DIPLOMSKA NALOGA LAHKI ODJEMALCI IN PRIMER … Peter_tk.pdf · omrežij (angl. Local Area NetWork – LAN), pretežno z operacijskim sistemom Novell NetWare. Osebni računalniki niso

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE

LJUBLJANA

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA študijski program: telekomunikacije

DIPLOMSKA NALOGA

LAHKI ODJEMALCI IN PRIMER UPORABE LAHKIH ODJEMALCEV V

CŠOD Diplomant: Peter Šabec

Mentor: mag. Boštjan Fele

Lektorica: Tadeja Klun Lenarčič, prof. slov. jez. Vpisna številka: 12130080457

Ljubljana, november 2008

ŠABEC, Peter. Lahki odjemalci in primer uporabe lahkih odjemalcev v CŠOD: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2008

2

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Boštjanu Feletu za vodenje, usmerjanje ter pomoč pri izdelavi diplomske naloge.


3

KAZALO VSEBINE 1 UVOD................................................................................................................... 5 2 RAZVOJ RAČUNALNIŠKIH ARHITEKTUR........................................................ 7

2.1 Obdobje velikih računalnikov ........................................................................ 7 2.2 Obdobje osebnih računalnikov...................................................................... 8 2.3 Arhitektura odjemalec–strežnik ..................................................................... 9 2.4 Večslojne arhitekture odjemalec–strežnik ................................................... 10

3 LAHKI ODJEMALCI .......................................................................................... 12 3.1 Koncept lahkih odjemalcev ......................................................................... 12 3.2 Vodilna podjetja na področju lahkih odjemalcev ......................................... 12 3.3 Prednosti lahkih odjemalcev z vidika skupnih stroškov lastništva ............... 13

4 CITRIX ICA TEHNOLOGIJA LAHKIH ODJEMALCEV ..................................... 15 4.1 Citrix............................................................................................................ 15

4.1.1 Nastanek Citrix ICA / MetaFrame tehnologije ...................................... 15 4.1.2 Predstavitev Citrix MetaFrame............................................................. 17 4.1.3 Independent Computing Architecture (ICA) protokol............................ 23 4.1.4 Orodja za administracijo in dodatki ...................................................... 26

5 PRIMER UPORABE LAHKIH ODJEMALCEV V CŠOD ................................... 29 5.1 Predstavitev CŠOD..................................................................................... 29 5.2 Problem urejanja dela in papirne dokumentacije v CŠOD .......................... 33 5.3 Strežniško računalništvo ali terminalni dostop ............................................ 35 5.4 Opis programskega paketa recepcija.......................................................... 39

5.4.1 Prijava v program recepcija s pomočjo Citrix Nfuse tehnologije........... 39 5.4.2 Vzpostavitev povezav z lokalnimi diski in tiskalniki .............................. 40 5.4.3 Senčenje kot pomoč uporabnikom....................................................... 41

6 ZAKLJUČEK ..................................................................................................... 43 7 VIRI IN LITERATURA........................................................................................ 45


4

KAZALO SLIK

Slika 1: Večslojna arhitektura odjemalec–strežnik..................................................... 10

Slika 2: Citrix tehnologija lahkega odjemalca ............................................................ 18

Slika 3: Primer modernega lahkega odjemalca ......................................................... 19

Slika 4: Povezovanje heterogenih sistemov .............................................................. 21

Slika 5: Podatkovni tok ICA protokola ....................................................................... 22

Slika 6: Delovanje ICA protokola ............................................................................... 25

Slika 7: ICA paket...................................................................................................... 26

Slika 8: Domovi in izpostave dnevnih centrov CŠOD ................................................ 30

Slika 9: Pogled na nadzorno konzolo programa Citrix............................................... 36

Slika 10: Prijavni portal .............................................................................................. 39

Slika 11: Pogled okna za uvoz podatkov iz lokalnih diskov ....................................... 41

Slika 12: Pogled na nadzorno konzolo za senčenje programa Citrix......................... 42


5

1 UVOD Razvoj računalniške in komunikacijske tehnologije poteka z neverjetno hitrostjo. Če

se ozremo v ne tako daljno preteklost, lahko ugotovimo, da so prevladovali veliki,

centralni, t. i. mainframe računalniki, do katerih so uporabniki dostopali prek

terminalov. Ves ta ustroj velikih sistemov pa je zamajala iznajdba osebnega

računalnika, ki po hitrosti in zmogljivosti ni prav nič zaostajal za velikim bratom. Toda

kmalu je bilo treba tudi te računalnike združevati med seboj in nastala so omrežja ter

omrežni strežniki. Arhitektura teh omrežij se je sčasoma spreminjala. Na začetku so

bili strežniki, povezani v tako omrežje, le neke vrste datotečni strežniki, kjer so

uporabniki shranjevali skupne podatke in aplikacije.

Nadaljnji razvoj je pripeljal do t. i. modela odjemalec-strežnik, kjer se je, vsaj kar se

tiče poslovnih aplikacij, procesiranje podatkov zopet začelo prenašati na stran

strežnika. Strežnik ni več služil le kot datotečni strežnik, temveč je do določene skrbel

mere za urejanje, procesiranje in posredovanje podatkov odjemalcem. Večina

poslovne logike se je še vedno izvajala na odjemalcih. To je pomenilo, da je bilo

potrebno imeti dovolj zmogljivo strojno opremo na strani odjemalca, da so bili odzivni

časi uporabe poslovnih aplikacij sprejemljivi, kar je bil vzrok, da take odjemalce

imenujemo debele odjemalce (angl. fat clients).

Kasneje so se pojavljale številne izvedbe te arhitekture. Najbolj se je uveljavila t. i.

3-slojna arhitektura odjemalec / strežnik, kjer se je med podatkovnim strežnikom in

odjemalcem dodal še t. i. aplikacijski strežnik, ki je skrbel za izvajanje aplikacijske

logike. To je model, kjer se urejanje, obdelava in posredovanje podatkov izvaja na

podatkovnih strežnikih, aplikacijska logika se izvaja na enem ali večih aplikacijskih

strežnikih, medtem ko odjemalec skrbi večinoma za predstavitveni del (zaslonske

slike) in določeno (omejeno) izvajanje aplikacijske logike. Take odjemalce imenujemo


6

lahke odjemalce (angl. thin clients). Ena izmed prednosti takega modela se kaže

predvsem v zmanjšanju stroškov lastništva (angl. Total Cost of Ownership – TCO),

saj odjemalcev ni potrebno nenehno nadgrajevati zaradi premajhne procesorske

moči, ker se večina obdelav opravi na strežnikih. Prav tako je upravljanje določenega

informacijskega sistema centralizirano, kar zmanjšuje potrebe po strokovnih virih pri

uporabnikih.


7

2 RAZVOJ RAČUNALNIŠKIH ARHITEKTUR Za boljše razumevanje arhitekture lahkih odjemalcev je potrebno poznati različne

računalniške arhitekture, ki so se razvile skozi zgodovino. Nove tehnologije se

ponavadi razvijajo na podlagi starejših tehnologij in tako tudi tehnologija lahkih

odjemalcev povzema svoje temelje iz različnih starejših računalniških arhitektur. V

tem poglavju bom prikazal razvoj računalniških arhitektur skozi zgodovino, njihov vpliv

in vlogo pri nastanku lahkih odjemalcev.

2.1 Obdobje velikih računalnikov

Tehnologija lahkih odjemalcev predstavlja tretje poglavje v računalniški zgodovini. Ta

se je začela z velikimi računalniki (angl. mainframes). Veliki računalniki so bili za

takratne čase izredno zmogljive in drage naprave. Nabavni stroški velikega

računalnika so lahko dosegali več milijonov dolarjev in ponavadi je vzdrževanje teh

'velikanov' presegalo nabavne stroške. Veliki računalniki so bili tudi zares veliki.

Zasedali so veliko prostora in bili so potratni. Potrebovali so zelo velik pretok zraka za

hlajenje in ogromno elektrike. Pri uporabnikih so prevladovali terminali, ki so bili

povezani s posebnimi protokoli. Povezave niso bile posebej hitre. S podporo

uporabnikom in osrednjemu računalniškemu sistemu se je ukvarjala velika skupina

ljudi. Najpomembnejši so bili operaterji, ki so skrbeli za računalnik, menjavali trakove,

diske, kartice in izpisovali gore papirja.

Arhitektura velikih računalnikov je bila sestavljena iz centralnega računalnika, ki je bil

ponavadi v zavarovanem in klimatiziranem prostoru. Uporabniki so se povezovali s

temi računalniki preko t. i. "neumnih" terminalov (angl. dumb terminals). Ponavadi so

taki terminali imeli le enobarvni tekstovni ekran in tipkovnico ter povezavo do

centralnega računalnika. Njihova funkcija je bila posredovanje vhodnih signalov


8

(tipkovnice) centralnemu računalniku in prikaz izhodnih signalov (tekst) centralnega

računalnika. Zaradi tehnološke enostavnosti so bili takšni terminali razmeroma

poceni.

Dandanes je še vedno v uporabi veliko število velikih računalnikov, uprabniki pa

dostopajo do njih s pomočjo osebnega računalnika, na katerem se izvaja emulator

"neumnega" terminala.

Prednost arhitekture velikih računalnikov se kaže v centraliziranosti sistema, saj

celoten sistem sloni na enem velikem računalniku, kar bistveno olajša upravljanje in

vzdrževanje. Prav tako je varnost pri takšnem sistemu večja, kajti sam računalnik je

fizično zavarovan, pa tudi uporabniki ne morejo ogrožati sistema npr. z virusi.

2.2 Obdobje osebnih računalnikov V osemdesetih letih so osebni računalniki z naraščajočo procesorsko močjo in

padajočimi cenami osvojili računalniški trg. Koncept grafičnega uporabniškega

vmesnika je prinesel na tisoče novih aplikacij – tabelarični programi, tekstovni

procesorji, rešitve za računalniško podprto načrtovanje (angl. CAD – computer Aided

Design) ipd. Takšni programi so močno dvignili standard uporabniških aplikacij glede

prijaznosti in produktivnosti. Uporabniki niso bili več vezani na centralni računalnik in

so lahko večino funkcij opravljali na svojem osebnem računalniku.

Žal so osebni računalniki poleg večje prijaznosti in produktivnosti prinesli tudi večje

stroške upravljanja in vzdrževanja, kajti vsak osebni računalnik je bilo potrebno

vzdrževati in nadgrajevati posebej, kar je stroške upravljanja in vzdrževanja vedno

bolj povečevalo.

PREDNOSTI SLABOSTI


9

2.3 Arhitektura odjemalec–strežnik Prihod etherneta je v svetu osebnih računalnikov vzpodbudil nastanek lokalnih

omrežij (angl. Local Area NetWork – LAN), pretežno z operacijskim sistemom Novell

NetWare. Osebni računalniki niso bili več samostojne delovne postaje, ampak so se

začeli povezovati v omrežja. Na začetku so bili strežniki, povezani v tako omrežje, le

neke vrste datotečni strežniki, kjer so uporabniki shranjevali skupne podatke in

aplikacije.

Kasneje se je tudi procesiranje podatkov začelo prenašati na strežnik, ampak večina

poslovne logike se je še vedno odvijala na odjemalcih. Tako je nastal nov model v

računalništvu: odjemalec–strežnik (angl. Client–server).

Ker se je večina procesiranja še vedno izvajala na odjemalcih, je bilo potrebno imeti

dovolj zmogljivo strojno opremo na strani odjemalca, da so bili odzivni časi

sprejemljivi. To je bil tudi vzrok, da se je sčasoma v informacijski industriji teh

odjemalcev in strežnikov oprijel opis debeli odjemalec (angl. fat clients) oziroma lahki

strežnik (angl. thin server).

Model odjemalec–strežnik je bil korak naprej v svetu osebnih računalnikov, prinesel

pa je tudi nove probleme. Na strani odjemalca ponavadi najdemo Intel x86 osebni

računalnik z Windows operacijskim sistemom, ki sprva ni bil načrtovan za omrežja. V

primerjavi z velikimi računalniki osebni računalniki niso bili tako zanesljivi, njihovega

upravljanja in varovanja ni bilo možno centralizirati in njihove uporabnike je bilo

potrebno posebej izšolati za pravilno uporabo osebnega računalnika. Tudi distribucija

novih aplikacij je bila časovno potratna, saj je bilo potrebno programske pakete

namestiti na vsak odjemalec oziroma osebni računalnik posebej.


10

2.4 Večslojne arhitekture odjemalec–strežnik Prihod prostranih omrežij (angl. Wide Area NetWork – WAN), interneta in intraneta je

tvoril kup med sabo povezanih nekompatibilnih sistemov. Z namenom, da bi lahko

uporabniki z različnimi operacijskimi sistemi uporabljali iste aplikacije, se je razvila

večslojna arhitektura odjemalec–strežnik. Pri tem se določena aplikacija deli na tri ali

več slojev, kot prikazuje Slika 1.

Slika 1: Večslojna arhitektura odjemalec–strežnik

Vsak nivo je neodvisen od drugega in lahko uporablja poljuben operacijski sistem.

Podatkovni nivo skrbi za upravljanje podatkov, shranjevanje in povpraševanje po njih.

V nivoju poslovne logike lahko najdemo celotno aplikacijsko logiko, ki definira, kako

se aplikacija odziva na določene zahteve uporabnika. Prikazovalni nivo se nahaja na

strani odjemalca in skrbi za interakcijo z uporabnikom in vsebuje le najnujnejšo

programsko logiko, da to lahko izpolnjuje. Namen te strukture je čim enostavnejša in

hitrejša prenosljivost oziroma implementacija prikazovalnega nivoja iz enega okolja v

drugo.

Dober primer večslojne arhitekture odjemalec–strežnik so aplikacije na internetu

oziroma spletne aplikacije. Prikazovalni nivo je tukaj spletni pregledovalnik, nivo

poslovne logike so lahko skripte na spletnih strežnikih ali pa bolj kompleksne

komponente kot npr. javanska zrnca. Podatkovni nivo pa je lahko relacijska

podatkovna baza, s katero komunicirajo zgoraj omenjene skripte oziroma

komponente.

PODATKOVNI

NIVO (ang. Data Layar)

POSLOVNA

LOGIKA (ang. Business Layar)

PRIKAZOVALNI

NIVO (ang. Presentation Layar)


11

Kot lahko vidimo, je platforma prikazovalnega nivoja popolnoma neodvisna od

platforme nivoja poslovne logike in prikazovalnega nivoja.

Čeprav ima takšen pristop veliko prednosti, pa na drugi strani zahteva popolnoma

drugačen pristop pri razvoju aplikacij. To je seveda povezano z velikimi stroški, še

posebej, če gre za velike sisteme, tako da še danes srečamo veliko aplikacij, ki so

razvite po modelu odjemalec–strežnik.


12

3 LAHKI ODJEMALCI

3.1 Koncept lahkih odjemalcev Koncept lahkih odjemalcev združuje prednosti osebnih računalnikov in velikih

računalnikov. Omogoča centralizirano upravljanje in vzdrževanje, kot ga poznamo pri

velikih računalnikih ter hkrati večjo produktivnost in prijaznost, ki ga prinašajo grafični

uporabniški vmesniki osebnih računalnikov.

Arhitektura lahkih odjemalcev razdeli aplikacijsko logiko tako, da se poslovna logika

aplikacije izvaja na zmogljivem strežniku, medtem ko naj bi se s prikazovanjem

uporabniškega vmesnika ukvarjal samo odjemalec.

V poslovnem svetu obstaja več različnih tehnologij lahkih odjemalcev, med katerimi

so najbolj razširjene naslednje:

• Windows terminali (angl. Windows Based Terminals),

• omrežni računalniki (angl. Network computers),

• omrežni osebni računalnik (angl. Net PC).

3.2 Vodilna podjetja na področju lahkih odjemalcev

Trg lahkih odjemalcev je velik in zato mnoga podjetja poskušajo nuditi različne

storitve na tem področju. Ta podjetja lahko razdelimo v dve skupini. Prva se ukvarjajo

z izdelavo strojne opreme, druga pa z izdelavo programske opreme. Pri tem je jasno,

da se morajo proizvajalci strojne opreme prilagoditi proizvajalcem programske

opreme, ki postavljajo standarde in protokole. Med najbolj znane proizvajalce

Windows terminalov in omrežnih osebnih računalnikov spadajo ameriška podjetja


13

HP–Compaq, Network Computing Devices in Wyse Technology. Bistveni lastnosti teh

terminalov sta nizka cena in majhne zahteve po vzdrževanju. Njihovi terminali pa

podpirajo protokol RDP za Windows in ICA protokol za Windows Terminal Server

oziroma Citrix MetaFrame strežnik.

Med ponudniki rešitev, ki zajemajo programsko opremo, sta najbolj razširjeni podjetji

Citrix in Microsoft. Microsoft je osnovno tehnologijo za terminalski strežnik licenciral

od Citrixa, zato ne preseneča, da so Citrixovi izdelki sorodni Microsoftovim. Citrixovi

izdelki uporabljajo učinkovitejši protokol za komunikacijo med strežnikom in

odjemalcem, zato bolje izrabljajo pasovno širino kot Microsoftovi izdelki.

Citrixovi in Microsoftovi produkti lahkih odjemalcev so v poslovnem svetu uveljavljeni

ter postali standard za tehnologijo lahkih odjemalcev, saj jih uporablja velika večina

uporabnikov.

3.3 Prednosti lahkih odjemalcev z vidika skupnih stroškov lastništva

Široka uporaba lahkih odjemalcev v poslovnem svetu ima zelo preprost namen:

prihraniti denar. Lahki odjemalci naj bi občutno zmanjšali skupne stroške lastništva

(angl. TCO – Total Cost Ownership). Raziskave so pokazale, da v večini primerov

stroški informacijskih sistemov ne zajemajo le nabavnih stroškov strojne in

programske opreme. Skupni stroški lastništva informacijskega sistema zajemajo

vlaganje v strojno in programsko opremo, upravljanje, strokovno, organizacijsko in

upravljavsko osebje ter stroške, ki jih povzročajo končni uporabniki in poslovna škoda

ob izpadu sistema. Koliko zares stane določeno vlaganje, se pokaže šele čez daljši

čas. Naložba pomeni le slabo petino stroškov informacijskega sistema, najdražje je

upravljanje, sem so všteti tudi stroški za strokovni kader, ki skrbi za sistem.

Tudi fizična lokacija podatkov vpliva na stroške. Če so vsi podatki shranjeni na enem

mestu, so hitreje dosegljivi, veliko pa lahko prihranimo tudi pri lažjem, hitrejšem in


14

manj zapletenem načinu izdelave varnostnih kopij naših podatkov. Velike težave so z

zagotavljanjem dostopa do različnih aplikacij oddaljenim uporabnikom ali

uporabnikom, ki so veliko na poti. Takim uporabnikom dostop s katerim koli

odjemalcem po različnih povezavah, najbolje kar po internetu, prihrani veliko časa in

jim poveča produktivnost.

Iz navedenega je razvidno, da lahki odjemalci zmanjšajo skupne stroške lastništva

informacijskega sistema. To se doseže v izredno povečani odzivnosti na zahteve po

spremembah ali novi programski opremi. Ker se programska oprema namešča samo

enkrat, lahko merimo čas do razpoložljivosti nove programske opreme uporabnikom

ne več v tednih, ampak v minutah, ne glede na to, koliko je potencialnih uporabnikov.

Stroški administracije in vzdrževanja ter podpore programske opreme so pri

uporabnikih precej nižji. V primeru terminalov se programska oprema namešča in

izvaja izključno na strežnikih, uporabnik pa k sebi dobiva le sliko. Prav tako je

zmanjšana potreba po neprestanih nadgradnjah strojne opreme, kajti nadgrajevati je

potrebno le strežnik.


15

4 CITRIX ICA TEHNOLOGIJA LAHKIH ODJEMALCEV

4.1 Citrix

4.1.1 Nastanek Citrix ICA / MetaFrame tehnologije Vizija ustanovitelja in predsednika uprave podjetja Citrix, Eda Iacobuccia, je bila

izvajanje iste aplikacije na računalnikih z različnimi operacijskimi sistemi in viri. Ko je

opravljal funkcijo vodje razvoja na skupnem projektu OS/2 Microsofta in IBM-a, je

poskušal svojo vizijo uresničiti, toda nobenega od omenjenih podjetij takšen razvoj ni

zanimal.

Tako je Iacobucci leta 1989 ustanovil podjetje Citrix Systems in začel razvijati

večuporabniško jedro MultiWin, ki je temeljilo na operacijskem sistemu OS/2.

MultiWin je na operacijskem sistemu OS/2 omogočal več hkratnih sej in namizij, ki so

se izvajala v zaščitenih pomnilniških prostorih za vsakega uporabnika posebej.

Leta 1996 je podjetje Citrix začelo prodajati WinWiew, prvi večuporabniški OS/2

operacijski sistem. Produkt WinWiew je temeljil na MultiWin tehnologiji in je vseboval

prvo verzijo ICA (angl. Independent Computing Architecture) protokola. Čeprav so

takrat prevladovale arhitekture debeli odjemalec–strežnik, so ljudje podjetja Citrix

verjeli v arhitekturo lahki odjemalec–strežnik in večuporabniški operacijski sistem.

Po zatonu operacijskega sistema OS/2 je Iacobucci uspel prepričati Microsoft, da bo

povpraševanje po večuporabniškem operacijskem sistemu Windows NT obstajalo.

Tako je podjetje Citrix pridobilo licenco za izdelavo večuporabniškega jedra,

temelječega na operacijskem sistemu Microsoft Windows NT. Licenčna pogodba je

vsekakor bila "win-win" razmerje za podjetje Microsoft, kajti v primeru, da bi bila vizija

Citrixa prava, bi Microsoft imel rešitev za morebiten večuporabniški trg.


16

Podjetje Citrix je objavilo produkt WinFrame, ki je bil kombinacija operacijskega

sistema Windows NT 3.51 Server in MultiWin tehnologije. WinFrame je predstavljal

napredek v primerjavi s prejšnjim produktom WinWiew, ki je temeljil na operacijskem

sistemu OS/2. Ob času objave je operacijski sistem Windows 3.1 in kasneje Windows

95 postajal standard z velikim naborom programskih rešitev in WinFrame je

predstavljal rešitev za oddaljeno izvajanje aplikacij, pisanih za operacijski sistem

Windows.

WinFrame strežniki so izvajali Windows aplikacije, uporabniki pa so jih uporabljali z

različnimi odjemalci prek omrežnih povezav. Ključni element WinFrame tehnologije je

bil prenosni protokol, ki je razdelil aplikacijsko logiko in uporabniški vmesnik. Preko

omrežja so potovali le signali tipkovnice, miške in podatki za obnovitev ekrana. ICA

protokol je uporabnikom dal občutek, da delajo z lokalno nameščeno aplikacijo,

čeprav se je le-ta izvajala na oddaljenem strežniku.

Povečano zanimanje za MetaFrame je navdušilo Microsoft, da licencira Citrixovo

MultiWin tehnologijo. Leta 1997 je Microsoft integriral to tehnologijo v operacijski

sistem NT 4.0 in produkt poimenoval Terminal Services Edition (TSE). Toda TSE je

namesto prenosnega protokola ICA uporabljal Microsoftov protokol RDP, ki pa ne

omogoča vseh funkcionalnosti, ki jih nudi Citrixov ICA protokol.

Citrixov odgovor na TSE se imenuje MetaFrame. To je hkrati naslednik WinFramea.

MetaFrame predstavlja dodatek (angl. add-on) k Microsoft TSE tehnologiji, medtem

ko je bil WinFrame samostojen operacijski sistem.

Osnovne administrativne funkcije TSE tehnologije so omejene na upravljanje omrežja

in uporabniških sej. MetaFrame med drugim dodaja možnost upravljanja z resursi

tekočih aplikacij, upravljanja zasedenosti strežnika in izboljšano upravljanje sej.

Aplikacije se lahko objavljajo na internetu oziroma intranetu, tako da se jih da


17

uporabljati prek spletnega pregledovalnika. Več aplikacij skupaj lahko predstavimo

tudi kot spletni aplikacijski portal. Dostop do MetaFrama je omogočen velikemu

naboru odjemalcev iz različnih omrežij in operacijskih sistemov.

Microsoft TSE tehnologija omogoča omejeno uporabo prednosti tehnologije lahkih

odjemalcev preko RDP protokola. Z dodatkom Citrix MetaFrame pa nam je

omogočena uporaba ICA protokola in vseh prednosti povezanih z njim.

4.1.2 Predstavitev Citrix MetaFrame Imamo strežnik (ali tudi več njih, povezanih v gručo), na katerega se priklopijo

odjemalci oziroma t. i. terminali. Celotno procesiranje oziroma izvajanje aplikacij

poteka na strežniku, do odjemalcev prihajajo le ekranske slike, v nasprotno smer pa

potujejo podatki o pritiskih na tipkovnico, premiki miške ali podatki iz kakšne druge

vhodne naprave na odjemalcu. Odjemalci se lahko na strežnik povežejo preko

kakršnega koli LAN ali WAN omrežja ali pa celo preko direktnih klicnih linij.

Kot strežnik nam lahko služi že malo močnejši osebni računalnik z Intel Pentium

procesorjem. Na strani odjemalca pa imamo lahko zelo različne naprave, od osebnih

računalnikov, s katerim koli od Windows operacijskih sistemov, Windows terminalov,

omrežnih računalnikov, Applevih Macintoshev, Unixovih delovnih postaj do katere koli

druge naprave, ki lahko poganja spletni pregledovalnik.


18

Slika 2: Citrix tehnologija lahkega odjemalca (http://www.defiantcomputers.com/images/Citrix_Server- based_Computinghigh.jpg)

Citrix MetaFrame omogoča, da se vsakemu uporabniku, ki se prijavi na strežnik,

dodeli svojo, zaščiteno sejo na tem strežniku. Tako lahko navaden, na Intel Pentium

procesorju sloneč strežnik služi za hkratno delo nekaj 10 uporabnikov. To število je

seveda odvisno od aplikacij, ki jih posamezni uporabniki izvajajo. Dostop do takega

strežnika je mogoč preko kakršnega koli LAN ali WAN omrežja ter preko direktnih

klicnih linij. Na strani odjemalca imamo lahko zelo različne naprave. Najobičajnejši so

navadni osebni računalniki. Uporabimo lahko celo star računalnik, na katerem teče

DOS operacijski sistem in ima vsaj VGA grafično kartico in 1 MB dinamičnega

pomnilnika (RAM). Nanj naložimo odjemalca (program, ki se naloži z ene diskete) in

že se lahko priključimo na strežnik, kjer lahko zaganjamo najnovejše Windows

aplikacije.

Odjemalci le prikazujejo uporabniški vmesnik in do

strežnika pošiljajo podatke o tipkovnici in miški.

MetaFrame strežnik deli uporabniški vmesnik od aplikacijske logike in

ga posredujeodjemalcem.

Po omrežju potujejo le ekranske slike, kliki miške ter tipkanje po tipkovnici.


19

Prav tako so podprti vsi drugi osebni računalniki z vsemi verzijami Windows

operacijskega sistema, Applovi Macintoshi, računalniki, na katerih teče Unix

operacijski sistem, Windows terminali, omrežni računalniki, brezžične naprave in

ostale informacijske naprave, ki imajo vgrajeno podporo za ICA tehnologijo.

Za uvedbo MetaFrame tehnologije lahkega odjemalca lahko torej uporabimo že

obstoječo infrastrukturo in obstoječe delovne postaje (tudi tiste, ki so bile zrele za

odpis). Če pa informacijsko infrastrukturo gradimo popolnoma na novo, je smiselno

razmišljati o Windows terminalih. To so enostavni terminali, ki ne skrbijo za nič

drugega kot za prikaz slike in komunikacijo s strežnikom. Vso potrebno programsko

opremo imajo že vgrajeno (navadno zapisano na Flash ROM-u), poleg procesorja in

grafične kartice imajo samo še mrežno kartico in serijska ter paralelna vrata ter

priključek za tipkovnico in miško.

Slika 3: Primer modernega lahkega odjemalca (http://news.zdnet.co.uk/hardware/0,1000000091,39292381,00.htm) (http://www.hp.com/hpinfo/newsroom/feature_stories/2007/07thinclient.html)


20

Značilnosti in hkrati prednosti, ki jih nudi Citrix MetaFrame tehnologija, je kar nekaj.

Med najbolj izstopajočimi lahko navedemo naslednje:

• Centralizirano upravljanje in s tem povezano zmanjšanje celotnih stroškov.

Kot sem že omenil, je ravno upravljanje in vzdrževanje velike množice

osebnih računalnikov zelo zahtevno in predvsem drago opravilo. S pomočjo

tehnologije lahkega odjemalca se vračamo k centraliziranemu upravljanju,

kjer lahko vzdrževalec vse posege izvede na samo enem mestu in to celo z

oddaljene lokacije. Odjemalci pri tej tehnologiji so podobni terminalom (ali pa

to celo so) in praktično ne zahtevajo nobenega vzdrževanja. Novo verzijo

katere koli aplikacije (npr. Word, Excel, poslovno aplikacijo …) namestimo

samo na enem mestu in vsi uporabniki imajo takoj dostop do te najnovejše

verzije.

• Varnost. Kot je bilo že omenjeno, pri tej tehnologiji po omrežju od strežnika do

odjemalca potuje le ekranska slika, tako da podatki nikoli ne zapustijo

strežnika in ne potujejo po omrežju, kot je primer pri standardnih odjemalec–

strežnik tehnologijah. Poleg tega, da podatki nikoli ne zapustijo strežnika, je

lahko tudi ekranska slika, ki se prenaša, zakodirana (lahko tudi s 128-bitnim

ključem), tako da se možnost za prestrezanje kakršnih koli podatkov s strani

nepooblaščenih oseb zmanjša na minimum.

• Povezovanje heterogenih računalniških okolij. Omogočeno je dokaj

enostavno povezovanje vseh obstoječih, velikokrat heterogenih računalniških

sistemov in omrežij. Podprti so praktično vsi bolj razširjeni protokoli: TCP/IP,

IPX, SPX, NetBIOS in direktne asinhrone povezave. Uporabniki se na

strežnik lahko povežejo preko navadnih komutiranih telefonskih linij, ISDN-ja,

Frame relayja, ATM omrežja, WAN povezav (T1, T3, X.25 ipd.), brezžičnih

povezav ter seveda preko interneta in intranetov.


21

Slika 4: Povezovanje heterogenih sistemov

(http://www.scherstad.com/citrix-diagram.jpg)

• Dostop z oddaljenih lokacij. Protokol, na katerem deluje MetaFrame

tehnologija lahkih odjemalcev, se imenuje ICA in je visoko optimiziran za

prenašanje grafičnih ekranskih slik, tako da za normalno delo zadostuje že

navadna 28,8-kilobitna modemska povezava s strežnikom. Kljub

ozkopasovni, le 28,8-kilobitni povezavi, so odzivni časi primerljivi tistimi, ki

smo jih deležni, če smo priključeni v LAN omrežje.


22

Slika 5: Podatkovni tok ICA protokola (http://www.scherstad.com/page4.html)

V nadaljevanju je navedenih nekaj tipičnih primerov uporabe MetaFrame tehnologije:

• Podjetja z dislociranimi poslovnimi enotami. Tu se pojavlja problem

podvajanja podatkov, prenosa podatkov po WAN omrežju in s tem povezane

varnosti in seveda problem odzivnih časov. V tem primeru uporaba

tehnologije lahkega odjemalca omogoči interaktivno delo na centralni bazi

podatkov z odzivnimi časi, ki so primerljivi oziroma enaki odzivnim časom na

lokalnem omrežju.

• Internet. Svojo aplikacijo lahko naredimo dostopno z interneta ali intraneta, ne

da bi bilo potrebno na novo napisati eno samo vrstico programske kode. Tudi

starejše DOS aplikacije lahko izvajamo preko interneta povsem brez

predelave.

Ethernet 100 Mb/s

Brezzični Ethernet 54 Mb/s

ISDN 64 Kb/s

Modem 28,8 Kb/s

ICA podatkovni tok 10 Kb/s


23

• Delo od doma. Uslužbenci podjetja se lahko od doma preko interneta

povežejo z osrednjim računalnikom in imajo dostop do svojih baz podatkov.

4.1.3 Independent Computing Architecture (ICA) protokol ICA je protokol, ki skupaj z MultiWin jedrom predstavlja temelj Citrix MetaFrame

tehnologije lahkega odjemalca. ICA je storitveni protokol za prikaz aplikacij v okolju

Windows, ki omogoča strežbo aplikacij lahkim odjemalcem. Namenjen je hitremu

prikazovanju okenskega okolja preko LAN, WAN ali komutiranih omrežij in tako

zmanjševanju omrežnega prometa. Omogoča prenos uporabniškega vmesnika

Windows aplikacij preko ozkopasovnih povezav.

Glavni namen ICA protokola je ločiti programsko logiko od uporabniškega vmesnika.

Programska logika tako ostaja na strežniku, po komunikacijskih kanalih se prenaša le

uporabniški vmesnik, se pravi ekranska slika, kliki tipkovnice, premiki miške, po

potrebi pa tudi zvok in video.

ICA je robusten in nadgradljiv protokol, ki vsebuje definicije za naslednje zmožnosti:

• prikaz besedila preko celotnega ekrana (Dos emulacija),

• grafično prikazovanje okenskih aplikacij,

• vhod tipkovnice in miške,

• nadzor seje,

• okvirjanje za asinhrone povezave,

• odkrivanje napak in odpravljanje napak,

• enkripcija,

• kompresijske zanke,

• preusmeritev datotečnega sistema,

• preusmeritev tiskanja,


24

• več splošnih navideznih kanalov,

• izreži in prilepi preko strežnikov (Copy – Paste),

• preusmeritev komunikacijskih vrat.

ICA protokol se uporablja za komunikacijo med odjemalcem in aplikacijskim

strežnikom MetaFrame. ThinWire je logični tok podatkov, ki teče ovit v ICA paketu.

ThinWire ni fizičen protokol. Fizičen protokol ICA mora zagotoviti, da ThinWire

podatkovni tok prispe brez kakršnih koli napak do odjemalca oziroma strežnika.

Na aplikacijskem strežniku MetaFrame je ThinWire sestavni del GDI-ja (angl.

Graphical Device Interface) in podsistema za video gonilnik. V sodelovanju z

WinFrame podsistemom skupaj generirata optimizirane ukaze za prikazovanje

okenskih objektov. Vse skupaj se imenuje ThinWire protokol. Izhod ThinWire protokol

gonilnika je logični podatkovni tok, ki se pošlje preko navideznega kanala API-ja

(angl. Application Programing Interface). Ta prevzame podatkovni tok in ga vstavi v

ICA paket. Izoblikovan ICA paket gre skozi nekaj gonilnikov za protokole, kjer lahko

dodamo morebitno kriptiranje, kompresiranje in okvirjanje. Potem se paket pošlje

preko transportne plasti do odjemalca. Pri odjemalcu gre paket skozi iste plasti v

obratnem vrstnem redu. Rezultat tega je grafični prikaz aplikacije (grafičnih objektov)

pri uporabniškem vmesniku odjemalca.


25

Slika 6: Delovanje ICA protokola ICA je fleksibilen in razširljiv protokol. Nastavljen je tako, da se prilagaja različnim

zmogljivostim odjemalca. Med rokovanjem ICA odjemalec posreduje strežniku

informacije o resoluciji ekrana, globini barv, velikosti pomnilnika in ostale podatke, na

podlagi katerih se protokol potem ustrezno prilagodi. Ta komunikacija omogoča veliko

število različnih odjemalcev, od enostavnega terminala do visoko zmogljive delovne

postaje.

ICA paket je sestavljen iz obvezne, en bajt velike ukazne kode, ki jih sledijo morebitni

podatki. Ta paket ima lahko opcijske glave za upravljanje prenosa paketa, ki se

vključijo glede na pogovor med strežnikom in odjemalcem v času vzpostavitve

povezave. Celotna struktura paketa ICA je odvisna od medija prenosa podatkov in

morebitnih opcij, ki jih zahteva uporabnik (kompresija, enkripcija).


26

GLAVA OKVIRA ( angl. frame head)

GLAVA ZA ODKRIVANJE NAPAK (angl. reliable preamble)

GLAVA ZA ENKRIPCIJO (angl. encrypt preamble)

GLAVA ZA KOMPRESIJO (angl. compress preamble)

UKAZ (angl. command code)

UKAZNI PODATKI (angl. command data)

KONEC OKVIRA (angl. frame trail)

Slika 7: ICA paket

4.1.4 Orodja za administracijo in dodatki Citrix MetaFrame strežnik nam nudi velik nabor orodij za administracijo. Poleg

klasičnih Windows 2003 Server funkcij za upravljanje strežnika in pravic, so nam na

voljo orodja, s katerimi lahko upravljamo večuporabniško jedro. V nadaljevanju bodo

predstavljena in opisana nekatera orodja in njihove funkcionalnosti.

Izenačevanje obremenitve Izenačevanje obremenitve (angl. Load Balancing) nam omogoča postavitev

strežniške farme (angl. Server Farm). Tako je več MetaFrame ali WinFrame

strežnikov povezanih v farmo, z namenom, da lahko podpremo večje število

uporabnikov.

Aplikacije, ki jih želimo izvajati, morajo biti nameščene na vseh strežnikih, ki so del

farme. Tako lahko isto aplikacijo objavimo (angl. publishing) na več oziroma na vseh

MetaFrame strežnikih, ki so del farme. Ko uporabniki zaženejo objavljeno aplikacijo


27

oziroma sejo, ki je bila konfigurirana na več strežnikih, Load Balancing izbere

strežnik, ki bo izvajal aplikacijo. Izbira temelji na množici nastavljivih parametrov, ki

tvorijo kalkulacijo obremenitve določenega strežnika.

Senčenje Senčenje (angl. Shadowing) je orodje, ki je neposredno namenjeno zmanjševanju

stroškov administracije in podpore uporabnikom. Gre za prevzemanje kontrole,

nadziranje ali pridružitev trenutne uporabnikove seje. Po aktiviranju senčenja

določenega uporabnika se administratorju pokaže uporabnikov ekran. Pri tem ni

nujno, da se uporabnik sploh zaveda tega, da se nad njegovo sejo izvaja senčenje.

Po želji lahko administrator prevzame miško oziroma tipkovnico uporabnikove seje.

Na tak način lahko izvaja oddaljeno šolanje uporabnikov na določenih delih aplikacije,

kajti v večini primerov se uporabnikom zatakne prav na določenih mestih aplikacije.

Ko pride do problema, uporabnik pokliče center za pomoč, ki vklopi senčenje

uporabnikove seje. Če je možno, center za pomoč poskusi problem rešiti, uporabnik

pa lahko sledi postopkom in se hkrati nauči, kako postopek izpeljati sam.

Nfuse Citrix Nfuse omogoča integriranje aplikacij v spletne portale, do katerih se uporabniki

povezujejo s standardnimi spletnimi pregledovalniki. Na ta način lahko podjetja

strežejo aplikacije preko vsake spletne povezave, žične ali brezžične, brez dragega

časovno zamudnega in napornega prepisovanja izvorne kode aplikacije. Nfuse

omogoča uporabnikom povezovanje z aplikacijo na naraven način, s čimer je

zagotovljena prava mobilnost na lokacijah kupcev, v hotelih, doma in povsod, kjer to

zahtevajo okoliščine poslovanja.

Ker Nfuse zagotavlja orodja, potrebna za popolno izkoriščanje interneta kot kanala za

strežbo aplikacij in vsebin, lahko uporabniki zadovoljijo trenutne in bodoče zahteve

računalniškega poslovanja in prek interneta izkoriščajo obstoječe aplikacije.


28

Z uporabo Management Console programa za upravljanje administratorji portalov

definirajo po meri pripravljene sklope aplikacij za opravljanje specifičnih nalog v

podjetju in hkrati zagotavljajo, da nepooblaščeni uporabniki določenih aplikacij ne

morejo uporabljati. Uporabniki portalov lahko svoje aplikacijske portale prilagajajo

svojim potrebam s spreminjanjem različnih nastavitev.

Pri CŠOD imamo tako narejene sklope za upravnike in za pedagoške vodje. Vsak

izmed teh uporabnikov po prijavi v portal vidi samo aplikacije, ki so mu namenjene.

Obstajajo pa tudi administrativni sklopi, ki omogočajo tudi prijavo direktno na namizje

strežnikov. Te vrste prijava pride v poštev za administratorja sistema in za razvijalce

programske opreme. Ti namreč nameščajo programsko opremo in popravke direktno

na strežnik.


29

5 PRIMER UPORABE LAHKIH ODJEMALCEV V CŠOD

5.1 Predstavitev CŠOD CŠOD je neprofitni javni zavod, ki je bil ustanovljen leta 1992 za opravljanje

naslednjih dejavnosti:

• drugo izobraževanje,

• dejavnost javnih ustanov, ki zagotavljajo storitve na področju zdravstva,

izobraževanja, kulture in druge socialne storitve, razen obveznega socialnega

zavarovanja,

• raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja,

• dejavnost botaničnih in živalskih vrtov ter naravnih rezervatov,

• dejavnost smučarskih centrov in smučišč,

• druge športne dejavnosti,

• dejavnost planinskih in drugih domov,

• storitve kampov,

• druge nastanitve za krajši čas,

• izdajanje knjig in

• trgovina na drobno v drugih nespecializiranih prodajalnah.

Skladno s Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest je CŠOD

organiziran na naslednji način:

• centrala (finančno-računovodska služba, pravna služba, služba za programe in

služba za organizacijo in mednarodno sodelovanje)

• organizacijske enote – domovi in dnevni centri z izpostavami.


30

Trenutno CŠOD sestavlja 23 organizacijskih enot in 15 izpostav dnevnega centra.

V CŠOD je trenutno 280 zaposlenih. Skupna bivalna kapaciteta domov je 1400 ležišč,

letno pa omogoči udeležbo za teden dni trajajoče programe 50200 učencem dijakom

in študentom. Domovi imajo tedensko v gosteh povprečno po 1100 udeležencev šole

v naravi in tedna izbirnih vsebin.

Slika 8: Domovi in izpostave dnevnih centrov CŠOD (http://www.csod.si/images/zemljevidi.gif)

V centrali se opravlja naslednje naloge:

• načrtuje, povezuje, razvija in vodi se poslovanje zavoda kot celote,

• izvaja se notranjo kontrolo in nadziranje poslovanja zavoda kot celote,

• opravlja se strokovne in organizacijske naloge za izvajanje dejavnosti celotnega

zavoda,


31

• izvaja se vsa opravila povezana s finančnim poslovanjem zavoda,

• vodijo se kadrovske zadeve (načrtovanje, razpisi in zaposlovanje),

• izvaja se javni razpis za zasedbo kapacitet organizacijskih enot zavoda ter vsi

ostali potrebni javni razpisi, povezani z nabavo osnovnih sredstev, drobnega

inventarja in potrošnega materiala,

• izvaja se nabava za pokrivanje sprotnih potreb centrale zavoda in njegovih

organizacijskih enot,

• načrtuje in razvija se programe, ki se izvajajo v ostalih organizacijskih enotah

zavoda,

• načrtuje in izvaja ter organizira se strokovno izpopolnjevanje ter glede na

potrebe oblikuje notranjo organizacijo javnega zavoda in javne službe in

• načrtuje se prostorski razvoj CŠOD.

V domovih se izvaja vzgojno-izobraževalno delo po programih CŠOD ter druge

dejavnosti, opredeljene z aktom o ustanovitvi CŠOD. Domovi sodelujejo tudi pri

oblikovanju programov.

CŠOD ponuja eno od oblik izobraževanja, kar pomeni enotedensko prebivanje v

naravi, kjer učenci s pomočjo strokovnjakov – pedagoških delavcev in inštruktorjev s

posebnimi znanji, doživijo pristni stik z dobro ohranjeno naravo, se ob skupnem delu

in sprostitvi učijo strpnosti in sodelovanja.

Program je razdeljen na naravoslovno, družboslovno in športno področje. Učna snov

temelji na vsebinah iz področija naravoslovja, ki jih v šoli učenci spoznajo pri

spoznavanju narave in družbe, naravoslovju, biologiji, fiziki in kemiji, ter na praktičnih

bioloških vedah, ki jih učenci poznajo iz šole ali pa iz drugih virov, npr. televizijskih in

radijskih oddaj, knjig, časopisov ter interneta. Vsebine vzgojno-izobraževalnega dela

izhajajo iz tistih tem in dejavnosti, ki jih predpisuje učni načrt za osnovno šolo, a jih


32

zaradi številnih povezav z življenjem v naravi pri pouku v klasičnih učilnicah ni

mogoče kvalitetno izvesti. Program »Življenje v naravi« jih dograjuje, razširja in

utrjuje, včasih pa se nanje le navezuje in izpolnjuje vrzel znotraj učnega načrta. To

zadnje je zlasti razvidno na področju športno-kulturne animacije ter življenja v naravi.

Vse aktivnosti učencev pomenijo pridobivanje praktičnih življenjskih izkušenj na

področju okoljskega izobraževanja, varstva narave, etike, taborniških in orientacijskih

spretnosti ter razvoj odgovornosti do sebe in drugih.


33

5.2 Problem urejanja dela in papirne dokumentacije v CŠOD

V CŠOD prihaja zaradi geografske lege domov (večina domov leži na manj

obljudenih delih Slovenije) do problemov pri komunikaciji med centralo in

organizacijskimi enotami.

Tok dokumentov iz Centrale v Ljubljani do organizacijskih enot in nazaj je v samem

CŠOD-ju zelo velik.

Če pogledamo samo del, ki se ukvarja z rezervacijo terminov za določeno šolo,

ugotovimo, da se pred začetkom programa na dom pošlje potrditev rezervacije za

naslednji mesec. Ta potrditev vsebuje vse pomembne informacije o šoli, tako da

pedagoški vodja, ki je hkrati tudi vodja organizacijske enote, lahko s šolo komunicira.

V obratni smeri pa ob zaključku programa pedagoški vodja pošlje poročilo o udeležbi.

To poročilo je osnova za izstavitev računov.

Problem, ki nastaja ob opisanemu načinu, je v tem, da v domovih nimajo v vsakem

trenutku popolnega, dejanskega pregleda skupin, ki naj bi prišle v njihov dom, kar v

veliki meri vpliva na manj racionalno izrabo kapacitet in zaposlenih na domu. Obenem

pa se isti podatki vnašajo najprej na domu, nato pa se jih prepiše še na centrali.

Poročilo, ki ga pedagoški vodja pošlje na centralo, je osnova za izstavitev računa,

vendar pa na poročilu ni nobenih denarnih sredstev, zato prihaja do reklamacij

računov, tudi če je poročilo s strani spremljevalnega učitelja podpisano.

Vodstvo CŠOD, se je zato odločilo, za uvedbo programske aplikacije, s katero bi

poskušali poenotiti samo poslovanje.


34

Zahteve vodstva so bile:

• Rezervacije za skupine se izvajajo na centrali v Ljubljani, te podatke se v

centrali tudi usklajuje in popravlja. Na centrali je zaposlen delavec, ki skrbi za

rezervacije.

• Rezervacije naj bodo v realnem času vidne tudi na domovih, s tem olajšamo

delo pri sestavi urnika za pedagoško delo in nabavi živil za potrebe kuhinje.

• Upošteva naj se načelo, da se isti podatki v sistem vnašajo samo enkrat.

• Možnost izpisa računa na lokaciji domov.

• Izvoz podatkov o gostih in pošiljanje le-teh na policijo.

• Elektronski dnevnik, evidence vseh pedagoških in delovnih ur, ki jih opravijo na

domovih CŠOD, priprava urnikov za teden šole v naravi in izvoz podatkov v

program plače.

Tako naj bi dobavitelj izdelal program, s katerim bi imeli učinkovit nadzor nad samimi

rezervacijami, hkrati pa bi ta program omogočal tudi pripravo in izpis vseh

dokumentov, ki so potrebni in predpisani za nemoteno delo.

Po temeljiti analizi je bil kot dobavitelj programskega paketa izbran PRO-BIT d. o. o.,

iz Slovenskih Konjic. Za CŠOD so naredili tri programske pakete, ki zadovoljujejo vse

naše zahteve. To so programi recepcija, rRezervacije ter urnik. Veliko težo pri izbiri

dobavitelja programskega paketa je imelo dejstvo, da so tudi ostali programski paketi,

ki jih uporabljamo v CŠOD-ju, izdelek istega dobavitelja, tako da smo lahko ohranili

večino do tedaj narejenih podatkovnih baz.


35

5.3 Strežniško računalništvo ali terminalni dostop

Glede na zasnovo našega zavoda smo se že na začetku odločili, da bo dostop naših

domov s centralo v Ljubljani potekal na terminalski način.

To je tehnologija, pri kateri se poslovne ali multimedijske aplikacije v celoti (100 %)

nameščajo, vzdržujejo in izvajajo na strežniku. S tem omogočamo lažje vzdrževanje

poslovnega informacijskega sistema, lažji in hitrejši dostop do naših informacij ter

večjo varnost; vse to pa znižuje celotne stroške lastništva našega informacijskega

sistema.

Deluje na standardni strojni in komunikacijski opremi ter omogoča tudi oddaljenim

odjemalcem takojšen dostop do vseh aplikacij brez dodatnega nastavljanja

programskega okolja. To je tudi glavni razlog, zakaj je ta tehnologija postala najlažji in

najbolj ekonomičen način za zmanjšanje kompleksnosti in znižanj stroškov lastništva

globalnih omrežjih.

Zelo uporabna lastnost Citrix MetaFrame XP-ja je povezovanje strežnikov v polja

strežnikov, ki zagotavlja neomejeno dostopnost oziroma horizontalno povezanost

omrežja in s tem tudi enakomerno porazdelitev obremenitve strežnikov ter enotno

upravljanje vseh strežnikov v polju.

Zelo pomembna je možnost vstavljanja aplikacij, ki niso pisane izključno za internet

(brez spremembe programske kode v obstoječih aplikacijah), v WEB okno in

izgradnja aplikacijskih portalov s Citrix Nfuse tehnologijo, kar omogoča takojšnjo

nemoteno izvajanje aplikacij preko spleta. ICA protokol za svoje delovanje lahko

uporablja SPX/IPX, NetBEUI in seveda tudi TCP/IP komunikacijski sklad. Omogoča

direktne dial-up in/ali serijske priključitve. Torej lahko preko katere koli povezave in na

katerem koli odjemalcu uporabljamo okenske aplikacije.


36

MetaFrame vsebuje celo vrsto orodij, ki olajšajo centralno upravljanje omrežja in

avtomatizirajo delo z odjemalci. Citrix »Programska soseščina« lahko končnim

uporabnikom onemogoči vpliv na namestitev aplikacij. Nove ali novejše verzije

aplikacij na strežniku se s pomočjo tega orodja preprosto in samodejno ponudijo

uporabnikom.

Slika 9: Pogled na nadzorno konzolo programa Citrix

Za večjo varnost je poskrbljeno tudi z možnostjo dodatne enkripcije podatkov z

elektronskimi ključi do 128 bitov. Pri tem je potrebno poudariti, da se po

komunikacijskih kanalih pretakajo le uporabniški vmesniki in vnosi s tipkovnico

oziroma premiki miške.


37

Osnova Citrix strežniškega računalništva je več uporabniški operacijski sistem,

integriran v okolje Windows, ki omogoča hkratno delo več uporabnikom, ki poganjajo

aplikacije vsak v svojem ločenem namizju na istem strežniku.

Za povezavo z odjemalci se uporablja poseben protokol, ki ločuje programsko logiko

od uporabniškega vmesnika. Po komunikacijskih kanalih se tako prenaša le

uporabniški vmesnik (ekranska slika), kliki tipkovnice in premiki miške, po potrebi tudi

zvok in video. Rezultat tega je, da se celotna aplikacija izvaja na strežniku,

administracija vseh aplikacij in odjemalcev poteka centralizirano na enem mestu, za

normalno delo uporabnika pa širina komunikacijskega kanala ni več najpomembnejša

(navadno zadostuje le 20 Kb/s prepustnosti na uporabnika). S tem se izognemo tudi

potrebi po pisanju novih aplikacij v primeru poslovanja preko spleta.

V današnjem času se ustanove pri uporabi informacijske tehnologije srečujejo z

mnogimi težko rešljivimi problemi: z visokimi stroški lastništva, s hitrim zastaranjem

drage strojne in programske opreme, s težavno distribucijo in vzdrževanjem

programske opreme, s težavno integracijo heterogenih informacijskih okolij. Tem

hitrim spremembam v informacijskih trendih je dandanes praktično zelo težko slediti.

Še posebej se to izraža v delovnem procesu, kjer nove poslovne zahteve ne

opravičujejo nenehnih vlaganj v novo strojno in programsko opremo.

Zaposleni in uporabniki, ki uporabljajo različne računalnike z raznoliko programsko

opremo, so lahko razpršeni po oddaljenih lokacijah, pa vendarle želijo imeti dostop do

svojih podatkov tudi kadar so v službi, doma ali na poti. Vse to pa povzroča številne

probleme ljudem, ki se ukvarjajo z informatiko.

Poleg povečevanja stroškov lastništva, se povečujejo tudi problemi glede

komunikacij, prenosov podatkov, namestitev novih verzij programov, varnostji in


38

podobno. Že malo večje število uporabnikov povzroča obilico dela skrbnikom

informacijskih sistemov, ki porabijo zelo veliko časa za nastavljanje uporabniških

okolij, po drugi strani pa so le-ti vedno znova soočeni z novimi vlaganji v strojno in

programsko opremo.


39

5.4 Opis programskega paketa recepcija

Programski paket je namenjen podjetjem, ki se ukvarjajo z nastanitvenimi in

prenočitvenimi storitvami. Paket obsega obdelavo podatkov na recepciji. Zajema

celotno poslovanje recepcije, tako delo z gosti (prijava, odjava gostov...) kot tudi

finančno poslovanje recepcije.

Program je prijazen za uporabo in uporabnika vodi skozi postopke, kar omogoča

uporabo programa brez pretiranega izobraževanja.

5.4.1 Prijava v program recepcija s pomočjo Citrix Nfuse tehnologije.

V enega izmed spletnih brskalnikov vpišemo naslov http://csod.si in odpre se nam

prijavni portal, v katerega vpišemo uporabniško ime, geslo ter domeno.

Glede na vnešene podatke se nam odpre Mata Frame XP prijavni portal z vsemi

programi, ki so nam bili dodeljeni.

Slika 10: Prijavni portal


40

Tako smo pripravljeni na delo. Izberemo program recepcija in ko se v ta program

prijavimo, je s posebnimi filtri urejeno tako, da uporabnik s svojim uporabniškim

imenom in geslom vidi samo svojo poslovno enoto (dom) in s tem tudi samo goste in

račune te poslovne enote.

Glavni namen programa recepcija je vpis gostov, ki prebivajo v naših domovih, prijava

teh gostov na policijo, kot nam to veleva zakonodaja, hkrati pa tudi izpisovanje

računov za opravljeno storitev. Vse te tri funkcije so omogočene direktno z oddaljene

lokacije s pomočjo Nfuse tehnologije, potrebujemo le dostop do interneta.

5.4.2 Vzpostavitev povezav z lokalnimi diski in tiskalniki Kot smo že prej omenili, je ICA protokol zadolžen za vzpostavitev komunikacije med

uporabnikom na oddaljeni lokaciji in strežnikom. Njegova naloga pa je tudi

vzpostavitev povezave z uporabnikovim odložiščem, lokalnimi trdimi diski in

disketnimi pogoni, lokalnimi vrati, prav tako je odgovoren tudi za tiskanje.

Naši gosti so večinoma šolske skupine, kar pomeni, da pride naenkrat v dom veliko

število gostov. Da bi se izognili zamudnemu vnašanju gostov v program, nam že v

šoli pripravijo spisek otrok v naprej pripravljeno tabelo, ta spisek pa potem uvozimo v

program recepcija.

Pri uvažanju tega spiska pride do izraza vzpostavitev povezave z lokalnim trdim

diskom, ker uvozimo spisek z oddaljene lokacije preko Citrixa direktno v program.

Isti postopek, samo v obratni smeri, ponovimo pri izvozu podatkov iz programa za

potrebo prijave gostov na policijo.


41

Slika 11: Pogled okna za uvoz podatkov iz lokalnih diskov

5.4.3 Senčenje kot pomoč uporabnikom Druga izredno pomembna funkcija, ki jo omogoča Citrix, je senčenje. To orodje nam

omogoča, da se, v kolikor imamo za to pravice, prijavimo direktno na njegovo odprto

sejo. Lahko prevzamemo njegovo delo (premikamo njegovo miško in tipkovnico) ali

samo opazujemo delo uporabnika in ga usmerjamo k pravilni uporabi.

Funkcijo senčenja v našem zavodu velikokrat uporabljamo, predvsem pri

izobraževanju novih uporabnikov in odpravi majhnih napak uporabnika. Ta funkcija

pride predvsem do izraza zaradi razpršenosti oddaljenih lokacij, ki sestavljajo naš

zavod. Marsikateri kilometer in slaba volja uporabnikov je tako prihranjena z nekaj

kliki, ki jih naredimo iz pisarne.


42

Slika 12: Pogled na nadzorno konzolo za senčenje programa Citrix


43

6 ZAKLJUČEK V diplomski nalogi sem opisal tehnologijo lahkih odjemalcev. Ob pregledu razvoja

računalniških arhitektur sem prikazal razloge za nastanek arhitekture lahkih

odjemalcev. Lahke odjemalce lahko definiramo kot naprave, ki nudijo le najnujnejšo

funkcionalnost za interakcijo s strežnikom.

Osredotočil sem se na najbolj razširjeno in uveljavljeno tehnologijo lahkih odjemalcev

podjetja Citrix. Prikazal sem možne uporabe take tehnologije in opisal temeljne

elemente, prenosni protokol ICA in MultiWin operacijsko jedro, ki omogoča delitev

uporabniškega vmesnika od strežniškega dela in tako uporabo lahkih odjemalcev za

delo s standardnimi Windows aplikacijami.

Na primeru uvajanja terminalskega poslovanja domov CŠOD sem prikazal proces

vpeljave lahkih odjemalcev z uporabo Citrix MetaFrame tehnologije. Namen projekta

je bil priključitev oddaljenih lokacij na centralni informacijski sistem. Razmeroma

majhne pasovne širine omrežnih povezav dislociranih enot z informacijskim centrom v

Ljubljani so bile ključne za odločitev vpeljave lahkih odjemalcev, saj je prav to ena

izmed poglavitnih prednosti te tehnologije. Poleg tega pa dodatno pripomorejo k

učinkovitejsemu delu še:

• Centralizirano upravljanje.

S centraliziranim upravljanjem aplikacij in podatkov lahko prihranimo čas in stroške

pri vzdrževanju programske opreme, saj je potrebno določene spremembe vpeljati le

na enem mestu. Na CŠOD so popravki programske opreme zelo enostavni, saj ni

potrebno obnoviti programske opreme na vsakem odjemalcu na vseh 23 oddaljenih

lokacijah posebej. Poleg tega je boljša tudi zaščita, saj so občutljivi podatki in

aplikacije na strežniku in ne na delovnih postajah uporabnikov. Prav tako je povečana


44

zanesljivost in dostopnost sistema, saj so strežniki skrbno varovani in vzdrževani,

opravlja pa se tudi dnevno arhiviranje podatkov.

• Podpora oddaljenim uporabnikom.

Ne glede na vrsto povezave (WAN, ISDN, klicna povezava, internet ali intranet lahko

uporabnike povežemo z aplikacijami, ne da bi morali zato spreminjati konfiguracijo

sistema. Oddaljeni uporabniki lahko uporabljajo aplikacijo s kakovostjo, ki se lahko

primerja s tisto v lokalnem omrežju, saj je potrebna le skromna pasovna širina.

• Podpora obstoječim odjemalcem.

Zaradi močno zmanjšanih potreb po strojnih zmogljivostih odjemalca starejših

namiznih računalnikov ni treba zamenjati, da bi lahko uporabljali najbolj zmogljive

sodobne ključne aplikacije.

• Enostavno širjenje sistema.

V primeru povečanja števila uporabnikov lahko enostavno dodamo nove aplikacijske

strežnike k obstoječim. Tako povečamo kapacitete našega sistema in omogočamo

hitro širitev informacijskega sistema.

Iz zgoraj navedenega je mogoče ugotoviti, da uporaba lahkih odjemalcev zniža

stroške lastništva aplikacije, saj močno zmanjša čas, ki je potreben za upravljanje,

vzdrževanje in podporo uporabnikov pri določeni aplikaciji. Prednosti lahkih

odjemalcev je veliko, vendar pa tudi ti niso brez slabosti. Njihova šibka točka je hkrati

tudi njihova prednost, saj pri centralizaciji informacijskih sistemov postanemo odvisni

od enega centra in povezav, ki jih imamo z njim. Vsekakor koncept velikih centralnih

računalnikov ni tehnologija preteklosti, ampak vse bolj tehnologija prihodnosti.


45

7 VIRI IN LITERATURA

1. CITRIX [online]. 1999. [Citirano 23. avg. 2008 ; 20:20]. Dostopno na spletnem

naslovu: http://www.citrix.com.

2. CŠOD [online]. 1999. [Citirano 23. avg. 2008 ; 18:48]. Dostopno na spletnem

naslovu: http://www.csod.com.

3. HP [online]. 2008. [Citirano 22. avg. 2008 ; 16:30]. Dostopno na spletnem

naslovu: http://www.hp.com.

4. GROS, Jelko. 2002. V naravo z glavo : zakaj pa ne?!. Ljubljana : Center

šolskih in obšolskih dejavnosti. ISBN 961-90115-2-X

5. KAPLAN, Steve, REESER, Tim, in WOOD, Alan. 2003. Citrix MetaFrame

Access Suite for Windows Server 2003. New York : McGraw-Hill/Osborne.

ISBN 0 - 07 - 219566 - 5

6. KAPLAN, Steve, in MANGUS, Marc. 2000. Citrix MetaFrame for Windows

Terminal Services. Berkeley : Osborne/McGraw-Hill. ISBN 0 - 07 - 212443 – 1

7. KOKALJ, Irena. 2008. Šola v naravi v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti

Ljubljana : Center šolskih in obšolskih dejavnosti. ISBN 978-961-90115-8-4

8. MADDEN, Brian. 2002. Citrix MetaFrame XP, Advanced Technical Design

Guide, Including Feature Release 2. London : Brianmadden.Com Pub Group.

ISBN 0-97-115103-2

9. Poročilo o delu 2007 in pojasnila k računovodskim izkazom: interno gradivo

CŠOD. 2008. Ljubljana : CŠOD.

Documents

DIPLOMSKA NALOGA LAHKI ODJEMALCI IN PRIMER … Peter_tk.pdf · omrežij (angl. Local Area NetWork – LAN), pretežno z operacijskim sistemom Novell NetWare. Osebni računalniki niso