UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

KAKOVOST INFORMACIJSKIH SISTEMOV

ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA, PODJETJE-POTROŠNIK

QUALITY OF BUSINESS TO COSTOMER INFORMATION SYSTEM

Študent: Blaž Vrabl Naslov: Razlagova ulica 24, 2000 Maribor Številka indeksa: 81632554 Redni študij Program: Univerzitetni Študijska smer: Podjetništvo Mentor: prof. dr. Samo Bobek Lektor: prof. Bojana Samarin

Maribor, avgust 2009

2

PREDGOVOR

Preživel ne bo tisti, ki bo najmočnejši ali najpametnejši,

temveč tisti, ki se bo najhitreje prilagodil spremembam.

Charles Darwin

Današnji čas zaznamujejo številne spremembe na vseh področjih. Za uspešno in učinkovito delovanje je potreben hiter odziv na spremembe s stalnim prilagajanjem novim razmeram. Nove tržne silnice in tehnološki napredek so ustvarili novo ekonomijo, ki narekuje uvajanje novih pristopov trženja in poslovanja. V zadnjem času je moč opaziti, da prihaja do eksplozije informacijske tehnologije, ki je omogočila vsem podjetjem prisotnost na svetovnem spletu. Kasneje je od podjetja do podjetja odvisno, kako in na kakšen način bodo izkoristili dano priložnost. Nastanek interneta je povzročil pravo revolucijo in s tem povezane spremembe, saj se je z njegovo pomočjo in s hitrim razvojem začel umikati stari, utečeni »papirnati« način poslovanja in trgovanja. Značilnosti poslovanja, kateremu smo priča zadnjih deset let, in to predvsem zaradi uporabe interneta, so globalizacija in z njo povezano brisanje geografskih meja, hitrost poslovanja, ki je večja od klasičnega načina poslovanja, in prilagodljivost na spremembe na trgu. Tako je internet prodrl v svetovno poslovno omrežje in predstavlja vse bolj pomembno središče sodobne ponudbe, povpraševanja in elektronskega poslovanja. Elektronsko poslovanje pomeni sklepati posle elektronsko. Temelji na elektronskem procesiranju in prenašanju podatkov, vključno z besedilom, glasom in sliko in stremi k temu, da olajša in pospeši poslovanje, zniža stroške poslovanja ter ga naredi učinkovitejšega, hkrati pa ne ruši, ampak nadgrajuje že obstoječe poslovanje. Z elektronskim poslovanjem so podjetja s pomočjo računalnikov in informatizacije procesov posodobila del ali celotno poslovanje, kot na primer komunikacijo z dobavitelji in odjemalci, skladiščenje, distribucijo, trženje, prodajo in podobno. Vendar je elektronska trgovina le del elektronskega poslovanja podjetja. Poznamo elektronsko poslovanje med podjetji in posamezniki (elektronska trgovina, elektronsko bančništvo), o katerem bom govoril v svojem diplomskem delu, elektronsko poslovanje med podjetji (trgovanje) in elektronsko poslovanje med posameznikom in državnimi ustanovami (sodelovanje na razpisih, napoved dohodnine ipd). Takšno novo okolje informacijskih tehnologij pa spodbuja mnoge zločine in kriminalna dejanja, v katerih kriminalna združenja in strokovnjaki v nezakonitem poslovanju uporabljajo različne postopke za pranje denarja, brisanje podatkov, elektronske kraje, nepooblaščeno razkritje informacij in zlorabe, ponarejanje le-teh itd. Podjetja, ki so povezana z internetom, imajo veliko večjo stopnjo ogroženosti od tistih, ki niso, zato morajo podjetja temu posvečati veliko pozornosti. Predvsem se morajo zavedati, da ne obstaja nobena absolutna zaščita in da so vdori možni kljub vsem pripravam. V primeru večje nepazljivosti, neodgovornosti in malomarnosti ima priključitev na internet lahko za podjetje usodne posledice.

3

Večji del diplomske naloge sem posvetil najbolj razširjeni obliki elektronskega poslovanja, to je poslovanju med podjetji in potrošniki (B2C), ter spletnim trgovinam, število katerih v zadnjem času skokovito narašča.

4

KAZALO 1. UVOD............................................................................................................................ 6

1.1. Opredelitev področja in opis problema ................................................................. 6 1.2. Namen, cilji in osnovne trditve.............................................................................. 7 1.3. Predpostavke in omejitve raziskave ...................................................................... 8 1.4. Predvidene metode raziskovanja ........................................................................... 8

2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE................................................................................ 9 2.1. Opredelitev pojma elektronsko poslovanje ........................................................... 9 2.2. Zgodovina elektronskega poslovanja .................................................................. 11 2.3. Vrste in modeli elektronskega poslovanja........................................................... 12

2.3.1. Modeli elektronskega poslovanja ................................................................ 15 2.4. Pravna ureditev elektronskega poslovanja .......................................................... 16

2.4.1. Načela zakona o elektronskem poslovanju.................................................. 18 3. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA....... 19

3.1. Prednosti elektronskega poslovanja..................................................................... 19 3.2. Pomanjkljivosti elektronskega poslovanja .......................................................... 22

4. VARNOST PRI ELEKTRONSKEM POSLOVANJU ............................................... 25 4.1. Možne nevarnosti na področju elektronskega poslovanja................................... 25

4.1.1. Virus ............................................................................................................ 25 4.1.2. Trojanski konj.............................................................................................. 26 4.1.3. Računalniški črv .......................................................................................... 26 4.1.4. Vohunski programi ...................................................................................... 26 4.1.5. Spletne prevare ali potegavščine ................................................................. 26 4.1.6. Verižna pisma .............................................................................................. 27 4.1.7. Hekerji ......................................................................................................... 27

4.2. Varnostni ukrepi pri elektronskem poslovanju.................................................... 27 4.2.1. Požarni zid ................................................................................................... 28 4.2.2. Protivirusni programi................................................................................... 29 4.2.3. Uporaba spletnih digitalnih potrdil.............................................................. 29 4.2.4. Šifriranje ...................................................................................................... 29 4.2.5. Elektronski podpis ....................................................................................... 30 4.2.6. Digitalni certifikati ...................................................................................... 31

5. UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJE V PODJETJE ............................ 32 5.1. Značilna poslovna področja vpeljave elektronskega poslovanja......................... 32 5.2. Način uvajanja elektronskega poslovanja v podjetje........................................... 33 5.3. Model uvajanja elektronskega poslovanja v podjetje.......................................... 35 5.4. Dejavniki uspešnega elektronskega poslovanja .................................................. 37

6. ELEKTRONSKO POSLOVANJE PODJETJE – POTROŠNIK (B2C)..................... 38 6.1. Spletna trgovina................................................................................................... 39

7. ZGRADBA SPLETNE STRANI ZA USPEŠNO ELEKTRONSKO POSLOVANJE 42

7.1. Učinkovita spletna stran ...................................................................................... 43 7.2. Ključni elementi dobro oblikovane spletne strani ............................................... 45

8. PRIMERJAVA SPLETNIH STRANI INTERNETNIH TRGOVIN Mimovrste d.o.o. in Gambit trade d.o.o. .......................................................................................................... 48

8.1. Mimovrste, d.o.o.................................................................................................. 48 8.1.1. Oblika strani ................................................................................................ 49

5

8.1.2. Navigacija in iskanje ................................................................................... 50 8.1.3. Nakup in plačilo........................................................................................... 51

8.2. Gambit trade d.o.o. (www.enaa.com).................................................................. 52 8.2.1. Oblika strani ................................................................................................ 53 8.2.2. Navigacija in iskanje ................................................................................... 54 8.2.3. Nakup in plačilo........................................................................................... 55

8.3. Primerjava spletnih nakupovalnih centrov .......................................................... 57 9. SKLEP......................................................................................................................... 62 10. SEZNAM VIROV IN LITERATURE .................................................................... 65

6

1. UVOD

1.1. Opredelitev področja in opis problema

Živimo v času zelo hitrega razvoja informacijskih sistemov in vse več ljudi dnevno uporablja računalnik za poslovne in tudi osebne namene. Internet omogoča enostaven, hiter in cenovno ugoden dostop do informacij, ki so nam nekoč bile težko dostopne ali pa celo nedostopne. Temu je sledil tudi trend razvoja trgovanja. Z razvojem tehnologije se je podjetjem odprla nova pot poslovanja, in sicer elektronsko poslovanje. Globalna razširjenost interneta in njegova uporaba v poslovne namene sta nedvomno pripomogli k hitri rasti podjetij, ki elektronsko poslovanje s pridom izkoriščajo za povečevanje prodaje, za povezovanje med potrošniki in podjetjem (B2C - Business to Customer), za notranje poslovanje podjetja in za poslovanje med podjetji (B2B - Business to Business). S spletom pa se je povečala tudi konkurenca, saj se je z razvojem informacijske tehnologije povečala dostopnost do tujih trgov. Z razvojem interneta pa je tudi elektronsko poslovanje dobilo nove razsežnosti. Uporabnost interneta je neomejena tako s strani porabnikov za pridobivanje pomembnih informacij, izobraževanja, opravljanja nakupov preko spleta, kot tudi za podjetja, ki internet lahko uporabijo kot novo tržno pot, elektronsko poslovanje in elektronsko trženje. Porabniki postajajo vedno bolj osveščeni, zahtevni, brez zadržkov in predsodkov primerjajo ponudbe in med njimi izbirajo najboljše. Značilnosti poslovanja, kateremu smo priča zadnjih deset, let in to predvsem zaradi uporabe interneta, so globalizacija, ki briše geografske meje, hitrost, ki je nekajkrat večja od klasičnega načina poslovanja, in pa prilagodljivost hitrim spremembam na trgu. Kot vsaka stvar pa ima tudi elektronsko poslovanje svoje prednosti in pomanjkljivosti, ki se na tem področju izražajo kot pozitivni in negativni ekonomski učinki. S prihodom poslovanja preko interneta pa se je pojavila tudi nova oblika kriminala, elektronska kraja in brisanje podatkov. Raziskave so pokazale, da so podjetja, ki so priključena na internet, veliko bolj ogrožena od tistih, ki niso. Priključitev na internet brez ustreznih zaščitnih mehanizmov ima lahko za podjetja dramatične posledice, zato sem varnosti pri elektronskem poslovanju namenil svoje poglavje. Najbolj znani način elektronskega poslovanja je prodaja končnemu potrošniku (business-to-consumer ali B2C). Takšne trgovine prodajajo na primer knjige, otroško opremo, letalske vozovnice, zgoščenke, tehnične izdelke, skratka, vse, kar sodobnemu potrošniku pride na misel. V diplomskem delu se bom osredotočil predvsem na elektronsko poslovanje podjetij s končnimi potrošniki.

7

1.2. Namen, cilji in osnovne trditve

Namen Namen mojega dela je opredeliti elektronsko poslovanje, njegove prednosti in pomanjkljivosti ter dejavnike, od katerih je le-to odvisno. Zanima me celotna pot, ki jo mora prehoditi podjetnik, ki želi ustvariti podjetje, ki se bo ukvarjalo z elektronskim poslovanjem, oziroma želi vpeljati elektronsko poslovanje v obstoječe podjetje. Raziskati želim, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na uspešnost in kakovost elektronskega poslovanja v primeru PODJETJE - POTROŠNIK. Cilji Cilji diplomske naloge so:

• Opredeliti elektronsko poslovanje, njegov razvoj, vrste in pravno ureditev na tem področju

• Opredeliti prednosti in pomanjkljivosti elektronskega poslovanja

• Predstaviti uvajanje elektronskega poslovanja in njegovih modelov v podjetje

• Raziskati varnost pri elektronskem poslovanju in navesti možne ukrepe v primeru zlorab

• Opredeliti, katere metode plačevanja pri elektronskem poslovanju so najvarnejše in

katere najenostavnejše

• Ugotoviti, kakšna je najbolj učinkovita in kakovostna zgradba spletne strani podjetja, ki se ukvarja z elektronskim poslovanjem B2C

Trditve Elektronsko poslovanje se iz dneva v dan razvija in nadgrajuje ter počasi zamenjuje klasično fizično nakupovanje v trgovinah. Mlajša populacija daje prednost nakupovanju preko spleta, saj je bolj ugodno in udobno, medtem ko se starejši ljudje zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj s področja računalništva ter zaradi nezaupanja, zatekajo h klasičnim oblikam nakupovanja. Elektronsko poslovanje ne more zagotavljati popolne varnosti, kar zadeva zaupne informacije, ki jih pri plačilu z bančnimi karticami preko spleta posredujemo podjetjem. Dobra spletna stran internetne trgovine mora biti pregledna, enostavna za uporabo (iskanje izdelkov), ne sme vsebovati preveč informacij, ki niso neposredno povezane s ponujenimi izdelki, mora biti ažurna, izdelki v akcijski ponudbi morejo biti na prvi strani in posebej izpostavljeni, pot od iskanja do nakupa izdelka mora biti čim krajša, varna in enostavna.

8

1.3. Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavke Elektronsko poslovanje v današnjem času predstavlja nujo vsakemu podjetju, ki želi ohraniti oziroma izboljšati konkurenčno prednost. Le-to pa zahteva popolno prestrukturiranje podjetja, ki se do sedaj ni ukvarjalo z elektronskim poslovanjem in zanj predstavlja novo strateško usmeritev. Ker se je do sedaj elektronsko poslovanje izkazalo kot zelo uspešno in učinkovito, predpostavljam, da bo v bližnji prihodnosti trend trženja izdelkov in storitev usmerjen predvsem v elektronsko obliko. Predpostavljam, da postaja s pomočjo elektronskega poslovanja povezovanje med dobavitelji in potrošniki tesnejše, saj le-to omogoča podjetjem učinkovitejše povezovanje svojih notranjih in zunanjih procesov, kar pa posledično omogoča boljše zadovoljevanje potreb kupcev oziroma potrošnikov. Omejitve Skozi obravnavo izbrane teme se srečamo tudi z različnimi omejitvami, katerih skupni imenovalec je predvsem dostopnost informacij. Ker je elektronsko poslovanje sorazmerno nov način poslovanja, o njem še ni veliko tiskane literature, večino virov najdemo na spletu. Analitični del diplomskega dela bo zajemal primerjavo spletnih strani dveh internetnih trgovin. Pri tem sem omejen na podatke, ki so s strani teh podjetij dostopni širši javnosti. Pri pisanju diplomskega dela se bom osredotočil predvsem na eno vrsto elektronskega poslovanja, in sicer elektronsko poslovanje podjetja s končnim porabnikom, B2C. Pri predstavitvi zaščite elektronskega poslovanja se bom osredotočil le na najpomembnejše vidike in zakone.

1.4. Predvidene metode raziskovanja

Ker se bom pri pisanju diplomskega dela osredotočil predvsem na eno funkcijo podjetja, bo vrsta raziskave poslovna. Obravnaval bom stanje elektronskega poslovanja v določenem trenutku in se zato poslužil statične ekonomske raziskave. Pri raziskavi bom uporabil deskriptivni in analitični pristop. V prvem delu diplomske naloge bom s pomočjo deskriptivnega pristopa opisal elektronsko poslovanje, njegove prednosti in pomanjkljivosti, varnost v elektronskem poslovanju in njegovo uvajanje v podjetja. Drugi, analitični del diplomskega dela bo zajemal analizo spletnih strani in njuno primerjavo s pomočjo komparativne metode raziskovanja.

9

2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE

2.1. Opredelitev pojma elektronsko poslovanje

Elektronsko poslovanje lahko opredelimo kot optimizacijo poslovnih aktivnosti podjetij s pomočjo digitalne tehnologije. Obstajajo različne definicije elektronskega poslovanja, ni pa neke splošno sprejete definicije, saj je področje elektronskega poslovanja zelo široko. Pojem elektronskega poslovanja izhaja iz angleškega izraza »electronic commerce«, ki je nastal v trgovini in industriji, oziroma se je v začetku nanašal na vsa gospodarska področja. Danes se vse pogosteje uporablja izraz e-business, ker bolj pravilno odseva vsebino. Obsega naslednje sestavine:

• Način dela: elektronsko izmenjevanje podatkov • Vsebine poslovanja so skoraj neomejene: blago, storitve, plačevanje, pred- in

poprodajne aktivnosti, delovanje državnih organov in javnih služb • Glavne tri skupine udeležencev so:

o Podjetja/podjetniki o Državne/javne službe o Posamezniki (potrošniki, uporabniki)

Poslovanje poteka znotraj teh skupin in med njimi. Po mnenju Evropske komisije je elektronsko poslovanje katerakoli oblika poslovne transakcije, v kateri poslovni subjekti sodelujejo elektronsko, namesto da bi se pošiljala »telesna« sporočila, ali da bi bile v neposrednem stiku (Toplinšek, 1998, str.4). Elektronsko poslovanje omogoča podjetjem, da povežejo svoje notranje in zunanje procese bolj učinkovito in fleksibilno. Povezovanje z dobavitelji in partnerji postaja tesnejše, kar nenazadnje omogoča boljše zadovoljevanje potreb kupcev oz. potrošnikov. V praksi to pomeni vzpostavljanje novih prodajnih poti s pomočjo elektronskega trgovanja, tesnejših povezav s kupci in partnerji, ter boljšo učinkovitost s sistemi za upravljanje znanja . E-poslovanje je lahko vodeno preko interneta, intranetov in zavarovanih privatnih ekstranetov (Wikipedia »e-business«, 2009). Elektronsko poslovanje obsega veliko več kot le navadno izmenjavo računalniških podatkov (RIP) in delovanje spletne trgovine. Vse, kar danes delamo v sklopu svoje poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij, imenujemo elektronsko poslovanje. To obsega:

• Elektronsko bančništvo • Elektronsko trženje • Elektronsko trgovanje • Spletno trgovino • Svetovanje na daljavo • Elektronsko zavarovalništvo • Računalniško podprto skupinsko delo • Delo na daljavo

10

• Pouk na daljavo • Avkcije na daljavo (Jerman-Blažič, 2001, str.11)

V Beli knjigi o e-poslovanju v malih in srednjih podjetjih se e-poslovanje opredeljuje kot proces poslovnih aktivnosti, kjer se uporabljajo elektronske tehnologije, metodologije in postopki (Bela knjiga 1997). Tuji avtor Zorayda elektronsko poslovanje razlaga kot uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev in tehnologije za digitalni prenos informacij v poslovnih transakcijah, z namenom ustvariti, preoblikovati ali izboljšati odnose, ki ustvarjajo neko vrednost med organizacijami, ali med organizacijo in posameznikom (Zorayda, 2003, str. 6). Elektronsko poslovanje je torej način poslovanja, ki za svoje delovanje uporablja informacijsko tehnologijo. Pokriva široko področje izmenjave najrazličnejših podatkov, sporočil, oglaševanja, tržnega raziskovanja, založništva, prodaje in nakupa blaga/storitev, plačevanja in finančnih prenosov, skupne uporabe baz podatkov itd. Širi se na vsa področja družbenega življenja, kar pomeni, da je znanje s področja elektronskega poslovanja za celotno družbo, ki je na poti v informacijsko družbo, ključnega pomena. Elektronsko poslovanje kot posledica sodobne tehnologije spreminja način dela, način mišljenja in celo način življenja njegovih udeležencev. Slika 1: Zgradba elektronskega poslovanja

Vir: Turban, King 2003, str.6

11

2.2. Zgodovina elektronskega poslovanja

Elektronsko poslovanje se je začelo razvijati že z razvojem računalniških omrežij in interneta, z združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije, kar se je začelo razvijati že leta 1968. Raba tovrstne tehnologije je bila na začetku namenjena le računalniškim strokovnjakom, a je z razvojem postala vedno prijaznejša in enostavnejša za uporabo in se je tako približala tudi širši javnosti. V tistem obdobju še ni bilo slutiti tako intenzivnega in hitrega razvoja, ki ga je do današnjega časa bilo deležno to področje. Med prvimi ustanovami, ki so v sedemdesetih letih računalniški prenos podatkov začele uporabljati v poslovne namene, so bile banke, katerim je pojav elektronskih finančnih prenosov drastično spremenil način poslovanja na finančnem trgu. Ti so bili osnova za razvoj standarda za računalniško izmenjavo podatkov (RIP), za katero je bilo značilno, da je povezovala izbrane poslovne partnerje, ki so si preko zasebnega omrežja ali posebnih omrežij z dodano vrednostjo izmenjevali poslovne podatke v dogovorjenih strukturah. Dokler se je RIP odvijal preko najetih omrežij ali t.i. omrežij z dodano vrednostjo (Toplišek ,1998, str.8), ki zahtevajo velike naložbe in primerno usposobljen kader, e-poslovanje ni bilo dostopno malim in srednjim podjetjem ter posameznikom. V osemdesetih letih se je raba elektronskega poslovanja razširila med podjetji v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov in elektronske pošte. S tem se je zmanjšal obseg papirnatega dela, velik del pisarniškega poslovanja pa se je avtomatiziral. Največji korak je razvoj elektronskega poslovanja napravil v devetdesetih letih. Uporaba interneta se je zelo razširila, pojavil pa se je tudi svetovni splet, ki je sprožil pravo revolucijo na področju razvoja elektronskega poslovanja. Nove tehnologije so uporabo interneta z možnostjo preprostega dostopa približale širši skupini uporabnikov. Svetovni splet je pocenil poslovanje in tako zagotovil ekonomijo obsega ter omogočil raznovrstnejše poslovne aktivnosti. Malim podjetjem omogočil tudi, da lahko na bolj podobni tehnološki osnovi uspešneje tekmujejo z velikimi multinacionalnimi podjetji (Jerman-Balažič, 2001, str. 15). Svetovni splet je kot najbolj razširjena storitev interneta omogočil nastajanje novih vrst podjetij, tako imenovanih virtualnih ali navideznih podjetij. Ta so zaradi novih načinov poslovanja in odkritja novih poslovnih modelov nastala le na internetu. Mnogi avtorji ocenjujejo, da je elektronsko poslovanje začelo svoj meteorski vzpon v letu 1996, ko je tehnologija interneta in na njo vezanih aplikacij dozorela (Jerman-Balažič, 2001, str. 16). Danes internet omogoča pestro izbiro uporabnih storitev, ki se uporabljajo za elektronsko poslovanje. Najbolj znane in razširjene so elektronska pošta, prenos datotek, svetovni splet, internetne klepetalnice, različna orodja za skupinsko delo, prenos govora in videa.

12

Slika 2: Verjeten cikel elektronskega poslovanja

Vir: Benjamin, 2008 Slika prikazuje verjeten cikel elektronskega poslovanja, izdelalo ga je podjetje Gartner Gorup. Zajema časovno obdobje od razvoja elektronskega poslovanja, njegovega razcveta do napovedi stanja v prihodnosti. Jasno prikazuje hiter razvoj tehnologije in interneta med leti 1990 in 1997 in vse do leta 2001, ko je elektronsko poslovanje izpolnjevalo visoka pričakovanja. Vendar se je po letu 2001 zgodil hiter preobrat zaradi neuspeha mrežnih podjetij, kar je posledično povzročilo razočaranje investitorjev in tako se je število mrežnih podjetij vse do leta 2005 zmanjševalo. Podjetja so spoznala, da brez ustreznega znanja in informacij o elektronskem poslovanju le-to ne obrodi sadov. V obdobju od leta 2006 do 2008 se je izoblikovala jasna slika, saj je takrat nastalo pravo elektronsko poslovanje, kateremu smo priča danes. Elektronsko poslovanje zaradi zanesljivosti in enostavnosti pridobiva vedno več zaupanja pri potrošnikih, kar omogoča pozitivno poslovanje podjetij.

2.3. Vrste in modeli elektronskega poslovanja

Elektronsko poslovanje danes pomeni poslovati elektronsko oziroma poslovati v elektronski obliki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. V različna področja e-poslovanja se vključujejo različni udeleženci:

• posameznik; potrošniki ali državljani - »C« (angl. consumer; citizen), • podjetja, ustanove - »B« (angl. Business),

• država oz. državna uprava - »G« (angl. Government)

13

Glede na interakcijo subjektov elektronskega poslovanja ločimo (Kovačič 2004, str.267):

• Elektronsko poslovanje med podjetji (B2B – Business to Business)

• Elektronsko poslovanje med podjetji in potrošniki (B2C – Business to Customer)

• Elektronsko poslovanje med potrošniki (C2C – Customer to Customer)

• Elektronsko poslovanje med podjetji in javno oziroma državno upravo (B2G – Business to Government)

• Elektronsko poslovanje med državljani in javno oziroma državno upravo (C2G –

Customer to Government)

• Elektronsko poslovanje znotraj javne oziroma državne uprave (G2G – Government to Government)

Poslovanje med podjetji in porabniki - B2C Že samo ime te vrste elektronskega poslovanja nam pove, da poslovanje poteka med podjetjem in potrošniki. Ta način ljudem omogoča, da kupujejo izdelke ali storitve od podjetij, ki so prisotna na spletu. Podjetja, ki ponujajo svoje izdelke in storitve preko svetovnega spleta delujejo globalno, saj lahko kdorkoli s kateregakoli konca sveta kupi njihov izdelek oziroma storitev. Potrošniku omogočajo opravljanje raznovrstnih opravil preko domačega računalnika: od bančništva in nakupovanja do izobraževanja in dela. Ta način poslovanja zajema veliko področij, ta pa večinoma temeljijo na poslovanju z uporabo internetnih spletnih strani. Internet je najprimernejši takrat, ko porabnik išče večjo priročnost nakupovanja ali nižje stroške. Porabnikom daje možnost enostavnega dostopa do informacij o izdelkih, njihovih značilnostih in cenah. Te lahko primerjajo v različnih spletnih trgovinah in tako naredijo najboljšo izbiro. Težava se pojavi pri izdelkih, katere je treba najprej prijeti, pregledati ali pomeriti, saj to preko spleta žal ni mogoče. Spletni uporabniki so običajno mlajši, premožnejši in bolj izobraženi v primerjavi s povprečnim prebivalstvom. Poslovanje med podjetji – B2B Po ocenah analitikov pomeni elektronsko poslovanje med podjetji, merjeno v vrednosti transakcij, najpomembnejši delež elektronskega poslovanja (Kovačič 2004, str.268). To zajema različne oblike poslovanja kot na primer elektronsko bančništvo za pravne osebe, elektronsko trgovanje, izobraževanje na daljavo, povezave med podjetjem in njegovimi dobavitelji oziroma kupci, sodelovanje podjetij v virtualnih organizacijah itn. V številnih panogah se podjetja združujejo v tako imenovana nakupna združenja, da bi si pri dobaviteljih zagotovila še večje količinske popuste. Tako so na primer podjetja General Motors, Ford in DaimlerChrysler ustanovila Covisint, saj tako s skupnimi nabavami prihranijo do 1200 dolarjev na vozilo (Kotler 2003, str.44).

14

Poslovanje med porabniki – C2C Ta način poslovanja pomeni, da spletni uporabniki poleg tega, da zbirajo informacije o izdelkih, le-te tudi nenehno sami ustvarjajo. Informacije o dobrih podjetjih se na spletu s pomočjo uporabnikov hitro širijo, o slabih izkušnjah s podjetji pa še hitreje. To uporabnikom omogočajo razni forumi, na katerih se običajno debatira o vseh možnih področjih, zato so le-ti večinoma specializirani za določene teme. Informacije se med uporabniki spleta pretakajo tudi s pomočjo internetnih klepetalnic, ki so v zadnjih letih močno pridobile na popularnosti. Uporabljajo jih predvsem mlajše generacije prebivalstva. Najslavnejša pot C2C je elektronska pošta, ki deluje kot digitalni sodobnik tradicionalne pošte. V to obliko e-poslovanja pa uvrščamo tudi prodajo/nakup prek e-oglasov. Porabniki podjetjem – C2B Podjetja pogosto porabnike spodbujajo h komunikaciji, tako da jih povabijo k pošiljanju raznih vprašanj, predlogov in celo pritožb preko spletne pošte. Podjetja se lahko na tovrstna sporočila takoj odzovejo, čeprav je v praksi veliko podjetjih počasnih pri odgovarjanju porabnikom. Pametni spletni tržniki bodo odgovorili hitro, s pošiljanjem obvestil, posebnih ponudb, ki temeljijo na preteklih nakupih, opomnikov o storitvenih pogojih in obnovitvah garancij ali napovedmi posebnih dogodkov. To so najbolj razširjene vrste elektronskega poslovanja, Turban in King (2003, str.7) pa v svoji literaturi navajata še pet posebnih oblik e-poslovanja. Poslovanje podjetje-podjetje-potrošnik, B2B2C Pogostokrat se za B2B2C uporablja kar pojem B2C, vendar gre pri B2B2C za to, da podjetje nekemu drugemu podjetju, pogodbenemu partnerju, priskrbi svoj proizvod ali storitev, to drugo podjetje pa nato ta proizvod ali storitev proda svojim strankam. Drugo podjetje ima tako svoje stranke, katerim prodaja proizvode ali storitve prvega podjetja. Mobilno poslovanje, M-commerce Zajema transakcije in aktivnosti, ki se izvajajo v brezžičnem okolju, to področje ima potencial, da resno konkurira internetnemu poslovanju. Glavna prednost, ki jo prinaša m-poslovanje, je v tem, da imamo ne glede na lokacijo, kjer se trenutno nahajamo, dostop do interneta in s tem možnost pregledovanja informacij, nakupovanja ter opravljanja plačilnih transakcij. WAP odjemalci pa se lahko prav tako zelo uspešno uporabljajo tudi za ciljno trženje. Strokovnjaki napovedujejo, da bo posameznikom prilagojeno oglaševanje prek mobilnih vmesnikov v prihodnosti verjetno vodilna aplikacija mobilnega poslovanja. Zaradi možnosti določanja njihovega položaja v mobilnem omrežju so odjemalci WAP prav tako primerni za dostavljanje specifičnih informacij iz okolja, v katerem se trenutno nahaja uporabnik.

15

Elektronsko poslovanje znotraj podjetja – intrabusiness e-commerce Ta kategorija zajema vse aktivnosti znotraj podjetja in vključuje izmenjavo blaga, storitev in informacij med različnimi enotami in posamezniki v podjetju. Intrabusiness e-commerce se največkrat izvaja preko intranetov in spletnih portalov podjetij. Poslovanje podjetje - zaposleni – B2E (Business to Employees) Ta način elektronskega poslovanja je namenjen zaposlenim v podjetju. Omogoča jim hitro in enostavno komuniciranje, ki je nujno za izvajanje delovnih nalog. V to kategorijo je vključeno tudi spletno izobraževanje zaposlenih. Uporabnikom je na voljo varen dostop do podatkov, tako strukturiranih kot tudi nestrukturiranih. Elektronsko poslovanje neprofitnih družb ( Nonbusiness e-commerce) Vse večje število neprofitnih združb, kot so univerze, neprofitna podjetja, verske združbe, socialne združbe in vladne agencije, uporabljajo e- poslovanje za znižanje stroškov ter izboljšanje poslovanja.

2.3.1. Modeli elektronskega poslovanja

Deset najbolj značilnih modelov1 elektronskega poslovanja, ki se pojavljajo v današnjem obdobju poslovanja s pomočjo spleta:

- E-trgovina. Prednosti v primerjavi z običajnimi trgovinami so: povečano povpraševanje zaradi ogromnega internetnega trga, nizki stroški pokrivanja globalnega trga in znižanje stroškov prodaje in marketinga. Prednosti za kupce so: nižje cene, široka izbira, boljše informacije, lažje pregledovanje, izbira in nakup vključno s 24-urno prisotnostjo.

- E-preskrba. Prednosti za kupce: široka izbira ponudnikov, kar vodi k nižji ceni, višja kvaliteta, izboljšana dostava in nižji stroški posrednikov. Možnosti pogajanj, sodelovanj in skupnih nakupov dodatno večajo prednosti modela. Prednosti za dobavitelja: globalna prisotnost, dostop do ponudb, lažje prijavljanje ponudb, skupno nastopanje in priprava ponudb.

- E-dražba. Prednosti za prodajalce in kupce so večja izbira, majhni stroški prodaje, prisotnost na globalnem trgu.

- E-tržnica. Sestavljena je iz več e-trgovin. Prednosti za kupce so prednosti e-trgovin in pa dostop do različnih vrst produktov in uslug skozi isti uporabniški vmesnik. Prednosti sistema so majhni stroški, za trgovce pa so prednosti naslednje: biti prisoten v verigi trgovin, majhni stroški uporabe in vzdrževanja oglaševanja in delitev stroškov dostave.

- Elektronsko bančništvo. V širšem smislu obsega elektronsko bančništvo vse bančne storitve, ki se opravljajo po elektronski poti (tudi po telefonu, prek avtomatov, terminalov …). Del teh storitev je tak, da ne potrebuje posebnega varovanja (npr. splošne informacije), večinoma pa gre za varovane storitve s posamezno osebo. Nujno bo treba preprečevati pranje denarja po internetu.

1 Vir: www.cubistinstitute.org/publikacije/clanki/Poslovni%20modeli.doc

16

- Virtualne skupnosti. Osnovna vrednost virtualnih skupnosti je ta, da so uporabniki vsebin tudi kreatorji vsebin. S plačilom naročnine vsak uporabnik postane član, ki ima vrsto dodatnih ugodnosti. Virtualne skupnosti so zelo cenjene v oglaševalskih agencijah.

- Vrednostne verige. Upravljalec vrednostnih verig je specializiran za določeno funkcijo vrednostnih verig. Banke na primer so upravljalke plačilnega sistema v vrednostni verigi.

- E-borzništvo. Udeleženci borznega poslovanja so kmalu spoznali, da jim elektronski način dela lahko zagotovi učinkovitejše delo. Kljub temu pa takšen način dela prinaša tudi določena tveganja oziroma možnosti zlorabe. Vlagateljem so na ta način na voljo sprotne izčrpne informacije o njihovih naložbah. Hitrost samega poslovanja ugodno vpliva na učinkovitejše delo s kapitalom.

- E-zavarovalništvo. Sklepanje zavarovalnih pogodb je razmeroma formularno, tj. s pomočjo vnaprej pripravljenih obrazcev in splošnih pogojev, kar je idealno za razvoj elektronskega načina dela

- posredovanje informacij, certifikatov in ostalih uslug e-ekonomije.

2.4. Pravna ureditev elektronskega poslovanja

Vse večja uporaba informacijskih tehnologij v najrazličnejših družbenih okoljih je v zadnjih letih povzročila naglo povečevanje zanimanja pravnih ved za elektronsko poslovanje. Vsakodnevna uporaba interneta za komuniciranje s pomočjo elektronskih sporočil, izmenjevanje raznih dokumentov v digitalni obliki, dostop do plačljivih informacij zahtevajo ustrezno pravno podlago. Pomanjkanje ustrezne zakonske ureditve lahko znatno ovira sporočanje pravno pomembnih in zavezujočih informacij v elektronski obliki ter povzroči splošno pravno negotovost. Potrebno je vzpostaviti takšen pravni okvir, ki mu bo potrošnik lahko zaupal, poslovni svet pa bo spodbujal pri vlaganju in razvoju. Za vzpostavitev urejenega elektronskega poslovanja je pomembno, da udeleženi subjekti zaupajo ureditvi elektronskega poslovanja in se nanjo zanesejo. Vzpostavljanje zaupanja je dolgotrajen proces, ki je s stališča potrošnika povezan s kakovostjo, s stališča ponudnika pa z varstvom lastnine. Zagotavljanje varnosti je prvi korak pri vzpostavitvi zaupanja kot nepogrešljivega elementa elektronskega poslovanja. Ustrezna zakonodaja omogoča varno izvajanje elektronskega poslovanja ne samo v posamezni državi, temveč tudi izven državnih meja. Zato je nujno razviti pravno varnost najširše definicije uporabe elektronskega poslovanja v domačem in mednarodnem poslovanju, pri čemer je treba upoštevati interese proizvajalcev, prodajalcev in kupcev. Različna notranja pravila posameznih držav za oglaševanje, prodajo in trgovske uzance zmanjšujejo konkurenčno prednost dobaviteljev v primerjavi s ponudniki iz drugih držav. (Jerman-Blažič, 2001, str.161) Pomembno je, da je zakonodaja, ki ureja elektronsko poslovanje, čim bolj jasna in da podpira konkurenčnost, varuje osebne interese in interese javnosti, pri čemer more biti posebej izpostavljeno varstvo potrošnika. Do leta 2000 v Sloveniji področje e-poslovanja ni bilo urejeno, kar bi lahko znatno oviralo nadaljnji razvoj e-poslovanja v poslovnem svetu in javni upravi. Državni zbor Republike Slovenije je junija 2000 sprejel Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), nekatere določbe zakona pa je avgusta 2000 podrobneje opredelila še Vlada

17

Republike Slovenije z Uredbo o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje. Zakon in uredba skupaj z drugimi predpisi sodobno urejata področje elektronskega poslovanja in elektronskega podpisa. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) ureja elektronsko poslovanje, ki zajema poslovanje v elektronski obliki na daljavo z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in uporabo elektronskega podpisa v pravnem prometu, kar vključuje tudi elektronsko poslovanje v sodnih, upravnih in drugih podobnih postopkih, če zakon ne določa drugače. Zakon torej ureja:

• Elektronsko poslovanje v civilno- in gospodarskopravnih razmerjih • Elektronsko poslovanje v sodnih in upravnih postopkih

Opredeljuje naslednje temeljne pojme elektronskega poslovanja:

• Elektronski podatki so podatki, ki so oblikovani ali shranjeni na elektronski način • Elektronsko sporočilo je niz podatkov, ki so poslani ali prejeti na elektronski način,

kar vključuje predvsem elektronsko izmenjavo podatkov in elektronsko pošto • Elektronski podpis je niz podatkov v elektronski obliki, ki je vsebovan, dodan ali

logično povezan z drugimi podatki in namenjen preverjanju pristnosti teh podatkov ter identifikaciji podpisnika

• Varen elektronski podpis je elektronski podpis, ki izpolnjuje naslednje zahteve: o povezan je izključno s podpisnikom o iz njega je mogoče nesporno ugotoviti podpisnika o ustvarjen je s sredstvi, ki so izključno pod podpisnikovim nadzorom o povezan je s podatki, na katere se nanaša, tako da je opazna vsaka kasnejša

sprememba teh podatkov ali povezave z njimi • podpisnik je oseba, ki ustvari, ali je v njenem imenu in v skladu z njeno voljo

ustvarjen elektronski podpis • podatki za elektronsko podpisovanje so posebni podatki, kot so šifre ali zasebni šifrirni ključi, ki jih podpisnik uporablja za oblikovanje elektronskega podpisa

• sredstvo za elektronsko podpisovanje je nastavljena programska ali strojna oprema, ki jo podpisnik uporablja za oblikovanje elektronskega podpisa

• podatki za preverjanje elektronskega podpisa so posebni podatki, na primer šifre ali javni šifrirni ključi, ki se uporabljajo za preverjanje elektronskega podpisa

• oprema za elektronsko podpisovanje je strojna ali programska oprema ali njune specifične sestavine, ki jih overitelj uporablja za storitve v zvezi z elektronskim podpisovanjem, ali ki se uporabljajo za oblikovanje ali preverjanje elektronskih podpisov

• potrdilo je potrdilo v elektronski obliki, ki povezuje podatke za preverjanje elektronskega podpisa z določeno osebo ter potrjuje njeno identiteto

• overitelj je fizična ali pravna oseba, ki izdaja potrdila ali opravlja druge storitve v zvezi z elektronskimi podpisi

(Jerman- Blažič 2001, str.163) Bistvo zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu je torej pravna enakost elektronskega podpisa lastnoročnemu, urejanje tehničnih standardov za opremo, ki se

18

uporablja pri elektronskem poslovanju, in pa standardizacija pogojev za zanesljivost overiteljev digitalnih potrdil. K zakonu pa spada še uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje2, ki določa:

• merila, ki se uporabljajo za presojanje izpolnjevanja zahtev za delovanje overiteljev, ki izdajajo kvalificirana potrdila

• podrobnejšo vsebino notranjih pravil overiteljev, ki izdajajo kvalificirana potrdila • podrobnejše tehnične pogoje za elektronsko podpisovanje in preverjanje varnih

elektronskih podpisov • časovno veljavnost kvalificiranih potrdil • podrobnejše pogoje glede uporabe varnih časovnih žigov • vrsto in uporabo označbe akreditiranih overiteljev in pogoje za elektronsko

poslovanje v javni upravi.

2.4.1. Načela zakona o elektronskem poslovanju

Pomembno vlogo pri razumevanju in uporabljanju zakonov imajo tudi pravna načela. Načelo posreduje vrednostno merilo, kako naj ravnamo v pravnih razmerjih, v katerih smo nosilci določenih tipov vedenja in ravnanja. Izhodiščno in najpomembnejše načelo zakona o elektronskem poslovanju je načelo nediskriminacije, ki narekuje, da naj se elektronskim dokumentom, podpisom, podatkom oziroma sporočilom ne odreče pravnih posledic samo zato, ker so v elektronski obliki. S tem načelom zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu prilagaja obstoječe pravne norme v Sloveniji spremenjenim gospodarskim in družbenim razmeram zaradi razvoja internetnih storitev in digitalizacije družbe. Naslednje načelo je načelo odprtosti oziroma tehnološke nevtralnosti. Vsebina tega pravi, naj zakonske določbe ne postanejo neuporabne v primeru uporabe novih oziroma drugačnih tehnologij od tistih, ki so se uporabljale v času nastanka zakona. Nanaša se predvsem na elektronski podpis. Res je, da se s tem predpisu zaradi nenehnega razvoja tehnologije podaljša življenjska doba, vendar pa je s tem lahko oškodovana pravna varnost, kajti javnost nenehno preži na luknje v zakonih in jih izkoristi sebi v prid. Načelo dvojnega pristopa pomeni, da pravo široko priznava veljavnost potrdil in dejavnosti overiteljev elektronskih podpisov, hkrati pa določenim oblikam potrdil in podpisov (varni podpis) priznava posebno pravno težo, določenim overiteljem pa poseben status. Načelo pogodbene svobode oziroma avtonomije strank se nanaša na določbe o elektronskem sporočilu, ki bodo najbolj prišle do izraza v obligacijskih razmerjih. Če strankam zakonska določila ne ustrezajo, jih lahko v medsebojnih razmerjih uredijo drugače. To pa seveda ne more veljati za določene zakonske norme, ki so izrazito obvezne narave. Sledi načelo varstva osebnih podatkov, ki prihaja do izraza predvsem v določbi o možnosti uporabe psevdonima pri poslovanju z elektronskim podpisom. Pomembno je tudi načelo mednarodnega priznavanja, ki se nanaša predvsem na kvalificirana potrdila overiteljev, ki imajo sedež v državah članicah Evropske unije.

2 Vir: http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/Introduction/LegalsLegal.aspx

19

3. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

Z elektronskim poslovanjem so se razvili novi načini dostopa do trga. Z iskanjem podatkov in z orodji za sledenje trga je zdaj mogoče laže in hitreje kot kdaj koli prej odkriti nove tržne segmente. Interaktivnost na trgu in osebno trženje bosta pomagala prilagajati izdelke in storitve različnim odjemalcem. Tak pristop predstavlja trženje neposredno enemu kupcu, ki bi ga lahko postavili nasproti klasičnemu trženju več kupcem. Po meri izdelana ponudba ustvarja nove zamisli o potrošniški družbi. Uvedba elektronskega poslovanja je s sabo prinesla številne prednosti. V poslovnem svetu se te prednosti predvsem nanašajo na majhna in srednje velika podjetja, saj se lahko zaradi nizkih stroškov, ki jih omogoča uporaba internetnih tehnologij, povezujejo z večjimi podjetji, hkrati pa s svojo ponudbo konkurirajo ne samo na domačem trgu, ampak tudi na svetovnem. Podatki ameriškega urada za e-poslovanje3 pričajo, da eksponentno rast elektronskega poslovanja med podjetji omogočajo predvsem nižji transakcijski stroški, zmanjšanje inventarja, krajši časi obračanja zalog, krajše dobavne poti, učinkovitejše poprodajte storitve, možnost globalnega poslovanja ter nove tržne priložnosti. To je potrdila tudi raziskava o e-poslovanju slovenskih podjetij na internetu, ki jo je opravila Andreja Pucihar s Fakultete za organizacijske vede4. 90 odstotkov anketirancev je kot najpomembnejše prednosti elektronskega poslovanja označilo: hitrost transakcije, boljše upravljanje s podatki, odpravo časovnih in krajevnih omejitev in dostop do globalnega tržišča. Sledijo naslednje prednosti: povečanje ravni storitev za kupca, dostop do konkurenčnega tržišča, zmanjšanje stroškov in zmožnost, da se celotni posel izvede elektronsko, kar je potrdilo več kot 80 odstotkov anketirancev. Skoraj 70 odstotkov anketirancev pa je mnenja, da so pomembne priložnosti elektronskega poslovanja tudi bolj učinkoviti in tesnejši odnosi s poslovnimi partnerji in boljše razumevanje zahtev in želja kupcev. Pri elektronskem poslovanju se pogosto omenja problem znanja oziroma z drugimi besedami pomanjkanje usposobljenega in izobraženega kadra. Še posebej je to opazno pri manjših podjetjih, ki si težko privoščijo lastne rešitve, temelječe na sodobni računalniški in telekomunikacijski opremi, saj za kaj takega navadno nimajo ne zadostnih sredstev ne ustrezno usposobljenih strokovnjakov.

3.1. Prednosti elektronskega poslovanja

Kovačič (2004, str.269) kot prednosti elektronskega poslovanja navaja naslednje:

• Nižji stroški nakupa. Proces nakupa, ki poteka med kupcem in dobaviteljem, je dokaj zapleten proces, zato podjetja stremijo po možnostih znižanja nabavnih stroškov s pomočjo združevanja naročil in tesnejšim nakupnim in razvojnim sodelovanjem s svojimi dobavitelji. To jim omogoči količinske popuste in neposredno povezovanje njihovih proizvodnih procesov. Izkazalo se je, da

3 Vir: www.ecommerce.gov 4 Vir: http://ecom.fov.uni-mb.si/ECOMFrames.nsf/pages/EPOS-Rezultati

20

elektronsko poslovanje podjetjem v procesu nakupa znižuje stroške predvsem pri izvajanju procesa in pošiljanju dokumentov.

• Zmanjšanje obsega zalog. Velike zaloge običajno za organizacije pomenijo tudi velike stroške. Te pa so lahko vzrok slabe povezanosti z dobavitelji, od katerih je odvisen njihov proizvodni proces. Organizacije, ki so neposredno poslovno in tehnološko povezane v proizvodni verigi, se lahko izognejo dvojnemu skladiščenju tako, da kot izhodno iz proizvodnje oziroma vhodno v naslednjo fazo proizvodnje uporabljajo skupno skladišče. Dobro povezane organizacije lahko ob načrtovanju lastnega proizvodnega procesa neposredno vplivajo tudi na proizvodni proces ključnih dobaviteljev. Tako si ob pravem času zagotovijo optimalne količine vhodnih elementov ter močno znižujejo ali celo odpravljajo lastne in dobaviteljeve zaloge in s tem posredno tudi stroške skladiščenja.

• Skrajšanje poslovnega cikla. Celoten čas, ki je potreben za razvoj, izdelavo in posredovanje proizvoda odjemalcu, imenujemo poslovni cikel. Krajši poslovni cikel znižuje stroške v podjetju, obenem pa omogoča hitrejši odziv na dinamične zahteve trga ter s tem prednost pred ostalimi proizvajalci. S pomočjo elektronskega poslovanja je pošiljanje in sprejemanje naročil, računov, prometnih in ostalih dokumentov med organizacijami in njihovimi dobavitelji mnogo hitrejše. Internet omogoča neposredno povezovanje organizacij povsod po svetu in jim s tem omogoča 24-urno delo na skupnih projektih kljub časovnemu zamiku med različnimi področji.

• Razvijanje uspešnejše in učinkovitejše pomoči in povezovanje z odjemalci. S tem ko organizacija preko interneta svojim odjemalcem omogoči podroben opis svoje ponudbe in neposreden vpogled v stanje oziroma status njihovih naročil, lahko močno razbremeni svojo prodajno službo ter dvigne raven zaupanja in zadovoljstva kupcev. Organizacije, ki imajo za uporabo svojih izdelkov organizirano tehnično pomoč, za ta namen vse več uporabljajo internet.

• Zmanjšanje stroškov prodaje in trženja ter ustvarjanje novih tržnih priložnosti. Pri individualni prodaji je obseg prodaje omejen s številom razpoložljivih prodajalcev. Uporaba interneta odpravlja problem pomanjkanja kapacitet v primeru več naročil hkrati, ob tem pa skoraj ne povzroča dodatnih stroškov. Internet daje možnost neposrednega naročanja in odpravlja časovno zamudno ročno izpolnjevanje naročil.

Pomen prednosti in slabosti e-tržišč je odvisen tudi od tega, ali se podjetje pojavi kot kupec ali prodajalec. Tabela 1: Prednosti podjetja v vlogi kupca in prodajalca Prednosti Podjetja

kot kupci Podjetja kot prodajalci

dostop do širšega trga in možnost povečanja prodaje x enostavna primerjava in izbira najugodnejše ponudbe, kupovanje po nižjih cenah x

veliko število ponudnikov, večja ponudba izdelkov/storitev x enostavnejše iskanje podatkov o izdelkih/storitvah, manjši stroški pridobivanja podatkov x

nižji stroški zalog x poenostavljeno mednarodno poslovanje, lažje doseganje ciljnih skupin in prihranek denarja za trženje x x

21

večja transparentnost (prikaz razpoložljivosti, cen, zalog, časa dostave, plačilnih pogojev) x x

ni prostorskih in časovnih omejitev, trgovanje 24 ur na dan 7 dni v tednu, prihranki pri poslovnih potovanjih x x

Vir: http://www.izvoznookno.si/izvoznikov_imenik/e_trzisca/vrste/ Po mnenju avtorjev Bele knjige (1997, str.30) elektronsko poslovanje prinaša naslednje prednosti:

• pomembno znižanje stroškov za poslovanje in osnovna sredstva pri prevozu, oglaševanju, upravljanju in proizvodnji zaradi boljše prilagojenosti tržnemu povpraševanju in zalogam, manjših količin vrnjenega blaga in hitrejšega postopka prodaje;

• dostop do najboljših znanj in zmogljivosti po vsem svetu. To bo malim in srednje velikim podjetjem omogočilo, da bodo uporabljala najboljše možne metode in tehniko in se bodo lahko odločala za skupne naložbe v razvoj in raziskave. To jim bo omogočilo tudi dejavno spremljanje tehničnega napredka, dajalo priložnosti za inovacije in zmožnost za spreminjanje;

• boljša ”sprotna” analiza trgov, zadovoljnosti strank, razvijanja izraženih in potencialnih zahtev, vse to zaradi možnosti neposredne interakcije;

• nenehna stimulacija zaradi ”primerjalnega preverjanja” po vsem svetu. Nenehno soočanje in primerjava prek omrežja z najboljšimi konkurenčnimi ponudbami močno motivira za iskanje odličnosti;

• možnost za diferenciacijo ponudbe z inovacijami; • zagotavljanje enakopravnosti kupcev in prodajalcev, kar pomeni, da sodelujoči na

”omrežnem trgu” lahko zaupajo informacijam o poslih ter jamstvu za prenos denarnih sredstev in za dobavo blaga in storitev.

Mala podjetja imajo velikokrat težave pri administraciji, povezani z njihovimi trgovskimi in drugimi dejavnostmi, katerim se z uporabo interneta izognemo, saj se večji del administracije avtomatizira, zmanjša pa se tudi dokumentacija, vendar kljub temu omogoči sledenje transakcijam. Odzivni čas na poizvedbe kupcev se z elektronskim poslovanjem skrajša, zaradi enostavnejšega sledenja poslovnim dogodkom pa se zmanjšajo tudi stroški revizije. Vse to podjetju omogoča, da se osredotoči na svojo dejavnost. Elektronsko poslovanje pa se lahko uporabi tudi za pripravo boljših in podrobnejših baz podatkov o kupcih in dobaviteljih. S pomočjo teh si olajšamo načrtovanje proizvodnje. Večina malih podjetij nima dovolj sredstev, da bi si privoščila najem dragega raziskovalnega ali svetovalnega podjetja, ki bo zanje opravilo tržno raziskavo. Internet omogoča, da le-to v sorazmerno kratkem času opravi podjetje samo. Podjetje, ki uporablja elektronsko poslovanje, svojo prepoznavnost izboljša na domačem in pa tudi na tujem tržišču. Storitev mu omogoča, da v svoj krog dobaviteljev in kupcev pritegne tudi tiste izven meja svoje države. Malo podjetje, povezano z nekaj elektronskimi trgi ali dražbami, je lahko ravno tako učinkovito kot velika podjetja.

22

3.2. Pomanjkljivosti elektronskega poslovanja

Poleg naštetih prednosti so seveda tudi omejitve elektronskega poslovanja, ki pa le-temu ne dovoljujejo popolnega razcveta. Pri prehodu na elektronsko poslovanje so prvi pomisleki uporabnikov in ponudnikov storitev povezani z varnostjo in zaščito podatkov. Po podatkih raziskav je pomanjkanje varnosti glavna ovira za večji razmah elektronskega poslovanja. Eno izmed ključnih omejitev elektronskega poslovanja predstavlja tudi človek zaradi prilagoditve na novi način življenja, dela, nakupovanja, skratka, zaradi premajhnega zaupanja v nove tehnologije. Velikokrat je omejitev v sami naravi proizvoda ali storitve, ki ni primeren za prodajo preko interneta. Pogosto so oviralni faktorji tudi države, ki nimajo urejene pravne regulative elektronskega poslovanja. Podjetja ne smejo zanemariti nevarnosti, kot so prevare, problemi varnosti podatkov in nadzora nad opravljenimi transakcijami. Osojnikova (2002, str.178) kot negativne vplive elektronskega poslovanja navaja naslednje:

• Z razvojem elektronskega poslovanja bo največ pridobil razviti in povezani del sveta. • Možnost razpada obstoječih preskrbovalnih verig in posledično povečana odvisnost

od velikih mednarodnih družb. • Elektronsko poslovanje povzroča hitrejši prenos tehnologij in večanje ponudbe

informacijske tehnologije, kar pa v primeru šibke domače industrije povzroča, da imajo od tega dobiček le multinacionalke, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo.

• Prednosti, ki jih ponuja elektronsko poslovanje, lahko izkoristijo le tisti, ki imajo dostop do spleta.

• Visoki stroški vzdrževanja, posodabljanja in trženja spletnih trgovin, povezani z varnostjo, plačilnimi mehanizmi in zagotovljeno dobavo izdelkov/storitev.

• Pomanjkanje strokovnega znanja predvsem pri malih in srednje velikih podjetjih. • Z elektronskim poslovanjem bodo pridobile le tiste države, ki lahko ponudijo

ustrezno izobraženo delovno silo po nižji ceni. • Elektronsko poslovanje omogoča povezovanje podjetij z novimi dobavitelji iz

domačega in tujega tržišča, kar pa v slab položaj postavi obstoječe dobavitelje iz manj razvitih držav.

• Ker je s spletom omogočen tudi dostop do tujih trgov, lahko zaradi prevelike konkurence domači proizvajalci izgubijo obstoječe stranke.

• Globalna dostopnost do rezervnih delov in komponent po nižjih cenah lahko domače dobavitelje potisne na samo obrobje.

• Cena učinkovitega oglaševanja na spletu lahko presega zmožnosti malih in srednje velikih podjetij.

• Nabava, vezana izključno na elektronsko poslovanje, bo izključila obstoječe dobavitelje, ki nimajo dostopa do interneta.

Z e-poslovanjem je ogrožena zasebnost osebnih podatkov, predvsem pomanjkanje varnosti podatkov. Hkrati pomeni e-poslovanje tudi, da se kupec in ponudnik fizično ne srečata, kar pomeni, da ne gradita osebnega odnosa.

23

Tabela 2: Slabosti podjetja v vlogi kupca in prodajalca Slabosti Podjetja

kot kupci Podjetja kot prodajalci

večja konkurenca x Dodatni logistični stroški: pri manjših količinah izdelkov lahko stroški pošiljanja presežejo vrednost blaga x

Prenizke cene: majhna podjetja zaradi manjše proizvodnje veliko težje dosegajo nižje cene izdelkov x

Pomanjkanje osebnega stika in zaupanja, ni možnosti testiranja izdelkov/storitev x x

Vstop na e-tržišče zahteva dodatne stroške: tehnologija, programi, usposabljanje zaposlenih, spreminjanje poslovnih procesov

x x

poenostavljeno mednarodno poslovanje, lažje doseganje ciljnih skupin in prihranek denarja za trženje x x

Vir: http://www.izvoznookno.si/izvoznikov_imenik/e_trzisca/vrste/ Omejitve, ki nastopijo pri elektronskem poslovanju, pa lahko razdelimo tudi na tehnološke in netehnološke omejitve (Turban, King 2003, str.20) Tehnološke omejitve pri elektronskem poslovanju so:

• Pomanjkanje globalnih standardov za kakovost, varnost in zanesljivost

• Nezadostna propustnost omrežij, predvsem mobilnih

• Zapleteno povezovanje internetnih e-rešitev z obstoječimi

• Draga uporaba in dosegljivost interneta

• Tveganje, povezano z nezdružljivostjo programske opreme z računalniško opremo in nekaterimi operacijskimi sistemi.

• Prodajalci potrebujejo posebne spletne strežnike in drugo infrastrukturo

Netehnološke omejitve:

• Pomanjkanje varnosti in zasebnosti podatkov

• Pomanjkanje zaupanja

• Nerešene pravne omejitve, predvsem na davčnem področju

• Nacionalne in mednarodne regulative omejujejo elektronsko poslovanje

24

• Oteženo merjenje koristi

• Še vedno je pomemben otip izdelka pri nakupu

• Nezaupanje v brezpapirno poslovanje

• Nezadostno število uporabnikov

• Goljufije, prevare

• Oteženo pridobivanje kapitala za nove modele elektronskega poslovanja Ekonomski vplivi elektronskega poslovanja Slika 3: Ekonomski vplivi elektronskega poslovanja

(a) Proizvodna funkcija (b) Transakcijski stroški (c) Administrativni stroški Prirejeno po Turban in King (2003, str.24) Elektronsko poslovanje prinaša drugačne ekonomske vplive kot klasično poslovanje. Proizvodna funkcija (slika 2 (a)) prikazuje, da lahko podjetje ob istem obsegu proizvodnje (Q) zniža stroške dela z investicijo v informacijsko tehnologijo. Pri tradicionalnem poslovanju zmanjšamo transakcijske stroške s povečanjem obsega poslovanja, kar nam pri elektronskem poslovanju uspe tudi pri manjšem obsegu poslovanja. Administrativni stroški pri tradicionalnem poslovanju naraščajo z rastjo podjetja, elektronsko poslovanje pa nam omogoča rast poslov, ne da bi se značilno povečali administrativni stroški.

25

4. VARNOST PRI ELEKTRONSKEM POSLOVANJU

Varnost ni nikoli absolutno stanje, temveč relativni pojem. Internet je v primerjavi s številom prevar, ki se dogajajo pri drugih oblikah potrošniških nakupov, varen. Vsak kupec, ki da prodajalcu na nasprotni strani pulta ali natakarju v restavraciji kreditno kartico, oziroma jo zaradi nakupa prebere po telefonu, se izpostavlja veliko večjemu tveganju kot potrošnik, ki kupuje po varni internetni povezavi. Določeni ljudje so odprti za novosti, medtem ko drugi inovacije sprejmejo šele takrat, ko se le-te izkažejo kot uporabne oziroma učinkovite. Pri prehodu na elektronsko poslovanje je prvi pomislek uporabnikov in ponudnikov storitev varnost oziroma zaščita podatkov. Bistvo varnosti v elektronskem poslovanju je preprečevanje nepooblaščenega zmanjševanja vrednosti virov. Ti viri so lahko zaupni podatki, na primer poslovne skrivnosti, številke kreditnih kartic, in elektronski dokumenti o zdravstvenem stanju pacienta, ali pa strojna in programska oprema sistemov, povezanih v javno omrežje. Način zagotavljanja varnosti je odvisen od vrednosti virov, potencialnih groženj in učinka teh groženj. Pri obravnavi varnosti v elektronskem poslovanju je zato vedno treba upoštevati vire, ki imajo za njihove lastnike določeno vrednost, nevarnosti, ki pretijo virom, možne ranljivosti ter napade oziroma načine realizacije groženj, učinke realizacije groženj na vire in varnostne ukrepe za zaščito virov (Jerman-Blažič 2001, str. 99). Splošne kategorije virov, ki jih varnostna infrastruktura mora zaščititi pred zmanjšanjem vrednosti, so podatki oziroma informacije pri prenosu in hranjenju, strojna in programska oprema, uporabniki in odnosi med njimi ter dokumentacija o postopkih, strojni ali programski opremi v sistemu ali omrežju. Nevarnosti, ki pretijo omenjenim skupinam virov, je več vrst, prav tako načinov realizacije groženj. Lokalni viri in sistemi, ki so dostopni skozi javno omrežje, morajo biti zaščiteni pred uničenjem ali nepooblaščeno uporabo. Uporabniki storitev elektronskega poslovanja pričakujejo, da bodo storitve vedno prisotne in na voljo, zato je treba zagotoviti tudi razpoložljivost in stabilnost elektronskih storitev.

4.1. Možne nevarnosti na področju elektronskega poslovanja

Zlonamerna programska oprema je vsaka koda ali makro ukaz, ki je narejena z namenom, da povzroči uporabniku določeno škodo, ki je običajno v obliki brisanja ali spremembe podatkov, zlorabe osebnih dopisov, dokumentov, elektronskih naslovov.

4.1.1. Virus

Računalniški virus5 je programska koda, ki se je sposobna razmnoževati in prenašati v računalniku brez vednosti in volje uporabnika. Ko se razmnoži, lahko tudi prične s škodljivim vedenjem (na primer brisanje podatkov na trdem disku). Ime virus je ta dobil, ker je njegovo vedenje zelo podobno biološkemu virusu. Gostitelj virusa je računalniški

5 Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Računalniški_virus

26

program oziroma izvršna datoteka. Med razmnoževanjem in prenašanjem se začasno naseli tudi v ostale dele pomnilnika (slikovne datoteke, sistemski del trdega diska,...). Je koda, ki je napisana z izrecnim namenom samodejnega širjenja. Virus se poskuša razširiti iz računalnika v računalnik tako, da se pripne na gostiteljski program. Lahko poškoduje strojno opremo, programsko opremo ali podatke.

4.1.2. Trojanski konj

Računalniški trojanski konji so računalniški programi, ki so videti kot uporabna programska oprema, vendar ogrozijo računalnik in povzročijo precej škode. Nedavni trojanski konj je potoval v obliki elektronske pošte s prilogami, ki so se izdajale za varnostne posodobitve podjetja Microsoft, a so bile v resnici virusi, ki so poskušali onesposobiti požarne zidove in protivirusno programsko opremo. Trojanski konji se širijo, ko uporabniki odprejo program, za katerega verjamejo, da prihaja iz pristnega vira. Tako kot njegov legendarni soimenjak pa trojanski konj vsebuje tudi destruktivni del: medtem ko je program aktiviran, uničuje datoteke ali ustvari stranska vrata, ki omogoči tretjim osebam popoln nadzor nad računalnikom in datotekami na njem. Je najpogostejša oblika kraje gesel.

4.1.3. Računalniški črv

Črv je prav tako kot virus zasnovan z namenom širjenja v druge računalnike, vendar to naredi samodejno, tako da prevzame nadzor nad računalniškimi funkcijami za prenos datotek in podatkov. Ko se črv naseli v sistemu, lahko potuje sam. Nevaren je prav zaradi izjemne sposobnosti hitrega širjenja, saj lahko svoje kopije na primer pošlje na vse naslove, ki jih imate v adresarju, računalniki naslovnikov pa bi naredili enako, kar povzroči učinek domin. Velik omrežni promet, ki je posledica širjenja črva, lahko upočasni poslovna omrežja in celo internet kot celoto. Ko se pojavijo novi črvi, se razširijo zelo hitro in zasitijo omrežja, zato je včasih potrebno čakati do dvakrat dlje za ogled posameznih spletnih strani.

4.1.4. Vohunski programi

V današnjem času je za to programsko opremo bolj priljubljeno oziroma uporabljano angleško ime, in sicer Spyware. Spyware in Adware imata isti cilj: poizkušata ugotoviti področja, ki nas zanimajo, da bi nam reklamne agencije lahko pošiljale reklamne oglase. Razlika med njima je v tem, da Adware pozna zgolj naslov strani, ki smo jo pregledovali v času prikaza oglasa, Spyware pa aktivno spremlja naše celotno brkljanje po spletu in poroča oglaševalskemu strežniku. To doseže tako, da pregleda datoteke z zgodovino brskanja, priljubljene povezave ter začasne internetne datoteke.

4.1.5. Spletne prevare ali potegavščine

Med zelo pogoste potegavščine sodijo lažna opozorila o virusih, ki jih dobite preko e-pošte. Vsebina sporočil je zelo podobna, skupno pa jim je to, da vas opozarjajo, da se v vašem računalniku nahaja nevaren virus, ki vam lahko onesposobi računalnik. Da bi preverili, če ste se okužili z virusom, vam "dobronamerno" svetujejo, da na računalniku

27

poiščete okuženo datoteko in jo nemudoma izbrišete. Trik je seveda v tem, da gre za povsem legitimno datoteko, ki ni virus, temveč del operacijskega sistema Windows, ki je pogoj za normalno delovanje vašega računalnika. Če uporabnik izbriše to datoteko, se seveda v delovanju operacijskega sistema pojavijo resne težave. Večina tovrstnih sporočil je nastala zgolj iz navihanosti ali zlobe, nekatera pa so že pravi sleparski poskusi. Tisti, ki tovrstnim sporočilom nasedejo, v dobri veri posredujejo ta sporočila svojim prijateljem in znancem. Med slednjimi jih je zopet veliko, ki verjamejo v tisto, kar je zapisano, in sporočilo pošljejo naprej. Na ta način se sporočila z veliko hitrostjo kot virusi širijo od uporabnika do uporabnika po celotnem omrežju.

4.1.6. Verižna pisma

Verižna pisma so pisma, ki prejemnikom obljubljajo, da jih bo doletela sreča ali pa bogastvo, če bodo pismo, ki so ga prejeli, takoj posredovali na določeno število naslovov. V nasprotnem primeru se jim ne obeta nič dobrega. O konkretni škodi pri posameznem uporabniku ni konkretnega podatka. Običajno se v tovrstnih pismih omenjajo zgodbe o težko bolnih otrocih ali pa o potezah posameznih vlad, ki imajo lahko negativne posledice na širše okolje. Pošiljanje takih pisem na čim več naslovov obremeni poštni strežnik, posledice so vidne v počasni izmenjavi e-pošte oziroma v blokadi strežnika za elektronsko pošto.

4.1.7. Hekerji

Hekerji6 so računalniški zanesenjaki, ki uživajo v raziskovanju programov, sami navdušeno programirajo in spoštujejo lastna etična pravila, ki pravijo, da mora biti dostop do računalnikov mogoč vsakomur, informacije svobodno dostopne, da nam računalniki izboljšujejo življenje, oblasti (politiki, vojski in pravosodju) pa ne gre zaupati. Lahko bi rekli, da so to največji svetovni računalniški strokovnjaki, tisti, ki so dejansko izumili, naredili in vzpostavili internet. Svoje znanje uporabljajo za vdore v informacijske sisteme in omrežja. Pri hekerjih govorimo o ljudeh, ki vdirajo v informacijske sisteme iz različnih vzrokov. Eden glavnih razlogov za to dejanje predstavlja intelektualni izziv oziroma primerjanje z vrstniki. Veliko kaznivih dejanj, povzročenih s strani hekerjev, pa je posledica njihovega dolgočasja in s tem povezanega preizkušanja raznih možnosti v zvezi z novimi podvigi, vdori. Kriminalizacija vdora v sistem je predmet mnogih debat, saj sam vdor ne predstavlja škode, temveč če je zaznan, poveča varnost sistema.

4.2. Varnostni ukrepi pri elektronskem poslovanju

Za uspešno elektronsko trgovanje je potrebna primerna infrastruktura, predvsem strežniško programska oprema, ki omogoča povezavo med kupcem in informacijskim sistemom podjetja. Kupcu je na ta način omogočeno brskanje po prodajnem katalogu, naročanje izdelkov ter plačevanje. Ko kupec odda naročilo, pripravi strežnik posredovane podatke za nadaljnjo obdelavo v podjetju.

6 Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Heker

28

Z namenom kupcem omogočiti čim bolj varen in enostaven nakup je na trgu na voljo najsodobnejša programska oprema, ki le-to omogoča. Da so vse informacije, ki se prenašajo po omrežju šifrirane in s tem nedostopne drugim udeležencem v omrežju internet, skrbi varnostni protokol SSL (Secure Socket Layer). SET (Secure Electronic Transactions) protokol pa zagotavlja kupcem diskretnost, trgovcem pa samodejno avtorizacijo transakcij s kreditnimi karticami prek povezave z bančnimi sistemi. Zaradi človeške občutljivosti in nezaupanja je prihodnost e-poslovanja odvisna predvsem od možnosti zaščite in čim večjega varstva zasebnosti. Narediti plačilni sistem tako zanesljiv in zaupanja vreden, kot je na primer dvigovanje gotovine pri bančnih avtomatih in klasično plačevanje blaga s kreditnimi karticami, je naloga, ki se je zavedajo vsi pomembnejši akterji svetovne trgovine.

4.2.1. Požarni zid

Požarni zid (angleško firewall) je verjetno najpogostejši varnostni izdelek s področja omrežne varnosti. Potrebuje ga že skoraj vsaka naprava, povezana v internet. Požarni zidovi so namenjeni ločevanju dveh odsekov omrežij, pogosto enemu odseku zaupamo, drugemu pa ne. Bistvo požarnega zidu je v zagotavljanju varnosti med dvema omrežjema. Požarni zid glede na določena pravila dovoli ali zavrne tok podatkov preko nje. Poznamo strojne in programske požarne zidove. Prednost programskih požarnih zidov je običajno v enostavnejši uporabi, predvsem pa je razlika v ceni. Medtem ko za domačo uporabo obstajajo brezplačni požarni zidovi, so strojni običajno precej dražji, prednost strojnega pa je pogosto v hitrosti, saj so strojne rešitve precej hitrejše in tako omogočajo večjo odzivnost. Slika 4: Tipična konfiguracija požarnega zidu v podjetju Požarni zid Lokalno omrežje

Javno omrežje

29

4.2.2. Protivirusni programi

Tipični protivirusni program je sestavljen iz skenerja, ki pregleduje računalnik, ko se le-ta zažene, in preveri vsako datoteko, do katere računalnik dostopa. Boljši programi tudi preverijo e-poštne priponke in datoteke, ki jih nalagamo z interneta, s prestrezanjem datotek, takoj, ko pridejo po e-pošti ali z internetnega strežnika in jih pregledajo preden jih uporabnik začne uporabljati. Iskalci virusov delujejo tako, da pregledujejo datoteke in iščejo določen del kodnega podpisa, ki vsebuje neki virus. Iskalec ima knjižnico z virusnimi definicijami, katere uporablja za prepoznavanje virusov. Če želimo svoj računalnik kar se da najbolje zaščititi, moramo redno posodabljati svoje virusne definicije s protivirusnim programom.

4.2.3. Uporaba spletnih digitalnih potrdil

Najbolj običajno uporabo digitalnih potrdil predstavlja protokol SSL (Secure Socket Layer) oziroma njegov naslednik TLS (Transport Layer Security). Z njim zaščitimo povezavo med brskalnikom in spletnim strežnikom tako, da je zašifrirana in se ji ne da prisluškovati. Poleg tega omogočimo uporabnikom, da preverijo, ali so se priključili na pravi strežnik, saj iz njegovega digitalnega potrdila izvedo potrebne podatke. Zato ga uporabljajo praktično vsi spletni trgovci, ki na ta način zaščitijo prenos številk kreditnih kartic in drugih posebnih podatkov uporabnikov. SSL pa omogoča tudi overjanje uporabnikov prek digitalnih potrdil, ki jih vključimo v brskalnike. Tako ob priključitvi na neki strežnik ta zahteva, da se brskalnik predstavi s svojim potrdilom. Odvisno od vsebine potrdila potem strežnik dovoli priključitev ali pa prekine povezavo. SSL omogoča uporabnikom varno povezovanje v omrežje podjetja in dostop do aplikacij preko standardnega spletnega brskalnika.

4.2.4. Šifriranje

Šifriranje predstavlja transformacijo podatkov v obliko, ki onemogoča njihovo razumevanje in tako ohranja tajnost. Njegov nasprotni proces je dešifriranje. Pri šifriranju in dešifriranju so pomembni predvsem postopki šifriranja ali dešifriranja, katere z drugim izrazom imenujemo kriptografski algoritem. Postopek za šifriranje in dešifriranje ter množica vseh ključev skupaj z možnimi tajnopisi in podatki, ki jih lahko zaščitimo, sestavljajo kriptografski sistem. Ločimo dve vrsti kriptografskega sistema, in sicer simetrične in asimetrične. V simetričnih kriptografskih sistemih uporabljamo za šifriranje in dešifriranje isti ključ. Problem simetrične kriptografije nastopi v javnih omrežjih, saj bi bilo treba skupni šifrirni ključ varno razdeliti pooblaščenim subjektom, kar pa je nemogoče. Vsak naslovnik šifriranega sporočila mora namreč pri sebi imeti ključ, s katerim je bilo sporočilo zaščiteno, da bi lahko sporočilo dešifriral in tako razbral njegovo vsebino.

30

Slika 5: Simetrično šifriranje

Vir podatkov: Jerman – Blažič 2001, str. 103

Kasneje so zaradi omenjene težave razvili še drugo obliko šifriranja – asimetrično. Imenujemo ga tudi kriptosistem javnih ključev, kjer ključa za šifriranje in dešifriranje nista enaka. Ključi nastopajo v parih, najpomembnejša lastnost takih kriptografskih sistemov pa je, da iz enega ključa brez poznavanja dodatnih informacij ni mogoče določiti drugega. En ključ lahko zato javno objavimo. Tak ključ imenujemo javni ključ, drugi ključ iz para, ki ga mora lastnik varno shraniti, pa zasebni ključ. Kdorkoli nam želi poslati zaupno sporočilo, ga šifrira z našim javnim ključem, samo mi pa lahko z zasebnim ključem šifrirano sporočilo dešifriramo. Slika 6: Asimetrično šifriranje

Vir podatkov: Jerman – Blažič 2001, str. 104

4.2.5. Elektronski podpis

Elektronski podpis, ki je pri elektronskem poslovanju nadomestek lastnoročnega, je namenjen preverjanju pristnosti podatkov in identifikaciji podpisnika. Obstaja več metod elektronskega podpisovanja. Eden enostavnejših primerov je vključevanje slike lastnoročnega podpisa v dokument, podpisovanje z elektronskim peresom ali metode na podlagi simetričnih kriptografskih algoritmov. Te metode ne zagotavljajo takšne varnosti kot tiste, ki temeljijo na asimetrični kriptografiji. Prednost teh v primerjavi z lastnoročnim podpisom je v tem, da zagotavljajo neokrnjenost dokumenta. Najmanjša sprememba dokumenta, pa naj bo to le vejica v tekstu, povzroči, da podpis ni več veljaven. Digitalni podpis omogoča še lažjo razsodbo v primeru, ko podpisnik zanika, da je podpis njegov. Ker je praktično nemogoče določiti zasebni ključ, ki je znan le njegovemu lastniku, tega podpisa ne moremo ponarediti. Identiteto lahko pri elektronskem podpisu

31

preverimo kadarkoli na enostaven način, medtem ko pristnost lastnoročnega podpisa lahko preveri le grafolog. Slika 7: Elektronski podpis

Vir podatkov: Jerman – Blažič 2001, str. 108

4.2.6. Digitalni certifikati

Digitalni certifikat je elektronski dokument, primerljiv z osebno izkaznico. Sestavljen je iz digitalnega podpisa (digital signature), ki skupaj poveže javni ključ uporabnika in njegovo identiteto. Ideja certifikatov je uvedba tretje strani, na primer notarja, ki ji stranke zaupajo. Notar preveri identiteto stranke in se podpiše pod njegov javni ključ in identiteto. Ker notar jamči za identiteto, bo tudi radovednemu poštarju podpisal le ključ s svojim imenom in ne z imenom stranke. Seveda se sedaj poštar lahko pretvarja, da je notar. Če mu to uspe, potem lahko posluša in prebira komunikacijo vseh, ki notarju zaupajo. Zato je pomembno, da si stranke priskrbijo javni ključ pravega notarja, kar pa ne bi smelo povzročati težav. V realnosti varno tretjo stran oziroma našega notarja predstavljajo tako imenovani izdajatelji kvalificiranih digitalnih potrdil (CA – certification authority). V Sloveniji v tej vlogi nastopajo NLB CA, Poštarca, Halcom in SIGEN-CA. Certifikat SIGEN je za fizične osebe brezplačen, pridobimo pa ga z osebno zahtevo na matični enoti ob predložitvi osebnega dokumenta in e-poštnega naslova.

32

5. UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJE V PODJETJE

Danes ni več vprašanje, ali bodo podjetja uvedla elektronsko poslovanje, ampak kako bodo to čim boljše vpeljala. Infrastruktura elektronskega poslovanja je nujno potrebna, če se hoče podjetje obdržati na trgu, kaj šele, če hoče uveljaviti konkurenčne prednosti. Elektronsko poslovanje postaja del klasičnega poslovanja in naj bi do konca desetletja postalo samo del poslovne platforme. Spremembe v poslovanju zahtevajo, da se podjetje orientira navzven v prvi vrsti proti strankam ter hkrati proti partnerjem, s katerimi sodeluje v poslovnem procesu. Prav tako mora podjetje intenzivno komunicirati z zaposlenimi, zaposlenim pa mora biti omogočena platforma za čim bolj učinkovito sodelovanje pri poslovnem procesu in pri pridobivanju ter ohranjanju znanj. Podjetja, ki se odločijo, da bodo uvedla elektronsko poslovanje, morajo uvesti številne spremembe. Za uspešno elektronsko poslovanje je obvezno imeti ustrezno računalniško in programsko opremo. Nato se je potrebno to opremo naučiti tudi uporabljati, za kar je velikokrat potrebo dodatno izobraževanje. Pogosto se izkaže, da podjetja porabijo veliko denarja za nabavo potrebne opreme in izobraževanje, pa še vedno ne dosežejo želenega učinka. Prav zaradi tega je potrebno za uspešno elektronsko poslovanje delovanje podjetja graditi postopno in s primerno strategijo.

5.1. Značilna poslovna področja vpeljave elektronskega poslovanja

Pri poslovanju preko interneta vse večji pomen dobiva področje dostave neopredmetenega blaga in storitev, proizvodov, ki so največkrat obravnavani kot intelektualna lastnina proizvajalca. Sem spadajo predvsem glasba, računalniški programi, časopisni članki in novice, delnice, letalske vozovnice, bančna stanja, zavarovalne police in vse ostalo blago, katerega vrednost predstavlja njegova fizična sestava (Kovačič 2004, str.272). Med manj pomembnimi so se izoblikovala naslednja značilna poslovna področja uporabe interneta:

• Splošne in poslovne informacije ter oglaševanje

• Potovanja

• Bančništvo

• Zavarovalništvo Prva točka zajema predvsem zagotavljanje splošnih in poslovnih informacij ter oglaševanja in je v večini primerov vezana na izdajatelje časopisov ter TV in radijske postaje. Banke uvajajo različne oblike elektronskega bančništva predvsem na področju neposrednega dela s svojimi komitenti. Cilj tega so bistveno nižji operativni stroški in širitev poslovanja brez dodatnih vlaganj. Tudi komitenti, torej uporabniki bančnih storitev, so elektronsko obliko poslovanja preko interneta sprejeli, saj se na ta način lahko tudi sami izognejo nepotrebnim stroškom in izgubi časa. Tudi v zavarovalništvu je mogoče opaziti nagel in učinkovit prehod na uporabo interneta.

33

Slednje se je izkazalo kot uspešno predvsem pri prodaji zavarovalnih polic in informiranju poslovnih partnerjev o ponudbi in pogojih zavarovanja. Po neuradnih raziskavah je internet stroške dela zavarovalnic preko interneta v primerjavi z uveljavljenim delom prek zavarovalniških zastopnikov več kot prepolovil. Tudi enostavnost in nižji stroški plačevanja zavarovalnih premij dodatno vodijo k polni uveljavitvi elektronske oblike poslovanja zavarovalnic. V osemdesetih in devetdesetih letih je v svetu zaradi naraščajočih potreb prebivalstva po več prostega časa in boljši ter hitrejši dostavi močno porasla in se polno uveljavila kataloška prodaja kot oblika neposredne maloprodaje opredmetenih izdelkov. Maloprodaja ali neposredna prodaja opredmetenih izdelkov na internetu skokovito narašča. Slika prikazuje, katere izdelke potrošniki največkrat kupujejo preko spleta. Graf 1: Izdelki ali storitve, ki se na spletu najbolje prodajajo

Vir podatkov: Kovačič (2004, str.275) Večina uporabnikov pa internet še vedno uporablja predvsem za raziskavo ponudbe in cen ter izvede dejanski nakup v trgovini. Navidezne prodajalne največkrat omejujejo svoje poslovanje na oglaševanje in trženje, opredelitev obsega in vsebine ponudbe, vzpostavljanje stikov s proizvajalci ali distributerji, financiranje, računovodstvo in dostavo kupcem. Na ta način se skoraj v celoti izognejo stroškom v zvezi z zagotavljanjem prodajnih prostorov, prodajalcev in opreme ter ostalih stroškov fizične maloprodaje izdelkov. Nekatere navidezne prodajalne blaga, ki ga ponujajo, nimajo v svoji lasti. Več kot četrtina prodajalcev aktivnosti skladiščenja in dostave izdelkov prepušča tretjim partnerjem.

5.2. Način uvajanja elektronskega poslovanja v podjetje

Uvajanje e-poslovanja, katerega smisel je v izboljšavi poslovnih procesov v podjetjih, bi lahko razdelili na štiri stopnje. Osnovne izkušnje si običajno podjetja pridobijo najprej s komuniciranjem prek interneta z uporabo e-pošte in s postavitvijo spletnih strani. V naslednjem koraku se s povezavo intraneta in interneta povežejo z "zunanjim svetom". Sledi medsebojno povezovanje z drugimi podjetji in s strankami, s čimer začnejo spreminjati svoj uveljavljen, tradicionalen način poslovanja. Prave učinke e-poslovanja

34

prinese šele zadnji korak, ko je potrebno seči globlje v podjetje in spremeniti oziroma prilagoditi poslovne procese (Skrt, november 1999, Moj mikro). Nastop podjetja na spletu je običajno načrtovan za štiri pomembne poslovne funkcije (Jerman – Blažič 2001, str. 44):

1. Promocija podjetja, trženje, oglaševanje, zagotovitev prisotnosti blagovne znamke na trgu;

2. Pospešitev prodaje, povečanje obrata kapitala, povečanje tržnega deleža;

3. Interakcije z zunanjimi partnerji, dobavitelji in potrošniki;

4. Izboljšanje interakcije znotraj podjetja oziroma posodobitev poslovnega procesa.

Če je spletna stran dobro zastavljena in je podjetje odzivno na komunikacijo partnerjev oziroma strank, poteka realizacija prvih treh funkcij relativno dobro. Najtežje uresničljiva je zadnja funkcija. Za delovanje v globalnem gospodarstvu, ki zahteva večjo učinkovitost ob uporabi elektronskega poslovanja, je treba predvsem strukturno preoblikovati notranje temelje podjetja. Stare in slabe aplikacije informacijskega sistema je treba povezati v učinkovitejšo infrastrukturo elektronskega poslovanja. Borka Jerman - Blažič za uspešno elektronsko poslovanje navaja 6 osnovnih pravil7, ki pomagajo pri načrtovanju in uvajanju elektronskega poslovanja v podjetje:

1. Prvo pravilo: spremenjen odnos do tehnologije. Sodobne tehnologije niso postranskega pomena v poslovnih strategijah, postale so vzrok sprememb in vodilo napredka. Tehnologija prihaja v valovih. Tisti, ki valove povzročajo, so med zmagovalci, tisti, ki uspejo po njih deskati , obdržijo svoj prostor na trgu, tisti, ki pa poskušajo slediti spremembam z veliko zamudo, se običajno utopijo. Prilagajanje spremembam, ki jih prinašajo tehnologije interneta, je za podjetja nujno, če želijo obdržati svojo rast.

2. Drugo pravilo: prilagajanje nastalim razmeram. Nenehne spremembe narekujejo

vztrajno spremljanje novih trendov, ki jih je treba odkriti hitreje kot konkurenca. Podjetja se morajo navaditi, da se danes odločitve sprejemajo hitreje kot nekoč in da novi poslovni modeli nastajajo pogosteje. Torej naj vsaj deskajo po valovih, če niso v skupini tistih, ki valove povzročajo. Prav tako je pomembnost časa z elektronskim poslovanjem zelo upadla. Odziv dobavitelja na naročilo kupca je takojšen, kupec je takoj informiran, ali je blago, ki ga zahteva, dobavljivo v želenem roku, če ni, se lahko obrne na drugega dobavitelja. Če se podjetja hočejo spopasti s spremembami, potrebujejo učinkovito poslovno obliko, ki jim bo omogočala hitro in nenehno reagiranje, neprestano odkrivanje novosti in hitro ter lažje prevzemanje novih strateških smeri.

7 Povzeto po Jerman – Blažič 2001, stran 46

35

3. Tretje pravilo: zmožnost posodabljanja, vplivanja na tok informacij in njegova

nadzorovanja. Zmožnost nadzorovanja toka informacij je bolj dobičkonosen posel kot prevažanje ali fizična proizvodnja izdelkov. Neopredmetena sredstva, kot so blagovne znamke, odnos do kupcev, povezave z dobavitelji in zbirka vseh informacijskih sredstev, imajo danes veliko večjo vrednost kot konkretni izdelki. Danes je blagovna znamka na internetu vredna veliko več, kot je mogoče vredno samo podjetje.

4. Četrto pravilo: neposredna in odprta komunikacija s kupci. Tradicionalne

poslovne oblike in organizacijski modeli zlasti pri komunikaciji s kupci ne zadoščajo za izziv, ki ga predstavlja poslovanje v dobi spletne trgovine. Tukaj opazimo novo poslovno obliko komunikacije, ki odseva dobro usklajeno povezavo med poslovanjem, uporabljeno tehnologijo in vzpostavljenim komunikacijskim kanalom s kupci. Zvestoba kupcev raste z neposredno komunikacijo, ki jo omogoča elektronsko poslovanje.

5. Peto pravilo: ustvarjanje prožne povezave z zunanjimi izvajalci in partnerji. Z

novejšo tehnologijo se je veliko laže povezati z zunanjimi izvajalci, še posebej, če obe strani uporabljata podobno poslovno uporabniško programsko opremo. Novejše poslovanje omogoča zmanjševanje zalog, ker vse od naročila do dobave poteka po elektronsko zastavljeni verigi. Ta način poslovanja omogoča, da se stroški znižajo, tudi če podjetja ne znižajo svojih cen. Cilj vseh je z zunanjimi izvajalci izničiti prednost obstoječih konkurenčnih podjetij in si hitro ustvariti ugled, ekonomijo obsega nadgrajevati znanje in imeti prednostni dostop do dobaviteljev ali prodajnih poti.

6. Šesto pravilo: ustvarjanje in ponujanje novosti. Kupci od podjetij pričakujejo

novosti in doseganje najvišje možne kakovosti storitev, ki bodo na neki način olajšale njihovo življenje. Z nenehnim uvajanjem uspešnih novosti, izboljšav in koristi, podjetjem uspe zadržati zvestobo svojih strank.

5.3. Model uvajanja elektronskega poslovanja v podjetje

V strokovni javnosti je razširjen model uvajanja elektronskega poslovanja v štirih stopnjah. (Slak 2000, str. 1) Najprej si podjetje pridobi osnovne izkušnje pri komuniciranju preko interneta z oblikovanjem spletnih strani. Na naslednji stopnji se preko intraneta in interneta poveže z zunanjim svetom. Sledi medsebojno povezovanje s poslovnimi partnerji, s čimer začne podjetje spreminjati svoj uveljavljen, tradicionalen način poslovanja. Zadnjo stopnjo doseže, ko celovito preoblikuje svoje poslovanje, organizacijsko strukturo, strategijo in poslovni model. V prvi fazi je pomembno avtomatizirati notranje procese. Pri tem zamenjamo komuniciranje s papirji med posamezniki v poslovnem sistemu z elektronskimi ekvivalenti. V tej fazi je potreben močan zgled menedžmenta, ki bo k razširjeni uporabi elektronskih nadomestil pritegnil svoje zaposlene. Spremembe v podjetju se pogosto začnejo tudi z ukazom ali s kaznovanjem.

36

Druga faza pomeni spreminjanje notranjih procesov v poslovnih sistemih, ki jih moramo prilagoditi zmožnostim informacijske tehnologije. V praksi pomeni to, da moramo določene oddelke združevati glede na funkcijo, ki jo opravljajo. Smiselno je med seboj direktno povezati konstrukcijo in stroje v proizvodnji brez dodatnih vmesnih členov. Tretja faza predstavlja spremenjen osnovni poslovni model, ko se mora podjetje odločiti, kateri najbolj ustreza njegovim ciljem. V četrti fazi lahko s preseganjem individualnega poslovanja pričnemo sklepati partnerske povezave in tako ustvarjamo groz