DIPLOMSKO DELOpefprints.pef.uni-lj.si/1381/1/Mateja_Šurla-_diplomsko... · 2013-04-08 · meščanstva je prehajal fevdalizem v hudo krizo. Proizvajalna sredstva so se vedno bolj

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

MATEJA ŠURLA

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

RAZREDNI POUK

KMEČKA OPRAVILA: POZNAVANJE

KMEČKIH OPRAVIL NA PODRUŽNIČNI

OSNOVNI ŠOLI BIRČNA VAS

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: dr. Darja Kerec, doc. Kandidatka: Mateja Šurla

Ljubljana, november 2012

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici dr. Darji Kerec za strokovne nasvete pri nastajanju diplomskega

dela.

Zahvaljujem se tudi ravnateljici Osnovne šole Šmihel mag. Ireni Hlača, ki mi je omogočila

izvedbo diplomskega dela, ter razrednim učiteljem na podružnični Osnovni šoli Birčna vas za

sodelovanje.

Hvala kustosinji Dolenjskega muzeja Ivici Križ za nesebično pomoč.

Velika zahvala gre moji družini, ki me je na tej poti spodbujala, me podpirala in verjela vame.

Hvala mojemu fantu Jaki za pomoč, ljubezen in podporo.

POVZETEK

V diplomskem delu so predstavljena stara kmečka opravila šestih vej kmetijstva, in sicer

poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo, ter orodja in

naprave, ki so jih nekoč uporabljali za opravljanje teh kmečkih opravil. Predstavljena je tudi

kratka zgodovina kmetijstva ter razvoj rala in pluga.

Didaktični del vsebuje štiri učne priprave, eno za vsak razred od 1. do 4. razreda devetletne

osnovne šole. Uporabljene učne vsebine oziroma učni cilji, ki so bili vzeti iz učnega načrta,

so bili različni glede na razred. Namen raziskave je bil ugotoviti znanje učencev o kmečkih

opravilih, orodjih in strojih na kmetiji nekoč in danes za vsak razred posebej. V raziskavo je

bilo vključenih 44 učencev 1., 2., 3. in 4. razreda devetletne podružnice, Osnovne šole Birčna

vas.

Diplomska naloga vsebuje tudi intervju s starejšima krajankama iz dveh vasi na Dolenjskem:

Gorenje Lakovnice in Jurna vas.

KLJUČNE BESEDE:

kmetijstvo,

kmečka opravila,

intervju,

pouk,

anketa.

ABSTRACT

In my diploma thesis I am presenting old farm chores of the six branches of farm work:

agriculture, livestock, fruit cultivation, horticulture, viticulture, forestry. I have listed and

described tools, machinery and equipment that were once used to perform farm chores. There

is also presented a brief history of agriculture and the development of plows.

Didactic part contains four lesson preparations, one for every grade from 1st to 5th grade of

nine-year primary school. The teaching content and learning objectives, which were taken

from the curriculum, differ from one another according to the grade. The purpose of this study

was to determine pupils knowledge about farm work, tools and machinery on the farm in the

past and present, for each grade.

The study involved 44 pupils prom 1st, 2nd, 3rd and 4th grade of nine-year primary school

Birčna vas.

The diploma thesis also includes an interview with older women from two villages in

Dolenjska.

KEY WORDS

Agriculture,

Farm chores,

Interview,

Lesson,

Survey.

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................................................. 1

2 ZGODOVINA KMETIJSTVA ............................................................................................................ 2

2.1 PRIDOBIVANJE PLODNEGA ZEMLJIŠČA– URBANIZACIJA ............................................. 4

2.1.1 KRČENJE .............................................................................................................................. 4

2.1.2 POŽIGALNIŠTVO ................................................................................................................ 5

2.2. OBDELOVANJE ZEMLJE ......................................................................................................... 5

2.2.1 KOPAŠKO OBDELOVANJE ............................................................................................... 5

2.2.2 ORNO OBDELOVANJE ....................................................................................................... 7

2.3 KULTURNE RASTLINE NA SLOVENSKEM ............................................................................. 10

2.3.1 ŽITARICE ............................................................................................................................ 10

2.3.2 OKOPAVINE ....................................................................................................................... 10

3 KMEČKA OPRAVILA ..................................................................................................................... 11

3.1POLJEDELJSKA KMEČKA OPRAVILA .................................................................................. 11

3.1.1 GNOJENJE IN GNOJOVOŽAALI GNOJAVOŽA ............................................................ 11

3.1.2BRANANJE .......................................................................................................................... 12

3.1.3SETEV .................................................................................................................................. 13

3.1.4 SAJENJE .............................................................................................................................. 14

3.1.5 ŽETEV ................................................................................................................................. 15

3.1.6 MLATEV ALI MLAČEV ................................................................................................... 17

3.1.7 METEV ................................................................................................................................ 20

3.1.8 TERITEV ............................................................................................................................. 21

3.8.9 LIČKANJE ........................................................................................................................... 22

3.2 ŽIVINOREJSKA KMEČKA OPRAVILA ................................................................................. 23

3.2.1 REJA ŽIVALI ...................................................................................................................... 23

3.2.2 KOŠNJA ............................................................................................................................... 23

3.2.3PAŠNA ŽIVINOREJA .......................................................................................................... 25

3.2.4 MOLŽA IN PREDELAVA MLEKA ................................................................................... 26

3.2.5 VOŽNJA LISTJA ................................................................................................................. 27

3.3 SADJARSKA OPRAVILA ......................................................................................................... 27

3.3.1 ŽGANJEKUHA ................................................................................................................... 28

3.4 VRTNARSKA OPRAVILA ....................................................................................................... 30

3.5 VINOGRADNIŠKA OPRAVILA .............................................................................................. 31

3.5.1 OBDELOVANJE VINOGRADA ....................................................................................... 32

3.5.2 OSKRBOVANJE TRTE ...................................................................................................... 32

3.5.3 TRGATEV ........................................................................................................................... 33

3.6 GOZDARSKA OPRAVILA ....................................................................................................... 34

3.7 KMEČKA OPRAVILA DANES ................................................................................................ 36

4 INTERVJU ......................................................................................................................................... 37

5 DIDAKTIČNI DEL ............................................................................................................................ 40

5.1 UČNI NAČRT ZA PREDMET SPOZNAVANJA OKOLJA ..................................................... 40

5.1.1 UČNI NAČRT ZA 1. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE ................................. 40



5.2 UČNI NAČRT ZA PREDMET DRUŽBA ..................................................................................... 43


5.3 UČNE PRIPRAVE ZA PREDMET SPOZNAVANJE OKOLJA .............................................. 45

5.3.1 UČNA PRIPRAVA ZA 1. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE ......................... 45




5.4 ANALIZA UČNIH UR ............................................................................................................... 56

5.4.1 ANALIZA UČNE URE V 1. RAZREDU ............................................................................ 56




6 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................................... 60

6.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA .............................................................. 60

6.2 CILJI ............................................................................................................................................ 60

6.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA OZIROMA HIPOTEZE ...................................................... 60

6.4 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA ...................................................................................... 61

6.5 ANALIZA REZULTATOV ........................................................................................................ 62

6.5.1 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA 1. RAZRED .......................................... 62




7 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 77

8 LITERATURA IN VIRI .................................................................................................................... 78

8.1 LITERATURA ............................................................................................................................ 78

8.2 SPLETNI VIRI ............................................................................................................................ 79

8.3 USTNI VIRI ................................................................................................................................ 80

9 KAZALO SLIK IN GRAFIKONOV ............................................................................................. 81

9.1 SLIKE .......................................................................................................................................... 81

9.2 TABELE ...................................................................................................................................... 82

9.3 GRAFIKONI ............................................................................................................................... 82

10 PRILOGE ......................................................................................................................................... 83

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Šurla, diplomsko delo

1

1 UVOD

»Kmečki poklic je med najbolj pomembnimi, ker je pridelovanje hrane poglavitna stvar

na svetu. Dober kmet mora biti agronom, gozdar, živinozdravnik, gospodarstvenik,

vremenoslovec, organizator, načrtovalec, raziskovalec in še kaj« (Marija Makarovič,

Kmet).

Živimo v času hitrega tempa življenja. Čedalje manj časa imamo za najpomembnejše

stvari, kot je reči »stop« in pojestikvaliteten obrok skupaj z družino. Čedalje več je

takšnih družin, ki se za mizo ob doma pripravljeni hrani zbere le enkrat na teden ali še

manj. Pa je res, da nam primanjkuje časa ali si ga enostavno ne vzamemo?

Kako pa so ljudje živeli včasih? Kje so našli čas, da so se z družino vsak dan skupaj

usedli za mizo, se pogovorili o vsakdanjih stvareh, dogovorili o delu, ki ga je potrebno

storiti, in iz skupnega krožnika pojedli žgance in zelje z domačimi ocvirki, povrhu pa spili

kozarec domačega vina?

Ko sem pisala diplomsko nalogo, sem se večkrat spraševala, zakaj je naše življenje danes

tako drugačno, kot je bilo včasih. Pri nas doma smo imeli kmetijo, ki smo jo pred nekaj

leti opustili. Starša sta mi pripovedovala o kmečkem življenju, ko sta bila še otroka. Na

kmetiji je bilo vedno veliko dela. Takoj po šoli ni bilo časa za pisanje domače naloge, kaj

šele za gledanje televizije, ki je takrat sploh še ni bilo. Pač pa sta morala zavihati rokave

in prijeti za delo, ki je bilo na kmetiji stalnica. Potrebno je bilo nahraniti živino ali jo

gnati na pašo, poleti je bilo veliko dela s košnjo in z žetvijo. Skozi vse leto je bilo delo v

vinogradu, pa tudi v sadovnjaku. Vse to pa je bilo potrebno opraviti brez strojev in

naprav, le s pomočjo preprostega orodja in udomačenih živali. Toda kljub trdemu delu so

se med sabo več družili, hrana pa je bila zaradi načina pridelave inbrez umetnih škropiv

bolj kvalitetna. Zato so bili ljudje bolj zdravi in vitkejši.

Za to temo sem se odločila, ker sem tudi sama živela na kmetiji in veliko kmečkih del

poznam iz izkušenj. Zanimala pa so me tista kmečka opravila, ki so že skoraj pozabljena,

radovedna pa sem bila tudi, koliko jih poznajo učenci, ki so eno generacijo mlajši. Zdi se

mi pomembno, da se tudi v šoli učenci učijo o starih kmečkih opravilih, saj nas

poznavanje lastne kulturne dediščine bogati in nam predvsem pomaga razumeti našo

sedanjost.


2

2 ZGODOVINA KMETIJSTVA

Prehod pri pridobivanju hrane, od lova in nabiranja semen do pridelovanja poljskih

pridelkov, je bil po predvidevanjih najpomembnejši korak v zgodovini človeške

civilizacije. Sprememba v načinu pridobivanja hrane pa narekuje drugačen način

življenja. Od prvotnega nomadskega in lovskega življenja zahteva poljedelstvo od

človeka nastanitev s stalnim ognjiščem.

Zgodovina kmetijstva se začne z orodji, ki jih je pračlovek izdelal in uporabljal, ko je

spoznal, da mu poleg lova in obiranja plodov tudi obdelana zemlja daje vsakdanji kruh.

Stalna in v okviru možnega predvidevanja je bila pridelava hrane mogoča šele, ko si je

človek izdelal preprosta orodja za prerahljavanje zemlje, spravilo pridelkov ter njihovo

pripravo za hrano. Izdelava kmetijskih orodij je tudi tista stopnica v razvoju človeka,

preko katere je takratno bitje stopilo na raven umnega bitja – homo sapiensa. Z načrtno

pridelavo kulturnih rastlin in rejo živine je postavljena večja varnost preživetja, s tem pa

tudi povečanje prebivalstva.

Težnostna točka razvoja in visoke kulture leži v Mezopotamiji in Egiptu okoli 3000 tisoč

let pred našim štetjem (A.D.).1

Obdelavo zemljišča so opravljali z enostavnimi ročnimi orodji in udomačenimi živalmi,

ki so jih uporabljali kot izvor vlečne moči. Prvo in najpomembnejše orodje v poljedelstvu

je bil plug, ki ima tudi simbolni pomen, ker je ustvaril most, preko katerega je človek

stopil s stopnje primitivnega do olikanega človeškega bitja na Zemlji. Plug je bil vedno

čaščeno in spoštovano orodje, kar je prispevalo k temu, da je do konca 18. stoletja ostal v

svoji osnovni zamisli nespremenjen.2

Pri Slovanih je bil v prazgodovini ekstenzivni način obdelave zemlje pogosto v obliki

požigalništva. To delo je zahtevalo večje število delovne sile. Na obsežnih gospodarstvih

so gospodarile posamezne skupine, njeni člani pa so si pridelke delili med seboj. S

preseljevanjem je požigalništvo postopoma pojenjalo in se vse bolj umikalo ornemu

obdelovanju, s tem pa se je spreminjal tudi obseg gospodarstev. Skupine so se zmanjšale,

vendar je prišlo do individualnega uživanja zemlje šele z oblikovanjem kmečkih

gospodarstev z določenim obsegom zemlje in z dvoletnim ali triletnim kolobarjenjem.

1Rajko Bernik, Tehnika v kmetijstvu: predavanja za študente agronomije in zootehnike (dalje: R. Bernik, Tehnika

v kmetijstvu), Biotehniška fakulteta, Ljubljana 2005, str. 7. 2Prav tam.


3

Sedaj se delo lahko opravlja posamično, ne več skupinsko. Do teh sprememb je prišlo s

formiranjem gospostev, ki so uvedla individualne odnose podložnikov do zemlje.

Položaj kmetov se je v fevdalni družbeni ureditvi močno poslabšal. Kmetje so morali

dajati vedno večje dajatve, ki niso bile v skladu z urbarji. Dajati so morali vladarju,

cerkvi, plačevati vojni davek. Dajatev je bilo toliko, da kmetje niso mogli več plačevati.

Vse to pa je bilo zaradi vedno pogostejših vpadov Turkov na naše ozemlje. Ostalo jim je

vedno manj pridelka, in tu je že eden izmed vzrokov za kmečke upore, ki so se dogajali

po vsemslovenskemozemlju. Z vedno številčnejšimi punti zaradi razvoja obrti in

meščanstva je prehajal fevdalizem v hudo krizo. Proizvajalna sredstva so se vedno bolj

razvijala, pojavile so se potrebe po obrtniških izdelkih. Razvijati se je začel kapitalizem.

Z razvojem kapitalizma je začelo kmetijstvo zaostajati, kajti kmetje so zapuščali zemljo

in odhajali v tovarne. Čimveč je bilo delovne sile na voljo, slabše so bile njihove mezdne

plače. Nekateri izmed kmetov so ostali na domovih in si povečali kmetije. Nastajala so

veleposestva, ki so bila v rokah tujih gospodarjev. Za delo so najemali domačo delovno

silo. Ta posestva so obstajala vse do konca druge svetovne vojne, dokler jih nova

družbena ureditev ni odpravila z agrarno reformo.

Pred drugo svetovno vojno se je v Jugoslaviji ukvarjalo s kmetijstvom 85% prebivalstva.

Kmetije so bile slabo razvite in celotno kmetijstvo je tvorilo 50% narodnega dohodka.

Kmetije so bile po površini zelo različne, saj so imele velike kmetije obseg16 ha, srednje

8 ha in male kmetije od 1 do 4 ha zemlje.Že po prvi svetovni vojni je bila izvedena

agrarna reforma, ki pa se je iznakazila s tem, da so veleposestniki oddajali v agrarno

reformo le težko dostopna zemljišča (pašniki na zelo strmih področjih, ledine ipd.).3

Po drugi svetovni vojni pa je prišlo do druge agrarne reforme, ki je bila mnogo boljša od

prve. Z njo je bila popolnoma odpravljena veleposest, uresničilo se je geslo: »Zemljo

tistim, ki jo obdelujejo!«Za razliko od agrarne reforme v stari Jugoslaviji je agrarna

reforma v novi Jugoslaviji bistveno posegla v lastninske odnose na vasi. Z njo so bili

kapitalistični odnosi odpravljeni. Vendar je bilo na večjih posestvih še dosti možnosti za

izkoriščanje tuje delovne sile, ker lastniki velikih posestev sami niso mogli obdelovati.

Čeprav to ni pomenilo nevarnosti obnove kapitalizma, pa je bila leta 1953 agrarna

reforma dopolnjena tako, do so zemljiški maksimum znižali na 10 ha obdelovalne zemlje.

3Ema Kastelic, Modernizacija kmetijstva na Dolenjskem (dalje: modernizacija kmetijstva na Dolenjskem), Novo

mesto 1978 str 1–2.


4

Vsa odvečna zemljišča so bila oddana v poseben sklad, ki pa ni bil razdeljen agrarnim

interesentom, temveč kmetijskim posestvom in zadrugam.4

V obdobju, ki je trajalo do konca druge svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije, smo

bili priča vedno večji uporabi kmetijske mehanizacije in posledično opuščanju površin,

manj primernih za strojno obdelavo. Na večjih strnjenih, za kmetijstvo ugodnih območjih

pa so se oblikovala državna kmetijska gospodarstva. Zlasti v petdesetih in šestdesetih

letih je država načrtno spodbujala urbanizacijo in industrializacijo. Niso bili redki

primeri, da so kmečko prebivalstvo zaposlili v tovarnah. Na podeželju je bilo vedno več

polkmečkega prebivalstva, ki je hodilo v službo v mesto, v prostem času pa doma

kmetovalo. Kmetijstvo je tako za mnoge nekdanje kmečke družine postalo dopolnilna

dejavnost, ki je bila namenjena bolj samooskrbi kot trgu, obenem pa je zagotavljala

kultiviranost podeželske krajine.5

2.1 PRIDOBIVANJE PLODNEGA ZEMLJIŠČA– URBANIZACIJA

Pridobivanje neizkoriščenega zemljišča za poljedelsko obdelovanje imenujemo tudi

urbanizacija zemljišča.6

Na Slovenskem se je dogajalo to največ s krčenjem gozda, in sicer v dveh različicah: z

izsekavanjem in požiganjem. Obe različici sta se ohranili do najnovejše dobe. Ponekod so

pridobivali zemljo za poljedelstvo z osuševanjem in s posameznimi izjemnimi načini

(nanašanje zemlje v strminah in na goličavah itd.).

2.1.1 KRČENJE

Za krčenje grmičevja in kleščenje vej so uporabljali vejnike in kajnice. Štore in skale so

izkopavali s krampom (krampico), ki se v podobni obliki uporablja še danes na vsem

slovenskem ozemlju.7

4Modernizacija kmetijstva na Dolenjskem, str. 5.

5Tomaž Golob, Podeželje se spreminja (v: Dolenjski list), 8. Marec 2012, str. 22 .

6Marija Makarovič, Kmečko gospodarstvo na Slovenskem (dalje: Kmečko gospodarstvo na Slovenskem),

Mladinska knjiga, Ljubljana 1978, str. 10. 7 Prav tam, str. 11.


5

Pomembno orodje pa so bile tudi sekire in noži za sekanje vej. Pri Slovencih je bilo

krčenje še v 2. polovici 20. stoletja prevladujoči način pridobivanja zemlje.8

2.1.2 POŽIGALNIŠTVO

Požigalništvo je bila zgodnja oblika poljedelstva, značilna za stari in zgodnji srednji vek.9

Ločimo požigalništvov lazih (v precej strmem svetu), namenjenih za pašnike, s katerih so

odstranili grmovje in praprot, in pa na fratah (na gozdnih površinah).

Drevje ali grmičevje so najpogosteje posekali in ga razprostrli po tleh. Ko je bilo suho, so

kup zažgali. Ogenj so največkrat usmerjali od vrha navzdol. Nato so pepel enakomerno

porazdelili po površini in zemljo prekopali. Na isto površino so sejali največ trikrat, nato

so jo približno dve leti uporabljali za pašnik in ponovno za 15 do 30 let prepustili gozdu.

Postopek so ponovili.10

To delo so opravljali ob suhem, sončnem in mirnem vremenu. Ker je sodilo požiganje

med najtežja kmečka dela, so ga opravljali večinoma moški. Za požiganje so uporabljali

krevlje (orodje, s katerim so uravnavali širjenje ognja).11

2.2. OBDELOVANJE ZEMLJE

2.2.1 KOPAŠKO OBDELOVANJE

Je obdelovalni način, pri katerem se pripravlja zemljišče za setev ali saditev z uporabo

motik ali kopač. Glavni obliki kopaškega obdelovanja sta bili požigalništvo (na gozdnih

površinah) in kopaštvo v ožjem pomenu besede (na odprti neporasli zemlji). Pri starejšem

kopaškem obdelovanju, brez uporabe gnojil, njive niso bile ustaljene. Ob naselitvi v

Vzhodnih Alpah je pri Slovanih najverjetneje prevladovalo kopaško obdelovanje ob

istočasni uporabi rala. Prehod od kopaškega k pravemu ornemu poljedelstvu se je sklenil

med 9. in 11. stoletjem. Kopaštvo se je ob ornem poljedelstvu ohranilo v odročnejših

8 Slovenski etnološki leksikon (Dalje: Slovenski etnološki leksikon), Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2004,

str. 251. 9(http://sl.wikipedia.org/wiki/Po%C5%BEigalni%C5%A1tvo (13. 7. 2012).

10Slovenski etnološki leksikon, str. 458.

11Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, str. 11).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Po%C5%BEigalni%C5%A1tvo


6

krajih za obdelavo zemlje pri zahtevnejših kulturnih rastlinah (vinogradništvo) in za

obdelavo na zahtevnejših legah. Specializirana oblika kopaštva je vrtnarstvo.12

Pri požigalništvu so izsekali gozd, zažgali posekan les in raztresli pepel namesto gnoja.

Nato so njive prekopali in jo za dve ali tri leta izrabljali kot njive, potem so jo namenjali

za pašo in zopet za gozd. Ta postopek se je ponavljal na drugi gozdni površini.

Pri kopaštvu v ožjem pomenu besede pa so bile njive samo na odprti zemlji, ki ni bila

porasla z gozdom in se je obdelovala s kopačami ali z motikami. Ko se je zemlja po nekaj

letih takšnega obdelovanja izčrpala, so se urejale njive drugje. Motično poljedelstvo ni

imelo ustaljenih njiv.13

Za motično poljedelstvo so se uporabljale različne motike. Motika je orodje s trikotnim,

štirikotnim ali polkrožnim kovinskim listom na dolgem lesenem držalu (toporišču) pod

kotom 60–90o, ki so jo uporabljali za kopanje, rahljanje, ogrebanje rastlin in izkopavanje

plodov. Ob naselitvi Slovanov v Vzhodnih Alpah je bila v motičnem poljedelstvu (ob

ralu) najpomembnejše orodje za pripravo zemlje. Z uveljavitvijo ornega poljedelstva v

9.–11. stoletju se je ohranila kot poglavitno orodje v poljedelstvu.

Na Slovenskem se je razvilo približno 300 vrst motik različnih oblik, velikosti in teže,

prilagojenih uporabi, kakovosti zemlje in geomorfološki izoblikovanosti zemljišča.14

Slika 1: Karta motik na Slovenskem

15

12

Med naravo in kulturo, vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja (dalje: Med naravo in

kulturo) Slovenski etnografski muzej, Ljubljana 2008, str. 35. 13

Slovensko ljudsko izročilo, pregled etnologije Slovencev (dalje: Slovensko ljudsko izročilo), Cankarjeva

založba, Ljubljana 1980, str. 22-23. 14

Slovenski etnološki leksikon, str. 338. 15

Slika iz: Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, str. 24.


7

2.2.2 ORNO OBDELOVANJE

»Zorana njiva je kakor mati, rad jo imaš in rad jo moraš imeti.« (Rajko B.)

Orno obdelovanje je obdelovalni način, pri katerem pripravljajo njive za setev ali saditev

z ornim orodjem, ki ga vleče živina (govedo, konj) ali stroj. Orno obdelovanje se je

razvilo na odprtem zemljišču ali stalnih in očiščenih krčevinah. Njive so praviloma

ustaljene v določenih letih v prahi.16

Orno obdelovanje oz. poljedelstvo je nastalo v povezavi kopaškega poljedelstva z vzrejo

velikih domačih živali. Pri Slovanih se je začelo uveljavljati pred sredo 1. tisočletja in se

je na Slovenskem od 6. stoletja širilo najprej z uporabo rala, med 10. in 11. stoletjem pa z

uporabo lesenega pluga. Orno poljedelstvo je spodrivalo starejše kopaštvo in

požigalništvo. Z ornim orodjem je bilo mogoče obdelati petkrat toliko zemljišča kakor s

kopaškim.17

2.2.2.1 Razvoj rala in pluga

Razvoj pluga je v tisočletjih nastajal s potrebo po boljši obdelavi zemljišča, s čimer je

plug pridobival vse večji pomen. Osnovna stopnja razvoja je bil ošiljen kavelj ali veja,

imenovan tudi ralo. To orodje je bolj služilo rahljanju zemlje kot pa delovanju pluga,

kakršnega poznamo danes. Bili so nestabilni pri delu in težko vodljivi. Z dodatkom

elementov, kot so plaz, črtalo in plužna deska so se stabilnost in učinek dela povečali.

Razvoj orodja, kot je plug, ni bil »tehnična metoda«, ampak nujnost pri obdelavi zemlje.

Vlečna moč za obdelavo je bila izključno človeškega ali živalskega izvora, ki pa je

omejena v velikosti. Tako se je za boljšo izrabo in učinek izvora energije lahko

prilagajalo le orodje, s katerim je človek želel z manjšim naporom doseči večji učinek.

Teoretične stopnje razvoja pluga so podane v 7 generacijah. Prva generacija predstavlja

obdelano vejo – ralo, pri delu pripeto na žival ali človeka. Te vrste plug se je imenoval

arl, adl ali alr. Z dodatkom lesenega dela na plug je bil lažje vodljiv in je predstavljal 3.

generacijo v razvoju pluga. V času bronaste in železne dobe je plug na obrabljivih mestih

dobil elemente iz kovine. V nadaljevanju razvoja pluga je njegovo trdnostno obstojnost

povečala vgraditev pravokotnega elementa, kar pa predstavlja 4. generacijo razvoja. Vse

16

Med naravo in kulturo, str. 35. 17

Prav tam, str. 35–36.


8

navedene izvedbe plugov pa so imele skupno slabo lastnost, da so bile zelo težko vodljive

po globini oranja in plug je bil pri delu zelo nestabilen. To pomanjkljivost odpravi 5.

generacija plugov, ki ima vgrajen plaz in peto plaza. S horizontalno povezavo vseh

elementov na plugu – namestitev gredlja je plug zopet dosegel visoko trdnostno

obstojnost in predstavlja 6. generacijo plugov. Še vedno pa je obstoječa izvedba pluga

delovala kot ralo ali rahljalnik zemlje. Z dodatkom plužne deske pa se je zrahljana zemlja

dvignila ter brazdo obrnila na stran. Ta izvedba predstavlja 7. generacijo razvoja pluga, ki

obstaja v osnovni konstrukcijski obliki še danes.

Ugotovitev, da zorana zemlja daje boljše pridelke, je nezadržno zahtevala od človeka

potrebo, da stroj, kot je plug, nenehno izboljšuje in ga prilagaja obstoječim potrebam in

zmožnostim dela z njim. Spoznanja, ki so danes samoumevna, so bila v tistem času

»revolucionarnega« pomena za kmetijstvo. Med te prištevamo: zavito ali upognjeno

plužno desko, vozno kolo, drsa ali kolca pred plužnim telesom na gredlju pluga,

zamenjave lesene plužne deske s kovinsko in pri tem zmanjšanje plužnega upora,

postavitev kriterijev, kako mora plug delovati. Ti so: pravokotni in gladek odrez brazde,

obračanje brazde, omogočati zorani zemlji vpliv okolice – zmrzali.

Glede na te zahteve in vedno večje možnosti izdelave so začele nastajati različne izvedbe

plugov, ki so se že delili po obliki plužne deske, namenu pluga in prilagoditvi

obstoječemu zemljišču ali kraju, kjer se je potreboval. V vsakem kraju pa se je z ustnim

izročilom ali pa z zgledi dela in boljših učinkov pri delu to znanje nezadržno širilo.18

18

Tehnika v kmetijstvu, str. 9-10.


9

Slika 2: Razvoj pluga19

19

Slika iz: Tehnika v kmetijstvu, str. 10.


10

2.3 KULTURNE RASTLINE NA SLOVENSKEM

2.3.1 ŽITARICE

Vsaj do sredine 19. stoletja so bile najpomembnejši vir vsakdanje kmetove prehrane razne

vrste žitaric. V srednjeveških urbarjih se večkrat omenjajo proso, pšenica, ječmen, oves,

pira in pšeno med obveznimi podložnikovimi dajatvami. Proti koncu srednjega veka se je

med kulturnimi rastlinami pojavila tudi ajda. Konec 17. stoletja so začeli kmetje

pospešeno saditi tudi koruzo, verjetno zato, ker je bila oproščena desetine, in ne zaradi

priljubljenosti.20

Uvajanje okopavin in detelje je bilo povezano z vzporednim zmanjševanjem poljskih

površin za starejše razširjene vrste žita. Obenem se je spreminjalo razmerje med

posameznimi žitnimi posevki. Na Kranjskem in Štajerskem je že v prvi polovici 19.

stoletja nazadovalo pridelovanje ovsa in ječmena, pridelovanje pšenice in rži pa je

naraščalo.V prvi polovici 20. stoletja pa je posevk žitaric še bolj nazadoval.

Danes se kmetje preusmerjajo v gojenje najrazličnejših monokultur, saj so gojenje tistih

žitaric, s katerimi imajo veliko dela, ob neugodnih razmerah (npr. suša) pa ne dajo dosti

pridelka, opustili.21

2.3.2 OKOPAVINE

Poleg žita so zavzemale tudi stročnice in okopavine (razen krompirja) pomemben del

njivske površine vsakega kmečkega gospodarstva vse do začetka 19. stoletja, ko se je

začel uveljavljati krompir. Okopavine sodijo bodisi samostojno ali med ostale kulture.

Stročnice, kot so cizara, čičerika, leča in bob, se malokrat omenjajo v srednjeveških

dajatvah, ker navadno niso sodile mednje. Navadno so stročnice v urbarjih navedene pod

skupnim imenom. Medtem ko sta cizara in čičerika v glavnem že izginili z naših polj, sta

leča in bob predstavljala precejšnji del posevka, ponekod tudi še v 20. stoletju. Danes pa

je z bobom ali lečo zasajena njiva že prava redkost.

Konec 17. stoletja se je, kot omenja tudi Valvasor, na Kranjsko razširil fižol. Tako je zelo

verjetno pod vplivom uvajanja okusnejšega fižola začelo v 18. stoletju nazadovati

pridelovanje stročnic, cizare in čičerike, nekaj kasneje tudi boba in leče. Nedvomno je do

20

Kmečko gospodarstvo, str. 37. 21

Prav tam, str. 38-39.


11

danes fižol dokončno izpodrinil ostale stročnice tudi v prehranjevanju, saj je razširjen na

celotnem slovenskem ozemlju.22

Že od srednjega veka so med poljskimi pridelki verjetno zavzemale ustrezen del njivske

površine tudi korenovke, kot so repa, korenje in zelje. Korenovke, predvsem zelje in repa,

so imele še po drugi svetovni vojni pomemben delež v vsakodnevni kmečki prehrani. V

zadnjih nekaj desetletjih, ko se je v marsičem spremenil in izboljšal način kmečke

prehrane, sadijo kmetovalci manj ljudem namenjenih korenovk. Obenem s peso, repo,

krompirjem in korenjem so danes namenjene predvsem za rejo svinj. Krompir, ki se je le

s težavo in skoraj po petstoletnem uvajanju začel hitreje širiti šele po letu 1820, je danes

vsaj ponekod med najvažnejšimi pridelki.23

3 KMEČKA OPRAVILA

3.1 POLJEDELJSKA KMEČKA OPRAVILA

3.1.1 GNOJENJE IN GNOJOVOŽAALI GNOJAVOŽA

»Brez gnoja ni prosa.« (Slovenski pregovor)

Najstarejši način gnojenja zemlje je bilo gnojenje s pepelom, ki se ponekod uporablja še

danes. Gnojenje s pepelom omenja za Kranjsko konec 18. stoletja potopisec Hermann, ko

pravi, da gnojijo pozimi s pepelom, ki ga trosijo po snegu. Ponekod pa so zemljo gnojili

tudi s požiganjem raznih odpadkov (mlad les, listje, repno in korenjevo listje, krompirjeva

stebla ...). Pepel so nato raztrosili po njivi.24

Mlajši način gnojenja pa je gnojenje s hlevskim gnojem.25

Še med obema vojnama so vozili gnoj na njive v gnojenem košu. To je bil iz podolgovat,

iz leskovih in vrbovih viter (iz SSKJ: tanek trak lesa) pleten koš s 4 kolesi. Temu opravilu

pravimo gnojvoža ali gnojavoža (verjetno pa obstaja še kakšno drugačno ime za to

22

Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, str. 42. 23

Prav tam, str. 42–43. 24

Prav tam, str. 16. 25

Slovensko ljudsko izročilo, str. 51.


12

opravilo). Pri delu so kmetu pomagali sosedje z vozovi in voli. Na vsakem vozu je bil

voznik – »vozarni«, po dva »kidača«, na njivi pa so čakali »skoparniki«, ki so gnoj

skopali z voza, če pa ga je bilo treba v koših znositi na strme njive, so to delali »gnojarji«.

Ženske so trosile gnoj po njivi.26

Kasneje pa so za gnojvožo uporabljali lojtrnike (iz SSKJ: voz z lestvi podobno pripravo

na straneh), ki so jih preuredili tako, da so lestve odstranili in namesto njih položili deske.

Ko so pripeljali voz na njivo, so eno stranico odmaknili in gnoj skopali z različno

oblikovanimi kopačami (na Dolenjskem in v Beli Krajini).27

Slika 3: Gnojni koš

28

Slika 4: Kopača za skopavanje gnoja iz

voza29

3.1.2 BRANANJE

Ko je bila zemlja preorana, so jo kmetje obdelali še z branami.Z vlačenjem ali brananjem

kmetje zemljo prerahljajo, zagrebejo seme in gnoj, zatirajo plevel in drobijo kepe.30

Prvotna oblika bran so bile povezane veje, obtežene s kamni, kasneje pa so se uveljavile

lesene brane, ki so imele lesen okvir, preko katerega so bile pritrjene lesene prečke,

opremljene z lesenimi klini. Da so bile brane še težje, so kmetje na brano položili leseno

26

Slovensko ljudsko izročilo, str. 51. 27


Foto: Ivica Križ , 9. 7. 2012. 29

Foto: Mateja Šurla, 23. 7. 2012. 30

Kmečko gospodarstvo, str. 19.


13

klado, verige ali kolo od voza, včasih pa so nanje položili otroka.31

Kasneje so začeli

kmetje uporabljati brane z lesenimi in železnimi okviri in s prečkami iz enake snovi in pa

z železnimi klini.32

Slika 5: Lesene brane z železnimi klini33

3.1.3 SETEV

»Kar boš pomladi sejal, boš jeseni žel.« (Slovenski pregovor)

Setev je razmeroma zahtevno delo, saj je od enakomernega sejanja odvisna rast in

pridelek žita. Način setve se je prilagajal tudi načinu oranja. Kjer so orali na »kraje«, so

namreč sejali pol metra široko, in sicer tako, da so z roko metali seme vodoravno predse.

Sejalec je pest žita vrgel štirikrat. Pri oranju na »ploh« so sejali na »širjavo požez« (3–4

metre široko). Pri tem načinu sejalec značilno zamahuje v polkrogu. Slab sejalec seje

neenakomerno ali pušča prazen prostor. Lepo na roke posejana njiva je bila sejalcu v

ponos.34

Setev je bila večinoma moško opravilo, lan pa je sejala ženska. danes pa seje tisti, ki to

zna, tudi mlajši člani družine. Pred setvijo so njivo pognojili s hlevskim gnojem, nato so

jo preorali in pobranali. Posejali so seme, nato pa njivo še enkrat pobranali, da se je seme

31

Marija Makarovič, Kmečka abeceda (dalje: Kmečka abeceda), Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1979, str.

2. 32



Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, str. 41.


14

skrilo v zemljo.35

Žito so pred sejanjem očistili. Za to opravilo so uporabljali rešeta, na

katerih so vejali žito, to pomeni, da so iz žita odstranjevali pleve in primesi. Danes pa

večinoma žito očistijo s strojem, ponekod pa še vedno z vejanjem.Sejalec je nosil zrnje v

posebno oblikovani košari, ki se je imenovala sejalnica ali prtu (predpasniku), zavezanim

okoli vratu. Iz njega je z roko zajemal zrnje in ga v enakomernih zamahih metal po njivi.

Po letu 1960 so za sejanje večji posestniki začeli uporabljati sejalne stroje, vendar danes

še marsikje sejejo ročno.36

Slika 6: Košara za sadike iz leta 1961

37

Slika 7: Setev

38

3.1.4 SAJENJE

S sajenjem so se večinoma ukvarjale ženske, moški pa so opravljali le popravljalna dela.

Sadili so bob, repo, grah, lečo, zelje, lan, fižol ... Koruza je prišla k nam v 17. stoletju,

tehtneje pa se je uveljavila v 18. stoletju. V drugi polovici 18. stoletja pa so začeli uvajati

krompir, ki se je uveljavil v 1. polovici 19. stoletja.39

35


Prav tam. 37

Slika iz: http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/lokacije/hrastno, (26. 7. 2012). 38

Slika iz: Slovenski etnološki leksikon, str. 529. 39


http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/lokacije/hrastno,%20(26


15

Semena za sajenje so vzgojili sami.40

Sadili so z motikami, motikicami in klini, na večjih

površinah tudi z osipalniki (iz SSKJ: osipalnik je plugu podobna naprava za

osipavanje).41

3.1.5 ŽETEV

Žetev je sodila med težja in pri večjih kmečkih posestvih tudi med več dni trajajoča dela,

pri katerih so si kmetje med seboj pomagali vse do uvedbe kosilnice.42

Žeti so začeli

konec julija, ob prazniku sv. Jakoba (25. 7.) in sv. Ane (26. 7.), čas žetve pa je bil odvisen

tudi od vremena in od lege polja, saj je na sončnih legah žito dozorelo prej. Najprej so

želi ječmen, nadaljevali so z ržjo, na koncu pa so poželi še pšenico.

Žetev je bila vse do konca 50. let 20. stoletja ročno opravilo. Sprva so s srpom žele samo

ženske. Na začetku 60. let so začeli uporabljati koso z lokom in žetev je postala tudi

moško delo. Konec 60. let so začeli žeti z motornimi kosilnicami, s katerimi so

posamezniki hodili kosit žito po vaseh in zaračunali le toliko, da so si pokrili stroške

goriva. Okoli leta 1958 so začeli žeti s kombajni.43

Žetev je ponavadi trajala tudi do 3 in

več dni. Z delom so žanjice začele že okoli tretje ure zjutraj in delale do večera, včasih

tudi še ob mraku in polni luni. Delo je bilo izredno naporno zaradi vročine in zato, ker so

bile skoraj ves čas sklonjene.

Ko so v 60. letih 20. stoletja začeli žeti s koso, je delo potekalo hitreje, kljub temu pa so

začeli zelo zgodaj. Ponavadi so z delom končali najkasneje do druge ure dopoldan in se

tako izognili največji vročini.

Za delo so se žanjice lepo oblekle. Okoli pasu so si zavezale bel predpasnik, na glavo pa

so dale ruto. Lase so si ponavadi spletle v kiti in ju nad čelom navzkrižno pripele. Tako

lepo so se oblekle zaradi spoštovanja do žita in kruha ter do dela, ki so ga opravljale.

Rade pa so se tudi pokazale pred fanti, ki so sodelovali pri delu.

S seboj so prinesle srpe, ki so jih že doma dobro nabrusile in sklepale.Uporabljale so srpe

z bolj ali manj ukrivljenim rezilom. Za žetev so bili slednji bolj primerni, saj so z njimi

40

Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, str.44. 41



Na podeželju, etnološke raziskave na območju vzhodneda dela Mestne občine Ljubljana (dalje: Na podeželju),

Mestna občina Ljubljana in CIZA, Ljubljana 2006, str. 60.


16

lahko rezale bolj »na široko«. Tudi med delom so žanjice srpe brusile z brusnimi kamni.

Hranile so jih v oselnikih, ki so jih imele privezane okrog pasu.

Slika 8: Srpa, ki sta v uporabi še danes44

Slika 9: Kosa za žito s platnom45

Vsaka ženska je žela svoj pas njive. Žito so s srpom odrezale čim bolj pri tleh, kjer se je

lažje rezalo. Požeto žito so povezale v snope. Najprej so si na tla pripravile osnovo

(priveso, prevesu) – šop slame so razdelile na dva dela in en del ovile okoli drugega, da

so dobile daljši trak. Položile so ga na tla, nanj dale šop žita in ga zvezale. Narediti so

morale srednje velike in trdno povezane snope, da se jih je lahko kasneje lepše mlatilo.46

Slika 10: Žetev žita nekoč47

Snope so moški nato naložili na voz in jih peljali do kozolca na kmetiji, kjer so jih zatikali

med tramove, da so se posušili.Kasneje so želi tudi moški, in sicer s posebej oblikovanimi

44


Slika iz: http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/orodje-za-zetev/r000000222, (23. 7. 2012). 46

Na podeželju, str. 61-62. 47

lika iz: (http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/zetev/f0000012041, (26. 7. 2012).

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/orodje-za-zetev/r000000222,%20(23

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/zetev/f0000012041


17

kosami za žetev, ki so imele pritrjeno platno, da žito ni šlo »v nič«.Žito, še posebej

pšenica, je bilo izredno dragoceno. Tako pri žetvi kot pri mlačvi so pazili, da so pobrali

vsak klas in vsa zrnja. To delo so opravljali predvsem otroci.48

3.1.6 MLATEV ALI MLAČEV

Snopi žita so se v kozolcih sušili približno dva do tri tedne. Sledila je mlatev ali mlačev.

Pri delu so sodelovali vsi družinski člani, če jih ni bilo dovolj, so pomagali tudi sosedje.

Mlačev je lahko trajala tudi cel teden.Sprva so mlatili s cepci, kar je bilo večinoma moško

opravilo. Vsak mlatič je imel svoj cepec, ki ga je ponavadi izdelal sam. Bil je v celoti

lesen, sestavljen iz ročaja (ročnik) in premičnega dela (štible) z odebeljenim zaključkom

(batkom), ki je bil na ročaj pritrjen in povezan z usnjeno vrvico (gožo).

Slika 11: Cepec, star približno 50

let49

Slika 12: Mlatenje žita s cepci

50

Mlatili so v parih, in sicer en par, če je bilo žita manj, in dva para, če ga je bilo več. Snope

so položili na tla v dve vrsti, tako da je bilo klasje vedno na sredini. Mlatili so od enega

48

Na podeželju, str. 61-62. 49

Slika iz: http://www.o-fp.kr.edus.si/slike/0607/Dan_sole_Kokrica_10-02-2007/pages/cepec%2050%20let.htm,

(25. 7. 2012). 50

Slika iz: http://td.polensak.com/g_zetev_12.php, (25. 7. 2012).

http://www.o-fp.kr.edus.si/slike/0607/Dan_sole_Kokrica_10-02-2007/pages/cepec%2050%20let.htm

http://td.polensak.com/g_zetev_12.php


18

do drugega konca vrste, eden za drugim, pri čemer je vsak mlatič omlatil vse snope. Ko

so jih omlatili na eni strani, so jih obrnili in postopek ponovili. S cepci so morali udarjati

v ritmu drug za drugim po natančnem vrstnem redu, drugače se je lahko tudi zgodilo, da

so jih »dobili po glavi«. Če sta mlatila dva, je bil ritem pik-pok, če pa so bili štirje, je bil

ritem: pika-pok-pika-pok ali tika-toka-tika-toka. Ko so snope omlatili, so jih z rokami še

stresli, da je iz njih popadalo zrnje. Slamo so odstranili in jo povezali v snope, nato pa jih

z vilami pospravili v hlev. Žito so pograbili skupaj, ga najprej z lopato (vevnico) zmetali

iz enega v drug kot poda, pri čemer so odstranili del smeti in slame. Preostale smeti in

slamo so odstranili z večjim redkejšim sitom (rehto), nato pa so ga presejali (zrehtali) še z

manjšim, bolj gostim in ga na ta način očistili še plev. Tako očiščeno žito so shranili v

lesene skrinje ali v lesene predale v kašči (iz SSKJ: prostor ali shramba za shranjevanje

žita).51

Drug način mlatve pa je otepavanje, ki so ga poznali po vsej Sloveniji. Največkrat so

otepavali rž in ajdo. Slamo od rži so nato uporabili za prekrivanje streh. Otepavali so jo

tako, da so s klasjem udarjali ob klop, da se je zrnje ločilo od slame.52

Slika 13: Vejanje žita53

Po 1. sv. vojni pa so se uveljavile mlatilnice na vitel ali gepl (iz SSKJ: naprava, na katero

se navije vrv, žica) in vprežno živino. Pri mlačvi so uporabljali konje ali vole. Ti so hodili

v krogu in poganjali vitel. Med seboj so morali biti usklajeni.

Eden je odvezoval snope; dva ali trije so odstranjevali slamo, ki je ostala, eden pa je

odstranjeval zrnje. Delo je bilo sicer manj naporno, vendar pa je vseeno trajalo nekaj dni.

51

Na podeželju, str. 63. 52


Slika iz: http://www.ra-rod.si/stara/rilke/pr-jurec/2-kdo-sejanje-velika.html, (10. 9. 2012).

http://www.ra-rod.si/stara/rilke/pr-jurec/2-kdo-sejanje-velika.html


19

Za čiščenje so uporabljali vetrnik (pajkl), kjer so z vrtenjem ustvarjali veter, ta pa je iz

zrnja odpihnil slamo in pleve. Po čiščenju v vetrniku so žito dodatno očistili še na rešetu.

Konec 60. let 20. stoletja so začeli uporabljati motorne mlatilnice, ki so v celoti

nadomestile druge oblike mlatenja. Lastniki mlatilnice so skupaj s še osmimi do desetimi

moškimi hodili od hiše do hiše, dokler niso obšli cele vasi in mlatili, za kar so bili plačani.

Taka mlatilnica je že ločevala slamo, vseeno pa je bilo potem potrebno žito še ločiti od

plev, za kar so uporabljali pajkl. Ponekod je bila taka mlatilnica v lasti vaške skupnosti.

Mlatev so zaključili z družabnim srečanjem, ko so se fantom pridružila tudi dekleta.54

»Pri mlatvi je bila značilna navada, da so na začetku dela nekam na vidno mesto

(ponavadi na vrata) obesili »pušlc« (šopek rož). Ker je v istem času mlatilo več domačij

iz iste vasi, je vsak obesil svoj šopek. Nato pa so mlatiči hodili »pušlce krast« (šopke

krasti). Za tistega, ki mu je bil šopekukraden, je veljala velika sramota.«55

Slika 14: Mlatenje z motorno kosilnico leta

195656

Slika 15: Pajkl-naprava za čiščenje žita iz leta

195757

54

Na podeželju, str. 63–64. 55

Po pripovedovanju Ane iz Jurne vasi, letnik 1933 (12. 7. 2012). 56

Slika iz: http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/mlatev/f0000013232, (23. 7. 2012). 57

Slika iz: http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/orodje-naprava-za-poljedelstvo/f0000014079, (23. 7.

2012).

http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/mlatev/f0000013232

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/orodje-naprava-za-poljedelstvo/f0000014079


20

3.1.7 METEV

Ko so poželi proso, so pazili, da se ni usulo. Pripeljali so ga domov in ga razprostrli po

podu, kjer je nekaj časa ležal, »se mehčal«. Snope so nato postavili pokonci drug zraven

drugega in naredili kopico, v kateri je bilo lahko tudi do 6 snopov. Ko je bila kopica

pripravljena, so začeli z metvijo prosa. Povabili so moške in ženske (mence) »na

kopico«.V gospodarskem poslopju, podu, so pripravili ob steni drog (žrd), za katerega so

se držali menci. To so bili ponavadi mladi fantje. Delali so skupaj v paru z dekletom.

Prijeli so se za žrd in najpogosteje z bosimi nogami mencali ali »meli« snop pod nogami

in ga odrivali od stene. Ženske so snop vrtile in ga porivale moškemu nazaj pod noge.

Posamezni par je obdelal tudi do 30 snopov. Naenkrat so lahko meli tudi po trije ali štirje

pari. Ometene snope so nato dali na lestev (lojtro), ki je bila prepletena z vrvjo, da slama

ni padla skozi. Lestev so stresali, da je iz snopov popadalo vse zrnje, nato so ga pobrali in

z rehto še dodatno očistili.58

Slika 16: Mencanje prosa59

Očiščeno proso so nato več dni sušili na soncu, in ko je bilo popolnoma suho, so ga

shranili v vreče in ga spravili v kašče. Slamo (prosenico)so zavezali v snope in jo v

kozolcu posušili, nato so jo zrezali in z njo hranili živino.60

58


Slika iz: Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, str. 55. 60

Na podeželju str. 64.


21

Ljudje so radi hodili »na kopico«, saj je bila to dobra priložnost, da so se mladi med seboj

spoznavali in družili. Med delom so se zabavali tako, da so katerega od mencev vrgli na

vrh kopice in se mu potem smejali ali pa so katero od deklet posadili na lestev in jo

premetavali. Ponavadi so v sredino kopice dali snop, v katerega so navezali steklenico

žganja in kakšen priboljšek, npr. potico ali štrukelj. Sledilo je tekmovanje, kdo bo dobil

snop z darilom, zato so drug drugemu jemali snope. Za zadnji snop (babo) so se fantje

večkrat stepli.

Konec 50. let 20. stoletja so večinoma prenehali sejati proso, s čimer so izginile tudi šege

in navade, povezane z metvijo.61

3.1.8 TERITEV

Pri teritvi so izločili iz posušenih lanenih stebel vlakna, tako imenovano laneno predivo.

Teritev je bila najbolj razširjena v nižinskih predelih Slovenije, kjer so gojili največ lanu.

Pridelava lanu se je začela na Slovenskem zmanjševati v drugi polovici 20. stoletja zaradi

uveljavljanja drugih prediv.

Teritev je bila jesensko delo. Pred teritvijo so z izruvanih lanovih stebel s smukalnikom

osmukali semenske glavice, stebla so godili na soncu in dežju na pokošenem travniku in

jih nato najpogosteje sušili v sušilnici, sušilni jami, redkeje po peki v krušni peči ali na

ognjišču pred odprtino peči. Sledila je teritev stebel posušenega lanu s trlicami, lesenimi

škarjam podobnimi pripravami za teritev lanu in konoplje. Trlice so bile enojne (med

mirujočima deskama je bila žleb za premično desko – jezik ali nož) ali dvojne (med

mirujočimi tremi deskami sta bila žlebova za premični deski – jezika ali noža), različnih

velikosti, najpogosteje meter do poldrugi meter dolge, široke približno 20 cm. Jezik z

ročajem za pritiskanje noža je bil premično pritrjen na spodnji del trlice le na enem

koncu. Pri teritvi je odpadlo zdrobljeno steblovje (pezdir) in slabše predivo; v rokah so

ostajala vlakna za dobro predivo, ki so jih zlagali na kup.

Trle so najpogosteje ženske, ponekod tudi moški, delavce za teritev so najeli ali pa so si

gospodinjstva medsebojno pomagala. Za teritev so pripravljali obilno in boljšo hrano od

vsakdanje, delo so pogosto sklenili s šegami, ki so jih vodila dekleta in ženske.Preden so

strto laneno predivo spredli s kolovrati, so ga razčesali na grebenih.62

61


Med naravo in kulturo, str. 39–40.


22

3.8.9 LIČKANJE

Ličkanje koruze je bilo skupinsko delo in priložnost za zabavo in druženje. Jeseni so

domači koruzo najprej pobrali, nato pa so povabili sosede, da so jim pomagali pri

ličkanju. Pod kup koruze so včasih skrili kakšno steklenico žganja, da je bilo delo še bolj

veselo. Za dekle, ki je pri ličkanju dobila sedem koruznih storžev z rdečim zrnjem, so

verjeli, da se bo še isto leto poročilo.63

Ob kupu koruze je bilo zbranih veliko ljudi, ki so si med seboj pripovedovali zgodbe, se

šalili, peli in se pogovarjali. Navadno so ličkali tudi do polnoči, sledila je večerja, potem

pa se je začel ples in zabava. Fantje so pogosto igrali na harmoniko, gospodinje pa so za

zaključek (likof) spekle potico in piškote. Ko so koruzo oličkali, so dva ali štiri storže

(štroke) povezali in jih dali sušit v kozolec. Uporabili so vse dele koruze. Koruzne laske

so dajali živini kot hrano, z ličkanjem pa so napolnili vzmetnice v postelji (cehte). Iz

ličkanja pa so izdelovali tudi predpražnike.

Ličkanje se je ohranilo do 70. oziroma 80. let 20. stoletja, ko so začeli koruzo uporabljati

večinoma le še za silažo(iz SSKJ: konzervirana zličkana koruza).64

Slika 17: Ličkanje koruze leta 196565

63



Slika iz: http://www.etno-muzej.si/sl/search/node/li%C4%8Dkanje, (27. 7. 2012).

http://www.etno-muzej.si/sl/search/node/li%C4%8Dkanje


23

3.2 ŽIVINOREJSKA KMEČKA OPRAVILA

3.2.1 REJA ŽIVALI

Pri Slovanih je bila živinoreja pred prihodom v Vzhodne Alpe poleg prevladujočega

poljedelstva pomembna gospodarska dejavnost, ob naselitvi je prevzela prvine staroselske

živinoreje. Predniki današnjih Slovencev so redili živino najprej za pridobivanje hrane, od

širjenja ustaljenih njiv (med 9. in 11. stoletjem) za vprežno silo in z rastjo trgovine v 16.

stoletju, predvsem ob morju, za trgovanje.

Panoge živinoreje na Slovenskem so bile govedoreja, konjereja, kozjereja, ovčereja,

perutninarstvo, prašičereja in reja kuncev. Ob naselitvi je bila najpomembnejša ovčereja,

na začetku 21. stoletja govedoreja, prašičereja in perutninarstvo. Od druge polovice 18.

stoletja prevladuje hlevska živinoreja, pred njo je prevladovala pašna.

Na razvoj živinoreje je od srede 18. stoletja vplivalo uvajanje novih krmnih rastlin

(detelja, korenovke, koruza in krompir), sredi 19. stoletja zboljševanje starih in uvajanje

novih pasem, po 2. svetovni vojni pa uporaba cepiv in umetno osemenjevanje.

V drugi polovici 20. stoletja so se na Slovenskem razvile farmska reja živine, tržna

živinoreja na kmetih in domača reja, namenjena samooskrbi gospodinjstev. Poleg

živinoreje je na Slovenskem razvita tudi reja čebel in manjših hišnih živali.66

Nekako od sredine preteklega stoletja naprej so v veliki meri pripomogli k boljši

živinoreji vedno številčnejši nasveti po časnikih in revijah, namenjeni kmečkim

živinorejcem. Da je živina zdrava in odporna, pa danes pripomorejo razna cepljenja in

umetno osemenjevanje.67

3.2.2 KOŠNJA

Vse do srede 50. let 20. stoletja so kosili na roke. Kosili so ponavadi dvakrat na leto:

prvič okoli sv. Antona (13. 6.), drugič otavo okoli velikega šmarna (15. 8.). Na visokih

bregovih in v senci so večinoma kosili samo enkrat, verjetno zaradi tega, ker kmetje

travnikov skoraj niso gnojili. Za košnjo so kmetje najeli od osem do deset koscev, lahko

pa tudi več. To so bili odrasli moški, ki »so jih nabirali po vaseh«.

66


Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, str. 129.


24

Po 2. svetovni vojni pa so jih najemali v zadrugah. Med drugo svetovno vojno so kosile

večinoma ženske, ki so v hitrosti in spretnosti prekašale marsikaterega moškega.

Kosci so bili oblečeni v bele srajce in delovne hlače. Okoli pasu so imeli privezane

oselnike (iz SSKJ: posoda za shranjevanje osla). S košnjo so ponavadi začeli okoli četrte

ure zjutraj, ko se je komaj delal dan. Prvi, ki je prišel na travnik, je poklical ostale kosce,

da se mu pridružijo. Preden so začeli z delom, je vsak kosec dobil malo žganja (štamprle).

Najprej je začel kositi gospodar ali pa najboljši in najspretnejši kosec, drugi pa so mu

sledili. Delo je bilo naporno, zato so se redko pogovarjali. Včasih so na poti do travnika

zapeli, drugače pa je bil čas za družabnost po opravljenem delu.

Ob sedmih zjutraj je gospodarica ali hči prinesla na travnik močnejši zajtrk, ponavadi

žgance in kislo zelje, žganje, sok in kavo (projo, cikorjo). Po košnji pa so jim postregli

kosilo,najpogosteje krompir v kosih, kruh, ješprenj, mlečni riž in cmoke.68

Navada je bila, da je najmlajša gospodarjeva hči na travnik opoldne prinesla kosilo za

kosce in s sabo prinesla tudi šopek rož, ki ga je nabrala s svojega lončka in ga povezala z

rdečim trakom. Rdeč trak je predstavljal zaščito pred zli duhovi in uroki. Dobri duhovi

naj bi ščitili košnjo pred točo in nevihto.69

Kosili so več dni zaporedoma, dokler ni bilo vse pokošeno, potem pa so šli k drugemu

kmetu. Ponavadi so jim plačali z denarjem, lahko pa le s hrano. Pogosto so jim kmetje kot

plačilo naredili kakšno uslugo, tako da so jim pomagali pri košnji njihovih travnikov ali

pa so jim v zameno zorali njivo. Ko so vse pokosili, so začeli z mešanjem in obračanjem

trave, in sicer tako dolgo, da se je na travniku do konca posušila. Le popolnoma suha je

bila primerna za živali. Ponavadi so jo obračale ženske, pomagali pa so jim otroci. V

primeru slabega vremena ali pa če niso imeli dovolj časa so travo pospravili, preden se je

do konca posušila. Pograbili so jo v kupe (zgrabke), jo naložili na voz in jo dali v kozolec.

En moški je z vilami podajal, trije pa so jo nalagali med late (iz SSKJ: drog v kozolcu).

68

Na podeželju, str. 58–59. 69

Slovenian customs and songs, from January to December, samozaložba Dušica Kunaver, Ljubljana 2006, str.

137


25

Slika 18: Košnja70

Slika 19: Spravljanje sena na voz71

V sredini 50. let 20. stoletja so začeli uporabljati ročne motorne kosilnice. Travnike so

začeli gnojiti z umetnim gnojem, kar je pospešilo rast trave in njeno zorenje. Ker je delo

lahko opravil en človek, so začele izginjati navade in šege, povezane s košnjo. Do začetka

80. let se je ohranila le medsebojna pomoč pri spravljanju sena, z množičnim pojavom

traktorjev z obračalkami in nakladalkami pa je tudi ta do konca 80. let izginila.

Danes najpogosteje seno spravljajo v bale in izdelujejo silažo (konzervirana krma) iz

sveže trave.72

3.2.3 PAŠNA ŽIVINOREJA

Je ekstenzivna živinoreja, pri kateri se živina prosto ali pod nadzorom pastirja prehranjuje

pretežno s pašo. Prevladovala je do srede 18. stoletja, ko so postopno začeli uvajati

hlevsko živinorejo v sodobnem pomenu. Od prevlade hlevske živinoreje paša le še

dopolnjuje krmljenje v hlevu.

Postopno sta se razvili paša v bližini naselja in paša na daljavo. Posebna oblika paše v

bližini naselja je bila gmajnska paša (paša na skupnem vaškem svetu), od koder se je

živina vsak dan vračala v hlev. Na gmajni so pasli zgodaj spomladi in pozno jeseni, poleti

tudi na območjih, na katerih ni bila razvita planinska paša. Gmajnska paša je bila pogosta

do razdeljevanja skupnega vaškega sveta, nato so pasli na zasebnih ali občinskih pašnikih

v bližini domov. Paša na daljavo obsega planinsko pašo in transhumanco.

70

Slika iz: http://www.gorisnica.eu/index.php?stran=vasi&podstran=formin, (28. 7. 2012) 71

Slika iz: http://konji.marjanj.org/ne-samo-o-konjih/64-kmetovanje-nekoc-danes, (28. 7. 2012) 72

Na podeželju, str. 60.

http://www.gorisnica.eu/index.php?stran=vasi&podstran=formin

http://konji.marjanj.org/ne-samo-o-konjih/64-kmetovanje-nekoc-danes


26

Planinska paša zajema urejanje, vzdrževanje in rabo pašnikov v gorskem in hribovitem

svetu, največkrat tudi molžo in predelavo mleka. Dejavnost, povezana z njo, je

planšarstvo. Poleg planin za različne živali so bile na Slovenskem tudi planine za

posamične vrste živali (ovce, konje ...). Z industrializacijo v dolinah, z razvojem

usmerjene živinoreje z velikimi hlevi in z ustanavljanjem mlekarn v dolinah se je po 2.

svetovni vojni obseg planinske paše zmanjšal. Poznali so jo že staroselci. Transhumanca

je ovčarstvo s selitveno pašo, oblika ovčereje, povezana s podnebnimi vegetacijskimi

posebnostmi kake pokrajine in ekstenzivnim načinom agrarnega gospodarstva.

Značilnosti transhumance sta sezonska selitev čred in pastirjev in sestava skupine ljudi, ki

so spremljali črede. Poleti so pasli na planinskih pašnikih bolj ali manj v bližini stalnega

bivališča, pozimi pa se je skupina pastirjev s čredami preselila zunaj vasi. Ob naselitvi

Slovanov na današnjem slovenskem ozemlju so poznali takšno pašo Vlahi. Prevzeli so jo

na Krasu, v Brkinih, Čičariji in na Pivki. Na Pivškem se je ohranila do srede 20.

stoletja.73

V 70. letih 20. stoletja so se začeli za prosto pašo živine brez pastirja uveljavljati

električni pastirji.74

»Zame je bilo to najlepše opravilo. To je bil čas igre in brezdelja. Mati so mi ponavadi v

robec zavili kos črnega kruha, na paši pa sem s kakšnega drevesa utrgala jabolko ali

hruško.Rada sem se igrala z otroki iz sosednjih vasi. Vedno smo se spomnili kakšne igre.

Z veseljem se spominjam paše, saj je bilo to kmečko delo v primerjavi z ostalim

najlažje.«75

3.2.4 MOLŽA IN PREDELAVA MLEKA

Molža je dnevno ročno ali strojno iztiskanje mleka iz vimen. Najstarejša je ročna molža,

pri njej molzejo čepe, deloma kleče ali sede na molznem stoluv posebno sprva leseno,

kasneje kovinsko posodo(golido). Pri hitrejši strojni molži na vimena namestijo molzni

stroj.

Strojna molža se je začela množično uveljavljati v 80. letih 20. stoletja. Zanjo so v

zadnjih letih urejeni posebni prostori ob hlevih. Namolzeno mleko hranijo v večji hladilni

73

Med naravo in kulturo str. 44. 74


Po pripovedovanju Marije iz Birčne vasi, letnik 1934 (9. 8. 2012).


27

posodi. Smetano s svežega ali prekuhanega mleka predelujejo v maslo. V preteklosti so

ga medli v različno oblikovanih pinjah, z glinastimi motivnicami, manjše količine

smetane pa kar s kuhalnico. Maslo so oblikovali v modelih za maslo ali z rokami v

manjše štruce. V zadnjih desetletjih predvsem tam, kjer redijo več krav, uporabljajo za

predelavo smetane v maslo mehanizirane stroje za posnemanje in predelovanje smetane.

Mleko predelujejo tudi v sir in skuto. Sir so poznali že staroselci. Domači ali najeti sirarji

so sir pridelovali s segrevanjem sladkega ali posnetega kislega mleka. Tehnike pridelave

sira so se zboljšale v drugi polovici 19. stoletja. Sedaj ga pripravljajo industrijsko ali v

manjših količinah na planinah, kmetijah in v mlekarnah. Skuto, izdelek pri sirjenju, ali

kuhano in zapečeno kravje mleko po telitvi so prav tako poznali že staroselci. V srednjem

veku so bile znane dajatve v skuti. Ob koncu 20. stoletja so jo začeli v večjih količinah

uporabljati v prehrani, kozmetiki in zdravilstvu.76

3.2.5 VOŽNJA LISTJA

Listje, ki so ga vozili iz gozda, so uporabljali za nastilo živalim (dali so jo pod živali, da

so na njej ležale). Slamo so vozili dvakrat na leto, spomladi in jeseni. Jeseni so čakali, da

je listje padlo z dreves. Včasih jih je zima prehitela in je zapadel sneg, preden so uspeli

pripeljati listje iz gozda.

Z delom so začeli že zelo zgodaj, dokler je bilo listje še vlažno. Če je bilo presuho, se je

drobilo in ni bilo uporabno. Listje so najprej pograbili na kupe, nato pa naredili plasti in

jih dali na voz. Kot za gnojvožo so za vožnjo listja uporabljali gnojni koš. Ko je bil voz

poln, so listje še vlagali. To pomeni, da so ga tlačili in na voz nalagali tako, da so nanj

spravili čim več. V enem dnevu so lahko pripeljali tudi 10 vozov listja. Ko se je listje

posušilo, so z delom prenehali in delo nadaljevali naslednje dni.Vožnja listja se je

ohranila nekje do 70. let 20. stoletja.77

3.3 SADJARSKA OPRAVILA

Sadjarstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem sadnega drevja in

pridelovanjem sadja. Kljub prizadevanju države za pospeševanje sadjarstva konec 18. in v

76


Po pripovedovanju Milke iz Gorenjih Lakovnic, letnik 1933(23. 7. 2012).


28

1. polovici 19. stoletja je sadjarstvo na Slovenskem sredi 19. stoletja povečini še vedno

pomenila dejavnost naprednejših posestnikov. Večinoma kmetje takrat še niso vedeli

veliko o sadjarstvu in so pogosto le malo skrbeli za sadno drevje.78

V 2. polovici 19. stoletja se je pokazala potreba, da si kmetijstvo izboljša obstanek tudi s

sadjarstvom. Potrebno je bilo gojiti tiste sadne sorte, ki so lahko garantirale dober

pridelek. Tako so izbirali in pospeševali določene sorte. Do 1. svetovne vojne je naše

sadjarstvo v količinskem pogledu zelo napredovalo.

Pred 2. svetovno vojno so bile najpomembnejše vrste sadja jabolka, češplje in hruške. V

Dravski Banovini je bilo v tistem času kot v 2. polovici 19. stoletja sadjarstvo najbolj

razvito v severovzhodni Sloveniji. S sadjarstvom so se ukvarjali pretežno kmetje, ki jim

je bilo to večinoma drugotna dejavnost. Tudi na najbolj razvitih sadjarskih ozemljih je

bilo manj kmetov, ki jim je pomenilo sadjarstvo poglavitno kmetijsko panogo. Poleg

kmetov pa so sadno drevje gojili, in sicer zlasti za domače potrebe, tudi mestni hišni

lastniki, ki so imeli nekaj zemlje.

Drugače kakor mestni so kmečki sadjarji jedli sadje največ posušeno; sušili so ga na

soncu ali v sušilnicah. Kjer so delali sadni mošt, so najprej v koritih mečkali sadje s

kamni ali ga tolkli z raznimi pripravami, nato je prišlo v stiskalnice. Danes za ta namen

uporabljajo sadne mline in stiskalnice, ki jih izdeluje industrija. Ponekod je še danes

razvita žganjekuha.79

3.3.1 ŽGANJEKUHA

V 17. stoletju že Valvasor omenja brinjevec, ki so ga kuhali na Kranjskem, vendar se je

kuhanje žganja po posameznih območjih močneje razširilo šele v prvi polovici 19.

stoletja. Kuhanje žganja, s katerim se danes bolj ali manj ukvarjajo na vseh območjih

Slovenije, kaže razmeroma enoten značaj. Tako na splošno poimenujejo žganje žgane,

žgajne, šnops, v severovzhodni Sloveniji pa žganica.

Žganje kuhajo jeseni, precej pogosto pa tudi pozimi. Ponavadi ga kuhajo iz slabšega,

vendar ne gnilega sadja. Za kuhanje žganja sadje zdrobijo, stolčejo. Včasih so ga podobno

kot za mošt stolkli s tolkači v koritu, danes pa ga navadno zrežejo v reporeznici (stroj za

mletje) ali sadnem mlinu. Stolčeno ali zrezano sadje dajo v čeber ali kad in nalijejo toliko

78




29

vode, da zmes plava. Nato pustijo sadje približno 10 dni, da dobro prevre, vmes pa zmes

večkrat premešajo (ponavadi z motiko).

Kuhanje žganja je bilo ponavadi moško opravilo. Danes splošno razširjena naprava za

kuhanje žganja je večji ali manjši bakren lonec (kotu), ki ga pokrijejo s pokrovom

(kapo),iz katerega gledata ena ali dve daljši cevi. Cevi sta speljani skozi čeber, napolnjen

z vodo, ki stoji poleg kotla. Kotel ima ob straneh dva ročaja, s katerima ga postavijo v

pečico. Ta je železna, zidana ali sestavljena iz opek in stoji na prostem, kjer običajno

kuhajo žganje. Ko se voda v čebru segreje, jo zamenjajo z mrzlo.

Ohlajena para se odceja po ceveh izpod kape na kotlu. Pod kotlom je treba primerno

kuriti. Če gori preveč, se lahko žganje zažge, prismodi. Če kurijo pravilno, priteče

približno čez pol urebilna, sirarka, Bevka. Ko žganje do konca odteče, poberejo goščo iz

kotla, kotel pomijejo in znova napolnijo. Iz sedmih kotlov dobijo približno po en kotel

bline. To vlijejo znova v kotel in ponovno kuhajo. Sedaj priteče najprej bev (tekočina, ki

jo vržejo proč), nato približno dva decilitra cveta, ki ga shranijo in z njim mažejo rane,

šele potem priteče pravo žganje, ki ga spravijo v steklenice. Pred več desetletji so ga

shranjevali v posebnih lončenih posodah, ki so bile namenjene le za shranjevanje

žganja.80

Slika 20: Žganjekuha leta 195081

80

M. Makarovič, Kmečko gospodarstvo, str. 114115. 81

Slika iz:http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/klasifikacije/zganjekuha, (23. 8. 2012).

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/klasifikacije/zganjekuha


30

3.4 VRTNARSKA OPRAVILA

Vrtnarstvo je gojitev rastlin v vrtovih, in sicerz uporabo ročnega orodja in sredstev za

pospeševanje rasti (gnojenje, namakanje, tople grede ...). V vrtnarstvu se gojijo stročnice

in zelenjava in se s tem dopolnjuje poljedelstvo.

Do srede 19. stoletja vrtnarstvo večinoma ni bila samostojna gospodarska panoga. Na

kmečkih vrtovih so gojili predvsem kuhinjsko dišavno zelenjavo, razne zdravilne rastline

in morda cvetlice, deloma tudi zelje, repo, bobipd. Samostanski in grajski vrtovi so

pridelovali več zelenjave, uvajali so nove rastline in so bili pogosto okrasne narave.

Samo manjši posestniki v predmestju pa so gojili vrtnine za prodajo na trgu, zlasti v

Ljubljani (Krakovo, Trnovo).Od srede 19. stoletja pa se je zaradi rasti mest, povečanega

povpraševanja po vrtninah in uvedbe novih sadežev ustrezno razvilo vrtnarstvo. Manjši

posestniki v predmestjih in bližnji kmetje so začeli takrat v večjem obsegu gojiti

vrtnarstvo za prodajo na trgu. V tej smeri je vplivala še železnica, s katero je postalo

mogoče prodajati malo obstojne vrtnarske pridelke tudi v bolj oddaljene kraje.82

Skoraj vsaka kmečka domačija (tudi v mestu, če imajo ljudje svoj košček zemlje) ima še

danes svoj vrtiček. Prostor v vrtičku je namenjen le za pridelovanje zelenjave, ki naj bi

bila gospodinji vedno pri roki – solate, peteršilja, korenja, začimbnih rastlin, pehtrana ipd.

Ostale rastline, kot so stročnice ter razna druga zelenjava (kumare, pesa, repa itn.), pa

zavzemajo tako danes kot v preteklosti že del njivske površine.83

Vrtičke obdelujejo ročno, z lopatami in motikami. Navada je bila skoraj povsod, da

štihanje s štiharico opravijo moški, ženske pa vsa druga opravila – vzgajanje sadik,

zasajanje, pletje ipd.

Že pod vplivom sodobnejših vrtnarskih nasvetov so proti koncu 19. stoletja tudi nekatere

kmečke gospodinje začele vzgajati rastline v toplih gredah in shranjevati zelenjavo v

vrtnih ozimnicah.84

V zadnjem času (nekaj let) pa ljudje iz večjih mest (npr. Ljubljana, Maribor ...) vzamejo v

najem njivo od kakšnega kmeta in jo nato obdelujejo za svoje potrebe. To se mi zdi zelo

dobra ideja, saj si na ta način lahko pridelajo zelenjavo na svoj način (brez umetnih

škropiv). Od tega imata korist tako kmet, ki mu ni treba obdelovati zemlje, če je ne želi,

82



Prav tam, str. 71–72.


31

in ob tem še nekaj zasluži, kot tisti, ki njivo uporablja, saj si lahko pridela svojo

zelenjavo, prihrani nekaj denarja in se ob tem še sprosti.

3.5 VINOGRADNIŠKA OPRAVILA

Vinogradništvo, ki ga v širšem pomenu uvrščamo med poljedelstvo, je gospodarska

kmetijska panoga, ki z gojenjem vinske trte pridobiva grozdje, namenjeno predvsem

predelovanju v vino, v manjši meri pa tudi za pridelovanje žganja in kisa.85

Ponekod pa

iz grozdja pridelujejo tudi sok.

Po naselitvi Slovanov, ki so se naučili vinogradništva od starega prebivalstva, se

vinogradi najprej omenjajo v drugi polovici 9. stoletja v Kocljevi kneževini ob Blatnem

jezeru. V naslednjih stoletjih se pojavljajo omembe vinogradov tudi v okoliših, kjer so jih

pozneje zaradi neugodnega podnebja opustili.

V srednjem veku pa tudi še kasneje so se ukvarjali z gojenjem vinske trte na nekaterih

območjih npr. na Gorenjskem v okolici Bleda, na Šmarjetni gori pri Kranju in okrog

Škofje Loke. Znani so vinogradi iz Zagorja ob Savi in Izlak. Še ves srednji vek je bila

razširjena kultura vinske trte okrog Stične na Dolenjskem.

V začetku novega veka so se uspešno ukvarjali z vinogradništvom tudi na Koroškem,

predvsem v velikovškem okolišu. Z vinsko trto je bilo veliko površine zasajene tudi na

Notranjskem, Primorskem in Štajerskem.

Opuščanju vinogradov so najkasneje do sredine 19. stoletja v navedenih območjih

botrovale vsekakor neugodne razmere, po drugi strani pa je bilo v 19. stoletju zaradi

ugodnejših prometnih povezav boljše pripeljati vino od drugod, kot pa gojiti doma slabše

in za prodajo neprimerno vino. Že od srede 19. stoletja so razvoj slovenskega

vinogradništva zavirale tudi trtne bolezni in škodljivci, konec 19. stoletja pa je bilo veliko

vinogradov opuščenih. Od tistega časa pa do danes se je slovensko vinogradništvo

preusmerjalo iz kvalitete v kvantiteto.86

85


Prav tam, str.73–74.


32

3.5.1 OBDELOVANJE VINOGRADA

Zemljo za ureditev novih vinogradov pa tudi že dolgotrajnih tudi še danes navadno v

pozni jeseni prekopljejo (rigolajo). To težavno delo, kjer kopljejo tudi en meter v globino,

pogosteje pa šestdeset do osemdeset centimetrov, ponekod še vedno opravljajo ročno,

zlasti v manjših vinogradih. Za to delo se uporablja različno obdelovalno orodje, kot so

krampi, krampice, lopate in motike, primerne lažji in težji zemlji ter različnim načinom

obdelovanja. Kopači kopljejo v širini štirih metrov. Pri obnavljanju starih vinogradov še

dodatno odkopljejo, presekajo in izruvajo stare trse, ki jih nato znosijo na vrh vinograda.

Nato trsje zakurijo na njivi ali ga odpeljejo domov za kurjavo. Gnojijo ponavadi jeseni ali

zgodaj spomladi. Podobno kot za polja, ki so bila še v 18. stoletju negnojena, velja tudi za

vinograde. Po Dolenjskem, na Štajerskem pa tudi drugod so gnojili z vejniki (manjši

sveženj vej), koruzno slamo, plevami, raznimi trtnimi in drevesnimi odpadki, ki so jih

pograbili po vinogradu. Gnojenje z gnojem, se je začelo uveljavljati šele proti koncu 19.

stoletja.

Vinograde prvič okopavajo spomladi, po rezanju trte. Pred pojavom trtne uši je bilo v

navadi samo enkratno okopavanje. Kot rigolanje je tudi prvo kopanje naporno delo, zato

je bilo večinoma moško opravilo. Drugo kopanje pa opravijo jeseni in je bolj plitvo od

prvega kopanja. Po kopanju sledi še pletev. S tem so težja dela pred vezanjem in trgatvijo

končana.87

»Zame so bila vinogradniška opravila najtežja, saj sem bil še zelo mlad (7 let), ko sem

moral začeti kopati v vinogradu. Motika je bila zelo težka in velika, da sem jo komaj

dvigoval. Vendar delo je bilo potrebno opraviti. To delo smo opravljali dvakrat na leto,

spomladi in jeseni. Še danes, ko opravljam vinogradniška dela, se spominjam tega

težkega dela, ki mi je pustilo marsikateri žulj.«88

3.5.2 OSKRBOVANJE TRTE

Za rezanje trte so splošno uporabljali do sredine 19. stoletja ukrivljen nož (vinjek, noras,

rznik za vinograde, kosir, kljukec, fovč). Za rezanje s takšnim nožem so morali imeti

rezači že nekaj izkušenj, da so trto pravilno rezali. Danes se na splošno za rezanje trte

uporabljajo škarje. Rožje (odrezano trtje) pustijo, ga zakurijo v vinogradu ali ga znosijo

87

Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, str. 81–83. 88

Po pripovedovanju Štefanaml. iz Gorenjih Lakovnic,letnik 1964 (2. 8. 2012).


33

domov in ga uporabijo za kurjenje krušne peči. Ponekod pa ga uporabijo za gnoj ali z

njim pozimi kurijo v hramu (zidanici).

Po rezatvi kolijo trsje (poraklajo, drožijo). Za nameščanje starih in novih kolov (ki jih

predhodno ošilijo) uporabljajo koničasto železno palico. Nato sledi vezanje trte, in sicer

od konca junija do sredine julija. Za vezenje so uporabljali rženo slamo, pšenično slamo,

beko (po SSKJ: grm ali drevo z dolgimi vejami), rafijo (lesena vlakna), deloma tudi ličje.

Drugo vezatev trt pa opravijo po drugem kopanju, ko so mladike že dovolj velike. S tretjo

vezatvijo trto dokončno pritrdijo (privežejo mlade veje oz. poganjke pri vrhu trte). Pred

uvedbo današnjega načina škropljenja so proti peronospori in oidiju (trtni bolezni)

namakali v posodo z galico brinjevo vejo (tudi resje in slamo) ter z njo škropili po

vinogradu.

Konec julija pa odščipnejo jalove mladike nekoliko nad kolom (štucajo). S tem se dela v

vinogradu do trgatve končajo.89

3.5.3 TRGATEV

Še v 18. stoletju so po določilih gorskih predpisov določevali čas trgatve vsem

podložnikom enako. Prepoved trganja naj bi preprečila, da bi gorski gospodprejemal

dajatve v prekislem vinu.

Z zemljiško odvezo sredi 19. stoletja so prepisi postali brez pomena, prav tako so tudi

vladna prizadevanja, da bi se obnovil stari trgatveni red, ostajala le na papirju. V zadnji

polovici 19. stoletja je ostalo malo občin, ki so se še držale zakona o trgatvenem redu, ki

je bil izdan 1860.90

Trgatev se je začela večinoma 10. oktobra. Grozdje režejo z noži ali s škarjami in ga

dajejo v škafe ali druge posode. Te potem stresajo v brente ali pute, v katerih nosijo

grozdje stiskat (v kleteh, hramih, zidanicah). Včasih so grozdje (v kadeh in koritih) tlačili

z nogami ali ga mečkali s koli ipd. Kasneje pa so ga stiskali v stiskalnicah. Grozdni mlini

so prišli obsežneje vnavado v 20. stoletju(najprej leseni, nato železni).91

Danes pa

poznamo že mline za grozdje na motorni pogon, s katerim v zelo hitrem času stisnemo

veliko količino grozdja.

89

Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, str. 84–86. 90




34

Slika 21: Vinjek (vinogradniški nož), sreda 20. stoletja92

3.6 GOZDARSKA OPRAVILA

Kmečko gospodarstvo predstavlja tudioskrbovanje in izkoriščanje gozdov. Za podiranje

drevja so bila že sredi 18. stoletja izdana navodila za uporabljanje žage v državnih

gozdovih. Tako so žago gozdni delavci na Slovenskem uporabljali že sredi 19.

stoletja.93

V 50. letih 20. stoletjapa je žaganje z motorno žago izpodrinilo podiranje

dreves s sekiro.

Tako kot gozdni delavci tudi kmetje za podiranje dreves in obdelovanje lesa uporabljajo

različne vrste sekir, ki jih glede na njihov namen različno poimenujejo.

Za premikanje lesa, največkrat hlodov po gozdu, pri nakladanju in vlačenju so uporabljali

podobno oblikovane cepine. Podrto drevje deloma obdelajo že v gozdu, predvsem

oklestijo veje, ki je namenjeno za kurjavo ali za druge namene.

Čistijo (Brda) ga z manjšimi sekirami ali močnejšimi sekali. Kolikor je les namenjen za

nadaljnjo tehnično uporabo, ga v gozdu olupijo s posebnimi koničastimi lupilci. Tudi

daljša, za kurjavo namenjena drevesa prežagajo v gozdu.94

Posekan les takoj ali kasneje (ko je pot primernejša za spravljanje lesa ali ko imajo čas)

zvlačijo ali speljejo domov. Včasih pa so ga tudi znosili. Ponekod že v gozdu naredijo

polena za kurjenje, ki so dolga tričetrt metra. Doma jih zložijo v skladovnice. Prav tako

obdelajo v gozdu drevje, ki je namenjeno za nadaljnjo obdelavo na žagi.

92

Slika iz: Slovenski etnološki leksikon, str. 675. 93


Prav tam, str. 194.


35

Včasih so ga spravili domov z vleko, v katero so bili vpreženi konji ali voli ali so ga

vozili z vozovi. Danes pa to delo opravljajo s traktorji.

Na Slovenskem poznamo več načinov pritrjevanja lesa za vleko, ki pa se v bistvu med

seboj ne razlikujejo. V hudih strminah so kmetje na Vipavskem uporabljali za vlačenje

posebne, kavljem podobne priprave mačje, s katerimi so hlod najprej privlekli do

zložnejše poti, od koder so ga dali na ulak (Vipavski izraz za pritrjevanje lesa za vleko).

Vendar so marsikje ta način lesa z vleko začeli prepovedovati že proti koncu 19. stoletja,

ko so bile gozdne poti že bolj urejene, pri spravljanju lesa z vleko pa so se močno

poškodovale. Poleg vleke je bilo v navadi prevažanje lesa z vozmi, v zimskem času pa

tudi s sanmi. Veliko lesa, namenjenega za kurjavo, so ponekod znosili s košem, seveda le

v krajih, kjer je bilo drugačno transportiranje nemogoče. Če je ostal les dalj časa na

prostem, so ga pred padavinami zaščitili običajno z lubjem. V gozdovih okoli Šentjerneja

na Dolenjskem pa so naredili zaščito nad hlodi iz vejevja, praproti in gozdne trave. Doma

nato drva za kurjavo žagajo in cepijo kot jim dopušča čas. Žaganje in cepljenje lesa je

bilo včasih moško opravilo, danes pa to počnejo tudi ženske.

Za kurjenje v peči ali na ognjišču so nasekali daljša polena, za štedilnik pa krajša. Drva so

žagali s polkrožno ali oglato žago na lesenih kozah (mušah – Breginj, kobilah –

Dolenjsko, stolih – Cerkljansko in Bela Krajina). Nacepljena drva so ponavadi sproti

zlagali v drvarnice, ki so jih imeli ponavadi postavljene blizu domačije.95

Slika 22: Žaganje drevesa leta 195496

Slika 23: Lesena koza za žaganje drv97

95

M. Makarvič, Kmečko gospodarstvo str. 195–196. 96

Slika iz: http://www.etno-muzej.si/sl/spetne-zbirke/delo-v-gozdu/f0000011398, (15. 9. 2012).

http://www.etno-muzej.si/sl/spetne-zbirke/delo-v-gozdu/f0000011398


36

3.7 KMEČKA OPRAVILA DANES

Razvoj tehnologije je tudi kmetom omogočil lažje delo na kmetiji. Stroji in naprave so

sicer olajšale kmetov vsakdan, vendar je kljub temu kmečko delo še vedno eno najtežjih.

Ko je v 50. in 60. letih država začela spodbujati urbanizacijo in industrializacijo, je veliko

kmečkega prebivalstva opustilo kmetijo, saj poleg službe ni bilo časa še za delo na

kmetiji. Zato je danes veliko takšnih kmetij, ki imajo zelo malo glav živine in veliko manj

obdelovalnih površin kot včasih. Nekateri kmetje pa so svoje kmetije še razširili in postali

veleposestniki.

V Sloveniji ustvarja kmetijstvo okoli 2% bruto domačega proizvoda, vendar ima vseeno

ta dejavnost velik družbeni pomen, saj zagotavlja oskrbo prebivalstva z živili in

preprečuje razpad kulturne krajine. Slovensko kmetijstvo pridela okoli pet šestin hrane, ki

jo potrebuje slovensko prebivalstvo.

Delež prebivalstva, ki živi od kmetijstva je samo še 5%.98

Ker Slovenci ne cenimo dovolj slovenskega kmeta, na naš trg in na police v trgovine

prihaja hrana iz drugih držav Evrope in ostalega sveta. Zato ne vemo, kako je bila

pridelana, na kakšni zemlji je rasla in koliko truda je bilo vloženega v njeno proizvodnjo.

Zato velikokrat jemo nekvalitetno hrano, polno hormonov in škropiv, ki nas nasiti, vendar

nas kljub temu izstrada, saj z njo ne dobimo pomembnih vitaminov in mineralov, kot bi jo

dobili od domače zemlje. Kmetom v Sloveniji se danes ne izplača pridelovati hrane, saj

za trdo delo dobijo premalo plačila. Ker je njihovo delo podcenjeno, opuščajo kmečko

delo, s tem pa smo Slovenci čedalje bolj prikrajšani za kakovostna Slovenskaživila.

Res da takšnega načina dela,kot je bilo na kmetiji nekoč, ni več, se pa danes še vedno

ohranjajo šege in navade v povezavi s kmečkim delom. Vsako leto je po vsej Sloveniji

veliko prireditev in društev, kot npr. kmečke igre, kmečki prazniki, kmečke delavnice,

društvo kmečkih žena ipd., ki prikazujejo načine dela in življenja na kmetiji, orodja,

stroje, naprave, prehrano, oblačila idr.S tem se tradicija in zapuščina Slovencev ohranja.

97

M. Makarvič, Kmečko gospodarstvo str. 195 – 196. 98

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kmetijstvo_in_gozdarstvo_Slovenije, (16. 9. 2012)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kmetijstvo

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kmetijstvo_in_gozdarstvo_Slovenije,%20%20(16


37

4 INTERVJU

Izvedla sem intervju s starejšima gospema, Ano iz Jurne vasi (1933) in Milko iz Gorenjih

Lakovnic (1934).

1. Koliko ste bili stari, ko ste začeli pomagati na kmetiji? Katera dela ste opravljali?

ANA: »Ko sem začela pomagati na kmetiji, sem bila stara približno 6 let. Opravljala sem

lahka dela, na primer sajenje krompirja, iz mrve sem pobirala steljo, ki ni bila dobra za

hrano živalim, in jo nosila na kupe.«

MILKA: »Pomagati sem začela še zelo mlada. Približno pri desetih letih, ko sem že

hodila v šolo. Pomagala sem okopavati krompir, koruzo, pa pri sajenju krompirja in

žetvi.«

2. Katero kmečko opravilo je bilo za vas najtežje in zakaj?

ANA: »Najtežje opravilo je bila košnja in metev, saj sem morala zgodaj vstati. Ker sta

bila košnja in metev poletni deli je bilo zelo vroče, deli pa sta trajali več dni. Ker pri hiši

ni bilo nobenega moškega (saj imam štiri sestre), sem morala večino del opravljati jaz. S

košnjo in metvijo sem začela že pri petnajstih.«

MILKA: »Zame ni bilo nič pretežko. Zelo rada sem delala na kmetiji in nikoli nisem

rekla, da česa ne bom storila. Malo težje je bilo edino, ko smo hodili cunje v potok prat,

ker je bilo daleč in so bile cunje težke, še posebej, ko so bile mokre.«

3. Katera kmečka opravila ste najraje opravljali in zakaj?

ANA: »Najraje sem imela ličkanje koruze, saj je bilo to lahko delo, ob tem pa smo se

imeli zelo lepo. Veliko smo se pogovarjali, peli, si pripovedovali zgodbe. Posebej v

spominu pa imam tudi metev. Pa ne zaradi dela, saj je bilo zelo težko, pač pa zaradi

druženja. Metev smo opravljali samo mladi, ob tem pa smo se zabavali. Spomnim se

dogodka, ko me je en fant vrgel na kopico, saj se nisem dovolj dobro držala za rento. Ko

pa smo z metvijo opravili, smo ugasnili luč in se igrali razne igre lovljenja in skrivanja.«

MILKA: »Najraje sem imela ličkanje zaradi druženja.«

4. Ali ste pri delu že uporabljali stroje? Katere?

ANA: »Ne, pri delu nismo uporabljali nobenih strojev, vse smo opravljali ročno.«

MILKA: »Nismo imeli strojev, vse smo delali ročno.«


38

5. Kdaj ste dobili prvi stroj na vaši kmetiji in kateri je bil?

ANA: »Prvi stroj na naši kmetiji smo dobili leta 1963, in sicer motorno kosilnico znamke

Alpina. Zelo nam je olajšala košnjo in žetev.«

MILKA:« To je bil stroj za mlatit pšenico na vitel, ki ga je poganjal konj. Vendar ga

nismo imeli mi, ampak sosedje, in smo si ga med seboj posojali.«

6. Katera dela so opravljala večinoma ženske in katera moški? Zakaj?

ANA: »Moški so opravljali večinoma težja opravila, kot npr. košnja, napravljanje drv,

metev ... Ženske pa smo opravljale lažja dela: setev, sajenje, molžo, kuhanje, skrb za

otroke... Vendar pa smo si pri delu vedno pomagali. Jaz sem na naši kmetiji opravljala

tudi moška dela.«

MILKA: Ženske so opravljale lažja dela, npr. grabljenje, pomagale so pri vožnji gnoja,

setev, sajenje, čeprav smo morale tudi ženske velikokrat prijeti za moška dela, saj ko je

bila vojna, moških ni bilo. Moški pa so opravljali težja dela, se pravi napravljanje drv,

košnja, mlatev...«

7. V katerih primerih in katera dela ste opravljali tudi ob nedeljah in praznikih?

ANA: »Ob nedeljah in praznikih nismo nikoli delali. Izjemoma smo, če se je bližala

nevihta, pospravili mrvo iz travnikov, ki se je sušila, in jo zapeljali v kozolec.«

MILKA: »Pri naši hiši smo delo razporedili vedno tako, da smo imeli popoldan že

praznik. Prej smo vse postorili, pospravili po hiši in po kmetiji, nato pa smo lahko

počivali, se družili ...«

8. Kaj ste počeli v prostem času?

ANA: »V prostem času, smo se družili s prijatelji in sosedi, se igrali in pogovarjali, saj

nismo imeli televizije niti radia. Vendar je bilo prostega časa zelo malo, še posebej poleti,

ko je bilo na kmetiji veliko dela.«

MILKA: »Lenarili smo, punce smo se dobile »na kup« in smo se kartale, pogovarjale, se

smejale. To je so bili najlepši trenutki.«


39

9. Ali je bila šola takrat pomembna?

ANA: »Šola takrat ni bila pomembna, saj sem v šolo hodila v času 2. svetovne vojne. 1.

razred sem uspešno opravila, v drugega pa nisem hodila, saj je bilo zaradi vojne

prenevarno. Ko sem šla opravljat 2. razred, sem bila že velika, zato sem ga preskočila in

sem šla v 3. razred. Čeprav sem hodila v šolo 8 let, sem imela priznana samo 4 leta, saj bi

morala 2-krat na teden hoditi v popravljalni razred, če bi hotela imeti priznanih 8 let. Tudi

starši nas niso silili, da smo hodili v šolo. Če si želel, si hodil, drugače ne.«

MILKA: »Da, do 6. razreda smo hodili v šolo normalno, potem pa je bila vojna in šole ni

bilo. Kasneje sem se šolala za šiviljo.«

10. Kdaj ste imeli čas za opravljanje domače naloge in učenja?

ANA: »Čas za učenje in opravljanje domačih nalog je bil samo takrat, ko ni bilo dela,

ponavadi zvečer.«

MILKA: »Čas smo imeli sproti, tudi čez dan, če je bil čas, in pa zvečer oziroma ponoči.«

11. Bi si želeli, da bi bilo življenje danes takšno, kot je bilo včasih? Zakaj?

ANA: »Nikoli več si ne bi želela, da bi bilo življenje takšno, kot je bilo včasih. Veliko

smo morali delati, pa še to večinoma ročno. Časa za druženje in prijatelje je bilo malo.

Poleg tega smo bili ves čas lačni, saj ni bilo toliko hrane kot danes. Bili smo tudi ves čas

bosi, pozimi pa nas je zeblo, saj nismo imeli takšnih oblačil kot danes.«

MILKA: »Da, želela bi si, da bi bilo življenje danes vsaj malo takšno, kot je bilo nekoč,

saj so bili takrat ljudje veliko bolj sproščeni in niso poznali stresa. Življenje pa je teklo

počasneje in bolj umirjeno.«

Hvala za odgovore!


40

5 DIDAKTIČNI DEL

5.1 UČNI NAČRT ZA PREDMET SPOZNAVANJA OKOLJA99

5.1.1 UČNI NAČRT ZA 1. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE

TEMATSKI SKLOP: BILO JE NEKOČ

OPERATIVNI

CILJI

PRIMERI DEJAVNOSTI

PREDLAGANE

VSEBINE

SPECIALNO-

DIDAKTIČNA

PRIPOROČILA

Učenci:

Spoznavajo,

da je bilo

življenje v

preteklosti

drugačno

Ob slikovnem

gradivu in na

podlagi

pripovedovanj

svojih (starih)

staršev ter

informacij iz

različnih medijev

primerjajo življenje

takrat in danes.

Ogledi starih hiš

(opazovanje,

primerjanje).

Risanje starejše

hiše (npr. z ogljem,

svinčnikom ipd.).

Poslušanje zgodb

(bodisi izmišljenih

ali resničnih).

Življenje ljudi v

preteklosti,

bivališča in delo

ljudi

Glede časovne

dimenzije

predlagamo 20.

stoletje (največje

tehnološke in

strukturne

spremembe). Kot

slikovno gradivo naj

se uporabijo tudi

umetniške

reprodukcije.

99

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Spozna

vanje_okolja_obvezni.pdf, (17. 8. 2012).

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Spoznavanje_okolja_obvezni.pdf



41


TEMATSKI SKLOP: JAZ IN NARAVA

OPERATIVNI

CILJI

PRIMERI

DEJAVNOSTI

PREDLAGANE

VSEBINE

SPECIALNO-

DIDAKTIČNA

PRIPOROČILA

Učenci:

Spoznavajo,

da ljudje

pridelujemo

hrano.

Spoznavajo,

da ljudem

stroji

pomagajo pri

sajenju,

spravljanju,

ohranjanju in

premeščanju

pridelka.

Obisk vrta,

njive,

sadovnjaka

in drugih

obdelovalni

h površin.

Opazovanje

poškodovan

ih rastlin in

plodov,

iskanje

povzročitelj

ev in

pogovor o

najdenih ali

možnih

povzročitelj

-ih.

Vrt, sadovnjak

in druga okolja,

užitne rastline,

semena, plodovi,

pridelek in

»škodljivci«,

delo na kmetiji.

Pretežni del spoznanj in

izkušenj o pridelovanju

hrane ter delu na kmetiji naj

obogatijo pri obisku

kmetije, ki ga organiziramo

v okviru naravoslovnega

dne enkrat v triadi.

V zvezi s pridelkom se

srečamo s pojmom

»koristen« in »škodljiv«. Ta

pojma lahko uporabljamo le

v povezavi s človekom in

njegovim pridelkom, in

nikoli, ko govorimo o bitjih

v naravi!


42


TEMATSKI SKLOP:POGLEDAM NAOKROG

OPERATIVNI

CILJI

PRIMERI

DEJAVNOSTI

PREDLAGANE

VSEBINE

SPECIALNO-

DIDAKTIČNA

PRIPOROČILA

Učenci:

Spoznavajo

življenje in

delo na

kmetiji.

Prepoznavajo

različne

obdelovalne

površine.

Obiščejo kmetijo

in si ogledajo

opravila na

kmetiji, ogledajo

si njive, gradnjo

kmetije in

namembnosti

različnih

prostorov

(stanovanjska

hiša, hlev),

sadovnjak, njiva,

travnik, pašnik.

Izdelajo maketo

in zemljevid

kmetije in

okolice.

Življenje

in delo na

kmetiji.

Organizi-

ramo

ekskurzijo v

najbližje

vaško

naselje.


43

5.2 UČNI NAČRT ZA PREDMET DRUŽBA100


TEMATSKI SKLOP: RAZVOJ DOMAČEGA KRAJA

100

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Druzb

a_obvezni.pdf, (17. 8. 2012).

OPERATIVNI CILJI

PRIMERI

DEJAVNOSTI

PREDLAGANE

VSEBINE

SPECIALNO-

DIDAKTIČNA

PRIPOROČILA

Učenci

RAZISKUJEJO,

SPOZNAVAJO:

razvoj domačega

kraja skozi

kulturnozgodovin-

ske spomenike,

razvoj in

spreminjanje vloge

domačega kraja,

življenje v naselju

nekoč in danes,

preteklost svoje

šole, njen nastanek

in razvoj,

načine pouka.

RAZUMEJO:

naravne danosti za

nastanek in razvoj

domačega kraja.

UPORABIJO:

spoznanja o

Zbiranje,

urejanje,

razvrščanje,

primerjanje,

interpretira-

nje

podatkov,ank

etiranje,

opazovanje,

raziskovanje,

risanje,

pisanje,

intervjuji z

nekdanjimi

delavci šole.

RAZVOJ

DOMAČEGA KRAJA:

KAJ JE VPLIVALO

NA NASTANEK

DOMAČEGA

KRAJA?

VAS IN MESTO V

ZGODOVINI

FUNKCIJA

NASELJA V

PRETEKLOSTI

(ŽIVLJENJE NA

PODEŽELJU, DELO

NA POLJU, OBRT

IN ZAČETKI

INDUSTRIJE)

ŠIRJENJE IN

VLOGA NASELJA

V PRETEKLOSTI

IN DANES

ŠOLA V

DOMAČEM KRAJU

NEKOČ

Delo na

terenu,

delo v

muzeju,

razisko-

valno

delo

projek-

tno učno

delo.

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Druzba_obvezni.pdf

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Druzba_obvezni.pdf


44

preteklosti šole in

jih zapišejo v

časovni trak.

PREDVIDEVAJO:

naravne in

družbene danosti,

ki bodo vplivale na

razvoj domačega

kraja,

razvoj šole v

prihodnjem

obdobju.

PRIMERJAJO:

dobre in slabe

strani življenja

nekoč ter danes,

vlogo

podeželskega in

mestnega naselja v

preteklosti.


45

5.3 UČNE PRIPRAVE ZA PREDMET SPOZNAVANJE OKOLJA

5.3.1 UČNA PRIPRAVA ZA 1. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE

UČNA PRIPRAVA – SPOZNAVANJE OKOLJA

Študentka: Mateja Šurla Datum: 19. 9. 2012

Šola: POŠ Birčna vas Razred: 1.

Učna tema: Stara hiša Učna enota:Življenje v preteklosti je bilo

drugačno

Učne oblike: frontalna, individualna.

Učne metode: razgovor, razlaga, reševanje nalog na učnem listu.

Učna sredstva in pripomočki: anketni vprašalnik (učni list).

Medpredmetna povezava: slovenščina, likovna vzgoja, glasbena vzgoja.

Literatura:

Bajd, B., [et al.]. Okolje in jaz 1: priročnik za učitelje, Modrijan, Ljubljana 2003.

Bajd, B., [et al.]. Okolje in jaz 1: učbenik za spoznavanje okolja za 1. razred

devetletne osnovne šole, Modrijan, Ljubljana 2003.

CILJI:

o Spoznavajo, da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno.

o Spoznavajo razlike med življenjem v mestu in na vasi.


46

POTEK UČNE URE

I. UVOD

Učencem se predstavim in ji povem, da bom to uro danes z njimi jaz. Povabim jih, da

se usedejo v krog.

V vrečki imam star predmet (uro). Vsak učenec poskuša le s tipanjem ugotoviti, kaj

imam v vrečki. Ko vsi otipajo, vzamem uro iz vrečke. Pogovarjamo se o tem, koliko

mislijo, da je ura stara. Pokažem jim novejšo uro, da ju med sabo primerjajo.

Pokažem jim še nekaj starih predmetov (stare čevlje, star kovanec, staro knjigo).

Ugotovijo, da so predmeti stari in da so jih uporabljale naše babice in dedki.

II. OSREDNJI DEL

POGOVOR OB SLIKAH NA POWER POINTU

Pokažem jim sliko notranjosti in zunanjosti iste hiše nekoč in danes. Med seboj ju

primerjamo.

Vprašanja:

o Katera hiša je starejša? Kako veš?

o Katere predmete iz stare hiše poznajo? So jih že kje videli?

o Ali so kakšne podobnosti med njima? Katere?

o Kakšen je štedilnik v stari hiši in kakšen v novi?

o Kakšna je razlika med lučjo v stari hiši in sodobni?

o Katero vozilo je na sliki?

Pokažem jim še sliko mesta in vasi. Vprašam jih, kakšne so razlike med njima.

Vprašanja:

o Kakšne so značilnosti mesta in kakšne so značilnosti vasi?

o S čim se ljudje preživljajo v mestu in s čim na vasi?

o Kam hodimo v trgovino?

o Kje imamo bolnišnico in policijsko postajo?


47

o Katera opravila opravljajo kmetje na kmetiji?

ANKETNI VPRAŠALNIK (UČNI LIST)

Učencem podam navodila za reševanje učnega lista, potem pa jih rešujemo skupaj,

vsako nalogo posebej. Če česa ne vedo, pustijo prazno. Na učnem listu morajo

obkrožiti, katera slika prikazuje življenje v preteklosti. Ugotoviti morajo, kateri

predmeti spadajo v preteklost in kateri v sedanjost ter ugotavljati značilnosti vasi in

mesta.

Skupaj z učenci preverimo pravilne odgovore.

III. ZAKLJUČEK

Učencem dam navodila, da v zvezek narišejo en predmet iz preteklosti in enega iz

sedanjosti.

Lepo se jim zahvalim za sodelovanje in se poslovim.


48





Medpredmetna povezava: slovenščina.

Literatura:

Hergan, I., [et al.]. Dotik okolja 2: priročnik za učitelje, Mladinska knjiga,

Ljubljana 2004.

Hergan, I., [et al.]. Dotik okolja 2: učbenik za spoznavanje okolja v drugem

razredu 9-letne osnovne šole, Mladinska knjiga, Ljubljana 2004.

http://sl.wikisource.org/wiki/Orjemo,_orjemo (15. 9. 2012)

CILJI:

o Spoznavajo, da ljudje pridelujemo hrano.

o Spoznavajo, da ljudem pri sajenju, spravilu, ohranjanju in premeščanju pridelka

pomagajo stroji.

o Spoznavajo različne kmečka opravila za pridelovanje hrane.*

*dodan učni cilj




Učna tema: Naš kraj Učna enota:Z grabljami po gredi; Joj,

čuden stroj

http://sl.wikisource.org/wiki/Orjemo,_orjemo


49

POTEK UČNE URE

I. UVOD

Učencem se predstavim in jim povem, da bom to uro z njimi jaz.

V košari imam različne pridelke (jabolko, koruzo, paradižnik, grozdje, žito).

Vprašanja:

– Kaj imam v košari?

– Kdo prideluje hrano? (Kmetje)

– Na katerih površinah jo prideluje (sadovnjak, vinograd, njiva, vrt)?

– Kako imenujemo zemljišče, kjer kmetje pridelujejo hrano?

– Kaj je kmetija?

Pogovor napeljem na delo na kmetiji.

II. OSREDNJI DEL


Pokažem jim sliko, na kateri so kosa in grablje. Vprašam jih, za katero kmečko opravilo

se uporabljata ta orodja. Pokažem jim še sliko kosca, ki kleplje koso. Na naslednji sliki je

kosec, ki kosi travo, za pasom pa ima nekaj privezano. Vprašam jih, kaj ima za pasom.

Pokažem jim pravi oselnik iz bikovega roga z brusnim kamnom, ki ga prinesem s seboj,

in jim povem, da imajo kosci v njem še vodo, da koso lažje nabrusijo.

Vprašanja:

– Katero kmečko opravilo kmet opravi na njivi spomladi? (Zaorje njivo jo pognoji

in poravna z branami.)

– Katero orodje uporablja za oranje njive? (Pokažem jim dva pluga. Takšnega kot se

uporablja danes in lesen plug, ki se je uporabljal za oranje v preteklosti.)


50

– Kaj naredi kmet potem, ko spomladi obdela zemljo? (Poseje in posadi rastline.)

S sabo prinesem košaro in jim pokažem, kako se ročno seje. Povem jim, da je potrebno

sejati natančno, da žito raste enakomerno.

– Katero opravila pa opravlja poleti, ko rastline zrastejo? (Požanje žito in koruzo,

pobere poljske pridelke, obere sadje v sadovnjaku ...).

Pokažem jim sliko žetve pšenice v preteklosti. Vprašam jih, s čim so žanjice žele. S sabo

prinesem srp in jim ga pokažem. Pogovarjamo se o tem, ali je bilo delo s srpom lažje ali

težje kot s kombajnom in ali je trajalo manj ali več časa.

- Kaj naredi s pridelki? (Shrani jih v različne posode, sadje posušijo, skuhajo sok,

žganje ...).


Učencem razdelim učne liste. Najprej skupaj preberemo navodila, nato pa jih rešujejo

samostojno. Na listu morajo poimenovati kmečka orodja, ugotoviti, kaj ne spada med

kmečka orodja, in ugotoviti, katera kmečka opravila predstavljajo slike.

Skupaj z učenci preverimo pravilne odgovore.

III. ZAKLJUČEK

Ogledajo si različne slikanice na temo kmetija, ki jih prinesem s seboj.

Učencem se lepo zahvalim za sodelovanje in se poslovim.


51


Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska.



Medpredmetna povezava: športna vzgoja, likovna vzgoja.

Literatura:

Hergan, I., [et al.]. Dotik okolja 3: priročnik za spoznavanje okolja v tretjem razredu

9-letne osnovne šole. Mladinska knjiga, Ljubljana 2005.

Hergan, I., [et al.]. Dotik okolja 3: učbenik za spoznavanje okolja v tretjem

razredu 9-letne osnovne šole. Mladinska knjiga, Ljubljana 2005.

CILJI:

o Spoznavajo življenje in delo na kmetiji.

o Spoznavajo različne obdelovalne površine.

o Spoznavajo različna orodja in stroje, ki se uporabljajo na kmetiji.*

*Dodan cilj




Učna tema: V mestu in na vasi Učna enota:Naselja so različna


52

POTEK UČNE URE

I. UVOD

Učencem se lepo predstavim in jim povem, da bom to uro vodila jaz.

Preberem jim pesem Orjemo, orjemo:

Orjemo, orjemo polje široko,

Režemo, režemo brazde globoko.

Sejemo, sejemo zlato pšeničko,

Žanjemo, žanjemo jo za potičko.

Vprašanja:

– O čem govori pesem?

– Kdo orje, seje in žanje?

– V katerem letnem času kmet orje polje, seje pšenico in žanje?

II. OSREDNJI DEL


Pogovor napeljem na življenje in delo na kmetiji nekoč in danes.


Učencem razdelim učne liste. Najprej skupaj preberemo navodila,nato pa jih rešujejo

samostojno.

Pravilne rešitve pregledamo skupaj.

III. ZAKLJUČEK

Učence povabim v krog. Vprašam jih, če se želijo naučiti igrico, ki so se jo igrali otroci v

preteklosti, ko so pasli živali. Povem jim, da se igra imenuje: Igranje s kamenčki ali

Kamenčkat.


53





Medpredmetna povezava: poklicna in prometna vzgoja, slovenščina, likovna vzgoja,

naravoslovje in tehnika.

Literatura:

Bogataj, J., [et al.]. Z družbo v družbo 4: učbenik za spoznavanje družbe za 4.

razred devetletne osnovne šole, Rokus, Ljubljana 2000.

Bogataj, J., [et al.]. Z družbo v družbo 4: priročnik za učitelje. Rokus,

Ljubljana 2001.

CILJI:

o Spoznavajo življenje v naselju nekoč in danes.

o Primerjajo dobre in slabe strani življenja nekoč ter danes.

o Spoznavajo razlike med delom na kmetiji nekoč in danes.*

*Dodan cilj

UČNA PRIPRAVA - DRUŽBA



Učna tema: To je najin kraj Učna enota:S čim se ukvarjajo prebivalci

domačega kraja


54

POTEK UČNE URE

I. UVOD

Učenem se lepo predstavim in jim povem, da bom z njimi to uro jaz.

Pokažem jim predmet (srp). Vprašanja:

– Kje ste že videli takšen predmet? (na kmetiji)

– Kako se imenuje?

– Se ta predmet uporablja tudi v mestu?

II. OSREDNJI DEL

POGOVOR O SLIKAH NA POWER POINTU

1. Mesto in vas

Pokažem jim sliko mesta in vasi.

– Kakšne so podobnosti med mestom in vasjo?

– Kje je več hiš?

– Kje je več narave?

– Kakšne so hiše v mestu in kakšne so na vasi?

– S čim se ukvarjajo ljudje v mestu?

– S čim se ukvarjajo ljudje na kmetiji?

– Ali imajo prebivalci v mestu poleg hiše ali stanovanja še kakšno poslopje?

2. Življenje na kmetiji:

– Kaj je kmetija?

– Katera kmečka poslopja poznamo na kmetiji?

– Katera kmečka dela opravlja kmet na kmetiji?

3. Obdelovalne površine in pridelki

– Katere obdelovalne površine najdemo na kmetiji in kaj na njih uspeva? (Njive,


55

travnike, gozdove, sadovnjake, vinograde.)

– Kaj pa pridelujemo na njivah/sadovnjakih/gozdovih…?

– Kje in kako shranjujejo pridelke? (Klet, kašča, vino – sod, shramba.)

– Kdaj spravljamo pridelke?

4. Orodja in stroji:

– Katera orodja in stroji se uporabljajo pri delu na kmetiji? (Motika, kosa, traktor,

plug, kosilnica, kombajn, molzni stroj, škropilnice, balirni stroj, puhalnik.)

– Za kaj jih uporabljamo?

– So nekoč tudi uporabljali orodja in stroje? Katere? (Ogledamo si orodja, ki so jih na

kmetiji uporabljali nekoč.)

ANKETNI VPRAŠALNIK

Učencem podam navodila za reševanje učnih listov, potem pa jih rešujejo samostojno.

Skupaj učne liste pregledamo.

III. ZAKLJUČEK

Učenci si lahko ogledajo slikanice na temo kmetija, ki jih prinesem s seboj.

Na koncu se vsem zahvalim za sodelovanje in se poslovim.


56

5.4 ANALIZA UČNIH UR

5.4.1 ANALIZA UČNE URE V 1. RAZREDU

V sredo, 19. 9. 2012, sem izvedla učno uro na podružnični Osnovni šoli Birčna vas.

Želela sem preveriti njihovo znanje o življenju v preteklosti nekoč in danes ter o razlikah

življenja v mestu in na vasi.

Povabila sem učence, da se usedejo k meni v krog. S sabo sem prinesla staro uro in jo

dala v vrečko iz blaga. Ko so jo potipali, so hitro ugotovili, da je notri ura. Pogovarjali

smo se o starosti ure, nato pa smo jo primerjali z novejšo (ki sem jo prinesla s sabo).

Skupaj smo ugotovili, katera je starejša in katera mlajša.Učenci so hitro ugotovili, da so

ostali predmeti, ki sem jih prinesla s sabo, tudi starejši.

Nato sem jim pokazala 2 sliki na PowerPointu, ki so prikazovali hišo v notranjosti. Ena je

prikazovala hišo v preteklosti in druga v sedanjosti. Zopet so hitro ugotovili, katera hiša je

starejša. Na vprašanje, kako vedo, so ugotovili zelo hitro: kuhinja je bolj moderna, v

kuhinji je radiator, luč visi s stropa, pred starejšo hišo se zunaj gospa vozi s kočijo, pred

novejšo pa je fant z motorjem idr.

Pokazala sem jim še sliko mesta in vasi. Hitro so ugotovili, da je na eni slikana vas, na

drugi pa mesto. Ker veliko učencev iz razreda živi na kmetiji, jim ni bilo težko

odgovarjati na vprašanja, katera kmečka dela kmetje na kmetiji opravljajo.

Nato sem jih prosila, da se usedejo za mizo, saj bodo rešili učni list. Skupaj smo naloge

najprej prebrali, nato pa jih reševali skupaj, in sicer vsako nalogo posebej. Reševali so

sami, če pa česa niso znali, so pustili prazno. Ko so vsi rešili, smo skupaj še preverili

pravilne odgovore.

Slika 24: Ugotavljanje kaj se skriva v vreči101

101

Foto: Vida Šter , (19. 9. 2012).


57


V sredo, 19. 9. 2012, sem izvedla učno uro v 2. razredu devetletne osnovne šole na

podružnični Osnovni šoli Birčna vas. Želela sem preveriti njihovo znanje o delu na

kmetiji. Učence je zelo zanimalo, kaj imam v košari, zato jih je uvodna motivacija

spodbudila k sodelovanju.Pogovor sem vodila tako, da smo skupaj ugotovili temo

ure.Pogovor ob PowerPointu s slikami je bil zelo učinkovit. Zanimiva je bila slika, kjer je

bil narisan železen plug, kakršnega poznamo danes (en deček je takoj odgovoril, da je to

štiribrazdni plug, kar me je zelo presenetilo), in pa lesen plug. Ko sem jih vprašala, iz

česa je lesen plug, niso poznali odgovora in so dejali, da je iz železa. Povedala sem jim

tudi, da se je nekoč imenoval drevo, ravno zaradi tega, ker je bil cel iz lesa. Dobro so

poznali tudi kmečka opravila na kmetiji, le pri oranju so imeli težave, saj niso točno

vedeli, kako se delo imenuje, čeprav so to kmečko opravilo že skoraj vsi videli doma ali

pri dedku, babici.

Pri pogovoru ob slikah na PowerPointu so sodelovali skoraj vsi učenci. Dvigovali so roke

in odgovarjali na vprašanja. Veselili so se naslednje slike in bili v pričakovanju, kaj bo

prikazovala. Mislim, da jim je bila ura všeč prav zaradi domačnosti teme.

Po zaključku predstavitve sem učencem razdelila učne liste. Najprej sem jim podala

navodila za reševanje, nato pa so jih reševali samostojno. Ko so učne liste rešili, smo

pravilne odgovore še preverili skupaj.

Na koncu sem jim razdelila še slikanice na temo kmetija. Mislim, da je bila učencem ura

všeč, saj jim je bila snov že dokaj poznana. Zdi se mi, da sem zastavljene cilje dosegla.

Najbolj mi je bilo všeč sproščeno vzdušje v razredu in pa znanje učencev o predstavljeni

temi.


V sredo, 19. 9. 2012, sem izvedla učno uro v 3. razredu devetletne osnovne šole na

podružnični Osnovni šoli Birčna vas. Želela sem preveriti njihovo znanje o delu in

življenju na kmetiji.

Za začetek sem jim prebrala pesem Orjemo, orjemo. Ugotovila sem, da so jo poslušali

pozorno, saj so pesem dobro obnovili. Najprej sem učencem pokazala sliko kmetije in jih

vprašala, kaj sploh je kmetija. Dobila sem različne odgovore: »Tam, kjer so doma kmetje,

kjer so živali. Kraj, kjer je hlev, kurnik ...« Odgovore smo strnili in ugotovili, da je


58

kmetija zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji. Našteli smo še, katera gospodarska

poslopja na kmetiji poznamo.

Pokazala sem jim slike različnih obdelovalnih površin in jih vprašala, kaj na njih kmetje

pridelujejo. Odgovori niso bili tako natančni, kot sem pričakovala. Morda je to zato, ker

vsi doma nimajo kmetij in imajo le manjši vrt, zato ne vedo, da npr. krompir raste na

njivi, saj ga imajo nekateri posajenega doma na vrtu. Zelo dobro pa so poznali orodja, ki

jih uporabljamo na kmetiji, in tudi za kaj jih uporabljamo. Prepoznali so koso in tudi

oselnik z brusnim kamnom, kar me je kar presenetilo. Pokazala sem jim nekaj slik, kako

so delo na kmetiji opravljali nekoč in kako danes, npr. žetev žita. Pri odgovoru sem jim

morala malo pomagati, saj so nekateri na začetku mislili, da gre za košnjo trave. Vprašala

sem jih, ali menijo, da je žetev s strojem težja ali lažja kot žetev s srpi na roke.

Po koncu predstavitve sem učencem razdelila učne liste. Najprej smo naloge skupaj

prebrali, nato pa so jih reševali samostojno. Preverili smo tudi pravilne rešitve.

Na koncu ure sem jih naučila igrico Kamenčkat, ki so se jo včasih otroci igrali na paši.

Mislim, da jim je bila igrica zelo všeč, saj ko sem odhajala iz razreda, so se jo še vedno

igrali. Z znanjem otrok o tej temi sem bila zadovoljna. Verjetno so znanje dobili iz

življenjskih izkušenj iz življenja na vasi ali celo na kmetiji. Verjetno bi bilo znanje v

mestu o tej temi manjše.

Sama sem bila z uro zadovoljna. Mislim, da sem zastavljene cilje dosegla.


V sredo, 19. 9. 2012, sem izvedla učno uro v 4. razredu podružnične Osnovne šole Birčna

vas. Želela sem ugotoviti njihovo znanje o kmečkih opravilih, ki so se opravljali nekoč in

se opravljajo danes, ter o kmečkih orodjih in vejah kmetijstva.

Najprej sem učencem pokazala srp. Hitro so ugotovili, katero orodje je in tudi, za kaj se

uporablja. Pokazala sem jim sliko žetve nekoč. Ugotovili so, da se to delo danes na tak

način ne opravlja več, saj danes žetev kmetje opravljajo ročno.

Pokazala sem jim še različna kmečka opravila. Primerjali so med sabo, ali se je kmečko

opravilona takšen način opravljalo nekoč ali danes. Na sliki je bilo več koscev, ki ročno

kosijo travo, in pa traktor s kosilnico, ženska, ki ročno molze kravo, prikazana je bila tudi

strojna molža krav. Videli so lahko tudi oranje s plugom z voli in s traktorjem ipd.


59

Učenci so pri predstavitvi dobro sodelovali. Tema jim je bila blizu. Radi so dvigovali

roke in pripovedovali o strojih, ki jih imajo doma, in tudi o tem, kaj so jim pripovedovali

babice in dedki.

Po končani predstavitvi sem jim razdelila učne liste. Reševali so jih samostojno. Če česa

niso znali, so pustili prazno. Preverili smo tudi rešitve oziroma pravilne odgovore.

Z uro sem bila zadovoljna, predvsem z znanjem otrok o tej temi, pa tudi z njihovo

disciplino, saj so zelo pridno dvigovali roke in mi jih ni bilo potrebno na to še posebej

opozarjati.

Slika 25: Sodelovanje učencev pri uri102

Slika 26: Reševanje učnih listov103

102

Foto: Vida Šter, (19. 9. 2012). 103

Foto: Mateja Šurla, (19. 9. 2012).


60

6 EMPIRIČNI DEL

6.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

V diplomskem delu sem želela raziskati, kako dobro učenci od 1. do 4. razredadevetletne

osnovne šole poznajo življenje, delo, orodja, stroje in naprave na kmetiji nekoč in danes.

6.2 CILJI

Ugotoviti:

Ali učenci 1. razreda znajo razlikovati med življenjem v mestu in na vasi?

Ali učenci 1. razreda znajo razlikovati med življenjem v preteklosti in danes?

Kako dobro učenci 2. razreda poznajo orodja in stroje, ki se uporabljajo na

kmetiji?

Ali učenci 2. razreda poznajo postopke pridobivanja hrane na kmetiji (oranje,

gnojenje, sajenje, sejanje, okopavanje, žetev, reja živali, molža...)?

Ali učenci 3. razreda poznajo inločijo med orodji in stroji, ki jih je človek na

kmetiji uporabljal nekoč in danes?

Ali učenci 3. razreda poznajo različne obdelovalne površine in vedo, kaj na njih

pridelujemo?

Ali učenci 4. razreda ločijo med delom na kmetiji nekoč in danes?

Ali učenci 4. razreda znajo poimenovati stara kmečka opravila?

6.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA OZIROMA HIPOTEZE

Pričakovala sem, da:

H1: Večina učencev 1. razreda zna razlikovati med življenjem v mestu in na vasi.

H2: Večina učencev 1. razreda zna razlikovati med življenjem v preteklosti in danes.

H3: Večina učencev 2. razreda ve, kateri stroji in orodja se uporabljajo za delo na kmetiji.


61

H4: Večina učencev 2.razreda pozna postopke pridobivanja hrane (oranje, gnojenje,

sajenje, sejanje, okopavanje, žetev, reja živali, molža...).

H5: Večina učencev 3. razreda pozna inloči medorodji in stroji, ki jih je človek na kmetiji

uporabljal nekoč in danes.

H6: Večina učencev 3. razreda pozna različne obdelovalne površine na kmetiji in ve, kaj

na njih pridelujemo.

H7: Večina učencev 4.razreda loči med delom na kmetiji nekoč in danes.

H8: Večina učencev 4. razreda ne zna poimenovati starih kmečkih opravil.

6.4 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA

VZOREC: V raziskavo so bili vključeni učenci od prvega do četrtega razreda

podružnične Osnovne šole Birčna vas. Anketirani so bili dečki in deklice. V raziskavo je

bilo vključenih 44 učencev (1. r. – 12 učencev, 2. r. – 9 učencev, 3. r. – 8 učencev, 4. r. –

15 učencev)

PRIPOMOČKI: Anketni vprašalnik.

POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV: Učenci so anonimno po navodilih izpolnjevali

anketne vprašalnike.

OBDELAVA PODATKOV: Za prikaz podatkov sem uporabila tabele in grafe. Podala

sem tudi analizo dobljenih rezultatov.


62

6.5 ANALIZA REZULTATOV

6.5.1 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA 1. RAZRED

V prvem razredu sem želela s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali učenci znajo

razlikovati med življenjem v preteklosti in danes in ali znajo ločiti med življenjem v

mestu in na vasi. Anketiranih je bilo 12 učencev (8 dečkov in 4 deklice).

Pri prvi nalogi so morali učenci pravilno povezati tiste sličice, ki so značilne za mesto, s

sličico mesta in sličice značilne za vas, povezati s sličico vasjo.

Kosec Stanovanjski

blok

Traktor Okopavanje

krompirja

Cesta z

zebro

Semafor

VAS 11 2 12 10 1 1

MESTO 1 10 0 2 11 11

Tabela 1: Število povezav med sličicami vas in mesto (1. r)

Rdeča številka predstavlja pravilne odgovore. Največ anketirancev je traktor povezalo z

vasjo (12), nihče ni traktorja povezal z mestom. Na drugem mestu po številu pravilnih

odgovorov je več. In sicer kosca je z vasjo povezalo 11 anketirancev, prav tako je 11

anketirancev povezalo cesto z zebro z mestom in 11 anketirancev je povezalo semafor z

mestom. Le eden pa je napačno povezal kosca z mestom, cesto z zebro z vasjo in prav

tako je eden anketiranec napačno povezal semafor z vasjo. Anketiranci so imeli največ

težav z uvrstitvijo slike okopavanja krompirja. 10 anketirancev je to delo pravilno

povezalo z vasjo, 2 anketiranca pa sta ga povezala napačno z mestom. Enako število

anketirancev je pravilno povezalo stanovanjski blok z mestom, 2 anketiranca pa sta ga

povezala napačno.

Pri tej nalogi so bile uspešnejše deklice, saj so imele manj napačnih povezav (deklice: 2

napačni povezavi, dečki: 5 napačnih povezav)

Rezultati naloge me niso presenetili, saj sem pričakovala, da učenci 1. razreda dobro

poznajo razlike med mestom in vasjo.


63

Pri drugi nalogi so morali anketiranci izmed različnih sličic obkrožiti tiste, ki so značilne

za kmetijo.

Grafikon 1: Število pravilnih povezav(1. r)

Skoraj vsi anketiranci so obkrožili pravilne sličice, ki so značilne za kmetijo, le eden

anketiranec je obkrožil avtobus, ki ne spada na kmetijo. Pri tej nalogi so bile uspešnejše

deklice, saj je napačno obkrožil deček.

Verjetno so bili rezultati te naloge tako dobri zato, ker veliko učencev iz razreda živi na

kmetiji in jim zato prepoznavanje sličic, ki so značilne za kmetijo, ni delalo težav.

Pri tretji nalogi so morali obkrožiti, katera izmed dveh sličic prikazuje mesto v

preteklosti.

Grafikon 2: Delež pravilnih odgovorov (1. r)

0123456789

101112

št. o

dg.

Katere sličice so značilne za kmetijo

pravilno

nepravilno

Prepoznavanje videza mesta iz

preteklosti pravilno nepravilno

111

1


64

Iz grafikona je razvidno, da je večina učencev obkrožila pravilno sličico (11). Le eden

anketiranec pa je obkrožil napačno. Pri nalogi so bila uspešnejša dekleta, saj je napačno

obkrožil anketiranec.

Pri četrti nalogi pa so morali učenci predmete, ki so bili značilni za življenje v preteklosti,

povezati z babico, predmete, ki so značilni za življenje danes, pa z deklico.

kočija

avtomobil

Knjiga

iz

pretek-

losti

televizija

Kolo iz

pretekl-

osti

sodobno

kolo

Ura iz

pretekl-

osti

sodobna

ura

BABICA

12 2 9 2 8 2 9 5

DEKLICA 0 10 3 10 4 10 3 7

Tabela 2: Število povezav med sličicaminekoč in danes (1. r)

Rdeča številka prikazuje pravilne odgovore. Največ anketirancev je kočijo povezalo z

babico, nihče pa je ni povezal z deklico. Na drugem mestu po številu pravilnih povezav je

avtomobil, televizija in sodobno kolo, in sicer 10 pravilnih povezav. Pri vseh treh

predmetih sta bili napačni 2 povezavi. Na tretjem mestu po številu pravilnih odgovorov

sledita knjiga iz preteklosti, 9 pravilnih povezav, prav tako je 9 anketirancev pravilno

povezalo uro iz preteklosti. Trije anketiranci so napačno povezali knjigo iz preteklosti in

uro iz preteklosti. Kolo iz preteklosti je pravilno povezalo 8 anketirancev, štirje

anketiranci pa so ga povezali nepravilno.Najslabše so anketiranci povezali sodobno uro z

deklico, in sicer le 7 pravilnih povezav, 5 povezav pa je bilo napačnih. Pri tej nalogi so

bile uspešnejše deklice – 4 napačne povezave, dečki pa so naredili 17 napačnih povezav.

Kljub temu da je deklic polovica manj, so dečki naredili več napačnih povezav.

Tudi pri tej nalogi sem pričakovala dobre rezultate, saj so bili predmeti, ki so značilni za

preteklost takšni, ki se danes skoraj ne uporabljajo več. Zato so vedeli, kateri predmeti

spadajo v sedanjost, saj jih tudi sami še vedno uporabljajo.

Hipotezo, da večina učencev 1. razreda zna razlikovati med življenjem v mestu in na vasi,

lahko potrdim, saj je obe nalogi pravilno rešilo92% učencev.


65

Hipotezo, da večina učencev 1. razreda zna razlikovati med življenjem v preteklosti in

danes lahko potrdim, saj je obe nalogi pravilno rešila več kot polovica učencev.


V drugem razredu sem želela s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali učenci

poznajo orodja in stroje, ki se uporabljajo na kmetiji in ali poznajo postopke pridobivanja

hrane na kmetiji. Anketiranih je bilo 9 učencev (5 deklic in 4 dečki)

Pri prvi nalogi so morali učenci pravilno obkrožiti, kaj ne spada med kmečko orodje in

stroje.

Grafikon 3: Število pravilnih odgovorov (2. r)

Vseh 9 anketirancev (100%) je obkrožilo pravilno, da računalnik, radio in kolo ne spadajo

med kmečka orodja in stroje. Prav tako je pravilno predvidevalo, da motika, traktor in

grablje spadajo med kmečka orodja, saj ni nihče izmed anketirancev obkrožil, da mednje

ne spadajo. 8 anketirancev je pravilno domnevalo, da kosa spada med kmečko orodje in je

niso obkrožili, eden anketirancev (deklica) pa je obkrožil napačno, da kosa ne spada med

kmečka orodja. 7 anketirancev je tudi domnevalo, da plug spada med kmečka orodja, 2

anketiranca (deček in deklica) pa sta napačno obkrožila da ne spada med njih. Najslabše

so se učenci odrezali pri vprašanju, ali kokoš spada med kmečka orodja in stroje; in sicer

je 6 anketirancev obkrožilo, da ne spada, 3 anketiranci (dečki) pa so obkrožili napačno, da

kokoš spada med kmečka orodja in stroje.

Pri tej nalogi so bile uspešnejše deklice, saj so podale več pravilnih odgovorov kot dečki.

0123456789

št. o

dg.

Kaj ne spada med kmečko orodje in stroje

pravilno nepravilno


66

Anketiranci so nalogo zelo dobro rešili. Pričakovala sem, da jih bo zmedla kokoš, saj je

kar trije anketiranci niso obkrožili. Namenoma sem jo vključila v nalogo, saj sem želela

preveriti tudi, kako pozorno učenci berejo navodila.

Pri drugi nalogi so morali učenci poimenovati kmečka orodja na sliki.


Vsi anketiranci (9) so pravilno poimenovali kmečko orodje kosa. Nihče izmed

anketirancev ni podal napačnega odgovora. Po številu pravilnih poimenovanj je na

drugem mestu motika. 8 učencev je to orodje poimenovalo pravilno, eden anketiranec

(deček) pa je ni znal poimenovati. Prav tako je 8 anketirancev znalo poimenovati grablje,

ena anketiranka jih je poimenovala napačno. 7 anketirancev je pravilno poimenovalo

kmečko orodje plug, Dva anketiranca (dečka) pa ga nista znala poimenovati. Največ težav

je učencem povzročalo poimenovanje kmečkega orodja srp. 4 anketiranci so ga

poimenovali pravilno, 5 anketirancev pa ga ni poimenovalo oz. ga je poimenovalo

napačno.

Pri prepoznavanju in poimenovanju orodja so bile uspešnejše deklice, saj so napačno

poimenovale 3 kmečka orodja, dečki pa 6.

Verjetno so koso vsi anketiranci poimenovali pravilno, ker imajo z njo več izkušenj

(imajo doma kmetijo in jo starši, babice, dedki še vedno uporabljajo), srp pa je orodje, ki

se na kmetiji ne uporablja več pogosto, zato so ga učence tudi težje prepoznali in ga

poimenovali.

0123456789

plug srp kosa motika grablje

št. o

dg.

Poimenuj kmečka orodja

pravilno nepravilno


67

Pravilno poimenovanje orodja sem upoštevala tudi, če je učenec orodje zapisal napačno

(npr. grable ali grabl), saj sem želela preveriti njihovo prepoznavanje orodja in ne tudi

pravilni zapis besede.

Pri tretji nalogi so morali učenci povezati, katera sličica predstavlja katero kmečko

opravilo.

Grafikon 5: Število pravilnih povezav (2. r)

Vsi anketiranci (100%) so prepoznali kmečko opravilo sejanje in ga pravilno povezali s

sličico. Po številu pravilnih povezav je na drugem mestu molža. 7 anketirancev je to

opravilo povezalo pravilno, 2 anketiranca (deklici) pa sta ga povezala napačno. Na

tretjem mestu sledi košnja. 6 anketirancev je košnjo povezalo pravilno, 3 anketiranci

(deklice) pa so jo povezali napačno. 5 anketirancev je pravilno prepoznalo okopavanje, 4

anketiranci pa so to opravilo povezali napačno ali pa je niso znali povezati. Prav tako je 5

anketirancev pravilno povezalo oranje, 4 anketiranci pa so to storili napačno ali pa

kmečkega opravila niso znali povezati. Učenci so imeli težave pri prepoznavanju

kmečkega opravila žetev. 4 učenci so to opravilo pravilno povezali, 5 učencev pa ga ni

znalo povezati ali pa ga je povezalo napačno. Enako število pravilnih in napačnih

povezav je tudi pri brananju. Presenetil me je rezultat za opravilo obiranje sadja, saj sem

pričakovala več pravilnih odgovorov. Pravilno so to opravilo prepoznali le trije

anketiranci. Kar 6 anketirancev pa ga je prepoznalo in povezalo napačno. Pri nalogi so

bili uspešnejši dečki, saj so imeli več pravilnih povezav kot deklice.

Pri tej nalogi sem pričakovala boljše rezultate, saj so bila opravila zelo dobro prikazana.

Ne vem zakaj so učenci tako slabo prepoznavali kmečka opravila. Morda zato, ker še

0123456789

št. o

dg.

Prepoznavanje kmečkih opravil

pravilno nepravilno


68

nimajo konkretnih izkušenj z določenim opravilom, ga niso še nikdar videli ali pa ga

prepoznajo, vendar ne vedo, kako se imenuje. Mislim, da bi morali v šoli posvetiti malo

več časa poimenovanju kmečkih opravil.

Hipotezo, da večina učencev 2. razreda ve, kateri stroji in orodja se uporabljajo za delo na

kmetiji, potrjujem, saj je več kot polovica učencev orodja in stroje pravilno poimenovala.

Hipotezo, da večina učencev 2. razreda pozna postopke pridobivanja hrane (oranje,

gnojenje, sajenje, sejanje, okopavanje, žetev, reja živali, molža...), potrjujem, saj je več

kot polovica učencev znala sličico pravilno povezati z zapisom tega opravila.


V tretjem razredu sem želela s pomočjo anketnega vprašalnika preveriti, kako dobro

učenci 3. razreda ločijo med orodji in stroji, ki so se na kmetiji uporabljali nekoč in danes,

ter njihovo znanje o obdelovalnih površinah ter o tem, kaj na njih

pridelujemo.Anketiranih je bilo 8 učencev (5 dečkov in 3 deklice).

Pri prvi nalogi so morali učencipravilno poimenovati staro kmečko orodje na sliki.


8 anketirancev je pravilno poimenovalo koso, nihče je ni poimenoval napačno. 6

anketirancev je pravilno poimenovalo plug. Dva anketiranca (deklica in deček) pa sta ga

poimenovala napačno. Na tretjem mestu po številu pravilnih odgovorov je srp; in sicer 5

anketirancev gaje poimenovalo pravilno, 3 anketiranci pa napačno. Malo število

012345678

plug srp cepec kosa kolovrat brane

št. o

dg.

Poimenovanje starih kmečkih orodij

pravilno nepravilno


69

anketirancev je znalo poimenovati brane. Pravilno so ga poimenovali 3 anketiranci,

napačno pa 5. Kolovrat je pravilno prepoznal in poimenoval le en anketiranec (deklica),

kar 7 anketirancev pa ga ni znalo poimenovati oz. so ga poimenovali napačno. Zelo

zanimivo je, da nihče od anketirancev ni znal določiti oz. poimenovati orodje za metev –

cepec. Mislim, da to ni presenetljivo, saj je metev kmečko opravilo, ki se ga danes ne

opravlja več, zato je razumljivo, da učenci tega orodja ne poznajo.

Pri tej nalogi so bili uspešnejši dečki, saj so več orodij poimenovali pravilno kot deklice.

Pri drugi nalogi so morali učenci določiti, ali se je kmečko orodje oz. stroj uporabljal

nekoč ali se uporablja danes.


Vsi anketiranci (8) so označili pravilno, da se je pajkalnik uporabljal nekoč, en

anketiranec (deček) je označil, da se uporablja tudi danes. Morda imajo doma kmetijo in

ga še vedno uporabljajo. Vsi anketiranci (8) so pravilno označili, da se kombajn in traktor

uporabljata danes, nihče pa ni označil, da sta se uporabljala nekoč. 7 anketirancev je

pravilno označilo, da sta se cepec in lesen plug uporabljala nekoč, en anketiranec (deček)

pa je označil napačno, da se cepec uporablja danes. Prav tako je en anketiranec (deček)

napačno označil, da se lesen plug uporablja danes. Tudi 7 anketirancev je pravilno

označilo, da se molzni stroj uporablja na kmetiji danes, en anketiranec pa je napačno

označil, da se uporablja danes.

Zanimivo, da so imeli anketiranci pri prejšnji nalogi precej težav s poimenovanjem starih

kmečkih orodij, pri prepoznavanju, ali se orodje oz. stroj uporablja danes ali se je

uporabljal nekoč, pa niso imeli težav in so hitro ugotovili, v kateri časovni okvir bi ga

umestili.

012345678

cepec kombajn lesenplug

traktor pajkalnik molznistroj

št. o

dg.

Razlikovanje med orodji in stroji na kmetiji nekoč

in danes

pravilno nepravilno


70

Pri tretji nalogi so morali učenci povezati pridelke z ustrezno obdelovalno površino, na

kateri jih kmetje pridelujejo. Za vsako obdelovalno površino je bilo potrebno ustrezno

povezati dva pridelka. Nalogo sem točkovala. Če so anketiranci pravilno povezali oba

pridelka z ustrezno obdelovalno površino, so dobili 1 točko. Če so pravilno povezali le en

ustrezen pridelek, so dobili pol točke. Če pa niso povezali nobenega ustreznega pridelka,

niso dobili točke.

Grafikon 8: Delež pravilnih in nepravilnih odgovorov (3. r)

Pridelki:

- krompir - vinski kis

- grozdje - slive

- drva - pšenica

- kostanj - jabolka

Največje možno število točk (2) je doseglo 7 anketirancev, ki je pravilno povezalo

pridelke (drva in kostanj) z gozdom. Ena anketiranka pa je naredila eno napačno

povezavo, zato je dobila pol točke manj. Po številu točk je na drugem mestu vinograd.

Večina anketirancev je pravilno povezalo grozdje in vinski kis z vinogradom, le dva

anketiranca (dečka) sta naredila eno napačno povezavo, zato sta dobila pol točke manj,

skupaj eno točko manj. Jabolka in slive je s sadovnjakom pravilno povezalo5

anketirancev (vsi so dobili 2 točki), 3 anketiranci pa so naredili napačno povezavo ali niso

znali povezati pridelka s pravilno obdelovalno površino. Zato so dobili le pol točke ali

nobene. Enako število anketirancev je povezalo pšenico in krompir z njivo. Tudi tukaj je

5 anketirancev dobilo vse možne točke (2), 2 anketiranca pa nista znala narediti

povezave, zato sta dobila 0 točke. Morda se iz slike ni dobro videlo, za katero kulturo gre,

ali pa odgovora nista vedela.

0

2

4

6

8

vinograd njiva gozd sadovnjak

št. t

očk

Pravilno poveži pridelke z obdelovalno površino

pravilno nepravilno


71

Takšne rezultate sem pričakovala. Večina anketirancev je znala povezati na kateri

obdelovalni površini pridelujemo kateri pridelek. Izgleda, da učenci to vedo iz lastnih

izkušenj, morda imajo doma njivo, sadovnjak, vinograd ... Pri nalogi so bile uspešnejše

deklice, saj so naredile 2 napačni povezavi, dečki pa 6.

Pri zadnji nalogi sem jim pokazala kmečko orodje (oselnik). Učenci so morali napisati na

črto katero orodje držim roki.

Grafikon: 9: Delež pravilnih odgovorov (3. r.)

Štirjeanketiranci so kmečko orodje prepoznali in ga pravilno zapisali. Trije anketiranci so

prepoznali kmečko orodje in vedeli, pri katerem kmečkem opravilu se uporablja, vendar

ga niso znali poimenovati. Enanketiranec pa ni pravilno prepoznal kmečkega orodja, saj

je za odgovor napisal, da se kmečko orodje imenuje rog. Sklepam, da zaradi oblike

oselnika.

Z odgovori sem bila zadovoljna, saj so skoraj vsi anketiranci pravilno odgovorili na

vprašanje oz. so prepoznali, pri katerem kmečkem opravilu se to orodje uporablja.

Zadovoljna sem bila že, da so anketiranci vedeli pri katerem kmečkem opravilu se to

orodje uporablja. Se mi pa zdi smiselno, da bi v šoli namenili več pozornosti

poimenovanju predmetov, saj tako bogatijo in si gradijo svojo lastno razgledanost.

Hipoteza, da večina učencev 3. razreda pozna in loči med orodji in stroji, ki jih je človek

na kmetiji uporabljal nekoč in danes, je delno potrjena, saj je manj kot polovica znala

pravilno poimenovati stara kmečka orodja, več kot polovica učencev pa je pravilno

označila, katera kmečka orodja so se na kmetiji nekoč in katera se uporabljajo danes.

Prepoznavanje kmečkega orodja

(oselnik)

oselnik

4 3

1


72

Hipoteza, da večina učencev 3. razreda pozna različne obdelovalne površine na kmetiji in

ve, kaj na njih pridelujemo, je potrjena, saj je več kot polovica učencev pravilno rešila

nalogo.


V četrtem razredu sem s pomočjo anketnega vprašalnika želela preveriti, ali učenci ločijo

med delom na kmetiji nekoč in danes in ali znajo poimenovati stara kmečka opravila.

Zanimalo me je tudi, ali ločijo med različnimi vejami kmetijstva. Anketiranih je bilo 15

učencev (11 dečkov in 3 deklice).

Pri prvi nalogi so morali učenci prebrati trditev in zapisati, ali velja za življenje in delo na

kmetiji danes ali velja za življenje in delo na kmetiji nekoč.

TRDITEV

ČAS

1

2

3

4

5

6

7

DANES

0

1

15

2

12

12

15

NEKOČ

15

14

0

13

3

3

0

Tabela 3: Časovna umestitev kmečkih opravil (4. r)

Trditev 1: Zgodaj zjutraj smo vstali, pojedli žgance in zelje potem pa gnali živino na pašo.

Trditev 2: Pri sosedovih smo mlatili žito s cepcem od jutra do večera.

Trditev 3: S kombajnom smo žito poželi zelo hitro.

Trditev 4: Očka je vpregel konja in zaorali smo njivo. Nanjo smo posejali ajdo.

Trditev 5: Z molznim strojem lahko pomolzemo kravo v manj kot 5 minutah.

Trditev 6: S kosilnico je lažje kositi na strmih pobočjih.

Trditev 7: S traktorjem si pomagamo pri različnih kmečkih opravilih.

Po številu pravilnih odgovorov je na prvem mestu prva trditev, saj so jo vsi učenci rešili

pravilno. Prav tako so vsi učenci rešili pravilno 3. in 7. trditev. Na drugem mestu sledi

trditev o mlatenju žita s cepcem. 14 učencev je to nalogo pravilno označilo, da se je delo

opravljalo nekoč, ena učenka pa je napačno označila, da se delo opravlja danes. 13

anketirancev je trditev o oranju s konjem označilo pravilno, 2 anketiranca pa sta označila


73

napačno, da se delo na takšen način opravlja danes. Najslabši odgovori so bili pri trditvi

5; in sicer 12 anketirancev je trditev označilo pravilno, 3 anketiranci pa napačno. Prav

tako je 12 anketirancev pravilno označilo trditev, da je s kosilnico lažje kositi na strmih

pobočjih, da velja za današnji čas, 3 anketiranci pa so označili napačno, da se je delo na

takšen način opravljalo nekoč.

Pri tej nalogi sem pričakovala slabše rezultate, vendar izgleda, da imajo anketiranci dobro

predstavo o tem, na kakšen način se kmečka opravljajo danes in kako so se opravljala

nekoč.

Pri drugi nalogi so morali anketiranci poimenovati kmečko opravilo in zraven zapisati, ali

se to kmečko opravilo na takšen način opravlja danes ali se je tako opravljalo nekoč.

Grafikon 10: Število pravilnih poimenovanj (4. r)

14 anketirancev je pravilno poimenovalo kmečko opravilo ličkanje. En anketiranec

(deček) ga ni znal poimenovati. Na drugem mestu je kmečko opravilo ročna žetev.

Upoštevala sem tudi, če je anketiranec napisal le žetev. 13 anketirancev je poimenovalo

pravilno, 2 anketiranca (dečka) pa tega opravila nista znala poimenovati. Sledi strojno

oranje. Pravilno ga je poimenovalo12 anketirancev, 4 anketiranci (3 dečki, 1 deklica) pa

ga niso znali poimenovati oz. so ga poimenovali napačno. Enako število pravilnih in

nepravilnih poimenovanj je bilo pri oranju z voli. 12 anketirancev je delo znalo

poimenovati, 4 anketiranci (3 dečki, 1 deklica) pa ga niso znali poimenovati oz. so ga

poimenovali napačno. Izgleda, da tega opravila (oranje) ne poznajo dovolj dobro, morda z

0123456789

101112131415

ličkanje ročnažetev

strojnažetev

ročnakošnja

strojnooranje

oranje zvoli

št. o

dg.

Kako se imenuje kmečko opravilo?

pravilno nepravilno


74

njim še nimajo dovolj izkušenj ali pa ga poznajo, vendar ga ne znajo poimenovati.Dve

tretjini anketirancev (10) sta pravilno prepoznali in zapisali ročno košnjo, ena tretjina

anketirancev (5 dečkov) pa tega opravila ni znalo poimenovati. Najslabši rezultati so bili

pri poimenovanju kmečkega opravila strojna žetev, kar me je presenetili, saj sem

pričakovala boljše rezultate, glede na to, da se to opravilo opravlja danes in imajo učenci

z njim dovolj izkušenj. Pravilno je to delo prepoznalo in zapisalo 9 anketirancev, 6

anketirancev (5 dečkov, ena deklica) pa tega dela ni znalo poimenovati.

Odgovori anketirancev so me malo presenetili, saj sem pričakovala, da bo ročno košnjo

prepoznalo več anketirancev, čeprav je danes veliko manj razširjena kot nekoč.

Kljub temu da je deklic veliko manj, so bile pri tej nalogi uspešnejše, saj so podale le 3

napačne odgovore, dečki pa 19.

Pri tej nalogi so morali učenci v okvirčke zraven slike zapisati tudi, ali se to delo opravlja

danes ali se ga je na takšen način opravljalo nekoč.


15 anketirancev (100%) je pravilno umestilo ličkanje, ročno žetev in oranje z voli v

pretekli čas nihče jih ni umestil v sedanji čas. Enako število anketirancev je pravilno

umestilo strojno žetev in strojno oranje v današnji čas, nihče od njih ju ni umestil v

pretekli čas. 13 anketirancev je ročno košnjo pravilno umestilo v pretekli čas, 2

anketiranca pa v današnji čas. Verjetno sta ga v današnji čas umestila zato, ker morda

doma ali pri babici, dedku ... še vedno kosijo na roke. Vendar je bilo iz slike razvidno, da

so na takšen način kosili nekoč, saj je bilo na sliki okoli 10 koscev, ki so bili oblečeni v

0123456789

101112131415

ličkanje ročnažetev

strojnažetev

ročnakošnja

strojnooranje

oranje zvoli

Št. o

dg.

Časovna umestitev kmečkih opravil iz slike

pravilno nepravilno


75

bele srajce in predpasnike ter so bili postavljeni eden zraven drugega. Poleg tega je bila

slika črno-bela, zato nisem mogla priznati odgovora za pravilnega, da košnja na takšen

način spada v današnji čas.

Zanimivo je, da veliko učencev pri prejšnji nalogi kmečkega opravila ni znala

poimenovati, vendar je vedela, v kateri časovni okvir spada. Se pravi, da učenci vedo, da

se delo na takšen način ne opravlja več, vendar jim težavo dela poimenovanje le-tega.

Pri tretji nalogi so morali učenci odgovoriti na vprašanje, in sicer za katero kmečko

opravilo se je uporabljajo orodje na sliki in kako se imenuje.

Grafikon 12: Delež pravilnih odgovorov Grafikon 13: Delež pravilnih odgovorov

Na trditev, da se je cepec uporabljal za metje žita, sta pritrdilno odgovorila le dva

anketiranca (deklica in deček). 2 anketiranca sta napačno odgovorila, da se je uporabljalo

za ribolov. 4 anketiranci so napačno odgovorili, da se je uporabljalo za gnati živino na

pašo. 7 anketirancev ni podalo odgovora.

Na vprašanje, kako se to orodje imenuje sta zopet pravilno odgovorila 2 anketiranca

(deček in deklica). 6 anketirancev je odgovorilo napačno, da se orodje imenuje palica

(verjetno zaradi oblike), 7 anketirancev pa orodja ni znalo poimenovati.

Odgovori na to vprašanje me niso presenetili, saj sem pričakovala, da večina anketirancev

ne bo prepoznala, da je orodje na sliki cepec. Anketiranci stara orodja, ki se danes ne

uporabljajo več, lahko vidijo le še v kakšenem muzeju ali v učbeniku, knjigi ... Zato se mi

Kako se imenuje to orodje

(cepec)?

brez odgovora

cepec

palica

6 7

2

Za katero kmečko opravilo se je

uporabljalo to orodje (cepec)?

brez odgovora

za metje žita

za gnati živinona pašo

za ribolov

2

7 4

2


76

zdi prav, da jih čim bolj osveščamo o starem načinu dela, saj se na ta način ohranja naša

tradicija.

Pri četrti nalogi so morali anketiranci iz slike prepoznati in poimenovati dva kmečka

opravila, ki se danes na takšen način ne opravljata več.

Grafikon 14: Delež pravilnih odgovorov Grafikon 15: Delež pravilnih odgovorov

Na vprašanje, katero kmečko opravilo je na sliki (trenje lanu), sta dva anketiranca

odgovorila, da reže slamo, kar je še najbližje pravilnemu odgovoru, 13 anketirancev pa ni

poznalo odgovora na vprašanje.

Pri drugi sliki, na kateri je bilo prikazano mlatenje žita s cepci, sta pravilno odgovorila 2

anketiranca, 13 anketirancev ni poznalo odgovora na vprašanje.

Hipoteza, da večina učencev 4. razreda loči med delom na kmetiji nekoč in danes, je

potrjena, saj je več kot polovica učencev pravilno rešila naloge.

Hipoteza, da večina učencev ne zna poimenovati starih kmečkih opravil, je delno

potrjena, saj je več kot polovica anketirancev znala poimenovati stara kmečka opravila, ki

se opravljajo na takšen način še danes, ni pa znala poimenovati kmečkih opravil, ki se

danes na takšen način ne opravljajo več.

Nad rezultati anketirancev vseh štirih razredov sem bila zelo presenečena, saj nisem

pričakovala takšnega znanja učencev o delu in življenju na kmetiji nekoč. Veliko pa vedo

tudi o delu na kmetiji danes, saj večina učencev živi na vasi ali celo na kmetiji..

Pridvidevam, da bi bilo znanje otrok, ki živijo v mestu o tej temi, manjše, saj nimajo

takšnega stika s kmečkim okoljem in življenjem na kmetiji.

Kako se imenuje kmečko

opravilo (trenje lanu)?

brezodgovora

reže slamo13

2

Kako se imenuje kmečko

opravilo (mlatenje žita)?

brez odgovora

mlatenje žita13

2


77

7 ZAKLJUČEK

V teoretičnem delu diplomske naloge so opisana stara kmečka opravila z orodji in stroji,

ki so se pri delu uporabljali nekoč. Ker je kmečkih opravil zelo veliko, sem opisala tista

najpomembnejša in ki so se opravljala po skoraj vsej Sloveniji. Kljub temu da sem svojo

mladost preživela na kmetiji, sem ugotovila, da nisem poznala vseh starih kmečkih

opravil. Z raziskovanjem sem se veliko naučila o preteklosti mojih babic in dedkov pa

tudi staršev.

Pri pogovoru s starejšimi ljudmi sem dobila vpogled v njihovo življenje. Nekateri bi se v

preteklost vrnili, nekateri pa si nikoli več ne želijo izkusiti takšnega načina življenja. Žal

sama ne bom nikoli mogla na lastni koži občutiti, kakšno je bilo življenje včasih, vendar

nam lahko pripovedovanje ljudi, ki so živeli v času »nekoč«, pričara zanimive zgodbe »iz

babičine skrinje«.

V didaktičnem delu sem pripravila 4 učne priprave za učence od 1. do 4. razreda

devetletne osnovne šole. Želela sem jim prikazati razlike med delom na kmetiji nekoč in

danes. Moj cilj (poleg tistih iz učnega načrta) je bil, da učenci spoznajo razlike med

delom in življenjem na kmetiji nekoč in danes.

V svoji raziskavi pa sem raziskovala, kako dobro učenci poznajo delo in življenje na

kmetiji, ter stroje in orodja, ki se pri delu uporabljajo. Potrdila sem 6 hipotez, dve pa sem

potrdila delno. Ugotovila sem, da večina učencev 1. razreda zna razlikovati med

življenjem v mestu in na vasi in tudi med življenjem v preteklosti in danes. Tudi učenci 2.

razreda dobro poznajo, kateri stroji in orodja se uporabljajo za delo na kmetiji in tudi

katere postopke pridobivanja hrane poznamo. Potrdila sem tudi hipotezo, da večina

učencev 3. razreda pozna različne obdelovalne površine in ve, kaj na njih pridelujemo,

vendar je bila hipoteza, da ločijo med orodji in stroji, ki jih je človek na kmetiji uporabljal

nekoč in danes le delno potrjena, saj je naloge pravilno rešilo manj kot polovica učencev.

Ugotovila sem tudi, da učenci 4. razreda ločijo med delom na kmetiji nekoč in danes, zato

je bila hipoteza potrjena. Hipoteza, da večina učencev 4. razreda ne zna poimenovati

starih kmečkih opravil, pa je bila potrjena le delno, saj učenci znajo poimenovati kmečka

opravila, ki se na malo drugačen način opravljajo še danes, tista kmečka opravila, ki se

danes ne opravljajo več, pa je znalo poimenovati manj kot polovica učencev.


78

8 LITERATURA IN VIRI

8.1 LITERATURA

Bajd, B., [et al.]. Okolje in jaz 1: priročnik za učitelje, Modrijan, Ljubljana 2003.

Bajd, B., [et al.]. Okolje in jaz 1: učbenik za spoznavanje okolja za 1. razred devetletne

osnovne šole, Modrijan, Ljubljana 2003.

Bernik, Rajko. Tehnika v kmetijstvu: predavanja za študente agronomije, Biotehniška

fakulteta, Ljubljana 2005.

Bogataj, J., [et al.].Z družbo v družbo 4: učbenik za spoznavanje družbe za 4. razred

devetletne osnovne šole, Rokus, Ljubljana 2000.

Bogataj, J., [et al.]. Z družbo v družbo 4: priročnik za učitelje. Rokus, Ljubljana 2001.

Golob,Tomaž. Podeželje se spreminja, v: Dolenjski list, 8. Marec 2012.

Hergan, I., [et al.]. Dotik okolja 2: priročnik za učitelje, Mladinska knjiga, Ljubljana

2004.

Hergan, I., [et al.]. Dotik okolja 2: učbenik za spoznavanje okolja v drugem razredu 9-

letne osnovne šole, Mladinska knjiga, Ljubljana 2004.

Hergan, I., [et al.]. Dotik okolja 3: priročnik za spoznavanje okolja v tretjem razredu 9-

letne osnovne šole. Mladinska knjiga, Ljubljana 2005.

Hergan, I., [et al.]. Dotik okolja 3: učbenik za spoznavanje okolja v tretjem razredu 9-

letne osnovne šole. Mladinska knjiga, Ljubljana 2005.

Kastelic, Ema. Modernizacija kmetijstva na Dolenjskem, Novo mesto 1978.


79

Križ, Ivica. Etnološka zbirka Dolenjskega muzeja, Dolenjski muzej, Novo mesto, 1990.

Makarovič, Marija. Kmečka abeceda, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1979.

Makarovič, Marija. Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana

1978.

Med naravo in kulturo: vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja,

Etnografski muzej, Ljubljana 2008.

Na podeželju: etnološke raziskave na območju vzhodnega dela Mestne občine Ljubljana,

Mestna občina Ljubljana in CIZA, Ljubljana 2006.

Slovenian customs and songs, from January to December, samozaložba Dušica Kunaver,

Ljubljana 2006.

Slovenski etnološki leksikon, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2004.

Slovensko ljudsko izročilo: pregled etnologije, Cankarjeva založba, Ljubljana 1980.

8.2 SPLETNI VIRI

http://sl.wikipedia.org/wiki/Po%C5%BEigalni%C5%A1tvo (13. 7. 2012).

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/lokacije/hrastno (26. 7. 2012.

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/orodje-za-zetev/r000000222 (23. 7. 2012).

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/zetev/f0000012041 (26. 7. 2012).

http://td.polensak.com/g_zetev_12.php(25. 7. 2012).

http://www.o-fp.kr.edus.si/slike/0607/Dan_sole_Kokrica_10-02

2007/pages/cepec%2050%20let.htm(25. 7. 2012).

http://www.ra-rod.si/stara/rilke/pr-jurec/2-kdo-sejanje-velika.html(10. 9. 2012).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Po%C5%BEigalni%C5%A1tvo

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/lokacije/hrastno%20(26

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/orodje-za-zetev/r000000222%20(23

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/zetev/f0000012041

http://td.polensak.com/g_zetev_12.php

http://www.o-fp.kr.edus.si/slike/0607/Dan_sole_Kokrica_10-02%202007/pages/cepec%2050%20let.htm

http://www.o-fp.kr.edus.si/slike/0607/Dan_sole_Kokrica_10-02%202007/pages/cepec%2050%20let.htm

http://www.ra-rod.si/stara/rilke/pr-jurec/2-kdo-sejanje-velika.html


80

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/orodje-naprava-za-

poljedelstvo/f0000014079(23. 7. 2012).

http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/klasifikacije/predilstvo?page= (15. 9. 2012).

http://www.etno-muzej.si/sl/search/node/li%C4%8Dkanje(27. 7. 2012).

http://www.gorisnica.eu/index.php?stran=vasi&podstran=formin(27. 9. 2012).

http://konji.marjanj.org/ne-samo-o-konjih/64-kmetovanje-nekoc-danes(30. 7. 2012).

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/klasifikacije/zganjekuha(23. 8. 2012).

http://www.etno-muzej.si/sl/spetne-zbirke/delo-v-gozdu/f0000011398(15. 9. 2012).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kmetijstvo_in_gozdarstvo_Slovenije (16. 9. 2012).

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/pred

meti_obvezni/Spoznavanje_okolja_obvezni.pdf(17. 8. 2012).

8.3 USTNI VIRI

Pogovor z Ano iz Jurne vasi, letnik rojstva 1933 (12. 7. 2012).

Pogovor s Štefanom iz Gorenjih Lakovnic, letnik rojstva 1934 (22. 7. 2012).

Pogovor z Milko iz Gorenjih Lakovnic, letnik rojstva 1934 (23. 7. 2012).

Pogovor s Štefanom mlajšim, letnik rojstva 1964 (2. 8. 2012).

Pogovor z Marijo iz Birčne vasi, letnik rojstva 1935 (9. 8. 2012).



http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/klasifikacije/predilstvo?page=%20(1

http://www.etno-muzej.si/sl/search/node/li%C4%8Dkanje

http://www.gorisnica.eu/index.php?stran=vasi&podstran=formin

http://konji.marjanj.org/ne-samo-o-konjih/64-kmetovanje-nekoc-danes

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/klasifikacije/zganjekuha

http://www.etno-muzej.si/sl/spetne-zbirke/delo-v-gozdu/f0000011398

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kmetijstvo_in_gozdarstvo_Slovenije%20(16




81

9 KAZALO SLIK IN GRAFIKONOV

9.1 SLIKE

Slika 1: Karta motik na Slovenskem ................................................................................................ 6

Slika 2: Razvoj pluga ....................................................................................................................... 9

Slika 3: Gnojni koš ......................................................................................................................... 12

Slika 4: Kopača za skopavanje gnoja iz voza ................................................................................. 12

Slika 5: Lesene brane z železnimi klini .......................................................................................... 13

Slika 6: Košara za sadike iz leta 1961 ............................................................................................ 14

Slika 7: Setev .................................................................................................................................. 14

Slika 8: Srpa, ki sta v uporabi še danes .......................................................................................... 16

Slika 9: Kosa za žito s platnom ...................................................................................................... 16

Slika 10: Žetev žita nekoč .............................................................................................................. 16

Slika 11: Cepec, star približno 50 let .............................................................................................. 17

Slika 12: Mlatenje žita s cepci ........................................................................................................ 17

Slika 13: Vejanje žita ..................................................................................................................... 18

Slika 14: Mlatenje z motorno kosilnico leta 1956 .......................................................................... 19

Slika 15: Pajkl-naprava za čiščenje žita iz leta 1957 ...................................................................... 19

Slika 16: Mencanje prosa ............................................................................................................... 20

Slika 17: Ličkanje koruze leta 1965 ............................................................................................... 22

Slika 18: Košnja ............................................................................................................................. 25

Slika 19: Spravljanje sena na voz ................................................................................................... 25

Slika 20: Žganjekuha leta 1950 ...................................................................................................... 29

Slika 21: Vinjek (vinogradniški nož), sreda 20. stoletja ................................................................. 34

Slika 22: Žaganje drevesa leta 1954 ............................................................................................... 35

Slika 23: Lesena koza za žaganje drv ............................................................................................. 35

Slika 24: Ugotavljanje kaj se skriva v vreči ................................................................................... 56

Slika 25: Sodelovanje učencev pri uri ............................................................................................ 59

Slika 26: Reševanje učnih listov ..................................................................................................... 59


82

9.2 TABELE

Tabela 1: Število povezav med sličicami vas in mesto (1. r) ................................................... 62

Tabela 2: Število povezav med sličicami nekoč in danes (1. r) ............................................... 64

Tabela 3: Časovna umestitev kmečkih opravil (4. r) ................................................................ 72

9.3 GRAFIKONI

Grafikon 1: Število pravilnih povezav (1. r) ............................................................................. 63

Grafikon 2: Delež pravilnih odgovorov (1. r) ........................................................................... 63

Grafikon 3: Število pravilnih odgovorov (2. r) ......................................................................... 65


Grafikon 5: Število pravilnih povezav (2. r) ............................................................................. 67



Grafikon 8: Delež pravilnih in nepravilnih odgovorov (3. r) .................................................... 70

Grafikon: 9: Delež pravilnih odgovorov (3. r) .......................................................................... 71

Grafikon 10: Število pravilnih poimenovanj (4. r) ................................................................... 73

Grafikon 11: Število pravilnih odgovorov (4. r) ....................................................................... 74

Grafikon 12: Prepoznavanje kmečkega orodja (4. r) ................................................................ 75

Grafikon 13: Poimenovanje kmečkega orodja– cepec (4. r)..................................................... 75

Grafikon 14: Poimenovanjeopravila –trenja lanu (4. r) ............................................................ 76

Grafikon 15: Poimenovanje opravila – mlatenja žita( 4. r) ....................................................... 76


83

10 PRILOGE

Anketni vprašalnik za učence 1. razreda devetletne osnovne šole





ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UČENCE 1. RAZREDA

DRAGI UČENEC, DRAGAUČENKA! Z IZPOLNJENIM UČNIM LISTOM MI BOŠ

POMAGAL/A RAZISKATI ZNANJE UČENCEV 1. RAZREDA O ŽIVLJENU V

MESTU IN NA KMETIJI.

NA LIST SE NI TREBA PODPISATI. MATEJA ŠURLA

Novo mesto, 19. 9. 2012

HVALA, ZA POMOČ!

OBKROŽI:

________________________________________________________________________

1. KAJ JE ZNAČILNO ZA MESTO IN KAJ ZA VAS? PRAVILNO POVEŽI SLIČICE

ZGORAJ S KOŠARO SPODAJ.

MESTO

MESTO VAS


2. Z RDEČO BARVICO OBKROŽI TISTE SLIČICE, KI SO ZNAČILNE ZA

KMETIJO.


3. OBKROŽI, KATERA IZMED SLIČIC PRIKAZUJE MESTO V PRETEKLOSTI.

4. POVEŽI PREDMETE, KI SO ZNAČILNE ZA ŽIVLJENJE V PRETEKLOSTI Z

BABICO. TISTE, KI SO ZNAČILNE ZA ŽIVLJENJE DANES, PA POVEŽI Z

DEKLICO.



Pozdravljen/a!

Pred teboj je kratek vprašalnik, s katerim želim raziskati, kako dobro učenci 2. razreda

poznate življenje in delo na kmetiji. Vprašalnik je anonimen, zato se ni potrebno

podpisati.

Hvala za sodelovanje. Mateja Šurla

Novo mesto, 19. 9. 2012

SPOL (obkroži): Ž M

________________________________________________________________________

1.OBKROŽI, KAJ NE SPADA MED KMEČKO ORODJE IN STROJE.

RAČUNALNIK KOKOŠ PLUG

KOSA RADIO KOLO

MOTIKA TRAKTOR GRABLJE

2. POIMENUJ KMEČKA ORODJA NA SLIKI.

_______________________ _____________ __________________

_____________________ ___________________


3. Z RDEČO BARVICO POVEŽI, KAJ DELAJO LJUDJE IN STROJI.

ŽANJEJO

BRANAJO

OKOPAVAJO

KOSIJO

SEJEJO

ORJEJO

OBIRAJO

SADJE

MOLZEJO



Pozdravljen/a!


poznate življenje in delo na kmetiji. Pazljivo preberi vprašanja in odgovori. Vprašalnik je

anonimen, zato se ni potrebno podpisati.


Novo mesto, 19. 9. 2012


________________________________________________________________________

1. POIMENUJ KMEČKA ORODJA NA SLIKI.

_____________________ _____________ ____________________

______________________ ___________________________ _______________


2. S KRIŽEM OZNAČI, KATERA ORODJA IN STROJI SO SE NA KMETIJI

UPORABLJALI NEKOČ IN KATERI SE DANES.

NEKOČ DANES


3. PRAVILNO POVEŽI PRIDELKE Z OBDELOVALNO POVRŠINO, NA KATERI

JIH KMETJE PRIDELAJO.

GROZDJE

DRVA

PŠENICA

JABOLKA

VINSKI KIS

KROMPIR

SLIVE

KOSTANJ

4. NA ČRTO NAPIŠI, KATERO KMEČKO ORODJE DRŽIM V ROKI.

__________________________________________________________



Pozdravljen/a!


poznate življenje in delo na kmetiji. Pazljivo preberi vprašanja in odgovori. Vprašalnik je

anonimen, zato se ni potrebno podpisati.


Novo mesto, 19. 9. 2012


________________________________________________________________________

1. PREBERI TRDITEV. NA ČRTO NAPIŠI ČRKO N, ČE VELJA TRDITEV ZA DELO

NA KMETIJI NEKOČ, ALI D, ČE TRDITEV VELJA ZA DELO NA KMETIJI

DANES.

A) Zgodaj zjutraj smo vstali, pojedli žgance in zelje, potem pa gnali živino na

pašo.________

B) Pri sosedovih smo mlatili žito s cepcem od jutra do večera. _____________

C) S kombajnom smo žito poželi zelo hitro. _____________

Č) Očka je vpregel konja in zaorali smo njivo. Nanjo smo posejali ajdo. _____________

D) Z molznim strojem lahko pomolzemo kravo v manj kot 5 minutah. ____________

E) S kosilnico je lažje kositi na strmih pobočjih. _____________

G) S traktorjem si pomagamo pri različnih kmečkih opravilih. _____________


2. NA ČRTO ZAPIŠI, KAKO SE IMENUJE KMEČKO OPRAVILO NA SLIKI. V

OKENCE ZRAVEN VSAKE SLIKE NAPIŠI ČRKON, ČE PRIKAZUJE DELO NA

KMETIJI NEKOČ, ALI ČRKO D , ČE PRIKAZUJE DELO NA KMETIJI DANES.

_______________________________ _____________________________

______________________________ _______________________________

_______________________________ ______________________________


3. OGLEJ SI SLIKO IN ODGOVORI NA VPRAŠANJA.

A) Za katero kmečko opravilo se je uporabljalo to

orodje?

__________________________________________

B) Kako se to orodje imenuje?

__________________________________________

4. NAPIŠI, KATERO KMEČKO OPRAVILO PRIKAZUJE SLIKA.

_________________________________ _____________________________________

Documents

DIPLOMSKO DELOpefprints.pef.uni-lj.si/1381/1/Mateja_Šurla-_diplomsko... · 2013-04-08 · meščanstva je prehajal fevdalizem v hudo krizo. Proizvajalna sredstva so se vedno bolj