I Z D A V A ^ K I C E N T A R T R Iul. Wego{eva 29A, 1000 Skopje, Makedonijatel./faks: +389 2 3245 622e-mail: tri@kniga.com.mkwww.kniga.com.mk

Glaven urednik Vinka Sazdova

Art direktor Aleksandar Sazdov

Urednik Bojan Sazdov

Site prava se zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee da bide prepe ~a tuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo forma ili na koj bilo na~in vo elek tronskite ili pe~ateni te mediumi, bez pismena soglasnost od izdava~ot.

Naslov na originalotHaruki MurakamiAFTER DARK

Copyright Haruki Murakami, 2004Copyright za makedonskoto izdanieIzdava~ki centar TRI, 2009

Prevod od angliskiMirjana Burazer

4

51.

Gi zdogleduvame konturite na gradot.Niz o~ite na no}na ptica vo let, scenata ja gledame

odozgora. Vo na{iot prostran vidokrug, gradot e kako ogromno su{testvo ili pak pove}e kako simbioza sozdadena od iljadnici isprepleteni organizmi. Bezbroj arterii se protegaat duri do ekstremitetite na ova nedopirlivo telo, a niz niv cirkulira postojan priliv na sve`i crveni krvni kletki, se ispra}aat novi podatoci i se sobiraat starite, se ispra}aat novi proizvodi i se sobiraat starite, se ispra}aat novi kontradikcii i se sobiraat starite. Vo ritamot na negoviot puls, site de lovi od teloto mu trepkaat, bleskaat, se zgr~uvaat. Nab li`uva polno}, i iako najgolemata aktivnost izmina, osnovniot metabolizam {to go odr`uva `ivotot ne se namaluva, go sozdava postojanoto dlaboko ja~ewe na gradot, monoton zvuk {to nitu se povi{uva nitu se sti{uva, so breme na neizvesnost vo sebe.

Na{ata vizuelna linija izbira edno mesto so skoncentrirana svetlina, i fokusirana na nego, tivko se spu{ta more od neonski boi. Mestovo e poznato kako "ulica na zabavata#. Xinovskite digitalni ekrani zaka ~eni na yidovite od zgradite se sti{uvaat kako {to nabli`uva polno}, no od zvu~nicite na izlozite i ponatamu e~i hiphop bas. Ogromna igra~nica prepolna so mladi; divi elektronski zvuci; grupa studenti se istura po ulicite od eden bar; tinejxerki so izblan{irani kosi, zdravi noze {to se izdavaat od pod minijaturnite

6minizdolni{ta; ma`i vo temni odela {to pretr~uvaat dijagonalno po krstosnicite za da go fatat posledniot voz do predgradijata. Duri i vo ova vreme, zabavuva~ite na karaoke klubovite urlaat za da privle~at mu{terii. Crno vozilo so bleskavi farovi pominuva po ulicata kako da go proveruva maaloto niz temnite prozori. Voziloto nalikuva na su{testvo od dlabo~inite na okeanot so posebna ko`a i organi. Dvajca mladi policajci patroliraat po ulicata so napnat izraz na licata, no kako nikoj da ne gi zabele`uva. Vo ova vreme od denot, ulicata igra po svoi pravila. Docna esen e. Ne duva, no vozduhot e sve`. Datumot vo sekoj mig }e se smeni.

Nie sme vo Deni's.Obi~no, no soodvetno svetlo; bezli~en dekor i servis

za jadewe; in`enerite ja osmislile osnovata do najmala sitnica; vo pozadina se slu{a tivka bezopasna muzika; personalot precizno obu~en da se odnesuva so gostite strogo spored pravilata: "Dobredojdovte vo Deni's#. S vo restoranot e anonimno i zamenlivo. I re~isi sekoe stol~e e zafateno.

Po brzata obikolka na enterierot, pogledot ni go privlekuva edna devojka {to sedi pokraj prozorecot. Zo{to taa? Zo{to ne nekoj drug? Te{ko e da se re~e. No od nekakva pri~ina, tokmu taa ni go privlekuva vnimanieto sosema prirodno. Sedi na masa za ~etvorica, si ~ita kniga. Siva jakna so ka~ulka, farmerki, `olti pati~iwa izbledeni od preperuvawe. Na potpira~ot od stol~eto do nea visi kolexjakna. Ni taa ne e ni{to ponova. Verojatno e studentka vo prva godina, iako s u{te pomalku zra~i kako sredno{kolka. Crna kosa, kusa, i prava. Tronka {minka, bez nakit. Malecko, slabo lice. Nao~ari so crni ramki. Odvremenavreme, me|u ve|ite se pojavuva edna seriozna br~ka.

Zadlabo~ena e vo knigata. Retko go trga pogledot od stranicite na knigata debela, so tvrd povez. Obviv

7kata od kni`arnicata ni go sokriva naslovot. Spored nejziniot skoncentriran izraz, knigata verojatno e so interesna tema. Voop{to ne preskoknuva, kako da odgrizuva red po red i ubavo da go proxvakuva.

Na nejzinata masa ima filxan kafe. I pepelnik. Do pepelnikot, teget kap~e za bezbol so Bto na "Boston red soks#. Kako da e malku pregolemo za glavata. Na stol~eto do nea ima kafeava ko`ena torba za preku ramo. Prepolneta e kako celata sodr`ina vo nea da e impulsivno natrupana vo rok od sekunda. Vo ednakvi intervali taa ja podava rakata i go prinesuva kafeto do usnite, ama kako da ne e ba{ najvkusno. Go pie zatoa {to ima filxan kafe pred sebe: vo uloga na gostinka. Povremeno stava cigara vo usta i ja zapaluva so plasti~na zapalka. Podzami`uva, ispu{ta lesen dim vo vozduhot, ja ostava cigarata na pepelnikot, a potoa, nebare za da ja ubla`i blagata glavobolka, so prstite si gi masira slepoo~nicite.

Muzikata {to tivko sviri e "Go Away, Little Girl# od Persi Fejt i negoviot orkestar. Se razbira, nikoj ne ja ni slu{a. Eden kup najrazli~ni lu|e si jadat i si pijat kafe vo ovie docni ~asovi vo Deni's, no taa e edinstvenata devojka {to sedi sama. Ovremenavreme ja kreva glavata od knigata za da vidi kolku e ~asot, ama izgleda nezadovolno {to vremeto tolku bavno te~e. Ne deka ~eka nekogo: ne razgleduva niz restoranot, nitu pak frla pogled kon vleznata vrata. Samo si ja ~ita knigata, si pali po nekoja cigara, mehani~ki go vrti filxanot kafe, i se nadeva deka vremeto barem malku pobrgu }e pomine. Se podrazbira, nema da dojde izgrejsonce so ~asovi.

Taa prestanuva da ~ita i poglednuva nadvor. Od prozorecot na vtor kat ima pogled na mete`ot na ulicata. Duri i vo ova vreme, ulicata e dovolno osvetlena i polna so lu|e {to doa|aat i si odat i lu|e {to znaat kade odat, i lu|e {to nemaat kaj da odat; i lu|e so cel, i lu|e bez cel; i lu|e {to se obiduvaat da go zaprat vremeto,

8i lu|e {to se obiduvaat da go zabrzaat. Po dolgiot, vtren~en pogled vo ovaa natrupana uli~na scena, za mig si go zadr`uva zdivot pa povtorno se zagleduva vo knigata. Posegnuva po kafeto. So samo dvatri povle~eni dima, cigarata vo pepelnikot se pretvora vo sovr{eno oformen stolb od pepel.

Elektri~nata vrata na lizgawe se otvora {irum i niz nea vleguva isu{eno mom~e. Kratka crna ko`ena jakna, istutkani maslinesti pantaloni, kafeavi rabotni~ki ~izmi. Prili~no dolga i namesta zapletkana kosa. Verojatno nekoi denovi nema vreme da ja izmie. Mo`ebi tuku{to se dovle~kal od nekoja {uma. Ili pak mo`ebi si misli deka izgleda poprirodno i poprigodno so neuredna kosa. Negovata slaba stava go pravi da izgleda pove}e propadnato otkolku neuhraneto. Preku ramo mu visi golema crna futrola za instrument. Duva~ki instrument. Od strana mu visi i edna valkana platnena torba. Izgleda e natrupana so partituri i drugi raboti. Na desniot obraz ima vidliva luzna. Mala i dlaboka, kako ko`ata da mu e vdlabnata so ostar predmet. Ne se izdvojuva po ni{to drugo. Sosema obi~no mom~e so ~uvstvo na fina bezdomna budala no bez mnogu kliker.

Kelnerkata zadol`ena za pre~ek go upatuva da sedne na krajot od restoranot. Toj proa|a pokraj masata kaj {to sedi devojkata {to ~ita. Na nekolku ~ekori podolu, toj zastanuva nebare ne{to mu padna napamet. Po~nuva poleka da odi vo rikverc kako film {to se vrti nanazad, i zastanuva pred nejzinata masa. Ja podava glavata i ja zagleduva vo liceto. Se obiduva da se seti na ne{to, i pominuva dosta vreme dodeka da mu tekne. Ostava vpe~atok na tip na koj sporo mu se~e.

Devojkata go nasetuva negovoto prisustvo i ja kreva glavata od knigata. Podzami`uva i go poglednuva mladiot de~ko {to stoi pred nea. Toj e tolku visok, {to taa re~isi gleda vo tavanot. Im se sretnuvaat pogledite.

9De~koto se nasmevnuva. So nasmevkata saka da ka`e deka ne misli ni{to lo{o.

"Izvini ako te pome{av so nekoj drug#, veli toj, "ama ti da ne be{e pomalata sestra na Eri Asai?#

Taa ne mu odgovora. Go gleda so o~i {to mo`ea da gledaat i vo obrasnat xbun zbutan vo nekoja gradina.

"Se imame sretnato edna{#, toj prodol`uva. "Se vika{e... Juri... sli~no kako sestra ti, osven prviot slog#.

Vnimatelno zagledana vo nego, taa precizno go poprava: "Mari#.

Toj zamavnuva so pokazalecot i veli: "Da be! Mari. Eri i Mari. Se razlikuvate po prviot slog. Si me zaboravila, a?#

Mari blago ja nakrivuva glavata. Ova mo`e da zna~i i da, i ne. Gi trga nao~arite i gi ostava na masata do ka feto.

Kelnerkata se vra}a nazad i pra{uva: "Zaedno ste?#"Aha#, toj odgovora. "Zaedno sme#.Taa mu go ostava menito na masata. Toj si sednuva na

stol~eto kar{i Mari i ja ostava futrolata na sosednoto stol~e. Po nekoe vreme mu teknuva da ja pra{a Mari: "Nema da ti smeta ako posedam tuka? ]e si odam {tom zavr{am so jadeweto. Se ~ekam#.

Mari se podnamr{tuva. "Zar ne treba da pra{a{ pred da sedne{?#

Toj se podzamisluva za zna~eweto na nejzinite zborovi. "Deka se ~ekam?#

"Ne...# veli Mari."A, misli{ od kultura#."Aha#.Toj kimnuva. "Vo pravo si. Treba{e da te pra{am dali

mo`e da sednam na tvojata masa. Izvini. Ama mestovo e prepolno, a i nema dolgo da ti dosa|am. Mo`e?#

Mari gi slegnuva ramenicite nebare saka da ka`e: Kako saka{. Toj go otvora menito i go razgleduva.

10

"Jadena si?# ja pra{uva."Ne mi se jade#.So namr{teno ~elo, toj go razgleduva menito, go za

tvora, i go ostava na masata. "Ne ni treba da go otvoram menito#, veli. "Samo se prepravam#.

Mari ne veli ni{to.Ne jadam ni{to drugo osven pile{ka salata. Niko

ga{. Mene ako me pra{uva{, ako ne{to ~ini vo Deni's toa e pile{kata salata. Go imam probano re~isi celoto meni. Si ja probala pile{kata salata?#

Mari odmavnuva so glavata."Ne e lo{a. Pile{ka salata so krckavi lep~iwa.

Samo toa jadam vo Deni's#."Pa toga{ zo{to voop{to go otvora{ menito?#So maliot prst si gi optegnuva br~kite na ednoto

oko. "Aj razmisli. Zarem ne bi bilo {teta da vleta{ vo Deni's i da nara~a{ pile{ka salata bez da go otvori{ menito? Kako na cel svet da mu ka`uva{, 'Sekoj den kisnam vo Deni's za{to ja obo`avam pile{kata salata. Pa sekoj den odnovo go otvaram menito i se prepravam deka sum ja odbral pile{kata salata otkako sum razgledal i drugi jadewa#.

Kelnerkata mu nosi voda, a toj nara~uva pile{ka salata i krckavo lep~e. "Neka bide ubavo potpe~eno#, veli ubedlivo. "Re~isi izgoreno#. Nara~uva i kafe za po obrokot. Kelnerkata ja vnesuva nara~kata so ra~nata naprava i ja prepro~ituva nara~kata na glas za da ja potvrdi.

"I u{te edno za mladava dama#, veli, so prstot vperen vo filxanot na Mari.

"Blagodaram, gospodine. Vedna{ }e vi go donesam kafeto#.

Ja gleda dodeka si odi. "Ne si po pile{koto?# pra{uva."Ne deka ne sum#, veli Mari. "Ama vo princip ne ja

dam pile{ko vo grad#.

11

"Zo{to?#"Posebno pile{koto {to go slu`at po restorani

polno e so ~udni hemii. Hormoni za rastewe i takvi ra boti. Piliwata se zaklu~eni vo temni, tesni kafezi, i im davaat injekcii, a i hranata {to ja jadat e polna so hemikalii, i gi stavaat na lenta za transport, i so ma{ini im gi se~at glavite i gi skubat...#

"Ajdeee!# veli so nasmevka. Br~kite na nadvore{nite agli od o~ite mu stanuvaat podlaboki. "Pile{ka salata a la Xorx Orvel!#

Mari podazmi`uva i go poglednuva. Ne znae dali ja ismeva.

"Vo sekoj slu~aj#, toj veli, "pile{kata salata ovde ne e lo{a. Seriozno#.

Kako naedna{ da mu tekna deka ja nosi, si ja soblekuva jaknata, ja svitkuva i ja ostava na stol~eto do nego. Potoa gi protriva racete na masata. Nosi zelen, krupno spleten xemper. Kako kosata, i volnata na xemperot e zapletkana na nekolku mesta. Izgleda deka ne e tip {to vnimava na izgledot.

"Se zapoznavme na bazen vo eden hotel vo [inagava. Predminatoto leto. Se se}ava{?#

"Niz magla#. "Drugar mi be{e tamu, sestra ti be{e tamu, ti be{e

tamu, i jas. Vkupno ~etvorica. Samo {to trgnavme na fa kultet, a ti sigurno be{e vtora godina sredno. Taka?#

Mari kimnuva, bez nekoj poseben interes."Toga{ drugar mi ode{e so sestra ti. Me zema i mene

za da bideme vo parovi. Iskopa ~etiri besplatni karti za na bazen, a sestra ti te zema tebe. A ti usta ne otvori. Cel den ne izleze od bazenot, pliva{e kako delfin~e. Potoa otidovme vo kafeterijata na sladoled. Ti nara~a od praska#.

Mari se namr{tuva. "Kako pamti{ vakvi raboti?#"Sum nemal devojka {to saka praski. I normalno,

slatka be{e#.

12

Mari bezizrazno gleda vo nego. "La`go. Celo vreme ja zjapa{e sestra mi#.

"Seriozno?#Mari mu odgovora so ti{ina."Mo`ebi#, veli. "Kojznae zo{to, ama pamtam deka

kostimot be{e minijaturen#.Mari vadi cigara od kutijata, ja stava me|u usnite, i

ja pali so zapalkata."Da ti ka`am ne{to#, veli toj. "Ne se obiduvam da

go branam Deni's ama siguren sum deka e daleku polo{o da ispu{i{ cela kutija cigari otkolku da izede{ edna pi le{ka salata {to mo`ebi ne e zdrava. Neli e taka?#

Mari mu go ignorira pra{aweto."Onoj pat edna druga devojka treba{e da dojde so ses

tra mi, ama vo posleden moment se slo{i i sestra mi me natera da dojdam. Za da bideme na broj#.

"Zna~i, zatoa ne be{e ba{ najraspolo`ena#."Ama te pamtam.#"Navistina?#Mari si go stava prstot na desniot obraz.De~koto si ja dopira dlabokata luzna na obrazot. "A,

ova li. Kako mal, bev zaletan so to~akot i ne mo`ev da svrtam na podno`jeto na udolnicata. Za vlakno } e ostanev bez desno oko. I uvoto mi e izdeformirano. Sa ka{ da vidi{?#

Mari se podnamr{tuva i odmavnuva so glavata.Kelnerkata mu gi nosi pile{kata salata i potpe

~e noto lep~e na masa. dotura novo kafe na Mari vo {oljata i proveruva dali ja donela celata nara~ka na masata. Toj gi zema viqu{kata i no`ot i, so izve`bani dvi`ewa, po~nuva da si ja jade pile{kata salata. Potoa zema par~e od lep~eto, go podzagleduva, i mu se smr{tuva ~eloto.

"Kolku i da im urlam da mi go potpe~at ubavo tostot, nitu edna{ ne mi go donele kako {to go sakam. Ne mi e jasno zo{to. [to e so japonskava rabotlivost i hajtek

13

kultura i trgovskite principi za koi se stremi sinxirot Deni's, tolku li e te{ko da se dobie potpe~en tost, a? Pa zo{to ne go pogodat edna{? Kakvo fajde ima od edna civilizacija {to ne znae ni edno lep~e da potpe~e kako {to treba?#

Mari ne go poddr`uva."Kako i da e, ba{ be{e ubava sestra ti#, veli mom~eto,

kako da si zboruva sam na sebe.Mari go kreva pogledot. "Zo{to go ka`a ova vo mi

nato vreme?#"Zo{to go ka`av...? Ova, pa zboruvam za ne{to {to

bilo vo minatoto, pa upotrebiv minato vreme, toa e toa. Ne mislev deka ve}e ne e ubava#.

"U{te e ubava, mislam#."Epa fino. Ama da bidam iskren, ne ja znam Eri Asai

tolku dobro. U~evme vo ist klas edna godina vo sredno, ama dali sum rekol dvatri zbora. Poto~no, ne se tro {e{e mnogu vreme na mene#.

"U{te si zainteresiran za nea, a?#Mom~eto zapira so no`ot i viqu{kata vo vozduh i se

podzamisluva za sekunda. "Zainteresiran. Hmm. Mo`ebi kako nekakva intelekualna qubopitnost#.

"Intelektualna qubopitnost?#"Da, primer, kako bi izgledalo da odam so ubava devoj

ka kako Eri Asai? Mislam, taa e kako za na naslovna#."I toa e za tebe intelektualna qubopitnost?#"Aha, taka nekako#."Ama na vremeto drugar ti ode{e so nea, a ti be{e

dru giot tip za izleguvawe vo parovi#.Toj kimnuva so polna usta, a potoa mu treba cela ve~

nost da izxvaka."Jas sum povle~en tip. Ne sum za vo centarot na vnima

nie. Kako prilog zelka salata ili pr`eni kompir~iwa ili pridru`niot vokal na Xorx Majkl vo Vem!#

"I ba{ zatoa te spoija so mene#."Ama sepak, ba{ be{e simpati~na#.

14

"Da ne ima{ ne{to vo karakterot {to te tera da zboruva{ vo minato vreme?#

Mom~eto se nasmevnuva. "Ne, samo direktno ti stavam do znaewe kako sum se ~uvstvuval toga{ od ovaa gledna to~ka. Ba{ be{e simpati~na. Seriozno. Ama odvaj mi prave{e muabet#.

Toj gi ostava no`ot i viqu{kata na ~inijata, se napiva voda, i si ja bri{e ustata so salfeta. "I, dodeka ti pliva{e, ja pra{av Eri Asai: 'Zo{to ovaa tvoja sestri~ka ne mi pravi muabet? Da ne mi fali ne{to? #

"[to ti ka`a?#"Deka ti nikoga{ prva ne po~nuva{ muabet. Deka si

malku porazli~na, i deka iako si Japonka, pove}e zboruva{ kineski otkolku japonski. I deka ne treba da se sekiram. Re~e deka ni{to ne mi fali#.

Mari vo ti{ina ja gasi cigarata vo pepelnikot. "To~no e, neli? Ni{to ne mi fale{e, taka?#Mari se podzamisluva za mig. "Ne se se}avam ba{, ama

mislam deka toga{ ne ti fale{e ni{to#."Dobro e. Se zasekirav. Normalno, ne deka ni{to

ne mi fali, ama toa se strogo problemi {to si gi ~uvam vo sebe. Bi mi bilo stra{no koga bi bile o~igledni za nekoj drug. Osobeno na bazen vo leto#.

Mari go poglednuva povtorno nebare za da ja potvrdi negovata izjava. "Mislam deka ne bev svesna deka ~uva{ nekakov problem vo sebe#.

"Mi olesna#."Ama ne mi teknuva kako se vika{#, veli Mari. "Kako se vikam?#"Kako se vika{#.Toj odmavnuva so glavata. "Nema vrska {to si mi go

zaboravila imeto. Poobi~no ime zdravje! Duri i jas ponekoga{ si go podzaboravam. A ne e ba{ lesno da si go zaboravi{ imeto. I imiwata na drugi lu|e duri i tie {to moram da gi pamtam sekoga{ gi zaboravam#.

15

Toj poglednuva niz prozorecot kako da bara ne{to {to ne smeel da go izgubi. Potoa povtorno se svrtuva kon Mari.

"Edna rabota otsekoga{ ne mi bila jasna, zo{to onoj pat sestra ti voop{to ne stapna vo bazenot? @e{ko be{e, a bazenot be{e top#.

Mari go poglednuva, i kako da mu veli: Misli{, ni toa ne go kapira{? "Ne saka{e da se razma~ka {minka ta. O~igledno be{e. A i takvo bikini ne e ba{ za pli vawe#.

"Samo toa?# veli toj. "^udna rabota kolku dve sestri mo`e da se razli~ni#.

"@iveeme dva razli~ni `ivoti#.Nejzinite zborovi go zamisluvaat za mig, a potoa

veli: "Kojznae kako na krajot site vodime tolku razli~ni `ivoti. Eve na primer, ti i sestra ti. Imate ista majka i ist tatko, ste izrasnale pod ist pokriv, dvete ste ` enski. Kako mo`e da imate do tolku razli~ni karakteri? Vo koj moment ste trgnale vo razli~ni nasoki? Ednata oblekla seksi dvodelno bikini i re~isi gola pozira pokraj bazenot kako semafor, a drugata se sokrila vo celosen sportski kostim i se utepuva od plivawe kako delfin...#

Mari go poglednuva. "Saka{ da ti objasnam sega odma vo dvetri re~enici dodeka si ja jade{ pile{kata salata?#

Toj odmavnuva so glavata. "Ne, samo si ka`av na glas {to mi padna na pamet, ~isto onaka me interesira{e. Ne mora da mi odgovori{. Samo se pra{uvav#.

Toj povtorno se nafrla na pile{kata salata, se premisluva, pa prodol`uva:

"Nemam ni brat, ni sestra, pa samo sakav da znam: kol ku mo`e da si li~at, i od {to im proizleguvaat razlikite?#

Mari mol~i dodeka mom~eto so no`ot i viqu{kata vo raka zamisleno se zagledalo vo edna to~ka vo prazno nad masata.

16

Potoa toj veli: "Edna{ pro~itav edna prikazna za trojca bra}a {to zavr{ile na eden ostrov na Havai. Mit e. I toa star. Go pro~itav kako dete, pa verojatno ne ja pamtam prikaznata od zbor do zbor, ama ode{e vaka nekako. Trojca bra}a izlegle na ribolov i gi sna{lo nevreme. Plovele po okeanot so ~asovi dodeka ne zavr{ile na bregot na eden pust ostrov. Ostrovot bil neviden raj, so kokosovi palmi ovdeonde i toni plodovi na drvjata, i edna ogromna, visoka planina vo sredinata. No}ta koga pristignale, na son im se pojavil eden bog i im rekol, 'Malku podolu po bregot, }e najdete tri golemi kamewa. Sakam sekoj od vas da si go doturka kamenot do kaj {to saka. Kolku povisoko }e se iska~i, tolku pove} e }e mo`e da go gleda svetot od doma. Od vas zavisi do kade }e si go doturkate kamenot#.

De~koto potpivnuva od vodata i za mig podzastanuva. Na Mari e dosadno, ama vnimatelno go slu{a.

"Dobro e dosega?#Mari kimnuva."Da ti doraska`am? Ako ne te interesira, da pres

tanam#."Ako nema u{te mnogu#."Ne, nema u{te mnogu. Mnogu ednostavna prikazna#.Potpivnuva u{te edna goltka od vodata i prodol`uva

da raska`uva."Zna~i, trojcata bra}a na{le tri kamewa na bregot

kako {to im objasnil bogot. I po~nale da gi turkaat kako {to im rekol bogot. Kamewata bile ogromni, te{ki, pa ne bilo lesno da se trkalaat, a da se turkaat po ugornicata bilo mnogu naporno. Najmladiot brat prv se otka`al. Rekol: 'Bra}a, mestovo mi e tamam. Blisku mi e do bregot, i mo`am da si lovam ribi. Imam s {to mi treba za `ivot. Ne mi pre~i {to ottuka ne se gleda ubavo svetot. Dvajcata postari bra}a prodol`ile, ama koga stignale na polovina pat do vrvot, i sredniot brat se otka`al. Rekol, 'Brate, mestovo mi e tamam. Imam

17

do volno ovo{ki. Imam s {to mi treba za ` ivot. Ne mi pre~i {to ottuka ne se gleda ubavo svetot. Najstariot brat prodol`il da se ka~uva po planinata. Patekata stanala em potesna, em postrmna, ama toj ne se otka`uval. Bil mnogu uporen, i sakal da go vidi svetot kolku {to e mo`no pove}e, pa prodol`il da go trkala kamenot so site sili. Se ka~uval so meseci, odvaj jadel i piel, s dodeka ne go iska~il kamenot na samiot vrv na planinata. Zastanal i go poglednal svetot. Sega mo`el da go vidi pove}e od koj bilo. Tuka re{il da ` ivee kaj {to trevka ne rastela, kaj {to ptica ne preletuvala. Za voda, mo`el samo da gi li`e mrazot i snegot. Za hrana, mo`el samo da ja gnete movta. No ne se kael, zatoa {to imal pogled nad celiot svet. I taka, do den dene{en, negoviot ogromen, zaoblen kamen e iska~en na vrvot na taa planina na eden ostrov na Havai. Ete toa e prikaznata#.

Ti{ina.Mari pra{uva: "Treba da ima nekakva pouka?#"Navodno, dve. Prvata, veli, so ispraven prst, "e

de ka site lu|e se razli~ni. Duri i bra}ata i sestrite. A vtorata#, veli, i poka`uva so dva prsta, "e deka ako na vistina saka{ da doznae{ ne{to, mora da ja plati{ ce nata#.

Mari si go ka`uva misleweto: "Po moe, `ivotite {to si gi odbrale dvajcata pomali bra}a imaat najmnogu smisla#.

"To~no#, priznava toj . "Koj saka da aka duri do Havai i za da ostane `iv, da li`e mraz i da jade mov. Nikoj! Ama najstariot brat sakal da go vidi svetot kolku {to e mo`no pove}e, i ne mo`el da si ja pottisne qubopitnosta, bez ogled na cenata {to moral da ja plati#.

"Intelektualna qubopitnost #."Ba{ taka.#Mari razmisluva na temava nekoe vreme, so ednata

raka ispru`ena vrz debelata kniga.

18

"A ako najkulturno te pra{am {to ~ita{, nema da mi ka`e{, neli?# ja pra{uva.

"Verojatno nema#."Izgleda bajagi te{ko.#Mari ne veli ni zbor."Ne mi li~i na knigite {to devojkite obi~no gi

nosat vo ta{na#.Mari i ponatamu }uti. Toj se otka`uva i prodol`uva

da jade. Ovoj pat, se sredoto~uva na pile{kata salata i ja dojaduva bez zbor. Xvaka poleka i se naleva so voda. Nekolku pati ja zamoluva kelnerkata da mu ja dopolni ~a{ata. Si go dojaduva poslednoto par~e tost.

"Ku}ata ti be{e duri vo Hijo{i, kolku {to se se} avam#, veli. Mu gi sobraa praznite ~inii.

Mari kimnuva."Zna~i nema {ansi da go fati{ posledniot voz. Mo

`e{ da si odi{ so taksi, ama sledniot voz e duri utre#."Znam, de#, veli Mari."Samo da proveram#, veli toj."Ne znam kaj `ivee{, ama zar ne ti izbega i tebe

posledniot voz?#"Dosega ne: vo Koenxi sum. Sam `iveam, i cela no}

}e imame proba. Plus ako moram da si odam, drugar mi ima kola#.

Ja pogaluva futrolata so instrumentot kako da si go gali kutreto po glava.

"So bendot ve`bame vo edna zgrada vo podrumot tu ka vo blizina#, veli toj. "Mo`eme da galamime kolku sakame i nikoj ne se `ali. Nema grealka, pa ova vreme od godinata znae da studi. Ama ni davaat da ja koristime za bez pari, pa ne odbivame.#

Mari se zagleduva vo futrolata. "Ova e trombon?#"Bravo, be! Od kaj znae{?#"Znam {to e trombon, da mu se snevidi#.

19

"Da de, ama ima kupi{ta devojki {to pojma nemaat deka instrumentov postoi. Ne gi okrivuvam. Mik Xeger i Erik Klepton ne stanaa rokyvezdi so trombon. Si gi videla li nekoga{ Ximi Hendriks ili Pit Tauzend kako pravat rastur na scena so trombon? Normalno deka ne. Rasturaat samo so elektri~ni gitari. Da pravea rastur so trombon, publikata }e im se zgaze{e od smeewe#.

"Toga{ zo{to si go odbral trombonot?#Toj si dotura mleko vo kafeto koe {totuku pristigna

i potpivnuva."Koga bev vo sredno, slu~ajno kupiv edna xez plo~a

{to se vika{e Bluz-et vo edna prodavnica za stari plo~i. Stara longplejka. Ne se ni se}avam zo{to ja kupiv, toga{ ne bev po xezot. Kako i da e, prvata pesna na A strana be{e, 'Five Spot After Dark i be{e ludnica. Eden tip Kertis Fuler svire{e na trombon. Prviot pat koga ja preslu{av, mi padnaa kapacite preku o~i. Toa e toa, si pomisliv. Toa e mojot instrument. Jas i trombonot: sredba namestena od sudbinata#.

Mom~eto si gi potpevnuva prvite osum takta od "Five Spot After Dark#.

"Ja znam#, veli Mari.Toj izgleda zbuneto. "Stvarno?#Mari gi potpevnuva slednite osum takta."Da ne ne smeam da ja znam?#Toj ja ostava {oljata i blago odmavnuva so glava ta.

"Ne, voop{to. Ama, {to znam, ne mi se veruva. Vo dene{ no vreme devojka da ja znae 'Five Spot After Dark...Pa, seedno, se nae`iv od Kertis Fuler, i me natera da po~ nam da sviram na trombon. Pozajmiv pari od moite, ku piv instrument na staro, i se vklu~iv vo {kolskiot bend. Potoa vo sredno po~nav da sviram i razli~ni stvari so bendovite. Prvo bev prate~ki vokal vo eden rokbend, ne{to kako stariot Tauer of pauer. Gi znae{ Tauer of pauer?#

Mari odmavnuva so glavata.

20

"Nema vrska#, veli. "Kako i da e, toa be{e na vremeto, a sega sum samo po obi~niot, ednostaven xez. Fakultetot ne e kojznae {to, ama bendot ni e prili~no dobar#.

Kelnerkata doa|a da mu doturi voda vo ~a{ata, no toj so gest veli deka ne treba. Proveruva kolku e ~asot. "Treba da begam#.

Mari ne veli ni{to. Na ~eloto pi{uva, A koj te vrzal?

"Normalno, site kasnat#.Mari ni na ova ne mu komentira."Ej, pozdravi ja sestra ti od mene, va`i?#"Mo`e{ i sam, taka? Ni go znae{ telefonot. Kako

da ja pozdravam od tebe? Ne ni znam kako se vika{#.Toj se podzamisluva. "Da re~eme deka se javuvam kaj

vas i deka Eri Asai ja kreva slu{alka, {to da re~am?#"Mo`e{ da ja natera{ da ti pomogne da go soberete

cel klas. Smisli ne{to#."Ne sum ba{ nekoj muabet~ija. Nikoga{ ne sum ni

bil#."Bi rekla deka so mene se iznamuabeti#."So tebe, nekako, mo`am da zboruvam#."So mene, nekako, mo`e{ da zboruva{#, go imitira

taa. "A so sestra mi ne mo`e{ da zboruva{?#"Verojatno ne#."Demek od pregolema intelektualna qubopitnost?# Se pra{uvam, mu veli neodredeniot izraz na liceto.

Trgnuva da ka`e ne{to, se premisluva, i prestanuva. Vdi{uva dlaboko. Ja zema smetkata od masata i po~nuva da presmetuva vo glava.

"]e ti ostavam za mojot del. ]e saka{ da plati{ podocna za dvajcata?#

Mari kimnuva. Toj prvo ja poglednuva nea, a potoa knigata. Po mig na

neodlu~nost, toj veli: "Znam deka ne e moja rabota, ama da ne ima{ nekakov problem? Na primer, problemi so

21

de~koto, ili da ne si se ispokarala so tvoite? Mislam, vaka sama vo grad vo ova vreme...#

Mari si gi stava nao~arite i go poglednuva ~udno. Ti{inata me|u niv e napnata i studena. Toj gi kreva dvete dlanki kon nea nebare veli, Izvini {to se me{am.

"Verojatno }e se vratam nakaj pet sabajle da kasnam ne{to#, veli. "Sigurno }e mi se prijade. Se nadevam deka }e se vidime#.

"Zo{to?#"Hmm, kojznae zo{to#."Za{to se sekira{ za mene?#"Toa mo`ebi e edna od pri~inite#."Za{to saka{ da ja pozdravam sestra mi?#"I toa e edna od pri~inite#."Sestra mi ne pravi razlika me|u trombon i toster.

Ama zatoa, sigurna sum deka od prva }e pogodi {to e Gu~i, a {to Prada#.

"Sekoj si ima jaka strana#, ka`uva so nasmevka.Od xebot na jaknata vadi edno tefter~e i zapi{uva

ne{to so penkalo. Go skinuva listot i go podava."Ova mi e mobilniot. Ka`i mi ako ispadne ne{to.

A, ti ima{ mobilen?#Mari odmavnuva so glavata."Taka i si mislev#, veli kako da e voodu{even. "Imav

nekoe takvo pret~uvstvo, 'Garant ne saka mobilni#.Mom~eto stanuva i si ja oblekuva ko`enata jakna. Si

ja zema futrolata so trombonot. So tronka nasmevka {to mu se zadr`uva na liceto, veli: "Se gleame#.

Mari kimnuva, bezizrazno. Bez voop{to da pogledne vo iskinatoto liv~e hartija, taa go ostava na masata vedna{ do smetkata. Za mig si go zadr`uva zdivot, a potoa se vra}a na knigata. "AprilFools# od Burt Bakarak so slab zvuk sviri vo restoranot.

22

2.

Sobata e temna, ama o~ite postepeno ni se priviknuvaat na temnicata. Edna devojka le`i vo krevet, zaspana. Mlada, ubava devojka: sestra na Mari, Eri. Eri Asai. Znaeme i bez da ni ka`at. Crnata kosa pa|a vrz pernicata kako poplava od temna voda.

Se pretvorame vo edna edinstvena gledna to~ka, i ja nabquduvame nekoe vreme. Mo`e da se re~e deka ja yirkame. Na{ata perspektiva dobiva forma na lebde~ka kamera {to mo`eme da ja dvi`ime slobodno niz sobata. Vo toj mig, kamerata e postavena direktno nad krevetot i se fokusira na nejzinoto zaspano lice. Agolot ~esto se menuva na intervali kako trepkawe na oko. Male~kite, ubavo oformeni usni se steganti vo prava linija. Na prv pogled, ne zabele`uvame znaci na di{ewe, no ako ubavo se zagledame se zabele`uva blago sosema blago dvi`ewe vo nejziniot vrat. Taa di{e. Le`i so glavata na pernicata nebare se zagledala vo plafonot. Vsu{nost, taa ne gleda vo ni{to. O~nite kapaci se sklopeni kako cvrsti zimski pupki. Sonot e dlabok. Verojatno ne ni sonuva.

Dodeka ja nabquduvame Eri Asai, postepeno dobivame vpe~atok deka ne{to so nejziniot son ne e normalno. Premnogu e ~ist, premnogu sovr{en. Ne zatreperuva ni edno muskul~e na liceto, ni edna trepka. Tenkoto be lo vrat~e, kako ra~no izraboten predmet, ja za~uvuva dlabokata smirenost. Bradi~eto e so pravilna silueta na ubavo oformen 'rt. Duri i vo najdlabokiot son, lu|eto

23

ne za~ekoruvaat tolku dlaboko vo carstvoto na sonot. Ne se predavaat tolku bezrezervno na svesta.

No svesta ili nejzinoto otsustvo ne e va`na s dodeka se odr`uvaat `ivotnite funkcii. Pulsot i di{eweto na Eri prodol`uvaat na najmaloto mo`no nivo. Nejzinoto postoewe kako da se odviva na tenkata granica pome|u organsko i neorgansko potajno, so golemo vnimanie. Zo{to ili kako e predizvikana ovaa sostojba, s u{te nema na~in da doznaeme. Eri Asai e vo dlaboka, namerna sostojba na spiewe nebare celoto telo e obvitkano vo topol vosok. Jasno, tuka ne{to ne e vo sklad so prirodata. Zasega samo ova mo`eme da go zaklu~ime.

Kamerata poleka se povlekuva za da fati kadar od ce lata soba. Potoa po~nuva da gi nabquduva detalite od sekoj predmet. Ova vo nikoj slu~aj ne e preterano dekorirana soba. Nitu pak e soba {to go otslikuva vkusot ili karakterot na stanarot. Bez detaqno nabquduvawe, te{ko mo`e da se ka`e deka ova e soba na mlada devojka. Nema kukli, pli{ani ` ivotin~iwa, nitu pak drugi drebulii. Nema posteri ili kalendari. Na yidot sproti prozorecot, edno staro drveno biro i stol~e na vrtewe. Samiot prozorec e pokrien so spu{ten venecijaner. Na biroto ima ednostavna crna lamba i sosem nov laptop (so spu{ten kapak). Nekolku penkala i molivi vo ~a{a.

Do yidot ima obi~en edine~en krevet so drvena ramka, a vo nego spie Eri Asai. ^ ar{afite se klot beli. Na policite prika~eni na sprotivniot krevet, sistem i kup~e diskovi vo svoite obvivki. Do niv, telefon. Toaletna komodi~ka so ogledalo. Edinstvenite ne{ta ostaveni pred ogledaloto se balsam za usni i ovalna ~etka za kosa. Na toj yid ima vgraden plakar. Edinstvenata dekoracija na sobata ja davaat pette fotografii vo mali ramki naredeni na edna natkasna, a na site fotografii e Eri Asai. Na site fotografii e sama. Na nitu edna ne e so prijateli ili so semejstvoto. Toa se profesionalni fotografii na koi taa pozira kako model, fotografii

24

{to mo`ebi gi imalo po vesnicite. Ima edna mala polica so knigi, pove}eto se u~ebnici za fakultet. I eden kup modni spisanija. Te{ko deka taa saka da ~ita.

Na{ata gledna to~ka, kako zamislena kamera, gi snima i se zadr`uva nad ovie predmeti vo sobata. Nie sme nevidlivi, anonimni natrapnici. Gledame. Slu{ame. Zabele`uvame mirisi. No ne sme fizi~ki prisutni na mestoto, i zad sebe ne ostavame tragi. Mo`e da se re~e deka gi sledime istite pravila, kako vistinski patnici niz vremeto. Nabquduvame, no ne se me{ame. Me|utoa, iskreno re~eno, informaciite za Eri Asai {to mo`eme da gi izvle~eme od izgledot na sobata ni oddaleku ne se vo izobilstvo. Sobata ostava vpe~atok deka e vlo`en napor za da se zatskrie karakterot i ostroumno da se izmamat qubopitnite pogledi.

Vo blizina na glavata od krevetot, digitalen ~asovnik nemo i redovno go obnovuva vremeto na ekranot. Zasega, ~asovnikot e edinstvenoto ne{to vo sobata {to svedo~i za nekakvo dvi`ewe: vnimatelno no}no ` ivotno {to raboti na struja. Sekoja nova zelena kristalna cifra go zema mestoto na prthodnata, izigruvaj}i go ~ove~koto oko. Momentalnoto vreme e 23:59.

[tom prestana da gi analizira oddelnite detaqi, na{ata kamera momentalno se povlekuva i u{te edna{ ja istra`uva sobata. Potoa, kako da ne mo`e da se re{i, ja zadr`uva slikata oddale~ena, vo me|uvreme go fiksira pravecot na gletkata. Mu se predava na bremeto na ti{inata. Me|utoa, najposle, nebare svetna ne{to, se svrtuva i po~nuva da mu se pribli`uva na televizorot vo agolot od sobata: sovr{eno pravoagolen, crn soni. Ekranot e temen, i mrtov kako drugata strana na mese~inata, no kamerata kako da naseti nekakvo prisustvo ili pak mo`ebi nekakvo navestuvawe. Bez zbor, go sledime ova prisustvo ili navestuvawe so kamerata dodeka gledame vo krupniot kadar na ekranot.

^ekame. Si go zadr`uvame zdivot i slu{ame.

25

^asovnikot poka`uva 00:00.Slu{ame tivko elektri~no {u{tewe, znaci na ` ivot

preletuvaat po ekranot i toj re~isi nezabele`livo po~nuva da treperi. Mo`no li e nekoj da vlegol vo sobata i da go vklu~il televizorot bez da zabele`ime? Mo`no li e da bil prethodno programiran? No ne: na{ata budna kamera svrtuva kaj zadniot del od uredot i zabele`uva deka televizorot ne e vklu~en vo struja. Da, fakt e deka te levizorot bi trebalo da bide mrtov. Vsu{nost, bi tre balo da bide laden kako kamen vo carstvoto na polno} nata ti{ina. Logi~no. Teoretski. Ama ne e mrtov.

Se pojavuvaat pre~ki, treperat, se rasturaat i is~ez nuvaat. Potoa povtorno se pojavuvaat na ekranot. Tivkoto {u{tewe trae bez prestan. Kone~no ne{to po~nuva da se pojavuva na ekranot. Slikata po~nuva da se oformuva. Naskoro, dijagonalno se deformira, kako kurzivni bukvi, i ja snemuva vo plamen. Potoa istiot proces po~nuva odnovo. Slikata postepeno se ispravuva. Rastreperena, se obiduva da go izostri prikazot. No slikata nikako da se sredi. Se izobli~uva kako vo an tenata da duva silen veter. Potoa se rasipuva i se ra{ trkuva. Kamerata ni ja prenesuva sekoja faza od ova iz ma~uvawe.

Zaspanata devojka kako da e sosema nesvesna za slu ~uvawata {to se odvivaat vo nejzinata soba. Taa ne rea gira na bleskavata svetlina i zvucite od televizorot, tuku i ponatamu bezgri`no spie vo vospostavenoto sovr{enstvo. Zasega, ni{to ne go naru{uva dlabokiot son. Televizorot e noviot natrapnik vo sobata. Se razbira, i nie sme natrapnici, no za razlika od nas, noviot natrapnik ne e nitu bes{umen, nitu nevidliv. Nitu pak e neutralen. Nesomneno e deka se obiduva da se vme{a. Intuitivno ja nasetuvame negovata namera.

Slikata na televizorot se pojavuva i ja snemuva, no pos tepeno se stabilizira. Na ekranot se gleda enterier na soba. Prili~no golema soba. Bi mo`ela da bide

26

kancelarija vo slu`bena zgrada, ili nekakva u~ilnica. Ima ogromen prozorec; fluorescentni neonki naredeni na plafonot. Me|utoa, nema nikakvi znaci na mebel. Ne, koga poubavo }e se pogledne, ima to~no edno stol~e postaveno vo sredinata na sobata. Staro drveno stol~e, ima potpira~, no nema kade da si gi potpre{ racete. Prakti~no e, i sosema obi~no. Ne{to sedi na nego. Slikata s u{te ne e celosno stabilizirana, pa taka liceto {to sedi na stol~eto mo`eme da si go pretstavime samo kako nejasna silueta so zamagleni konturi. Sobata ostava morni~avo ~uvstvo na mesto {to dolgo vreme e za pu{teno.

Kamerata {to ja prenesuva ovaa slika na televizorot vnimatelno se dobli`uva do stol~eto. Spored gradbata na liceto {to sedi, se ~ini deka e ma`. Blago e podna vednat. Kamerata mu e pred liceto i se ~ini de ka e dlaboko zamislen. Nosi temna obleka i ko`eni ~evli. Ne mo`eme da mu go vidime liceto, no izgleda deka e slabi~ok i ne mnogu visok. Nevozmo`no e da mu se od redi vozrasta. Dodeka gi sobirame ovie informacii od slikata na ekranot, taa odvremenavreme se rasipuva. Pre~kite se branuvaat i se zgolemuvaat. Me |utoa, ne za dolgo: slikata brzo se poprava. Elektricitetot stivnuva. Nesomneno ekranot poleka se stabilizira.

Ne{to }e se slu~i vo sobava. Ne{to mnogu va`no.