DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Doping v športu ... · Seznam prepovedanih snovi je za športnike kot nekakšna biblija, saj je v njem zapisano, katere snovi so prepovedane

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA

Doping v športu – analiza razvpitih primerov

iz vrhunskega športa

Januar, 2015 Peter Šijanec

Mentor: red. prof. dr. Gorazd Meško

2

Zahvala

Hvala vsem, ki ste mi v vsem tem času stali ob strani in verjeli vame.

Hvala tudi mentorju, red. prof. dr. Gorazdu Mešku za vso potrpežljivost in nasvete, ki

sem jih prejel v času študija.

3

Kazalo

1 UVOD .........................................................................................................................7

2 ZGODOVINSKI PREGLED............................................................................................9

2.1 POMEMBNEJŠE PRELOMNICE UPORABE DOPINGA IN NJEGOVEGA ODKRIVANJA SKOZI ZGODOVINO. ............................................................................................................................. 12

3 DOPING ....................................................................................................................13

3.1 DEFINICIJA DOPINGA ..................................................................................................... 13

3.2 PRISOTNOST DOPINGA V ŠPORTU ................................................................................... 13

3.3 VZROKI ZA UPORABO..................................................................................................... 14

3.4 KDO ALI KAJ JE PRAVZAPRAV VZROK ZA UPORABO DOPINGA? ........................................... 15

3.5 ODKRIVANJE JEMANJA DOPINGA..................................................................................... 16

3.6 POSTOPKI DOKAZOVANJA (NE)KRIVDE ............................................................................ 18

4 CILJ RAZISKAVE ......................................................................................................19

5 PRIMER I...................................................................................................................20

5.1 PREDSTAVITEV PRIMERA ................................................................................................ 20

5.2 ANALIZA PRIMERA ......................................................................................................... 20

6 PRIMER II..................................................................................................................23

6.1 PREDSTAVITEV PRIMERA ................................................................................................ 23

6.2 ANALIZA PRIMERA ......................................................................................................... 23

7 POGLED OD BLIZU...................................................................................................26

7.1 INTERVJUVANEC 1 ........................................................................................................ 26

7.2 INTERVJUVANEC 2 ........................................................................................................ 27

7.3 INTERVJUVANEC 3 ........................................................................................................ 29

7.4 INTERVJUVANEC 4 ........................................................................................................ 30

8 SKLEP.......................................................................................................................33

9 UPORABLJENI VIRI ..................................................................................................35

4

Kazalo tabel

Tabela1: Doping skozi zgodovino …………………………………………..…………10

5

Povzetek

Uspeti v vrhunskem športu je danes izredno težko. Nenehnim pritiskom in zahtevam

po popolnosti marsikateri športniki niso kos. Zato najdejo pomoč v poživilih, ki pa, ne

le da niso dovoljena, ampak tudi škodujejo človeškemu telesu. Doping ni nekaj

novega. Uporabljal se je že v globoki zgodovini človeštva, le da takrat v milejših

oblikah. Razvoj znanosti omogoča, da se doping razvija in širi. Posledica tega je, da

ga nikoli ne bomo mogli povsem odpraviti, lahko pa omejimo njegovo širjenje in

opozarjamo na njegove slabosti. Zavedati se moramo, da je doping prisoten povsod,

tudi v našem okolju. Jemanje nedovoljenih poživil v večini primerov ni posledica

človekove nezmožnosti doseči uspeh, ampak potrebe po dosegu popolnosti, želje

postati najboljši. Slednje ti prinese prepoznavnost, slavo in denar. Mediji so tisti, ki

nekoga naredijo slavnega. Lahko te dvignejo ali uničijo. Le slava prinese denar, ki je

glavno vodilo današnjega sveta. Odločitev o jemanju dopinga je v začetkih kariere

posledica pritiskov družbe, ki poveličuje le najboljše. Pokrovitelji zahtevajo

rezultate, če rezultatov ni, se zgodba o uspešni karieri lahko hitro konča. Želja je

zato velikokrat močnejša od razuma, kar športnika hitro zapelje v svet dopinga.

Mnogo bolj kot pri mladih športnikih se želja po vrhunskih rezultatih vidi v primerih,

kjer se športnik, ki že dosega dobre rezultate, poškoduje in se želi čim prej

pozdraviti ter vrniti na raven pred poškodbo. Boj proti dopingu poteka že več kot pol

stoletja. Odkritih je bilo ogromno primerov, ko so si tudi največji svetovno znani

športniki pomagali z dopingom. Zato ni malo ljudi, ki dvomi v čistost športa. A doping

bo obstajal, dokler bo obstajal vrhunski šport. Najboljši so vedno korak pred ostalimi.

Ključne besede: doping, vrhunski šport, dopinški test, jemanje dopinga,

protidopinška komisija

6

Summary – Doping in sport, analysis notorious examples

from professional sports

Nowadays it is very hard to succeed in high performance sports. Many athletes cannot

cope with the constant pressure and demands. As a consequence they try to find help

in stimulants, which are not only illegal, but are also harmful to the human body.

Doping is nothing new. It is being used since the early days of humanity, but in a

milder form. The development of science made possible that doping developed and

its use expanded. Consequently we will never be able to get rid of doping

completely, we can only restrict its use and warn of its negative sides and dangers.

We must be aware that doping is present everywhere even in our vicinity.

Doping usually does not happen because athletes cannot perform well, but mostly

because they need to be perfect, to be the best. This gets the athletes recognition,

fame and money. The media make someone famous, they can lift you up or destroy

you. But only the first gets you the money, which is the main aim in today´s world.

The decision to take doping in the beginning of the career is a consequence of the

social pressure, which favours only the best. Sponsors demand results, if those are

not satisfactory a successful carrier can end very quickly. The wish to succeed is

therefore often bigger than the common sense and athletes may therefore be

tempted to doping. The wish to reach excellent results is even worse with athletes

who already did achieve some success, but are injured and want to return as soon as

possible to their level of performance before the injury. The battle against doping is

already taking place more than half a century. Many cases have been discovered

where world famous athletes used doping. Hence a lot of people doubt in the purity

of sports. But doping will continue to exist until there are high performance sports.

The best athletes will always be a step before the rest.

Key words: doping, high performance sports, doping test, taking doping, anti-doping

commission

7

1 Uvod

Hoja, tek, vrtenje, potiskanje in še bi lahko našteval. Vse to lahko opišemo z eno

besedo – gibanje. Gibanje pa lahko označimo z nadpomenko »športanje«. Šport je od

nekdaj dejavnost, ki je ljudi združevala na takšen ali drugačen način. Običajno se

ljudje ukvarjajo s športom zaradi sprostitve, čedalje več pa se jih z njim ukvarja

zaradi želje po dokazovanju, uspehu, slavi in denarju. Tako ločimo rekreativce in

profesionalce. Prvi se s športom ukvarjajo zaradi veselja, sprostitve, zdravja,

medtem ko je slednjim to na nek način služba. Prav tako lahko profesionalne

športnike razdelimo na dve skupini. Eni svojo »službo« dejansko doživljajo kot hobi, v

njej uživajo in z lastnim trudom poskušajo doseči najboljše rezultate. Čedalje več

športnikov pa zaradi pritiska zunanjih in notranjih interesov poseže po sredstvih, ki

niso dovoljena. Vsak ve, kaj prinese dejstvo, da si najboljši in prav slava ter denar

sta razlog, da toliko športnikov zaide v svet dopinga.

»Zakaj bi bil prvi na vasi, če sem lahko prvi v mestu?« se glasi znan slovenski

pregovor. Biti prvi v mestu (beri: državi), ti odpre nove možnosti tako na

tekmovalnem kot družabnem, socialnem področju. In za to se je marsikdo pripravljen

odreči velikim stvarem. Problem, ki nastaja, je, da se zaradi množičnosti uporabe

dopinga dosegajo čedalje boljši rezultati, lestvica je vsako leto višje in posledica

tega je, da se jih še več odloči za uporabo prepovedanih sredstev. Posledično pa se

doping še hitreje in intenzivneje razvija. Žal pa se tako kot pri skoraj vsaki stvari tudi

tu pokaže negativna stran, saj je uživanje prepovedanih substanc lahko zelo nevarno.

Nemalo je primerov, ko so se zdravstvene težave pojavile že v času tekmovalne

kariere, še pogosteje pa so posledice vidne v poznejših letih. Tudi tu se žal ni moč

izogniti smrtnim primerom.

Kmalu je začelo prihajati do vse večjih pobud za skupen boj proti dopingu. Na

začetku so bila najbolj zavzeta različna športna društva in organizacije, ki so se

trudila izločiti goljufe. In čeprav se je predvsem Evropa zavzemala zatreti

popularnost dopinga, je ugotovila, da je potrebno širše sodelovanje. Tako se je leta

1998 s pomočjo športnih organizacij in vlad držav ustanovila Svetovna antidopinška

agencija (WADA). Namen ustanovitve je bil promocija, koordiniranje in skupni boj

proti dopingu.

8

Seznam prepovedanih snovi je za športnike kot nekakšna biblija, saj je v njem

zapisano, katere snovi so prepovedane in zaradi katerih si lahko posledično kaznovan.

Prvič ga je izdal Svet Evrope leta 1963. Smrt zaradi dopinga v letu 1967 je spodbudila

pristojne, da so istega leta ustanovili Medicinsko komisijo pri Mednarodnem

olimpijskem komiteju, ki je postala odgovorna za seznam prepovedanih snovi. Leta

1981 je naloge prevzela Podkomisija za doping in biokemijo. Sedaj je za to pristojna

WADA. Zaradi pojavljanja novih in novih snovi se ob zaključku vsakega leta izda nov

seznam. Ta začne veljati s prvim dnem novega koledarskega leta (Memić, 2010).

Uporaba prepovedanih sredstev je na žalost velik problem. Malo je ljudi, ki verjame v

»čistost« zmagovalcev. Uporaba kemije je pri nekaterih sestavni del »menija«.

Strmenje k popolnosti in občudovanju marsikoga privede do odločitve, ki je laikom

morda nerazumljiva. Z dopingom ne moremo narediti čudeža. Ker pa je običajno

tisti »jeziček na tehtnici«, se ravno zaradi tega marsikdo odloči zanj. Vedeti

moramo, da so v vrhunskem športu razlike med zmagovalci in poraženci minimalne.

Ko se športnik znajde pred dilemo vzeti ali ne vzeti, mu v misli prihaja vrsto

vprašanj. Nekdo, ki je že v vrhu, je pod še večjim pritiskom. Pričakovanja medijev in

pokroviteljev jih silijo, da ženejo svoje telo preko svojih naravnih sposobnosti, in

kdor podleže tem pritiskom, se lahko kmalu znajde na zaslišanju, obtožen jemanja

dopinga.

9

2 Zgodovinski pregled

Določiti, kdaj se je doping začel uporabljati, praktično ni mogoče. Dejstvo pa je, da

lahko o prvi večji uporabi dopinga začnemo govoriti na prvih antičnih olimpijskih

igrah, ki so potekale okoli leta 750 pr.n.št.. Z njimi je šport pridobil status, ki je

zmagovalce spremenil v bogove. Znašli so se v središču blišča, slave in posebne časti.

Ravno zaradi tega naj bi si že takrat športniki tekom tekmovanj pomagali z različnimi

energijskimi napitki iz rastlinskih izvlečkov, mešanicami žganja in vina, uživali pa naj

bi tudi razne vrste gob, tobak, alkohol ter celo dele določenih živali. Z njimi so

skušali izboljšati svojo pripravljenost ter tako poseči po olimpijski slavi. Igre so

prinesle veliko dobrega družbi in kapitalu, a hkrati povzročile nastanek korupcije,

prevar in škandalov, ki so bili neizogibna posledica jemanja prepovedanih živil

(Kustec Lipicer, 2007).

Kljub predpostavkam, da so športniki prve olimpijade uživali takšna in drugačna

poživila, pa prve natančne raziskave o jemanju dopinga izhajajo iz 19. stoletja.

Prvi objavljeni primer dopinga sega v leto 1864. Takrat so ga jemali predvsem

plavalci, niso pa bili edini, saj se je doping kmalu pojavil tudi v kolesarstvu. Jemali

so vse, za kar se je predvidevalo, da jim lahko pomaga do boljših rezultatov: kokain,

efedrin, amfetamin. Uporaba dopinga pa je kmalu povzročila tudi prve smrtne

primere in sicer v kolesarstvu (1868 – Linton, Pariz).

Dopinga pa niso jemali le profesionalni športniki, ampak tudi amaterji. Z njim so

poskušali doseči preskok na višjo raven ter s tem posledično boljše rezultate in

zaslužek (Petrovič, Ambrožič, Sila in Doupona, 1996).

V sredini 20. stoletja (okoli leta 1950) je prišlo do množične uporabe androgenih

anabolnih steroidov. To so sintetične spojine, katerih učinek je v rasti skeletnih mišic

(anabolni učinki) in razvoju moških spolnih znakov (androgeni učinki). Uporabljali so

jih predvsem v Ameriki, in sicer body - builderji, dvigalci uteži, metalci diska,

metalci krogle in rokoborci, kasneje pa so jih začeli uporabljati tudi atleti (tekači na

srednje proge in šprinterji). K jemanju te spojine jih je spodbudil tudi podatek, da ni

bilo zabeleženega nobenega smrtnega primera (Zgodovina …, 2014).

10

Uporaba dopinga pa je vseeno terjala vse več smrtnih žrtev. Ena izmed njih je bil 24-

letni kolesar Knud Enemark Jensen, ki se je zgrudil na olimpijskih igrah leta 1960 v

Rimu. Umrl je za posledicami prevelike doze amfetamina in derivata nikotinske

kisline. Vse skupaj je pripeljalo do neodobravanja v javnosti, tako da je bilo

potrebno ukrepati. Leta 1961 so v Italiji odprli prvi laboratorij za odkrivanje dopinga.

Kljub temu da sta italijanska zveza športnih zdravnikov in Mednarodni italijanski

komite na podlagi izvidov ter mnenj prepovedala uporabo drog v športu, je njihova

odločitev obveljala bolj na papirju kot v praksi (Zgodovina …, 2014).

Ukrepati pa je začel tudi Mednarodni olimpijski komite, ki je razglasil načela, ki po

njihovem mnenju opravičujejo boj proti dopingu. To so:

� čuvanje športnikovega zdravja,

� obramba medicinske in športne etike,

� enakovredne možnosti za vse udeležence tekmovanj,

� seznam prepovedanih skupin substanc, metod in ravnanj,

� definiranje dopinga kot »uporaba substanc ali postopkov, ki so prepovedani s

strani Mednarodnega olimpijskega komiteja in Nacionalne antidopinške

komisije« (Bole, 2008).

V okviru boja proti dopingu je leta 1967 Mednarodni olimpijski komite ustanovil

medicinsko komisijo, ki je leta 1968 prvič izvedla testiranje na poletnih olimpijskih

igrah v Mehiki (Zgodovina …, 2014).

Razlog, da so bili anabolni steroidi tako »priljubljeni«, je tudi ta, da se jih je dalo

prvič dokazati šele leta 1972, prva uradna testiranja pa so izvedli šele četa 1976 na

olimpijskih igrah. Pomemben mejnik predstavlja odkritje jemanja anabolnega

steroida pri vrhunskem kanadskem šprinterju Benu Johnsonu na olimpijskih igrah leta

1988, po katerem so uvedli nenapovedana testiranja. Odkritje Bena Johnsona je bil

povod k učinkovitejšemu nadzoru nad uporabo dopinga, ki je pripeljal do podpisa

Evropske konvencije o organiziranju boja proti dopingu leta 1989 (Bole, 2008).

V zadnjih letih se je zelo razvil genski inženiring in postal pomemben faktor v razvoju

dopinga. Kljub temu da njegov razvoj na eni strani človeku omogoča boljše življenje,

je na drugi strani žrtev interesov športne industrije. Genski inženiring omogoča

razvoj hormonov, ki ustrezajo določenemu športniku. To pomeni, da ima hormon

11

identične lastnosti kot tisti, ki ga športnikovo telo samo proizvaja. Zaradi tega ga je

tudi veliko težje odkriti (Bole, 2008).

Ena od oblik je tudi genetska manipulacija, ki nam omogoča, da točno določeno

mišico naredimo večjo, kot je. Vse za dosego boljšega rezultata. Ker nam genska

tehnologija omogoča (to tudi je) manipuliranje z geni, lahko rečemo, da so stvari

morda šle nekoliko predaleč. Metoda, ki naj bi jo trenutno uporabljali zgolj v

industrijske in eksperimentalne namene, temelji na tem, da se spremeni genom v

živih celicah z namenom ustvariti kemične snovi ali pa spremeniti delovanje genov,

da bi dosegli čim večjo nagnjenost in preddispozicije v genih za določen šport že v

sami fazi razvoja (Lešnik, 2013).

12

2.1 Pomembnejše prelomnice uporabe dopinga in njegovega

odkrivanja skozi zgodovino.

Tabela 1: Doping skozi zgodovino (Memić, 2010)

6.st. pr.n.št. gladiatorji uporabljali stimulanse

3.st. pr.n.št. grški atleti si na športnih igrah pomagajo s stimulansi

srednji vek zloraba stimulansov v pripravah na viteške bitke

1896 prvi zabeležen primer dopinga v športu: smrt kolesarja zaradi

prekomerne uporabe zdravil

zač. 20. stol. priljubljena postane mešanica alkohola in strihnina

1940 – 1950 uporaba amfetaminov

1959 v Franciji ustanovljena prva antidoping komisija

1959 – 1960 body bilderji začnejo jemati anabolične steroide

1960 Knud – Jensen: kolesar, ki je umrl na OI zaradi uživanja

amfetaminov

1962 MOK začne boj proti dopingu

1963 ustanovitev Komisije ekspertov za boj proti dopingu

1964 na OI v Tokiu se je začelo mednarodno sodelovanje v boju proti

jemanju nedovoljenih sredstev

1967 MOK ustanovi medicinsko komisijo

1968 prvo testiranje na OI

1970 – 1980 najmračnejše obdobje uporabe dopinga v športu, kjer so celi sistemi

v posameznih državah želeli za vsako ceno nizati dobre rezultate

1983 laboratoriji za kontrolo dopinga so akreditirani s strani MOK-a

1984 sprejetje » Evropean Anti – doping Charter s strani Sveta Evrope

1985 prepovedan krvni doping

1988 primer Ben Johnson na OI

1989 Evropske konvencije o organiziranju boja proti dopingu

1990 uvedba nenapovedanega testiranja

1993 Slovenija je pristopila in ratificirala Evropsko konvencijo

1993 – 1996 priprava zakonskih osnov za delovanje antidopinških aktivnosti

1996 ustanovi se Nacionalna antidoping komisija

2000 WADA

13

3 Doping

3.1 Definicija dopinga

Definicij obrazložitve, kaj je doping, je veliko. Če pogledamo v Slovar slovenskega

knjižnega jezika, dobimo pojasnitev, da je doping sredstvo, ki preko mere povečuje

telesno dejavnost, zmogljivost. Ker je bilo skozi zgodovino uporabljenih ogromno

definicij za doping, v nadaljevanju poglejmo najbolj pomembne (Slovar slovenskega

knjižnega jezika, delovna verzija).

Leta 1963 je bila pri Svetu Evrope sprejeta ena prvih definicij, ki je še danes podlaga

za nekatere priznane definicije: »Doping je aplikacija telesu tujih snovi ali pa telesu

lastnih (fizioloških) snovi v neobičajnih količinah ali z neobičajnimi postopki z enim

sami namenom, umetno ali na nepošten način izboljšati dosežke na tekmovanju, tudi

kadar gre za uporabo v času terapije« (Osredkar, 1997).

Zdravstvena organizacija (Health Council) je doping definirala takole: »Doping je

uporaba določenih zdravilnih učinkov z namenom izboljšati fizično sposobnost in s

tem pridobiti prednost pred ostalimi tekmeci« (Osredkar, 1997).

Mednarodni olimpijski komite (MOK) opredeljuje doping kot uporabo substanc, ki so

uvrščene na seznam prepovedanih snovi ter uporabo prepovedanih tehnik s strani

Medicinske komisije MOK (Osredkar, 1997).

WADA (Svetovna antidopinška komisija): Doping je definiran kot uporaba zvijače,

bodisi s substanco ali metodo, potencialno nevarno športnikovemu zdravju, ki je

zmožna povečati zmogljivost, ali pomeni prisotnost substance v športnikovemu telesu

ali odkritje uporabe metode s prepovedane liste (Osredkar, 1997).

Vse skupaj lahko poenostavimo s praktično definicijo, da je doping vse, kar je na

doping listi.

3.2 Prisotnost dopinga v športu

Pogovori o prisotnosti dopinga v športu znajo biti zelo nekompetentni. Razlog pa je

premajhno poznavanje športa in vsega v zvezi z njim. Zato bi bilo potrebno pri

takšnih debatah ločiti ljudi na dve skupini. Prva skupina bi vključevala ljudi, ki so s

športom relativno tesno povezani, v drugi skupini pa bi bili tisti, ki so bolj ali manj

površni spremljevalci te dejavnosti. Problem je namreč v tem, da se ogromno

14

slednjih ne zaveda, kako krut je lahko šport in v kolikšni meri je doping danes

prisoten. Marsikdo misli, da je doping prisoten le v profesionalizmu ter da so

»dopingirani« le športniki k dopingu bolj »nagnjenih« panogah (atletika, kolesarstvo,

body – building, dvigovanje uteži, tek na smučeh, ipd.). Žal pa temu ni tako, saj se

športniki poslužujejo prepovedanih substanc tudi v »nedolžnih« športih, kot so

tenis, plavanje, preskakovanje ovir s konji, itd.

Dejstvo je, da je doping razširjen bolj, kot si misli marsikateri ljubitelj športa. Kljub

vsemu pa lahko rečemo, da se v profesionalnem športu ogromno dela na odkrivanju,

preprečevanju in ozaveščanju te problematike. Bolj pereče je stanje v rekreativnem

športu, saj tu ni nadzora in kontrole nad jemanjem prepovedanih snovi. Tako

ogromno športnikov, ki tekmujejo rekreativno, jemlje doping in prav skrb vzbujajoče

je, da je pri nemalo tekmovalcih prisotnost določene substance tudi do 1000-krat

večja od dovoljene (predvsem fitnes, body – building). Rekreativno ukvarjanje s

športom bi moralo človeka sproščati, zabavati, žal pa tudi zaradi pomanjkanja

znanja, kaj je dovoljeno in kaj ni, v določenih primerih pojem rekreativno ukvarjanje

s športom ne služi svojemu namenu (Šurc, 2011).

3.3 Vzroki za uporabo

Poglavitni cilj vsakega vrhunskega športnika je biti najboljši. Okusiti slast

zmagoslavja je tisto, kar človeka žene preko svojih zmožnosti. Z zmago je poplačan

ves trud, vse garanje in odpovedovanje ter hkrati zahvala vsem, ki so verjeli v

njegove sposobnosti. Športnik samega sebe zaznava za uspešnega takrat, ko oceni, da

je nastopil v skladu z željami in pričakovanji (Ambrožič idr., 1995).

Marsikdo se čudi in sprašuje, zakaj je doping sploh potreben. Doping daje človeku

večjo zmogljivost, kot bi jo imel brez njega. In to je razlog, zakaj se danes brez

dopinga praktično ne da zmagovati. V konkurenci, kjer si praktično vsi najboljši

pomagajo s takimi in drugačnimi sredstvi, je praktično nemogoče zmagati le z

navadnim (trdim) treningom in dobrimi geni.

Prednost jemanja dopinga je tudi hitrejša regeneracija po hudem naporu in hitrejša

pripravljenost na nove, še težje podvige. Zaradi ostre konkurence se meje

postavljajo vse višje, nekatere rezultate, ki so bili nekoč izredno težko dosegljivi,

sedaj dosegajo že mladinci (Malovrh, 2013).

15

Potrebno je vedeti, da močnejša tekmovanja z velikimi nagradami privabijo veliko

število dobrih tekmovalcev, posledično pa bo tam prisoten tudi doping.

Izjemno pomembno za športnika je, da si postavi cilje, ki bodo dosegljivi. Zato si

običajno tekmovalec postavi cilje, za katere ve, da jih bo lahko dosegel. S tem ne

izgubi volje do dela in kar je ključnega pomena – motivacije. Če kljub trudu in

trdemu delu športnik ne doseže zastavljenih ciljev, se lahko pojavi pomanjkanje

motivacije. To ponavadi spodbudi športnika, da se odloči za hitrejšo pot do dosege

cilja – doping (Tušak, 1997).

3.4 Kdo ali kaj je pravzaprav vzrok za uporabo dopinga?

• ŠPORTNIK

V današnjem času lahko športniki pridobijo ogromno informacij o prepovedanih

substancah in njihovih sestavinah. Prav tako se športnik sam odloči, če bo užival

prepovedane substance. Zato so načela športnikov izjemno pomembna, če se želi

ohraniti šport čist (Lešnik, 2013).

• ZDRAVNIK

Zdravniki naj bi skrbeli in pazili na naše zdravje. Njihova vestnost bi morala biti

namenjena izključno tej nalogi. Ni pa malo zdravnikov, ki ne upošteva Hipokratove

prisege in norm Svetovne zdravstvene organizacije. V ospredje postavljajo športnikov

rezultat, ne pa njegovo zdravstveno stanje in zmožnosti.

• TRENER

Cilj vsakega trenerja je pomagati športniku doseči najboljše rezultate. Za dosego

ciljev se zato pogosto uporabljajo različne metode in sredstva. Naloga trenerja je, da

usmerja športnika in ne dovoli, da se za dosego ciljev prestopi meja dovoljenega.

Trenerji praviloma vedo, kdaj njihov varovanec uporablja doping, ga pri tem vodijo

ali pa se z njegovo uporabo vsaj tiho strinjajo.

• STARŠI

Starši so pogosto bolj ambiciozni od svojih otrok. Zaradi želje po uspehu svojih otrok,

jim starši sami dajejo poživila za dosego boljših rezultatov. Svoje neuresničene želje

želijo doseči preko lastnih otrok, ne glede na posledice. Zavedno ali nezavedno

izvajajo nasilje na telesni in duševni razvoj otroka.

16

• MODERNA DRUŽBA

Jemanje in pogostost dopinga v športu je močno povezano s smernicami današnje

moderne družbe. Tako kot ljudje, ki svoje težave pogosto rešujejo z različnimi

opojnimi substancami, tudi športniki v težavah ravnajo podobno (Tičar, 2001).

• POLITIKA

Šport ima že od nekdaj pomembno vlogo v politiki. Z njim se ustvarja prepoznavnost,

reklama ter dokazuje moč posamezne države. Športniki so glavni ambasadorji svoje

države v svetu in rahlo patetično je spremljati politike posameznih držav ob različnih

sprejemih po doseženih vrhunskih rezultatih športnikov.

• MEDIJI

Mediji so lahko športnikov največji navijač ali pa sovražnik. Od športnika pričakujejo

le vrhunske rezultate. V primeru uspeha ga popeljejo na prestol, pogosteje pa je

žrtev kritik, kljub temu da je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči. Zaradi

pogostega pritiska medijev in javnosti je športnik nenehno pod pritiskom, zato je

izjemno pomembna tekmovalčeva psihična trdnost, saj so pogosto pričakovanja

javnosti večja od realnega stanja.

3.5 Odkrivanje jemanja dopinga

Dejanski boj proti dopingu se je začel leta 1999, ko je bila sprejeta Lozanska

deklaracija o dopingu v športu. Slednja je omogočila nastanek Svetovne antidopinške

komisije – WADA( World Anti – doping Agency). Ta je v svojem načinu delovanja

izenačila vlogi državnih oblasti in športnih organizacij ter s tem omogočila, da s

skupnimi močmi začenjajo boj proti uporabi nedovoljenih poživil. Naslednji veliki

korak proti uporabi dopinga je leta 2005 napravil UNESCO s sprejetjem Mednarodne

konvencije proti dopingu v športu. Z njo so države podpisnice dobile potrebne pravne

okvirje, WADA pa utrdila pomembnost svojega delovanja za globalni boj proti

dopingu (Kustec Lipicer, 2005).

Leta 1966 je bila opravljena prva dopinška kontrola. To je bil pomemben korak v

borbi za »čisti« šport. Kljub temu da so bili začetni poizkusi brez večjih uspehov, je

dogodek sprožil številne premike in leta 1974 so vendarle odkrili prvi primer dopinga

(Zgodovina …, 2014).

17

Doping kontrola je lahko napovedana ali nenapovedana. Nenapovedana testiranja so

uvedli leta 1990. Njihov namen je zagotavljanje poštenosti na športnih tekmovališčih

(Postopek odvzema …, 2014).

Pri doping kontroli se najpogosteje odda urin. Športnik si izmed najmanj treh zaprtih

lončkov izbere enega, nato urin iz lončka pretoči v dve steklenički, ki ju prav tako

izbere sam. Steklenički sta označeni s črkama A in B ter kodama, tako da laboranti ne

vedo, čigav urin testirajo (Lešnik, 2013).

Včasih so pogosteje preverjali krvni doping. Ker pa pri vbodu igle v žilo obstaja

možnost zapletov, se ta način uporablja redkeje (Postopek odvzema …, 2014).

Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je naredila velik korak naprej v boju proti

dopingu, ko je leta 2008 kot prva in edina športna zveza razvila ter uvedla biološki

potni list. Predstavlja pomemben protidopinški ukrep, kateregačigar glavna novost je

izdelava t.i. osebnega hematološkega in hormonskega profila, ki na daljši rok

omogoča identifikacijo morebitnih sprememb osnovnega profila ne glede na

uporabljena sredstva. Profil se oblikuje na osnovi določenih izmerjenih bioloških

označevalcev iz vzorcev krvi in urina posameznega kolesarja. Na podlagi vseh

izmerjenih vrednosti skozi daljše časovno obdobje se ustvari individualen, trenutno le

hematološki profil, za vsakega kolesarja posebej. Za vrednotenje odstopanj od

pričakovanih rezultatov so pri UCI ustanovili skupino strokovnjakov za razvoj

programske opreme, ki s pomočjo algoritmov in statističnih analiz izmerjenih

vrednosti bioloških označevalcev ugotavlja morebitne nepravilnosti v profilu vsakega

posameznega kolesarja. Ta odstopanja nato interpretira še skupina medicinskih

strokovnjakov, vključenih v program biološkega potnega lista, ki redno analizirajo

anonimne profile posameznih kolesarjev. Ti podajo dokončno odločitev, ali za

določeno odstopanje bioloških označevalcev pri določenem kolesarju obstaja

fiziološki oziroma patološki vzrok (posledica bolezni) ali pa je odstopanje posledica

uporabe dopinga. Trenutno se v biološkem potnem listu upoštevajo le različni

hematološki parametri rdeče krvne slike, vendar UCI že od leta 2008 vzporedno

razvija tudi hormonske potne liste. Le-ti bodo kmalu zapolnili pomembno vrzel na

področju zlorabe hormonov in tako dodatno pripomogli k uspehu bioloških potnih

listov v boju proti dopingu (Biološki …, 2014).

18

3.6 Postopki dokazovanja (ne)krivde

Ugotavljanje dopingiranosti športnika je v osnovi dokaj enostavno. Po odvzemu

vzorca urina se vedno testira najprej vzorec A. V primeru, da je negativen, se zgodba

konča. Če pa je rezultat pozitiven, se testira vzorec B. Rezultat testiranja B-vzorca

vedno obvelja, ne glede na rezultat vzorca A. Pri vsem tem je izjemno pomembno,

da postopek odvzema urina/krvi poteka v skladu s pravili, saj lahko v primeru

nepravilnosti hitro pride do izpodbijanja verodostojnosti rezultatov vzorcev. V

primeru pozitivnega vzorca se izrekajo sankcije v treh stopnjah: začasni suspenz,

zaslišanje, izrek sankcije ali oprostitev (Postopek odvzema …, 2014).

Začasni suspenz

Začasni suspenz pomeni prepoved sodelovanja na tekmovanjih in prireditvah ter se

izreče športniku, če je bil njegov vzorec pozitiven. Omogoči se mu sledeče:

� obravnava pred izrekom začasne izključitve;

� obravnava takoj, ko je to mogoče (v roku 10 dni) po izreku začasne

izključitve;

podaljšanje se lahko odobri na osnovi pisnega zahtevka; ali

� prednostna obravnava čim prej po izreku začasne izključitve.

V primeru, da športnik zahteva testiranje vzorca B in je ta negativen, se začasni

suspenz nemudoma prekliče (Postopek odvzema …, 2014).

Biološki potni list

Za ugotavljanje nenormalnih odstopanj vrednosti so pri UCI (Mednarodna kolesarska

zveza) razvili programsko opremo, ki s pomočjo statistične analize vrednosti bioloških

markerjev iz vzetih vzorcev išče možne nepravilnosti. Kakršnakoli odstopanja

naknadno interpretira še skupina strokovnjakov, ki dokončno odloči, ali je odstopanje

posledica fizioloških razlogov (npr. treninga), patoloških (bolezni) ali posledica

dopinga. V primeru suma na doping se postopek ugotavljanja krivde nadaljuje. Če

športnik ne poda ustrezne razlage za odstopanja, se ga v primeru kršitve v skladu s

kodeksom WADA kaznuje z 2-letno prepovedjo tekmovanja (Biološki …, 2014).

Možnosti dokazati (ne)krivdo je več. Kot prvo odloča Nacionalna protidopinška

komisija, ki poda svojo odločitev. Na njihovo odločitev se je možno pritožiti (tako

19

obramba kot tožilstvo) na Mednarodno športno razsodišče (CAS). Njihova sodba pa je

končna in nanjo ni možne pritožbe (The World Anti-Doping …, 2011).

4 Cilj raziskave

Z mojo raziskavo želim pokazati, da je doping v športu prisoten bolj, kot bi si mislili.

Ni pomembno, ali si povprečen ali vrhunski športnik, saj se jemanje dopinga dogaja

na vseh nivojih. Hkrati želim na resničnem primeru pokazati, da ponekod vlada

neenotnost v boju proti dopingu, ki je še vedno premalo kaznovan.

V raziskovanju razširjenosti dopinga v priljubljenih panogah sem opravil strukturiran

intervju s štirimi profesionalnimi športniki, ki so mi predstavili svoje mnenje in

nekatera dejstva o uporabi in pogostosti dopinga v njihovih panogah.

20

5 Primer I

5.1 Predstavitev primera

Jolanda Čeplak (september 12, 1976) je ime, ki ga pozna praktično vsak poznavalec

atletike pri nas in tudi v tujini. Profesionalno kariero je končala leta 2010, v spomin

ljubiteljev atletike pa se je vtisnila zaradi vrhunskih rezultatov v teku na 800 m, ki

pa so ob koncu končali v senci črnega madeža, saj je bila Čeplakova leta 2007

pozitivna na dopingu.

Svoje prve uspehe je začela dosegati, ko se je vpisala v Atletski klub Velenje.

Treningi in odrekanja so sčasoma prinašali rezultate. Leto 2002 je bilo za Jolando

Čeplak eno najuspešnejših v njeni karieri. Na Evropskem dvoranskem prvenstvu je

osvojila zlato medaljo ter postavila dvoranski svetovni rekord, prav tako pa je zlato

osvojila na Evropskem prvenstvu na prostem. Bogato dotedanjo kariero je kronala na

Svetovnem dvoranskem prvenstvu leta 2004, ko je osvojila srebrno medaljo, ter na

olimpijskih igrah v Atenah istega leta z osvojitvijo bronaste medalje. Zadnji vrhunski

rezultat je dosegla marca leta 2007, ko je na Evropskem dvoranskem prvenstvu

osvojila bronasto medaljo (Čeplak, 2013).

Sredi poletja, 26. julija 2007, slovenska in tuja javnost izve, da je bila Jolanda

Čeplak pozitivna na dopinškem testu. Čeplakova seveda zanika jemanje nedovoljenih

substanc, IAAF (Mednarodna atletska zveza) pa ji izreče začasno prepoved nastopanja

(Anti-Doping …, 2013).

5.2 Analiza primera

Čeplakovo so junija 2007 v le nekaj dneh testirali trikrat. Vse tri kontrole so bile

nenapovedane in v sklopu programa tarčnega testiranja zunaj tekmovanj. Pri dveh

testiranjih je šlo za odvzem urinskega vzorca in enkrat za odvzem krvnega vzorca.

Usoden je bil odvzem urinskega vzorca druge nenapovedane kontrole. Testiranje

vzorca je pokazalo povečano raven eritropoetina (EPO). EPO najpogosteje jemljejo

atleti in kolesarji. Namen jemanja eritropoetina je hitrejše dozorevanje rdečih

krvnih celic ter posledično doseganje večjega števila le-teh v krvi, kar vodi v večjo

vzdržljivost.

Usodni odvzem vzorca se je zgodil 18. junija 2007 v Monte Carlu okoli 7. ure zjutraj.

Po odvzemu vzorca je Čeplakova podpisala, da je bil postopek voden pravilno. Ker je

bil testiran tudi B-vzorec, pomeni, da je o pozitivnem vzorcu A bila obveščena tudi

21

Čeplakova. Za testiranje B-vzorca mora zaprositi tekmovalec, kar pomeni, da je

Čeplakova zavajala javnost, ko je trdila, da o pozitivnem testu ne ve nič. Celoten

primer je IAAF predala Atletski zvezi Slovenije (AZS), ki je bila odgovorna za

izpeljavo disciplinskega postopka, kot velevajo pravila.

Jolanda Čeplak je bila pozvana na zaslišanje Protidopinške komisije AZS 29.

septembra 2007. V svoji obrambi se je sklicevala na manjše procesne napake, kot

glavno pa je izpostavila napako pri odvzemu vzorcev. Čeplakova je v svojo obrambo

poklicala tudi prijateljico, ki je bila prisotna pri samem odvzemu spornega vzorca v

Monte Carlu. Obramba se je sklicevala tudi na morebitne napake v samem

laboratorijskem postopku, izpostavili pa so tudi zdravljenje, ki ga je bila deležna

Čeplakova in morebitnega vplivanja zdravil na krvno sliko. Protidopinška komisija AZS

je do 20. novembra opravila še dodatna zaslišanja. Na podlagi izjav obeh

kontrolorjev, ki sta odvzela vzorec, dveh biomedicinskih strokovnjakov, zdravnika

slovenske reprezentance, dokumentov iz laboratorija ter pravil IAAF in AZS je

komisija sklenila, da preda primer v disciplinski postopek.

18. decembra 2007 se je oblikoval disciplinski senat AZS, na čelu katerega je bil

Slavko Černe. Senat si je vzel čas in preučil vsa dejstva in argumente ter 27. marca

2008 razglasil svojo odločitev. Jolandi Čeplak se je izrekla dveletna prepoved

nastopanja z začetkom 25. julija 2007. Disciplinski senat AZS je svojo odločitev

sporočil po več kot sedemurni razpravi, ki je bila zaradi občutljivih zadev na željo

obrambe in senata zaprta za javnost. Čeplakova se zaradi zdravstvenih razlogov

(bolezen) razprave ni udeležila.

Ključni dejavniki pri obsodbi:

� primarni obremenilni dokaz je bilo mnenje Hansa Heida, pooblaščenca

Čeplakove pri odpiranju vzorca B, saj je zapisal, da je bil vzorec jasno

pozitiven

� Čeplakova se je s podpisom strinjala, da je bilo pri odvzemu urina junija v

Monte Carlu vse v redu

� ni bilo nobenega dokaza, da bi bil test lažen

� čeprav je bil postopek odvzema in testiranja voden zelo površno, je bil vzorec

B nedvoumno pozitiven

22

Čeplakova je imela po obsodbi možnost pritožbe tako na upravni odbor AZS kot tudi

na IAAF in Mednarodno arbitražno razsodišče za šport. Za ta ukrep se ni odločila.

Na tekmovališča se je vrnila konec julija 2009. Po vrnitvi ni več dosegala omembe

vredne rezultate. Profesionalno kariero je brez večjega medijskega »pompa«

zaključila poleti 2010. Kot razlog za končanje kariere je navedla željo po ustvarjenju

družine. Kmalu po vrnitvi zaradi suspenza se je tudi poročila in prevzela priimek

Batagelj (Dveletna prepoved …, 2013).

23

6 Primer II

6.1 Predstavitev primera

Kolesarstvo je športna panoga, kjer brez dopinga izjemno težko dosežeš vrhunske

rezultate. Zato je meja med pozitivnim in negativnim doping vzorcem velikokrat zelo

majhna.

Alberto Contador (december 6, 1982) je španski kolesar, ki je profesionalno kariero

začel leta 2003 v španski ekipi ONCE – Eroski. Leta 2004 je moral na težko operacijo

glave, saj so mu zdravniki postavili diagnozo cerebralni cavernom. Ob koncu leta je

ponovno začel s treningi in osem mesecev po operaciji zmagal na peti etapi Tour

Down Under. Svojo prvo veliko zmago je dosegel leta 2007 z osvojitvijo dirke

Pariz –Nice. Leta 2008 je prestopil v ekipo Astana, s katero je dosegel vzpone in

padce, kot je bil pozitiven vzorec na doping kontroli (Contador, 2014).

6.2 Analiza primera

Alberto Contador je med leti 2007 – 2010 zmagoval na največjih dirkah v cestnem

kolesarstvu. Postal je tekmovalec, katerega si je želel premagati vsak profesionalni

kolesar. Izkazalo pa se je, da je bil Contador pozitiven na doping testu, ki je bil

opravljen 21. julija 2010. To je bil prost dan na Dirki po Franciji (Tour de France),

katero je Contador na koncu tudi dobil. Jemal naj bi clenbuterol. Clenbuterol je

naravna sestavina, ki jo običajno dobimo v telo preko zaužitega mesa. Lahko

zavestno ali nezavestno. Z njim si povečamo telesno kondicijo in zmogljivost.

26. avgusta 2010 Contador pove, da naj bi bil vzorec pozitiven zaradi pokvarjene

hrane, kakor je dejala tudi sama Mednarodna kolesarska zveza. Ker je bila prisotna

želja po kar se da primernem načinu obravnave in razjasnitvi, da je problem v

pokvarjeni hrani, Contador še isti dan zaprosi za analizo vzorca B. V začetku

septembra so znani rezultati, ki potrjujejo prisotnost clenbuterola. Ker pa je bila

količina prepovedane snovi izjemno majhna, so v Mednarodni kolesarski zvezi

nadaljevali s postopki preiskovanja tako krvi kot urina.

30. septembra je bila Contadorju izrečena prepoved nastopanja zaradi pozitivnega

vzorca na dopinški kontroli. Contador od samega razkritja rezultatov doping kontrole

daje vedeti, da je »žrtveno jagnje«. Zagovarja možnost, da je po naključju zaužil

meso, ki je bilo kontaminirano in le-tega ni vedel. V bran mu stopi tudi šef njegovega

24

tedanjega moštva in javno pove, da svojemu varovancu zaupa. Španec ima veliko

podporo tudi v domači državi, saj je zaradi specifike primera večina prepričana, da

je prišlo do napake v dopinškem sistemu.

V tednih, ki so sledili, je prišlo do pogostega napadanja tako z ene kot z druge strani.

Pat McQuaid (irski kolesar) je med drugim javno izrazil nestrinjanje glede delovanja

Španije v celotnem primeru. Po njegovem mnenju bi morala Španija intenzivneje

sodelovati v boju proti dopingu, še posebej, ker so v tistem času v enem mesecu na

doping kontroli padli kar štirje Španci. Celoten primer postaja čedalje bolj

nenavaden. Contador v začetku oktobra javno pove, da so mu pri Mednarodni

kolesarski zvezi predlagali, naj javnosti ne razkrije, da je bil vzorec pozitiven, čeprav

je bil sam o tem obveščen 24. avgusta. Na podlagi izjave zdravnika dr. Jordi Segura,

da so v Špančevih vzorcih našli izjemno visoko število plastifikatorjev, so menili, da si

je Španec pomagal z avtotransfuzijo. To pomeni, da je za transfuzijo krvi uporabljal

lastno kri. Contador to nedvoumno zanika. Svetovna protidopinška agencija na

podlagi raziskav, preiskav in mnenj zavrne trditve Contadorja, da je razlog

pozitivnega vzorca zaužitje kontaminiranega mesa. V začetku novembra Mednarodna

kolesarska zveza od Španske kolesarske zveze zahteva, da se uvede disciplinski

postopek in preiskava zoper Alberta Contadorja.

Tedni, ki so sledili, so bili izjemno pestri. V španskih medijih je bil objavljeno, da je

WADA testirala meso pri mesarju, pri katerem naj bi Španec kupil sporno meso, a ni

našla sledov clenbuterola. Tudi Contadorjeva obramba je bila dejavna in predložila

nove dokaze, ki naj bi potrjevali besede, da je za pozitiven vzorec krivo

kontaminirano meso.

26. januarja 2011 je bila Contadorju s strani Španske kolesarske zveze izrečena

enoletna prepoved nastopanja. Na odločitev zveze se Contador pritoži in s pomočjo

španskega premiera, ki je javno dejal, da ni pravnega razloga za kaznovanje Španca,

pride do preobrata. Manj kot mesec po izrečeni obsodbi Španska kolesarska zveza

uradno oprosti Contadorja vseh obtožb.

24. marca 2012 se Mednarodna kolesarska zveza (UCL) uradno pritoži na odločitev.

Postane jasno, da se bo o (ne)krivdi Contadorja odločalo na Mednarodnem športnem

razsodišču (CAS). Šest dni po odločitvi UCL-ja se na odločitev Španske zveze pritoži

tudi Svetovna antidopinška agencija, a doda, da bo postopek ločen od Mednarodne

25

kolesarske zveze. Javnost je glede (ne)krivde Contadorja razdeljena, dodatno »olje

na ogenj« pa »priliva« Mednarodno športno razsodišče, saj je sprva določilo datum

zaslišanja v začetku junija, ki pa ga je nato preklicalo, novega datuma pa ni določilo.

Alberto Conatdor medtem nemoteno tekmuje in osvoji dirko po Italiji (Giro d'Italia).

Mednarodno športno razsodišče le objavi nov datum zaslišanja, ki pa Špancu omogoča

nastopiti tudi na dirki po Franciji (Tour de France). To sproži veliko neodobravanja

tako med navijači kot samimi tekmovalci. Kljub nasvetom, naj na dirki ne nastopi, se

je Contador odloči braniti lansko zmago, gledalci pa so mu dali vedeti, da na njej ni

zaželen. Na dirki ni bil uspešen. Saga se nadaljuje tudi v tednih po dirki, saj je bilo

zaslišanje ponovno prestavljeno na november. S prestavitvijo zaslišanja naj bi CAS

ustregel Svetovni protidopinški agenciji, saj so posledično imeli strokovnjaki več časa

za pridobitev dodatnih pojasnil glede primera z znanstvenega stališča. 21. november

je bil dan, ko se je zaslišanje v Lozani le začelo. Proces zaslišanja je trajal dlje, kot

so napovedovali. Končni datum razsodbe je bil 6. februar 2012.

Alberto Contador je bil spoznan za krivega jemanja clenbuterola. Izrečena mu je bila

2-letna prepoved nastopanja.

Primer Španca je trajal 524 dni. Pri vsem tem je zanimivo dejstvo, da je Contador

prestal kazen 5. avgusta 2012. Med samim postopkom pa je nemoteno tekmoval ter

tudi zmagoval. Razsodba ima več kot 90 strani, ključni člen pri razsodbi pa je 202.,

na podlagi katerega je bilo ugotovljeno kršenje antidopinškega pravila tožečih strank

(WADA, UCI). Španec se na razsodbo ni pritožil, ampak je dejal, da se bo po prestani

kazni vrnil še močnejši (Aubrey, 2012).

26

7 Pogled od blizu

V želji po informacijah o pojavu dopinga v različnih panogah sem v lanskem letu

opravil intervju s športnikoma in športnicama, od katerih je ena še vedno aktivna.

Tema je bila doping v športu nasploh in v panogi intervjuvanca.

7.1 Intervjuvanec 1

Nekaj podatkov:

- plavalec

Vso kariero zvest PK Olimpija. Večkratni dobitnik medalj z domačih in tujih mitingov

in tekmovanj, tudi članski državni prvak v disciplini 50 m prosto.

1. V kolikšni meri je po tvojem mnenju doping prisoten v športu nasploh in

specifično v tvoji panogi?

Sem mnenja, da je doping v vrhunskem športu na splošno čedalje bolj prisoten.

Mislim, da sedaj v času gospodarske krize še bolj, ker je še manj sponzorskega

denarja ter tako manjši fond za treninge, priprave, trenerje.

V plavanju pa mislim, da je vseeno nekoliko manj tega glede na ostale panoge, saj ta

športna panoga ni taka, da bi športnik od nje imel neko materialno korist (»manjši

profesionalizem« kot npr. nogomet, košarka).

2. Zakaj se po tvojem mnenju nekdo odloči za doping? So razlog rezultati,

trenerji, videz, okrevanje po poškodbi ali kaj drugega?

V vsakem primeru, da bo imel neko korist, mlajši rekreativni športniki, da bodo

videti lepši, športniki, da bodo dosegali boljše rezultate, oziroma posledično, da

bodo za svoje športne rezultate imeli večjo materialno korist ali dosegli/presegli

nekega svojega športnega idola.

3. Kakšno je tvoje mnenje o dopingu? Kaj meniš o tistih, ki se ga poslužujejo?

Sem zelo kritičen do jemalcev le-tega. Večina se sploh ne zaveda, kaj vse lahko

povzroči v športnikovem kasnejšem življenju oz. njegovemu zdravju (konkretno

primer v plavanju vzhodnonemške plavalke), posameznik po končani športni karieri

(ki je lahko tudi predčasna) ni več zanimiv za številne sponzorje, menedžerje, širši

množici, zdravja mu nihče ne more več vrniti.

27

4. Kako dostopen je danes doping? Katere substance so v tvoji panogi najbolj

razširjene, priljubljene?

Pravijo, da relativno lahko (težko odgovarjam, ker se sam nisem zanimal zanj).

Eritropoetin naj bi bil najbolj razširjen, vendar se je na številni tekmovanjih ter

pripravah videlo, da so nekateri posamezniki jemali neke »čudne kapsule« ter

stekleničke, za katere je neuradno veljalo, da naj bi bile

nedovoljene; uradno pa fruktoza, vitamini, ostali naravni preparati. Doping pa naj bi

jemali glede na njihov tip discipline. Šprinti (je to slovenski izraz), srednje proge,

daljše proge.

5. Se danes po tvojem mnenju dela dovolj v smeri ugotavljanja, preprečevanja in

dokazovanja jemanja prepovedanih snovi?

Nikoli ni dosti! Problem vidim v tem, da je samo testiranje težko izvajati, nekatere

snovi relativno hitro zapustijo telo. Drugi večji problem pa je, da je »industrija«

veliko bolj naprej od tistih, ki doping iščejo. Prav tako pa ga športniki pod nekim

nadzorom jemljejo v ravno takšnih količinah, da jih komisija ne dobi.

7.2 Intervjuvanec 2

Nekaj podatkov:

- nogometašica

Kljub temu da ima šele 22 let, je že večletna reprezentantka slovenske nogometne

reprezentance. Kariero je začela v ŽNK Senožeti, nadaljevala v ŽNK Jevnica, dobre

igre v ŽNK Rudar Škale pa so ji odprle pot v tujino k Chiasiellisu (Italija). Trenutno

igra v Avstriji v SK Sturm Graz.



Mislim, da doping v moji panogi ni tako razširjen kot v drugih športih. Na

reprezentančnem nivoju imamo redne doping preglede in nisem še zasledila, da bi

katera padla na dopingu. Seveda je teh pregledov več v bolj profesionalnih ligah, kot

so nemška, italijanska, angleška, ameriška, niso pa to popolnoma profesionalne lige

(niso vse ekipe v ligi profesionalne razen ameriške), vložek ni tako velik in mislim, da

tudi zato ni prevelike zlorabe prepovedanih substanc. Verjetno je bolj prisoten v

moškem nogometu, vendar tudi ne toliko, kot recimo pri atletiki.

28



Mislim, da športniki, ki se odločijo za uporabo prepovedanih substanc, to storijo iz

več razlogov. Na prvem mestu je po mojem mnenju želja po povečanem telesnem

učinku, in sicer večja mišična masa, manj maščob, želja po večji samozavesti, dobiti

neko prednost pred svojimi nasprotniki. Vse to pa prinese lažji in hitrejši uspeh,

boljše rezultate, posledično večjo prepoznavnost in tudi denar.


Mislim, da je to odvisno od vsakega posameznika, njegovih vrednot, pa tudi vpliva

okolice, trenerjev, medijev. Profesionalni športniki zagotovo gledajo drugače na

uporabo dopinga kot nešportniki. Nekateri se prepovedanih substanc recimo

poslužujejo, pa se potem par dni čistijo in pri tem nimajo nobenih moralnih

zadržkov. Sama osebno prepovedanih substanc ne bi nikoli jemala, ljudi, ki to

počnejo, pa ne obsojam, saj kot sem že rekla, imajo športniki različne razloge in

poglede na uporabo dopinga, vložki v športu pa so ogromni.



Danes je doping dostopen praktično vsem. Veliko substanc, ki so na listi

prepovedane, lahko dobimo recimo v lekarni, različni analgetiki, ki se na široko

uporabljajo v zdravstvu. Vem, recimo za športnike, ki imajo lažje oblike astme,

morajo izpolniti poseben obrazec, ker tudi to ni dovoljeno. Drugače pa res ne bi

vedela, katere substance so danes priljubljene med nogometaši, saj ne poznam oz.

ne vem za nobenega, ki bi jih uporabljal.



Sem študentka fakultete za šport, kjer smo se pri predmetu obča psihologija veliko

pogovarjali o uporabi dopinga, njegovih dilemah in problemih. Mislim, da je v

primeru dopinga še ogromno vprašanj, kaj je prav in katere substance pravzaprav

sploh naj bi bile prepovedane, kaj dejansko pomeni vnos umetnih substanc. Recimo,

primer nekaterih energijskih substanc, ki niso prepovedane, medtem ko uporaba

zdravila za astmo je. Drugače pa mislim, da je znanost vedno en korak pred doping

kontrolo, vedno znova se bojo pojavljale nove substance, ki jih še niso dali na listo

prepovedanih substanc. Veliko je primerov, ko so športniki padli na dopingu šele po

29

parih letih, ko so znanstveniki na tem področju odkrili nepravilnosti in so jim potem

odvzeli medalje ter denarno kaznovali. Mislim, da je še tukaj veliko nedorečenega in

da bo v prihodnjih letih še govora o dopingu.

7.3 Intervjuvanec 3

Nekaj podatkov:

- namizni tenis

Stalna reprezentantka v različnih starostnih kategorijah (kadetska, mladinska,

članska) od leta 1991 do konca profesionalne športne poti (cca. 2005).

3. mesto ekipno na EP Aarhus 2005, 2. mesto dvojice na sredozemskih igrah Tunis

2001; 3. mesto posamezno OP Slovenije

Večkratna državna prvakinja v dvojicah, državna prvakinja v mešanih dvojicah,

večkratna državna prvakinja ekipno (NTK Ilirija, Ljubljana; STK Mladost, Zagreb),

večkrat 3. mesto posamezno na DP

Igrala za NTK Vrtojba: NTK Ilirija: STK Mladost, Zagreb, Zgonik (Italija), Funchal

(Madeira, Portugalska), Burgos (Španija)



Po mojem mnenju je doping prisoten predvsem v športih, kjer so zelo pomembne

fizične sposobnosti in pripravljenost, npr. kolesarjenje, atletika, plavanje, v športih

kjer je bolj pomembno tehnično znanje pa manj.



Razlogi za doping so vsekakor različni, v mlajših letih najbrž na športnike pritiskajo

predvsem trenerji in drugi športni delavcih, na vrhuncu kariere, ko odločajo

malenkosti, pa so vzrok vsekakor rezultati. Vzrok za doping je zagotovo tudi želja po

hitrejši vrnitvi po poškodbi, lahko zaradi pritiska velikih klubov ali zgolj lastne želje

športnika. Včasih pride tudi do »nenamernega dopinga« zaradi

nespametnega/nezavednega ravnanja športnika (npr. prepovedane substance na

zabavah).


Doping je nedovoljen način doseganja boljših rezultatov, goljufanje. Nimam mnenja

o ljudeh, ki s ga poslužujejo, ker ne vem, kakšni so njihovi razlogi.

30



Mislim, da je doping zaradi novih komunikacijskih tehnologij (internet), tako kot vse

drugo, lahko dostopen. Kolikor je meni znano, doping v namiznem tenisu ni razširjen,

saj je v namiznem tenisu zelo pomembno tehnično znanje in psihična pripravljenost.

Verjetno bi bil najbolj uporaben doping kakšno sredstvo za povečanje koncentracije.



Mislim, da se dela veliko, vendar ne vem, če dovolj.

7.4 Intervjuvanec 4

Nekaj podatkov:

- atletika

Specialist v teku na 100 metrov, kjer je bil tudi državni rekorder. Nastopil je na

poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 s štafeto 4 x 100 m.



Že podatek o vse več dopinških aferah, ki se pojavljajo v medijih, je pokazatelj o

(dokazanih) primerih, ko so se športniki posluževali oz. se poslužujejo nedovoljenih

sredstev pri doseganju boljših rezultatov. Slovenija pred tem ni imuna, še bolj

zaskrbljujoči podatki pa prihajajo iz sfere rekreativnega športa, kjer je manipulacij z

nedovoljenimi sredstvi še največ (fitnesi, ipd.). Zaskrbljujoči so tudi podatki z

nogometnih igrišč, kjer je osveščanje o nevarnostih dopinga na dokaj nizkem nivoju

(pred leti primer Cimerotič).

V atletiki, kot enem izmed bazičnih športov, je doping zelo prisoten. Športna panoga

pa je padla pod drobnogled po znanem dopinškem škandalu z Benom Johnsonom

(kanadski šprinter) ter afero po POI v Seulu, leta 1988. Vsako leto smo priča mnogim

primerom ugotovljenih nedovoljenih sredstev (anabolni steroidi, nedovoljena

poživila, itd.) ter še posebej pri vzdržljivostnih disciplinah (teki na dolge proge) v

obliki EPA. Znani svetovni primeri (Gatlin, Chambers, Thanou, Kenteris, Ottey …) ter

slovenski (Čeplak, Javornik, Korošak).

31

V veliki meri se danes športniki poslužujejo efedrina (kombinacija s kofeinom in

aspirinom je ob redni vadbi namreč dokaj učinkovita pri izgubi maščobnega tkiva,

vendar z veliko nevarnostjo dehidracije ter v končni fazi tudi potencialnega infarkta),

ki pa je v obdobju treninga dovoljen.



V daleč največji meri je uporaba dopinga oz. nedovoljenih sredstev zaradi izboljšanja

rezultata. Oziroma, doping ponuja izboljšanje regenerativnega procesa, kar

posledično prinaša boljši in kakovostnejši trening, kar se na koncu izkristalizira z

izboljšanjem rezultata.

V veliki meri je prisotno tudi neznanje s strani uporabnikov kakor tudi neveščih

trenerjev, ki ne ločijo razlike med dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, ter

prvenstveno zanemarjajo informacije o nevarnostih ter dolgoročnih posledicah

rednega uživanja prvenstveno hormonskih preparatov.


Sam sem vedno javno in glasno zagovarjal »zdrav« šport, oziroma zdravo

tekmovalnost brez bližnjic v obliki dopinga. Trenerji so imeli o dopingu ogromno

znanja ter dodobra poznali nevarnost posledic uporabe le-tega.

Na dopingiranega športnika sem in še vedno gledam kot na goljufa.



Po informacijah s strani Protidopinške agencije pri AZS je doping v Sloveniji izjemno

razširjen ter lahko dostopen. Kar je v veliki meri tudi »posledica« precej ohlapne

zakonodaje na tem področju. Dokaj znan je podatek, da danes Slovenija spada med

večje dobavitelje nedovoljenih sredstev (kar gre v veliki meri za zdravila,

uporabljene v veterini), glavnina pa potuje v Afganistan med ameriške vojake.

»Pod pultom« v fitnes klubih pa je moč dobiti marsikatero nepreverjeno nedovoljeno

sredstvo za dokaj razumno ceno. Zatorej ne čudi večje število uporabnikov tudi med

najstniškimi obiskovalci omenjenih klubov.

V panogi sprint so dokaj razširjeni anabolni steroidi (testosteron, rastni hormon) ter

poživila (efedrin, amfetamini, tudi kokain).

32



V zadnjem času čedalje bolj. WADA (Svetovna protidopinška agencija) namenja za

boj proti dopingu čedalje več sredstev, mlade športnike izobražujejo ter osveščajo. V

primerjavi pred cca 20 leti, ko sem sam začel z aktivnim tekmovanjem, je informacij

neprimerno več.

Slovenija se pridružuje globalnemu boju proti dopingu, Protidopinška komisija (dr.

Osredkar) deluje v Sloveniji že dolga leta, OKS je dodatno še pred cca 3 leti ustanovil

Oddelek za boj proti dopingu (Jani Dvoršak).

33

8 Sklep

V diplomski nalogi sem predstavil doping, njegovo problematiko ter primera, kjer je

bil vzorec doping testa pozitiven.

Doping je v športu prisoten bolj, kot si marsikdo misli. Na žalost pa se uporaba

dopinga ne zmanjšuje, ampak ga je vedno več. Ljudi lahko nekako razdelimo na

tiste, ki doping zagovarjajo, jim je vseeno, ter tiste, ki so odločno proti. Največja

ironija je, da se nemalokrat jemanje dopinga odkrije pri športnikih, ki so v javnosti

največji zagovorniki »čistosti«.

Dejstvo je, da se bo moralo več vlagati v ozaveščanje mladih športnikov o dopingu,

saj je doping razširjen bolj, kot si mislimo.

Zanimivo je poslušati mnenja tistih, ki uživajo doping. Ko se pogovarjaš z mladimi, ki

so na začetku svoje športne poti ter so šele začeli uporabljati doping, slišiš zanimive

argumentacije. Ogromno jih pravi, da se bodo »dopingirali« samo na začetku za lažji

preskok na višjo raven, nemalo pa jih pravi, da je to »samo tako za zraven«. Tukaj

bi se bilo najbolj primerno vprašati, kje je trener. Kje so ljudje, ki z mladimi

preživijo ure treningov in tekmovanj ter so jim drugi oče/mama? Oni svoje

tekmovalce poznajo najbolje in vejo, kaj se z njimi dogaja. Ker se to dogaja v mladih

letih, ko se športnik še razvija, je razumljivo, da bodo posledice nekoč vidne. Dejstvo

je, da jemanje prepovedanih živil negativno vpliva na človekov organizem. Dokaz za

to so na žalost smrtni primeri, ki so se zgodili in se bodo še naprej dogajali. Tako kot

druga poživila (droge, alkoholne pijače) tudi doping povzroča motnje v obnašanju,

nepravilno prehranjevanje, težave s koncentracijo. Pritiski na športnike so ogromni,

od njihovih rezultatov je odvisno, ali se bodo podjetja odločila za pokroviteljstvo ali

ne. Od pokroviteljskih sredstev pa niso odvisni samo športniki, ampak tudi panožne

zveze, ki z uspehi športnikov v njihovi panogi dobijo zajeten del denarja. Z uspehi

pridejo sponzorji in s tem finančna sredstva, brez rezultatov pa denarja ni. Vrhunski

dosežek posameznika ali ekipe ne prinese koristi samo akterjem. Rezultati so vidni

tudi na drugih področjih. Klubi, društva, ki delujejo v panogi, ki je uspešna in

medijsko popularna, lahko mladim nudijo boljše pogoje, spodbujajo mladino k

športnemu udejstvovanju. Ne smemo pa pozabiti, da tako posameznik kot ekipa v

prvi vrsti predstavlja državo, za katero nastopa. Vsaka reklama je dobra, a vendarle

je drugače, če se domovino športnika omenja ob njegovih uspehih, ne pa ob

dopinških aferah.

Rekreacija je zdrava. Za normalnega človeka je dovolj že 30 minut hoje na dan. Slika

pa je drugačna v vrhunskem športu. Dobro se je zavedati, da je vrhunski šport krut.

Za uspeh se športniki odpovejo marsikaterim stvarem. Velik del življenja podredijo

34

želji po uspehu in dosegu svojih ciljev. Kljub vse pogostejšim dopinškim aferam ne

smemo pozabiti, da je vse skupaj posledica želje po uresničitvi posameznikovih želja.

Ljudje stremimo po boljšem, vsak na svojem področju. In šport ter športniki niso

izjema.

35

9 Uporabljeni viri

Ambrožič, F., Dežman, B., Kovač, M., Petrovič, K., Strel, J., Škof, B. idr. (1995).

Šport v Republiki Sloveniji – dileme in perspektive. Ljubljana: Ministrstvo za

šolstvo in šport.

Anti-Doping: provisional suspension announcement. (11. 8. 2013). Iaaf.org.

Pridobljeno na

http://www.iaaf.org/news/news/anti-doping-provisional-suspension-

announceme

Aubrey, J. (21. 7. 2013). Cyclingnews' complete coverage of Alberto Contador's

Clenbuterol case. Cyclingnews.com. Pridobljeno na

http://www.cyclingnews.com /features/cyclingnews-complete-coverage-of-

alberto-contadors-clenbuterol-case

Biološki potni list. (19. 8. 2014). Sloado.si. Pridobljeno na

http://www.sloado.si/kontrola-dopinga/bioloski-potni-list/

Bole, T. (2008). Seznanjenost o dopingu amaterjev in profesionalcev v cestnem

kolesarstvu (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za šport.

Čeplak, J. (6. 7. 2013). Biografija. Sport.si21.com. Pridobljeno na

http://sport.si21.com/atletika/joliceplak/biografija.htm#

Contador, A. (24. 3. 2014). Biography. Albertocontador.org. Pridobljeno na

http://albertocontador.org/en/alberto-contador/

Dveletna prepoved za Čeplakovo. (6. 7. 2013). Delo.si. Pridobljeno na

http://www.delo.si/clanek/57214

Kustec Lipicer, S. (2007). Cena uspeha, evalvacijska analiza javne politike boja proti

dopingu v vrhunskem športu v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Lešnik. S. (2013). Doping v športu (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za

varnostne vede.

36

Malovrh, T. (20. 6. 2013). Ko moramo na kontrolo dopinga. Atletskazveza.si.

Pridobljeno na

http://www.atletskazveza.si/files/antidoping/Ko%20moramo%20na%20kontrolo

%20dopinga.pdf

Memić, T. (2010). Zloraba drog v športu – doping (Magistrsko delo). Ljubljana:

Fakulteta za varnostne vede.

Osredkar, J. (1997). Doping in šport. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije.

Petrovič, K., Ambrožič, F., Sila, B. in Doupona, M. (1996). Športnorekreativna

dejavnost v Sloveniji 1996. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Postopek odvzema vzorca. (19. 8. 2014). Sloado.si. Pridobljeno na

http://www.sloado.si/kontrola-dopinga/postopek-odvzema-vzorca-urin/

Šurc, M. (2011). Zloraba drog v športu: Od rekreacije do vrhunskega športnika

(Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

The World Anti-Doping Code (17.6.2011). Atletska-zveza.si. Pridobljeno na

http://www.atletska-zveza.si/files/antidoping/Bioloski%20potni%20list.pdf

Tičar, T. (2001). Doping v vrhunskem športu in športu mladih (Diplomsko delo).

Ljubljana: Fakulteta za šport.

Tušak, M. (1997). Razvoj motivacijskega sistema v športu (Doktorska disertacija).

Ljubljana: Fakulteta za šport.

Zgodovina. (19.8.2014). Sloado.si. Pridobljeno na

http://www.sloado.si/o-nas/zgodovina/

Documents

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Doping v športu ... · Seznam prepovedanih snovi je za športnike kot nekakšna biblija, saj je v njem zapisano, katere snovi so prepovedane