Upload
others
View
10
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
LUCIJA ŠUŠTERŠIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
Študijski program: biologija in gospodinjstvo
UPORABA UČNIH CILJEV PREDMETA GOSPODINJSTVO
NA PODROČJU ŠPORTNIH OBLAČIL
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: izr. prof. dr. Alenka Pavko Čuden Kandidatka: Lucija Šušteršič
Ljubljana, junij 2016
Zahvala
Zahvaljujem se izr. prof. dr. Alenki Pavko Čuden za sprejem mentorstva in izbor teme, ki sem
jo lahko združila s hobijem in zato veseljem raziskovala.
Hvala lektorici in prevajalki Urški Zajec za spodbudo, bdenje nad projektom in skrb za
urejenost besedila.
Hvala tudi vsem bližnjim, ki ste me podpirali, spodbujali, pomagali in verjeli, ko jaz nisem.
Hvala vsem profesoricam in profesorjem na moji študijski poti za nove razglede ter osebju
referata Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani za ureditev vseh formalnosti za zaključek in
zagovor tega diplomskega dela.
Še enkrat hvala vsem!
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
POVZETEK
Diplomsko delo »Uporaba učnih ciljev predmeta Gospodinjstvo na področju športnih oblačil«
raziskuje izbiro in vzdrževanje oblačil za šport s strani osnovnošolcev od 5. do 9. razreda
osnovne šole in njihovih staršev. Osredotoča se zlasti na to, v kolikšni meri k njihovemu
ravnanju pripomorejo osvojene šolske vsebine na to temo. S tematiko oblačil se namreč v
Sloveniji seznanimo v 5. razredu osnovne šole pri predmetu Gospodinjstvo; splošne in
specializirane tekstilije oziroma oblačila ter njihovo ustrezno vzdrževanje so sestavni del
učnih ciljev, ki jih nato praktično uporabljamo vse življenje.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sta
najprej predstavljena pojem in zgodovina oblačil za šport in prosti čas. Sledita splošna
razdelitev tekstilij ter obravnava posebnosti športnih tekstilij s teoretičnega in praktičnega
vidika (vzdrževanje). V zadnjem delu teoretičnega dela pa sta opravljeni opredelitev in
analiza učnih ciljev predmeta Gospodinjstvo, pri čemer so podani tudi nekateri predlogi za
doseganje teh ciljev na področju športnih oblačil. V empiričnem delu je predstavljena anketa,
s katero so se ugotavljali vzroki izbire določenega oblačila za šport s strani otrok zadnjih petih
razredov osnovne šole in njihovih staršev, ter njihovo poznavanje posebnosti športnih oblačil
glede na osvojene učne cilje predmeta Gospodinjstvo. Rezultati so pokazali, da je raven
osveščenosti otrok in staršev glede uporabe in nege tekstilij in oblačil precej visoka, pri čemer
svojemu znanju bolj zaupajo starši kot otroci, saj se slednji bolj zanesejo na oznako
proizvajalca glede namembnosti oblačila. Osvojeni cilji pri predmetu Gospodinjstvo torej
uspešno spremljajo tako učence kot njihove starše, čeprav bi jih glede na hiter tehnološki
razvoj na področju športnih in drugih tekstilij veljalo nekoliko razširiti.
Ključne besede: tekstil, športna oblačila, športne tekstilije, oblačila za prosti čas, športni
materiali, gospodinjstvo, učni cilji, izbira oblačil, vzdrževanje oblačil, anketa, osnovnošolci,
starši
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
ABSTRACT
The thesis "The Use of the Study Goals of the Subject Home Economics in the Field of Sports
and Athletic Clothing" deals with ways in which students from the 5th to the 9thgrades of
primary school as well as their parents choose and take care of their clothes for sports. The
focus is on finding to what extent their actions are influenced by the knowledge acquired at
school in this connection. In Slovenia, the subject of clothing is part of the Home Economics
curriculum; multi-purpose and specialised textiles and clothing with the appropriate
maintenance are some of the Home Economics study goals, and are practically used
throughout one's life.
The thesis consists of the theoretical and empirical parts. The theoretical part first presents the
terminology and history of sports and leisure clothing. This is followed by a general
classification of textiles and the analysis of the specificities of sports textiles from a
theoretical and practical point of view (textile care). The last chapter of the theoretical part is
the definition and analysis of the study goals of Home Economics in this domain. Some
suggestions for achieving these goals in the field of sports clothing are given as well. The
empirical part deals with the results of a survey conducted among students in the last five
grades of primary school and their parents. The survey aimed to find why they choose a
certain piece of clothing for their sports activity, and to what extent they are aware of the
specifics of sports clothing as conveyed by the Home Economics study goals. The results
showed that the level of knowledge of both the students and their parents on the use and
special care of sports textiles is quite high. However, the adults tend to trust their knowledge
more than the children, who rely more on the manufacturer labels on the recommended use of
a clothing item. The learnt Home Economics study goals in this domain thus successfully
remain with both the students and their parents. Nevertheless, these study goals should be
somewhat expanded due to the rapid technological advancement in the field of sports and
other textiles.
Keywords: textile, sports and leisure clothing, sports and athletic clothing, sportswear, sports
textiles, leisure clothing, sports materials, Home Economics, study goals, choice of clothing,
textile care, survey, students, parent
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-I-
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................ 3
2.1 OBLAČILA ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS ................................................................. 3
2.1.1 Terminološka opredelitev oblačil za šport in prosti čas ....................................... 3
2.1.2 Razvoj oblačil za šport in prosti čas ..................................................................... 4
2.2 SPLOŠNI PREGLED TEKSTILIJ .............................................................................. 5
2.2.1 Predstavitev surovin za športne tekstilije ............................................................. 7
2.2.2 Vzdrževanje športnih tekstilij in oblačil – uvod ................................................. 10
2.2.2.1 Splošno vzdrževanje športnih tekstilij in oblačil ............................................ 10
2.2.2.2 Detergenti za pranje športnih oblačil .............................................................. 11
2.2.2.3 Strojni programi za pranje športnih oblačil .................................................... 12
2.2.3 Vzdrževanje športnih oblačil – praktični primeri ............................................... 12
2.2.3.1 Zgornji deli športnih oblačil ........................................................................... 13
2.2.3.2 Spodnji deli športnih oblačil ........................................................................... 16
2.3 PREDMET GOSPODINJSTVO IN ŠPORTNA OBLAČILA .................................. 20
2.3.1 Učni cilji predmeta Gospodinjstvo na področju športnih oblačil ....................... 20
2.3.2 Primerjava učbenikov za Gospodinjstvo za 5. razred glede teme športnih
oblačil ................................................................................................................. 22
3 EMPIRIČNI DEL .............................................................................................................. 26
3.1 OPREDELITEV PROBLEMA .................................................................................. 26
3.2 CILJI RAZISKAVE .................................................................................................. 26
3.3 HIPOTEZE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ................................................... 27
3.4 METODE DELA ....................................................................................................... 29
3.4.1 Pripomočki, postopek zbiranja podatkov, obdelava podatkov, demografski
podatki ................................................................................................................ 29
3.4.2 Anketa ................................................................................................................. 30
3.5 INTERPRETACIJA REZULTATOV ....................................................................... 57
4 ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 62
5 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 63
6 PRILOGE .......................................................................................................................... 66
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-II-
KAZALO SLIK, TABEL IN GRAFOV
Graf 3.1: Anketa – vprašanje 1 ................................................................................................. 31
Graf 3.2: Anketa – vprašanje 2 ................................................................................................. 32
Graf 3.3: Anketa – vprašanje 2 ................................................................................................. 34
Graf 3.4: Anketa – vprašanje 4 ................................................................................................. 35
Graf 3.5: Anketa – vprašanje 5 ................................................................................................. 36
Graf 3.6: Anketa – vprašanje 6 ................................................................................................. 38
Graf 3.7: Anketa – vprašanje 7 ................................................................................................. 40
Graf 3.8: Anketa – vprašanje 8 ................................................................................................. 42
Graf 3.9: Anketa – vprašanje 9 ................................................................................................. 44
Graf 3.10: Anketa, vprašanje 10 ............................................................................................... 46
Graf 3.11: Anketa – vprašanje 11 ............................................................................................. 48
Graf 3.12: Anketa – vprašanje 12 ............................................................................................. 50
Graf 3.13: Anketa – vprašanje 13a ........................................................................................... 51
Graf 3.14: Anketa – vprašanje 13b ........................................................................................... 52
Graf 3.15: Anketa – vprašanje 13c ........................................................................................... 54
Graf 3.16: Anketa – vprašanje 13d ........................................................................................... 55
Graf 3.17: Anketa – vprašanje 13e ........................................................................................... 56
Slika 2.1: Kolesarska majica. Celotni videz in detajli (etikete)................................................ 13
Slika 2.2: Večnamenska otroška športna majica. Celotni videz in detajli (etikete) ................. 14
Slika 2.3: Ženska tekaška majica. Celotni videz in detajli (etikete) ......................................... 15
Slika 2.4: Spodnji del večnamenske ženske trenirke. Celotni videz in detajli (etikete) ........... 16
Slika 2.5: Večnamenske moške kratke hlače. Celotni videz in detajli (etikete) ....................... 17
Slika 2.6: Ženske pajkice za vadbo. Celotni videz in detajli (etikete)...................................... 18
Slika 2.7: Moške pohodniške hlače. Celotni videz in detajl (etiketa) ...................................... 19
Tabela 2.1: Vlakna, njihove lastnosti in praktični vidiki ............................................................ 7
Tabela 2.2: Vlakna, njihove lastnosti in praktični vidiki ............................................................ 9
Tabela 3.1: Anketa – vprašanje 1 ............................................................................................. 30
Tabela 3.2: Anketa – vprašanje 2 ............................................................................................. 32
Tabela 3.3: Anketa – vprašanje 3 ............................................................................................. 33
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-III-
Tabela 3.4: Anketa – vprašanje ................................................................................................ 34
Tabela 3.5: Anketa – vprašanje 5 ............................................................................................. 36
Tabela 3.6: Anketa – vprašanje 6 ............................................................................................. 37
Tabela 3.7: Anketa – vprašanje 7 ............................................................................................. 39
Tabela 3.8: Anketa – vprašanje 8 ............................................................................................. 41
Tabela 3.9: Anketa – vprašanje 9 ............................................................................................. 43
Tabela 3.10: Anketa – vprašanje 10 ......................................................................................... 45
Tabela 3.11: Anketa – vprašanje 11 ......................................................................................... 47
Tabela 3.12: Anketa – vprašanje 12 ......................................................................................... 49
Tabela 3.13: Anketa – vprašanje 13a ....................................................................................... 51
Tabela 3.14: Anketa – vprašanje 13b ....................................................................................... 52
Tabela 3.15: Anketa – vprašanje 13c ....................................................................................... 53
Tabela 3.16: Anketa – vprašanje 13d ....................................................................................... 55
Tabela 3.17: Anketa – vprašanje 13e ....................................................................................... 56
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-1-
1 UVOD
Slovenci imamo močno športno tradicijo tako na ljubiteljskem kot na poklicnem področju.
Sama sem aktivna tekačica, športno dejavni pa so tudi moji otroci. S športom je povezana
posebna športna oprema, h kateri spadajo tudi oblačila. Ta so na voljo v vseh mogočih
cenovnih razponih in različicah, od večnamenskih do specializiranih, tako da se je potrošniku
včasih težko znajti v poplavi vse ponudbe. Na ta način je nastalo tudi moje diplomsko delo.
Kot aktivno športnico, mamo ter študentko biologije in gospodinjstva me je namreč zanimalo,
zakaj se odrasli in otroci odločimo za določeno oblačilo, ki ga želimo uporabljati za šport.
Športna oblačila so danes eden najbolj trženih oblačilnih artiklov s hitrim tehnološkim
razvojem, zaradi gibalne aktivnosti Slovencev pa so tudi precej pogost del naše garderobe.
Najpomembnejši vidik oblačila, ki ga je treba upoštevati pred uporabo določenega oblačila za
šport, je tekstilija, iz katere je oblačilo izdelano. Tekstilija mora ustrezati stopnji in vrsti
gibalne aktivnosti, ki ji je oblačilo namenjeno. Poznavanje osnov športnih tekstilij in oblačil
je zato ključnega pomena za aktivnega posameznika, saj je oblačilo potrebno izbrati glede na
to, ali je njegova sestava primerna za določeno fizično aktivnost ali ne. Vsako oblačilo za
šport in prosti čas temu ne ustreza.
Vsekakor je vredno raziskati, kaj se o oblačilih naučimo v šoli. S tematiko oblačil, ki sega od
spoznavanja tekstilij do njihove nege, se srečamo v petem razredu osnovne šole pri predmetu
Gospodinjstvo, del učnega načrta pa so tudi športna oblačila. Takrat se torej naučimo osnov o
različnih tekstilijah in njihovem vzdrževanju. To je pogosto naše edino šolsko izobraževanje
na to temo, vendar tovrstno znanje praktično uporabljamo vse življenje. Zanimalo me je, v
kolikšni meri učenci in starši, ki so prav tako šli skozi proces osnovnošolskega izobraževanja,
to znanje uporabljajo na področju športnih oblačil – torej pridobljena teorija in praksa.
Diplomsko delo je zato sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu
najprej predstavim osnovno terminološko opredelitev oblačil za šport in prosti čas. Šport je
del prostega časa, vendar gre pri njem za zelo specifično, aktivno preživljanje le-tega; čeprav
so sproščena oblačila za neaktivnost (prostočasna oblačila) lahko na videz podobna športnim,
za šport največkrat niso primerna. Razvoj oblačil za šport in prosti čas obravnavam tudi z
zgodovinskega vidika. Sledi splošni pregled tekstilij s poudarkom na najbolj pogostih
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-2-
tekstilijah v športnih oblačilih, ki jih podrobneje obravnavam glede priporočene nege, tako
teoretično kot na praktičnih primerih. Zadnji sklop teoretičnega dela pa predstavljata
podrobni pregled in analiza učnih ciljev predmeta Gospodinjstvo. Zanimalo me je zlasti, kako
podrobno učni cilji odražajo razvoj in posebnosti tekstilij, iz katerih so športna oblačila
najpogosteje narejena, zlasti z vidika priporočila in nege ustreznih tekstilij.
V empiričnem delu pa sem želela ugotoviti, v kolikšni meri osvojene učne cilje uporabljajo
učenci od 5. do 9. razreda osnovne šole in njihovi starši. To sem ugotavljala s pomočjo
ankete. Pri anketi najprej predstavljam raziskovalna vprašanja in hipoteze, ki zajemajo dva
glavna tematska vidika. Ker je treba pri športu uporabljati oblačila za aktivno preživljanje
prostega časa, me je najprej zanimalo, ali se sami zavedajo razlik med delovnimi, športnimi in
prostočasnimi oblačili ter ali je osvojeno učno znanje o tekstilijah tisto, ki jih vodi pri izbiri
oblačil za šport in prosti čas, ali pa so pri tem pomembni drugi dejavniki, kot so cena in
blagovne znamke. Kot drugo pa sem želela ugotoviti, ali anketirani učenci in starši pri negi
športnih oblačil uporabljajo osvojeno učno znanje o negi športnih tekstilij in oblačil. Pri
interpretaciji rezultatov ankete ugotavljam, da zlasti starši zelo uporabljajo osvojene učne
cilje, saj se pri izbiri športnih oblačil bolj zanašajo na znanje o tekstilijah kot na navedbe
proizvajalcev in akcijske ponudbe, manj pomemben pa jim je tudi cenovni vidik. Tako otroci
kot starši se tudi zavedajo posebnosti športnih tekstilij glede pranja, nege in sušenja. Sledi
zaključek, v katerem ugotavljam, da so tako otroci in starši dobro osveščeni, čeprav bi bilo
treba učne cilje pri predmetu Gospodinjstvo na področju športnih oblačil nekoliko razširiti in
posodobiti. Športna oblačila nas namreč obkrožajo na vsakem koraku in prav je, da si
izberemo tista, ki bodo za našo športno aktivnost najprimernejša.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-3-
2 TEORETIČNI DEL
2.1 OBLAČILA ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS
2.1.1 Terminološka opredelitev oblačil za šport in prosti čas
Za večino ljudi z izjemo poklicnih športnikov je športno udejstvovanje neločljivo povezano z
idejo prostega časa. Prosti čas lahko preživljamo gibalno aktivno, torej športno, ali neaktivno.
V vsakem primeru se v prostem času v nasprotju z delovnimi ali svečanimi oblačili, pri
katerih je najbolj pomemben dejavnik videz in ne ugodje, odločamo za oblačila udobnih
krojev, izdelana iz tekstilij s primernimi udobnostnimi lastnostmi. Oblačila za aktivno in
neaktivno preživljanje prostega časa imajo nekatere skupne značilnosti, od katerih je verjetno
najopaznejši njihov slog – dokaj neformalen kroj, vsekakor pa besedo 'neformalen' v tej zvezi
redko uporabljamo. Če oblačilo ni formalno, ga velikokrat označimo za bolj 'športno'. Tudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga besedo 'športen' v dveh pomenih. Prvi je povezan
s športno aktivnostjo: »nanašajoč se na šport«. Drugi pomen pa se uporablja v zvezi z oblačili
in obutvijo: »izdelan iz trpežnega blaga in krojen udobno, praktično, preprosto: športni
kostim; kupila si je športni plašč; športna bluza; športno krilo« (Špórten -tna -o, b.d.). Jasno
je, da športni kostim, bluza in plašč niso primerni za šport, izraz 'športna majica' pa je
dvoumen.
Oblačila za športno udejstvovanje se od oblačil za neaktivnost razlikujejo po tem, da so
namensko prilagojena gibalnim zahtevam posamezne športne discipline. Kot pa sem
prikazala, v slovenščini oblačila tako za aktivno kot neaktivno preživljanje prostega časa
zaradi podobnega videza v splošnem jeziku radi poimenujemo 'športna', kar je problematičen
krovni termin, ki pavšalno združuje funkcionalno povsem nesorodne kategorije oblačil.
Pravilen krovni slovenski termin za vsa ta oblačila je 'oblačila za šport in prosti čas'. Pri tem
sledimo angleškemu zgledu. V angleškem jeziku namreč nejasnosti ni, saj se za sproščena
oblačila za neaktivnost uporablja izraz 'leisure clothing' (slov. 'prostočasna oblačila') ali
'casual clothing' (slov. 'neformalna oblačila'). Za oblačila za fizično aktivnost pa se glede na
vrsto aktivnosti uporabljajo termini 'athletic clothing', 'sports clothing', 'sports and athletic
clothing', 'outdoor clothing', zasledila pa sem tudi nekoliko pleonastični 'active sportswear'
(prim. Chaudhari, Chitnis in Ramkrishnan, b.d.). (Namesto besede 'clothing' se uporabljata
tudi besedi 'wear' in 'apparel').
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-4-
V svojem diplomskem delu zato za oblačila za športno udejstvovanje uporabljam izraze
'športna oblačila', 'oblačila za aktivnost ' ter oblačila za aktivno preživljanje prostega časa'. Za
oblačila, v katerih nismo fizično aktivni, pa uporabljam izraze 'prostočasna oblačila', 'oblačila
za neaktivnost' in 'oblačila za neaktivno preživljanje prostega časa'. Razlikovanje med temi
izrazi je potrebno tako s teoretičnega kot praktičnega vidika, saj se predvsem tekstilije oblačil
močno razlikujejo glede na stopnjo aktivnosti, ki so ji oblačila namenjena.
2.1.2 Razvoj oblačil za šport in prosti čas
Kot pišeta O`Mahony in Braddock (2002), so bili na prvih olimpijskih igrah v 8. tisočletju
pr. n. št. športniki goli, na prvih modernih olimpijskih igrah leta 1896 pa so nosili oblačila, ki
so bila udobna in jih niso ovirala pri gibanju. Do resnične revolucije pri razvoju športnih
oblačil je prišlo v 20. stoletju. Zaradi množičnih selitev prebivalstva iz ruralnega okolja v
urbano je prišlo do razmaha športnih dejavnosti. Zaradi delovnih zahtev se delavci v mestih
niso več dovolj spontano gibali, zato so morali prosti čas začeti namensko posvečati gibanju
in druženju. Prvi večji koraki pri razvoju oblačil za udobno gibanje so se zgodili med prvo
svetovno vojno, in sicer med letoma 1914 in 1918. Za vojaške pilote je bilo namreč treba
razviti posebna udobna oblačila, ki se po lastnostih niso bistveno razlikovala od današnjih
športnih. Leto 1914 je tudi pomemben feministični mejnik na področju športa; francoska
oblikovalka Coco Chanel je predstavila prvo plavalno oblačilo za ženske. Začetni modeli so
nekoliko spominjali na današnje pižame,izdelani pa so bili iz mehkih in lahkih tekstilij.
Leta 1927 so pri igranju tenisa številne ženske uporabljale moška oblačila za ta šport. V tem
obdobju so se na zahodnem trgu prvič pojavile hlače kot žensko oblačilo. Leta 1940 je
ameriška oblikovalka Claire McCardell zasnovala kolekcijo ženskih športnih oblačil rahlo
moškega videza, a iz novih lahkotnejših materialov. Do večjega tehnološkega napredka v
športni tekstilni industriji je prišlo po drugi svetovni vojni. Pojavila so se ogljikova in steklena
vlakna ter vzdržljive tekstilije, ki so se odlikovale po nizki ploščinski masi. Sintetična vlakna
so postala alternativa naravnim. Leto 1950 je prineslo razcvet športnega glamurja v
Hollywoodu, zlasti na področju plavalnih oblačil. Naslednja večja prelomnica je bilo leto
1970, ko so se začeli pojavljati ´stretch´ materiali, ki so zaradi elastičnosti omogočali lahkotno
gibanje in udobje v posebnem slogu. Olimpijske igre leta 1972 so gledalci že lahko spremljali
preko barvnih televizorjev, zato je nov pomen v svetu športnih oblačil dobila tudi barva.
Ugotavljam, da je sprva imel šport povezovalni namen, kasneje pa se je v njegovem okviru
razvila tudi tekmovalnost. Osnovna funkcija športnega in vsakega drugega oblačila je, da ščiti
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-5-
človeško telo, drugotna funkcija pa je označevalna. Barve in kroji so pomemben razpoznavni
znak pripadnosti športni ekipi, posameznim športnim disciplinam in podobno. Z označevalno
je seveda tesno povezana tudi dekorativna funkcija. Industrija športnih oblačil zato ne gradi le
na funkcijskih materialih, temveč tudi na estetiki, poleg oblačil pa razvija tudi različne
oblačilne in druge dodatke. V sodobni tekstilni športni industriji niso prepoznavne le
funkcijske tekstilije, temveč tudi blagovne znamke in oblikovalci. Šport je postal najhitreje
rastoča kulturna veja in industrijska panoga, saj ni več povezan le z idejo zdravja in prostega
časa, temveč tudi s področjem znanosti, mode, zabave, zabavništva in trženja vsega naštetega.
Športna oblačila so pomemben razpoznavni znak glasbenih in drugih subkultur ter segajo od
tako imenovane športne elegance in glamurja do oblačil, katerih tekstilije in kroji so dejansko
namenjeni športnemu udejstvovanju. Tudi razvoj oblačil za fizično aktivnost je doživel
neslutene tehnološke in oblikovalske razsežnosti. Tekstilije, funkcija, kroj in barva so
prilagojeni vrsti športne dejavnosti. Športna oblačila prav za vsako disciplino, vse od
sproščujočega sprehoda do ekstremnih športov, pa naj imela skupno eno značilnost, in sicer
udobje.
2.2 SPLOŠNI PREGLED TEKSTILIJ
Tekstilna vlakna (prim. Tekstilna vlakna, b.d.) v grobem delimo na naravna in kemična, obe
skupini pa tudi na organska in anorganska. Naravna vlakna so mineralnega, rastlinskega ali
živalskega izvora, umetna (kemična) pa je ustvaril človek.
Organska naravna vlakna:
živalska vlakna:
- volna
- moher
- svila
- dlake: kašmirska dlaka, dlaka kašgore, dlaka navadne koze, dlaka vikunje, dlaka
alpake, dlaka gvanaka, dlaka lame, kamelja dlaka, angora dlaka, dlaka konja, dlaka
krave, dlaka jaka, dlaka bobra in dlaka vidre.
rastlinska vlakna: bombaž, kapok, abaka ali manila, sisal, heneken, kantala, alfa ali
esparto, lan, ramija, žula ali brnistra, prava, bengalska ali bombajska konoplja, kokos.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-6-
Anorganska naravna vlakna:
azbestna vlakna
Organska kemična vlakna:
iz naravnih sestavin: acetat, alginat, bakrova, modal, protein, triacetat, viskoza, liocel,
elastodien
iz sintetičnih sestavin: akril, klorovlakno, flurovlakno, modakril, poliamid ali najlon,
aramid, poliimid, polilaktid, poliester, polietilen, poliuretan, vinilal, trivinil, elastan,
elastomultiester, elastolefin, melamin, polipropilen.
Anorganska kemična vlakna:
steklena volna, kovinska vlakna, metalizirana vlakna, ogljikova vlakna.
Glede na namen oblačila ga proizvajalec izdela iz vlaken, ki imajo ustrezne lastnosti. Glavne
značilnosti najbolj pogostih tekstilij so povzete v naslednji tabeli (Wulfhorst, Gries in Veit,
2006, str. 11):
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-7-
Tabela 2.1: Vlakna, njihove lastnosti in praktični vidiki
Vlakna Mehanske
lastnosti
Uporabne lastnosti
Trd
nost
Raz
teze
k
Vpojn
ost
Meč
kan
je
Pre
pust
nost
Toplo
na
izola
tivnost
Obču
tlji
vost
na
svet
lobo
Vre
men
ska
obču
tlji
vost
Obču
tlji
vost
na
mik
roorg
aniz
me
Odporn
ost
pro
ti
zam
azan
ju
Cen
a
Bombaž + - + + + - 0 0 - + -
Lan ++ - + + + - - -- - - 0
Volna - + ++ 0 0 ++ - -- 0 + +
Svila + - + 0 +/- + - -- 0 +/0 ++
Viskoza 0 0 ++ + + - - - - + 0/-
Bakrovo
vlakno
0 0 ++ + + - - - - + 0
Poliamid ++ ++ - - +/++ -- - 0 ++ + 0
Poliester ++ 0 -- - +/++ -- ++ + ++ + 0
Poliakrilonitr
il
0 ++ -- + +/++ -- ++ ++ ++ + 0/-
Klorovlakno 0 ++ -- +/++ -- ++ ++ ++ + 0
Polipropilen 0 + - - +/++ -- 0 + ++ + --
Razlaga simbolov: ++zelo visoka, +visoka, 0 srednja, - nizka, -- zelo nizka
Kot vidimo, imajo svoje prednosti tako naravna kot kemična vlakna. Kot piše Ana Motnikar
(b.d.), so v sedemdesetih letih kemična vlakna, npr. regenerirana celulozna vlakna, glede
priljubljenosti doživela precejšen razcvet; trend v osemdesetih in devetdesetih letih je bil
ponovno usmerjen k naravnim vlaknom, v sodobnem času pa umetni materiali prinašajo
številne prednosti, ki v marsičem močno konkurirajo naravnim.
2.2.1 Predstavitev surovin za športne tekstilije
Glede na edinstvenih lastnosti in funkcij si vlakna za športne tekstilije vsekakor zaslužijo
ločeno obravnavo. Ker ponujajo posebno raven udobja, privlačijo tako aktivne kot neaktivne
potrošnike.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-8-
Tekstilna vlakna naravnega izvora so pri športnih oblačilih vedno bolj v manjšini. Med njimi
prevladuje bombaž, ki je »zaradi odlične predilne sposobnosti in enostavnosti predelave ter
zaradi dobrih lastnosti pri uporabi in vzdrževanju najbolj iskana tekstilna surovina na svetu«
(Motnikar, b.d., str. 2). V zadnjem času pa se vedno bolj uveljavljajo tudi regenerirana vlakna:
sojina in liocelna vlakna ter viskoza iz bambusa (prim. Soundri in Kavitha, 2015). Športne
tekstilije so najpogosteje izdelane iz sintetičnih ali iz kombinacij sintetičnih in naravnih
materialov. Med njihovimi najpomembnejšimi značilnostmi, ki jih navajata Soundri in
Kavitha (2015), je treba posebej vzpostaviti trpežnost, vedno večjo prijaznost do kože in
okolja ter ugodno ceno.
Kot navajata Soundri in Kavitha (2015), za športne tekstilije in oblačila veljajo posebne
zahteve in merila. Med najpomembnejšimi so naslednji:
udobnost pri nošenju/oblačenju in preprosto vzdrževanje
visoka električna prevodnost in hitra razelektritev tekstilije
lahkotnost, lahkost
dobra vpojnost vlage, odvajanje vlage s telesa in s tem ohranjanje suhe površine kože
barvna obstojnost proti znoju
vzdrževanje optimalne telesne temperature
elastičnost, razteznost, prožnost
ohranjanje normalne količine bakterij in ravnovesja kože
zaščita pred UV žarki
trpežnost in dolga življenjska doba materiala
kakovostnejše športno udejstvovanje.
V naslednji preglednici sem skušala zajeti najpogostejša vlakna za športne tekstilije in
oblačila, njihove najpomembnejše značilnosti, ki jih povzemam po Soundri in Kavitha (2015),
ter vrste športnih oblačil, za katere se najpogosteje uporabljajo.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-9-
Tabela 2.2: Vlakna, njihove lastnosti in praktični vidiki
Vlakna Pomembnejše značilnosti Primernost za oblačila
Poliester
(npr. Coolmax,
Lumiac)
odporen proti zamazanju
trpežen
odporen proti alkalijam
ne vpija vlage (hidrofoben)
ohranja toplotno stabilnost telesa
cenovno ugoden
oblačila za vodene
vadbe
kolesarstvo
atletika
tek
fitnes
Polipropilen
(npr. Dryarn)
ne prepušča vlage, a prepušča paro
neodporen na toploto – pri srednji
temperaturi sušenja v stroju se stali
uravnava temperaturo
večplastna športna
oblačila
oblačila za hladno
vreme
nogavice
pokrivala za glavo
Poliamid
(npr. Nylon)
se hitro suši
odvaja vlago
zadržuje toploto
se kombinira z zračnimi materiali
kopalke
pajkice
nogavice
lahka zgornja
oblačila (jakne)
Bombaž mehak na otip
vpojen
se počasi suši
zadržuje vlago
moker se lepi na kožo in s tem ovira
gibanje
trenirke
zgornja in spodnja
oblačila preprostih
krojev
Viskoza zadržuje vlago
ni primerna za neposreden stik s
kožo
primerna za zunanje plasti pletenih
delov dvoplastnih športnih oblačil
vpije več vode kot bombaž
dresi
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-10-
Vlakna Pomembnejše značilnosti Primernost za oblačila
Elastan
( npr. Lycra)
izjemna razteznost kopalke
gimnastični dresi
Hygra
(bikomponentno
vlakno, proizv.
Unitika Ltd.
lahko vpije do 35-kratnik svoje teže,
hitro pa vlago tudi prepušča
antistatične lastnosti tudi pri nizkih
temperaturah
atletika
smučanje
golf
Killat N23
(votlo
poliamidno
vlakno, proizv.
Kanebo Ltd.)
odlično vpija vlago vodni športi
Kot vidimo, so surovine za športne tekstilije raznolike in namenjene zelo različnim športnim
dejavnostim, saj se tudi slednje med seboj močno razlikujejo. Če smo v dvomih, je vsekakor
je treba preveriti, ali je oblačilo večnamensko ali specializirano.
2.2.2 Vzdrževanje športnih tekstilij in oblačil – uvod
2.2.2.1 Splošno vzdrževanje športnih tekstilij in oblačil
Kot pri vseh drugih tekstilijah je vzdrževanje športnih tekstilij pogosto jasno označeno na
etiketah oblačil. Gre za navodila za uporabnika oblačila in zaščito proizvajalca. Navodila se
nanašajo na pranje, beljenje, sušenje in likanje oblačil, zapisana pa so v obliki mednarodnih
simbolov. Simboli določajo temperaturo vode, ravnanje v primeru beljenja, sušenje (v stroju,
naravno), likanje in kemično čiščenje. Pri športnih oblačilih iz kemičnih vlaken so pogosto
dodane tudi etikete z opozorili, kot so 'vnetljivo', 'peremo s sorodnimi barvami', 'peremo
ločeno' in 'odsvetovana uporaba mehčalca'. Redni uporabniki športnih oblačil lahko pridejo
tudi do dognanj, ki niso zapisana na etiketah. Dobra vira podatkov o negi športnega oblačila
sta tudi njegov prodajalec in svetovni splet.
Kot piše Eva Mrhar (2015), so športna oblačila kategorija oblačil, ki zahteva posebno nego.
Ker so izpostavljena potenju in se na njih nabirajo odmrle kožne celice, se pri njih hitro
razvije neprijeten vonj. Zato jih je treba temeljito oprati, vendar so funkcionalna tekstilna
vlakna občutljiva na vročino, detergente in mehčalce. Zato svetuje nizko temperaturo vode pri
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-11-
pranju, manjšo količino detergenta, kot jo priporoča njegov proizvajalec, in dodaten cikel
izpiranja, pred pranjem pa oblačilo lahko namočimo v kis. Slabo oprana športna oblačila in
tista, ki jih takoj po treningu ne posušimo, imajo še vedno neprijeten vonj, možen pa je tudi
razvoj glivic. Neprijeten vonj in bakterije lahko uničimo z belim kisom, limoninim sokom ali
sodo bikarbono, vendar omenjenih pripravkov ne smemo uporabljati skupaj z belili.
E. Mrhar (2015) navaja tudi, da naj bi športna oblačila pred pranjem obrnili, saj je bolj
umazani del na notranji strani, na ta način pa zavarujemo tudi površino oblačila. Zaradi
občutljivosti oblačil iz specialnih vlaken za športne izdelke ne peremo skupaj z oblačili z
zadrgami, brisačami in džinsom. Če imamo to možnost, svetuje strojno pranje s programi
'sport'. Za sušenje priporoča sonce, saj sončna svetloba uničuje bakterije. Če uporabimo
sušilec, je treba sušiti na najnižji temperaturi.
2.2.2.2 Detergenti za pranje športnih oblačil
Mrharjeva navaja, da naj bi pri športnih oblačilih uporabljali detergent, ki je učinkovit že pri
nizkih temperaturah, in o primernem detergentu povprašali tudi prodajalca oblačila.
V Sloveniji je v prosti prodaji Active & Sport znamke Perwoll, specializiran detergent za
pranje športnega perila. Na navodilih (Perwoll Active & Sport, b.d.) je navedeno, da gre za
detergent, ki je primeren za športne in funkcionalne tekstilije: mikrovlakna, elastanska,
poliesterska in poliamidna vlakna, bombaž, membranske tekstilije, tekstilije iz mešanic
vlaken, pliš. Detergent nevtralizira neprijetne vonjave, tekstilija pa ohrani membranske
funkcije (neprepustnost vode, dihanje).
Na detergentu je navedeno tudi, da je primeren tako za strojno kot ročno pranje pri
temperaturi od 20 do 60°C. Za pranje športnih oblačil je potrebna nizka temperatura vode,
zato je lastnost – možnost pranja do 60°C odveč. Za primerjavo naj navedem AlmaWin Sport
& Outdoor Detergent, biološki detergent za športna oblačila, ki se ga v Sloveniji lahko naroči
po internetu. Uporablja se za pranje podobnih tekstilij od 20 do 40°C, ima pa tudi certifikata
Ecocert in Ecogarantie; tudi učinki detergenta so podobni (AlmaWin, b.d.).
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-12-
2.2.2.3 Strojni programi za pranje športnih oblačil
Na tržišču so za gospodinjstva na voljo tudi stroji za pranje perila s funkcijami, ki so
prilagojene pranju športnih oblačil. Mednje sodi Gorenjev stroj SensoCare, ki ima tudi
program za športna oblačila SportWash, pri katerem je raven vode zelo visoka, število obratov
je nizko, voda pa se ne segreje več kot do 40°C (SensoCare, 2015).
Pralni in sušilni stroj znamke Indesit ponuja še nekoliko več možnosti (Indesit, b.d.). Ima dva
programa za športna oblačila. SportIntensive je namenjen pranju zelo umazanih, SportLight
pa rahlo umazanih športnih tekstilij in oblačil. Pri obeh programih se pere pri 30°C, nekoliko
nenavadno pa je, da je v navodilih za stroj za oba programa dovoljena uporaba mehčalca.
Strojno sušenje športnih tekstilij in oblačil v navodilih ni priporočljivo. Stroj ima tudi poseben
program za pranje športne obutve.
2.2.3 Vzdrževanje športnih oblačil – praktični primeri
V tej točki diplomskega dela predstavljam nekaj praktičnih primerov specializiranih športnih
oblačil za zgornji ali spodnji del telesa. Fotografije so bile posnete v nekaterih velikih
športnih trgovinah v Ljubljani.
Vzdrževanje oblačil je prikazano na fotografijah etiket. Njihovi skupni značilnosti sta nizka
temperatura pranja ter prepoved sušenja v sušilcu oziroma sušenje na najnižji temperaturi,
vendar pri nekaterih obstajajo tudi druge posebnosti vzdrževanja.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-13-
2.2.3.1 Zgornji deli športnih oblačil
A. Kolesarska majica
Slika 2.1: Kolesarska majica. Celotni videz in detajli (etikete)
Surovinska sestava: elastan, poliester
Lastnosti oblačila: občutek hlajenja, razteznost, odvajanje vlage
Vzdrževanje: pranje pri temperaturi vode do 40°C, prepovedano beljenje, sušenje v
sušilnem stroju ni dovoljeno, najvišja dopustna temperatura likanja je 110°C
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-14-
B. Večnamenska otroška športna majica
Slika 2.2: Večnamenska otroška športna majica. Celotni videz in detajli (etikete)
Surovinska sestava: poliester
Lastnosti oblačila: vnetljivost, ohranjanje hladnosti v vročini, odvajanje vlage oziroma
znoja, omogočeno sušenje kože
Vzdrževanje: priporočeno pranje z oblačili podobnih barv, pranje pri temperaturi vode
do 40 °C, prepovedana uporaba mehčalca za perilo, sušenje v sušilnem stroju pri nizki
temperaturi, prepovedano likanje, prepovedano kemično čiščenje
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-15-
C. Ženska tekaška majica
Majica je sestavljena iz dveh različnih poliestrskih pletiv. Mrežasto pletivo ob strani majice
omogoča potenje.
Slika 2.3: Ženska tekaška majica. Celotni videz in detajli (etikete)
Surovinska sestava: zgornji del in mrežasto pletivo – poliester
Lastnosti oblačila: oznaka proizvajalca za namembnost 'running' (tek)
Vzdrževanje: priporočeno pranje z oblačili podobnih barv, prepovedana uporaba
mehčalca za perilo, po pranju je potrebno oblačilo takoj odstraniti iz stroja in sušiti
poravnano, prepovedano likanje logotipa, pranje pri temperaturi vode do 30°C,
prepovedano beljenje, sušenje v sušilnem stroju pri nizki temperaturi, najvišja
dopustna temperatura likanja 110°C, prepovedano kemično čiščenje
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-16-
2.2.3.2 Spodnji deli športnih oblačil
A. Spodnji del večnamenske ženske trenirke
Pri tej trenirki se pri pranju zahteva uporaba blagega detergenta.
Slika 2.4: Spodnji del večnamenske ženske trenirke. Celotni videz in detajli (etikete)
Surovinska setava: bombaž, elastan
Lastnosti oblačila: vnetljivost
Vzdrževanje: uporaba blagega detergenta, priporočeno pranje z oblačili podobnih
barv, likanje obrnjene strani oblačila, pranje pri temperaturi vode do 30°C,
prepovedano beljenje, sušenje v sušilnem stroju pri nizki temperaturi, najvišja
dopustna temperatura likanja 200°C, prepovedano kemično čiščenje
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-17-
B. Večnamenske moške kratke hlače
Slika 2.5: Večnamenske moške kratke hlače. Celotni videz in detajli (etikete)
Surovinska sestava: poliester
Lastnosti oblačila: vnetljivost, udobnost, mehkoba, prijetnost
Vzdrževanje: priporočeno pranje z oblačili podobnih barv, pranje pri temperaturi vode
do 30°C, prepovedano beljenje, prepovedano sušenje v sušilnem stroju, najvišja
dopustna temperatura likanja 110°C, prepovedano kemično čiščenje
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-18-
C. Ženske pajkice za vadbo
Pri izdelku se zahteva obrnjeno pranje in rahlo ožemanje.
Slika 2.6: Ženske pajkice za vadbo. Celotni videz in detajli (etikete)
Surovinska sestava: poliester, elastan
Lastnosti oblačila: odvaja vlago in znoj s telesa, zagotavlja prijeten občutek suhe kože
Vzdrževanje: prati obrnjeno oblačilo, priporočeno pranje z oblačili podobnih barv z
detergentom za barvna oblačila, pranje pri temperaturi vode do 30°C, rahlo ožemanje,
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-19-
prepovedano beljenje, prepovedano sušenje v sušilnem stroju, najvišja dopustna
temperatura likanja 110°C, prepovedano kemično čiščenje.
D. Moške pohodniške hlače
Pri izdelku se zahteva likanje na notranji strani oblačila
.
Slika 2.7: Moške pohodniške hlače. Celotni videz in detajl (etiketa)
Surovinska sestava: poliamid, elastan
Lastnosti oblačila: žepi na hlačnicah, zapenjanje na zadrgo in gumb
Vzdrževanje: priporočeno pranje z oblačili podobnih barv, likanje na notranji strani
oblačila, pranje pri temperaturi vode do 40°C, prepovedano beljenje, prepovedano
sušenje v sušilnem stroju, najvišja dopustna temperatura likanja 110°C, prepovedano
kemično čiščenje
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-20-
2.3 PREDMET GOSPODINJSTVO IN ŠPORTNA OBLAČILA
2.3.1 Učni cilji predmeta Gospodinjstvo na področju športnih oblačil
S predmetom Gospodinjstvo učenci pričnejo v petem razredu devetletke. Tematiko
potrošništva, tekstilij in oblačil obravnavajo v prvem letu tega predmeta. Zagotovo je
smiselno, da so navedene tematike obravnavane v okviru enega leta, saj so močno povezane.
Tematika športnih in drugih oblačil predstavlja odlično medpredmetno povezavo, saj
povezuje predmete gospodinjstvo, biologijo, kemijo in fiziko. Oblačila zaradi kulturne in
sociološke dimenzije posegajo tudi na področje družboslovja.
Učni cilji predmeta Gospodinjstvo so določeni s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost
in šport Republike Slovenije. Na področju tekstilij in oblačil so naslednji: »Pri pouku
gospodinjstva učenec usvoji temeljno znanje o tekstilnih surovinah in tekstilijah. Znanje
uporablja za izbor, nego in vzdrževanje svojih oblačil in ga medpredmetno povezuje z
naravoslovjem in tehniko. Poleg ekonomskega in ekološkega vidika so pri tekstilu in
oblačenju poudarjeni estetski vidiki in primernost oblačil za različne priložnosti. Na podlagi
izkušenj, ki jih imajo učenci z obleko in obutvijo, vpeljemo osnove vzgoje potrošnika: izbor
in nakup, načrtovanje nakupov, dobavitelji, kje kupovati, reklame in zaščita potrošnika, nega
in vzdrževanje tekstilnih izdelkov« (Simčič idr., 2011, str. 10).
Operativni cilji in vsebine v povezavi s tekstilijami, oblačili in potrošništvom so navedeni na
straneh 10-13 (Simčič 2011). Na kratko jih lahko povzamemo z naslednjimi petimi širšimi
tematskimi sklopi:
1. Tekstilije. Pri vrsti in namenu blaga naj bi se učenci naučili tudi, za katero vrsto
oblačila je določeno blago primerno.
2. Oblačila. Pri oblačilih naj bi učenci spoznali namen spodnjih, gornjih, poletnih,
zimskih in športnih oblačil.
3. Potrošništvo. Obravnavajo se dobavitelji in zaščita potrošnikov.
4. Izbor in nakup tekstilnih izdelkov. Zanimivo je, da je ta sklop operativnih ciljev in
vsebin v učnem načrtu ločen od drugih s potrošništvom in oblačili povezanih tem. Ima
svoj tematski sklop, kar je zaradi kompleksnosti in tudi zanimivosti teme vsekakor
smiselno.
5. Nega tekstilnih izdelkov.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-21-
V poglavju 4 Standardi znanja (Simčič, 2011, str. 17-20) je snov razdeljena na tematske
sklope, ki naj bi jih učenci osvojili v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Na straneh je
razdelan modul Tekstil in oblačenje, ki pa zajema tudi v operativnih ciljih in vsebinah
navedene teme potrošništva. Tekstil, oblačenje in potrošništvo se torej tematsko obravnavajo
kot en sam modul. V njegovem okviru naj bi se dosegli naslednji standardi, pri čemer so
minimalni v krepkem tisku (Simčič, 2011, str. 18-19):
»Po predelani snovi učenec:
loči naravna in umetna vlakna,
našteje in ovrednoti rastlinska, živalska in umetna vlakna,
loči vlakna s čuti: otip, vid,
loči tkanine s čuti: otip, vid,
loči osnovne tkalske vezave in jih uporablja pri izdelavi praktičnega izdelka,
izdela vzorčno mapo,
pozna oblačila glede na namembnost,
pozna oblike, namembnost in lastnosti oblačil,
razlikuje med oblačili za različne priložnosti,
zna predlagati najprimernejšo barvo, vzorec, vrsto blaga in linijo oblačila za neko
osebo,
skicira model svojega oblačila za izbrano priložnost,
utemelji pomen zdrave obutve,
pozna vrste in namembnost obutve glede na zdravje,
ovrednoti materiale za obutev,
zna vzdrževati obutev,
pozna svoje potrebe po ustreznem oblačilu,
zna razumno nakupovati in ovrednotiti modne nakupe,
pozna vzdrževanje obleke po navodilih s konfekcijskega lističa,
pozna in razbere osnovne informacije s konfekcijskega lističa,
določi pomen in način načrtovanja nakupov,
ve, da je treba nakupe načrtovati,
loči tipe trgovin,
interpretira prednosti in pomanjkljivosti različnih oblik nakupov,
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-22-
določi pomen varstva potrošnikovih pravic
pozna vlogo potrošniških pravic,
pozna osnovno sporočilo oglasa oziroma ga zna razbrati,
ovrednoti oglase in jih zna kritično sprejemati,
zna pretehtati potrebnost ponujenega izdelka,
razume pomen oznak in simbolov za nego in vzdrževanje perila,
pozna osnovne simbole vzdrževanja perila,
zna razvrstiti perilo pred pranjem glede na barvno obstojnost, tekstilno surovino in
namen ter zna določiti temperaturo pralne kopeli,
razume oznake za vzdrževanje perila,
pozna in razlikuje različna pralna sredstva ter njihov vpliv na okolje.«
(Simčič, 2011, str. 18-19)
2.3.2 Primerjava učbenikov za Gospodinjstvo za 5. razred glede teme športnih oblačil
Šole morajo učne cilje izpolniti, kar pomeni, da je treba predelati predpisano snov in doseči
predpisane standarde znanja. Pri tem učitelji predmeta Gospodinjstvo lahko izbirajo med več
različnimi učbeniki. V povezavi s športnimi oblačili bom primerjala tri.
a. Učbenik Gospodinjstvo 5, Mladinska knjiga (Hribar Kojc, 2009)
Učbenik vrste tekstilnih izdelkov deli na naslednje kategorije: oblačila, izdelki za dom in
izdelki za ostale namene. Pod naslovom Oblačila je razložen koncept namenskih oblačil, in
sicer s primerjavo, kdaj se oblečemo elegantno in kdaj športno – slednje, ko gremo na igrišče
ali v telovadnico. Oblačila imajo svoje naloge: varovanje pred mrazom, vlago, sončnimi žarki
itd. (prim. Hribar Kojc, 2009, str. 56-57).
Na področju športa se omenjajo športna oblačila, obutev in rekviziti iz tekstila, npr. padala
(prim. Hribar Kojc, 2009, str. 42). Smiselno je, da so navedeni tudi tekstilni rekviziti, saj
predstavljajo pomemben del športne tekstilne industrije.
Pod naslovom »Športna oblačila« (prim. Hribar Kojc, 2009, str. 58) so tovrstna oblačila
opredeljena kot posebna, vrhunsko izdelana in sredstvo za doseganje boljših rezultatov.
Glavni lastnosti blaga za športna oblačila sta vpojnost in izhlapevanje telesne vlage. Oblačilo
mora tudi ščititi pred naravnimi dejavniki in ne smejo ovirati gibanja (dobro se morajo torej
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-23-
prilegati telesu). Tekstilne surovine za športna oblačila so lahka prožna vlakna z elastanom.
Terminološko je učbenik zaradi uporabe podobne terminologije za različne kategorije oblačil
morda nekoliko nejasen, zlasti za to starostno stopnjo. Športno elegantna oblačila se nosijo v
šoli in prostem času. Kosi iz te kategorije so hlače, krila, majice in srajce. Značilnosti
tovrstnih oblačil so udobnost, praktičnost in enostavno vzdrževanje. V prostem času nosimo
udobna športna oblačila, športna oblačila pa uporabljamo tudi za rekreacijo v zaprtih prostorih
ali na prostem. Osebno se mi delitev oblačil za šport in prosti čas na oblačila za aktivnost in
oblačila za neaktivnost zdi bolj jasna.
b. Učbenik Gospodinjstvo za petošolce, i2 družba za založništvo (Breskvar idr., 2005)
Tema oblačil se obravnava na straneh 60-61 (prim. Breskvar idr., 2005), in sicer se uvede z
vprašanjem »Kaj naj oblečem?« (prav tam, str. 60). Sledi opis, da smo v šoli oblečeni drugače
kot doma ter da se preoblečemo tudi za dejavnosti v telovadnici.
Oblačila za šport se obravnavajo na strani 61 in sicer v primerjavi z oblačili za delo. Športna
oblačila so izdelana tako, da omogočajo čim boljše rezultate. Vrhunski športniki uporabljajo
oblačila iz prožnih materialov.
Terminološka opredelitev oblačil za šport in prosti čas sledi v nadaljevanju na isti strani.
Navedeni učbenik jih imenuje oblačila za rekreacijo in prosti čas. Gre za preprosta oblačila, ki
jih lahko uporabljamo tudi za vsak dan. Primer: vetrovke in trenirke. Na ta način se je izgubil
koncept športne elegance, torej preprostih oblačil za neaktivnost, ki za rekreacijo niso
primerna.
c. Učbenik Gospodinjstvo za 5. razred devetletne osnovne šole, Rokus Klett (Torkar in
Bratož Opaškar, 2003b)
Druga izdaja omenjenega učbenika je bila izdana leta 2010 (Torkar in Bratož Opaškar, 2010),
vendar ima na področju športnih oblačil enake vsebine kot v prvi izdaji, le da so te združene
na strani 64.
Kot pri učbeniku Mladinske knjige (prim. Hribar Kojc, 2009, str. 42) so kot tekstilni izdelki
za športne dejavnosti navedeni tudi npr. jadra, padala, nahrbtniki in vrvi.
Na str. 69 (Torkar in Bratož Opaškar, 2003b) gre delitev športnih oblačil v primerjavi z
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-24-
ostalima dvema učbenikoma nekoliko dlje, in sicer se jih deli na oblačila za tekmovalce ter za
rekreacijo in šport. Športna oblačila so primerna tudi za prosti čas, nošenje športnih oblačil je
lahko tudi slog oblačenja.
Oblačila za tekmovalce so dresi, majice, hlače, dresi, trenirke, vetrovke ter tudi nekaj
zaščitnih oblačil. Kot lastnosti oblačil za šport se omenjajo vpojnost, zaščita pred vetrom,
sušenje. Omenja se, da se nekatere tkanine tudi apretirajo. Funkcija športnih oblačil je, da se
morajo dobro prilegati telesu ter ne ovirati gibanja. Za njihovo izdelavo se uporablja pleteno
blago iz močno raztegljivih elastanskih vlaken.
Uvedba kategorije oblačil za profesionalni šport je vsekakor na mestu, kot pa je razvidno, se
prav vsa navedena oblačila v skrajni konsekvenci terminološko združujejo pod krovnim
terminom ‘športna oblačila’, pri čemer se posebne kategorije oblačil za neaktivnost ne
omenja. Omenja se tako imenovani ‘športni slog’, vendar ni jasno, kakšen naj bi bil. Ali ta
slog sestavljajo le oblačila, ki so primarno namenjena aktivnosti?
Naj povzamem tudi nekatere vidike vseh treh učbenikov, kjer bi se glede na učne cilje lahko
dodalo še nekatere posebnosti glede športnih oblačil:
Pri negi oblačil nobeden od učbenikov ne omenja posebne nege za športna oblačila, kot npr.
pri kategorijah volna, svila, temno/svetlo perilo ali občutljivo perilo.
Enotne definicije tega, kaj so športna oblačila, ni. 'Športno' lahko pomeni tudi 'udobno',
udobje pa je glavno merilo tako za oblačila za aktivnost kot neaktivnost. Zato je krovni izraz
'oblačila za šport in prosti čas' ter ločevanje med oblačil za aktivnost in neaktivnost vsekakor
na mestu.
Športna oblačila so že dolgo pomemben del vsakdanjosti. Glede na hiter razvoj tekstilij in
kulture oblačenja na tem področju bi jim lahko posvetili nekaj ločenih ur pouka, saj je športna
oblačila možno ločeno obravnavati po vseh standardih iz točke 2.4.1 in ne le v obliki pouka,
temveč tudi v okviru medpredmetnega povezovanja, na primer v obliki športnih ali
naravoslovnih dni. Kot način ocenjevanja osvojenih standardov bi učenec na primer lahko
izbral športno disciplino ter za športnika pripravil oblačilo. Določil bi najprimernejšo tekstilno
surovino ter samostojno izrisal oziroma predlagal kroj oblačila – z utemeljitvijo. Sestavil in
predlagal bi lahko tudi postopek za pranje ter vzdrževanje oblačila. Določil bi točke, kjer je
oblačilo najbolj izpostavljeno obrabi, in predlagal izboljšave. Podal bi lahko tudi mnenje,
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-25-
kakšna oblačila svetuje za uporabo v času pred treningom, med treningom ter na tekmovanju.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-26-
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Šport povezujemo s prostim časom, vendar gre pri njem za gibalno disciplino, pri kateri naj bi
se tekstilije za oblačila razlikovale glede na vrsto gibalne dejavnosti. Zato je pomembno, da
ločujemo med oblačili za aktivno in neaktivno preživljanje prostega časa. V neaktivnem
prostem času nosimo oblačila udobnih krojev, tudi v tako imenovanem 'športnem slogu', ki
obsega oblačila za najrazličnejše priložnosti od športne elegance do povsem neformalnih
oblačil. Za aktivno športno udejstvovanje pa naj bi posegli po specializiranih (funkcionalnih,
namenskih) oblačilih, prilagojenih gibalnemu slogu posamezne discipline.
Razlikovanje med prostočasnimi in športu namenjenimi oblačili je pomembno zaradi tekstilij,
iz katerih so oblačila izdelana. Za prosti čas naj bi uporabljali oblačila iz naravnih vlaken ali
mešanic, za športno udejstvovanje pa namenska oblačila ali drese iz kemičnih vlaken.
Različne tekstilije imajo namreč zelo različne lastnosti. V primeru izbire napačnega materiala
oziroma napačnega kombiniranja plasti iz različnih tekstilij ima lahko oblačilo ravno
nasprotni učinek od želenega.
3.2 CILJI RAZISKAVE
Predvidevala sem, da se tako osnovnošolski kot odrasli potrošnik (starš) za določeno
prostočasno ali športno oblačilo odloči zaradi pričakovanja udobja, ki naj bi mu ga oblačilo
ponujalo. Predvidevala sem, da učenci za ure športne vzgoje uporabljajo predvsem oblačila
športnih krojev, izdelana iz naravnih vlaken, odrasli (njihovi starši) pa za športne dejavnosti
posegajo po oblačilih iz kemičnih vlaken z namenskimi funkcijami.
Cilj raziskave je bil ugotoviti, zakaj se otroci in starši odločajo za uporabo določenega
športnega oblačila. Ker je področje oblačil za šport in prosti čas terminološko nekoliko
zavajajoče in udobna neformalna oblačila včasih veljajo za 'športna', otroci razlike med
oblačili za aktivno in neaktivno preživljanje prostega časa najverjetneje ne poznajo. Pri
otrocih lahko glede uporabe oblačil za šport pričakujemo tudi določeno stopnjo
pragmatičnosti; starši lahko menijo, da so večnamenska oblačila iz bombaža povsem primerna
za otrokovo športno udejstvovanje in da otrok specializiranih športnih materialov ne
potrebuje. Pričakovanje udobja in temu ustrezna izbira tekstilije sta vsekakor pomembna
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-27-
dejavnika, vendar k dokončni odločitvi tako odraslega kot otroškega potrošnika morda ne
prispeva toliko poznavanje lastnosti posamezne tekstilije kot drugi dejavniki, na primer
kakovost ali morda prepoznavnost blagovne znamke (marketing). Ker se z lastnostmi
posameznih tekstilij seznanimo v procesu osnovnošolskega izobraževanja, me je zanimalo
tudi, ali otroci in starši pri nakupu športnih oblačil in ravnanju z njimi uporabljajo osvojene
učne cilje pri predmetu Gospodinjstvo.
3.3 HIPOTEZE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Pri raziskavi sem zato postavila naslednje hipoteze:
Hipoteza 1: Glavni cilj pri izbiri športnega oblačila je udobje, torej odpravljanje fizičnih
dejavnikov neudobja (vročina, oviranje gibanja, potenje...).
Hipoteza 2: Otroci ne razlikujejo med oblačili za prosti čas in športnimi oblačili.
Hipoteza 3: Odrasli in otroci za enake športne dejavnosti uporabljajo različne tipe oblačil.
Hipoteza 4: Pri izbiri, nakupu, uporabi in negi oblačil za športne dejavnosti tako otroci kot
odrasli uporabljajo znanje, ki ustreza osvojenim učnim ciljem pri predmetu Gospodinjstvo.
Hipoteza 5: Odrasli pri izbiri športnega oblačila bolj zaupajo lastnemu znanju o tekstilijah in
oblačilih kot blagovnim znamkam.
Pravilnost hipotez sem ugotavljala z iskanjem odgovorov na naslednja raziskovalna
vprašanja:
Raziskovalno vprašanje 1: Ali odrasli in otroci razlikujejo med delovnimi oziroma šolskimi
oblačili, športnimi oblačili in oblačili za prosti čas?
Da bi dobila odgovor na to vprašanje, sem v anketi v zvezi s tem postavila več različnih
vprašanj. Vprašanje 6 v anketi izbirno sprašuje po tem, ali v prostem času anketiranec nosi
druga oblačila kot v šoli oziroma na delovnem mestu. Vprašanje 8 se nanaša na to, kakšna
oblačila anketiranec uporablja za športno dejavnost (večnamenska športna oblačila,
specializirana športna oblačila, poletna oblačila ali udobna prostočasna oblačila). Na ta način
sem želela preveriti, v kolikšni meri se odrasli in otroci zavedajo razlike med prostočasnimi in
športnimi oblačili, pa tudi to, ali se otrokom za športne dejavnosti namenjajo dejanska športna
ali splošna prostočasna oblačila, na primer lahka poletna garderoba. Na ta način sem želela
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-28-
preveriti, ali otroški in odrasli potrošniki vsa omenjena oblačila jemljejo kot oblačila za šport,
čeprav oblačila za šport in prosti čas zaradi različne stopnje aktivnosti delimo na dve ločeni
kategoriji. Z drugimi besedami: ali potrošniki ločijo med športnimi in prostočasnimi oblačili,
ali pa je oblačilo že zato, ker je na videz udobnega kroja in izdelano iz lažje tekstilije
(poletno), zanje avtomatično dobro tudi za šport?
Raziskovalno vprašanje 2: Ali je glavni dejavnik pri izbiri športnega oblačila udobje ali pa
potrošnika pri izbiri pomembno vodijo tudi drugi dejavniki?
Lahko predvidevamo, da je udobje – torej prisotnost lastnosti, povezanih z udobnostjo gibanja
v oblačilu določenega kroja in s termičnimi lastnostmi določene tekstilije, oziroma odsotnost
lastnosti, ki povzročajo fizično neugodje v njem – eden najpomembnejših dejavnikov izbire
športnih oblačil. Po fizičnih dejavnikih neugodja sprašujem v vprašanju 9, pri čemer je možno
izbrati več odgovorov hkrati. Oblačilo mora ustrezati svojemu namenu (praktičnemu vidiku),
zato vprašanje 10 izbirno sprašuje, ali anketiranca pri izbiri športnega oblačila vodijo prav ti
dejavniki. Vprašanje 11 gre še nekoliko dlje, saj izbirno sprašuje po tem, ali kakovostno
športno oblačilo pripomore k boljšim športnim rezultatom.
Vprašanje 12 pa preverja obnašanje potrošnika v praksi. V trgovino pridemo z namenom, da
bi za šport kupili nekaj udobnega in športu primernega, vendar se tam vedno soočimo tudi s
številnimi drugimi dejavniki, ki na nas vplivajo v dejanskem trenutku izbire – torej ne le vrsta
ali funkcija tekstilije in oblačila oziroma opredelitev oblačila s strani proizvajalca (npr.
'trekking' ali 'running'), temveč tudi blagovna znamka, videz, cena ali akcijska ponudba. Pri
tem vprašanju anketiranec vse navedene dejavnike rangira.
Zelo pomemben dejavnik pri izbiri oblačila je tudi lokacija, kjer oblačilo kupujemo, saj
ponudba določene trgovine diktira izbiro kupca. Lahko predvidevamo, da trgovine
splošnejšega tipa (Spar, Mercator, Hofer itd.) ponujajo cenovno dostopnejše artikle, vendar
gre pri tem verjetno za prostočasna oblačila udobnih krojev, za katera je vprašljivo, ali bodo
lahko zadovoljivo opravljala funkcijo športnih oblačil. Vprašanje 13 zato izbirno sprašuje, kje
anketiranec kupuje športna oblačila – v velikih športnih trgovinah (npr. Hervis, Gigasport), v
specializiranih športnih trgovinah (npr. Kibuba) ali trgovinah splošnejšega tipa (npr. Interspar,
Hofer).
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-29-
Raziskovalno vprašanje 3: Ali se pri izbiri, nakupu, uporabi in negi oblačil za športne
dejavnosti uporabljajo osvojeni učni cilji pri predmetu Gospodinjstvo?
Odrasli slovenski potrošniki, pa tudi naši otroci, smo se z učno snovjo o tekstilijah, njihovi
izbiri in negi srečali pri predmetu Gospodinjstvo. Tudi kot odrasli najverjetneje še vedno
uporabljamo del teh znanj oziroma osvojenih učnih ciljev, kot pa smo videli pri prejšnjem
raziskovalnem vprašanju, na naše delovanje lahko vplivajo tudi drugi dejavniki.
Izbirno vprašanje 14 se osredotoča na to, kako se športna oblačila neguje v družini
anketiranca: ali se pri tem upošteva etiketa, ali se športna oblačila perejo ločeno, ali se tudi za
športna oblačila uporablja mehčalec (čeprav to ni priporočljivo) ter ali se tudi športna oblačila
sušijo v sušilniku (čeprav to ni priporočljivo). Pri tem vprašanju se preverja praktična
aplikacija pri Gospodinjstvu osvojenih učnih ciljev. Z ustrezno nego tekstilij in oblačil po
navodilih proizvajalca namreč pomembno prispevamo k življenjski dobi oblačila.
Specializiranih oblačil pogosto ne moremo negovati kot vseh ostalih, saj se lahko močno
razlikujejo s tekstilnega vidika.
3.4 METODE DELA
3.4.1 Pripomočki, postopek zbiranja podatkov, obdelava podatkov, demografski
podatki
Za zbiranje podatkov sem izvedla anketo, in sicer s spletnim programom www.1ka.si.
Povezava do ankete je bila poslana učiteljem gospodinjstva in staršem ter posredovana z
družabnimi omrežji in mailing listami.
V anketi so sodelovali učenci od 5. do 9. razreda devetletke ter njihovi starši. Za pridobitev
ustreznih podatkov je bilo predvidenih vsaj 100 anket iz vsake skupine.
Anketa je bila odprta in izvedena v prvem tednu junija 2016, torej ob koncu šolskega leta, ko
so učenci 5. razreda že obravnavali in osvojili učne cilje tematike tekstila. Po tednu dni je bilo
zbranih 271 ustreznih enot anket, ki jih je izpolnilo 139 učencev in 132 staršev.
Rezultati ankete so razdeljeni na dve primerjalni skupini – skupino učencev in skupino
staršev. Razen pri prvem vprašanju anketiranci niso deljeni po spolu (pa tudi ne po starosti in
kraju), saj lahko predvidevamo, da so učni cilji v učnem procesu vsem posredovani enako ne
glede na te dejavnike. Primerjava med učenci in starši pa je smiselna, saj prikazuje razmerje
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-30-
med pridobljenim teoretičnim znanjem v osnovni šoli in prakso v domačem okolju.
3.4.2 Anketa
Vprašanje 1: Spol: (XSPOL)
Pri prvem vprašanju so anketiranci opredelili svoj spol.
Vprašanje 2: Sem učenec/učenka 5., 6., 7., 8. ali 9. razreda devetletke.
Sem starš učenca/učenke, ki obiskuje 5., 6., 7., 8. ali 9. razred devetletke.
Pri drugem vprašanju so anketiranci potrdili svojo ustreznost za sodelovanje. Anketo so lahko
reševali učenci od 5. do 9. razreda devetletke ter njihovi starši.
Tabela 3.1: Anketa – vprašanje 1
Spol: (XSPOL)
Moški Ženski Skupaj
Sem učenec/učenka 5., 6., 7., 8. ali 9. razreda devetletke. 78 61 139
56,12% 43,88% 100,00%
Sem starš učenca/učenke, ki obiskuje 5., 6., 7., 8. ali 9. razred
devetletke. 31 101 132
23,48% 76,52% 100,00%
Skupaj 109 162 271
40,22% 59,78% 100,00%
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-31-
Graf 3.1: Anketa – vprašanje 1
Komentar:
V skupini učencev je sodelovalo 43,88 % deklic in 56,12 % dečkov. Razliko med spoloma se
morda lahko pojasni z večjim zanimanjem dečkov za računalniško tehnologijo, čeprav deklice
bistveno ne zaostajajo. V skupini staršev pa je sodelovalo 67,52 % žensk in 23,48 % moških.
Anketo je reševal eden od obeh staršev, zato lahko predvidevamo, da je pritegnila pozornost
tistega, ki se v domačem okolju bolj ukvarja s tekstilijami in oblačili, to pa so navadno
matere.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-32-
Vprašanje 3: Koliko ur prostega časa na teden posvetite gibanju/športu? Z drsnikom
označite število ur. (Q2)
Na vprašanje so učenci in starši odgovorili z oznako na časovnici. Izbrali so lahko enoto od 0
do 30 ur tedensko.
Tabela 3.2: Anketa – vprašanje 2
Koliko ur prostega časa na teden posvetite
gibanju/športu? Z drsnikom označite število ur.
(Q2)
Povprečje
Sem učenec/učenka 5., 6., 7., 8. ali 9.
razreda devetletke. 12,2
Sem starš učenca/učenke, ki obiskuje
5., 6., 7., 8. ali 9. razred devetletke. 7,3
Skupaj 9,8
Graf 3.2: Anketa – vprašanje 2
Komentar:
Učenci gibanju in športnim dejavnostim namenijo 12,2 uri tedensko, starši pa skoraj 5 ur
manj, torej 7,3 ure.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-33-
Vprašanje 4: Opišite vašo športno aktivnost (Q3)
Pri tem vprašanju so se učenci in starši opredelili glede stopnje športne aktivnosti. Biti aktiven
pomeni npr. uporabljati stopnice namesto dvigala ali oditi v šolo s kolesom namesto z
avtobusom. Poleg aktivnega življenjskega sloga pa se ljudje ukvarjamo tudi s športnimi
disciplinami in obiskujemo treninge.
Tabela 3.3: Anketa – vprašanje 3
Opišite vašo športno aktivnost (Q3)
Sem aktiven,
ne ukvarjam se z nobeno
športno disciplino.
Aktivno
treniram
1 športno
disciplino.
Aktivno
treniram
več športnih
disciplin.
Skupaj
Sem učenec/učenka
5., 6., 7., 8. ali 9. razreda
devetletke
38 80 20 138
27,54% 57,97% 14,49% 100,00%
Sem starš
učenca/učenke, ki
obiskuje
5., 6., 7., 8. ali 9. razred
devetletke)
91 22 11 124
73,39% 17,74% 8,87% 100,00%
Skupaj 129 102 31 262
49,24% 38,93% 11,83% 100,00%
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-34-
Graf 3.3: Anketa – vprašanje 2
Tabela 3.4: Anketa – vprašanje
Kako preživljate prosti čas? (Q4)
ukvarjanje
s hobiji
počitek,
spanje
kulturne
dejavnosti
športne
dejavnosti
druženje
s
prijatelji
drugo
(opišite) Skupaj
Sem
učenec/učenka
5., 6., 7., 8. ali 9.
razreda
devetletke.
80 34 10 91 90 16 138
57,97% 24,64% 7,25% 65,94% 65,22% 11,59% 100,00%
Sem starš
učenca/učenke,
ki obiskuje
5., 6., 7., 8. ali 9.
razred
devetletke.
70 42 31 87 82 11 124
56,45% 33,87% 25,00% 70,16% 66,13% 8,87% 100,00%
Skupaj 150 76 41 178 172 27 262
57,25% 29,01% 15,65% 67,94% 65,65% 10,31% 100,00%
Komentar:
Velika večina učencev poleg rednega gibanja trenira tudi eno športno disciplino (57,97 %).
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-35-
Skoraj dve tretjini staršev (73,39 %) sta se je opredelili kot aktivni, vendar ne trenirata nobene
športne discipline.
Vprašanje 5: Kako preživljate prosti čas? (Q4)
Namen vprašanja je bil ugotoviti, s kakšnimi dejavnostmi se anketiranci ukvarjajo v prostem
času, torej izven pouka in službe. Lahko so izbrali več odgovorov hkrati in napisali svoje.
Graf 3.4: Anketa – vprašanje 4
Drugo (8,87–11,59 %): računalnik, TV, internet, igrice; vrtnarjenje, sprehodi; učenje; branje;
joga, meditacija; gasilske vaje, motociklizem; nogomet, druženje s prijatelji.
Komentar:
Obe skupini skoraj enakovredno namenjata prosti čas trem dejavnostim: hobijem, športnim
dejavnostim in druženju s prijatelji. Po pričakovanju starši več časa namenijo počitku in
kulturnim dejavnostim kot otroci.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-36-
Vprašanje 6:Ali v prostem času uporabljate drugačna oblačila kot v šoli ali na delovnem
mestu? (Q5)
S tem vprašanjem sem tematiko delovnega in prostega časa navezala na navade glede
oblačenja. Anketiranci so se opredelili glede oblačil, ki jih nosijo v delovnem in prostem času.
Tabela 3.5: Anketa – vprašanje 5
Ali v prostem času uporabljate drugačna
oblačila kot v šoli ali na delovnem mestu? (Q5)
da ne Skupaj
Sem učenec/ učenka
5., 6., 7., 8. ali 9. razreda devetletke. 125 13 138
90,58% 9,42% 100,00%
Sem starš učenca/učenke, ki obiskuje
5., 6., 7., 8. ali 9. razred devetletke. 121 3 124
97,58% 2,42% 100,00%
Skupaj 246 16 262
93,89% 6,11% 100,00%
Graf 3.5: Anketa – vprašanje 5
Komentar:
Obe primerjalni skupini v zelo visokem odstotku (več kot 90 %) ločita med oblačili za
uporabo v delovnem in prostem času.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-37-
Vprašanje 7: Opišite značilnosti oblačil, ki jih nosite v prostem času. (Q6)
Pri tem vprašanju sem spraševala po značilnostih oblačil, ki naj bi jih imelo oblačilo za prosti
čas, kar ni enako kot športno oblačilo. Možnih je bilo več odgovorov, pa tudi drugačni
odgovori od navedenih (drugo – opišite).
Tabela 3.6: Anketa – vprašanje 6
Opišite značilnosti oblačil, ki jih nosite v PROSTEM
ČASU. (Q6)
udobje prožnost naravni
materiali
vzdržljivost,
obstojnost
tekstila
preprosto
negovanje
(pranje,
sušenje)
drugo
(opišite) Skupaj
Sem
učenec/učenka
5., 6., 7., 8. ali 9.
razreda
devetletke.
106 44 23 33 43 12 138
76,81% 31,88% 16,67% 23,91% 31,16% 8,70% 100,00%
Sem starš
učenca/učenke,
ki obiskuje
5., 6., 7., 8. ali 9.
razred
devetletke.
116 57 61 36 62 9 123
94,31% 46,34% 49,59% 29,27% 50,41% 7,32% 100,00%
Skupaj 222 101 84 69 105 21 261
85,06% 38,70% 32,18% 26,44% 40,23% 8,05% 100,00%
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-38-
Graf 3.6: Anketa – vprašanje 6
Drugo (7,32–8,70 %): zračno, lahko, cena, poškodovane in umazane, dres, športna oblačila,
za doma, kratka, trenirka, oblačila, ki niso za v javnost, lahko se umažejo, raztegljivo,
specialna oblačila, primerno športu, za treniranje.
Komentar:
Zelo velik odstotek v obeh primerjalnih skupinah (76,81 % otrok in kar 94,31 % staršev) je po
pričakovanju kot značilnost navedel udobje. V skupini učencev sledita lastnosti prožnost
(31,88 %) ter preprosto vzdrževanje (31,16 %), v skupini staršev pa preprosto vzdrževanje
(50,41 %) in naravni materiali (49,59 %). Ko vidimo, se pod drugo navaja tudi cena.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-39-
Vprašanje 8: Kakšna oblačila uporabljate za športno dejavnost?
Pri tem vprašanju je bilo mogoče izbirati med (tako športnimi kot nešportnimi) oblačili, ki se
uporabljajo za šport: večnamenskimi športnimi oblačili (majice, pajkice...), specializiranimi
športnimi oblačili, prostočasnimi oblačili za poletje in drugimi prostočasnimi oblačili (npr.
udobna jopa s kapuco, namenjena neaktivnosti).
Tabela 3.7: Anketa – vprašanje 7
Kakšna oblačila uporabljate za ŠPORTNO dejavnost? (Q7)
športna
oblačila za
vse namene
(npr. pajkice,
majice...)
specializirana
oblačila
za posamezen
šport
(npr. kolesarski
dres, tekaška
majica...)
poletna
oblačila
(kratke hlače,
kratka
majica...)
udobna
oblačila
za prosti
čas
(jopa s
kapuco,
hlače...)
Skupaj
Sem učenec/učenka
5., 6., 7., 8. ali 9.
razreda devetletke.
66 54 66 28 138
47,83% 39,13% 47,83% 20,29% 100,00%
Sem starš
učenca/učenke, ki
obiskuje
5., 6., 7., 8. ali 9.
razred devetletke.
79 66 37 52 122
64,75% 54,10% 30,33% 42,62% 100,00%
Skupaj 145 120 103 80 260
55,77% 46,15% 39,62% 30,77% 100,00%
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-40-
Graf 3.7: Anketa – vprašanje 7
Komentar:
Skoraj polovica otrok za športne dejavnosti največkrat uporablja večnamenska športna
oblačila (47, 83 %), povsem enak odstotek pa jih za športno dejavnost uporablja poletna
oblačila. Pri tem ni zanemarljivo, da 57,95 % otrok eno športno aktivnost tudi trenira. Dokaj
visok odstotek otrok (39,13 %) uporablja tudi specializirana športna oblačila, vendar so ta šele
na tretjem mestu. Odstotek uporabe specializiranih športnih oblačil je precej višji pri odraslih
(54,10 %), čeprav jih trenira le 26,51 %. Poletna oblačila za šport uporablja le 30,33 %
odraslih, ki večinoma nosijo večnamenska in specializirana športna oblačila. Vsekakor bi
lahko sklepali, da Slovenci specializiranim športnim oblačilom namenjamo precej denarnih
sredstev, saj si jih kupuje več kot polovica aktivnih odraslih anketirancev. Nosita jih tudi
skoraj dve petini otrok.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-41-
Vprašanje 9: Katere okoliščine in telesne reakcije pri športu vam povzročajo neugodje?
V tem vprašanju so navedeni primeri neugodja, ki so večinoma lahko povezani tudi z izbiro
neprimernega oblačila za športno dejavnost, anketiranci pa so imeli tudi možnost navedbe
drugih primerov neugodja (drugo – opišite). Vrsta tekstilije naj bi pri izbiri oblačila za šport
igrala najpomembnejšo vlogo, zlasti zato, ker so nekatere navedeni primeri telesnega
neugodja lahko simptom hudih fizičnih zapletov, na primer toplotnega udara. Zaradi
neustreznega kombiniranja plasti lahko zaradi nabiranja vode v določenih plasteh pride tudi
do prehladitve (prim. Chaudhari, Chitnis in Ramkrishnan, b.d.).
Tabela 3.8: Anketa – vprašanje 8
Katere okoliščine in telesne reakcije pri športu vam povzročajo
neugodje? (Q8)
vročina hlad potenje
povišan
srčni
utrip
Zadihan-
ost
dejavnost
v naravi
dejavnosti v
telovadnicah
in centrih
drugo
(opišite) Skupaj
Sem
učenec/
učenka 5.,
6., 7., 8. ali
9. razreda
devetletke.
95 28 57 18 62 3 9 9 138
68,84% 20,29
% 41,30% 13,04% 44,93% 2,17% 6,52% 6,52%
100,00
%
Sem starš
učenca/
učenke, ki
obiskuje
5., 6., 7., 8.
ali 9.
razred
devetletke.
84 33 42 20 42 3 22 5 122
68,85% 27,05
% 34,43% 16,39% 34,43% 2,46% 18,03% 4,10%
100,00
%
Skupaj 179 61 99 38 104 6 31 14 260
68,85% 23,46
% 38,08% 14,62% 40,00% 2,31% 11,92% 5,38%
100,00
%
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-42-
Graf 3.8: Anketa – vprašanje 8
Drugo: Menstruacija, utrujenost, tiščanje oblačil, neudobnost oblačil, vroči zaprti prostori,
rane, slaba kondicija in pomanjkanje intime, bolečina gležnja.
Komentar:
Skoraj enak odstotek otrok in staršev kot neugodje navaja vročino (razlika le 0,01 % v korist
odraslih), sledita zadihanost in potenje. Največji razkorak v rezultatih med obema skupinama
je pri dejavnosti v zaprtih prostorih. Ta je z motečimi dejavniki povezana za 6,52 % učencev
in kar 18,03 % odraslih. To verjetno lahko pojasnimo z dejstvom, da se za dejavnosti v
zaprtih prostorih (fitnes, pilates, aerobiko itd.) večinoma odločajo odrasli, skupinske športne
dejavnosti, ki se jih udeležujejo otroci, pa z izjemo zimske sezone velikokrat potekajo na
prostem.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-43-
Vprašanje 10:Ali za športno dejavnost izberete oblačilo, ki vam olajša zgoraj označene
primere neugodja? (Q9)
S tem vprašanjem sem preverjala poznavanje funkcij tekstilij ter pozitivne izkušnje z
namenskimi oblačili.
Tabela 3.9: Anketa – vprašanje 9
Ali za športno dejavnost izberete oblačilo, ki
vam olajša zgoraj označene primere
neugodja? (Q9)
da ne Skupaj
Sem učenec/učenka 5., 6., 7., 8. ali
9. razreda devetletke. 110 27 137
80,29% 19,71% 100,00%
Sem starš učenca/učenke, ki
obiskuje 5., 6., 7., 8. ali 9. razred
devetletke.
105 17 122
86,07% 13,93% 100,00%
Skupaj 215 44 259
83,01% 16,99% 100,00%
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-44-
Graf 3.9: Anketa – vprašanje 9
Komentar: Po pričakovanju je z da odgovorila velika večina anketirancev (povprečno
83,01 %) v obeh primerjalnih skupinah. Za športno dejavnost torej izberejo oblačilo, ki je
udobno in preprečuje nelagodje zaradi motečih dejavnikov iz vprašanja 9.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-45-
Vprašanje 11: Menite, da je s kvalitetnim športnim oblačilom možno dosegati boljše
rezultate v športu? (Q10)
Že pri prejšnjem vprašanju sem predvidevala, da zaradi poznavanja problematike in vzrokov
motečih dejavnikov pri športni dejavnosti anketiranci poiščejo primerno oblačilo, ki jim olajša
dejavnost. Cilj so seveda kakovostnejše športno udejstvovanje, počutje in tudi boljši rezultati,
vse to pa lahko dosegamo tudi zaradi poznavanja osnovnih lastnosti posameznih tekstilij in
oblačil.
Tabela 3.10: Anketa – vprašanje 10
Menite, da je s kvalitetnim športnim oblačilom
možno dosegati boljše rezultate v športu?
(Q10)
da ne Skupaj
Sem učenec/učenka
5., 6., 7., 8. ali 9. razreda
devetletke.
85 52 137
62,04% 37,96% 100,00%
Sem starš učenca/učenke,
ki obiskuje
5., 6., 7., 8. ali 9. razred
devetletke.
94 28 122
77,05% 22,95% 100,00%
Skupaj 179 80 259
69,11% 30,89% 100,00%
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-46-
Graf 3.10: Anketa, vprašanje 10
Komentar:
62 % učencev meni, da s primernim oblačilom lahko izboljšamo rezultate športne dejavnosti.
Odraslih enakega mnenja pa je več kot tri četrtine (77,05 %). Dejstvo, da starši v večjem
deležu uporabljajo tudi specializirana športna oblačila, odraža njihovo zaupanje v športne
tekstilije.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-47-
Vprašanje 12: Pri nakupu oblačil za športne dejavnosti se odločate glede na več
kriterijev. Ocenite pomembnost naštetih (ocena 1 – nepomembno do 5 – zelo
pomembno). (Q11)
Pomembnost funkcije športnih oblačil za potrošnike se je pokazala že pri odgovorih na
prejšnje vprašanje, s tem vprašanjem pa sem želela raziskati tudi pomen ostalih potrošniških
dejavnikov. Pri tem me je zanimal razkorak med 'teorijo' (torej zavedanjem in znanjem o
pomembnosti primerne športne tekstilije/oblačila za rezultate in počutje) ter 'prakso', ko se na
licu mesta odločamo tudi na podlagi drugih potrošniških meril, ki lahko igrajo zelo
pomembno vlogo.
Tabela 3.11: Anketa – vprašanje 11
Označite: (Q1)
Pri nakupu oblačil za športne dejavnosti se odločate glede na več
kriterijev. Ocenite pomembnost naštetih
(ocena 1– nepomembno do 5 – zelo pomembno). (Q11)
Vrsta
tekstila
(npr.
naravna
vlakna,
umetna
vlakna...)
Funkcija
tekstila
(npr. dry-fit,
cooling,
compression...)
Oznaka
športne
dejavnosti
(npr.
running,
trekking...)
Blagovna
znamka
(npr.
Nike,
Puma...)
Barva
oblačila
Cena
oblačila
Akcijska
ponudba
(npr. kuponi,
razprodaje...)
Sem
učenec/učenka
5., 6., 7., 8. ali
9. razreda
devetletke.
3,3 3,3 3,4 3,3 3,3 3,3 3,2
Sem starš
učenca/učenke,
ki obiskuje
5., 6., 7., 8. ali
9. razred
devetletke.
3,9 3,7 2,9 2,4 3,2 3,8 3,6
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-48-
Graf 3.11: Anketa – vprašanje 11
Komentar:
Učencem so enako pomembne vrsta tekstilije, funkcija tekstilije, blagovna znamka, barva in
cena. Vse naštete kategorije so ocenili z oceno 3,3 – dokaj nevtralno. Najvišjo oceno (3,4) je
prejela kategorija oznaka športne dejavnosti (running, trekking...), najnižjo (3,2) pa akcijska
ponudba. Učenci torej bolj zaupajo primernosti oblačila glede na oznako, torej priporočilom
proizvajalca glede uporabe oblačila.
Pri starših so ocene nekoliko bolj razgibane. Najpomembnejša zanje je vrsta tekstilije (3,9),
kar kot pri prejšnjem vprašanju priča o poznavanju lastnosti tekstilij s strani odraslih. Sledijo
cena (3,8), funkcija tekstilije (3,7) in akcijska ponudba (3,6), nato pa barva (3,2), oznaka
dejavnosti (2,9) in na zadnjem mestu blagovna znamka (2,4).
Na podlagi navedenih ocen sklepam, da se odrasli za nakup oblačil odločajo glede na znanje o
tekstiljah. Drugi najpomembnejši dejavnik je cena oblačila, najmanj pomembni za odrasle pa
sta barva in znamka.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-49-
Vprašanje 13: Športna oblačila kupujete v: (Q12)
S tem vprašanjem sem želela raziskati nakupovalne navade v družini. Oblačila za šport so
velikokrat namenska. Jih posledično kupujemo v specializiranih prodajalnah ali so za naše
potrebe dovolj tudi oblačila, ki so na voljo v splošnejših trgovinah?
Tabela 3.12: Anketa – vprašanje 12
Športna oblačila kupujete v: (Q12)
velikih športnih
trgovinah
(npr. Hervis,
Intersport...)
manjših
specializiranih
trgovinah
(npr. Kibuba,
Kolesarski center...)
v večjih trgovinah z
živili na športnem
oddelku
(npr. Spar, Hofer...)
Skupaj
Sem učenec/učenka
5., 6., 7., 8. ali 9.
razreda devetletke.
117 30 21 135
86,67% 22,22% 15,56% 100,00%
Sem starš
učenca/učenke, ki
obiskuje
5., 6., 7., 8. ali 9.
razred devetletke.
111 47 40 122
90,98% 38,52% 32,79% 100,00%
Skupaj 228 77 61 257
88,72% 29,96% 23,74% 100,00%
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-50-
Graf 3.12: Anketa – vprašanje 12
Komentar: Obe skupini (povprečje 88,72 %) pri nakupu športnih oblačil največkrat zaideta v
velike športne trgovine s ponudbo večnamenskih in specializiranih oblačil za šport.
Predvidevamo lahko, da je to zaradi velike izbire, ki je tam na voljo. Precej nižji odstotek
(povprečno 29,26 %) so prejele manjše specializirane prodajalne (navadno pokrivajo eno
vrsto ali smer športa), najnižji odstotek pa splošne trgovine z živili in oddelkom za športna
oblačila – povprečje 23,74 %. Tudi ta odgovor kaže na dejstvo, da slovenski potrošniki tega
segmenta radi vlagajo v kakovostno športno oblačilo.
Vprašanje 14: Kako v vaši družini negujete športna oblačila? Izberite ustrezen odgovor
(Q13)
Sklop petih vprašanj oziroma trditev z možnostjo izbirnega odgovora da ali ne preverja
osvojenost učnih ciljev predmeta Gospodinjstvo v obeh primerjalnih skupinah. Skupini sta se
opredelili glede upoštevanja oznak proizvajalca na oblačilu, uporabe pralnega in sušilnega
stroja ter uporabe pralnega praška (detergenta) in mehčalca perila pri športnih oblačilih.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-51-
1. Trditev 14a: Za nego športnih oblačil upoštevamo navodila na etiketi
oblačila. (Q13a)
Tabela 3.13: Anketa – vprašanje 13a
Za nego športnih oblačil upoštevamo navodila na
etiketi oblačila. (Q13a)
ne da Skupaj
Sem učenec/učenka
5., 6., 7., 8. ali 9. razreda
devetletke.
27 107 134
20,15% 79,85% 100,00%
Sem starš učenca/učenke, ki
obiskuje
5., 6., 7., 8. ali 9. razred
devetletke.
9 112 121
7,44% 92,56% 100,00%
Skupaj 36 219 255
14,12% 85,88% 100,00%
Graf 3.13: Anketa – vprašanje 13a
Komentar:
Obe skupini v veliki večini upoštevata oznake na etiketi športnega oblačila, starši v nekoliko
večjem deležu kot učenci. Obe skupini torej upoštevata navodila ter razumeta oznake za
pranje perila.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-52-
2. Trditev 14b: Športna oblačila peremo v pralnem stroju ločeno od ostalih
oblačil. (Q13b)
Tabela 3.14: Anketa – vprašanje 13b
Športna oblačila peremo v pralnem stroju ločeno
od ostalih oblačil. (Q13b)
ne da Skupaj
Sem učenec/učenka
5., 6., 7., 8. ali 9. razreda
devetletke.
63 71 134
47,01% 52,99% 100,00%
Sem starš učenca/učenke, ki
obiskuje
5., 6., 7., 8., ali 9. razred
devetletke.
71 50 121
58,68% 41,32% 100,00%
Skupaj 134 121 255
52,55% 47,45% 100,00%
Graf 3.14: Anketa – vprašanje 13b
Komentar:
V skupini učencev ni velike razlike med pritrdilnim in nikalnim odgovorom, 58,68 % staršev
pa je navedlo, da športna oblačila perejo ločeno. Odgovor je možno interpretirati tudi v
kombinaciji z vprašanjem št. 8. Učenci namreč za športno dejavnost uporabljajo tudi poletna
oblačila, ki ne zahtevajo ločenega pranja. Natančnih navodil, ali je potrebno vse športno
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-53-
perilo prati ločeno od vsakodnevnega, pravzaprav ni, glede na posebnosti in organizacijo
pranja pa je lažje, če se ves skupek družinskih športnih oblačil opere naenkrat v enem bobnu,
torej ločeno od ostalih oblačil.
3. Trditev 14c: Za pranje športnih oblačil uporabljamo poseben, namenski pralni
prašek. (Q13c)
Tabela 3.15: Anketa – vprašanje 13c
Za pranje športnih oblačil uporabljamo poseben,
namenski pralni prašek. (Q13c)
ne da Skupaj
Sem učenec/učenka
5., 6., 7., 8. ali 9. razreda
devetletke.
105 29 134
78,36% 21,64% 100,00%
Sem starš učenca/učenke,
ki obiskuje
5., 6., 7., 8. ali 9. razred
devetletke.
95 26 121
78,51% 21,49% 100,00%
Skupaj 200 55 255
78,43% 21,57% 100,00%
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-54-
Graf 3.15: Anketa – vprašanje 13c
Komentar:
Skupini učencev in staršev (povprečno 78,43 %) sta v skoraj enakem deležu navedli, da za
športna oblačila posebnega pralnega praška ne uporabljata. Vsekakor pa povprečni delež
anketirancev, 21,57 %, ki posebni prašek uporablja, priča o dobri osveščenosti glede
posebnega pranja in vzdrževanja športnih tekstilij.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-55-
4. Trditev 14d: Pri pranju športnih oblačil uporabljamo tudi mehčalec
perila. (Q13d)
Tabela 3.16: Anketa – vprašanje 13d
Pri pranju športnih oblačil uporabljamo
tudi mehčalec perila. (Q13d)
ne da Skupaj
Sem učenec/učenka
5., 6., 7., 8. ali 9. razreda devetletke. 42 92 134
31,34% 68,66% 100,00%
Sem starš učenca/učenke, ki
obiskuje
5., 6., 7., 8. ali 9. razred devetletke.
86 35 121
71,07% 28,93% 100,00%
Skupaj 128 127 255
50,20% 49,80% 100,00%
Graf 3.16: Anketa – vprašanje 13d
Komentar:
Udobje je največkrat poudarjena lastnost športnih oblačil. Mehčalec je sredstvo za izboljšanje
otipa in s tem tudi udobja, pri športnih oblačilih pa je v veliki večini na etiketah oznaka, da se
jih s sredstvi za mehčanje ne pere.
Odgovore učencev in staršev lahko ponovno navežem na vprašanje št. 8. Glede na to, da
učenci bolj uporabljajo večnamenska in poletna oblačila za šport, jih lahko negujejo tudi z
mehčalcem. Starši v večji meri uporabljajo specializirana oblačila in so pri pranju bolj
dosledni, da ne poslabšajo funkcijskih lastnosti športnih tekstilij in oblačil.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-56-
5. Trditev 14e: Za sušenje športnih oblačil uporabljamo sušilec. (Q13e)
Tabela 3.17: Anketa – vprašanje 13e
Za sušenje športnih oblačil uporabljamo
sušilec. (Q13e)
ne da Skupaj
Sem učenec/učenka
5., 6., 7., 8. ali 9. razreda
devetletke.
88 46 134
65,67% 34,33% 100,00%
Sem starš učenca/učenke, ki
obiskuje
5., 6., 7., 8. ali 9. razred
devetletke.
109 12 121
90,08% 9,92% 100,00%
Skupaj 197 58 255
77,25% 22,75% 100,00%
Graf 3.17: Anketa – vprašanje 13e
Komentar:
Podobno kot pri prejšnjem vprašanju (mehčalec) sta se skupini opredelili tudi pri zadnji
kategoriji – sušilnem stroju. Pri športnih oblačilih se sušilec odsvetuje. Pri starševski skupini
ga uporablja le 9,92 %.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-57-
3.5 INTERPRETACIJA REZULTATOV
Na podlagi rezultatov ankete sem lahko zadovoljivo odgovorila na zastavljena raziskovalna
vprašanja iz točke 3.3 in preizkusila veljavnost postavljenih hipotez iz iste točke.
1. Raziskovalno vprašanje 1: Ali odrasli in otroci razlikujejo med delovnimi oziroma
šolskimi oblačili, športnimi oblačili in oblačili za prosti čas?
Kot sem navedla v točki 3.3, sem za pridobitev odgovora na to raziskovalno vprašanje v
anketi zastavila več vprašanj. Na to raziskovalno tematiko sta se navezovali naslednji
vprašanji:
št. 6: ločevanje anketiranca med oblačili za delo oziroma šolo in prosti čas
Obe skupini v povprečno 93,89 % za delo oziroma šolo in prosti čas uporabljata različna
oblačila. Iz tega sledi, da tako otroci kot odrasli zelo jasno ločijo med šolskimi oziroma
delovnimi oblačili ter oblačili za prosti čas.
št. 8: navedba vrste oblačil, ki jih anketiranec uporablja za športno dejavnost. Pri tem
je anketiranec lahko izbiral med oblačili, ki so namenjena aktivnemu ali neaktivnemu
preživljanju prostega časa.
S tem vprašanjem sem preverjala, ali odrasli in otroci ločujejo med oblačili za šport in prosti
čas. Odgovori so bili zanimivi. Kot sem že navedla v komentarju rezultatov tega vprašanja,
skoraj polovica otrok za športne dejavnosti največkrat uporablja večnamenska športna
oblačila, enak delež pa jih za športno dejavnost uporablja poletna oblačila. Pri tem se potrdi
moje predvidevanje ob opredelitvi raziskovalnih ciljev, da gre pri športnem udejstvovanju
otrok za določeno pragmatiko pri izbiri oblačil za njihovo športno aktivnost, pri čemer se
verjetno največkrat izbere bombaž, ki je prisoten v najrazličnejših vrstah oblačil.
Otroci športna in prostočasna oblačila uporabljajo za šport v približno enakem razmerju,
specializirana športna so na tretjem mestu, uporablja pa jih približno tretjina otrok. Zato
lahko sklepamo, da je ločevanje med prostočasnimi in športnimi oblačili pri otrocih manj
prisotno. Izbiri oblačil otrok za šport botruje tudi izbira staršev. Zagotovo je bolj praktično
nabaviti večnamenska bombažna oblačila, saj mali športniki hitro uničijo in prerastejo stvari,
vprašanje pa je tudi, koliko časa se bo njihovo navdušenje nad določeno športno disciplino
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-58-
obdržalo.
Ločevanje med oblačili za šport in prosti čas se bolj kaže v skupini odraslih, saj poletna
oblačila in udobna prostočasna oblačila pri športu uporablja precej manj kot polovica
(30,33 % oziroma 42,62 %). Vsekakor odrasli v specializirana oblačila zase investirajo
pogosteje kot za otroke, verjetno tudi zato, ker ocenjujejo, da jih bodo uporabljali dalj časa.
Odgovor na raziskovalno vprašanje 1: Tako odrasli kot otroci ločujejo med oblačili za šolo
oziroma delo in prosti čas. Otroci med športnimi in prostočasnimi oblačili ne ločujejo, saj so
otroška oblačila za šport in prosti čas pogosto izdelana iz enakih materialov (bombaž) in zato
uporabna za več namenov. Specializirana športna oblačila uporablja le tretjina aktivnih otrok.
Zase pa odrasli med navedenimi oblačili ločujejo veliko bolj, saj več kot polovica odraslih pri
aktivnostih uporablja specializirana športna oblačila.
S tem raziskovalnim vprašanjem sta bili povezani hipotezi 2 in 3.
Hipoteza 2: Otroci ne razlikujejo med oblačili za prosti čas in športnimi oblačili.
Hipoteza je potrjena.
Hipoteza 3: Odrasli in otroci za enake športne dejavnosti uporabljajo različne tipe oblačil.
Hipoteza je potrjena.
2. Raziskovalno vprašanje 2: Ali je glavni dejavnik pri izbiri športnega oblačila
udobje ali pa potrošnika pri izbiri pomembno vodijo tudi drugi dejavniki?
Tudi za pridobitev odgovora na to raziskovalno vprašanje sem v anketi oblikovala več
vprašanj. Na to raziskovalno tematiko so se navezovala naslednja vprašanja:
št. 9: izbira okoliščin in telesnih reakcij, ki anketirancu pri športu povzročajo
neugodje, možna pa je tudi navedba lastnih odgovorov (drugo):
Tako skupina učencev kot staršev kot najbolj moteče dejavnike navajata vročino, zadihanost
in potenje.
št. 10: vprašanje preverja, ali anketiranca pri izbiri športnega oblačila vodijo navedeni
moteči dejavniki:
Pritrdilno so odgovorile več kot štiri petine anketirancev. To kaže na njihovo poznavanje
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-59-
dejstva, da se določene motnje lahko preprečijo z ustreznim oblačilom in da bo na ta način
njihovo športno udejstvovanje kakovostnejše.
št. 11: mnenje anketiranca glede povezanosti oblačila s športnim rezultatom:
Pritrdilno sta odgovorili približno dve tretjini učencev (62 %) in več kot tri četrtine staršev
(77, 05 %), kar kaže na znanje glede športu primernih tekstilij.
št. 12: rangiranje meril, ki vplivajo na izbiro anketiranca kot športnega potrošnika:
Tudi rezultati tega vprašanja so bili zanimivi in morda nekoliko drugačni od pričakovanj.
Čeprav nas marketinške strategije nemara želijo prepričati o nasprotnem, cena in blagovna
znamka nista najpomembnejša dejavnika izbire ne pri otrocih ne pri odraslih. Učenci so kot
najpomembnejšo ocenili proizvajalca, kateri športni dejavnosti je oblačilo namenjeno,
najmanj pa jih zanimajo akcijske ponudbe. Do ostalih meril (znamka, barva, vrsta in funkcija
tekstilije/oblačila, cena) imajo otroci enak, dokaj nevtralen odnos. Za starše pa je
najpomembnejša vrsta tekstilije, ki ji sledita cena in funkcija tekstilije, blagovna znamka pa je
na zadnjem mestu. Oznaka proizvajalca je predzadnja; do nje imajo torej odrasli v primerjavi
z otroki povsem drugačen odnos. Za kakovost so pripravljeni odšteti več in pri izbiri ne
zaupajo navedbam proizvajalca, temveč predvsem lastnemu znanju o tekstilijah in oblačilih.
št. 13: lokacije, kjer anketiranci kupujejo športna oblačila
Tudi odgovori na to izbirno vprašanje potrjujejo dejstvo, da so potrošniki tega segmenta za
kakovost pripravljeni na določen finančni vložek. Povprečno skoraj devet desetin v obeh
skupinah največkrat kupuje v velikih športnih trgovinah, sledijo jim specializirane manjše
športne trgovine (povprečno manj kot tretjina) in šele nato trgovine splošnejšega tipa
(povprečno manj kot četrtina).
Odgovor na raziskovalno vprašanje 2: Pri izbiri športnega oblačila je najpomembnejše
vodilo potrošnika udobje oziroma odsotnost dejavnikov neugodja, ki se pri aktivnosti
pojavljajo. Za doseganje udobja velika večina anketirancev kot pomemben dejavnik navaja
izbiro športnega oblačila in tega se pri nakupu tudi drži. Otroci pri tem bolj kot lastnemu
znanju zaupajo oznakam proizvajalca glede namembnosti oblačila, odrasli pa lastnemu
poznavanju tekstilij in oblačil. Ostali dejavniki, kot sta cena in blagovna znamka, pri tem
igrajo sekundarno vlogo.
S tem raziskovalnim vprašanjem sta bili povezani hipotezi 1 in 5.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-60-
Hipoteza 1: Glavni cilj pri izbiri športnega oblačila je udobje, torej odpravljanje fizičnih
dejavnikov neudobja (vročina, oviranje gibanja, potenje...).
Hipoteza je potrjena.
Hipoteza 5: Odrasli pri izbiri športnega oblačila bolj zaupajo lastnemu znanju o tekstilijah in
oblačilih kot blagovnim znamkam.
Hipoteza je potrjena.
3. Raziskovalno vprašanje 3: Ali se pri izbiri, nakupu, uporabi in negi oblačil za
športne dejavnosti uporabljajo osvojeni učni cilji pri predmetu Gospodinjstvo?
Na to vprašanje sem delno odgovorila že s pomočjo vprašanja št.12. Kot je bilo navedeno,
otrokom pri izbiri oziroma nakupu oblačila več kot znanje o tekstilijah in oblačilih pomeni
oznaka namembnosti proizvajalca, za odrasle pa je znanje o tekstilijah in oblačilih
najpomembnejši dejavnik. Lahko sklepamo, da so bili učni cilji glede lastnosti tekstilij in
oblačil uspešno osvojeni in se tudi ustrezno uporabljajo v praksi.
Za pridobitev odgovora glede nege športnih oblačil pa sem v anketi oblikovala vprašanje
št. 14: nega športnih oblačil v družini anketiranca. Sestavljeno je iz štirih podvprašanj oziroma
trditev, na katere so anketiranci izbirno odgovorili z da ali ne ter preverjajo osvojenost in
praktično uporabo učnih ciljev glede nege športnih oblačil.
Znanje glede nege športnih oblačil sem preverila na štirih področjih:
Uporaba navodil za nego na etiketi oblačila:
Učenci in starši etiketo oblačila upoštevajo povprečno v 85,88 %, kar kaže na osvojeno
razumevanje tovrstnih navodil.
Ločeno pranje športnih oblačil:
Zaradi posebnih lastnosti športnih oblačil jih je pogosto treba prati drugače od ostalih.
Odgovor otrok na to vprašanje je zanimiv, saj se jih je za ločeno pranje in proti njemu izreklo
približno enako število. Kot je že bilo omenjeno, otroci za šport pogosto nosijo večnamenska
oblačila, ki ločenega pranja ne zahtevajo. Ločeno pranje sicer ni potrebno niti v primeru
specializiranih športnih oblačil, vendar ločeno pranje športnih oblačil izvaja v povprečju
47,45 % članov obeh skupin. To kaže na poznavanje posebnih zahtev pri negi športnih
oblačil, verjetno pa tudi na organizacijo pranja v družini.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-61-
Uporaba namenskega pralnega praška (detergenta) za športna oblačila:
Namenski pralni prašek za športna oblačila sicer ni potreben, vendar ga kljub temu uporablja
več kot petina članov obeh skupin. To vsekakor kaže na osveščenost, ponovno pa tudi na
dejstvo, da so odrasli potrošniki v nego kvalitetne športne opreme pripravljeni investirati tudi
na tem področju.
Uporaba mehčalca pri športnih oblačilih:
Čeprav se mehčalca zaradi posebnosti tekstilij specializiranih športnih oblačil ne sme
uporabljati, se je zanj izreklo kar 68,66 % otrok. To ponovno odraža dejstvo, da so oblačila, ki
jih za šport uporabljajo otroci, pogosto večnamenska in verjetno bombažna. Za uporabo
mehčalca izreklo le 28,93 % odraslih; ti svoja specializirana oblačila očitno perejo drugače.
Uporaba sušilca za športna oblačila:
Rezultati so podobni kot pri prejšnjem vprašanju. Čeprav se specializiranih športnih oblačil ne
sme sušiti na ta način, se je za uporabo sušilca izreklo 34,33 % otrok, verjetno iz enakih
razlogov kot pri prejšnjem vprašanju, z da pa je odgovorila manj kot desetina odraslih.
Odgovor na raziskovalno vprašanje 3: Osvojeni učni cilji predmeta Gospodinjstvo se
močno upoštevajo s strani staršev, in sicer tako na področju izbire kot nege športnih oblačil.
Otroci učne cilje pri izbiri športnega oblačila upoštevajo nekoliko manj, vendar lahko
predvidevamo, da so pri končni izbiri verjetno udeleženi manj od staršev. Otroci in odrasli so
osveščeni glede vseh kategorij nege oblačil, vendar se odgovori otrok od odraslih razlikujejo,
saj otroci večinoma uporabljajo večnamenska in ne športna oblačila.
S tem raziskovalnim vprašanjem je bila povezana hipoteza 4.
Hipoteza 4: Pri izbiri, nakupu, uporabi in negi oblačil za športne dejavnosti tako otroci kot
odrasli uporabljajo znanje, ki ustreza osvojenim učnim ciljem pri predmetu Gospodinjstvo.
Hipoteza je potrjena.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-62-
4 ZAKLJUČEK
Dejavniki, ki prispevajo k izbiri oblačil, obutve in pripomočkov za športne dejavnosti, močno
zanimajo gospodarsko in marketinško sfero. Zagotovo je zanimivo tudi, katera pridobljena
šolska znanja igrajo vlogo pri tem, zato področje kliče tudi po nadaljnjih znanstvenih
raziskavah.
Glede na večino literature na temo oblačil, pa tudi na rezultate ankete tega diplomskega dela,
je glavni motiv pri izbiri oblačil za šport in prosti čas udobje. Želimo, da nam je izven
delovnega in šolskega časa v oblačilih udobno, in sicer ne glede na to, ali prosti čas
preživljamo aktivno ali neaktivno.
Oznaka 'športen' ima številne dimenzije. V povezavi z oblačili je simbol udobja. Tako so
lahko oblačila športno elegantna, vendar v takem oblačilu ne bi mogli oditi v telovadnico, saj
gre za eleganco s pridihom lahkotnosti in udobja. Splošni pomen besede 'športen' pa se
navezuje na aktivnost in s tem na dobro počutje, ki ga zagotavljajo tudi številne etikete na
športnih oblačilih. Kot prijetno s koristnim je gibanje naša pot do zdravja in dobrega počutja.
Šport tudi povezuje, v zvezi s športnimi oblačili pa je prišlo tudi do nekaterih družbenih
mejnikov: ženske so prišle do hlač in moški do pajkic, udobnost krojev pa je polje preseka.
Iz rezultatov ankete med učenci zadnjih petih razredov osnovne šole in njihovimi starši je
razvidno, da tako učenci kot starši za aktivnost izberejo najudobnejše oblačilo, ki pa pri obeh
skupinah ni nujno enako specializirano. Glede na učne cilje pri predmetu Gospodinjstvo
ugotavljam, da je osveščenost o športnih oblačilih in tekstilijah visoka, enako pa velja tudi za
'gospodinjsko pismenost' glede vzdrževanja oblačil.
Glede na raziskavo, trende in ter veliko razvejanost sodobnega področja tekstilij predlagam,
da bi ob nadaljnjih prenovah učbenikov za Gospodinjstvo na področju športnih oblačil morda
lahko namenili ločeno poglavje prav vsem sklopom spoznavanja tekstilij – od vlaken, tkanin
in vrst oblačil do njihovega vzdrževanja.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-63-
5 VIRI IN LITERATURA
Breskvar, D., Fortič, H., Kavčič, T., Meglič, A., Miklavčič, B., Pavko Čuden, A., Sardoč, M.
(ur). (2005). Gospodinjstvo za petošolc(k)e – Gospodinjstvo. Učbenik za 5. razred
devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. Ljubljana: i 2 družba za založništvo,
izobraževanje in raziskovanje d.o.o.
Gioello, D. A. (2002). Understanding Fabrics: From Fiber to Finished Cloth. New York:
Fairchild Publications.
Hribar Kojc, S. (2009). Gospodinjstvo 5. Učbenik za gospodinjstvo v petem razredu osnovne
šole. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d.
O`Mahony, M. in Braddock S.E. (2002). Sportstech: Revolutionary Fabrics, Fashion &
Design. London: Thames & Hudson Ltd.
Taylor, M. A. (1985). Technology of Textile Properties. London: Forbes Publications Ltd.
Torkar, G. in Bratož Opaškar, P. (2003a). Gospodinjstvo 5. Delovni zvezek. 1. izdaja.
Ljubljana: Rokus.
Torkar, G. in Bratož Opaškar, P. (2003b). Gospodinjstvo 5. Priročnik za učitelje. 1. izdaja.
Ljubljana: Rokus.
Torkar, G. in Bratož Opaškar, P. (2003c). Gospodinjstvo 5. Učbenik. 1. izdaja. Ljubljana:
Rokus.
Torkar, G. in Bratož Opaškar, P. (2010). Gospodinjstvo 5. Učbenik. 2. izdaja. Ljubljana:
Rokus.
Wulfhorst, B., Gries, T. in Veit, D. (2006). TextileTechnology. Munich, Cincinnati: Hanser.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-64-
INTERNETNI VIRI
AlmaWin. Detergent za športne stvari. (b.d.).
Pridobljeno s https://www.biolindo.si/almawin/detergent-za-sportne-stvari
Chaudhari, S.S., Chitnis, R.S. in Ramkrishnan, R. (b.d.).
WaterproofBreathableActiveSportsWearFabrics.
Pridobljeno s http://www.sasmira.org/sportwear.pdf
Indesit. Instructions for Use. Washing Machine. GB. English,1. (b.d.) [navodila za uporabo].
Indesit Company UK Ltd.
Pridobljeno s http://www.indesit.co.uk/indesit/_pdf/manuals/19507883502_UK.pdf
Motnikar, A. (b.d.). Tekstil 2.6. Skupnost muzejev Slovenije. Pridobljeno shttp://www.sms-
muzeji.si/ckfinder/userfiles/files/udatoteke/publikacija/netpdf/2-6.pdf
Mrhar, E. (2015). Kako pravilno operemo športna oblačila.:polet O2. 3.4.2015. Pridobljeno s
http://www.polet.si/oprema/kako-pravilno-operemo-sportna-oblacila
Perwoll Active & Sport. (b.d.). Pridobljeno s http://www.perwoll.si/sl/domov/izdelki/active-
and-sport.html
SensoCare. Pralni in sušilni stroji iz Gorenja (2015) [brošura]. Gorenje Slovenija. Marec
2015.
Pridobljeno s http://static14.gorenje.com/files/default/markets/slovenia/katalogi/2015/katalog-
pralni-in-susilni-gorenje-2015.pdf
Simčič, I., Koch, V., Gjerek, M., Mencigar, M., Nerad, A. in Veg, I. (2011). Program
osnovna šola. Gospodinjstvo. Učni načrt [Elektronska knjiga]. Ljubljana: Ministrstvo RS za
šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_
gospodinjstvo.pdf
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-65-
Soundri, G. M. in Kavitha, S. (2015). Textiles In Sports. International Journal of Science,
Technology & Management. 4(1).
Pridobljeno s http://www.ijstm.com/images/short_pdf/1426965350_1105.pdf
Špórten -tna -o. (b.d.) V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno s
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=%C5%A1porten&hs=1
Tekstilna vlakna (lastnosti, uporaba in nega). (b.d.) Pridobljeno s http://www.oznake-
tekstila.si/index.php?Itemid=31&id=156&option=com_content&view=article
Vsi internetni viri so bili pridobljeni 20.6.2016.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-66-
6 PRILOGE
PRILOGA 1: Anketni vprašalnik
Anketa: https://www.1ka.si/a/98621
Izbira in ravnanje z oblačili za šport in prosti čas
Lepo pozdravljeni! Moje ime je Lucija Šušteršič in pripravljam diplomsko delo z naslovom
»Uporaba učnih ciljev predmeta Gospodinjstvo na področju
športnih oblačil«.
V kolikor ste učenec od 5. do 9. razreda devetletke ali starš učenca, ki obiskuje 5. do 9. razred devetletke
ter aktivna družina, vas vljudno prosim za 5 minut vašega časa. Če poznate še koga, ki bi v anketi lahko
sodeloval, jo prosim posredujte. Hvala za sodelovanje in pomoč!
1) *Spol:
Moški
Ženski
2) *Označite:
Sem učenec/učenka 5., 6., 7., 8. ali 9. razreda devetletke.
Sem starš učenca/učenke, ki obiskuje 5., 6., 7., 8. ali 9. razred devetletke.
3) *Koliko ur prostega časa na teden posvetite gibanju/športu? Z drsnikom označite število ur.
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-67-
4) *Opišite vašo športno dejavnost
Sem aktiven, ne ukvarjam se z nobeno športno disciplino.
Aktivno treniram 1 športno disciplino.
Aktivno treniram več športnih disciplin.
5) *Kako preživljate prosti čas?
Možnih je več odgovorov
ukvarjanje s hobiji
počitek, spanje
kulturne dejavnosti
športne dejavnosti
druženje s prijatelji
drugo (opišite)
6) *Ali v prostem času uporabljate drugačna oblačila kot v šoli ali na delovnem mestu?
da
ne
7) *Opišite značilnosti oblačil, ki jih nosite v PROSTEM ČASU.
Možnih je več odgovorov
udobje
prožnost
naravni materiali
vzdržljivost, obstojnost tekstila
preprosto negovanje (pranje, sušenje)
drugo (opišite)
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-68-
8) *Kakšna oblačila uporabljate za ŠPORTNO dejavnost?
Možnih je več odgovorov
športna oblačila za vse namene (npr. pajkice, majice...)
specializirana oblačila za posamezen šport (npr. kolesarski dres, tekaška majica...)
poletna oblačila (kratke hlače, kratka majica...)
udobna oblačila za prosti čas (jopa s kapuco, hlače...)
9) *Katere okoliščine in telesne reakcije pri športu vam povzročajo neugodje?
Možnih je več odgovorov
vročina
hlad
potenje
povišan srčni utrip
zadihanost
dejavnost v naravi
dejavnosti v telovadnicah in centrih
drugo (opišite)
10) *Ali za športno dejavnost izberete oblačilo, ki vam olajša zgoraj označene primere neugodja?
da
ne
11) *Menite, da je s kvalitetnim športnim oblačilom možno dosegati boljše rezultate v športu?
da
ne
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-69-
12) *Pri nakupu oblačil za športne dejavnosti se odločate glede na več kriterijev. Ocenite pomembnost
naštetih:
(ocena 1- nepomembno do 5 - zelo pomembno).
13) *Športna oblačila kupujete v:
Možnih je več odgovorov
velikih športnih trgovinah (npr. Hervis, Intersport...)
manjših specializiranih trgovinah (npr. Kibuba, Kolesarski center...)
v večjih trgovinah z živili na športnem oddelku (npr. Spar, Hofer...)
1 2 3 4 5
Vrsta tekstila (npr. naravna vlakna, umetna vlakna...)
Funkcija tekstila (npr. dry-fit, cooling, compression...)
Oznaka športne dejavnosti (npr. running, trekking...)
Blagovna znamka (npr. Nike, Puma...)
Barva oblačila
Cena oblačila
Akcijska ponudba (npr. kuponi, razprodaje...)
Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo
-70-
14) *Kako v vaši družini negujete športna oblačila? Izberite ustrezen odgovor.
ne da
Za nego športnih oblačil upoštevamo navodila na etiketi oblačila.
Športna oblačila peremo v pralnem stroju ločeno od ostalih oblačil.
Za pranje športnih oblačil uporabljamo poseben, namenski pralni prašek.
Pri pranju športnih oblačil uporabljamo tudi mehčalec perila.
Za sušenje športnih oblačil uporabljamo sušilec.