DIPLOMSKA NALOGA MARJETKA LEKŠE - share.upr.si · da je diplomska naloga z naslovom Gibanje skozi pravljico z glasbo. - rezultat lastnega raziskovalnega dela; - so rezultati korektno

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

MARJETKA LEKŠE

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

GIBANJE SKOZI PRAVLJICO Z GLASBO

Marjetka Lekše

Koper 2015

Mentorica:

Guliana Jelovčan, pred.

Somentorici:

dr. Barbara Baloh, viš. pred.

Bojana Kralj, pred.

ZAHVALA

V življenju človek prehodi veliko poti, vsak izbira svojo. Zgodi se, da zaideš na

napačno in potem porabiš veliko časa in energije, da najdeš pravo smer. Spoznaš ljudi,

ki te razsvetlijo in usmerijo na pravo pot. Pokažejo ti, kaj pomeni vztrajati, biti pogumen

in slediti svojim ciljem. Hvala vsem, ki ste žareli zame.

Posebna zahvala velja mentorici pred. Giuliani Jelovčan, da je bila pripravljena

sprejeti mentorstvo in mi skozi nastajanje diplomske naloge strokovno svetovala, me

usmerjala in spodbujala. Hvala, ker je bila moja luč.

Iskrena hvala mentoricama pred. Bojani Kralj in dr. viš. pred. Barbari Baloh za vse

strokovne napotke, pojasnila in pomoč pri nastajanju diplomske naloge.

Hvala kolektivu vrtca Leskovec, kateri mi je omogočil, da sem lahko ob petkih

odhajala na predavanja, seminarje in vaje. Predvsem kolegicam v timu in enoti Pika

Nogavička, katere so mi pomagale, svetovale, me bodrile in mi dajale energijo v času

študija ter pri nastajanju diplomske naloge.

Hvala otrokom skupine Mavrica za razigranost, pristnost, radoživost, energijo,

radost, za vsak gib in korak, besedo in zvok.

Vsa zahvala pa velja tudi vsem mojim, mami, Andreju, Klemnu, Tamari, Maji in

Janezu, kateri so me potrpežljivo čakali doma, me spodbujali in mi omogočili, da sem

lahko sledila svojim sanjam.

Hvala vsem, ki ste v mojih mislih in srcu.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Marjetka Lekše, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Gibanje skozi pravljico z glasbo.

- rezultat lastnega raziskovalnega dela;

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

POVZETEK

V diplomski nalogi Gibanje skozi pravljico z glasbo predstavimo medpodročno

povezovanje gibanja, jezika in glasbe. Otroci poglobljeno spoznajo pravljice Pod

medvedovim dežnikom, Palček Pohajalček in Palček Smuk ter svoja doživetja izrazijo

skozi glasbo in gibanje. V teoretičnem delu opredelimo otrokov razvoj in kakšna je

vloga gibanja za otroka, na podlagi teh teorij pa predstavimo uspešne načine učenja pri

otrocih. S pomočjo Kurikuluma (1999) predstavimo področja: gibanje, jezik in glasba ter

možnosti povezovanja gibanja z drugimi kurikularnimi področji, predvsem glasbo kot

del področja umetnosti in jezika. Podrobno orišemo književno vzgojo v predšolskem

obdobju, vlogo pravljice v otroškem svetu, komunikacijski model in glasbo, ki lahko

nadgradi pravljico v pravljico z glasbo ali glasbeno pravljico.

V empiričnem delu predstavimo tri praktične primere priprave na gibalno/športno

aktivnost, ki vključujejo elemente pravljice in glasbe. Otrokova odzivanja smo sproti

zabeležili na opazovalni list. Opazovali smo, ali otrok aktivno sodeluje ali pravljica z

glasbo otroke spodbudi h gibanju, kako in katere naravne oblike gibanja so otroci

izvajali, na kakšen način so izražali svoja doživetja pravljice z glasbo ali je prišlo do

interakcije med otroki. Vsako vadbeno uro smo z otroki izvedli trikrat. Po vsaki

gibalni/športni aktivnosti smo opravili evalvacijo.

Glede na interes otrok in skupne ugotovitve po opazovalnih listih lahko sklepamo,

da so bile aktivnosti otrokom zanimive.

Ključne besede: predšolski otrok, gibanje, pravljica, glasba, medpodročno

povezovanje, otrokov razvoj in učenje.

ABSTRACT

The diploma thesis titled Movement through a fairy tale with music focuses on

presenting the integration among the fields of movement, language and music. The

children are offered an in-depth presentation of the fairy tales Under the bear’s

umbrella, Palček Pohajalček and Palček Smuk and are also encouraged to express

their impressions through music and movement.

The theoretical part of the thesis defines the child development process and the

aspect of movement in their lives and successful learning techniques for children

stemming from the aforementioned theory. The areas of movement, language and

music are presented according to the Kurikulum (1999) in terms of connectivity with

other curricular areas, most notably with music as a part of the art and language. In this

part, the thesis also includes a detailed description of literary education in the pre-

school period, the role of fairy tales in the lives of children, a communicational model

and music which can be used to upgrade a fairy tale into a fairy tale with music or a

musical fairy tale.

The empirical part of the thesis offers three practical examples of lesson plans for

physical/sports activities, which include elements of fairy tales and music. The

children’s responses were simultaneously noted down on the observation sheets. We

aimed at observing several aspects of the activities, namely, a child’s active

participation, whether a fairy tale with music encourages the children to active

movement, what natural forms of movement the children performed and how, in what

manner they expressed their impressions and whether the interaction among the

children occurred. Each lesson was performed three times, including a lesson

evaluation.

Based on the children’s amusement and the findings provided by observation

sheets we can conclude that the children found the activities interesting.

Key words: pre-school children, movement, fairy tale, music, interdisciplinary

integration, child development, learning.

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ......................................................................................................................... 1

2 Teoretičen del ........................................................................................................... 2

2.1 Pomen gibanja za otrokov razvoj ..................................................................... 2

2.1.1 Otrok in gibanje .................................................................................... 2

2.1.2 Gibanje v sodobnem času in nekoč ...................................................... 3

2.1.3 Kako gibanje pripomore k boljšemu delovanju možganov? .................. 4

2.2 Kako se otrok uči? ........................................................................................... 5

2.2.1 Učenje z igro ........................................................................................ 5

2.2.2 Učenje z gibanjem................................................................................ 7

2.2.3 Aktivno učenje ...................................................................................... 7

2.3 Otrokov celostni razvoj .................................................................................... 9

2.3.1 Telesni razvoj ..................................................................................... 10

2.3.2 Gibalni razvoj ..................................................................................... 11

2.3.3 Kognitivni razvoj ................................................................................. 14

2.3.4 Čustveni in socialni razvoj .................................................................. 15

2.4 Kurikulum za vrtce in medpodročno povezovanje .......................................... 16

2.4.1 Kurikulum za vrtce in področje gibanja ............................................... 16

2.4.2 Kurikulum za vrtce in področje jezika ................................................. 16

2.4.3 Kurikulum za vrtec in glasba kot del umetniškega področja ................ 19

2.4.4 Povezovanje področja gibanja z drugimi področji ............................... 20

2.4.4.1 Gibanje – jezik ...................................................................... 22

2.4.4.2 Gibanje – glasba .................................................................. 23

2.5 Pravljica in otroški svet .................................................................................. 24

2.5.1 Glasbena pravljica.............................................................................. 27

2.5.2 Glasba v pravljici ................................................................................ 28

2.5.3 Glasbene dejavnosti v pravljici z glasbo ............................................. 29

2.5.3.1 Izvajanje glasbe .................................................................... 29

2.5.3.2 Poslušanje glasbe ................................................................ 30

2.5.3.3 Ustvarjanje ........................................................................... 31

3 Praktični del ............................................................................................................ 32

3.1 Problem, namen in cilj ................................................................................... 32

3.2 Raziskovalna vprašanja ................................................................................. 32

3.3 Predstavitev vzorca ....................................................................................... 33

3.4 Načrt.............................................................................................................. 33

3.5 Opazovalni list ............................................................................................... 33

3.6 Izvedba, razprava in evalvacija ...................................................................... 33

3.6.1 Predstavitev pravljice Palček Pohajalček ........................................... 34

3.6.1.1 Opis poteka dejavnosti ......................................................... 35

3.6.1.2 Zbiranje glasbe ..................................................................... 36

3.6.1.3 Izvedba gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo

Palček Pohajalček ................................................................ 38

3.6.1.4 Evalvacija vadbenih ur gibalne/športne aktivnosti pravljice

z glasbo Palček Pohajalček .................................................. 44

3.6.1.5 Sklepne ugotovitve po opazovalnem listu za pravljico

Palček Pohajalček ................................................................ 46

3.6.2 Predstavitev pravljice Palček Smuk .................................................... 46


3.6.2.2 Glasbena dejavnost .............................................................. 48

3.6.2.3 Izvedba gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo

Palček Smuk ........................................................................ 49


z glasbo Palček Smuk .......................................................... 55

3.6.2.5 Sklepne ugotovitve po opazovalnem listu za pravljico

Palček Smuk ........................................................................ 56

3.6.3 Predstavitev pravljice Pod medvedovim dežnikom…………………… 57


3.6.3.2 Glasbena dejavnost .............................................................. 60

3.6.3.3 Izvedba gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo Pod

medvedovim dežnikom ......................................................... 61


z glasbo Pod medvedovim dežnikom.................................... 67

3.6.3.5 Sklepne ugotovitve po opazovalnem listu za pravljico Pod

medvedovim dežnikom ...................................................................... 69

4 Sklepne ugotovitve ................................................................................................. 70

5 Literatura in viri ....................................................................................................... 73

6 Priloge .................................................................................................................... 76

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Opazovalni list kot pripomoček za evalvacijo ............................................... 76

Priloga 2: Gimnastične vaje ‒ K1 ................................................................................ 78

Priloga 3: Gimnastične vaje – K2 ................................................................................ 82

Priloga 4: Kompleks gimnastičnih vaj – K3 – PALICA ................................................. 86

Priloga 5: Izjava staršev .............................................................................................. 89

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Pogovor po branju pravljice Palček Pohajalček ................................ 36

Preglednica 2: Priredba pravljice Palček Pohajalček za gibalno/športno aktivnost... 37

Preglednica 3: Izvedba praktičnega dela ‒ Palček Pohajalček ................................ 39

Preglednica 4: Pogovor z otroki po predstavi staršem ............................................. 45

Preglednica 5: Pogovor po pripovedovanju pravljice Palček Smuk .......................... 48

Preglednica 6: Pravljica z glasbo Palček Smuk za gibalno/športno aktivnost ........... 49

Preglednica 7: Izvedba praktičnega dela ‒ Palček Smuk ......................................... 51

Preglednica 8: Pogovor po branju pravljice Pod medvedovim dežnikom ................. 59

Preglednica 9: Pogovor z otroki po glasbeni dejavnosti ........................................... 60

Preglednica 10: Priredba pravljice z glasbo Pod medvedovim dežnikom za

gibalno/športno aktivnost ................................................................. 61

Preglednica 11: Izvedba praktičnega dela ‒ Pod medvedovim dežnikom .................. 63

Preglednica 12: Pogovor z otroki po prvi izvedeni vadbeni uri (igranje s časopisnim

papirjem) .......................................................................................... 68

Lekše, Marjetka (2015): Gibanje skozi pravljico z glasbo. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

V večletni praksi pri delu z otroki smo prišli do spoznanja, da je gibanje za otroka

nujno potrebno, kot je potreben kisik, ki ga diha, in hrana, ki jo zaužije in mu daje

energijo za rast in razvoj. Otroci na različne načine pokažejo, da jim naši pristopi,

metode in vidiki ne ustrezajo. Od nas odraslih pa je odvisno ali smo dovolj senzibilni in

odprti, da prisluhnemo otrokovim potrebam, mu omogočamo dovolj gibanja na različnih

nivojih in skozi različna področja. Pri delu z otroki lahko vsakodnevno opazujemo

otroke, ki ob dejavnostih, kjer morajo sedeti, po možnosti pri miru, postanejo nemirni in

moteči ali pa pasivni, oddaljeni od trenutne situacije in ne sledijo dogajanju. Prihajamo

do zaključka, da so otroci vse bolj zahtevni, nemotivirani in težje obvladljivi. Mogoče bi

se morali vprašati, kaj počnemo narobe, da je temu tako. V obzir bi morali vzeti tudi

način življenja današnjih družin in celotno družbo, ki časti otroka, mu omogoča

najrazličnejše ugodnosti, ga ščiti in varuje celo do te mere, da mu prikrajša marsikatere

izkušnje življenjskega pomena.

Otrok se rodi z določenimi zmožnostmi, ki jih v okolju, v katerem raste, lahko

razvija. V spodbudnem okolju bo možnost razvoja večja, v revnejšem okolju, ki ne nudi

otroku dovolj izkušenj, lahko njegov razvoj celo zavira. Otrok se razvija celostno, na

vseh področjih razvoja (spoznavno, čustveno, socialno in gibalno), katera so med seboj

povezana in vplivajo eno na drugega. Prav tako se pri otroku razvija tudi njegovo

gibalno področje, katerega opredeljuje šest gibalnih (motoričnih) sposobnosti in

funkcionalna sposobnost. To so: moč, hitrost, koordinacija, gibljivost, ravnotežje,

natančnost in vzdržljivost. Na otrokov gibalni razvoj vplivajo tudi razvoj njegovih

možganov in drugih delov centralnega živčnega sistema in telesna rast (Pišot in

Planinšec, 2005).

V času študija smo se soočili z zanimivimi, novimi načini dela z otroki. Na področju

gibanja smo spoznali, kako lahko otroci gibalno ponazorijo pravljico z glasbo.

Vključujoč izkušnje in novo pridobljeno znanje v času študija je pripeljalo do odločitve,

da nadgradimo znanje in izkušnje v diplomski nalogi.

V diplomski nalogi želimo prikazati izviren in zanimiv način izpeljave vadbene ure

gibalne/športne aktivnosti za predšolske otroke, ki vključuje pravljico in glasbo. Odrasli

tako otroku omogočajo celostno vključevanje v vsa tri področja. V diplomski nalogi

predstavimo tri praktične, inovativne, zanimive primere medpodročnega povezovanja

gibanja, jezika in glasbe. Pri otrocih s pomočjo opazovalnega lista spremljamo in

beležimo, ali aktivno sodelujejo ali pravljica z glasbo otroke spodbudi h gibanju, katere

oblike naravnega gibanja izvajajo in kako izražajo svoja doživetja pravljice z glasbo in

ali je prišlo do interakcije med otroki.


2

2 TEORETIČEN DEL

2.1 Pomen gibanja za otrokov razvoj

Na podlagi vseh dognanj današnjega časa o otrokovem razvoju želimo izpostaviti

pomen gibanja za otroka. Otrok se giba že v maternici. Mati, ki čuti svojega otroka ve,

da je z njim vse v redu in se dobro počuti. Torej je gibanje znak prihajajočega življenja.

Ob rojstvu otrok z glasom in gibom sporoči svetu prišlo je novo bitje, novo življenje, ki

ga je potrebno negovati in varovati. Otrokov razvoj je zelo intenziven in hiter. Vsak dan

se lahko čudimo nad nečim novim in ugotavljamo, kaj vse zmore.

V prvih letih otrok še ne zna govoriti, zna pa zelo dobro okolici sporočati kaj bi rad,

kaj mu ni všeč, česa ga je strah ali se dobro počuti. Vse to razberemo skozi otrokov

smeh, jok, obrazno mimiko in gibanje celega telesa. Torej je za otroka gib življenjskega

pomena.

2.1.1 Otrok in gibanje

»Gibanje je dogajanje v prostoru in času. Človek se giblje, da preživi, da preučuje

in spoznava okolje, se mu prilagaja in ga spreminja, da vzpostavi stike in komunicira«

(Koban Dobnik, 2005, str. 12).

»Veda, ki obravnava osnove človekovega gibanja, se imenuje motorika. Njen

predmet preučevanja so fiziološke ravni upravljanja gibalnih dejavnosti, gibalne

sposobnosti, gibalni vzorci, gibalni razvoj, povezanost čustvenega, socialnega in

psihomotoričnega razvoja in vpliv gibalnih aktivnosti na organizem« (Koban Dobnik,

2005, str. 12).

Otrokov razvoj je v prvih letih hiter in intenziven, traja vse do konca obdobja

adolescence. Vendar pa se človek spreminja vse življenje (Videmšek in Pišot, 2007).

»Gibanje je ena izmed primarnih otrokovih potreb. Z njim otrok zazna in odkriva

svoje telo, preizkuša, kaj zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se

sposobnostih in spretnostih in razvija zaupanje vase. Hkrati pa z gibanjem pridobiva

izkušnje na drugih področjih. Gibanje tako daje otroku občutek ugodja, varnosti,

veselja, dobrega počutja, sprejetosti v okolje itn.« (Zajec, Videmšek, Karpljuk in Stihec,

2009, str. 113).

Gibanje je osnova za ves otrokov razvoj. Narava sama sili otroka, da teka, skače,

pleza ter uporablja vse svoje možnosti, ki mu jih je podarila narava v tej razvojni dobi.

Če otroku ne nudimo možnosti gibanja, mu s tem povzročamo razne fizične in psihične


3

motnje. Kar zamudi otrok v tem obdobju, je težko nadoknaditi kasneje. Gibanje

pripomore k pravilnemu razvoju notranjih organov, pravilni rasti, dobremu zdravju,

otrokovi sposobnosti razmišljanja, reagiranja v različnih situacijah, izvajanja različnih

nalog, hitrega mišljenja, poštenosti, samostojnosti, tovarištva, sočutja, dobrote, da bo

telesno in duševno pripravljen za vstop v šolo (Trdina, 1975).

Na otrokov celostni razvoj vplivajo genski dejavniki, okolje, v katerem otrok

odrašča, in njegova lastna aktivnost. Dednostne dejavnike predstavljajo prirojene

biološke osnove, kot na primer telesne značilnosti (barva oči, telesna višina, barva

glasu in krvni tlak). Med dejavnike okolja uvrščamo način prehranjevanja in bolezni,

naravno okolje, življenjski stil, količino primerne gibalne dejavnosti, kar predstavlja

neposreden vpliv družine. Nezanemarljiv pa je vpliv sovrstnikov, kulture in družbenega

okolja. Vsebinsko bogato, raznoliko in dovolj stimulativno okolje lahko nudi dobre

pogoje za otrokov razvoj. Pomembno vloga ima tudi lastna aktivnost. Otrok je lahko v

odnosu do okolja aktiven ali pasiven in tako soustvarja lastno znanje, spretnosti in

razvoj (Tancig, 1997, v Videmšek in Pišot, 2007).

»V predšolskem obdobju naj otrok pridobi čim bolj pestro in široko paleto gibalnih

izkušenj, ki so osnova kasnejšim zahtevnejšim gibalnim vzorcem« (Videmšek in Pišot,

2007, str. 13).

2.1.2 Gibanje v sodobnem času in nekoč

»Gibanje je staro toliko, kot je star človek. Bilo je edini način, s katerim so naši

predniki preživeli in si tudi popestrili življenje. Hodili so, ko so se selili iz kraja v

kraj, tekali so pred pobesnelimi živalmi, preskakovali so potoke, plezali po

drevesih, ko so iskali hrano. Vse to iz enega samega razloga: preživeti. Odrasli so

prenašali svoje življenjske izkušnje na potomce, pri čemer je bilo posnemanje

vsakdanjih opravil sestavni del vzgoje« (Videmšek, Tomazini in Grojzdek, 2007,

str. 9).

Trdina (1975) opozarja na način življenja predšolskega otroka, ki nima možnosti

gibanja in s tem posledično slabo držo in motnjami v gibanju. To naj bi veljalo zlasti za

mestne otroke, ki živijo v majhnih stanovanjih in se zaradi varnosti igrajo le na

omejenih ploskvah igrišča. Podeželski otroci naj bi bili, kar se tiče različnih izkušenj in

možnosti gibanja, v veliki prednosti.

Današnji način življenja postaja vse bolj pasiven, informacijska tehnologija, ki

človeka spremlja na vsakem koraku, nam je pri številnih opravilih in dejavnostih


4

olajšala življenje, a nas hkrati tudi oddaljuje od socialnih in predvsem gibalnih

dejavnostih. Pomanjkanje gibalnih dejavnosti vodi v določene kronično nalezljive

bolezni, kot so na primer zvišan krvni tlak, arterioskleroza, možganska kap, sladkorna

bolezen, osteoporoza itd. Te bolezni so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije

vodilne med vzroki umrljivosti (Završnik in Pišot, 2005, v Videmšek in Pišot, 2007).

Arnejčič (v tisku) razmišlja o posamezniku, ki živi kot samotar v globalizirani,

kibernitizirani in potrošniški družbi, kjer se vse bolj brišejo razlike med urbanim in

ruralnim okoljem. Kultura življenja se spreminja, razvoj tehnologije in mediji vplivajo na

kvaliteto posameznikovega življenja, saj človek vse več časa presedi pred televizijo,

računalnikom, se premalo giba in je premalo družbeno dejaven. Otrok preko primarne

in sekundarne socializacije sprejema življenje in tako tudi sam postane del moderne

družbe.

2.1.3 Kako gibanje pripomore k boljšemu delovanju možganov?

Že Piaget navaja, da sta mišljenje in gibanje v zgodnjem otroštvu za razvoj zelo

pomembna. Danes se na podlagi predhodnih raziskav zavedamo, da so motorični

koraki pri otrocih z miselnimi vzajemno pogojeni. Gibanje je pomembno tako pri otrocih

kot odraslih. Znanstvene raziskave potrjujejo, da telesna aktivnost izboljšuje miselne

sposobnosti, pomaga izboljšati koncentracijo, zaznavanje, pozornost in sposobnost

učenja. V možganih se poveča prekrvavitev, posledično povečano izločanje

nevrotransmiterjev (živčnih prenašalcev) in obnavljanje sinaps. Gibanje in šport

pripomoreta tudi k dobremu počutju, zmanjšata stres in izboljšata produktivnost in

kreativnost (Pulz šport, 2014).

Stockholmski raziskovalci so izvedli primerjalno študijo dvojčkov, ki je pokazala, da

je telesna aktivnost tesno povezana z inteligenco. Bolj kot so bili otroci športno aktivni,

višja je bila njihova kognitivna sposobnost, pri čemer je 15 % mogoče pripisati dednim

faktorjem, 85 % pa je odvisnih od telesne aktivnosti (Pulz šport, 2014).

Možgani so edini nezamenljiv organ v človeškem telesu, središče vseh človeških

impulzov, ki prek živčnega sistema s pomočjo čutov potujejo do različnih možganskih

centrov. Možgani so centrala človeškega telesa. Sama zunanja zgradba možganov ima

dokaj enostavno mehanično strukturo, notranja pa je zapletena. Sestavljeni so iz

nevronov ali možganskih celic in sinaps, ki so pomembne predvsem pri otrokovem

razvoju. Nastanek sinaps je odvisen od aktivnosti, od tega, koliko smo miselno in

drugače aktivni. Bolj, ko smo aktivni, več sinaps nam nastane in obratno. Zato je zelo

pomembno, da pri otroku nenehno spodbujamo aktivnost možganov (Arnejčič, v tisku).


5

Gibanje je pomembno za razvijanje možganov. Možgani se brez gibanja ne bi

razvili, kar bi se poznalo pri človekovi zmožnosti, da vidi, sliši, čuti, uporablja ude,

razume, govori, bere, razmišlja in ureja informacije. Otrok z gibanjem razvija veščino

orientacije v prostoru, ki se povezuje z matematiko, opismenjevanjem in razvijanjem

ravnotežja. Gibanje pozitivno vpliva na fizični, intelektualni, čustveni in socialni razvoj

otroka (Schmidt, 2009).

Včasih je veljalo, da je razvoj možganov odvisen od genske zasnove ob rojstvu in

da ima delovanje možganov pred tretjim letom omejen vpliv na kasnejši razvoj (Shore,

1997, v Videmšek, Drašler in Pišot, 2003). Novejše raziskave pa podajajo drugačne

ugotovitve. Razvoj možganov je odvisen od dedne zasnove in ponujenih izkušenj, ki

imajo odločujoč vpliv na oblikovanje strukture možganov in obseg zmogljivosti

odraslega. Malčkovi možgani do tretjega leta so dvakrat toliko aktivni kot možgani

odraslega (Shore, 1997, v Videmšek idr., 2003).

2.2 Kako se otrok uči?

Otrokov razvoj poteka po določenih zaporednih stopnjah, a ima vsak otrok

določene individualne posebnosti in razlike. Če želimo otroku pomagati rasti, ga

moramo podpirati na njegovi poti, mu slediti in ga spodbujati, ne pa mu vsiljevati svoje

ideje in znanja, katerih ne razume. Ko otrok v svojem razvoju doseže kritično obdobje

in je najbolj dojemljiv in zainteresiran, da se določene stvari nauči in takrat je primeren

čas za učenje. Otrok se uči celostno, preko vseh čutil, z neposrednimi izkušnjami, v

povezavi s čustvenim doživljanjem in preko neposrednih izkušenj. Predšolski otrok ima

kratkotrajno pozornost in manjšo zmogljivost spomina, dogajanje v okolju vsrka

celostno in neposredno. Otrok se uči tako, da posnema najprej svoje bližnje in kasneje

sovrstnike. Otrok ima prirojeno željo po raziskovanju, rad zastavlja vprašanja in išče

odgovore, zanimajo ga ljudje, materiali, dogodki in zamisli. Otrokovo učenje je odvisno

tudi od pozitivne interakcije z odraslim, zato mora odrasel ob otroku ustvarjati prijetno

vzdušje, medsebojno zaupanje, spoštovanje in kreativno svobodo (Retuznik Bozovičar

in Krajnc, 2010).

2.2.1 Učenje z igro

Videmšek idr. (2007) navajajo, da otroci niso tako sposobni kot odrasli, zato si

dejavnosti prilagajajo svojim sposobnostim in dojemanju, to pa je skozi zgodovino

privedlo do aktivnosti, katere danes imenujemo igra. Ker dejavnost ni bila več


6

povezana zgolj s preživetjem, je pridobila tudi navdih zabavnosti in tekmovalnosti.

Igra je aktivnost, katere se posameznik loti zaradi zadovoljstva, ne glede na končni

rezultat. Posameznik se loti igre brez vsakršne zunanje prisile (Horvat in Magajna,

1987).

Ko opazujemo otroke pred vstopom v šolo, opazimo, da se niti ne igrajo niti ne

delajo, so preprosto aktivni. So v interakciji z okoljem, ga raziskujejo in se učijo.

Pozneje v šoli pa se naučijo ločiti med igro in delom (Labinowicz, 1989).

Rajtmajer (1990) pravi, da se otrok igra, ker se razvija, oziroma, da se razvija, ker

se igra.

»Z igro otrok razvija svoje telesne sposobnosti in duševne razsežnosti, zadovoljuje

potrebo po gibanju, hkrati pa je igra pomembna tudi za socializacijo, saj otroka

postopno navaja na življenje v skupnosti« (Pistotnik, 1995, str. 17).

Gibalne igre pri otroku nadgrajujejo predhodne izkušnje, spodbujajo spoznavno

angažiranje in zadovoljujejo otrokove čustvene in socialne potrebe. Delujejo

popolnoma nevsiljivo, saj izhajajo iz otroka in njegovih razvojnih sposobnosti (Pišot,

1990, v Videmšek in Pišot, 2007).

Igra pomeni otroku odkrivanje, raziskovanje, preizkušanje, iskanje ustreznih rešitev

in učiteljeva vloga v igri ne sme biti moteča ali izstopajoča, ampak prevzame vlogo

soigralca z otrokom (Videmšek idr., 2003).

Skozi zgodovino strokovnjaki različno opredelijo otroško igro. Marjanovič Umek in

Zupančič (2001, str. 3) pa povzameta: »Vse opredelitve kažejo, da je igra brezmejna

(neskončna) in da variira v celovitosti. Igra reprezentira otrokov kognitivni, socialni,

emocionalni, gibalni razvoj ter povezave med vedeti in ne vedeti, aktualnim in možnim,

verjetnim in neverjetnim. To je dialog med domišljijo in realnostjo, med preteklostjo,

sedanjostjo in prihodnostjo, med logiko in absurdom, med varnostjo in tveganjem«.

Igra je prevladujoča aktivnost otroka v predšolskem obdobju, po večini spontana, v

vrtcu pa tudi načrtovana z namenom, da se otrok preko igre nekaj nauči. Tu pridejo do

veljave predvsem igre z vlogami in didaktične igre. Z igro otroka najlažje motiviramo,

saj je čustveni odnos do igre pri otroku pozitiven, kar le redko velja za resno učenje.

Naučene vsebine si otrok preko igre lažje zapomni. Preko igre otrok osvaja nova

spoznanja, poglablja znanje, uporablja znanje v novih situacijah, pomni, posplošuje,

razvija higienske in kulturne navade in gibalne spretnosti (Retuznik Bozovičar in Kranjc,

2010).


7

2.2.2 Učenje z gibanjem

»Znanost ugotavlja, da se najbolj učinkovito učimo, če poleg vida, sluha in govora

vključujemo tudi telesno aktivnost. Izražanje in ustvarjanje z gibanjem poglablja

doživljanje, to pa povečuje motivacijo, olajšuje razumevanje in izboljšuje zapomnitev«

(Kroflič in Gobec 1995, str. 7).

»Gibanje aktivneje vključuje otroka v učenje kot le pasivno poslušanje. Otroci dalj

časa ohranijo informacijo, spoznanja o neki temi, če jo telesno aktivno doživljajo. Tako

dosežemo tudi tiste otroke, ki spremljajo informacije prvenstveno skozi gibanje, ostala

čutila pa so sekundarna« (Schmidt, 2009, str. 10).

Učenje z gibanjem ni le pridobivanje in razvijanje gibalnih spretnosti ter

sposobnosti. V povezavi z vsemi drugimi vzgojnimi področji z gibanjem spodbujamo

otrokov emocionalni, intelektualni in socialni razvoj (Kroflič in Gobec, 1992, povzeto po

Babič, 2002, v Videmšek idr., 2003).

Z gibanjem otrok razvija naslednje psihofizične sposobnosti in lastnosti (Kroflič in

Gobec, 1992, povzeto po Babič, 2002, v Videmšek idr., 2003):

− gibalne sposobnosti: koordinacija gibanja, ravnotežje, hitrost, moč, gibljivost,

preciznost, vzdržljivost;

− samozavedanje: pridobivanje podobe o sebi, orientacija telesa, telesna slika;

− zavedanje prostora in časa;

− govor: razumevanje govora (receptivni govor, besedno izražanje (ekspresivni

govor);

− zaznavanje oblik, gibanj, dogajanj v prostoru, tudi socialne;

− višje spoznavne funkcije: pomnjenje, domišljija, mišljenje, predstavljanje;

− ustvarjalnost;

− čustvena in socialna prilagodljivost.

2.2.3 Aktivno učenje

Številne teorije o otrokovem razvoju na eni strani govorijo o pasivni vlogi otroka, ki

ga oblikuje okolje, na drugi strani pa obravnavajo otroka kot aktivno bitje, ki vpliva na

svoj razvoj, raziskuje, sooblikuje okolje, v katerem živi, je aktivno soudeležen v učnem

procesu, pri načrtovanju, izvedbi in evalvaciji in ni le pasiven sprejemnik informacij in

znanj (Batistič Zorec, 2003).

Otrokovo mišljenje se kvalitativno razlikuje od mišljenja odraslega. Odrasel naj bi

zagotavljal primerno učno okolje, izbiral primerne materiale, podpiral, spodbujal otroke,


8

da bi lahko neovirano razmišljali in konstruirali svoj model sveta. Učenje naj temelji na

manipulaciji s konkretnim materialom, raziskovanju materialov z vsemi čutili in na

socialnih izkušnjah z drugimi otroki in odraslimi (Batistič Zorec, 2003).

V Kurikulumu (1999) je v načelu aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti

verbalizacije in drugih načinov izražanja izpostavljeno stalno in sprotno zagotavljanje

spodbudnega učnega okolja, ki izhaja iz vzgojiteljevega načrtovanega in

nenačrtovanega usmerjanja in otrokovih samoiniciativnih pobud. Prav tako je potrebno

pri predšolskih otrocih razvijati občutljivost in zavest o problemih, potrebno jih je

navajati na uporabo različnih strategij in pripomočkov pri iskanju odgovorov ter

spodbujati k uporabi jezika v različnih funkcijah in drugih načinih izražanja glede na

njihove potrebe in interese.

Z aktivnim učenjem otrok oblikuje svoje znanje iz lastnih izkušenj v okolju, ki ga

obdaja. Odrasla oseba prisluhne otrokovemu interesu, potrebam in sposobnostim.

Otrokovo okolje preoblikuje v laboratorij, kjer lahko otrok eksperimentira, odkriva,

rešuje probleme, predlaga svoje ideje, sodeluje s sovrstniki, ima možnost izbire med

različnimi aktivnostmi in različnimi materiali. Odrasla oseba otroka opazuje, spodbuja,

postavlja različna vprašanja, katera spodbujajo nadaljnje raziskovanje in pridobivanje

novih izkušenj ter oblikuje klimo sprejetosti in odprtosti (Hansen, Kaufmann in Saifer,

2001).

Učenje najbolje poteka, kadar možganski hemisferi delujeta povezano. Šolski

sistem in celotna zahodna civilizacija dajeta prednost funkcijam leve možganske

hemisfere (besedno in številsko izražanje, analitičnost, logičnost …), katere tudi bolj

načrtno razvijata, zanemarjata pa funkcije desne (slikovnost, prostorsko predstavo,

gibanje, čustvenost, celostno dojemanje, intuicijo …). Pri mlajših otrocih je delovanje

obeh hemisfer bolj povezano. Aktivno učenje zagotavlja otroku delovanje obeh

hemisfer in pripomore k trajnejšemu ohranjanju znanj, katera boso uporabna v novih

situacijah in bodo omogočala lažje razumevanje sebe in sveta. Pouk, ki zajema aktivno

učenje, ni več le transmisija, ampak živa transakcija, torej mnoštvo smiselnih interakcij

med učiteljem in učenci ter med učenci samimi, s končnim ciljem transformacije, kar

pomeni, spreminjanje pojmovanj o svetu in tudi spreminjanje osebnosti (Marentič

Požarnik, 2000).

»Praktično delo obsega vse tri spoznavne funkcije: opazovanje, mišljenje in

prakso« (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010, str. 92). Preko praktičnega dela otrok

izdeluje različne izdelke in opazuje proces izdelovanja pri drugi osebi (vzgojitelju,

strokovnjakih na različnih področjih). Otrok ima možnost spoznati značilnosti

materialov, jih preizkušati, izbirati ustrezna sredstva za izdelovanje, spoznavati

postopek dela in raziskovati (prav tam).


9

2.3 Otrokov celostni razvoj

Otrok se razvija na: gibalnem, telesnem, kognitivnem, čustvenem in socialnem

področju usklajeno in celostno. Vsa področja so med seboj povezana. Sprememba v

razvoju na enem področju vpliva na razvoj drugega. Razvoj poteka po določenih

stopnjah glede na kronološko starost otroka in ni nujno vedno kontinuiran. Najbolj

intenziven je razvoj v prvih letih življenja, nato pa se v nekoliko manjši intenziteti

nadaljuje vse do konca obdobja adolescence (Gallahue in Ozmun, 2006, v Videmšek in

Pišot, 2007).

Marjanovič Umek in Zupančič (2004) opredeljujeta razvojna obdobja otrok glede

na kronološko starost tako:

− prednatalno obdobje (od spočetja do rojstva),

− obdobje dojenčka (od rojstva do prvega leta starosti),

− obdobje malčka (od prvega do tretjega leta starosti),

− zgodnje otroštvo (od tretjega do šestega leta starosti),

− srednje in pozno otroštvo (od šestega leta do začetka pubertete).

Na otrokov celostni razvoj vplivajo okolje, dednostni dejavniki in otrokova lastna

izkušnja. V vsakem otroku se ustvarja nepogrešljiv konflikt med težnjo po razvoju in

težnjo po ohranjanju obstoječega stanja. Otrok je nenehno postavljen pred nove izzive,

ki od njega terjajo prilagajanje oziroma adaptacijo, posledica tega procesa je

sprememba različnih sposobnosti, spretnosti in značilnosti ter napredovanje v razvoju

(Videmšek in Pišot, 2007).

Razvoj otroka delimo na štiri segmente (Kosec in Mramor, 1991):

− groba motorika,

− fina motorika in koordinacija,

− socialni razvoj,

− razvoj govora.

Poleg tega pa se je za spoznavanje stopnje otrokovega razvoja mogoče opreti na

nekatere mejnike, katere dosega večina donošenih, zdravih otrok določene starosti.

Stopnje otrokovega razvoja so povzete po Kosec in Mramor (1991).

Ob rojstvu tehta otrok povprečno 3000 gramov in meri 50 cm. Otrok stopa v stik z

zunanjim svetom preko tipa, drugih čutil še nima razvitih. Gibi novorojenčka so

avtomatirizani, refleksni, brez miselne kontrole, vendar simetrični. V prvem letu potroji

svojo težo, razvijejo se vsa čutila, sposoben je kontrolirati svoje telo do začetkov hoje,

pincetnega prijema, govora dvozložnic in socialnega stika z ožjim okoljem.


10

Ob šestem mesecu otrok čeblja, se smeji, prime igračo, loči med domačimi in

tujimi, se obrača za zvokom, gibalno se opira na roki, leži na trebuhu in dvigne zgornji

del trupa, si aktivno pomaga pri potegu iz ležečega v sedeči položaj in če ga držimo

pokončni, se opira na nogi.

Ob enem letu govori vsaj tri dvozložne besede brez pomena, ponavlja dejanja, ki

so smešna okolici, da igračo ob zahtevi, čečka s svinčnikom, da kocke v lonček. Hodi

ob minimalni opori, hoja je okorna, širokotirna z iztegnjenimi rokami, sam stoji in ob

opori sam vstaja.

Ko je star dve leti govori stavek iz dveh dvozložnih besed, poskuša sam jesti z

žlico, posnema odraslega, gradi stolp iz kock, oponaša risanje črte. Hoja je izdelana,

med hojo nosi predmete, brca žogo, hodi naprej in po stopnicah.

Ob tretjem letu govori stavek z najmanj tremi besedami, 80 % govora je

razumljivega, loči dečka od deklice, se delno sam oblači, se igra v skupini, gradi most

iz petih kock, vstavlja like na prava mesta, oponaša risanje kroga. Gibalno je osvojil

naravna gibanja, lahko stoji na eni nogi, ujame žogo z obema rokama, vozi tricikel in

skače z obema nogama.

Pri starosti štirih let je govor že slovnično pravilen, zna odgovoriti na preprosta

vprašanja, oponaša risanje kvadrata, gradi vrata iz petih kock, stoji z nogo pred nogo in

skoči z mesta dvonožno.

Ob petem rojstnem dnevu izgovarja vse glasove, imenuje barve, zna šteti do

deset, oponaša risanje trikotnika, se sam obleče, lahko se loči od mame. Skače po eni

nogi, stoji na eni nogi več kot pet sekund in postavlja stopalo pred stopalo.

Otrok star šest let zna šteti do petnajst, ve, koliko ima prstov na roki brez štetja, s

tiskanimi črkami napiše svoje ime, samostojno gradi stolpnice iz desetih kock, na eni

nogi stoji deset sekund, ujame brcnjeno žogo in postavlja stopalo za stopalo.

2.3.1 Telesni razvoj

»Telesni razvoj vključuje telesne spremembe (zunanjih delov telesa in notranjih

organov), razvoj zaznavnih in gibalnih sposobnosti in spretnosti« (Zupančič, 2009,

str. 9).

V prvem letu otrok intenzivno raste, njegova višina se poveča za 50 % (iz 50 cm

na 75 cm), v drugem letu zraste približno 12 cm, nato se rast umiri na 5–6 cm na leto, v

času pubertete, pri deklicah okoli 10. leta in pri fantih okoli 13., pa se zgodi rastni

sunek. Rast se zaključi pri dekletih med 16. in 17. letom in pri fantih med 17. in 18.

letom. Podobno je se zgodi s telesno težo, ki intenzivneje narašča od rojstva do


11

drugega leta in v času pubertete (Videmšek in Pišot, 2007).

»Z rastjo telesa se menjajo razmerja med trupom, glavo in okončinami tako, da

pridobivajo okončine in trup proporcionalno bolj kot glava. To je posledica intenzivne

rasti in sprememb sestave kostnega tkiva« (Kosec in Mramor, 1991, str. 12.). Kosti so

pri dojenčkih elastične, mehke, zgrajene iz hrustanca, ki ga z razvojem kostno tkivo

izpodriva. Poleg tega pa je pri otroku najbolj viden razvoj zobovja (Kosec in Mramor,

1991).

Delež mišičevja v otroštvu predstavlja 1/4 celotne telesne teže, dečki imajo več

mišične in kostne mase od deklic. Pri otrocih je mišični tonus relativno majhen, kar

omogoča večjo gibljivost, vendar pa tudi pomanjkljivost za moč in natančnost gibanja.

Delež maščevja se sorazmerno zmanjšuje po drugem letu starosti, vendar pa imajo

deklice nekoliko večji delež maščevja, ki se z leti postopno povečuje (Videmšek in

Pišot, 2007).

Z rojstvom začnejo svojo funkcijo dihalni organi, prej se je otrok oskrboval s

kisikom preko plodovne krvi. Ob porodu doživijo veliko spremembo tudi srce in ožilje,

saj se začne z dihanjem proces izmenjave plinov in pretok krvi skozi pljuča. Utrip srca

je ob rojstvu povprečno 140 udarcev na minuto, v drugem letu 100, četrtem 90 in

šestem letu 80 udarcev na minuto (Kosec in Mramor, 1991). Frekvenca srca se hitro

spreminja ob fizičnih naporih, pozitivnih in negativnih čustvih (Videmšek in Pišot, 2007).

Največ novih spoznanj so strokovnjaki ugotovili na področju razvoja živčnega

sistema (Videmšek in Pišot, 2007):

− razvoj možganov je odvisen od medsebojnega delovanja ter količine in

kakovosti izkušenj, ki jih otrok pridobi v okolju, v katerem živi;

− izkušnje imajo odločilno vlogo pri oblikovanju strukture in zmogljivosti

možganov odraslega;

− zgodnje interakcije in odnosi vplivajo na povezave med nevroni in na

intenzivnost delovanja možganov;

− razvoj možganov ni linearen, v otrokovem razvoju obstajajo ključna ‒ kritična

obdobja za usvajanje različnih znanj, sposobnosti in spretnosti;

− možgani malčka do tretjega leta so dvakrat toliko aktivni kot možgani

odraslega.

2.3.2 Gibalni razvoj

Gibalni razvoj je med razvojem človeških funkcij v ospredju predvsem v prvih letih

življenja. Razvoj poteka od naravnih oblik gibanja do celostnih in skladnostno


12

zahtevnejših športnih dejavnosti, v interakciji med zorenjem, učenjem in

posameznikovo lastno aktivnostjo. V predšolskem obdobju otrok pridobiva raznovrstne

izkušnje zlasti z igro (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

Gibalni razvoj poteka v dveh smereh (Pišot in Planinšec, 2005):

− cefalo-kavdalni smeri, to pomeni, da je otrok sposoben najprej nadzirati gibe

glave, nato trupa in šele kasneje gibe nog;

− proksimo-distalni smeri, kar pomeni, da lahko otrok najprej nadzira gibanje

tistih delov telesa, kateri so bližje hrbtenice in kasneje tistih delov, kateri so bolj

oddaljeni od hrbtenice.

Gibalni razvoj poteka po razvojnih stopnjah, katere opredeljujejo večino otrok iste

starosti, seveda pa so možne individualne razlike in odstopanja. Razvojne stopnje,

znotraj katerih obstajajo različna obdobja, si sledijo v naslednjem zaporedju (Gallahue

in Ozmun, 1998, v Pišot in Planinšec, 2005):

1. refleksna gibalna stopnja:

− obdobje vkodiranja (zbiranja) informacij (traja od prenatalnega obdobja do 4.

meseca),

− obdobje dekodiranja (procesiranja) informacij (traja od 4. meseca do 1. leta);

2. začetna gibalna stopnja:

− obdobje inhibicije refleksov (traja od rojstva do 1. leta),

− prekontrolno obdobje (traja od 1. leta do 2. leta);

3. temeljna gibalna stopnja:

− začetno obdobje (traja od 2. do 3. leta),

− osnovno obdobje (traja od 4. do 5. leta),

− obdobje zrelosti (traja od 6. do 7. leta).

V tem obdobju postane gibanje učinkovitejše in usklajeno, otroci aktivno

preizkušajo in raziskujejo svoje gibalne sposobnosti in zmogljivosti.

4. specializirana gibalna stopnja:

− prehodno obdobje (traja od 7. do 10. leta).

V tem času se odvija tudi razvoj nekaterih motoričnih sposobnosti (hitrost gibanja,

reakcijski čas in koordinacija), ki omogočajo otroku izvajanje vse kompleksnejših

športnih in drugih gibalnih aktivnosti.

− Obdobje prilagoditve (traja od 11. do 13. leta),

− obdobje trajne uporabnosti (traja od 14. leta naprej).

»Napredek v motoričnem razvoju pomeni možnost za napredek v razvoju


13

mišljenja. Ko otrok npr. shodi, ima drugačen pogled na svet, pojavi se potreba po novih

veščinah« (Miller, 1989, v Martinjak, 2004, str. 159).

Otrok se okoli šestega meseca začne samostojno gibati tako, da lazi ali plazi po

tleh, najprej nazaj, nato pa v vse smeri proti cilju. Prvo plazenje je po trebuhu, kasneje

pa tudi po boku, hrbtu, po kolenih in rokah, napol v sedu s podvito nogo in z oporo na

rokah. Plazenje kot gibanje v prostoru je prisotno pri otroku skozi celo predšolsko

obdobje in tudi pozneje. Takšno gibanje je koristno tudi za razvoj hrbtenice, zato otroka

pri tem ne smemo ovirati (Kosec in Mramor, 1991).

Tudi plezanje je posebna vrsta gibanja, ki se pojavi še preden otrok shodi. Otrok

pleza na klop, posteljo, rob peskovnika, sedežno … Do tretjega leta je plezanje še

vedno nezanesljivo, od četrtega leta pa je otrok vedno bolj zanesljiv in pogumen. Pleza

tudi na različne letvenike, zvirala in plezala. Pri plezanju je potrebno paziti na otrokovo

varnost. Otrok naj pleza ob prisotnosti odraslega. S plezanjem razvija predvsem moč,

koordinacijo gibanja in ravnotežje (Videmšek in Pišot, 2007).

Hoja je na začetku okorna, otrok stopa široko in krili z rokama. Z vajo pridobiva

zanesljivost in okoli 18. meseca že poskuša tekati. Hoja je neenakomerna, vijugasta,

otrok ima krčena kolena in ne dviguje stopal od tal, zato tudi pogosto pade na trebuh,

zlasti pri teku, ki je podoben hitri hoji. Po četrtem letu pa postaja hoja bolj ravna in

enakomerna, tek je bolj trden in z manj padci. Po petem letu je tek sestavljen iz

poskokov in podoben odraslemu, otroci v teku radi tekmujejo. S hojo in tekom se

postopoma razvija tudi ravnotežje (Kosec in Mramor, 1991).

Sposobnost skakanja se razvije kasneje kot hoja. Otrokovi prvi skoki so podobni

daljšim korakom. Po drugem letu otrok že poskuša skakati sonožno, v daljino, v globino

in, ko dopolni tri leta, tudi v višino. Po petem letu otrok brez težav skače enonožno,

sonožno, v gibanju ali teku. Z različnimi skoki in poskoki razvija odrivno moč, krepi

mišice, predvsem mišice stopal, vpliva na gibljivost nožnih sklepov, razvija ravnotežje

in koordinacijo gibanja (Videmšek in Pišot, 2007).

Zasnova za gib metanja se razvija že v prvem letu, ko otrok prisvaja in spušča

razne predmete v okolici. Namerno metanje pa se pojavi, ko otrok začne hoditi. Pri

metanju, ujemanju, lovljenju in zadevanju je na začetku pogostokrat neuspešen,

prepočasen, vendar je postopoma do petega leta, ko se izboljša celotna koordinacija

živčno-mišičnega sistema, vse bolj spreten, natančen in uspešen (Kosec in Mramor,

1991).

Dvigovanje, nošenje, vlečenje, potiskanje so gibanja, ki so značilna za otroka po

drugem letu, ko je hoja že bolj trdna. Ta gibanja so prisotna skozi celo predšolsko

obdobje in jih otroci radi izvajajo (Kosec in Mramor, 1991).

Z veso otrok že pred tretjim letom starosti preizkuša svojo moč rok, ko visi na nizki


14

veji ali različnih igralih (Videmšek in Pišot, 2007). Tudi pri tem izvajanju je potrebno ves

čas skrbeti za otrokovo varnost.

Otrok v svojem razvoju pridobiva različne gibalne sposobnosti, katere mu

pomagajo realizirati gibalne naloge. Gibalne sposobnosti so (Videmšek in Pišot, 2007):

− koordinacija,

− ravnotežje,

− moč,

− hitrost,

− gibljivost,

− preciznost,

− vzdržljivost (funkcionalna sposobnost).

2.3.3 Kognitivni razvoj

Otrok potrebuje za razvoj mišljenja zdravo telo in čutila, katera mu omogočajo

gibanje, spoznavanje samega sebe in okolja, v katerem živi. Sam razvoj poteka po

določenih stopnjah, da bi lahko v razvoju napredoval, pa mora odkrivati,

eksperimentirati in biti tako fizično kot mentalno dejaven (Martinjak, 2004).

»Kognitivni razvoj vsebuje vse spremembe v intelektualnih (višjih mentalnih)

procesih: razvoj spomina, sklepanja, reševanja problemov, govora, učenja, presojanja«

(Zupančič, 2009, str. 9).

Marjanovič Umek in Zupančič (2009) izhajata iz Piageteve teorije, ki govori o štirih

stopnjah otrokovega psihičnega razvoja in značilnostih mišljenja.

− Zaznavno-gibalna stopnja (senzomotorična stopnja) traja od rojstva do

drugega leta starosti. Otrok gradi razumevanje sveta preko gibalnih in

zaznavnih dejavnosti ob različnih predmetih, svojem lastnem telesu in drugih

osebah. Razvoj poteka v šestih podstopnjah, od preprostih refleksov do

organiziranih shem in mentalne reprezentacije.

− Predoperativna stopnja se prične po drugem letu in zaključi okoli sedmega leta.

Na tej stopnji gre za razvoj in rabo simbolov (geste, besede, odloženo

posnemanje, igra, risanje). Komunikacija je egocentrična, otrok pri nalogah, kot

so konzervacija, razredna inkluzija in seriacija razmišlja na osnovi ene vizualne

dimenzije.

− Konkretno-operativna (konkretno-logična) stopnja traja od sedmega do

enajstega oz. dvanajstega leta. Otrok razvije logično mišljenje, katero mu na

ravni miselnih operacij omogoča reševanje nalog, kot so konzervacija,


15

razredna inkluzija, razumevanje pojmov časa, prostora …

− Formalno-operativna (formalno-logična) stopnja traja do petnajstega oz.

šestnajstega leta. V tem obdobju miselne operacije niso več omejene na

konkretne predmete. Mladostnik je sposoben abstraktnega in hipotetičnega

razmišljanja, sklepanja in ugotavljanja.

Miller (1989, v Martinjak, 2004) navajajo, da Piaget razlaga kognitivni razvoj kot

posledico fizičnega dozorevanja, fizičnih, socialnih izkušenj in ekvilibracije. Ti dejavniki

so medsebojno povezani, ko se zgodi napredek v gibalnem razvoju, ta vpliva na razvoj

mišljenja. Razvoj mišljenja pa je odvisen tudi od lastnih izkušenj otroka v socialnem

okolju, katera mu pomagajo oblikovati predstave o svetu, sebi in drugih (Martinjak,

2004). Glavni pobudnik razvoja je otrok sam. Razvoj je povezan z otrokovo motivacijo

za mišljenje (Labinowicz, 1989).

2.3.4 Čustveni in socialni razvoj

»Čustveni razvoj predstavlja spremembe v doživljanju, izražanju in uravnavanju

čustev, enkratnih načinov, po katerih se posameznik odziva na okolje (temperament,

osebnostne značilnosti)« (Zupančič, 2009, str. 9).

Otrok je že od rojstva naprej sposoben izražati svoja čustva, ko svoje nelagodje

izraža z jokom. Otrok na različne načine izraža veselje, žalost, strah, jezo, anksioznost,

ljubosumje in zaskrbljenost. Prehodi med različnimi čustvenimi stanji so pri otroku zelo

hitri. Z razvojem začne otrok svoja čustva postopoma obvladovati, primerno izražati,

zaveda se tudi čustev drugih in s tem postaja njegovo vedenje vedno bolj socialno

sprejemljivo (Videmšek in Pišot, 2007).

Socialni razvoj se nanaša na razvoj komunikacije, medosebnih odnosov, socialnih

spretnosti, socialnega razumevanja, moralnih vidikov vedenja (Zupančič, 2009).

Socialni razvoj je odvisen od učenja, izkušenj v zgodnjem otroštvu in potencialov, s

katerimi se otrok rodi. Po tretjem in četrtem letu starosti želi otrok vse več časa želi

preživeti z drugimi otroki in manj z odraslimi. V teh letih prehaja iz obdobja

egocentrizma v obdobje empatije. Ob različnih dejavnostih med vrstniki spoznava

pravila vedenja in medosebnih odnosov (Videmšek in Pišot, 2007).


16

2.4 Kurikulum za vrtce in medpodročno povezovanje

2.4.1 Kurikulum za vrtce in področje gibanja

Tudi v Kurikulumu (1999) je poudarjena pomembnost gibanja in igre za otrokov

razvoj. V prvih letih otrokovega življenja je zelo pomembno, da mu preko igre

omogočamo raznovrstne gibalne izkušnje. Vrtec kot pomemben dejavnik v otrokovem

razvoju naj s pozitivnimi vsakodnevnimi spodbudami omogoči različne dejavnosti v

prostoru in na prostem. Z gibanjem si otroci razvijejo tudi intelektualne sposobnosti ter

napredujejo v socialnem in emocionalnem razvoju.

Z vadbeno uro ob pravljici z glasbo pri otroku na področju gibanja spodbujamo

sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja, razvijamo koordinacijo oziroma skladnost

gibanja, omogočamo zavedanje prostora, v katerem izvaja gibanje, s tem pa spoznava

različne načine, položaje in odnose med deli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi.

Otrok spoznava različne športne zvrsti, elementarne gibalne igre, išče lastne poti pri

reševanju gibalnih problemov. Postopoma se prične zavedati pomena sodelovanja v

igralni skupini, “športnega obnašanja”, varnostnih ukrepov, ki so potrebni pri izvajanju

gibalnih dejavnosti, ter lastne varnosti in varnosti drugih.

Cilji gibalne vzgoje po Kurikulumu (1999) zajemajo tudi razvijanje fine motorike,

gibanja z žogo, v vodi, s kolesom, s kotalkami, pri zimskih športih, igrah s pravili,

rajalnih in plesnih igrah, ob uporabi različnih športnih orodij, osebni higieni in primerni

športni opremi.

Naloga vzgojitelja je, da v skupini organizira spontane in vodene dejavnosti za

otroke, kateri v prijetnem vzdušju raziskujejo, izbirajo, iščejo prave rešitve, pridobivajo

nova spoznanja, se igrajo in učijo. Vzgojitelj jih spodbuja, opogumlja, usmerja,

popravlja, jim svetuje, pomaga, demonstrira in z njimi sodeluje. Pri delu upošteva

otrokove razvojne potrebe, individualne sposobnosti, ne dela razlik med deklicami in

dečki, opazuje, spremlja in spodbuja njihov napredek. Dejavnosti iz gibalnega področja

povezuje z drugimi področji. Uporablja različne organizacijske metode (igralna skupina)

in oblike dela (v manjših, večjih skupinah in skupno). Skrbi za varnost otrok, navaja

otroke na varno izvajanje dejavnosti v skupini.

2.4.2 Kurikulum za vrtce in področje jezika

Jezikovno področje v predšolskem obdobju zajema govorno, književno, knjižno

vzgojo in predopismenjevanje. Te štiri ravni se na izvedbeni ravni povezujejo med


17

seboj, saj se otrok jezika uči celostno v okolju, v katerem živi. Samo področje jezika pa

se povezuje tudi z drugimi področji kurikuluma (umetnost, gibanje, družba, narava in

matematika) (Kranjc in Saksida, 2001).

Predšolsko obdobje je najpomembnejše obdobje za razvoj govora. Zlasti od

tretjega leta starosti dalje je pomemben tudi razvoj predpisalnih in predbralnih

sposobnosti, navajanje otroka na rabo knjige kot vira informacij in ustvarjanja prijetnih

izkušenj. Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanja

literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s pripovedovanjem, z

opisovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih igrah, dramatizacijah, izmišljanju zgodbic in

pesmic, ob učenju od drugih otrok, v različnih socialnih igrah, pravljicah, izštevankah,

rimah, šaljivkah, ugankah itn. (Kurikulum, 1999).

V diplomski nalogi bomo zajeli cilje jezikovnega področja, ki zadevajo poslušanje

in pripovedovanje pravljic. S tem pri otroku razvijamo zmožnost domišljijske rabe

jezika, spoznanja o moralno-etičnih dimenzijah, s književno osebo se identificira ter

doživlja književno dogajanje, razvija sposobnost domišljijskega sooblikovanja in

doživljanja literarnega sveta (predvsem podobo književne osebe in dogajalnega

prostora), razvija sposobnost miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu

in se ustvarjalno izraža v jeziku, s kretnjami in gibi telesa. Otrok spoznava besedo in

knjigo kot vir informacij, posluša različne literarne zvrsti in spoznava razlike in

podobnosti med njimi. Ob knjigi doživlja ugodje, veselje, zabavo, povezuje estetsko in

fizično ugodje ter pridobiva pozitiven odnos do literature. V vsakdanji komunikaciji

razvija sposobnost ločevanja med narečnim/pogovornim jezikom in knjižnim

govorjenim jezikom. Otrok razvija zmožnost odzivati se na neverbalno izražanje želj in

predlogov drugih (Kurikulum, 1999).

Vzgojitelj pripoveduje in bere otrokovi starosti primerne pravljice. Spodbuja

intimnost branja in pripovedovanja v manjših skupinah, kar otroku omogoča, da knjigo

večkrat pregleda in doživi. Spodbuja jih k razpravljanju in pripovedovanju o prebranem

in se z njim pogovarjajo v »neotroškem jeziku«. Spodbuja otroke, da sami predlagajo

teme aktivnosti in pogovora ter nudi možnost, da so ustvarjalni v jeziku. Vsakega

otroka spodbuja, da se izrazi v neverbalni in verbalni komunikaciji, spoštuje njegove

individualne značilnosti in potrebe ter upošteva razvojne značilnosti (Kurikulum, 1999).

Otroku želimo ob poslušanju branja ali pripovedovanja ustvariti prijetno izkušnjo.

Vzgojitelj mora pravljico pripovedovati slovnično pravilno, doživeto, s poudarki, dovolj

počasi, tako da spreminja jakost glasu in s tem povečuje otrokov interes za poslušanje.

Pripoved naj prilagaja glede na lastnosti književnih oseb in na razpoloženje, ki ga

vzbuja besedilo. Zanimanje otrok pa lahko povečamo tudi tako, da pripovedovanje

kombiniramo z opazovanjem slik, fotografij, lutke, slikanice, z lastnim klobukom, s


18

prižgano svečko, z lastnim gibanjem, z glasbo … Pri otroku s tem spodbujamo

najrazličnejše sposobnosti: bogatimo besedni zaklad, povečujemo govorno

ustvarjalnost in izražanje, usmerjamo ga k razmišljanju, ga navajamo in usposabljamo

za poslušanje govora odraslih in vrstnikov, na poslušanje branega besedila ali

pripovedi preko AV sredstev, navajamo jih na slovnično pravilen, knjižni jezik. Po

končani pripovedi ne prekinemo otrokovega doživetja z vprašanji, raje počakamo, da

začnejo sami spraševati, ali pa omogočimo otroku nadaljevanje svojega čustvenega

doživljanja z igro, oblikovanjem, uprizarjanjem, dramatizacijo in gibanjem (Retuznik

Bozovičar in Krajnc, 2010).

Otrok ob poslušanju pravljic doživlja estetsko ugodje, prepoznava nove vzorce,

doživlja ugodje in odkriva delčke samega sebe. Svet odraslih je za otroka mnogokrat

zapleten, kaotičen, poln nerazumljivih in nepredvidljivih obratov. V pravljici pa je svet

urejen jasno in prepoznavno. Oblikovana je po naprej jasnem in zato predvidljivem

vzorcu in nudi otroku varno zavetje. V pravljici ni presenečenj, če pa bi se le utegnilo

zgoditi kaj nerodnega, ima pripovedovalec na zalogi pravljični čudež, s katerim poskrbi

za pomirljiv in srečen konec (Kordigel, 1997).

Poleg estetske vzgoje otrok s književnostjo osvaja tudi določena znanja, katera

razvrščamo v tri skupine (Kordigel, 1997):

− prepoznavanje komunikacijske situacije pri poslušanju književnosti,

− prepoznavanje formalnih značilnosti nekaterih literarnih vrst,

− spoznavanje kanonskih mladinskih del.

Z razvojem recepcijske estetike konec 60. let se je spremenil pogled na bralca, ki

ni več le pasiven sprejemnik, postavi ga v ospredje in namenja posebno pozornost

njegovemu duhovnemu stanju med recepcijskim procesom. Temeljna izhodišča

recepcijske estetike so (Medved Udovič, 2000):

− pričakovanja bralca,

− bralčeva vloga pri konkretizaciji smisla umetnine,

− aktualizacija literarnih umetnin.

Na podlagi zgoraj predstavljenih dejstev se je v slovenskem prostoru začel razvijati

model za poučevanje književnosti. Slednjemu bomo v nadaljevanju posvetili veliko

pozornosti, saj predstavlja osnovo našega diplomskega dela. Obravnavanje

umetnostnega besedila poteka po ustaljenem vzorcu, katerega po potrebi prilagajamo

glede na vsebino besedila.

Faze interpretacije umetnostnega besedila (Kranjc in Saksida, 2001):

− uvodna motivacija je prvi korak, ki otroka preko igre, napovedovanja vsebine in


19

sodelovanja odraslih pripravi na literarno-estetsko doživetje in vzpostavlja

dialoga med besedilom;

− premor med branjem/poslušanjem, branje/poslušanje in premor po

branju/poslušanju ‒ premor pred poslušanjem je kratka faza, otrok se umiri in

usmeri pozornost na besedilo. Sledi pripovedovanje ali branje odraslega.

Pomembno je, da branje ni izumetničeno, pač pa zanimivo, dinamično,

primerno glede na glavne junake, razpoloženje in dogajanje v besedilu. Po

branju sledi nekaj sekundni premor, v katerem otrok uredi svoja doživetja;

− pogovor o besedilu in ponovno branje/poslušanje ‒ pomembna faza pri

razvijanju dialoga med otrokom in besedilom je pogovor o besedilu. Otroka

spodbujamo k razlaganju neznanih besed in nenavadnih besednih zvez ter

ravnanja in lastnosti književnih oseb, k opisovanju besedilnih slik, otroci lahko

napovedujejo nadaljevanje zgodbe, pogovarjamo se o razpoloženju, ki ga

vzbuja besedilo. Po pogovoru praviloma sledi ponovno branje/poslušanje. Tako

otrok doživlja besedilo globlje, opazi prezrte vsebine, zazna nov zorni kot ali

vsebinski odtenek. Tudi ponovnemu branju lahko sledi pogovor o besedilu,

odvisno od interesa otrok;

− nove naloge – dejavnosti za poglabljanje literarno estetskega doživetja ‒ otrok

v sklepni fazi ustvarja in poustvarja svoje doživljanje literarnega dela na

individualni ali skupinski ravni v različnih dejavnostih (likovnih, glasbenih,

plesnih, gibalnih, govornih, domišljijskih, lutkovnih, gledaliških …).

2.4.3 Kurikulum za vrtec in glasba kot del umetniškega področja

V predšolskem obdobju in tudi pozneje kaže otrok spontano nagnjenje do glasbe.

Z glasbo vnašamo v življenje otrok veselje, radost, srečo, lepa doživetja in globoka

čustvovanja (Voglar, 1984).

Glasba sodi med široko zastavljeno področje umetnosti. V kurikulumu (1999) se

poleg glasbe pod umetnost uvrščajo še likovne in oblikovalne dejavnosti, ples,

AV-medijske in dramske dejavnosti.

Glasbena vzgoja zagotavlja temelje za skladen in uravnotežen osebnostni razvoj.

S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe vplivamo na otrokov čustveni,

socialni, spoznavni in psihofizični razvoj. Pri določenih otrocih se glasbene sposobnosti

pokažejo prej kot pri drugih, zato je potrebna individualna obravnava otrokovega

glasbenega razvoja. Na razvoj glasbenih sposobnosti pa vpliva tudi spodbudno okolje,

zato je v predšolskem obdobju pomembna sistematična glasbena vzgoja (Denac in


20

Vrlič, 2001).

Na glasbenem področju pri otroku spodbujamo veselje do glasbe, doživljanje

glasbe, razvijamo interes in željo po glasbenem udejstvovanju, glasbeno občutljivost,

ustvarjalnost, glasbene sposobnosti (melodični in ritmični posluh) in izvajalske

spretnosti (igranje na glasbila). Otrokom omogočamo aktivno poslušanje glasbe ter

izražanje glasbenih doživetij in predstav z gibalno-rajalno, plesno, likovno in besedno

komunikacijo. Osnovna naloga predšolske glasbene vzgoje je razvijanje glasbene

občutljivosti, katera se razvija preko slušnega zaznavanja, z reproduciranjem, s

poustvarjanjem in z ustvarjanjem glasbenih vsebin. Otrok spoznava in raziskuje zvočne

značilnosti glasbil in glasu (zvočne barve, glasnost, trajanje in višino), eksperimentira z

zvočnimi materiali, glasbili, tehnikami igranja na glasbila in glasom, razvija samo

spretnost pri uporabi glasbil in glasu.

Pri glasbi vzgojitelj upošteva razvojne zakonitosti in značilnosti otroka, njegovo

individualnost in opazuje njegovo odzivanje. Otroka spodbuja pri iskanju odgovora na

idejno, organizacijsko ali izvedbeno nalogo oz. problem in podpre vsako otrokovo še

tako skromno napredovanje. Otrokovega ustvarjanja ne ocenjuje, komentira, graja ali

pretirano hvali. Zaveda se pomena procesa nastajanja v ustvarjalnem procesu, zato je

končni rezultat posrednega pomena. Vzgojitelj oblikuje bogato in raznovrstno glasbeno

okolje z različnimi spodbudami, ki otroku omogočajo doživljanje sebe in drugih.

Ustvarja prijazno vzdušje medsebojnega zaupanja, da lahko otrok glasbeno ustvarja.

Podpira otrokovo individualnost, prepozna glasbeno nadarjenost in otroka spodbuja, po

potrebi poskrbi tudi za ustrezno dodatno edukacijo. Omogoča glasbeno/estetsko

doživljanje, usmerja otrokovo pozornost v zbrano poslušanje, spodbuja neverbalno

komunikacijo, izražanje čustev in doživetij. S pestrim in bogatim glasbenim okoljem ter

dejavnostmi skrbi za razvoj otrokovih glasbenih predstav. Hkrati mu omogoča, da gradi

predstave o posameznih umetniških vejah in o umetnosti kot celoti, bogati in poglablja

pa tudi predstave o svetu, življenju, kulturi in samem sebi. Otroku omogoča, da je

ustvarjalec, poslušalec in zanj načrtuje različne izkušnje. Glasbene dejavnosti povezuje

z vsebinami s področij jezika in gibanja (Kurikulum,1999).

2.4.4 Povezovanje področja gibanja z drugimi področji

Kurikulum za vrtce vključuje dejavnosti, katere razvrščamo v šest področij: gibanje,

jezik, umetnost, družba, narava in matematika. Pri vsakem področju so zapisani cilji,

znotraj katerih so vsebine in dejavnosti, kar predstavlja vzgojiteljem okvir za njihovo

delo. Predlagani primeri vsebin in dejavnosti na posameznih področjih se lahko med


21

seboj povezujejo v smiselen kontekst (Videmšek idr., 2007).

»Medpredmetno povezovanje je pomemben element sodobnih pogledov na

vzgojno-izobraževalni proces« (Sicherl-Kafol, 2008, str. 7). Predstavlja celosten

didaktični pristop, ki zajema horizontalno in vertikalno povezovanje znanj, vsebin in

učnih spretnosti. Pri otroku spodbuja aktivno in celovito učenje, vključujoč njegove

spoznavne, čustvene in telesne funkcije. Povečuje interes in motivacijo za učenje.

Otrokovo razumevanje in uporaba znanj sta poglobljena. Otrok dosega v šoli boljši učni

uspeh, bolje razume učno gradivo, ima večji interes za učenje, je samozavestnejši,

kaže sodelovanje in spoštovanje v medosebnih odnosih, ima boljši priklic in

razumevanje učnega gradiva ter je zmožen hitrejšega priklica in povezovanja znanj z

različnih področij (Paulič, 2002; Smith in Johnson, 1993; Drake, 1998, v Sicherl-Kafol,

2008).

V reviji Sodobna pedagogika (2009) Zajec idr., v članku Značilnosti

gibalnih/športnih dejavnosti in specifičnosti v spodbujanju gibanja predšolskih otrok

poudarjajo, da je zaradi celostnega otrokovega razvoja nujno vključevanje in

prepletanje vseh šestih področij dejavnosti v vrtcu (gibanje, jezik, umetnost, družba,

narava in matematika).

Mlajši otrok spoznava in doživlja svet na različne načine, z vsemi čutili, da bi

usvojil posamezen pojav. Otroku je potrebno pojav ali problem osvetliti z različnih

zornih kotov, da si lahko o njem ustvari celotno sliko. Pri starejših otrocih so

medpredmetne povezave pomembne tudi zaradi motivacije. Pri spoznavanju sveta,

pridobivanju in uporabi znanja je velikega pomena transfer. Transfer ni le prenos

znanja med posameznimi področji, pač pa tudi prenos pridobljenih spretnosti, veščin in

razvitih sposobnosti. Pozitivni transfer omogoča hitrejše učenje, boljšo zapomnitev

naučenega ter večjo uporabo naučenega. Negativni transfer lahko učenje oziroma

napredek pri učenju tudi zavira (Štemberger, 2008).

»Eno od načel uresničevanja ciljev kurikuluma za vrtce je načelo horizontalne

povezanosti (Kurikulum za vrtce, 1999, v Videmšek in Pišot, 2007, str. 126):

− povezovanje dejavnosti različnih področij dejavnosti v vrtcu in pri tem različnih

vidikov otrokovega razvoja in učenja, saj je za predšolskega otroka posebej

značilno, da so soodvisni in med seboj povezani tudi vidiki njegovega razvoja;

− izbor tistih vsebin, metod in načinov dela s predšolskimi otroki, ki upoštevajo

specifičnosti predšolskega otroka in zato v največji meri omogočajo povezavo

različnih področij dejavnosti v vrtcu«.

Področje gibanja se lahko povezuje s področjem jezika, umetnosti, narave, družbe

in matematike (Videmšek idr., 2007).


22

Temeljne značilnosti integriranega pouka, kot ga poimenujejo danes in pomeni

medpredmetno povezovanje pouka, otrokovega okolja, izkušenj, znanj in lastne

aktivnosti, so (Bergant, 1990, v Videmšek idr., 2003):

− otrok je aktivni subjekt;

− otrok rad hodi v šolo;

− otrok v šoli dobi spodbude za nadaljnji razvoj svojih sposobnosti;

− delo in življenje poteka v prijetnem vzdušju;

− v šoli ni strahu in boja za ocene;

− otrok ob delu pridobi zaupanje vase, v svoje sposobnosti in zmožnosti;

− otrok ne sme biti ustrahovan, da bi postal dober človek;

− šola je humana in pomaga naravnemu otrokovemu razvoju;

− učitelj je v vlogi prijatelja, svetovalca in pomočnika;

− odnos med učiteljem in učencem temelji na zaupanju, želji po pogovoru in

druženju;

− delo se povezuje z igro, navdušenje ob igri se prenese v otrokovo ustvarjalno

delo.

Vsako izmed naštetih značilnosti lahko prenesemo v predšolsko obdobje, ko otrok

obiskuje vrtec, kjer je temeljna dejavnost igra in druženje z vrstniki, vzgojitelj kot

razmišljujoči praktik pa posredovalec izvirnih, zanimivih, otrokovemu razvoju primernih

dejavnosti iz različnih med seboj povezanih področij.

Sama gibalna vzgoja v zgodnjem otroštvu ima širši vpliv, njeni cilji niso vezani le

na telesno gibalno aktivnost, ampak imajo pomembno vlogo tudi v estetskem

doživljanju in izražanju, razumevanju in spoznavanju sveta in v jezikovnem razvoju

(Videmšek idr., 2003).

Podrobneje bomo predstavili medpodročno povezavo gibanja z jezikom in gibanja

z glasbo.

2.4.4.1 Gibanje – jezik

»Cilj gibalne/športne vzgoje ni le v gibalni aktivnosti, ampak v estetskem

doživljanju, sporočanju in prenašanju informacij« (Pišot in Čok, 1998, v Pišot in

Jelovčan, 2012, str. 29). Različni strokovnjaki na jezikovnem in gibalnem področju si

postavljajo vprašanje, kje so stičišča pri otroku med gibanjem in jezikom (prav tam).

»Jezik igra v procesu vzgoje in izobraževanja v vrtcu dvojno vlogo, je posebno

področje v Kurikulumu za vrtce, hkrati pa bi zanj lahko rekli, da je načelo, ki med seboj


23

povezuje vsa področja dejavnosti« (Kranjc in Saksida, 2001, str. 105).

Na področju jezika se otrok uči govoriti, poslušati, brati in pisati. Pridobiva

jezikovne zmožnosti, ki niso le sposobnosti sporazumevanja z okoljem, pač pa so

pomembne tudi v matematiki, igri in umetnosti (pri plesu, gibanju, glasbi in ritmu).

Pomemben del jezikovnih dejavnosti so razumevanje in uporaba enostavnih besedil

(kratka sporočila, navodila za izvajanje gibalnih nalog …), ki so vezana na vsakdanje

življenje. Otrok naj ima možnost jezikovne zmožnosti izraziti tudi z nejezikovnim

komuniciranjem, od plesa do pantomime, posnema naj osebe, živali, predmete in tako

izraža svoja čustva (Videmšek idr., 2007).

Poudarek razvijanja otrokove sporazumevalne zmožnosti je na medpodročnih

dejavnostih, saj se govor kot oblika sporazumevanja uporablja pri vseh usmerjenih

dejavnostih dela z otroki (Videmšek in Pišot, 2007).

Otrok lahko razvija govorne sposobnosti s pomočjo gibalne aktivnosti na različne

načine (Videmšek idr., 2003):

− gibanje poteka ob besednih navodilih, kar pospešuje razumevanje jezika;

− izgovarjava glasov poteka ob gibanju;

− seznanjanje z novimi pojmi in njihova uporaba preko gibanja;

− pripovedovanje besedila ob gibanju ali ustvarjanje novega besedila ob gibanju;

− povezovanje gibalnega in besednega izražanja v celoto.

Planinšec (2002) poudarja pomen celostne gibalne vzgoje, ki spodbuja in razvija

celosten otrokov razvoj in zadovolji raznolik otrokov interes in potrebe. Gibalna vzgoja

lahko ustvari različne priložnosti za razvijanje in pridobivanje jezikovnih komunikacijskih

spretnosti in sposobnosti. Connor in Dummer (1996, v Planinšec, 2002) v raziskavi

navajata, da so učenci pri integraciji gibalnih in jezikovnih dejavnostih dosegli

pomemben napredek v znanju na obeh področjih.

2.4.4.2 Gibanje – glasba

»Gibanje in glasba sta za otroka nedeljiva celota. Otrok se začne gibalno odzivati

na glasbo že v prvem letu življenja« (Videmšek idr., 2007, str. 30).

»Glasba je v svojem bistvu gibanje« (Voglar, 1984, str. 22). Smoter glasbe je

vzburiti poslušalčevo notranjost in vzbuditi nek odziv, ki se kaže v odzivnem gibanju.

Glasba na vsakega deluje drugače, nas povezuje, osvobaja in da vsakemu tisto, kar v

njej išče. Mlajši kot je otrok, bolj bo svoje doživljanje glasbe izražal tudi na zunaj s

premikanjem svojega telesa (prav tam).


24

»Z glasbo vnašamo v življenje otrok veselje in radost. Glasba je za otroke vir lepih

doživetij in globokih čustvovanj. Glasba in gib otroke združujeta. Povezujeta jih med

seboj in s tistim, ki te vsebine posreduje« (Koban Dobnik, 2005, str. 47).

Ob koncu prvega leta otrok oblikuje tri tipične gibalne vzorce: klecanje v kolenih,

nihanje levo in desno ter vrtenje v krogu. Kasneje dobi na pomenu ustvarjalni gib, s

katerim otrok izrazi doživetja ob glasbi, spremlja glasbeni potek ali z gibom vizualizira

glasbene predstave o elementih glasbe (krajši, daljši, višji in nižji toni, hitro, počasi ter

glasno in tiho) (Videmšek in Pišot, 2007).

Otrok se lahko gibalno izraža in ustvarja na podlagi glasbe, petja, igranja na

inštrumente, opazovanja gibanja živali, oseb in predmetov v okolju. Otrok z lastnim

načinom gibanja podoživlja različno dogajanje v njegovem okolju (Videmšek in Kovač,

2001).

Pri petju pesmi moramo biti pozorni na sproščeno držo, zato izvajamo vaje

sproščanja, katere zajemajo gibanje ob glasbi: posnemanje različnih živali, pantomimo

in različna gibanja po prostoru (Videmšek idr., 2007).

Z igranjem na različne inštrumente otrok razvija fino motoriko: natančnost,

skladnost in zanesljivost (Videmšek idr., 2007). Najprej je igranje na inštrumente v

bistvu ozvočenje otrokovega giba. Otrok udarja s predmetom ob mizo ali udarja z nogo

ob tla. Lahko mu ponudimo na primer udarjalki in boben ali mu okoli gležnja privežemo

kraguljčke, da bo glasbeno ustvarjal (Videmšek in Pišot, 2007).

Pri gibanju in glasbi ima otrok neomejene možnosti za spoznavanje, izražanje,

sporočanje, prenašanje idej in občutij ter razvijanje ustvarjalnosti. Glasba in gib

predstavljata pri delu z otroki možnost drugačne in sproščene komunikacije. Različen

izbor glasbe omogoča ustvarjalno-gibalno dejavnost (Planinšec, 2002). »Prav tako pa

lahko glasbene sposobnosti bolj učinkovito, privlačno in zabavno razvijamo s pomočjo

gibalnih dejavnosti« (Črčinovič-Rozman, 2000, v Planinšec, 2002, str. 352).

2.5 Pravljica in otroški svet

»Dokler so otroci zelo majhni, jim dajaj korenine, da poženejo; ko postanejo malo

večji, jim dajaj peruti, da poletijo, zato jim veliko pripoveduj o lepem in čudežnem.

Pripoveduj jim pravljice« (Indijski rek).

»Pravljica je izmišljena zgodba o čudežnih dogodkih. V njej je opisan boj med

dobrim in zlim« (Hoznak, 1996, str. 27).

Če primerjamo pravljico z nekaterimi drugimi literarnimi zvrstmi, ugotovimo, da ima

nekatere značilnosti, ki so samo njene: svojevrstnost, nenavadnost, prisrčnost, toplina


25

in nevsakdanjost (Zalokar Divjak, 2002).

Sodobna psihologija nas uči, da otrok podatke in spoznanja, katere pridobi z

izkušnjami, nalaga v možgane v nekakšne miselne sheme. Prav to se zgodi tudi ob

poslušanju pravljic. Z vsako pravljico bo pridobil nova spoznanja in dogradil svojo

miselno shemo in znanje o tem, kakšna je pravljica in kakšne so njene značilnosti. V

sedemdesetih letih so z opazovanjem, katere formalne značilnosti uporablja otrok,

kadar pripoveduje pravljico, ugotovili, da otroške miselne sheme vsebujejo naslednje

pravljične značilnosti (Kordigel in Jamnik, 1999):

− naslov in tipičen začetek pravljice (nekoč je živel …),

− pripoved v pretekliku,

− zaključno frazo (in potem so živeli srečno do konca dni …),

− izbor posebne intonacije in barve glasu,

− dogajanje in osebe v pravljici so resnične,

− tipične književne osebe (volk, čarovnica, najmlajši sin …),

− tipičen način zapletanja in razpletanja.

Poznamo različne pravljice

Za ljudsko pravljico je značilno, da avtor ni znan in da se prenaša preko ustnega

izročila. Čudežna pravljica vsebuje fantastične elemente (dogodke, predmete,

zmožnosti, čudežna sredstva). Živalska pravljica se dogaja v živalskem okolju, živali

imajo človeške lastnosti. Sodobna pravljica ima dve obliki: kratka sodobna pravljica ali

fantastična pripoved. Pri kratki sodobni pravljici ločimo več različic glede na glavni lik: z

otroškim glavnim likom, z oživljeno igračo, s poosebljeno živaljo, s poosebljeno rastlino,

s poosebljenim nebesnim telesom, z likom, ki je znan iz ljudske pravljice. Za sodobno

pravljico je značilno, da lahko dogajanje poteka v resničnem in domišljijskem svetu,

kraj in čas dogajanja pa sta v realnem svetu sodobna, ob tem pa nima moralnega

sporočila. Realistična pravljica vsebuje dogajanje, ki bi se lahko odvijalo v realnem

življenju. Opisuje naivno oceno sveta, tako da tipične značilnosti pravljice pri tem tipu

pravljice odpadejo. Glavnega junaka v pravljici vodi k uspehu lastna iznajdljivost

(Hoznak, 2002).

Pravljica je redka, če ne edina zvrst, ki otroka nagovarja celostno in poleg igrač,

iger, primernih doživetij, ljubečih ljudi itd. spodbuja njegovo domišljijo, s pomočjo katere

si otrok razvija tudi razum. Aktivira njegova čutila in možgane. Ponuja otroku slike, s

katerimi strukturira svoje sanjarije in najde rešitev problema, ki ga vznemirja. Otrok

pripisuje neživim stvarem isti pomen kot živim (animizem), zato je pravljica prilagojena

njegovemu načinu mišljenja. Otrok je egocentrično bitje, izhaja iz sebe, zato mu

pravljica predstavlja zdravilo za njegove strahove, osamljenost, zapostavljenost,


26

šibkost in možnost, da razreši svoj notranji konflikt. Otrok preko pravljice spoznava

življenjske razmere ljudi, ki trpijo, da različni sloji ljudi živijo drugače, da je včasih

življenje krivično in kako naj bi živeli bolje in v sožitju (Zalokar Divjak, 2002).

»Nekateri psihologi in pedagogi menijo, da so pravljice najpomembnejša duševna

hrana otroka v predšolskem obdobju. Njihov jezik in sporočilo pogosto sežeta

globlje od naših strokovnih in racionalnih mnenj, zamisli ter nasvetov. Pravljica v

otroku vzbudi veselje do življenja in nudi oporo za iskanje smisla. Med otroki je

zelo priljubljena tudi zato, ker utrjuje prepričanje, da v »svetu nad nami« dobre ljudi

nekdo vedno varuje. Ob ponotranjenju pravljičnih vsebin zato otroci doživljajo, da

je svet varen in lep« (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010, str. 188).

Pravljica je ena izmed najboljših razvojnih spodbud skozi vse otroštvo. Otrok

pravljico doživlja kot resnično, pravljična bitja občuduje in se istoveti z njihovim

ravnanjem. Pomena pravljice nikoli ne smemo razlagati. Skozi pravljico otrok spozna

smisel vrednot, kot so pravica, krivica, duhovnost, ljubezen, sovraštvo, dobrota,

pogum. S pomočjo pravljičnih likov se otrok uči, kako obvladati izzive in postopoma

čustveno, intelektualno, socialno in moralno dozoreva (Retuznik Bozovičar in Kranjc,

2010).

Pravljica odslikava naše življenje in ker je otrok po naravi radoveden in želi čim več

o življenju vedeti in spoznati, rad vedno znova posluša pravljico. S tem ko damo otroku

priložnost in čas, da pravljico večkrat posluša, ob zgodbi odkriva samega sebe in

izkušnje, katere bo v svetu potreboval, ima čas za razmišljanje o tem, kar mu pravljica

sporoča (Zalokar Divjak, 2002).

Otrokom lahko pravljice beremo ali pa jih pripovedujemo. Mnogi pisatelji in

pripovedovalci zgodb po svetu zagovarjajo prednosti, ki jih ima pripovedovanje v

primerjavi z branjem. Bralec pravljice je vezan na tiskane besede, med branjem ne vidi

otrok, zato ne vidi njihovega odziva in se jim ne uspe prilagajati. Stik med odraslim in

otrokom, ki je zelo pomemben, je tako prekinjen. Pripovedovalec pravljice na spontan

in neprisiljen način pripoveduje pravljico, ki ni le naučena, ampak ponotranjena. Med

pripovedovalcem in otrokom se vzpostavi naklonjenost in zaupanje, otrok se počuti

varno, njegova pozornost in koncentracija med poslušanjem je na vrhuncu.

Pripovedovalec vidi publiko in lahko prilagaja pripovedovanje glede na odzive otrok.

Tak način je bolj pristen in poglobljen (Zalokar Divjak, 2002).

»Razvoj najbolj spodbuja živo branje« (Dolinšek Bubnič, 1999, str. 49). Dokazano

je, da obstaja bistvena razlika med branjem oz. pripovedovanjem in med poslušanjem

iste vsebine po CD predvajalniku ali televiziji. Eden od ključnih dejavnikov pri tem je

očesni stik, kar je osnova vsake komunikacije. Tudi, ko otrokom beremo, skušamo


27

slediti njihovi igri oči in mimiki (prav tam).

Otrok vzpostavi s pravljico dialog, svoja čutenja, videnja, doživljanja želi izraziti

tako, da prevzame vlogo glavne književne osebe, s katero se identificira. Zato je tudi

smiselno, da otroku po prebrani/poslušani pravljici omogočimo, da v igri vlog izrazi vsa

svoja občutenja (Medved Udovič, 2006). Glede na številne raziskave študentov o

odzivih otrok po doživljajskem poslušanju pravljic, dejavnostih otrok v primeru igre vlog

in likovnih odzivov glede na pravljico lahko sklepamo, da otrok raje izbira dejavnosti, s

katerimi na svoboden in prostovoljen način udejanji svoje doživljanje v različnih vlogah,

bodisi v igrah s pravili ali v fiktivnih igrah, kjer prevzame vlogo nekoga drugega. Igra

vlog otroku omogoči, da se celostno izrazi na besedilo, pri čemer uporabi besedni in

nebesedni način (prav tam).

2.5.1 Glasbena pravljica

Glede na pomen in razmerje med glasbo in besedilom ločimo (Borota, 2013):

− glasbeno pravljico ‒ »Glasbena pravljica je tista pravljica, v kateri nam glasba

pripoveduje, opisuje, širi in poglablja doživljanje« (Borota, 2013, str. 199). To je

glasbeno delo, ki ima tudi besedno vsebino z domišljijskimi dogodki in glavnimi

junaki (prav tam);

− pravljico z glasbo ‒ »V pravljici z glasbo je glasba dodana kot povezovalni

element ali kot glasbeni premor med pripovedovanjem. V ospredju je besedna

vsebina, saj zgodbo spremljamo skozi pripovedovanje. Besedilo in glasbo

izvaja ista oseba, zato je glasba sorazmerno preprosta. Vključimo pa lahko tudi

posneto inštrumentalno glasbo« (Borota, 2013, str. 212).

Pravljice z glasbo lahko oblikujemo sami ob različnih priložnostih kot del

projektnega dela (Borota, 2013), za gibalno dramatizacijo literarnega dela, kot

gledališko ali lutkovno predstavo, v primeru diplomske naloge pa kot primer

medpodročnega povezovanja pri izvajanju vadbene ure.

Da bi lahko ustvarili pravljico z glasbo, moramo izbirati kvalitetna besedila, ki

omogočajo glasbi, da neopazno vstopi v dogajanje in ga oriše. To lahko naredimo tako,

da na izbrana mesta v besedilu vključimo posnetke inštrumentalne glasbe, ali da dele

besedila sami uglasbimo in ustvarimo zvočne slike, zaigramo na inštrumente ali

zapojemo pesem (Borota, 2013).


28

2.5.2 Glasba v pravljici

»Glasba lahko umiri ali aktivira, spodbuja fantazijo, asociacije, psihično sprosti in

nudi možnost za sodelovanje z drugimi v skupini« (Koban Dobnik, 2005, str. 48).

V glasbeni pravljici so lahko zastopane tri vrste glasbe: vokalna, vokalno-

inštrumentalna in inštrumentalna (Borota, 2013).

Glasba v glasbeni pravljici ima naslednji pomen in vlogo (Borota, 2013):

− je barvita in slikovita ter motivično dovršena, da lahko pri otroku poglobi

doživljanje, ki jih pri poslušalcu izzove pripoved in podkrepi predstavo o

dogajalnem času in kraju;

− ozvoči in slika naravne pojave;

− izriše značajske poteze glavnih junakov, živali in predmetov ter njihovo gibanje;

− nam pričara tisto, kar je očem skrito, spodbuja domišljijo in ustvarjalnost;

− vokalna glasba prevzema vlogo pripovedovalca, saj z njo razlagamo dogajanje

ali nadaljujemo zgodbo;

− omogoči poslušalcu primerjanje miselnih predstav, katere si zgradi s

poslušanjem zgodbe, in tistih, nastalih s poslušanjem glasbe;

− s primerno izbranim tempom, dinamiko in zvočno barvo doseže pri poslušalcu

dramaturško napetost.

Delež glasbe in besedila:

− »prevladuje pripovedna vsebina, glasba le dopolnjuje besedilo;

− glasbena in besedna vsebina sta enakovredni (vloga glasbe je, na primer, da

slika dogajalni čas in prostor ter opisuje junake);

− glasba je vsebinsko in izrazno pomembnejša od besedila (glasba sama po sebi

pripoveduje in opisuje dogajanje« (Voglar, 1989, v Borota, 2013, str. 200).

Glasbeno vsebino lahko oblikuje tudi otrok sam. Izberemo pravljico, katero pozna,

s preprosto in razumljivo vsebino. Primerno je, da v pravljici nastopajo živali ali osebe,

za katere lahko v glasbeni literaturi poiščemo primerno skladbo ali pesem ali le-te sami

ustvarimo. Glasbeno pravljico posredujemo kot neprekinjeno celoto, da jo otrok v celoti

doživi, zato je pomembno, da ima vzgojiteljica, katera pripoveduje pravljico, vse

potrebne glasbene inštrumente na dosegu roke. Glasbo in besedilo posredujemo

ločeno, glasbo ne vpletamo med napeto pripoved, saj bi to otroci doživeli kot motnjo ali

oviro. Če skladba predstavlja neko žival, osebo, jo zaigramo ali predvajamo, ko se le-ta

prvič pojavi. Če skladba prikaže neko razpoloženje, potem jo vključimo takrat, ko bo

naravno podprla otrokovo čustvovanje. Pri živem posredovanju glasbe lahko igramo na


29

kljunasto flavto, zvončke, citre, orglice, Orffov inštrumentarij, lahko pa pesem tudi

zapojemo (Voglar, 1976).

»Otrok se rad vživlja v različne vloge iz pravljic in pravljice spremeni v žive igre«

(Voglar, 1984, str. 24).

2.5.3 Glasbene dejavnosti v pravljici z glasbo

Otroku v vrtcu s pestrimi glasbenimi dejavnostmi omogočimo različne glasbene

izkušnje. Glasbene dejavnosti delimo na: izvajanje glasbe (reprodukcijo), poslušanje

glasbe (recepcijo) in ustvarjanje (produkcijo) (Borota, 2013).

V pravljici z glasbo otrok glasbo posluša, izvaja glasbeno spremljavo, izbira

različne inštrumente, izbira med inštrumentalno, otroško ali ljudsko glasbo, si zamišlja

glasbeno spremljavo ter tudi gibalno uprizori in izrazi svoja občutenja, kakor mu jih

narekuje glasba in besedilo. Tako so v pravljici z glasbo zajete vse glasbene

dejavnosti: izvajanje, poslušanje in ustvarjanje glasbe.

2.5.3.1 Izvajanje glasbe

Temeljno področje glasbenih dejavnosti v vrtcu je glasbeno izvajanje, katero

vključuje petje, igranje na glasbila in ritmično izreko. Petje se lahko izvaja kot

enoglasno, ob spremljavi inštrumentov in ob gibanju in plesu. V vrtcu pojemo

najpogosteje enoglasno ob inštrumentalni spremljavi in ob gibanju in plesu (Borota,

2013).

»Pesem je za predšolskega otroka prva glasba. Petje pesmi je izhodišče, je pot in

cilj predšolske glasbene vzgoje« (Voglar, 1976).

Pri petju pesmi mora vzgojitelj upoštevati, da (Denac, 2010):

− pojemo vsak dan;

− pesem pojemo večkrat, kar poveča veselje otrok do petja, spontanega

spremljanja z inštrumenti in povezovanja z gibalno-plesno dejavnostjo;

− vzgojitelj doživeto in estetsko interpretira pesem;

− pred vsakim petjem pesem intoniramo in pojemo v zapisani intonaciji;

− pri prvem petju pesem zapojemo v celoti, začetno usvajanje pri starosti od 2 do

7 let je celostno;

− motivacijo za učenje pesmi povečamo s krajšo pripovedjo, igro, razgovorom,

deklamacijo, lutko;

− pesem interpretiramo v primerni izraznosti, dinamiki, tempu, pazimo na


30

dihanje, dikcijo in fraziranje;

− pri otrocih spodbujamo iniciativen in kritičen odnos do pesmi;

− izbiramo otrokom in času primerne pesmi.

»Otroci lahko igrajo na male inštrumente: Orffov instrumentarij, improvizirane

inštrumente, lastne in druge inštrumente. Otrok je pri igranju na glasbila aktiven na

afektivnem, kognitivnem, psihomotoričnem in socialnem področju osebnosti. Tudi pri

inštrumentalni igri razvijamo pri otroku estetsko intrpretacijo. Ko mu inštrument prvič

predstavimo, ga mora dobro slišati, videti, kako se nanj igra, in spoznati ime« (Denac

2002, str. 54).

2.5.3.2 Poslušanje glasbe

»Poslušanje je pomembna dejavnost, v kateri otroku približamo raznovrstne

glasbene vsebine. Glasba bogati njegov doživljajski svet, razvnema mu domišljijo in

spodbuja radovednost. S poslušanjem zvokov iz narave in okolja si razvijamo slušno

zaznavo in pozornost na zvok« (Borota, 2013, str. 16).

Otrok lahko posluša različne glasbene vsebine, kot so (Borota, 2013):

− inštrumentalna in vokalna glasba,

− glasbena pravljica,

− zvoki iz narave in okolja.

Otrok naj glasbo posluša sistematično in aktivno, tako da pri poslušanju sodelujejo

poleg emocionalnih tudi spoznavne funkcije. V predšolskem obdobju je primerno

doživljajsko poslušanje celostnih vsebin. Za poslušanje izbiramo glasbo z zanimivo

vsebino (glasba nekaj pripoveduje), ritmično glasbo (koračnice) ali takšno, ki pri otrocih

vzbuja različna razpoloženja (veselje, žalost, strah, presenečenje …). Vzgojitelj izbira

glasbo iz različnih zgodovinskih obdobij, glasbena dela za otroke in odrasle ter

sodobno glasbo, ki je primerna starosti in izkušnjam otrok ter zastavljenim ciljem

(Denac, 2010).

»Plut-Pregljeva (1990, v Denac, 2002, str. 55) govori o treh vrstah učinkov glasbe

na poslušalca:

− fizični učinek (čutno poslušanje, napetost kože …),

− emocionalni učinek (prenos v glasbi izraženih čustev na poslušalca),

− intelektualni učinek (spoznavanje glasbenih elementov)«.

Otrok želi svoja občutenja glasbe izraziti gibalno, likovno ali verbalno.


31

»Glasba in gibanje sta za otroka nedeljiva celota« (Denac, 2002, str. 50).

Poznamo več načinov gibanja na glasbo:

− »formalno ali strukturirano ritmično gibanje, kjer gibalne vzorce določa vzgojitelj

ali učitelj,

− neformalno ritmično gibanje, kjer je otrok omejen samo z osnovnimi

smernicami gibanja – dovolimo mu svobodno gibalno interpretacijo,

− kreativno ritmično gibanje, kjer otrok s telesom ustvarjalno izraža doživetja ali

zvočne predstave glasbenega dela« (Denac, 2002, str. 50).

Otrok z gibanjem izraža celostne glasbene vsebine (vsebino pesmi, skladbe),

doživetja celostnih glasbenih vsebin (čustva, razpoloženja v skladbi) in posamezne

glasbene elemente (tempo, dinamiko, tonsko višino, ritem, metrum) (Denac, 2002).

2.5.3.3 Ustvarjanje

Ustvarjalnost ima nekatere skupne značilnosti: novost, originalnost, izjemnost,

inspiracija, divergentno mišljenje, intuicija … Ko govorimo o umetniški ustvarjalnosti, pa

mislimo na visoko motivacijo, sposobnost divergentnega mišljenja in ugodne

osebnostne lastnosti. Pri otroku pa se kaže ustvarjalnost v njegovi igri in učenju. Otrok

glasbeno ustvarja, ko zapoje izmišljotino, vokalno ustvarja brez besedila po določenih

zlogih, glasovih, ustvarja različne melodije, oblike in ekspresivne kvalitete (Denac,

2010).

»Otroci ustvarjajo, ko si izmišljajo nove glasbene vsebine ali na svoj način izražajo

glasbena doživetja in glasbene predstave« (Borota, 2013, str. 15).

Otrok v glasbi ustvarja (Borota, 2013):

− vokalno ustvarjanje (poustvarjalno petje, petje z elementi interpretacije),

− inštrumentalno ustvarjanje (inštrumentalno poustvarjalno igranje na glasbila,

spremljava k petju, igranje ritmičnega motiva),

− poustvarjalno izvajanje.

»Dosežek ustvarjanja v glasbi je nova glasba« (Borota, 2013, str. 15).

»Ustvarjanje ob glasbi pa ima za dosežek, ki je bil spodbujen z glasbo, vendar je

izražen v drugih umetniških jezikih« (Borota, 2013, str. 15).

Otrok ob glasbi ustvarja (Borota, 2013):

− gibalno-plesno,

− likovno,


32

− besedno.

Gibalno-plesna vzgoja in glasba dajeta otroku možnost svobodne kreativnosti ob

spodbudi vzgojitelja, ki sprejema spontane gibalne reakcije otrok, individualne

spodbude in mu omogoča glasbeno in gibalno izkušnjo (Denac, 2002).

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilj

Problem diplomske naloge je medpodročno povezovanje gibanja, jezika in glasbe.

Kako z iskanjem inovativnih in zanimivih pristopov otroke spodbuditi in jim omogočiti

gibanje, kar je osnova za njihov napredek v razvoju.

Glede na problem diplomske naloge je namen naloge, da pri otroku razvijamo

afektivno, kognitivno in gibalno področje. Današnja praksa pri delu z otroki vključuje

posamezne izvedbe področij, ki pa jih lahko v praksi s pridom celostno povežemo v

aktivna področja.

Cilj diplomske naloge je prikazati izviren in zanimiv način izpeljave ure

gibalnih/športnih aktivnostih za predšolske otroke, katera poleg gibanja vključuje še

jezikovno in glasbeno področje in otroka celostno vključi v gibalno dejavnost.

3.2 Raziskovalna vprašanja

Kako pravljica z glasbo v gibalni/športni aktivnosti otrokom omogoči identifikacijo s

književnimi osebami/glavnimi junaki?

Ali se poznavanje vsebine pravljice kaže z aktivnim sodelovanjem v gibalni/športni

aktivnosti?

Ali pravljica z glasbo spodbudi otroke h gibanju?

Ali otrok z gibanjem izrazi svoja doživetja pravljice z glasbo?

Katera glasbena izvajanja spodbudijo otroke h gibanju?

Kako poslušanje zvočnih primerov spodbudi otroke h gibanju?

Na katero glasbeno izvedbo se otroci aktivno odzivajo z gibanjem? (CD ali

inštrumenti.)


33

3.3 Predstavitev vzorca

V raziskavo je bilo vključenih 19 otrok starih od 2 do 4 let. V skupini je bilo 8

dečkov in 11 deklic.

3.4 Načrt

V mesecu decembru 2014 smo obravnavali pravljico Palček Pohajalček. Januarja

2015 so otroci spoznali Palčka Smuka, februarja pa še pravljico Pod medvedovim

dežnikom.

Vsako pravljico smo najprej otrokom prebrali, potem smo se z njimi pogovarjali o

vsebini in njihovih vtisih. Pravljico smo opremili z glasbo (otroško glasbo igrano na

kljunasto flavto in zvončke; klasično, otroško in ljudsko glasbo predvajamo s pomočjo

CD-predvajalnika ter z igranjem na ritmične inštrumente). Vsa otroška doživljanja smo

strnili v gibalni/športni aktivnosti, v kateri je osrednji del namenjen izvajanju naravnih

oblik gibanj ob izbrani glasbi in pravljici. Otroke smo pri izvajanju gibalnega dela

opazovali s pripravljenim opazovalnim listom. Gibalno/športno aktivnost na izbrano

pravljico z glasbo smo izvajali trikrat in sproti beležili odzive otrok.

3.5 Opazovalni list

Opazovalni list (Priloga 1) smo pripravili z namenom, da bi sistematično spremljali

gibalno dejavnost posameznega otroka. Služil nam je kot pripomoček, s katerim smo

spremljali ali je otrok opazovalec, se giblje po prostoru ali na mestu, ali glasba otroka

spodbudi: h gibanju v ritmu s celim ali le delom telesa, k uporabi glasu (se oglaša kot

žival, ponavlja govorne dele besedila, vriska …), k ustvarjanju zvoka z lastnimi

inštrumenti; ali mu omogoča vstop v interakcijo z drugimi otroki, k izražanju lastnega

doživetja (veselo skakanje, zvijanje od bolečine, otrplost od strahu, besno topotanje z

nogami …), ob gibanju lovi ravnotežje in se giba koordinirano.

3.6 Izvedba, razprava in evalvacija

Praktičen del diplomske naloge smo izvajali v skupini Mavrica, ki spada k Enoti

Pika Nogavička Enote vrtca Leskovec pri OŠ Leskovec pri Krškem.

Dejavnosti so potekale v dopoldanskem času, okvirno od 9.00 do 11.00 ure, v

igralnici skupine. Enkrat smo naše delo predstavili tudi staršem v popoldanskem času v


34

okviru sodelovanja s starši v prazničnem decembru. V mesecih decembru, januarju in v

začetku februarja smo izpeljali začrtan praktični del pravljic z glasbo. Najprej smo

izvedli pravljico z glasbo Palček Pohajalček, nato Palček Smuk in nazadnje Pod

medvedovim dežnikom. Pred izvajanjem so starši podpisali izjavo (Priloga 4), s katero

so dovolili, da njihov otrok sodeluje pri nastajanju diplomske naloge.

3.6.1 Predstavitev pravljice Palček Pohajalček (Weninger, 2000)

Bil je lep dan, prav en lep dan in palček Pohajalček je šel na sprehod. Stopical je

po gozdu, s kapico zadel v vejo in glej – kapica pade mu z glave.

A on tega ni opazil, ni. Kapica obležala je na tleh … Mimo žaba priskaklja. Zelena

žaba, velika žaba. Kapico zagleda, zareglja: ˝Rega rega… glej no, glej, moj novi dom,

kako sladko v njem spala bom, o, kako sladko!˝ In žaba skoči v svojo novo toplo hišico.

Kmalu zatem priteče mimo miška. Drobna miška, siva miška. Kapico zagleda … In

zacvili, glasno zacvili: ˝Oj joj, glej, hišica iz sanj! Je kdo notri? Dober dan. Je še kaj

prostora zame?˝ Zelena žaba pogleda ven. Zareglja: ˝O, seveda! Vstopi in pridruži se,

dovolj prostora je za obe!˝

Zdaj pa zajec mimo priskaklja. Kapico zagleda, z brki pomiglja: ˝Ah, glej si ga no!

Prava hišica iz sanj! Je kdo notri? Dober dan. Je še kaj prostora zame?˝ Ven pogleda

žaba. Ven pogleda miška. ˝Seveda! Seveda! Vstopi in pridruži se, dovolj prostora je za

vse!˝

Mimo jež pristopiclja. Možic bodičast. Zvedavo vohlja: ˝Glej no, glej! Hišica! Hišica

iz sanj! Je kdo notri? Dober dan. Je še kaj prostora zame?˝ Iz kapice pogleda žaba.

Pogleda miška. Pogleda zajec. ˝Seveda! Seveda! Seveda! Vstopi in pridruži se, dovolj

prostora je za vse!˝

Zdaj črn ptič tja prileti. Kapico zagleda… In zažvrgoli: ˝Glej no, glej! Hišica! Iz sanj!

Je kdo notri? Dober dan! Je še kaj prostora zame?˝ Iz kapice pogleda žaba. Miška.

Zajec. In pa jež. ˝Seveda, seveda, seveda, seveda, vstopi in pridruži se, dovolj prostora

je za vse!˝

Pa se priplazi mimo lisica. Zvito zamomlja: ˝Glej no, glej! Hišica iz sanj! Je kdo

notri? Dober dan. Je še kaj prostora zame?!˝ Iz kapice pogleda žaba. Pogleda miška.

Pa zajec. Jež. In ptič. ˝Seveda, seveda, seveda, seveda, seveda, seveda, vstopi in

pridruži se, dovolj prostora je za vse!˝

Merjasec, velik merjasec mimo pribrzi. Zagleda kapico … Zakruli: ˝Glej no, glej!

Hišica iz sanj! Je kdo notri? Dober dan! Je še kaj prostora zame?˝ Iz kapice pogleda

žaba in miška in zajec in jež, pa ptič in lisica zaspana. ˝Seveda, seveda, seveda,


35

seveda, seveda, seveda, vstopi in pridruži se, dovolj prostora je za vse!˝

H kapici zdaj plane volk. In glasno zarenči: ˝Glej no, hišica iz sanj! Je kdo notri?

Dober dan! Je še kaj prostora zame?˝ Iz kapice pogleda najprej žaba, nato miška, pa

zajec, jež in ptič, pa lisica in merjasec. ˝Seveda, seveda, seveda, seveda, seveda,

seveda, seveda, vstopi in pridruži se, dovolj prostora je za vse!˝

Po gozdu medved prihlača. Prepolno kapico zagleda in zagodrnja: ˝Glej no, hišica

iz sanj! Je kdo notri? Dober dan! Je še kaj prostora zame?˝ Iz kapice pogleda žaba.

Pogleda miška. Pa zajec. Jež. In ptič. Pa lisica. In merjasec. In še volk. ˝Seveda,

seveda, seveda, seveda, seveda, seveda, seveda, seveda, seveda, vstopi in pridruži

se, dovolj prostora je za vse!˝ In bila je gneča, gneča v palčkovi mali kapici, res

velikanska gneča!

In glej – na kapico zdaj skoči majcena bolha. Skozi luknjico splazi se noter, skozi

drobno luknjico: ˝Sem majcena majcena bolhica le, gotovo dovolj prostora bo za me!˝

˝NEEEEEEEE!!!!˝ Palčkova kapica naenkrat oživi. Skoraj poči! Poskakuje. Gor in

dol. Dol in gor. Hop! Hop! Hop!

In naenkrat ven odnese medveda, pa volka, pa merjasca in lisico in ptiča, pa ježa,

pa zajca in miško, pa še žabo. Vsi v gozd zbežijo in se razbežijo. Od strahu drhtijo…

Grozna stvar!

In bolha, bolhica je mala čisto sama v kapici ostala. Ne mine dolgo časa, in palček

Pohajalček vrne se. Svojo kapico zagleda. ˝A… tukaj si, kapica moja!˝ veselo vzklikne,

jo pobere in nežno otrese. Posadi si jo na glavo in odide naprej. A povsod, kamor je

šel, in povsod, koder je hodil, je z njim potovala v svoji hišici iz sanj bolhica mala.

3.6.1.1 Opis poteka dejavnosti

Na strop igralnice smo razobesili padalo. Otroci so spraševali, kaj delamo. Nismo

jim odgovorili, ampak smo jih vprašali, kaj je nastalo. Odgovarjali so: dežnik, padalo,

balon, mavrica, senčnik. Naslednji dan smo jih po zajtrku povabili na blazine pod

razobešeno padalo. Prebrali smo jim pravljico. Otroci so pravljico zbrano poslušali.

Branje smo v naslednjih dneh v jutranjem krogu večkrat ponovili.


36

Preglednica 1: Pogovor po branju pravljice Palček Pohajalček

VPRAŠANJA ODGOVORI OTROK

Kdo se je sprehajal po gozdu? F1, D11, F6, F8, D7: »Palček Pohajalček.«

Kaj se mu je zgodilo? Zakaj? F3: »Kapica mu je padla dol. Zato, ker je hitro

tekel.«

Kaj se je zgodilo s kapo? F1: »Živali so prišle.«

Kdo je prišel h kapici? »Otroci naštevajo živali.«

Kaj so živali vprašale? D11: »Glej no glej, hišica iz sanj. Je kaj prostora

zame? Je kdo notri?«

Je bilo dovolj prostora? D4: »Ja, za vse.«

Zakaj? D3: »Ker je bila gneča.«

Kdo je nazadnje priskakljal do

kapice?

D8: »Bolhica.«

Zakaj? F3: »Ker je palčka streslo.«

Je palček našel svojo kapico? D10: »Ja.«

Kaj je naredil? D2, D3, D4, F4, D6, D7, D8, D11, F6, F8:

»Pobral.«

D1, F1, F2, F3, F5, D9, D10 so z gibom roke

nakazali pobiranje in otresanje.

Kdo je potoval z njim? D7: »In še bolhica je potovala z njim.«

3.6.1.2 Zbiranje glasbe

Otroke smo razdelili v dve skupini. Prvi skupini smo pripravili zvočne primere

klasične, otroške in ljudske glasbe. Otroci so poslušali izbrano glasbo, ugotavljali

značilnosti posameznega zvočnega primera (hitrost, glasnost) in izbirali primerno za

živali, ki nastopajo v pravljici. Otroci so že ob prvem poslušanju vstali in se začeli gibati

po prostoru, zato smo morali pozornost usmeriti k zbranemu poslušanju zvočnega

primera in z dodatnim vprašanjem. ‒ Katera žival se tako giblje? Po poslušanju smo se

pogovorili o doživetjih in značilnostih zvočnega primera. Ko so otroci izbrali žival, smo

se ob drugem poslušanju vsi gibali po prostoru in gibalno uprizarjali živali. V

nadaljevanju smo poslušali še ostale zvočne primere in poimenovali živali. Druga

skupina je likovno izražala vsebino pravljice na hodniku, v času dela prve skupine v

igralnici. Nato sta skupini zamenjali aktivnosti.

Naslednji dan so otroci sami predlagali, da bi poslušali glasbo in plesali. Naprej

smo ob prikazovanju slik ponovili živali v pravljici in potek zgodbe. Predvajali smo


37

izbrane zvočne primere, otroci so poslušali in ugotavljali živali: D4 žaba, D4 miška, F6

zajec, D4 lisica, F8 merjasec, D4 volk, F6 medved. Pomoč so potrebovali pri zvočnih

primerih za ježa, ptiča, bolhico, katero so zamenjali za miško. Fantje in D1, D2, D3, D5,

D6, D8, so glasovno oponašali medveda, volka, lisico in merjasca.

Preglednica 2: Priredba pravljice Palček Pohajalček za gibalno/športno aktivnost

TEKST GIBALNA DEJAVNOST ZVOČNI PRIMER

Bil je en lep dan in Palček

Pohajalček je šel na sprehod.

Hodil je po gozdu.

Korakanje. I. Stravinski: Koračnica.

S kapico je zadel ob vejo in

glej kapica pade mu na tla.

Mimo žaba priskaklja. Žabji poskoki. P. Kunej: Veselica.

Kmalu za tem po prstih priteče

miška.

Hoja po prstih z

drobnimi koraki.

C. Debussy: Ples.

Mimo zajec priskaklja. Sonožni poskoki. M. Voglar: Zajec.

Potem se prikotali jež. Mož

bodičast.

Kotaljenje. F. Couperin: Le fleur ou

la tendre Nanette.

Zdaj črn ptič tja prileti. Tek z gibanjem rok

priročenja do

odročenja.

C. Debussy: Ples

snežink.

Pa se priplazi mimo lisica.

Zvitorepka.

Hoja v čepu. I. Stravinski: Petruška.

Merjasec, velik merjasec mimo

pribrzi.

Hitri tek. Musorgski, M. Ravel:

Jaga baba.

H kapici zdaj plane volk. Gibanje v mešani opori. Ludwig van Beethoven:

Simfonija št. VII.

Po gozdu medved prihlača. Hoja. M. Voglar: Medved.

V palčkovi kapici bila je gneča,

res velikanska gneča. Mimo

priskaklja majcena bolhica.

Hopsanje. P. Šivic: Miki koraka.


38

3.6.1.3 Izvedba gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo Palček Pohajalček

Globalni cilji:

− doživeto prikazati različne naravne oblike gibanja;

− razvijati veselje do gibanja ob pravljici z glasbo;

− prikazati inovativen pristop dela z otroki na področju gibanja;

− s povezovanjem področij: gibanje, jezik in umetnost (glasba) spodbuditi otroke

h gibanju.

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

39

Pre

gle

dnic

a 3

: Iz

vedba p

rakt

ičneg

a d

ela

‒ P

alč

ek

Pohaja

lček

P

OD

RO

ČJE

D

EJA

VN

OS

TI

VS

EB

INA

U

RE

P

OS

AM

EZ

NE

GA

PO

DR

OČ

JA

GIB

AN

JE

JEZ

IK

GLA

SB

A

VS

EB

INA

UR

E

ST

OP

NJA

UČ

NE

GA

PR

OC

ES

A

NA

RA

VN

E

OB

LIK

E

GIB

AN

JA

pra

vljic

a z

gla

sbo ‒

ponavl

janje

PR

AV

LJI

CA

P

ALČ

EK

PO

HA

JALČ

EK

PO

SLU

ŠA

NJE

GLA

SB

E

CIL

JI

Otr

ok:

−

razv

ija k

oord

inaci

jo g

iban

ja z

enost

avn

imi

gib

aln

imi.

nalo

ga

mi

ob

pra

vljic

i z

gla

sbo;

−

ob

gla

sbeni

spre

mlja

vi

posn

em

a

gib

anje

ži

vali

in

izva

ja

nara

vne

oblik

e

gib

anja

;

−

pre

ko

igre

z

ele

menta

rnim

i

gib

aln

imi n

alo

gam

i kre

pi s

voj

gib

aln

i apa

rat.

Otr

ok:

−

doži

vlja

jsko

posl

uša

in

se

vživ

lja v

kn

jiževn

e o

sebe;

−

dolo

či,

kdo

v

pra

vljic

i

nast

opa;

−

izlu

šči

pote

k dogaja

nja

v

pra

vljic

i;

−

z gib

anje

m

uprizo

ri

knjiž

evn

e o

sebe (

živa

li).

Otr

ok:

−

pre

ko

gla

sbe d

oži

vi

vsebin

o

pra

vljic

e;

−

izbira

gla

sbeno

spre

mlja

vo

za p

ravl

jico;

−

gib

aln

o

izra

zi

vsebin

ske

motiv

e iz

pra

vljic

e;

−

ob

posl

uša

nju

ra

zvija

nam

ern

o s

lušn

o p

ozo

rnost

;

−

se

gib

lje

skla

dno

v ritm

u

gla

sbe

in

gib

aln

o

uprizo

ri

razl

ično g

ibanje

živ

ali;

−

razv

ija e

stets

ki č

ut.

ME

TO

DIČ

NA

EN

OT

A

Nara

vne

oblik

e

gib

anja

(h

oja

,

tek,

sko

ki, po

sko

ki in

laze

nje

).

Bra

nje

pra

vljic

e

in

gib

aln

o

upriza

rjanje

gla

vnih

knjiž

evn

ih

Posl

uša

nje

razl

ičnih

zvr

sti g

lasb

e

v pra

vljic

i z

gla

sbo

Palč

ek

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

40

P

OD

RO

ČJE

D

EJA

VN

OS

TI

VS

EB

INA

U

RE

P

OS

AM

EZ

NE

GA

PO

DR

OČ

JA

GIB

AN

JE

JEZ

IK

GLA

SB

A

likov.

P

ohaja

lček

in g

ibaln

o iz

raža

nje

.

UČ

NE

OB

LIK

E

Sku

pin

sko

delo

z

igra

lno

skup

ino.

Sku

pin

ska.

Sku

pna,

skupin

ska

in

indiv

idualn

a.

UČ

NE

ME

TO

DE

Ig

ra,

dem

onst

raci

ja,

pripove

dova

nje

in r

azl

aga.

Posl

uša

nje

, pripove

dova

nje

,

pogovo

r in

igra

vlo

g.

Doži

vlja

jsko

posl

uša

nje

, pogovo

r

in g

ibaln

o u

stva

rjanje

.

ŠP

OR

TN

I P

RIP

OM

OČ

KI

IN

IGR

ALA

Bla

zine

razl

ičnih

barv

, ka

rtoni

razl

ičnih

barv

, padalo

in b

alo

n.

Bla

zine in

padalo

.

Bla

zine in

padalo

.

PO

MA

GA

LA

Z

gošč

enka

s

klasi

čno

gla

sbo,

CD

pre

dva

jaln

ik.

Zgošč

enka

s

klasi

čno

gla

sbo

in C

D p

redva

jaln

ik.

Zgošč

enke

:

A.

Pese

k:

Gla

sba

2

za

dru

gi

razr

ed

osn

ovn

e

šole

: Z

ig

ro

v

gla

sben

i sv

et;

M.

Vogla

r:

Gla

sbena

pra

vljic

a

Živ

ali

pri

babic

i zi

mi;

M.

Vog

lar:

Gla

sbena

pra

vljic

a

Živ

als

ki

karn

eva

l; C

D

pre

dva

jaln

ik.

PO

TE

K D

ELA

U

VO

DN

O

PR

IPR

AV

LJA

LN

I

DE

L:

Živ

ahna

igra

B

AR

VE

BLA

ZIN

.

MO

TIV

AC

IJA

:

Otr

oke

m

otiv

iram

z

zunanjo

motiv

aci

jo.

Jutr

anji

krog

MO

TIV

AC

IJA

:

Otr

oke

pova

bim

na b

lazi

ne p

od

padalo

k p

osl

uša

nju

gla

sbe.

Po

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

41

P

OD

RO

ČJE

D

EJA

VN

OS

TI

VS

EB

INA

U

RE

P

OS

AM

EZ

NE

GA

PO

DR

OČ

JA

GIB

AN

JE

JEZ

IK

GLA

SB

A

Po

pro

storu

so

ra

zpore

jene

bla

zine

razl

ičnih

barv

(z

ele

na,

modra

, ru

mena,

rdeča

,

ora

nžn

a).

O

troci

te

kajo

po

pro

storu

in n

e p

o b

lazi

nah.

Ko

poka

žem

kart

on i

zbra

ne b

arv

e,

vsi

otr

oci

ste

čejo

na b

lazi

no i

ste

barv

e.

Igro

la

hko

ve

čkra

t

ponovi

mo.

Tra

janje

: 5 m

in.

Kom

ple

ks G

IMN

AS

TIČ

NIH

VA

J

– K

1. T

raja

nje

: 5 m

in.

Celo

ten

zapis

gim

na

stič

nih

va

j

je p

redst

avl

jen v

prilo

gi 2

.

opre

mim

z b

lazi

nam

i, ra

zpnem

padalo

in g

a o

besi

m n

a s

trop.

Otr

oke

pova

bim

, da p

rise

dejo

.

posl

uša

nju

se z

otr

oki

pogovo

rim

o

znači

lnost

ih

posa

mezn

ih

zvočn

ih

prim

ero

v (h

itrost

,

gla

snost

).

Iz

pre

dlo

gov

otr

ok

izbere

mo

prim

ern

o

gla

sbo

za

dolo

čeno

živa

l v

pra

vljic

i P

alč

ek

Pohaja

lček.

Zvo

čni

prim

eri s

o p

redst

avl

jeni

v

prilo

gi 2

.

GLA

VN

I D

EL

Otr

oci

z

razl

ičnim

i nara

vnim

i

oblik

am

i gib

anja

upriza

rjajo

živa

li.

BR

AN

JE

PR

AV

LJI

CE

: P

alč

ek

Pohaja

lček

−

prv

o b

ran

je;

BR

AN

JE

ŽE

Z

NA

NE

PR

AV

LJI

CE

O

PR

EM

LJE

NE

Z

ZV

OČ

NIM

I PR

IME

RI:

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

42

P

OD

RO

ČJE

D

EJA

VN

OS

TI

VS

EB

INA

U

RE

P

OS

AM

EZ

NE

GA

PO

DR

OČ

JA

GIB

AN

JE

JEZ

IK

GLA

SB

A

PR

IME

RI G

IBA

NJA

ŽIV

ALI:

ŽA

BA

– ž

abji

posk

oki

;

MIŠ

KA

–

hoja

po

prs

tih

z

dro

bnim

i kora

ki;

ZA

JEC

– s

onožn

i posk

oki

;

JEŽ

– k

ota

ljenje

po b

lazi

nah;

PT

IČ

–

tek

z gib

anje

m

rok

iz

priro

čen

ja d

o o

dro

čenja

;

LIS

ICA

– h

oja

v č

epu;

ME

RJA

SE

C –

hitr

i tek;

VO

LK

– g

ibanje

v m

eša

ni o

pori;

ME

DV

ED

– h

oja

;

BO

LH

A –

hopsa

nje

.

Tra

janje

: 15 m

in.

−

odm

or;

−

izja

va:

Palč

ek

Pohaja

lček

najd

e s

vojo

kap

o;

−

dru

go b

ran

je;

−

pogovo

r z

otr

oki

.

Kaj

je d

ela

l palč

ek?

Kako

mu

je i

me? K

aj

se m

u j

e z

godilo

?

Kaj

se

je

zgodilo

z

nje

govo

kapo?

Kate

re

živa

li so

si

pois

kale

dom

v

kapi?

K

aj

so

spra

ševa

le

živa

li?

Je

bilo

pro

stora

dovo

lj?

Zaka

j?

Kdo

naza

dnje

prisk

akl

ja

do

kape?

Kaj

se p

ote

m z

godi?

Je p

alč

ek

naše

l sv

ojo

ka

po?

Kdo

je

poto

val z

njim

?

ŽA

BA

–

P

. K

unej:

Vese

lica

(lonče

ni b

as)

;

MIŠ

KA

–

P

. Š

ivic

: M

iki

kora

ka

(kla

vir)

;

ZA

JEC

– M

ira V

ogla

r: Z

aje

c;

JEŽ

– F

. C

ouperin L

e f

leur

ou l

a

tendre

Nanette;

PT

IČ –

C. D

ebuss

y: P

les

sneži

nk

(kla

vir)

;

LIS

ICA

–

Ig

or

Str

avi

nsk

i:

Petr

ušk

a;

ME

RJA

SE

C

–

Ludw

ig

van

Beeth

ove

n: S

imfo

nija

št. V

II.;

VO

LK

– T

rubadurs

ka 1

3.

st.;

ME

DV

ED

–

M

ira

Vog

lar:

Medve

d;

BO

LH

A –

Slo

vensk

i lju

dsk

i ple

s:

Sta

ra p

olk

a.

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

43

P

OD

RO

ČJE

D

EJA

VN

OS

TI

VS

EB

INA

U

RE

P

OS

AM

EZ

NE

GA

PO

DR

OČ

JA

GIB

AN

JE

JEZ

IK

GLA

SB

A

SK

LE

PN

I D

EL

Um

irje

ne ig

re s

pada

lom

.

Otr

oci

prim

ejo

padalo

, ga

dvi

ga

jo i

n s

pušč

ajo

, s

padalo

m

hodijo

v k

rogu n

ajp

rej

levo

, nato

v desn

o

smer,

va

lova

nje

s

padalo

m,

skriva

nje

pod

padalo

m,

odbija

nje

balo

na

na

padalu

.

Tra

janje

: 5 m

in.

PO

GLA

BLJA

NJE

LIT

ER

AR

NO

-ES

TE

TS

KE

GA

DO

ŽIV

LJA

NJA

:

Otr

ok

gib

aln

o uprizo

ri g

ibanje

živa

li (m

edve

d,

ptic

a,

žaba,

jež,

mra

vlja

in z

aje

c) t

ako

, da

upošt

eva

bese

dilo

in g

lasb

o.

GIB

ALN

O IZ

RA

ŽA

NJE

:

Otr

ok

gib

aln

o

izra

ža

vseb

insk

e/r

itmič

ne v

zorc

e/m

otiv

e

ob g

lasb

i.


44

3.6.1.4 Evalvacija vadbenih ur gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo

Palček Pohajalček

1. Vadbena ura

Z otroki smo preuredili igralnico tako, da smo dobili, kar se da, veliko prostora za

gibanje. Vsi otroci ne poznajo barv, zato smo uvodno igro Barve blazine spremenili v

didaktično gibalno igro, kjer so otroci zaznavali zvok tamburina in tišino. Na tla smo

razporedili blazine. Otrokom smo podali navodilo, da ob zvoku tamburina tekajo po

prostoru okoli blazin in na tišino sedejo na blazino. Vsi otroci so sodelovali, se ob igri

veselili in razumeli podano navodilo. Igro smo večkrat ponovili. Pri razgibavanju so

otroci opazovali odraslega, poslušali navodila in ponavljali gibalne naloge.

V glavnem delu vadbene ure smo otroke povabili pod razobešeno padalo in pričeli

s pripovedjo (Bil je en lep dan in Palček Pohajalček …). Ob predvajani glasbi so otroci

izvajali različna gibanja živali (lisica, merjasec, volk, jež … ) s hojo po vseh štirih, razen

pri oponašanju gibanja zajca, ptice, miške in žabe. Med predvajanjem zvočnih primerov

živali smo otroke spodbujali k izvajanju naravnih oblik gibanja, ki so bila podobna

gibanju živali.

V sklepnem delu smo namesto padala uporabili veliko belo platno. Otroci so bili

okoli platna enakomerno razporejeni. Vsak otrok je prijel rob platna. Platno smo

spuščali, dvigali, delali valove, hodili skupaj in narazen, v levo in desno smer. Otroci so

se pod platnom skrivali. Otrokom smo predlagali, da se uležejo na tla, s platnom smo

nežno valovali nad otroki in jih prekrivali. Po zaključeni aktivnosti, so otroci še nekaj

časa ležali ali sedeli. Po izrazih smo videli, da so doživeli prijetno izkušnjo. Nekateri so

vstali in zaklicali, da bi še telovadili s Palčkom Pohajalčkom.

2. Vadbena ura

Pri ogrevanju so otroci ob zvoku tamburina tekali po prostoru okrog blazin, na

tišino pa sedli na blazine. Igro smo petkrat ponovili. Sledilo je razgibavanje. Sodelovali

so vsi otroci.

Glavni del smo pričeli pod razobešenim padalom, kjer so otroci prisluhnili začetku

pripovedi. Ob predvajani glasbi so pričeli z gibanjem. Gibanja živali so izvajali

sproščeno, zavzeto in glede na lastna doživljanja pravljice z glasbo. Otroci so ob

gibanju spremljali in posnemali odraslega. Prvič so v vadbeni uri sodelovali D10, F8,

D7 in D5. D10 je bilo potrebno usmeriti v pravo gibanje, opazovanje in posnemanje

otrok. F8, D7 in D5 so sodelovali brez težav. F3 na začetku ni sodeloval, iskal je F6 in

ga klical. Po individualnem spodbujanju je pričel sodelovati. Tako so ob pripovedovanju

in predvajanju zvočnih primerov v večini vsi aktivno sodelovali. Opaziti je bilo občasno


45

prenehanje gibanja, opazovanje odraslega in otrok ter iskanja pozornosti drugega

otroka.

Vadbeno uro smo zaključili z umirjeno igro s platnom in balonom. Otroci so se

razporedili okoli platna in ga prijeli za robove. Na platno smo položili balon, ki ni smel

pasti na tla. Skupaj smo platno dvigali, spuščali, valovili in izvajali najrazličnejše trike.

Otroci so neizmerno uživali. Igro smo izvajali dlje časa, glede na njihov interes.

3. Vadbena ura: Predstavitev pravljice staršem

Ob popoldanskem prihodu staršev in otrok v vrtec, uvodnem pozdravu in

predstavitvi namena srečanja, smo otroke povabili na blazine pod padalo. Prižgali smo

svečke, ugasnili luči in prebrali pravljico. Otroci so tiho in zbrano poslušali. Po uvodnem

branju smo se ogreli ob didaktično-gibalni igri s tamburinom. Glavni del smo pričeli

zbrani pod padalom. Otroci so prisluhnili pripovedi in predvajani glasbi. V glavnem delu

vadbene ure je bilo pri določenih otrocih zaznati dodatno nemirnost, razposajenost ali

nezainteresiranost za sodelovanje, kljub spodbudam. F3 je občasno odhajal k mamici

in se metal po tleh. F6 in F2 sta med gibanjem klicala svoje starše, jim mahala in

kričala. D7, F4 in D9 niso želeli sodelovati, prisedli so k staršem in nas opazovali. D2 je

tekala naokoli s svojo torbico in mahala svoji sestri med gledalci. Ostali otroci so

samostojno, primerno in brez dodatnih spodbud izvajali različna gibanja živali. D10, F5,

F7 in F1 na predstavitvi ni bilo. Ob koncu aktivnosti smo otrokom razdelili svečke, ki

smo jih v ta namen izdelali, in povabili vse prisotne na sprehod po bližnji okolici.

Srečanje smo zaključili ob toplem čaju in klepetu. Naslednji dan smo otroke vprašali po

vtisih.

Preglednica 4: Pogovor z otroki po predstavi staršem


Kaj smo imeli včeraj? D5: »Predstavo Palčka Pohajalčka.«

Kaj ti je bilo všeč? D3: »Všeč mi je bil Palček Pohajalček.«

F6: »Merjasec, ker je tekel.«

D6: »Ko smo telovadili.«

D2: »Volk.«

D5: »Žaba, ka je zelena.«

D8: »Men je bil pa všeč merjasec, ker mam jaz to glasbo

tud doma.«

F8: »Ko smo plesal.«

D7: »Žaba, zato ker ma na glavi zeleno barvo.«

D4: »Palček Pohajalček.«


46

3.6.1.5 Sklepne ugotovitve po opazovalnem listu za pravljico Palček

Pohajalček

Vsi otroci so aktivno sodelovali. Pri prvi izvedbi vadbene ure so izvajali gibanje

živali (lisica, merjasec, volk, jež … ) kot hoja po štirih, razen pri zajcu, ptici, miški in

žabi. Ob gibanju so usmerjali svojo pozornost na gibanje odraslega in ga posnemali.

Gibanje so izvajali po celem prostoru igralnice in v vse smeri. Pri kotaljenju je prišlo

zaradi omejitve prostora v igralnici do ustavljanja gibanja. Otroci so bili pozorni drug na

drugega, opazovali so druge in počakali, da so lahko kotaljenje nadaljevali. Glasba jih

je spodbudila h gibanju. Pri glasbi za miško in ptico so gibanje izvajali počasneje, za

volka in merjasca pa hitreje. F1, D1, F2, F3, F5, F6 in F8 so glasovno oponašali živali,

pri tem so bili glasni, kar je motilo D8. Izrazil je željo, da prenehajo s kričanjem. Otroci

so gibanje izvajali s celim telesom in koordinirano, le pri poskokih na eni nogi in hoji v

počepu so se občasno ustavljali, lovili ravnotežje in se gibali nekoordinirano. F7 je

sodeloval v prvem delu vadbene ure, v glavnem delu je občasno ob robu, kjer ni bilo

gneče, opazoval druge otroke ali pa je legel na tla in se gibal v svojem ritmu. Občasno

in kratkotrajno je sodeloval pri različnih gibanjih živali. To druge otroke ni motilo. F1,

D1, D2, D3, F2, F3, F5, F6 in D11 so čustveno izražali svoja doživetja (topotanje z

nogami, mimika obraza, veselje, vriskanje ali kričanje).

Zgoraj navedena dejstva potrjujejo, da so bili otroci dobro motivirani in da so se

aktivno vživljali v like iz pravljice. Gibanje in glasba sta jim omogočala izražanje

doživetij vsebine z različnimi čutili. V predšolskem obdobju, ko otroci spoznavajo in se

učijo predvsem s čutili, je ravno taka dejavnost, ki združuje gib, zvok in domišljijsko

vsebino iz pravljice, izrednega pomena za več plastno doživljanje. Glede na to, da so

večkrat spraševali, kdaj bomo telovadili s palčkom, jim je verjetno dejavnost vzbujala

pozitivna občutja, igrivost in predstavljala zanimivo aktivnost.

3.6.2 Predstavitev pravljice Palček Smuk

(Alenka Kopše – idejni vodja, Marjetka Lekše – spisala pravljico, Katarina Žvegelj

– končna verzija pravljice; študentke 2. letnika PV/IŠ/PT, študijsko leto 2013/2014).

Pravljico Palček Smuk smo študentke napisale tako, da je v celoti primerna za

izvajanje vadbene ure.

Otroci, poznate palčka Smuka, ki rad po gozdu kuka? Ste za to, da ga spoznamo

in se vmes še malo poigramo?

Palček Smuk v gozdu živi in se zelo rad z gozdnimi živalmi lovi. Vsakega ujetega


47

za roke prime, da nastane kača, dooooolga kakor klopotača! Jih lovi, lovi in nikoli ne

izpusti.

Ko Smuk vse polovi, v krog jih uredi. Da se malo umirijo, najprej glavo zavrtijo. Da

se še malo pretegnejo, visoko nad glavo roke iztegnejo. Palček eno roko zavrti, druga

hitro ji sledi, otroci sodelujejo prav vsi! Zavrtijo še dlani, kakor da se kam mudi. Potem

dajo vsi roke v bok in naredijo veeeelik krog. En, dva, tri, štiri, pet, potem pa noge so

na vrsti spet. Premikajo eno in drugo nogo naprej in nazaj, dokler je moči še kaj. Potem

zamiže in na eni ter na drugi nogi stoje. Za konec se še na prste postavijo in sonce

pozdravijo. Potem postavijo se še na pete, da pozdravijo še stare tete.

Ker Smuk rad osamljen ni, pridejo k njemu prijatelji vsi.

Prvi pribrunda velik medo Vanja, ki ne bo izpustil zimskega spanja.

Nato priletijo ptice selivke, ki se že veselijo poletne mivke. Letijo, letijo, letijo in se

srečanja s Smukom in prijatelji veselijo.

Priskaklja še zajec Božo, ki je med potjo srečal prekrasno rožo. Pokliče še

prijatelje in skupaj skačejo ob potoku, da nihče ni kos ropotu!

Na srečanje v gozdu še mravlje prihitijo, da zabave ne zamudijo! Lazijo po listju,

vejah, mahu, a izognejo se strahu.

Potem se ježi prikotalijo, ki že hruške nabadati hitijo. Tudi jabolka imajo radi, zato

se kar povaljajo po travi.

Za konec pride pa še žaba klepetava in zabava res je prava!

Gozdna družba je zdaj že prav utrujena in kmalu bo noč prišla. Ležejo na mehka

tla, Smuk jih pokrije in lepo pesem zaigra.


Pred pričetkom jutranjega kroga smo na glavo poveznili palčkovo kapo, ki smo jo v

ta namen naredili iz filca. Otroci so z zanimanjem opazovali dogajanje. Z otroki smo

sedli v jutranji krog in doživeto pripovedovali drugo pravljico: Palček Smuk. Otroci so

zbrano in pozorno prisluhnili pravljici in bili navdušeni. Po branju je sledil pogovor.


48

Preglednica 5: Pogovor po pripovedovanju pravljice Palček Smuk


Kako je ime

palčku?

D7: »Smuk.«

Kaj rad dela? D7: »Lovi se z gozdnimi živalmi.«

D1: »Rad hodi. V gozdu živi.«

D2: »Rad telovadi.«

D4: »Živali lovi.«

F6: »Igra.«

S kom rad

telovadi?

F1, D1, D3, D4, F3, D5, F4, D6, D7, D8, F5, F6, D9, F8, D10,

D11: »Z živalmi.«

Katere živali so

njegovi prijatelji?

F8: »Jež, medved, žaba, pa zajec, ptice, mravljice.«

D3: »Mravlje.«

D1: »Medved Vanja, ptice Selivke, jež.«

D11: »Zajčki.«

F6: »Žabe, medved, jež.«

D4: »Žaba.«

Kdo je priletel? F1, D3, D4, F2, D5, F4, D6, D8, F6, F8,

D11: »Ptice.«

Kaj so delali? D11: »Lovil jih je.«

F6: »Telovadili.«

D4: »Pesmico.«

F6: »Smo ležali.«

Kaj je bilo na

koncu zgodbe?

D7: »Živali so zaspale. Ble so utrujene.«

3.6.2.2 Glasbena dejavnost

Tako smo otrokom cel teden v jutranjem krogu pripovedovali pravljico, da so

spoznali vsebino in jo večplastno doživeli. Po pripovedovanju smo otrokom v manjših

skupinah v glasbenem kotičku predstavljali inštrumente, s katerimi so spremljali gibanje

živali v predstavljeni, novi pravljici. Vsak inštrument smo poimenovali, opisali in nanj

zaigrali, da so lahko slišali različne zvoke. V kotičku smo za otroke pripravili izbrane

inštrumente: boben, kljunasto flavto, paličice, marakas, tamburin, guero/žaba. Na

inštrumente so igrali različne ritmične vzorce ter individualno in skupinsko. Otroke smo

v kotičku opazovali in pozorno poslušali njihovo izvajanje.


49

Skozi cel teden so se v kotičku razvrstili vsi otroci. F4, F1, F3, D11 so v glasbenem

kotičku sodelovali večkrat, dolgo vztrajali in preizkušali vse inštrumente. F1 je bil najbolj

navdušen nad bobnom. Predlagal je, da bi igral boben za medveda. D7 je predlagala,

da bi palček Smuk v zaključnem delu pravljice živalim igral na kitaro. Upoštevali smo

predlog in otrokom v zaključnem delu peli pesem Medvedek ni bolan ob spremljavi

kitare. Ob koncu tedna smo otrokom pripovedovali pravljico z izbrano glasbeno

spremljavo. Otroci so samodejno pričeli z gibanjem in izvajali različna gibanja živali.

Preglednica 6: Pravljica z glasbo Palček Smuk za gibalno/športno aktivnost

TEKST GIBALNA

DEJAVNOST

IZBRANI ZVOČNI

PRIMER

Ker Smuk rad osamljen ni, pridejo k njemu

prijatelji vsi.

Prvi pribrunda velik medo Vanja, ki ne bo

izpustil zimskega spanja.

Hoja klečno

spodaj

sklonjeno.

Igranje s počasnim

ritmom na boben.

Nato priletijo ptice selivke, ki se že veselijo

poletne mivke. Letijo, letijo, letijo in se

srečanja s Smukom in prijatelji veselijo.

Tek z gibanjem

rok iz priročenja

do odročenja.

Igranje na flavto.

Priskaklja še zajec Božo, ki je med potjo

srečal prekrasno rožo. Pokliče še prijatelje

in skupaj skačejo ob potoku, da nihče ni

kos ropotu!

Sonožni

poskoki.

Igranje na paličice z

enakomernim

ritmom, ki spominja

na zajčje skoke.

Na srečanje v gozdu še mravlje prihitijo,

da zabave ne zamudijo! Lazijo po listju,

vejah, mahu, a izognejo se strahu.

Lazenje. Igranje na marakas.

Potem se ježi prikotalijo, ki že hruške

nabadati hitijo. Tudi jabolka imajo radi,

zato se kar povaljajo po travi.

Kotaljenje. Igranje na tamburin.

Za konec pride pa še žaba klepetava in

zabava res je prava!

Žabji poskoki. Igranje na guero.

3.6.2.3 Izvedba gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo Palček Smuk

Globalni cilji:



50



− s povezovanjem področij: gibanje, jezik in umetnost (glasba) spodbuditi otroke h

gibanju.

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

51

Pre

gle

dnic

a 7

: Iz

vedba p

rakt

ičneg

a d

ela

‒ P

alč

ek

Sm

uk

P

OD

RO

ČJE

DE

JAV

NO

ST

I V

SE

BIN

A

UR

E

PO

SA

ME

ZN

EG

A P

OD

RO

ČJA

GIB

AN

JE

JEZ

IK

GLA

SB

A

ST

OP

NJA

UČ

NE

GA

PR

OC

ES

A

NA

RA

VN

E O

BLIK

E G

IBA

NJA

pra

vljic

a

z gla

sbo

‒

ponavl

janje

PR

AV

LJI

CA

PA

LČ

EK

SM

UK

IG

RA

NJE

N

A

RIT

MIČ

NA

GLA

SB

ILA

CIL

JI

Otr

ok:

−

razv

ija k

oo

rdin

aci

jo g

ibanja

z enost

avn

imi

gib

aln

imi

nalo

ga

mi

ob

pra

vljic

i z

gla

sbo;

−

ob

gla

sben

i sp

rem

ljavi

, z

nara

vnim

i oblik

am

i gib

anja

posn

em

a g

ibanje

živ

ali;

−

pre

ko i

gre

z e

lem

enta

rnim

i

gib

aln

imi

nalo

gam

i kr

epi

svoj g

ibaln

i apara

t.

Otr

ok:

−

doži

vlja

jsko

posl

uša

in

se

vživ

lja v

kn

jiževn

e o

sebe;

−

dolo

či,

kdo

v

pra

vljic

i

nast

opa;

−

izlu

šči

pote

k dogaja

nja

v

pra

vljic

i;

−

z gib

anje

m

uprizo

ri

knjiž

evn

e o

sebe (

živa

li).

Otr

ok:

−

izva

ja

ritm

ične

vzorc

e/m

otiv

e

na

ritm

ična

gla

sbila

za

ponazo

rite

v gib

anja

živ

ali;

−

repro

duci

ra e

nost

avn

e r

itmič

ne

motiv

e

za

razl

ično

gib

anje

živa

li;

−

razv

ija r

itmič

ni p

osl

uh;

−

prisl

uhne

zaig

ranem

u

ritm

ičnem

u

motiv

u

in

melo

diji

na k

ljuna

sto f

lavt

o i

n s

e v

živl

ja

v pra

vljic

o.

ME

TO

DIČ

NA

EN

OT

A

Nara

vne

oblik

e

gib

anja

(h

oja

,

tek,

sko

ki, po

sko

ki, la

zenje

).

Pripove

dova

nje

pra

vljic

e.

Igra

nje

na

ritm

ična

gla

sbila

in

klju

na

sto fla

vto.

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

52

P

OD

RO

ČJE

DE

JAV

NO

ST

I V

SE

BIN

A

UR

E

PO

SA

ME

ZN

EG

A P

OD

RO

ČJA

GIB

AN

JE

JEZ

IK

GLA

SB

A

UČ

NE

OB

LIK

E

Sku

pin

sko

delo

z

igra

lno

skup

ino.

Sku

pin

ska.

Sku

pna, sk

upin

ska in

indiv

idualn

a.

UČ

NE

ME

TO

DE

Ig

ra,

dem

onst

raci

ja,

pripove

dova

nje

in r

azl

aganje

.

Posl

uša

nje

, pripove

dova

nje

,

pogovo

r in

igra

vlo

g.

Doži

vlja

jsko

posl

uša

nje

, pogovo

r,

izva

jan

je in

gib

aln

o u

stva

rjanje

.

PR

IPO

MO

ČK

I B

lazi

ne,

palč

kova

ka

pa,

gla

sbila

(b

oben,

klju

nast

a

flavt

a,

palič

ice,

mara

kas,

guero

/lese

na ž

aba),

tri o

deje

.

Palč

kova

ka

pa,

bla

zine,

gla

sbila

(b

oben,

klju

nast

a

flavt

a,

palič

ice,

mara

kas,

guero

/lese

na ž

aba).

Ritm

ična g

lasb

ila (

boben,

palič

ice,

mara

kas,

guero

/žaba),

kl

junast

a

flavt

a.

PO

TE

K D

ELA

U

VO

DN

O

PR

IPR

AV

LJA

LN

I

DE

L :

Lovl

jenje

–

Palč

ek

Sm

uk

v

gozd

u

živi

in

se

ze

lo

rad

z

gozd

nim

i ži

valm

i lo

vi.

Vsa

kega

uje

tega

za

roke

prim

e,

da

nast

ane

kača

, dolg

a

kako

r

klopota

ča!

Jih lovi

, lo

vi in n

ikoli

ne i

zpust

i. (T

isti,

ki

je u

lovl

jen,

se

prim

e

za

roke

in

ta

ko

do

MO

TIV

AC

IJA

:

Otr

oke

m

otiv

iram

o

z zu

nanjo

motiv

aci

jo.

Na

gla

vo

si

pove

znem

palč

kovo

ka

po,

sedem

na

bla

zino

in

jih

pova

bim

, da p

rise

dejo

.

MO

TIV

AC

IJA

:

Otr

oko

m r

azd

elim

gla

sbila

(boben,

palič

ice

, m

ara

kas,

guero

,

tam

burin).

O

troci

pre

izku

šajo

zvoke

posa

mezn

ih

gla

sbil.

Z

a

vsako

ži

val

izbere

mo

gla

sbilo

in

dolo

čim

o

ritm

ični

vzore

c/m

otiv

.

Manjš

a

skup

ina

doži

veto

za

igra

ritm

ične

vzore

ce

na,

na

kar

se

zam

en

jajo

z o

stalim

i v s

kupin

i.

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

53

P

OD

RO

ČJE

DE

JAV

NO

ST

I V

SE

BIN

A

UR

E

PO

SA

ME

ZN

EG

A P

OD

RO

ČJA

GIB

AN

JE

JEZ

IK

GLA

SB

A

zadnje

ga;

igra

nje

na k

ljunast

o

flavt

o –

živ

ahna g

lasb

a.)

Tra

janje

: 5 m

in.

Kom

ple

ks

GIM

NA

ST

IČN

IH

VA

J –

K1.

Tra

janje

: 5 m

in.

Celo

ten z

apis

gim

nast

ičnih

vaj

je p

redst

avl

jen v

prilo

gi 3

.

GLA

VN

I D

EL

Otr

oci

z

razl

ičnim

i nara

vnim

i

oblik

am

i gib

anja

upriza

rjajo

živa

li.

ME

DV

ED

– h

oja

kle

čno s

podaj

sklo

nje

no;

PT

ICA

S

ELIV

KA

–

tek

z

gib

anje

m r

ok

iz p

riro

čenja

do

odro

čenja

;

ZA

JEC

– p

osk

oki

s s

onožn

im

odrivo

m;

PR

IPO

VE

DO

VA

NJE

:

Pra

vljic

a

z gla

sbo

Palč

ek

Sm

uk.

−

Prv

o p

ripove

dova

nje

;

−

odm

or;

−

izja

va:

Palč

ek

Sm

uk

rad

telo

vadi;

−

dru

go p

ripove

dova

nje

;

−

pogovo

r z

otr

oki

:

Kje

živ

i palč

ek

Sm

uk?

Kaj

rad

IGR

AN

JE N

A G

LA

SB

ILA

:

−

medve

d –

boben,

−

ptic

e –

klju

nast

a fla

vta,

−

zaje

c –

palič

ice,

−

mra

vlja

– m

ara

kas,

−

jež

– ta

mburin,

−

žaba –

guero

/žaba.

Ritm

ični

vzo

rec

zapis

an z

nota

mi

je p

redst

avl

jen v

prilo

gi 3

.

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

54

P

OD

RO

ČJE

DE

JAV

NO

ST

I V

SE

BIN

A

UR

E

PO

SA

ME

ZN

EG

A P

OD

RO

ČJA

GIB

AN

JE

JEZ

IK

GLA

SB

A

MR

AV

LJA

– la

zenje

;

JEŽ

– k

ota

ljenje

;

ŽA

BA

– ž

abji

posk

oki

.

Tra

janje

: 15 m

in.

počn

e?

Kdo

so

nje

govi

prija

telji

?

Kate

ra

gla

sbila

so

pre

dst

avl

jala

dolo

čeno

živa

l

(poim

enova

nje

gla

sbil)

? K

aj

so

poče

le ž

ivali?

Kaj

se j

e z

godilo

na k

oncu

zgodbic

e?

SK

LE

PN

I D

EL

UM

IRJA

NJE

Gozd

na

dru

žba j

e z

daj že

pra

v

utr

uje

na

in

km

alu

bo

noč

prišl

a.

Leže

jo

na

mehka

tla

,

Sm

uk

jih p

okr

ije in lepo p

ese

m

zaig

ra.

(Tu

palč

ek

z odejo

nežn

o p

okr

iva ž

ivali

– o

troke

).

Tra

janje

: 3 m

in.

PO

GLA

BLJA

NJE

LIT

ER

AR

NO

- E

ST

ET

SK

EG

A

DO

ŽIV

LJA

NJA

:

Otr

ok

gib

aln

o uprizo

ri g

ibanje

živa

li (m

edve

d,

ptic

a,

žaba,

jež,

m

ravl

ja,

zaje

c)

tako

, da

upošt

eva

bese

dilo

in g

lasb

o.

GIB

ALN

O IZ

RA

ŽA

NJE

:

Otr

ok

gib

aln

o

izra

ža

vseb

insk

e/r

itmič

ne

vzorc

e/m

otiv

e

ob g

lasb

i.


55

3.6.2.4 Evalvacija vadbenih ur gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo

Palček Smuk

V naslednjem tednu smo pričeli z gibalnim delom. Pred vsako vadbeno uro smo na

glavo poveznili palčkovo kapo. Tako je v igralnico prišel palček Smuk.

1. Vadbena ura

V prvi vadbeni uri smo otrokom pripovedovali zgodbo in z njimi telovadili kot palček

Smuk. Gibanje živali smo spremljali z izbranimi inštrumenti.

Na glavo smo poveznili palčkovo kapo in se spremenili v Smuka. Otroke smo

prosili, da pomagajo preurediti prostor. Na kljunasto flavto smo zaigrali krajšo melodijo

in pridobili pozornost otrok. Pričeli smo s pripovedjo: »Otroci, poznate palčka Smuk?«

V ogrevalnem delu smo otroke lovili po prostoru, ulovljenega prijeli za roke in tako vse

do zadnjega otroka, da je nastala dolga kača. Sprva otroci niso razumeli navodil, sproti,

ob lovljenju, smo po potrebi podajali dodatna individualna navodila, zato nismo v tem

delu igrali na kljunasto flavto. Lovljenje smo ponovili trikrat. Otroci so pri lovljenju tekali

v krogu in čakali, da jih ulovimo.

V glavnem delu vadbene ure smo nadaljevali s pripovedjo pravljice. Za vsako žival

smo zaigrali na izbran inštrument in kazali gibanje. Otroci so v gibanju aktivno

sodelovali, razen F3, F7 in D10, ki so se občasno, za kratek čas, ustavili, umaknili stran

od skupine, opazovali otroke in odraslega. Pri tem niso ovirali ali motili drugih otrok.

Otroci se v glavnem delu vadbene ure gibljejo po prostoru igralnice v vse smeri.

V sklepnem delu smo ob spremljavi kitare zapeli pesem Medvedek ni bolan in z

odejo pokrivali speče otroke.

V naslednjih dveh izvedbah so igrali na inštrumente otroci. Vsi so imeli priložnost

sodelovati kot instrumentalisti ali kot Smukovi prijatelji v vadbeni uri.

2. Vadbena ura

Kapa na glavi je naznanila otrokom gibalno aktivnost s palčkom Smukom. Otroke

ni bilo potrebno dodatno spodbujati, takoj so začeli pomagati pri urejanju igralnice.

Pred pričetkom vadbene ure smo omogočili otrokom, da izberejo telovadbo ali igranje

na instrumente. Instrumentalistom je priskočila na pomoč sodelavka. Potrebno jih je

bilo usmeriti, kdaj pričnejo in končajo z igranjem. Pričetek vadbene ure smo naznanili z

igranjem na kljunasto flavto. Najprej smo otroke lovili. Otroci so vreščali od

zadovoljstva in tekali v krogu. Lovljenje smo večkrat ponovili. Po razgibavanju je sledil

glavni del. Vsi otroci so sodelovali. Doživljanje glasbe in pravljice spodbudi otroke h

gibanju. Gibali so se v različnem tempu, nekateri hitreje, drugi počasneje. F1, D1, F2,


56

D6, F6, F8 so ob gibanju izražali svoja doživljanja z živalskim oglašanjem, cviljenjem,

kričanjem, kazali so znake ugodja, sproščenosti in veselja. Otroci so bili osredotočeni

na izvajanje različnih oblik gibanja ob glasbi in niso ustvarjali zvoka z lastnimi

instrumenti. Pri gibanju zajca in žabe se je slišalo topotanje nog. Gibanje so izvajali s

celim telesom. V zaključnem delu so instrumentalisti prevzeli vlogo palčka in pokrivali

svoje prijatelje z odejo, mi pa smo peli in igrali na kitaro.

3. Vadbena ura

Rdeča nit vsake vadbene ure je bila palčkova kapa. Otroci so vedeli, da kapa na

glavi odraslega pomeni gibalno aktivnost s palčkom. Večkrat so nas spraševali po kapi

in nas spodbujali, da si jo nadenemo. F1, D1, F3, F5, F6, F8 so izrazili željo, da bi tudi

oni nosili kapo. S kapo na glavi so ponosno hodili po igralnici, skakali, telovadili in

govorili otrokom, kaj naj počnejo.

Uvodni del vadbene ure je potekal brez dodatnih navodil. Pripovedovali smo

pravljico, se z otroki lovili in razgibavali. V glavnem delu smo pravljico pripovedovali in

opazovali otroke pri gibanju. Opazili smo, da so F1, D1, D4, F6, D7 in F8 med

gibanjem stopali v medsebojno interakcijo. F6 je glasno govoril: »Gremo, gremo…«

»Žaba skače…« »Bežite medved prihaja…« Drugi so mu sledili in ga posnemali. F3 je

sledil gibanju F1. Pri F7 smo opazili, da ima težave pri izvajanju poskokov in kotaljenju.

Nekaj časa opazuje, nato naredi dve ponovitvi po svojih zmožnostih. D10 je izvajala

gibanje po svoje, na primer gibanje medveda kot hojo po kolenih. Med gibanjem se je

za kratek čas ustavila, opazovala otroke in odraslega in skušala gibanje posnemati.

D4, F3, D8 in F8 so za gibanje mravelj iskali svoje načine gibanja (lazenje, lazenje z

eno nogo naprej, lazenje s potegom rok). D1 in F2 sta izvajala gibe na svoj način, njuni

gibi so energični, izraziti, z močno obrazno mimiko, čustveno izražata doživljanja

pravljice, oglašata se kot živali. D3 pri gibanju medveda stoji na mestu in opazuje

druge. Pri F2 smo opazili, da se pri poskoku ne odlepi od tal, temveč hopsa. D1, F1,

D3, D4, F2, F3, F5, F6 in F8 so čustveno izražali svoje doživljanje. Večina otrok je

gibanje izvajala koordinirano, ni prišlo do prerivanj, padcev. Pri kotaljenju so zaradi

omejenega prostora otroci čakali eden drugega, vendar se nad tem niso pritoževali.

3.6.2.5 Sklepne ugotovitve po opazovalnem listu za pravljico Palček Smuk

Doživljanje glasbe spodbudi otroke h gibanju. Ob pozornem poslušanju so se

pravilno in doživeto gibali v vlogi posameznih živali. Gibali so se v različnem tempu,

nekateri hitreje, drugi počasneje, odvisno od njihovega temperamenta in gibalnih


57

sposobnosti. Občasno in kratkotrajno so F3, F5, F7, D10 kot opazovalci spremljali

dogajanje. Otroci so se gibali po pripravljenem prostoru v vse smeri. V uvodnem delu

so otroci tekali v krogu, kar pa je prispevalo k varnejšemu lovljenju v omejenem

prostoru. Zaradi tega se je igra lovljenja hitro zaključila, zato smo jo ponovili najmanj

trikrat. Otroci so radi sodelovali, gibanje izvajali sproščeno in koordinirano. Ob gibanju

so F1, D1, F3, D4, F5, F6, F8 in D11 čustveno izražali svoja doživetja s smehom,

vriskom, F1, D1, F2, D6, F6, D10 so se oglašali kot živali. Otroci so usmerjeni v gibanje

in ne ustvarjajo zvokov z lastnimi instrumenti. Pri gibanju prihaja med F1, F6 in F8, F1

in F3, D4 in D11 ter med D2 in D3 do interakcije. Otroci se kličejo, posnemajo drug

drugega v gibanju, spodbujajo h gibanju, smejijo, včasih držijo za roke. Pri D1, F2, F7,

D10 smo opazili, da gibanja izvajajo prilagojeno, na svoj način, po svojih zmožnostih.

Otroci so imeli možnost ob večkratnem ponavljanju spoznati potek vadbene ure. Niso

bili več usmerjeni v posnemanje gibanja odraslega. F1, D1, F2, F3, D3, F5, D10 so

pričeli izvajati gibanja za živali na svoj način.

3.6.3 Predstavitev pravljice Pod medvedovim dežnikom (Makarovič, 1998)

Medved je dobil za rojstni dan velik rdeč dežnik. Komaj je čakal, da bi začelo

deževati. In res, se je nekega sobotnega popoldneva vlil dež. Medved je ves vesel

razprl dežnik in šel v gozd.

Nasproti mu je prišla stara lisica. Tudi ona je imela dežnik. »Dober dan, gospa!« je

prijazno pozdravil medved. Lisica pa ga je samo strogo pogledala in ni niti odzdravila.

Medved je skomignil in odšel dalje. Poslušal je dežne kapljice in srečal srnico.

Bila je čisto premočena in se je tresla od mraza. Gledala ga je z velikimi plašnimi

očmi, rekla pa ni nič. Medved jo je nagovoril: »Stopi no pod moj dežnik, srnica. Kjer je

prostora za enega, ga bo tudi za dva.« srnica ga je hvaležno pogledala in stopila k

njemu pod dežnik. »Prosila sem že lisico, da bi me vzela pod dežnik, pa me ni hotela

niti slišati,« je rekla srnica. »No, je že dobro,« je rekel medved in sta šla naprej.

Sprehajala sta se po gozdu in srečala zajčka.

Čisto je bil premočen in premražen. Pa je rekel medved: »Brž k nama pod dežnik

zajček! Drugače se boš prehladil.« »Hvala medved,« je rekel zajček. »Prav rad! Veš,

prosil sem že lisico, da bi me vzela pod dežnik. Pa me je samo grdo pogledala.« »Kjer

je prostora za dva, ga bo tudi za tri,« je rekel medved in šli so naprej. Srečali so

veverico.

Čisto je bila mokra in rep je imela ves zlepljen od dežja. Medved je zaklical: »Kar k

nam pod dežnik, veverica! Kjer je prostora za tri, ga bo tudi za štiri.« »Kako si ljubezniv,


58

medved!« je rekla veverica in se stisnila pod dežnik. »Čisto drugačen kakor lisica!« Šli

so naprej, pa jim je nasproti pritekla miška.

Zacvilila je: »Medved, medved, vzemi me pod dežnik! Lisica me je napodila!«

»Seveda miška!« je rekel medved. »Kjer je prostora za štiri, ga bo tudi za pet.« Miška

je smuknila pod medvedov dežnik in tako so bili vsi lepo na suhem. Bili so prav dobre

volje in so peli vso pot. Medved pa je zraven veselo brundal.

Dež je pojenjal, posijalo je sonce. Živali so se še enkrat zahvalile medvedu in se

razšle. Medved je zaprl svoj rdeč dežnik in zadovoljen odhlačal domov.

Drugi dan je bila nedelja. Po gozdu je hodila lisica in zehala. »Oh, kako mi je

dolgčas!« je vzdihovala. »Oh, kako mi je dolgčas!« Tedaj je zagledala srnico.

»O, srnica!« jo je poklicala lisica. »Delaj mi družbo!« »Ne utegnem!« jo je zavrnila

srnica. »K medvedu grem na obisk!« In že je ni bilo več. Lisici se je povesil nos.

Pa je pritekel zajček.

»Delaj mi družbo!« ga je poklicala lisica. »Ne utegnem, k medvedu grem!« je

zaklical zajček in že ga ni bilo več. Lisici se je še bolj povesil nos.

Takrat je mimo priskakljala veverica.

»Glej jo, veverico!« se je veselila lisica. »Delaj mi družbo!« »Ne utegnem, mudi se

mi na obisk k prijatelju medvedu!« je hladno odgovorila veverica in že je ni bilo več.

Lisici se je nos tako povesil, da je sploh ni bilo spoznati.

Pridrobila je miška.

»Vsaj ti mi delaj družbo,« jo je poklicala lisica. Miška pa se je začudila: »Saj ste res

vi, gospa lisica! Ampak zdajle nimam časa, veste. Moram na obisk k prijatelju

medvedu!« in že je ni bilo več.

Lisica je legla na tla, glavo je položila na tace in ves popoldan pela žalostne,

žalostne pesmi.


V igralnico smo prišli z odprtim dežnikom, se sprehodili po igralnici in sedli na

klopce. V trenutku so prisedli tudi otroci. Tako smo jih motivirali k poslušanju. Dežnik

smo postavili na tla in pričeli z branjem. Otroci so zbrano in z zanimanjem poslušali

doživeto prebrano pravljico. Izrazili so željo po ponovnem poslušanju. Tako smo

pravljico prebrali še enkrat. Po branju smo se z otroki pogovarjali o vsebini pravljice.


59

Preglednica 8: Pogovor po branju pravljice Pod medvedovim dežnikom


Kaj je dobil medved za rojstni dan? F1: »Dežnik.«

Kakšen je bil dežnik? D8: »Rdeč.«

Česa se je veselil? D7: »Dežja.«

Koga je najprej srečal? F3: »Lisico.«

Kaj je naredila lisica? D3: »Mela je zelen dežnik.«

D11: »Ni ga pogledala.«

Katere živali je srečal? D4: »Srnico.«

Kaj ji je rekel? D3: »Da je premočena in premražena.«

Katere živali je še srečal? D2: »Veveričko, miško.«

Kaj je rekel živalim? F8: »Da naj grejo not.«

F3: »Živalice.«

Kaj so živali odgovorile? D7: »Hvala.«

Kaj se je zgodilo, ko je posijalo sonce? D6: »Zaprl je dežnik.«

Kam so odšle živali? D11: »Igrat.«

Kako se je počutila lisica naslednji

dan?

D3: »Zehala, ker je bla utrujena.«

F1: »Ker je srečala srnico.«

Kaj je rekla srnici? D11: »Delaj mi družbo, srnica pa ni hotela.«

Zakaj se živali niso hotele igrati z

lisico?

D7: »Ker so se šli igrat k medvedu.«

Zakaj? D3: »Ker lisica jih ni povabla pod svoj

dežnik.«

Kaj so se živali igrale pri medvedu?

F2: »Ovčke, kocke.«

F1: »Skrivalnice.«

D8: »Sestavljanke.«

D4: »Igrali.«

D6: »Igrale s kockami.«

D1: »Gledale risanke.«

D11: »Poslušale pesmice.«

Naslednji dan smo pravljico pripovedovali ob slikah pripravljenih po izbrani

pravljici. Na pobudo otrok smo se po pripovedovanju pogovarjali o glavnem junaku, kaj

je delal, kaj je dobil za rojstni dan, kaj je naredil, ko je začel padati dež, zakaj je bilo

lisici dolgčas in kam so šle živali.


60

3.6.3.2 Glasbena dejavnost

Pogovor po pripovedovanju pravljice smo nadaljevali v glasbenem kotičku. Ponovili

smo, katere živali nastopajo v pravljici, kdo je glavni junak. Za vsako žival smo zaigrali

izbrano pesem na zvončke ali kljunasto flavto. Otroci so prisluhnili igranju, nekateri so

ob zaigranih pesmih zaplesali in oponašali gibanje živali. Na koncu so tudi sami zaigrali

na zvončke ali kljunasto flavto. Pri igranju smo otroke opazovali, poslušali in jih

spodbujali. Otroci so imeli velik interes, da bi igrali na zvončke. Skozi cel teden so se v

glasbenem kotičku razvrstili vsi otroci, nekateri večkrat. Pri F1, D1, D4, F3, F4, F8, D11

smo opazili, da so igrali dlje časa. F3 je na zvončke igral nežno, z občutkom, na višjih

tonih, izmenično z obema udarjalkama, F1 je igral na zvončke z močnimi udarci,

glasno, F8 z udarjalko v desni roki. Po izvedeni večdnevni dejavnosti v glasbenem

kotičku, smo otroke vprašali, za katero žival so zaigrali na zvončke ali kljunasto flavto.

Preglednica 9: Pogovor z otroki po glasbeni dejavnosti

VPRAŠANJE ODGOVORI OTROK

Za katero žival si igral/a? D7: »Lisico.«

F1: »Za medveda.«

F3: »Srnico.«

D3: »Lisici.«

D8: »Za ptičko.«

F4: »Ne vem.«

F8: »Za žabo.«

F2: »Za lisico.«

D2: »Jaz bom pa zapela pingvinčkom.«

D4: »Za sovo.«

D11: »Za veverico.«

Po glasbeni dejavnosti smo na podlagi predlogov in odzivov otrok oblikovali krajšo

priredbo pravljice z izbranimi zvočnimi primeri in gibalnimi dejavnostmi.


61

Preglednica 10: Priredba pravljice z glasbo Pod medvedovim dežnikom za

gibalno/športno aktivnost

TEKST GIBALNA

DEJAVNOST

IZBRANI ZVOČNI

PRIMER

Medved je za rojstni dan dobil velik rdeč

dežnik. Komaj je čakal, da bo začelo

deževati. In res, nekega sobotnega dne se

je ulil dež. Medved je odšel z dežnikom v

gozd na sprehod.

Počasna hoja po

petah, zibanje z

leve na desno

nogo.

O. Denac: Medved

(kljunasta flavta).

Med potjo je srečal srnico, ki se je tresla

od mraza. Povabil jo je pod dežnik.

Tek po prostoru. J. Bitenc: Srnica

(zvončki).

Šla sta naprej in srečala zajčka,

premočenega. Tudi zajček se je skril pod

dežnik.

Sonožni poskoki. J. Bitenc: Zajček

Dolgoušček

(zvončki).

Hodili so naprej in srečali veverico. Čisto

je bila mokra, rep je imela ves zlepljen od

dežja. Medved je bil prijazen in jo je

povabil pod dežnik.

Poskoki na levi in

desni nogi.

J. Bitenc: Veverica

(kljunasta flavta).

Na gozdni poti srečajo še miško. Trese se

in cvili. Zebe jo. Vsa je mokra. Medved jo

povabi pod dežnik. In grejo naprej.

Hoja po prstih z

drobnimi koraki.

S. Jug: Miška

(zvončki).

Posijalo je sonce in živali so šle naprej po

gozdni poti. Zahvalile so se medvedu za

pomoč. Naslednji dan se je po gozdu

sprehajala lisica, žalostna, osamljena. Bilo

ji je dolgčas.

Hoja v počepu. M. Voglar: Lisica

(kljunasta flavta).

Nobena žival se ni želela pogovarjati z njo.

Vse so odšle k medvedu in se igrale z

njim.

3.6.3.3 Izvedba gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo Pod medvedovim

dežnikom

Globalni cilji:




62


− s povezovanjem področij: gibanje, jezik in umetnost (glasba) spodbuditi otroke

h gibanju.

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

63

Pre

gle

dnic

a 1

1: Iz

vedba p

rakt

ičnega d

ela

‒ P

od m

edve

dovi

m d

ežn

ikom

P

OD

RO

ČJE

D

EJA

VN

OS

TI

VS

EB

INA

U

RE

P

OS

AM

EZ

NE

GA

PO

DR

OČ

JA

GIB

AN

JE

JEZ

IK

GLA

SB

A

VS

EB

INA

UR

E

ST

OP

NJA

UČ

NE

GA

PR

OC

ES

A

NA

RA

VN

E

OB

LIK

E

GIB

AN

JA

pra

vljic

a z

gla

sbo –

ponavl

janje

,

PR

AV

LJI

CA

P

OD

ME

DV

ED

OV

IM D

EŽ

NIK

OM

PO

SLU

ŠA

NJE

GLA

SB

E

CIL

JI

Otr

ok:

−

razv

ija k

oord

inaci

jo g

ibanja

z

enost

avn

imi

gib

aln

imi

nalo

ga

mi;

−

ob

gla

sbeni

spre

mlja

vi

posn

em

a

gib

anje

ži

vali

z

nara

vnim

i oblik

am

i gib

anja

;

−

pre

ko

igre

z

ele

menta

rnim

i

gib

aln

imi

nalo

gam

i kr

epi

svoj

gib

aln

i apa

rat.

Otr

ok:

−

doži

vlja

jsko

posl

uša

in

se

vživ

lja v

kn

jiževn

e o

sebe;

−

dolo

či,

kdo

v pra

vljic

i

nast

opa;

−

izlu

šči

pote

k dog

aja

nja

v

pra

vljic

i;

−

z gib

anje

m u

prizo

ri k

njiž

evn

e

ose

be (

živa

li).

Otr

ok:

−

pre

ko

gla

sbe

doži

vi

vseb

ino p

ravl

jice;

−

gib

aln

o iz

razi

vse

bin

ske

motiv

e iz

pra

vljic

e;

−

ob

posl

uša

nju

ra

zvija

nam

ern

o

slušn

o

pozo

rno

st;

−

se

gib

lje

skla

dno

v

ritm

u g

lasb

e i

n g

ibaln

o

uprizo

ri r

azl

ično g

ibanje

živa

li.

ME

TO

DIČ

NA

EN

OT

A

Nara

vne o

blik

e g

ibanja

(hoja

, te

k,

skoki

, posk

oki

, la

zenje

).

Bra

nje

pra

vljic

e

in

gib

aln

o

upriza

rjanje

gla

vnih

kn

jiževn

ih

likov.

Posl

uša

nje

gla

sbe v

pra

vljic

i z g

lasb

o P

od

medve

dovi

m d

ežn

ikom

in

gib

aln

o iz

raža

nje

.

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

64

P

OD

RO

ČJE

D

EJA

VN

OS

TI

VS

EB

INA

U

RE

P

OS

AM

EZ

NE

GA

PO

DR

OČ

JA

GIB

AN

JE

JEZ

IK

GLA

SB

A

UČ

NE

OB

LIK

E

Sku

pin

sko d

elo

z ig

raln

o s

kupin

o.

Sku

pin

ska.

Sku

pna, sk

upin

ska,

indiv

idualn

a.

UČ

NE

ME

TO

DE

Ig

ra,

dem

onst

raci

ja,

pripove

dova

nje

, ra

zlaga.

Posl

uša

nje

, pripove

dova

nje

,

pogovo

r, ig

ra v

log.

Doži

vlja

jsko

posl

uša

nje

,

gib

aln

o u

stva

rjan

je,

pogovo

r.

PR

IPO

MO

ČK

I G

lasb

ila (

flavt

a,

zvončk

i),

dežn

iki,

časo

pis

ni p

apir.

Dežn

ik,

klopi,

gla

sbila

(f

lavt

a,

zvon

čki).

Dežn

ik, kl

junast

a fla

vta,

zvon

čki.

PO

TE

K D

ELA

U

VO

DN

O P

RIP

RA

VLJA

LN

I D

EL:

Lovi

mo

repke

(re

pke

nare

dim

o i

z

časo

pis

nega

papirja

, za

tlači

mo

zadaj

za p

as,

otr

oci

lovi

jo r

epke

dru

gih

otr

ok.

Ko i

zpulij

o r

epek,

ga

prinese

jo

odra

slem

u.

Zadnji

je

zmagova

lec.

Ig

ro

lahko

ponovi

mo,

odvi

sno o

d m

otiv

aci

je

otr

ok

in p

ote

ka ig

re.

Tra

janje

: 5 m

in.

Kom

ple

ks

GIM

NA

ST

IČN

I V

AJ

–

MO

TIV

AC

IJA

:

Otr

oke

m

otiv

iram

o

z zu

nanjo

motiv

aci

jo. P

ova

bim

o ji

h n

a k

lopi

v ju

tran

ji kr

og.

Odpre

mo

velik

,

rdeč

dežn

ik,

ga

zavr

timo

nad

gla

vo in p

olo

žim

o p

ole

g s

ebe n

a

tla.

Nato

za

čnem

o z

bra

nje

m.

MO

TIV

AC

IJA

:

Otr

oke

pova

bim

o v

gla

sben

i kotič

ek

in

zaig

ram

o m

elo

dije

pesm

i

na k

ljunast

o fla

vto in

zvon

čke (

Pese

m o

lisi

ci,

Medve

d in

jež,

Srn

ica,

Zajč

ek

Dolg

oušč

ek,

Veve

rica

, M

iška

). P

o

posl

uša

nju

vodim

o p

ogovo

r

o z

aig

ran

ih m

elo

dija

h

pesm

i. N

ato

jim

pre

bere

mo

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

65

P

OD

RO

ČJE

D

EJA

VN

OS

TI

VS

EB

INA

U

RE

P

OS

AM

EZ

NE

GA

PO

DR

OČ

JA

GIB

AN

JE

JEZ

IK

GLA

SB

A

K3 –

DE

ŽN

IK.

Tra

janje

: 5 m

in.

Celo

ten z

apis

gim

nast

ičnih

vaj

je

pre

dst

avl

jen v

Prilo

gi 4

.

pra

vljic

o P

od m

edve

dovi

m

dežn

ikom

.

GLA

VN

I D

EL

Otr

oci

z

razl

ičnim

i nara

vnim

i

oblik

am

i gib

anja

upriza

rjajo

živ

ali.

−

ME

DV

ED

‒ p

oča

sna h

oja

po

peta

h,

zibanje

z

leve

na

desn

o n

ogo;

−

LIS

ICA

‒ h

oja

v č

epu;

−

SR

NA

‒ tek

po p

rost

oru

;

−

ZA

JEC

‒ s

ono

žni p

osk

oki

;

−

VE

VE

RIC

A ‒

posk

oki

levi

in

desn

i nog

i;

−

MIŠ

‒

hoja

po

prs

tih

z

dro

bnim

i kora

ki.

Tra

janje

: 15 m

in.

BR

AN

JE

PR

AV

LJI

CE

: P

od

medve

dovi

m d

ežn

ikom

−

prv

o b

ran

je;

−

odm

or;

−

izja

va:

medve

d

je

pra

vi

prija

telj;

−

dru

go b

ran

je;

−

pogovo

r z

otr

oki

:

Kaj

je

dobil

medve

d

za

rojs

tni

dan? Č

esa

se j

e v

ese

lil? K

oga

je s

reča

l najp

rej?

Kaj

je n

are

dila

lisic

a? K

ate

re ž

iva

li je

še s

reča

l?

Kako

jim

je p

om

agal?

Zaka

j jim

je p

om

agal?

Kako

jih

je p

ova

bil

BR

AN

JE Ž

E Z

NA

NE

PR

AV

LJI

CE

OP

RE

MLJE

NE

Z

GLA

SB

EN

IMI P

RIM

ER

I:

−

ME

DV

ED

‒ O

. D

enac:

Medve

d in

jež

(klju

nast

a f

lavt

a);

−

LIS

ICA

‒ M

. V

ogla

r:

Pese

m o

lisi

ci

(klju

nast

a f

lavt

a);

−

SR

NA

‒ J

. B

itenc

:

Srn

ica (

zvončk

i);

−

ZA

JEC

‒ J

. B

itenc:

Zajč

ek

Dolg

oušč

ek

(zvo

nčk

i);

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

66

P

OD

RO

ČJE

D

EJA

VN

OS

TI

VS

EB

INA

U

RE

P

OS

AM

EZ

NE

GA

PO

DR

OČ

JA

GIB

AN

JE

JEZ

IK

GLA

SB

A

pod d

ežn

ik? K

aj

se j

e z

godilo

,

ko j

e p

osi

jalo

sonce

? K

ako

se je

poču

tila l

isic

a n

asl

ednji

dan? S

o

živa

li ost

ale

pri

nje

j in

za

kaj?

Kam

so

šl

e?

Zaka

j?

Kaj

so

poče

li sk

upaj?

−

VE

VE

RIC

A ‒

J. B

itenc:

Veve

rica

(zv

ončk

i);

−

MIŠ

‒ S

. Ju

g: M

iška

(klju

nast

a f

lavt

a).

SK

LE

PN

I D

EL

Živ

ali

se

igra

jo

pri

medve

du.

Iz

časo

pis

nega

papirja

iz

delu

jejo

razl

ične

figure

. O

troci

najp

rej

prinese

jo

ves

časo

pis

ni

papir

iz

uvo

dnega d

ela

, ga r

azt

egnejo

in

zloži

jo n

a k

upče

k. V

pra

šam

o j

ih,

kaj

bi

živa

li la

hko

nare

dile

iz

časo

pis

nega

papirja

. O

troci

pre

dla

gajo

in

sk

upaj

izdelu

jem

o.

Na k

oncu

izdelk

e r

azs

tavi

mo.

Tra

janje

: 5 m

in.

PO

GLA

BLJA

NJE

LIT

ER

AR

NO

-

ES

TE

TS

KE

GA

DO

ŽIV

LJA

NJA

:

Otr

ok

gib

aln

o

uprizo

ri

gib

anje

živa

li (m

edve

d,

ptic

a,

žaba,

jež,

mra

vlja

, za

jec)

ta

ko,

da

upošt

eva

bese

dilo

in g

lasb

o.

GIB

ALN

O IZ

RA

ŽA

NJE

:

Otr

ok

gib

aln

o iz

raža

vseb

insk

e/r

itmič

ne

vzorc

e/m

otiv

e o

b g

lasb

i.


67

3.6.3.4 Evalvacija vadbenih ur gibalne/športne aktivnosti pravljice z glasbo Pod

medvedovim dežnikom

1. Vadbena ura

Skupaj z otroki smo razmaknili vse kotičke, mize in stole. Ob tem so že vedeli, da

sledi vadbena ura. Zbrali smo se na sredini igralnice. Predstavili smo jim igro Lovimo

repke. Vsak otrok je dobil časopisni list, ga oblikoval v repek in zataknil zadaj za pas.

Na začetku smo lovili lisicam repke odrasli, tako so otroci konkretno videli, kako poteka

igra. Igro smo ponovili še dvakrat. Tokrat je lovil repke zmagovalec predhodne igre.

Otroci so neizmerno uživali, tekali po prostoru, se izmikali in trudili, da obdržijo svoj rep.

Prostor je odmeval od našega smeha in glasov radosti.

Namesto dežnika smo pri razgibavanju otrokom razdelili lesene palice. To otrok ni

motilo. Palico smo naslonili na ramo in se sprehajali kot medved po gozdu. Otroci so

upoštevali navodila in nas posnemali pri razgibavanju.

V glavnem delu vadbene ure smo vlogi s sodelavko razdelili. Ena je pripovedovala

in igrala na oba inštrumenta, druga pa kazala različne naravne oblike gibanja za živali.

Otroci so aktivno sodelovali, otroke smo spodbujali h gibanju po celotnem prostoru v

vse smeri. F7 se je včasih ustavil in opazoval druge otroke. Otroci so nam ob

pripovedovanju prisluhnili, ob igranju na glasbilo (kljunasto flavto ali zvončke) so se

gibali po prostoru. Otroci ob gibanju niso govorili besedila ali se oglašali kot živali. F1,

D1, F2, F3, D5, D8, F5, F8 so ob gibanju izražali veselje, navdušenje s cviljenjem in

različnimi glasnimi zvoki, predvsem pri lovljenju. Pri gibanju ob spremljavi glasbe je D1

ploskala ritem melodije. Otroci so gibanje izvajali s celim telesom, izjema je bil F7, ki je

delno opazoval ali pa izvajal gibanje le z določenim delom telesa (le z roko, eno nogo,

sedel na tleh in opazoval …).

V sklepnem delu smo kot živali odšli na obisk k medvedu. Na tla smo položili

časopisni papir in spodbudili otroke k igri. Otroci so najprej papir prelagali, metali v zrak

in opazovali drug drugega. Potrebno jih je bilo motivirati, da so pričeli iz časopisa

oblikovati različne predmete. Iz papirja smo oblikovali žogo, torbico, zapestnico, letalo

in kapo. Ob tem smo se z otroki pogovarjali, kaj bi oni naredili, kako bi se igrali z

medvedom, kaj bi počeli. Ob zaključku smo papir pospravili v škatlo. Razstave nismo

postavili, saj iz papirja ni nastalo nič razvidnega. Po igri smo se z otroki pogovarjali.


68

Preglednica 12: Pogovor z otroki po prvi izvedeni vadbeni uri (igranje s časopisnim

papirjem)

VPRAŠANJE ODGOVORI OTROK

Kaj si izdelal iz časopisnega

papirja?

F3: »Repka od lisice.«

D5: »Pingvinčka, od lisičke rep, zapestnico.«

D2: »Delfinčka, avion, zapestnico.«

D4: »Ladjo, muco.«

F7: »Kokodila … (kazal z roko).«

F1: »Jaz sem pa tako ropotuljo.«

F2: »Pingvinčka.«

D7: »Zapestnico, od lisičke rep.«

F5: »Snežinke ... (kazal, kako snežinke padajo).«

F4: »Rožo, od lisičke rep.«

D8: »Pihala s papirjem, zvončke.«

D1: »Kužata.«

F3: »Lahko narediš ropotuljo?«

2. Vadbena ura

Otroci so že ob prihodu v vrtec izražali željo po ponovni telovadbi z medvedom. Po

jutranjem krogu smo ponovno pripravili prostor za gibanje. Najprej smo se igrali igrico

Lovimo repke in jo večkrat na željo otrok ponovili. Razgibavali smo se z dežniki –

palicami. Med razgibavanjem sta D1 (hoja vzvratno okoli dežnika) in F3 (korakanje

preko dežnika, ki je na tleh) predlagala smiselne vaje, ki smo jih izvajali. Spremenili

smo eno gibalno vajo, zaradi možnosti poškodbe otrok. Otroci so namesto

preskakovanja dežnika izvajali korakanje preko dežnika. Vsi otroci so pozorno

spremljali odraslega in sodelovali.

V glavnem delu vadbene ure smo pripovedovali kratko vsebino pravljice in igrali na

oba inštrumenta, ob tem smo otroke opazovali in spodbujali h gibanju. Med gibanjem

smo opazili medsebojno sodelovanje F1, D1, D2, F3, D8 in F8 v obliki posnemanja in

nagovarjanja k posnemanju. Otroci so gibanje izvajali koordinirano, izjema so F2, F5 in

F7, ki so se gibali okorno. Med gibanjem so lovili ravnotežje, ni prišlo do padcev ali

prerivanj. F1, F3, D1, F3, F5, F6, F8 so ob gibanju čustveno in glasovno izražali svoja

doživljanja (cvilili, smejali, se oglašali kot živali, renčali …). Potrebno jih je bilo pozvati k

poslušanju pripovedovanja.

V sklepnem delu vadbene ure so otroci podali pobudo, da izdelujemo iz papirja

mikrofone. S stoli smo postavili oder. Otroci so skupinsko ali individualno zapeli znane

pesmi. Nekateri so sedli na tla okoli pripravljenega odra in poslušali pevce. Skupini sta


69

se po določenem času zamenjali. Nastopajoči otroci so bili zadržani, tihi, zato smo jih

spodbujali k petju.

3. Vadbena ura

V začetku naslednjega tedna smo izpeljali še zadnjo vadbeno uro. Najprej smo se

z igrico Lovimo repke pošteno ogreli in razmigali s pomočjo dežnikov – palic. Otroci so

zbrano sodelovali.

Sledil je glavni del vadbene ure. Otroci so gibanje izvajali samostojno brez

dodatnih navodil. D2 in D4 sta v glavnem delu vadbene ure sedeli na klopcah,

opazovali druge otroke in se pogovarjali. D3 je proti koncu vadbene ure izvajala

naravne oblike gibanja za živali po svoje in k posnemanju pritegnila tudi D2, D4, D7 in

D11. F7 je v uvodnem delu, ko ga je eden od otrok pri lovljenju porinil, padel. Nekaj

časa je samo opazoval in ni želel sodelovati. V glavnem delu, ko se je pomiril, pa pričel

oponašati gibanje živali. Ostali otroci so vseskozi aktivno sodelovali. Več kot polovica

otrok pozna vsebino pravljice in priredbo za vadbeno uro. Glasbo povezujejo z

gibanjem živali iz pravljice. Ne potrebujejo spodbud in potrditve odraslega. F1, D1, D2,

F3, F6, D8, F8 glasovno izražajo svoja doživetja, se oglašajo kot živali. Gibajo se

sproščeno, koordinirano, s celim telesom po celotnem prostoru in v vse smeri. Na

začetku glavnega dela vadbene ure jih je bilo potrebno utišati, postaviti pravila, da so

lahko poslušali pripoved in glasbo.

Gibalni del smo zaključili z obmetavanjem s časopisnim papirjem, ker pa smo se

nekateri utrudili, smo legli na tla, drugi otroci pa so časopisni papir polagali na ležeče,

kot bi jih pokrivali. Otrokom smo ponudili na razpolago tudi dve večji škatli, v katere so

zlagali, prelagali časopisni papir. Nekateri otroci so plezali v škatli, se skrivali ali

navidezno vozili avto, vlak ... Igra s časopisnim papirjem je potekala v manjših

skupinah.

3.6.3.5 Sklepne ugotovitve po opazovalnem listu za pravljico Pod medvedovim

dežnikom

S sodelavko sva si razdelili vlogi, ena je igrala na oba inštrumenta in

pripovedovala, druga pa je v prvi vadbeni uri kazala otrokom gibanje za različne živali,

pri naslednjih dveh izvedbah pa opazovala in spodbujala otroke. Otroci so poznali

potek vadbene ure, zato so na trenutke postali preveč sproščeni ali nekateri

nezainteresirani. Glasbo v glavnem delu vadbene ure so povezovali z gibanjem.

Izbrano glasbo so povezovali z živalmi iz pravljice. Večina otrok je aktivno sodelovala


70

in se trudila po svojih močeh. Otroci so se gibali po celotnem prostoru igralnice. Kljub

intenzivnosti gibanja pri ogrevanju je prišlo do trčenja med otrokoma samo enkrat. F1,

D1, D2, F3, D8, F5, F6, F8, D11 so občasno glasovno izražali svoja doživetja, se

oglašali kot živali, smejali, cvilili, renčali ali klicali drug drugega. Ob gibanju niso

ustvarjali zvoka z lastnim telesom. Večina otrok se je gibala koordinirano, s celim

telesom. Pri gibanju ni prišlo do padcev, trudili so se, da so v različnih položajih lovili

ravnotežje.

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

V diplomski nalogi smo želeli prikazati izviren, zanimiv način izpeljave

gibalnih/športnih aktivnostih za predšolske otroke, ki poleg gibanja vključuje še

jezikovno in glasbeno področje in otroka celostno vključi v gibalno dejavnost. Vse, kar

smo si s pripravami po posameznih pravljicah z glasbo Palček Pohajalček, Palček

Smuk in Pod medvedovim dežnikom začrtali, smo uspešno izpeljali v praksi. Na

podlagi sprotnega spremljanja odzivov otrok, pogovorov z otroki, beleženja v

opazovalni list po vsaki gibalni/športni aktivnosti in njihovemu interesu lahko sklepam,

da so bile načrtovane dejavnosti primerne, zanimive za otroke. Otroci so radi sodelovali

pri poslušanju pravljic, pogovorih o vsebini pravljic, poslušanju in izbiranju glasbe,

igranju na ritmične inštrumente in v gibalnem delu, kjer so z izvajanjem naravnih oblik

gibanj v gibalnih/športnih aktivnostih izražali svoja doživetja pravljice z glasbo. Otroci

so podajali predloge, ki smo jih upoštevali, izražali interes, želje po ponovnem

poslušanju pravljice, glasbe, gibanju ob predvajani glasbi, igranju na inštrumente,

gibalnih/športnih aktivnostih. Nekateri otroci so izrazili svoja doživetja in vtise skozi

risbo in nam pripovedovali, kaj jim je bilo všeč in bi še radi počeli. Med samimi

aktivnostmi so bili sproščeni, vodljivi, pripravljeni priskočiti na pomoč ob urejanju

prostora. V skupini ni prihajalo do trenj, počutili smo se prijetno in povezano. Otrok ni

bilo potrebno spodbujati k aktivnostim, njihov interes nam je dajal energijo in nas

posrkal v dogajanje.

Na podlagi opazovanja otrok v gibalni/športni aktivnosti lahko sklepamo, da

poznavanje vsebine pravljice otroke spodbudi k aktivnemu sodelovanju. Pravljica z

glasbo omogoča otrokom izražanje svojih doživetij z gibanjem. Otroci so spremljali in

posnemali odraslega, vendar pa so iskali tudi svoje načine gibanja, nekateri so

čustveno izražali svoja doživetja in se oglašali kot živali. Gibanje so večina izvajali s

celim telesom, koordinirano, glede na starost otrok (mlajši otroci) in pa zahtevnost

gibalnih nalog so določeni v gibanju lovili ravnotežje in bili okorni. Glasba je spodbujala


71

otroke, da so se gibali v različnem tempu po celotnem prostoru igralnice. Ne moremo

trditi, da je izbor različne glasbe vplival k drugačnemu gibanju. Ko so otroci slišali

različne glasbene primere, so na podlagi poznavanja pravljic pričeli z različnimi

naravnimi oblikami gibanj za živali. Pri prvi izvedbi vadbene ure so pogosteje spremljali

odraslega, pri naslednjih vadbenih urah pa so gibanje izvajali vse bolj samostojno.

Staršem smo na skupnem roditeljskem sestanku na kratko predstavili namen in

vsebinski del diplomske naloge. Vsi straši so podpisali izjave, v katerih so dovolili

sodelovanje otrok pri nastajanju diplomskega dela. Starše smo redno obveščali o

poteku aktivnostih, z zanimanjem so prisluhnili in pohvalili naš trud. V mesecu

decembru smo jim predstavili del aktivnosti, ki so potekale v dopoldanskem času.

Starši so izrazili zadovoljstvo ob zanimivem načinu vključevanja otrok v aktivnost,

njihovi sproščenosti, igrivosti in veselju.

V času študija se nam je zdel primer povezovanja pravljice in glasbe v

gibalno/športno aktivnost zanimiv, zato smo ga želeli preizkusiti v praksi. V času

nastaja diplomske naloge smo spoznali, da je ne samo zanimiv in inovativen, pač pa

zelo primeren za otroke v predšolskem obdobju. Spoznanja o pomenu gibanja za

otrokov celostni razvoj bi lahko prenesli na vsa področja po kurikulumu in iskali

možnosti povezovanja gibanja z jezikom, družbo, naravo, matematiko in umetnostjo.

Nastal je zanimiv, inovativen praktičen primer dela z otroki, ki povezuje v smiselno

celoto tri področja: gibanje, jezik in glasbo kot del umetniškega področja. Skozi

nastajanje diplomske naloge pa smo spoznali, da bi lahko k aktivnostim vključili tudi

preostala področja in še dodatno razširili možnosti medpodročnega povezovanja. Idej

in možnosti je veliko. Vsekakor je potrebno izhajati iz otroka, njegovega interesa,

sposobnosti in v zavedanju, da je otroški svet drugačen od odraslega, da otrok doživlja

svet okoli sebe celostno, da se rad igra, preizkuša, tipa, čuti, je aktiven in se lahko

giba.

V predšolskem obdobju je za otroka zelo pomembno, da mu okolje nudi možnosti

za aktivno in celostno učenje, da ga sprejema kot individuma, da ima možnost izbirati,

sodelovati pri načrtovanju pridobivanja različnih izkušenj, da ga okolje sprejema,

spodbuja, pravilno usmerja in vodi. V sodobni praksi se vse bolj uveljavljajo pristopi

medpodročnega oziroma medpredmetnega učenja, ki pri otroku večajo interes po

osvajanju znanja z aktivno udeležbo in razumevanju na novo pridobljenega znanja. Z

diplomsko nalogo smo predstavili primer takšne prakse za predšolsko obdobje.

K sodelovanju smo povabili tudi vzgojiteljico skupine Mavrica, katera je bila

navdušena nad povezovanjem področja gibanja s pravljico in glasbo. Skozi celoten

proces nastajanja diplomske naloge nam je po potrebi priskočila na pomoč kot

opazovalec otrok, aktiven odrasel v gibalni/športni aktivnosti, predvajalec glasbe,


72

objektivni opazovalec poteka dogodkov, motivator in pomočnik. Za področje predšolske

vzgoje predstavlja praktičen primer diplomske naloge tudi primer dobre prakse

timskega sodelovanja v skupini. Zelo je namreč pomembno, da sta vzgojitelj in

pomočnik vzgojitelja usklajen delovni tim, si pomagata, delo delita, se podpirata in

spodbujata pri vzgojno-izobraževalnem delu s predšolskimi otroki. Dobro počutje vseh

tako odraslih kot tudi otrok je ključen dejavnik kvalitetnega dela.


73

5 LITERATURA IN VIRI

Arnejčič, B. (v tisku). Socialne veščine otrok in staršev. Gradivo za študente – skripta v

postopku izdaje.

Batistič Zorec, M. (2013). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na primorskem,

Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.

Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti: Priročnik za

vzgojitelje, razredne učitelje, učitelje glasbe in glasbenih predmetov v splošnih in

glasbenih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Denac, O. (2010). Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana:

Debora.

Denac, O. in Vrlič, T. (2001). Umetnost. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu:

priročnik h Kurikulu za vrtce (str. 109–140). Maribor: Založba Obzorja.

Dolinšek Bubnič, M. (1999). Beri mi in se pogovarjaj z mano: strokovni priročnik z

nasveti za kreativno uporabo otroških slikanic. Ljubljana: Epta.

Gardner, H. (1983). Razsežnost uma: teorija o več inteligencah. Ljubljana: Založba

Tangram.

Hansen, K. A., Kaufmann, R. K. in Saifer, S. (2001). Vzgoja in izobraževanje v kulturi

demokracije: Praksa zgodnjega otroštva. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno

raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.

Horvat, L. in Magajna, L. (1987). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Hoznak, M. (1996). Književnost. Priročnik z vajami. Ljubljana: Jutro.

Hoznak, M. (2002). Dober dan, književnost: priročnik za učence osnovnih šol.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

Koban Dobnik, M. (2005). Glasba in gib. Nova Gorica: Melior, Založba Educa.

Kordigel, M. (1997). Književna vzgoja v vrtcu ali česa naj se o književnosti naučijo

otroci v otroškem vrtcu. Jezik in slovstvo, XLII(4‒5), 147–159.

Kordigel, M. in Jamik, T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.

Kosec, M. in Mramor, M. (1991). Športna vzgoja za predšolske otroke. Ljubljana:

Državna založba Slovenije.

Kranjc, S. in Saksida, I. (2001). Jezik. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu:

priročnik h Kurikulumu za vrtce (str. 77‒106). Maribor: Založba Obzorja.

Kroflič, B. in Gobec, D. (1995). Igra – gib ‒ ustvarjanje – učenje. Metodični priročnik za

usmerjene ustvarjalne gibalno-plesne dejavnosti. Novo mesto: Pedagoška obzorja.


74

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Labinowicz, E. (1989). Izvirni Piaget: mišljenje – učenje – poučevanje. Ljubljana:


Makarovič, S. (1998). Pod medvedovim dežnikom. Ljubljana: Založba Mladinska

knjiga.

Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.) (2001). Psihologija otroške igre. Od rojstva

do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.), (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Marjanovič Umek, L. in Zupanič, M. (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvena založba Filozofske fakultete; Rokus Klett.

Martinjak, N. (2004). Telo, gibanje in razvoj mišljenja. Socialna pedagogika, 153–172.

Pridobljeno 1. 8. 2014, s http://www.zzsp.org/revija/2004/04-2-153-172.pdf.

Medved Udovič, V. (2000). Igra videza: Teoretična izhodišča branja dramskih besedil v

osnovni šoli. Ljubljana: Rokus.

Medved Udovič, V. (2006). Kaj je mogoče početi z literarnim besedilom v zgodnjem

šolskem obdobju. V V. Medved Udovič, M. Cotič, D. Felda in V. Rožac Darovec

(ur.), Zgodnje učenje in poučevanje otrok 1 (str. 165‒175). Koper: Univerza na

Primorskem, znanstveno – raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko

društvo za južno Primorsko.

Nanut Planinšek, Z. in Škorjanc Braico, D. (2013). Umetnost učenja. Pridobljeno 28. 7.

2014, s http://deepblue.uni-mb.si/lukoper/umetnost_ucenja/mnogotere_inteligence.

html.

Pistotnik, B. (1995). Vedno z igro. Elementarne in družbene igre za delo in prosti čas.

Ljubljana: Fakulteta za šport.

Pišot, R. in Jelovčan, G. (2012). Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem

obdobju. Koper: Univerzitetna založba Annales.

Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu. Koper:

Univerza na primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za

kineziološke raziskave, Založba Annales.

Planinšec, J. (2002). Celostna športna vzgoja. V R. Pišot, V. Štemberger, F. Krpič in T.

Filipčič (ur.), Otrok v gibanju: zbornik prispevkov: 2. Mednarodni znanstveni posvet

(str. 347–353). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.


75

Pulz šport. (2014). Razgibani možgani delujejo bolje. Pridobljeno 15. 7. 2014, s

http://www.pulzsport.si/razgibani-mozgani-delujejo-bolje/ .

Rajtmajer, D. (1990). Metodika telesne vzgoje: predšolska vzgoja. Maribor: Pedagoška

fakulteta.

Retuznik Bozovičar, A. in Kranjc, M. (2010). V krogu življenja: pedagogika in pedagoški

pristopi v predšolskem obdobju v programu Predšolska vzgoja. Velenje: Modart.

Schmidt, G. (2009). Gibalne zgodbe - zgodbe za plesno in gibalno izražanje.

Pridobljeno 15. 7. 2014, s http://www2.arnes.si/-gschmi.

Sicherl-Kafol, B. (2008). Medpredmetno povezovanje v osnovni šoli. Didakta, XVIII/XIX,

7‒9. Pridobljeno 21. 7. 2014, s http://www.didakta.si/revija/.

Štemberger, V. (2008). Medpredmetno povezovanje in športna vzgoja. Didaktika,

XVIII/XIX, 39‒44. Pridobljeno 23. 7. 2014, s http://www.didakta.si/revija/.

Trdina, J. (1975). Tudi predšolski otrok telovadi. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Videmšek, M. in Kovač, M. (2001). Gibanje. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu:

priročnik h Kurikulumu za vrtce (str. 55–77). Maribor: Založba Obzorja.

Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.

Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik: gibalne dejavnosti otrok

do tretjega leta starosti v okviru družine. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za

šport.

Videmšek, M., Drašler, A. in Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje

s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.

Videmšek, M., Tomazini, P. in Grojzdek, M. (2007). Gibalne igre z improviziranimi

pripomočki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Voglar, M. (1976). Otrok in glasba. Metodika predšolske glasbene vzgoje. Ljubljana:


Voglar, M. (1984). Rad imam glasbo. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum.

Weninger, B. (2000). Palček Pohajalček. Ljubljana: EPTA.

Zajec, J., Videmšek, M., Karpljuk, D. in Stihec, J. (2009). Značilnosti gibalno/športnih

dejavnosti in specifičnosti v spodbujanju gibanja predšolskih otrok. Sodobna

pedagogika, 60(3), 112–125.

Zalokar Divjak, Z. (2002). Brez pravljice ni otroštva. Krško: Gora.

Zupančič, M. (2009). Predmet in zgodovina razvojne psihologije. V L. Marjanovič Umek

in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 6‒27). Ljubljana: Univerza v

Ljubljani: Filozofska fakulteta.

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

76

6 P

RIL

OG

E

Pri

log

a 1

: O

paz

ova

lni l

ist

kot

pri

po

mo

ček

za

eval

vaci

jo

SK

UP

INA

: S

TA

RO

ST

:

Š

TE

VIL

O O

TR

OK

:

Pra

vljic

a z

gla

sbo v

gib

aln

i/šport

ni a

ktiv

nost

i:

Pre

gle

dnic

a 1

: O

pazo

valn

i lis

t (O

pazo

valn

i lis

t je

pripra

vlje

n p

o z

gle

du G

ord

ane S

chm

idt

iz P

riro

čnik

a z

a M

eto

dik

o p

lesn

e v

zgoje

: G

iba

lne

zgodbe –

zgodbe z

a p

lesn

o in

gib

no iz

raža

nje

.)

Otr

ok.

F

1

D1

D

2

D3

D

4

F2

F3

D5

F

4

D6

D

7

D8

F

5

F6

D9

F

7

F8

D10

D11

Otr

ok

je o

pa

zova

lec.

Otr

ok

se g

iba p

o p

rost

oru

v v

se s

meri.

Otr

ok

se g

iba n

a m

est

u.

Gla

sba

spodbuja

otr

oka

, da

se

gib

a

v

ritm

u.

Otr

ok

ob

gib

anju

upora

blja

gla

s (s

e

ogla

ša k

ot

živa

l, ponavl

ja g

ovo

rne d

ele

bese

dila

, vr

iska

…).

Otr

ok

ust

varja z

vok

z la

stnim

i inšt

rum

enti

(plo

skanje

, žv

ižganje

, tle

skanje

in

topota

nje

).

Otr

ok

gib

anje

izva

ja s

celim

tele

som

.

Lek

še, M

arjetk

a (

2015)

: Gib

anje

sko

zi p

ravl

jico z

gla

sbo. D

iplo

msk

a nalo

ga. K

oper

: U

P P

EF

.

77

Otr

ok.

F

1

D1

D

2

D3

D

4

F2

F3

D5

F

4

D6

D

7

D8

F

5

F6

D9

F

7

F8

D10

D11

Otr

ok

gib

anje

izv

aja

z d

olo

čenim

delo

m

tele

sa.

Otr

ok

stopa

v in

tera

kcijo

z

dru

gim

otr

oko

m.

Otr

ok

čust

veno

izra

ža

svoje

doži

vlja

nje

(vese

lo

skaka

nje

, zv

ijanje

od

bole

čine,

otr

plo

st

od

stra

hu,

besn

o

topota

nje

z

nogam

i …).

Otr

ok

gib

anje

izva

ja k

oord

inirano.

Otr

ok

v gib

anju

lo

vi

ravn

ote

žje

(v

razl

ičnih

polo

žajih

).

Opo

mbe:


78

Priloga 2: Gimnastične vaje ‒ K1

Z glavo pogledamo proti nogam in proti stropu, z glavo pogledamo L in D.

Palček Pripovedovalček obrača glavo, pogleda proti stropu in pogleda svoje noge.

Glavo obrača še v levo in desno stran.

V stoji razkoračeno, krožimo z obema rokama naprej ali nazaj ali izmenično z L in

z D roko.

Palček stoji z nogami v razkoraku in kroži z obema rokama naprej, nato nazaj.

Zdaj pa kroži samo z desno roko in nato še z levo roko.

V stoji razkoračeno krožimo z boki v L in D stran.

Z rokami se primemo v bok in krožimo v eno in nato v drugo smer.

Korakanje na mestu.

Palček Pripovedovalček koraka na mestu, visoko dviguje kolena in zamahuje z

rokama.


79

Sede razkoračeno se v zibanju trupa dol in v smeri proti prstom na nogi

poskušamo v predklonu dotakniti palcev na nogi.

Palček sede na tla in se z rokami dotika prstov na nogi.

V legi na hrbtu dvigujemo boke z oporo rok ob bokih.

Palček se utrudi in leže na tla. Malo še dviguje ritko.

V legi na hrbtu dvigujemo iztegnjeno levo nogo.

Zdaj dviguje še levo nogo.

V legi na hrbtu dvigujemo iztegnjeno desno nogo.

In še desno nogo.

V legi na hrbtu dvigujemo iztegnjeni obe nogi.


80

Palček Pohajalček še vedno na tleh leži in dviguje obe nogi.

V legi na hrbtu vozimo kolo.

Palček ima veliko moči in vozi kolo. Kolo vozi hitro, hitro, potem se utrudi in vozi

počasi.

V legi na trebuhu dvigamo iztegnjeni roki in glavo.

Zdaj palček leže na trebuh in ker bi rad bi zelo močan, dviguje obe roki in glavo.

V legi na trebuhu se zibamo levo in desno.

Palček se je utrudil, leži in počiva ter se ziblje v eno in drugo stran.

V legi na hrbtu se zibamo levo in desno.

Palček je še vedno utrujen, obrne se na trebuh in se ziba. Ziba se v eno in drugo

smer.


81

Iz stoje rahlo razkoračeno delamo počepe.

Zdaj pa palček še vstane in za konec naredi pet počepov.

PRIMERI GLASBE:

− P. Kunej: Veselica (lončeni bas),

− P. Šivic: Miki koraka (klavir),

− C. Debussy: Ples snežink (klavir),

− Slovenski ljudski ples: Stara polka,

− Mira Voglar: Zajec,

− Mira Voglar: Medved,

− Volier/Camille Saint Saens: Ptički,

− Igor Stravinski: Koračnica,

− F. Couperin: Le fleur ou la tendre Nanette,

− Igor Stravinski: Petruška,

− Ludwig van Beethoven: Simfonija št. VII., m.,

− Musorgski, M. Ravel: Slike z razstave (Jaga baba).


82

Priloga 3: Gimnastične vaje – K2

V stoji razkoračeno krožimo z glavo v L in v D stran.

Da se malo umirijo, najprej glavo zavrtijo.

V stoji razkoračeno stegujemo roke visoko nad glavo, pri tem stopimo na prste.

Da se še malo pretegnejo, visoko nad glavo roke iztegnejo.

S stoji razkoračeno bočno krožimo z iztegnjeno levo roko naprej in nazaj, z desno

roko naprej in nazaj, z obema rokama naprej in nazaj.

Palček eno roko zavrti, druga hitro ji sledi, otroci sodelujejo prav vsi!

V stoji razkoračeno krožimo z dlanmi v obe smeri.

Zavrtijo še dlani, kakor da se kam mudi.


83

V stoji razkoračeno krožimo z boki v obe smeri.

Potem dajo vsi roke v bok in naredijo veeeelik krog.

Sonožno poskakujemo naprej nazaj z izmenjavo obeh nog.

En, dva, tri, štiri, pet, potem pa noge so na vrsti spet. Premikajo eno in drugo nogo

naprej in nazaj, dokler je moči še kaj.

Stojimo na eni nogi miže 5 sekund, nogi zamenjamo.

Potem miže in na eni ter na drugi nogi stoje.


84

Hodimo po prstih.

Za konec se še na prste postavijo in sonce pozdravijo (pomahajo).

Hodimo po petah.

Potem postavijo se še na pete, da pozdravijo še stare tete.

RITMIČNI VZOREC V NOTNEM ZAPISU:

MEDVED - igranje na boben.

ZAJEC – igranje na paličice.


85

MRAVLJA – igranje na marakas.

JEŽ – igranje na tamburin.

ŽABA – igranje na guero.


86

Priloga 4: Kompleks gimnastičnih vaj – K3 – PALICA

Palico držimo z obema rokama, dvigujemo visoko nad glavo, pogledamo gor,

palico spustimo ob telo, pogledamo dol.

Ker zunaj še vedno ne dežuje, medved s svojim dežnikom malo telovadi. V roki

dežnik drži, dvigne ga visoko nad glavo, pogleda gor, nato ga spusti ob telo in pogleda

dol. To večkrat ponovi.

Palico držimo z rokami v predročenju in naredimo sedem počepov.

Zdaj pa naredimo sedem počepov, dežnik dobro držimo in štejemo.

V stoji razkoračeno palico polagamo k levi in desni nogi.

Medved s šapama močno narazen stopi. Dežnik polaga k eni in drugi šapi.

Palico držimo z rokama sproščeno ob pasu in krožimo z boki v levo in nato v

desno smer.

Dežnik še vedno držimo z obema rokama spredaj ob telesu in krožimo z boki.

Najprej v eno smer, nato v drugo smer.


87

Sedimo na tleh, dežnik damo na noge in dvigujemo obe nogi hkrati.

Zdaj pa sedemo, dežnik položimo na noge. Naše noge so stegnjene. Noge

dvigujemo in pazimo, da dežnik ne pade dol. Štejemo do pet.

Sedimo po turško, palico položimo v naročje, z rokami se primemo za stopala in se

zibamo v L in D.

Zdaj medved sede po turško, dežnik položi v naročje, prime noge in se ziba. Ziba

se v levo, ziba se v desno.

Ležimo na trebuhu, palico držimo v rokah pred glavo, roki sta stegnjeni, dvigamo

palico in glavo.

Medved se utrudi in leže na trebuh. Malo počiva. Dežnik drži pred glavo, roke

stegne in dvigne roke in glavo. Zdaj spet malo počiva … in zopet dvigne dežnik.

Stojimo, palico položimo na tla in skačemo preko palice.

Medved položi svoj dežnik na tla, ker še ne dežuje. Skače preko svojega dežnika.


88

Z levo roko držimo palico pokončno na tleh in hodimo okoli nje v obe smeri. Enako

naredimo z desno roko.

Dežnik položimo v eno šapo, ga prislonimo k tlom in hodimo okoli dežnika. In še v

drugo smer. Zdaj pa damo dežnik v drugo roko in isto ponovimo.


89

Priloga 5: Izjava staršev

Spoštovani starši!

V letošnjem šolskem letu zaključujem študij predšolske vzgoje na Pedagoški

fakulteti Univerze na Primorskem. V ta namen pripravljam diplomsko nalogo Gibanje

skozi pravljico z glasbo. Mentorice diplomskega dela so: pred. Guliana Jelovčan, viš.

pred. dr. Barbara Baloh in pred. Bojana Kralj.

V prihajajočih mesecih bi rada v našem oddelku Mavrica z otroki obravnavala

medpodročno povezovanje ob pravljicah: Palček Pohajalček, Palček Smuk in Pod

medvedovim dežnikom. Moj namen je, da otroci poglobljeno doživljajo vsebino pravljic

skozi glasbo in gibanje.

Z otroki želim izvesti zgoraj navedene pravljice in jih nadgraditi z glasbenimi in

gibalnimi dejavnostmi. Izsledki raziskave bodo uporabljeni izključno v diplomski nalogi.

Za slednje pa potrebujem vaše pisno dovoljenje.

V kolikor dovolite, da vaš otrok sodeluje, prosim podpišite spodnjo izjavo.

Za sodelovanje se Vam že v naprej iskreno zahvaljujem!

December, 2014

Marjetka Lekše

IZJAVA

S svojim podpisom dovoljujem, da moj otrok, ___________________________

sodeluje pri nastajanju diplomske naloge Gibanje skozi pravljico z glasbo.

Podpis starša: __________________________

Documents

DIPLOMSKA NALOGA MARJETKA LEKŠE - share.upr.si · da je diplomska naloga z naslovom Gibanje skozi pravljico z glasbo. - rezultat lastnega raziskovalnega dela; - so rezultati korektno