,2 -16,7 -19,9 -20,6 nema Izvoz na stoki -43,7 -38,7 -32,9 -39,8 -42,6 -44,3 nema Uvoz na stoki 64,4 61,4 53,1 56,5 62,5 64,9 nema Stranska direktna investicija 8,5 6,0 2,2 2,3 4,0 2,6 nema Nadvore{en dolg 50,7 45,5 59,1 58,4 65,0 66,3 nema Javen nadvore{en dolg 16,1 12,3 17,9 17,0 21,6 nema nema Privaten nadvore{en dolg 34,6 33,3 41,2 41,4 43,4 nema nema

(Vo meseci na uvoz na dobra i uslugi)

68

Bruto rezervi bez zlato (kraj na godinata) 3,6 4,4 4,2 3,7 4,3 nema nema

Stavki na memorandumot (Denominacii kako {to e navedeno)

Naselenie (kraj na godinata, vo milioni) 2,049 2,045 2,053 2,057 2,060 nema nema BDP (vo milijardi denari) 365,0 411,7 410,7 434,1 463,4 476,932 nema BDP po glava na ìtel (vo US dolari) 3.997,9 4.827,8 4.548,1 4.551,7 5.162,2 4.935,155 nema Neto SDI (vo milioni US dolari) 694,7 602,5 190,7 209,2 426,5 263,1 nema Nadvore{en dolg - rezervi (vo milioni US$) 2.047,6 2.569,0 3.456,1 3.319,6 4.273,9 nema nema Nadvore{en dolg/izvoz na dobra i uslugi (vo procenti) 98,4 90,4 155,4 129,2 123,1 123,9 nema Pari vo po{iroka smisla (M4, kraj na godinata, vo procenti od BDP) 48,2 47,5 50,5 53,6 55,037 55,037 nema

69

ANEKS 7 - RODOVA EDNAKVOST

Rodovata neednakvost i ~ovekoviot razvoj

Spored Indeksot na ôvekov Razvoj (I^R) na UNDP za 2011, Republika

Makedonija se rangira kako 78ma od 187 zemji, {to e okolu regionalniot prosek za Evropa i Centralna Azija. I^R se sostoi od tri dimenzii: zdravje, obrazovanie i pristoen ìvoten standard. Zemjata se rangira zna~itelno podobro vo odnos na Indeksot na rodova neednakvost (IRN) na UNDP,

globalno kako 23ta. IRN e kompozitna merka, koja{to go dolovuva nemaweto postignuvawa poradi rodova neednakvost vo zemjata i za nea se koristat tri dimenzii: reproduktivno zdravje, jaknewe i u~estvo na pazarot na trudot.

U~estvo vo rabotnata sila i rodovi razliki vo platite

Spored izve{tajot od 2012 @enite i maìte vo Republika Makedonija na Dràvniot zavod za statistika, delot na ènite na vozrast me|u 15 i 64 godini vo rabotnata sila be{e 44,7 procenti vo sporedba so 68,8 procenti za maìte. Jugoisto~na Evropa (JIE) ima najniski stapki na ènsko u~estvo vo rabotnata sila me|u podregionite na EBOR, pri {to Republika Makedonija izvestuva za edna od najniskite brojki na èni vo rabotnata sila na ovaa podgrupa. Stapkite na vrabotuvawe kaj ènite isto taka se poniski od stapkite kaj maìte vo zemjata (35 procenti za ènite i 52 procenti za maìte). Ne postojat zna~itelni rodovi razliki vo stapkite na nevrabotenost, no, tie se mnogu visoki kako za ènite, taka i za maìte (okolu 32 procenti).

Spored Dràvnot zavod za statistika, vo 2010, ènite vo prosek zarabotuvale za 6,3 procenti pomalku od maìte, koga se zema predvid bruto zarabotkata na ~as. Rodoviot jaz vo platite varira spored razli~ni karakteristiki kako {to se vozrasta, obrazovanieto i zanimaweto. Na primer, se ~ini deka rodoviot jaz e pogolem za lica so fakultetsko obrazovanie i so osnovno i ponisko sredno obrazovanie. Jazot e najzna~itelen za lica vo starosnata grupa od 35 do 39 godini i za lica na 65 godini i postari.

Spored Dràvniot zavod za statistika, vo 2011, delot na diplomirani èni na postdiplomski studii bil pogolem vo sporedba so delot na maìte (57 procenti i 43 procenti). Me|utoa, treba da se zabeleì deka 63 procenti od site diplomci na op{testvenite nauki bile èni, dodeka na poleto na prirodnite nauki samo 37 procenti od diplomcite bile èni. Ovaa rodova segregacija vo obrazovanieto rezultira so profesionalna segregacija na pazarot na trudot, kako {to pokaùva tabelata podolu.

70

Vrabotenost po sektor @eni Maì Zdravstvo i socijalna rabota 69% 31%

Obrazovanie 60% 40%

Finansiski i osiguritelni uslugi 57% 43%

Proizvodstvo 46% 54%

Dejnost so nedvi`nosti 46% 54%

Trgovija na golemo i na malo 46% 54%

Zemjodelstvo, lov i {umarstvo 40% 60%

Ugostitelski i prehranbeni uslugi 31% 69%

Informacii i komunikacii 30% 70%

Dràvna uprava 30% 70%

Vodosnabduvawe, upravuvawe so otpad 20% 80%

Uslugi na elektri~na energija, gas 14% 86%

Prevoz i skladirawe 13% 87%

Grade`ni{tvo 9% 91%

Rudarstvo i kamenolomi 4% 96%

Izvor: Maìte i ènite vo Republika Makedonija 2012, Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija

Spored bazata na podatoci na Svetska Banka za ènite, biznisot i pravoto, celosno plateno porodilno otsustvo vo Republika Makedonija e 270 dena. Zakonot ne predviduva otsustvo za tatkovcite. Postojat zakoni ili ustavni odredbi so koi se propi{uva ednakva plata za ednakva rabota. Isto taka, ènite pri vrabotuvawe se za{titeni so zakon od diskriminativni praktiki vrz osnova na rod i od seksualno voznemiruvawe na rabotnoto mesto. Me|utoa, ne moè da se identifikuvaat odredbi so koi na rabotodava~ot mu se propi{uva da í ja dade na vrabotenata istata pozicija koga taa }e se vrati od porodilno otsustvo.

Pretpriemni{tvo, pristap do finansii

Spored bazata na podatoci na Svetska Banka za globalna finansiska vklu~enost so koja se anketiraat pribli`no 1.000 lica so pomo{ na slu~ajno izbran nacionalno reprezentativen primerok, vo 2011, nad 76 procenti polnoletni maì i 72 procenti polnoletni èni imale smetka vo formalna finansiska institucija vo Republika Makedonija. Me|utoa, pomalku èni od maì gi koristele tie smetki za delovni celi. Spored Istraùvaweto za

delovna sredina i rezultati na pretprijatijata od 2009 (Business Environment

and Enterprise Performance Survey (BEEPS)), 36,4 procenti od anketiranite 366 firmi imale èna me|u sopstvenicite, a 19,7 procenti od ovie firmi imale upravitel-èna. Od 36,6 procenti od firmite vo primerokot na

istraùvaweto BEEPS, koi{to se prijavile za kredit i imale èna me|u svoite sopstvenici, 16,7 procenti bile odbieni. Za sporedba, 20,5 procenti od 63,4 procenti firmi bez ènski sopstvenici koi{to se prijavile za kredit, bile odbieni.

Documents

DOKUMENT NA EVROPSKATA BANKA ZA OBNOVA I RAZVOJ · Vo tekovniot strategiski period (do krajot na dekemvri 2012), Bankata potpi{a dogovori za 37 proekti, so vkupna vrednost od 410