DIPLOMA ANJA OSTERMANobzorje, vpliva na razvoj govora in vpliva na razvoj umskih sposobnosti, psihi!nih funkcij in aktivnosti. Petje pripomore tudi k bolj teko!emu govoru (Voglar,

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGO�KA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

ANJA OSTERMAN

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGO�KA FAKULTETA

Visoko�olski strokovni �tudijski program

prve stopnje Pred�olska vzgoja

Diplomska naloga

USTVARJANJE ZVO!NIH SLIK V PRAVLJICI

PAZI SE VELIKE ZLOBNE RIBE!

Anja Osterman

Koper 2016

Mentorica:

prof. dr. Bogdana Borota

ZAHVALA

Pisanje diplomske naloge se mi je zdelo tako zelo dale!. Zato je bilo veselje toliko

ve!je, ko se je vse pri!elo uresni!evati. Brez spodaj omenjenih ljudi bi bila �tudijska

leta mnogo te�ja.

Velika hvala mentorici, dr. Bogdani Borota, za vso pomo!, usmerjanje in a�urno

odpisovanje. Hvala za vse napotke, ki so mi bistveno olaj�ali pisanje.

Velika zahvala gre profesorjem, ki so mi predajali svoje znanje in me usmerjali po

�tudijskih poteh.

Hvala moji dru�ini. H!erki Neni in sinu Jakobu, ki sta prva pokazala veselje ob

vsakem pozitivno opravljenem izpitu. Hvala tudi mo�u Ale�u, saj brez njega �tudij ne bi

bil izvedljiv. Hvala za podporo, pozitivne besede in spodbude.

Hvala tudi mojim star�em ter ta�!i in tastu za varstvo mojih otrok. Velika zahvala

gre tudi Darji Marin�ek, ki je, poleg vseh organizacijskih te�av, vedno poskrbela za

nadome�!anje v skupini otrok v vrtcu. Hvala tudi Andreji Re�ek za vsa nesebi!na

nadome�!anja ob moji odsotnosti.

Seveda pa velika hvala tudi vsem mojim prijateljem, ki so mi stali ob strani, me

spodbujali in me ob te�kih trenutkih postavili na realno in pozitivno pot.

Hvala iz srca vsem!

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Anja Osterman, �tudentka visoko�olskega strokovnega �tudijskega

programa prve stopnje Pred�olska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Ustvarjanje zvo!nih slik v pravljici Pazi se

velike zlobne ribe!

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kr�ila pravic intelektualne lastnine drugih

Podpis:

___________________

V Kopru, dne ______________

IZVLE!EK

Glasba ima pri razvoju otrok neprecenljivo vlogo. V diplomski nalogi je analiziran

pomen glasbe za otrokov celostni razvoj, �e posebej pa se osredoto!amo na vlogo

glasbe v glasbeni pravljici in pravljici z glasbo.

Glasbena pravljica je pravljica, v kateri nam glasba pripoveduje, opisuje, �iri in

poglablja do�ivljanje. Glasbena pravljica je glasbeno delo. Pi�ejo jo skladatelji in glasba

je prete�no instrumentalna. Pri pravljici z glasbo pa je v ospredju besedna vsebina,

zgodbo spremljamo skozi pripovedovanje. Glasba je preprosta, saj jo izvaja

pripovedovalec. Vklju!imo lahko tudi instrumentalno glasbo, ki je predhodno posneta.

V na�i raziskavi so v glasbenem delu pravljice z glasbo sodelovali otroci

vrt!evskega oddelka s snovanjem zvo!nih slik v dramatizaciji. Skupaj z otroki iz Vrtca

Voklo smo zasnovali in izvedli pravljico z glasbo na besedilo pravljice Pazi se velike

zlobne ribe!, avtorjev Sheridan Cain in Tanya Linch. Osredoto!ili smo se na snovanje

in izvedbo zvo!nih slik mlake, potoka, sonca in �ivali. Ustvarjalni proces smo zasnovali

na pristopu k oblikovanju zvo!nih slik, kot ga opredeljuje Bogdana Borota. Najve!

zanimanja so otroci pokazali za raziskovanje zvoka in zvo!il. Pokazali so zanimanje

tudi za izvedbo pravljice. Pri tem je bil v veliko pomo! slikovno ponazorjen na!rt

izvedbe. Presenetila nas je uspe�nost mlaj�ih otrok, saj je delo potekalo v heterogeni

skupini, z otroki starimi med tri in �est let. Ugotavljamo, da je dejavnost nadgraditve

pravljice v pravljico z glasbo primerna in zanimiva dejavnost, ki otroke spodbuja k

ustvarjalnemu snovanju zvo!nih idej, s katerimi prena�ajo akusti!ne dogodke iz narave

v glasbo.

Klju"ne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbena pravljica, pravljica z

glasbo, glasbena ustvarjalnost, zvo!ne slike, �ivalska pravljica.

ABSTRACT

Creating sound images from a farytale Look out for the big bad fish!

Music plays an invaluable role in child's development. In this thesis we analyze the

importance of music for integrated child development, especially the role of music in a

musical fairy tale and in a fairy tale with music.

Musical fairy tale is a fairy tale, in which the music itself tells, describes, broadens

and deepens the experience. Musical fairy tale is a musical work. It is written by

compositors and music is predominantly instrumental. In a fairy tale with music, the

story is told through the storytelling, so the verbal content is in the forefront. The music

is simple and performed by the same person. It may include instrumental music, which

is recorded beforehand.

In this research, the musical part of the fairy tale was performed by kindergarten

children while forming the sound images in the dramatization. In the practical part of

the thesis, the teachers and the children from kindergarten Voklo designed and

implemented a fairy tale with music on the basis of a fairy tale Look Out for the Big Bad

Fish! written by Sheridan Cain and Tanya Linch. We focused on the development and

implementation of the sound images of a pond, stream, sun and animals. The creative

process was based on the approach of creating sound images as defined by Bogdana

Borota. The children showed most interest in exploring sound and sound instruments.

They also showed interest in the execution of the fairy tale. In doing so, an illustrated

implementation plan was very helpful. We were surprised by the performance of the

younger children, since the work was carried out in a heterogeneous group of children

aged three to six years. We concluded that the activity of upgrading a fairy tale with

music is suitable and interesting activity, which encourages children to create sound

design ideas to transmit acoustic events from nature into the music.

Key words: musical activities in the kindergarten, musical fairy tale, a fairy tale

with music, musical creativity, sound images, animal fairy tale.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD.................................................................................................................... 1

2 POMEN GLASBE V ZGODNJEM OTRO�TVU ..................................................... 3

2.1 Glasbena pravljica .......................................................................................... 4

2.2 Pravljica z glasbo............................................................................................ 6

2.2.1 Oblikovanje pravljice z glasbo .................................................................... 8

2.2.2 Zvo!no in tonsko slikanje ........................................................................... 9

2.2.3 Proces nastajanja zvo!nih slik z otroki ......................................................10

2.2.4 Izvajanje pravljice z glasbo........................................................................10

3 EMPIRI"NI DEL...................................................................................................13

3.1 Problem, namen in cilji...................................................................................13

3.2 Raziskovalna vpra�anja.................................................................................14

3.3 Na!rt..............................................................................................................14

3.3.1 Na!rt prve dejavnosti, obisk mlake ............................................................15

3.3.2 Na!rt druge dejavnosti, branje pravljice.....................................................16

3.3.3 Na!rt tretje dejavnosti, umestitev zvo!nih slik v pravljico...........................18

3.3.4 Na!rt !etrte dejavnosti, uvedba ploskih lutk...............................................19

3.4 Dramatizacija pravljice Sheridan Cain in Tanya Linch, Pazi se velike zlobne

ribe! ...............................................................................................................20

4 IZVEDBA..............................................................................................................24

4.1 Izvedba dejavnosti, obisk mlake ....................................................................24

4.2 Izvedba dejavnosti, branje pravljice ...............................................................25

4.3 Izvedba dejavnosti, umestitev zvo!nih slik .....................................................28

4.4 Izvedba dejavnosti, uvedba ploskih lutk .........................................................31

5 RAZPRAVA IN EVALVACIJA ...............................................................................33

6 SKLEPNE UGOTOVITVE.....................................................................................35

7 LITERATURA IN VIRI...........................................................................................38

8 PRILOGE .............................................................................................................39

KAZALO SLIK

Slika 1: Mlaka, kraj do�ivljanja zvokov iz narave. ........................................................24

Slika 2: Izvedba pravljice s ploskimi lutkami. ...............................................................26

Slika 3: Preizku�anje glasbil. .......................................................................................27

Slika 4: Partitura poteka. .............................................................................................28

Slika 5: Urjenje izvedbe po slikovnem gradivu.............................................................29

Slika 6: Anja Osterman, Paglav!ek in riba. ..................................................................30

Slika 7: Izvedba dramatizacije s ploskimi lutkami in zvo!nimi slikami. .........................31

Slika 8: Del otrok, vklju!enih v izvedbo dramatizacije. .................................................32

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Notni zapis avtorske pesmi Paglav!ek in riba. .............................................39

Priloga 2: Dobesedni prepis pravljice Pazi se velike zlobne ribe!.................................40

Osterman, Anja (2016): Ustvarjanje zvo!nih slik v pravljici Pazi se velike zlobne ribe!. Diplomska naloga.

Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

»Glasba nam je lahko lu!, glasba nam je lahko kruh, glasba nam je lahko

�ivljenje.« (Voglar, 1973, str. 9).

Otrokom je od vseh umetnosti glasba najprej dostopna, saj imajo �e ob rojstvu

razvit sluh. To je !utilo, s katerim odkrivajo, do�ivljajo in raziskujejo svet zvokov in

glasbe. V vsakdanjem �ivljenju vidimo, da glasba otroka pritegne in umirja, ga

razvnema in vabi k sodelovanju. Njena nenadomestljiva vloga se ka�e pri spodbujanju

otrokovih glasbenih potencialov, ki v otro�tvu kaj hitro prerastejo v sposobnosti in

spretnosti komuniciranja z glasbo.

»Glasba je umetnost, ki ideje in !ustva izra�a preko zvokov in ritmov. Ta

komunikacija v nas razvija ob!utek bogastva, polnosti in lepote. Glasbene izku�nje

spodbujajo raziskovanje druga!nih in novih idej, pove!ajo otrokovo izra�anje !ustev,

ter izostrijo zavedanje in opa�anje !ustev drugih.« (Pesek, 1997, str. 6).

Otrok do�ivlja glasbo kot radostno, veselo, igrivo, �ivahno, pa tudi �alostno. Prav

bogastvo glasbenih do�ivetij spodbudi otroke in jih motivira za sodelovanje v glasbenih

dejavnostih, ob katerih si krepijo tudi radovednost in �eljo po muziciranju. Kot zaposleni

v vrtcu, dajemo velik poudarek na uvajanje in spodbujanje ustvarjanja z ali ob glasbi.

Ravno zato se tej temi posve!amo tudi v diplomski nalogi. Pri tem nam �e poseben

izziv pomeni povezovanje glasbe in pravljic.

Pravljice �e same po sebi premorejo veliko do�ivljajsko mo!. Otrokom jih

pribli�amo preko slikanic in kartonk. Ko pa se pravljica sre!a in obogati �e z glasbo, se

otrokom do�ivetja raz�irijo in poglobijo. Namen diplomske naloge je predstaviti pravljico

z glasbo in njen proces nastajanja. Izbrali smo delo avtorjev Sheridan Cain in Tanya

Linch, Pazi se velike zlobne ribe! (Cain in Linch, 1998), saj je otrokom blizu, v njej pa je

tudi veliko �ivalskih likov in naravnih pojavov, ki jih lahko zvo!no ponazorimo.

Cilj diplomske naloge je ugotoviti kako so otroci sposobni zvok iz narave prenesti

v prostor, ga upodobiti z glasbili in s tem sodelovati v zgoraj omenjeni pravljici z

ustvarjanjem zvo!nih slik.

V teoreti!nem delu diplomske naloge analiziramo pravljico z glasbo in glasbeno

pravljico ter opredelimo nekatere klju!ne pojme. Obravnavamo tudi posebnosti

otrokove uporabe glasbil z namenom ustvarjanja kraj�ih zvo!nih slik.

V prakti!nem delu nato obravnavamo na!rtovanje, izvedbo in evalvacijo glasbenih

dejavnosti v katerih otroci ustvarjajo zvo!no podobo pravljice. Glasbene ustvarjalnosti


Koper: UP PEF.

2

se dotaknemo tudi z gledi�!a vloge odraslega pri glasbenem poustvarjanju in

ustvarjanju.


Koper: UP PEF.

3

2 POMEN GLASBE V ZGODNJEM OTRO�TVU

»Glasba je lu!, je upanje, ki ne ugasne, je �ivljenje, ki �ivi sre!no«. (Anja

Osterman).

V glasbi in ob glasbi se lahko zgodi marsikaj. Glasba v nas spodbudi razli!na

razpolo�enja, denimo �alost, sre!o, veselje. Lahko nas tola�i ali pa nas spodbudi za

ustvarjanje. Poslu�amo raznovrstno glasbo, lahko pa se osredoto!imo le na tisto, kar

nam najbolj ugaja. Pri pojmu glasbe moramo biti pozorni le toliko, da ne glede na zvrsti,

poslu�amo kvalitetno glasbo.

Kaj pa pravzaprav je glasba? To vpra�anje si pogosto zastavlja vzgojitelj, ko

poslu�a otrokove glasbene izmi�ljarije in njegovo glasbeno poustvarjanje. Glasba je

najprej umetnost. V praksi pa jo pogosto povezujemo z zabavo ali hrupom. V

dana�njem na!inu �ivljenja jo radi uporabljamo tudi za sprostitev, terapijo ali celo

zdravljenje.

Pri razmi�ljanju o vlogi glasbe v na�em �ivljenju ne moremo mimo dejstva, da nas

glasba spremlja celo �ivljenje. Glasba nas spremlja od malih nog, �e posebej

intenzivno v okviru izobra�evanja v glasbenih �olah ob urah klavirja in nauka o glasbi.

Na poseben na!in smo z glasbo povezani tudi vzgojitelji pred�olskih otrok, ko svoje

glasbeno znanje predajamo otrokom. Mo! glasbe v pred�olski vzgoji je prepoznana,

saj imamo vzgojitelji mo�nost svoje znanje poglabljati na organiziranih seminarjih in

izobra�evanjih.

Glasba ima pri celostnem razvoju otrok neprecenljivo vlogo. Predvsem je

nepogre�ljiva pri spodbujanju otrokovih specifi!nih sposobnosti in spretnosti, kot so

glasbeni posluh, petje in igranje na glasbila (Borota, 2013a). Glasba �iri otrokovo

obzorje, vpliva na razvoj govora in vpliva na razvoj umskih sposobnosti, psihi!nih

funkcij in aktivnosti. Petje pripomore tudi k bolj teko!emu govoru (Voglar, 1973).

Glasba mo!no vpliva tudi na otrokov spoznavni, psiho-fizi!ni in !ustveni razvoj. Pri

!ustvenem razvoju glasba mo!no vpliva na do�ivljanje, razpolo�enje ter raznovrstnost

!ustev (Borota, v tisku). Otrok glasbo poslu�a in zaznava. Nanjo se pogosto odzove z

gibom ali risbo (Denac, 2010). Glasba ima velik vpliv tudi na otrokovo spoznavno

podro!je. Zaznavanje, pozornost, razvoj pojmovnih konceptov, pomnjenje in mi�ljenje

so podro!ja, na katera ima glasba vpliv (Borota, v tisku).

»Pri na!rtovanju, izvajanju in vrednotenju vzgojno izobra�evalnega procesa

glasbene vzgoje naj bi upo�tevali celostno strukturo otrokove osebnosti ter poskrbeli za


Koper: UP PEF.

4

enakovredno zastopanost ciljev afektivne, kognitivne in psihomotori!ne razse�nosti.«

(Denac, 2010, str. 51).

2.1 Glasbena pravljica

Glasbena pravljica je tista pravljica, v kateri nam glasba pripoveduje, opisuje

junake, dogajalni prostor in !as ter �iri in poglablja do�ivljanje. Glasbena pravljica je

glasbeno delo, pi�ejo jo skladatelji. V njej prevladuje instrumentalna glasba. V glasbeni

pravljici ima glasba naslednji pomen (Borota, 2013a).

Glavni namen glasbe v glasbeni pravljici je ta, da poglobi do�ivljanje in podkrepi

predstavljivost dogajalnega !asa in kraja. Glasba v pravljici je barvita in slikovita ter

motivi!no dovr�ena. Razpolo�enja in do�ivetja, ki jih pri poslu�alcu izzove pripoved, se

ob poslu�anju glasbe poglobijo. V tem primeru glasba in beseda nastopata

zaporedoma. Ve!a se tudi predstavljivost in nazornost !asa in kraja, saj ozvo!i

naravne pojave ter nami�ljene dogodke. Glasba izri�e tudi zna!ajske poteze junakov,

�ivali ter njihovo gibanje. Prav tako spodbuja ustvarjalnost in razvnema domi�ljijo.

Vidimo tisto, kar je o!em skrito. Izvajanje in poslu�anje ter tudi oblikovanje glasbe

skrbno na!rtujemo. Na!rtujemo jo lahko kot dejavnost ali kot vsebino na vseh podro!jih

glasbene vzgoje. Namen in cilji izvajanja glasbene pravljice po podro!jih predstavljajo

poslu�anje, glasbeno izvajanje, ustvarjanje in kulturno-umetnostno vzgojo. Glasbeno

pravljico poslu�amo kot vsako drugo glasbeno delo. Pomembno je, da pri poslu�alcu

razvijamo predvsem do�ivljajsko poslu�anje. Pri glasbenem izvajanju je izvajalec in

soustvarjalec glasbe otrok, zato na!rtujemo cilje s podro!ja petja in igranja na ritmi!na

glasbila. Pri ustvarjanju so pomembne otrokove ideje o ustvarjanju in njegove strategije

(Borota, 2013a).

Otrokom je najbolj poznana glasbena pravljica Peter in volk, skladatelja Sergeja

Prokofjeva. Pravljico je napisal z namenom, da bi skozi pravlji!no pripoved otrokom

predstavil barvitost zvoka in zna!ilno izraznost simfoni!nih glasbil. V ospredju pravljice

je glasba. Zgodba o Petru in �ivalih na travniku ter tudi samo besedilo so le sredstva,

ob katerih se prepletajo razli!ne melodije in zvo!ne barve glasbil. Posamezne

dogodke, ki se dogajajo v pravljici, lahko razberemo tudi iz glasbil samih. V uvodu so

predstavljeni junaki pravljice z zna!ilnimi zvo!nimi barvami in glasbenimi motivi.

�ivahnega in radovednega Petra najbolje predstavijo godala, godrnjavega dedka

ozvo!i fagot, stra�ljivega volka pa do�ivimo ob akordih rogov. Prav tako se nam

nazorno prika�e gib!nost ptice, ko zaigra flavta, nepredvidljivo ma!ko pa naslika

klarinet. Melodija, zaigrana na oboo izvrstno ponazori racanje race (Borota, 2013a).


Koper: UP PEF.

5

Glasbene pravljice je pisala tudi Mira Voglar. Med najbolj poznanimi so Papirnati

!olni!ek, Grad gradi!ek in �ivali pri babici Zimi. Omenjene pravljice lahko po

ve!kratnem poslu�anju izvedemo kot gledali�ko predstavo. "e pri dramatizaciji

sodeluje ve! otrok, si vloge delijo, !e pa sodeluje en sam otrok, se ob pripovedi in

glasbi v�ivlja zdaj v eno, zdaj v drugo vlogo. Rekviziti, kot so obleke, kape, rokavice,

klobuki, repi, kljuni, u�esa, ali perutnice, otrokom, ki igrajo, pomagajo, da se �e bolj

v�ivijo v svojo pravlji!no vlogo (Voglar, 1984).

Pravljico Gradi! lahko otroci izvajajo kot gibalno dramatizacijo, pa tudi kot opero.

Pri tem se vezno besedilo izpusti, dogajanje pa napoveduje zbor pevcev. Glasbeno

pravljico Papirnat !olni!ek lahko izvajamo kot gibalno dramatizacijo ob besedilu in

glasbi. Vse zgoraj omenjene glasbene pravljice pa otroci lahko spremenijo v lutkovne

igre z glasbo (Voglar, 1984).

Glasbena pravljica, v katero so vklju!eni otroci, ima zna!ilno zasnovane glasbene

dejavnosti. Otroci v glasbeni pravljici glasbo izvajajo, jo ustvarjajo in poslu�ajo. Lahko

sodelujejo tudi kot plesalci ali pripovedovalci. Tudi v kurikulumu za vrtce je glasbena

pravljica predlagana kot ena izmed vsebin. Prvi omenjeni cilj je, da otrok poslu�a

glasbene pravljice in sodeluje v njih. Ta je primeren za prvo starostno obdobje. Drugi,

ki pa je primeren za drugo starostno obdobje, pa se glasi, da otrok poslu�a, izbira, si

izmi�lja ter izvaja zvo!no in glasbeno opremo za glasbene pravljice (Kurikulum za

vrtce, 2002).

Glasbene pravljice oblikujemo sami. Izberemo preprosto, razumljivo pravljico. V

njej naj ne bo preve! teksta, niti veliko dogajanja, predvsem naj temelji na ponavljanju

enakih situacij. Pomembno je, da nastopajo tak�ne �ivali in osebe, za katere lahko

najdemo primerne skladbice ali pesmice ali pa jih morda tudi sami ustvarimo.

Posredujemo lahko tak�ne pravljice in skladbice, ki jih otroci �e poznajo. S tem bo

sledenje otrok dosti la�je (Borota, 2013a).

Glasbeno pravljico otrokom posredujemo kot celoto. Pri tem otrok ne sme ni!

motiti. Tudi vzgojitelj, ki to izvaja, mora imeti pogled in misel osredoto!en le na

izvajanje. Najbolje je, da imamo pripravljene vse instrumente in pripomo!ke, ki jih

potrebujemo.

Besedila ne moremo posredovati isto!asno z glasbeno vsebino, saj otroci glasbe

ne smejo vzeti kot nekaj postranskega. Otroci bodo glasbo poslu�ali, ko in !e jo bomo

vklju!ili na pravo mesto. Tudi glasba mora poiskati svoj prostor. Kot poslu�alca nas

vedno moti, ko �eli izvajalec ali skladatelj prenatrpati in pokazati vse zmo�nosti, ki jih


Koper: UP PEF.

6

premore v glasbenem utrinku. Vse skupaj ne pride do izraza in se sli�i kot zelo slaba

replika (Voglar, 1973).

Tukaj bi po na�em mnenju dr�al pregovor »manj je ve!«, pri !emer naj bo »manj«

toliko bolj kvalitetno.

2.2 Pravljica z glasbo

Pravljica kot literarna zvrst je za otroke pomembna. Ob pravljici je otrok sposoben

sprejeti razo!aranje, ko ga do�ivi skozi v�ivljanje v junake. Pri tem se otroku njegovi

majhni dose�ki zdijo resni!no pomembni, s tem si pridobiva zaupanje. Ob pravljicah se

u!i, da je svet dober in da je vsak trud nagrajen (Bettelheim, 1999).

Pravljice so tista vrsta knji�evnosti, ki je skozi zgodovino veljala za najprimernej�o

zvrst za otroke. Pravljice o vilah in !arovnicah, o treh bratih in o pastorkah, pravljice o

juna�kih mlaj�ih sinovih, pravljice o princeskah. Vse to so evropske in slovenske

pravljice. Grimmove pravljice pa so burile domi�ljijo generacij in generacij otrok

(Kordigel in Jamnik, 1999).

V ljudskem svetu je pravljica ena najpogostej�ih knji�nih vrst. Razvila in raz�irila se

je v !asu antike, kasneje pa se razcvetela v obdobju romantike. Najprej je bila

obravnavana kot besedilo, ki govori, kasneje pa kot kraj�a prozna pripoved s !ude�nimi

dogodki. Pravljice, ki so nastale prve, so bile le pribli�ek otro�kega sveta in na!ina

otro�kega dojemanja, danes pa je pravljica ena najbolj raz�irjenih oblik otro�ke in

mladinske knji�evnosti (Kmelc, 1996).

Ljudska pravljica je predhodnik klasi!ne umetne pravljice. Avtor pri ljudski pravljici

ni znan. Pravljica izgublja svoje prave lastnosti, saj se prena�a iz roda v rod. Najbolj

prepoznavne zna!ilnosti ljudskih pravljic so tako reko! poznane vsem bralcem. Pri

ljudskih pravljicah ni postavljene meje med fantazijskim in realnim svetom. Prav tako

sta !as in kraj dogajanja nedolo!na. Te�ave se premagujejo in imajo sre!en razplet,

dogodki pa pri tem ostajajo brez podrobnej�ih opisov. Pravlji!ni liki, ki niso

individualizirani, so v ljudski pravljici prikazani !rno-belo (Kmelc, 1999).

Klasi!na umetna pravljica je zelo podobna ljudski pravljici, le da je njen avtor pri

njej znan. Zvrst je zaznamoval pisatelj Hans Christian Andersen. Najbolj prepoznavne

zna!ilnosti umetne pravljice so enodimenzionalno kraj�e prozno delo z dogajanjem, ki

se stopnjuje. Moralno sporo!ilo, ki ga vsebuje, je zelo izpostavljeno. Realnost in

fantasti!nost pa sta povezani v eno (Pesek, 1997).

Poleg »klasi!nih« princev in princesk v pravljicah pogosto nastopajo tudi �ivali.

�ivalske pravljice pa na posreden na!in odkrivajo !love�ke lastnosti, ki so spretno


Koper: UP PEF.

7

prilagojene �ivalim in njihovim posebnostim. Junaki teh pravljic so obi!ajno je�, lisica,

volk, medved ali zajec. Prehod od pravljic k pripovedkam so basni. V primerjavi z

�ivalskimi pravljicami so basni kraj�e �ivalske zgodbice, ki se kon!ajo s pou!no poanto

(Kordigel, 1994).

Otro�ke pravlji!ne miselne sheme vsebujejo tudi nekatere pravlji!ne zna!ilnosti.

Kraj in !as dogajanja sta pri pravljicah nedolo!na, prav tako osebe, oziroma tudi imena,

ki so izmi�ljena (Rde!a kapica, Trnulj!ica, Pepelka �). Opazimo tudi nasprotja,

denimo prijazen � hudoben, velik � majhen. Pogosta so pravlji!na �tevila, pravlji!ni

predmeti in pravlji!na bitja. Vedno zmaga dobro nad zlim ali resnica nad la�jo, prav

tako pa se pravljice kon!ajo podobno »�ivela sta sre!no do konca svojih dni«.

Pri pravljici z glasbo je v ospredju besedna vsebina, saj zgodbo spremljamo skozi

pripovedovanje. Glasba je preprosta, saj jo obi!ajno izvaja ista oseba, ki tudi

pripoveduje. Vklju!imo pa lahko tudi posneto in�trumentalno ali vokalno-in�trumentalno

glasbo (Borota, 2013a).

Mojster pisanja pravljic z glasbo je slovenski skladatelj in pedagog Janez Bitenc.

Njegove avtorsko zasnovane pravljice so nastale z namenom, da bi se otroci ob

poslu�anju pravljic seznanili z novo pesmijo. Njegov pristop je bil zelo premi�ljen in

uspe�en, saj so otroci ob koncu pravlji!nih uric prepevali pesmi iz pravljic (Borota,

2013a).

Glasba, ki jo vklju!imo v pripovedovanje je lahko zgolj dopolnilna in ima le

popestritveno vlogo. Dele� glasbe je v tem primeru zelo majhen. Lahko vklju!imo le

eno ali dve otrokom znani ali neznani otro�ki pesmici. Pripovedovanje lahko

popestrimo z glasbo, ki jo zvo!no ilustriramo z razli!nimi instrumenti (Voglar, 1973).

»Pravljica z glasbo je primeren na!in ne le za u!enje petja nove pesmi, ampak

tudi za ponavljanje in utrjevanje pevskega repertoarja, ki ga otroci osvojijo skozi dalj�e

!asovno obdobje. V tem primeru sestavimo besedilo v obliki vezanega teksta, ki tvori z

glasbo smiselno celoto.« (Borota, 2013, str. 212).

Menimo, da je glasba s pravljico dovolj usmerjena dejavnost, da �iri in spodbuja

otrokovo ustvarjalnost in ga utrjuje na vseh podro!jih, ki jih glasbena umetnost podpira.

Otroci se nau!ijo tako poslu�anja, kot tudi usvajanja.

Na podlagi izku�enj menimo, da v svetu pravljic ni nikoli dolgo!asno. Vlivajo nam

nov pogled na �ivljenje, ve!ajo in �irijo domi�ljijo. Popeljejo nas v !arobni svet, kjer se

tudi najbolj neresni!na in neverjetna stvar lahko uresni!i. Je svet, kjer dobro premaga


Koper: UP PEF.

8

zlo in kjer ljubezen vedno zmaga nad sovra�tvom. Je domi�ljija, za katero bi si �eleli,

da v!asih postane tudi realnost.

2.2.1 Oblikovanje pravljice z glasbo

Borota (Borota, 2013a) pravi, da pravljico z glasbo oblikujemo tudi prilo�nostno v

praksi in za prakso. Nastaja lahko v okviru projektnega dela, ali pa naklju!no kot splet

okoli�!in ali navdiha ob branju besedila. Borota (Borota, 2013a) navaja tudi nekaj

smernic kako pravljico ali druge vrste besedilo nadgraditi v pravljico z glasbo.

Izberemo besedilo, ki bo doseglo kakovost izbrane literarne zvrsti. Pomembno je,

da posegamo po besedilih, ki so jih ustvarili priznani in uveljavljeni pravlji!arji in

pisatelji. Besedilo mora glasbi omogo!iti, da neopazno vstopi v dogajanje in da ima za

svoje izra�anje dovolj prostora v zgodbi, ki se �e razvija. Te zna!ilnosti besedila

prepoznamo �e pri branju, ko za!utimo, da bi dogodek, ki smo ga prebrali, poglobljeno

do�iveli �e ob glasbi.

V ta namen se pogosto poslu�ujemo dveh na!inov orisovanja dogajanja skozi

glasbo. To sta zvo!no in tonsko slikanje, ki ju najpogosteje sre!amo v programski

glasbi.

Programska glasba je tista glasba, ki pripoveduje zgodbo, orisuje literarne ideje ali

pa prika�e slikovite prizore. Programska glasba inspirirana po dolo!eni ideji, zunanjem

dogodku, �eli opisati dogodke, ki se dogajajo zunaj nje. Glasba, ki je ve!krat v zvezi s

kak�nim literarnim delom ali likovno umetnino, jo skladatelj opremi z ustreznim

naslovom, z namenom, da bi usmeril poslu�al!evo fantazijo, ki naj se ne bi svojevoljno

predajala le tonskim vtisom. Skladatelj �eli z glasbo opisati dogodke in stvari, ki so

zunaj nje (Borota, 2013a).

Pod programsko glasbo razumemo instrumentalno glasbo z neglasbeno vsebino,

ki jo posreduje naslov ali program. Vsebina je sestavljena iz vrste dejanj, situacij, misli

ali slik. Pri tem poslu�alca usmerja v dolo!eno smer (Michels, 2002).

Na obliko programske glasbe vpliva tudi program, to so neglasbene predstave ali

misli. Tako kot se oblikuje predstava ali ideja, se oblikuje tudi skladba. Zato je taka

vrsta glasbe po vsebini dolo!ena in je ta vsebina za vse poslu�alce enaka. Programska

glasba je nasprotje »absolutne glasbe«, ki je svobodna in torej nima neglasbenih

predstav. "ustva in ob!utja niso ozna!ena (Michels, 2002). Pri poslu�anju tovrstne

glasbe nam zunajglasbene vsebine usmerjajo pozornost. Brez vseh teh informacij, bi

te�ko razbrali neglasbene vsebine. Prvi je programsko glasbo opredelil Franz Liszt.


Koper: UP PEF.

9

K programski glasbi uvr�!amo simfoni!ne pesnitve, karakterne skladbe z

zunajglasbeno vsebino in simfoni!ne pesnitve. Zunajglasbene dogodke, razpolo�enja

in vsebine skladatelj ponazori v glasbi s tonskim slikanjem in tonsko simboliko. Glasba

zvo!no ilustrira literarna dela, zgodbe, junake, situacije, slike in zunajglasbene zamisli

(Borota, 2013a).

2.2.2 Zvo!no in tonsko slikanje

"e �elimo glasbo narediti �e bolj razgibano, zanimivo in zabavno, potem

uporabimo tehniko tonskega ali zvo!nega slikanja.

Borota (Borota, 2013a) pravi, da si tonsko slikanje lahko razlagamo kot

posnemanje naravnih akusti!nih dogodkov iz narave v glasbi. S tonskim slikanjem,

oziroma s tonsko simboliko lahko ozvo!imo vsaj tri vizualne !utne vtise: gibanje, pojav,

stanje, ter lu!. Pri gibanju toni, ki potekajo po lestvici navzgor in navzdol, lahko

pri!arajo razpolo�enje, za katerega glasba �eli, da se poslu�alca dotakne. Podobno

dose�emo tudi zaustavljanje ali pospe�evanje ritma, tudi jakost tona iz glasnega proti

tihem in obratno. Vi�ji in ni�ji toni pri!arajo stanje pojava.

Glasba lahko vpliva tudi na razpolo�enje in zna!aj. Prav melodija, tempo,

harmonija, ter zvo!na barva so prvine, s katerimi skladatelji ob!utenje narave izrazijo

(Borota, 2013a).

Upodabljanje ob!utij in razpolo�enj je v glasbi najprimernej�i izrazni na!in.

Glasbenemu oblikovanju pu�!a poln prostor brez programske omejitve. Ton se prika�e

kot abstrakcija dolo!enih momentov, na primer �alost s po!asnim tempom ali veselje s

hitrim gibanjem (Michels, 2002).

Zvo!no sliko oblikujemo s �umi, pa tudi s toni. Izvajamo jo z govorom, glasbili in

drugimi predmeti. Razlika med zvo!nim in tonskih slikanjem je torej uporaba izraznih

sredstev. Pri zvo!nem slikanju je potrebno dose!i poseben slu�ni vtis, ki pri poslu�alcu

vzbudi �ivo podobo. Recimo podobo o naravnem pojavu, dogodku ali ogla�anju �ivali.

Zvo!ne slike skladatelji z namenom vna�ajo v instrumentalne skladbe in sicer, da bi

otrokom glasbo pribli�ali ter jim spodbudili in omogo!ili tudi do�ivljanje le te (Borota,

2013a).


Koper: UP PEF.

10

2.2.3 Proces nastajanja zvo!nih slik z otroki

Otroci glasbeno ustvarjalnost ter �eljo po oblikovanju zvo!nih slik intenzivno ka�ejo

po !etrtem letu starosti. Rezultat otrokove glasbene ustvarjalnosti je glasbeni dose�ek,

ki se ka�e v oblikovanju ostinatnega motiva, melodije na dano besedilo, ritmizaciji

besedila, spremljavi k peti pesmi ali oblikovanju zvo!nih slik. Ustvarjalni proces zvo!nih

slik nastaja skozi �tiri faze (Borota, 2013b).

Prvi korak je raziskovanje zvoka. Pri tem si zastavimo cilj, kaj konkretno �elimo

zvo!no ponazoriti. Ob tem se pogovorimo, kako se to sli�i. Nato izberemo primerna

glasbila, zvo!ila in material, ki zveni in se osredoto!imo na raziskovanje in ustvarjanje

zvokov ter ozave�!anje slu�nih zaznav. Na koncu sledi �e pogovor o zvoku ter

prepoznavanje in povezovanje izku�enj, ki jih otroci �e imajo (Borota, 2013a).

Drugi korak je odbiranje glasbil ali zvo!il in izbiranje zvokov. Najprej izberemo

primerna glasbila, s katerimi bi ponazorili dolo!en zvo!ni dogodek Na koncu jih

razvrstimo v skupine z namenom, da ponazorimo zvo!ne ideje (Borota, 2013a).

Tretji korak je snovanje idej in oblikovanje glasbenih zamisli. Otroci razvijejo

osnovno idejo v kraj�o zvo!no pripoved, ki je oblikovana kot celota. Pripoved se

smiselno za!ne, nadaljuje in zaklju!i (Borota, 2013a).

"etrti korak pa je oblikovanje zvo!ne slike kot celote. Posamezne zvo!ne zamisli

se zdru�ijo v celoto. Ob poslu�anju dobimo vtis zvo!nega dogajanja, ki ga lahko

opi�emo ali pa ob njem oblikujemo domi�ljijsko pripoved. Zvo!no sliko v celoti

posnamemo ali pa jo z otroki ve!krat poslu�amo (Borota, 2013a).

2.2.4 Izvajanje pravljice z glasbo

Pravljico z glasbo lahko izvedemo kot gledali�ko, lutkovno ali koncertno predstavo.

Izvesti jo moramo v celoti, brez odmorov ali vmesnih razlag. Izvajamo jo odrasli ali

otroci. Pred izvedbo moramo poskrbeti za nemoten potek.

Prostor moramo na!rtovati v naprej, si pripraviti glasbila in druge rekvizite. Prav

tako moramo urediti prostor za poslu�alce, poskusimo pa omejiti tudi druge dejavnike,

ki bi lahko vplivali na izvedbo (hrup v okolju). Izvedba je odvisna od �tevila

nastopajo!ih (Borota, 2013).

Ko izvedbo na!rtujemo z otroki, je pomembno, da otroke za sodelovanje najprej

navdu�imo. Otrokom izdelano pravljico z glasbo predstavimo, lahko pa jih spodbudimo,

da glasbo in zgodbo sooblikujemo z njimi. Izvedbo v obeh primerih skrbno na!rtujemo


Koper: UP PEF.

11

kot ustvarjalni proces. Izvedba z otroki mora potekati spro�!eno. Otroke pri njihovem

delu ve!krat pohvalimo, dose�kov in izvedbe pa pri tem ne vrednotimo. Velik napredek

pri otrocih je �e njihovo sodelovanje pri procesu nastajanja pravljice z glasbo. Posebna

nagrada za otrokovo sodelovanje in prizadevanje je nastop in izvedba pred

ob!instvom. Lahko so to otroci iz sosednje skupine, star�i, vzgojitelji ali prijatelji

(Reichenberg, 2006).

Odlo!itev za obisk predstave v gledali�!u ali koncertni dvorani od nas zahteva

druga!en pristop. Otroke moramo v tem primeru pripraviti na izvedbo, kot obiskovalce

aktivne poslu�alce. Z otroki se ob tem pogovorimo o kulturnih ustanovah, umetnikih,

koncertnem listu, vstopnici in sede�nem redu. Predvsem je pomembno obna�anje v

gledali�ki dvorani, kaj pomeni aplavz na koncu in podobno. Otrokom lahko v naprej

predstavimo vsebino glasbene pravljice, vendar vseh zanimivosti seveda ne razkrijemo

in tako ohranimo radovednost in zanimanje (Borota, 2013a).

Izvedba pravljice z glasbo je odvisna od �tevila nastopajo!ih. "e so izvajalci

odrasli, zgodbo pripoveduje in glasbo izvaja en izvajalec. Vsa glasbila in pripomo!ki so

razporejeni tako, da so na vidnem in dosegljivem mestu. S tem ne prekinjamo

zbranosti otrok in preusmerjamo njihove pozornosti. V kolikor izvajata in pripovedujeta

dva izvajalca, si vlogi razdelita. Eden je v vlogi pripovedovalca, drugi pa v vlogi

glasbenika. "e je glasbenik v ozadju za paravanom ali kuliso, je v ospredju do�ivljajsko

poslu�anje. Pri mlaj�ih poslu�alcih, je bolje, da otroci vidijo, od kod prihaja glasba, zato

je bolje, da sta oba izvajalca vidna. V primeru, da je izvajalcev ve!, pa si vloge

razdelijo. Razdelijo si jih glede na zmo�nosti izvajanja in poteka predstave. "e sodeluje

razli!no �tevilo izvajalcev, pa lahko uprizorimo dramatizacijo kot gledali�ko ali lutkovno

predstavo. Pri tem je priporo!ljivo, da izdelamo kostume in sceno v naprej. Zgodbo

odigramo, izvajalci pa so isto!asno igralci in glasbeniki (Borota, 2013a).

Izvajalci so lahko tudi otroci. "e so to mal!ki v prvem starostnem obdobju je

priporo!ljivo, da so vsi otroci vklju!eni v skupinsko izvedbo z odraslimi. Odrasel zgodbo

pripoveduje, vsi otroci pa pri tem izvajajo vse vloge in pri tem posnemajo odraslega

izvajalca, na primer skupaj z odraslim so medvedi, babice, �abe,... Otroci v drugem

starostnem obdobju so lahko razporejeni v manj�e skupine. Pravljica potuje od ene

skupine otrok k drugi, prav tako tudi od enega prizori�!a k drugemu. Skupina otrok

sodeluje v eni sekvenci pravljice, ostalo dogajanje pa spremlja. Za to obliko izvedbe so

primerne predvsem zgodbe, ki so grajene iz ponavljajo!ih se dogodkov. Prav tako so

primerne tudi �ivalske pravljice (Borota, 2013a).


Koper: UP PEF.

12

Otroci, ki pa so izku�eni in starej�i, pa prevzamejo posamezne vloge. Eden od njih

zgodbo lahko pripoveduje, drugi lahko igrajo vloge junakov, ki so prisotni, ali pa izvajajo

skupinske prizore. Otroci lahko sodelujejo tudi pri glasbenem delu pravljice. Lahko

sodelujejo v pevski ali instrumentalni skupini. Predvsem je pomembno, da so vloge

dodeljene, ko otroke �e dobro poznamo, torej jih dodelimo na njihovo zanimanje in

zmo�nosti. Otroci morajo biti kos svoji nalogi in biti pri tem uspe�ni (Borota, 2013a).


Koper: UP PEF.

13

3 EMPIRI!NI DEL

V prakti!nem delu diplomske obravnavamo na!rtovanje, izvedbo in evalvacijo

dejavnosti, v kateri smo z otroki ustvarjali pravljico z glasbo na primeru besedila

avtorjev Sheridan Cain in Tanya Linch, Pazi se velike ribe! (Cain in Linch, 1998).

Sodelovali so otroci iz heterogene skupine, starosti tri do �est let, iz vrtca Voklo.

Otroci ka�ejo veliko zanimanja za glasbo, saj je vsakodnevno prisotna v skupini

otrok. V na�em vrtcu deluje glasbeno � gledali�ka skupina Skokice, v kateri igrajo

vzgojiteljice in pomo!nice na�ega vrtca. V igranih predstavah se uporablja samo igrana

glasba na male instrumente, zato imajo otroci vzor �e pri odraslih. To potem gradimo

tudi v skupini. Glasbo velikokrat poslu�amo pred po!itkom, da se otroci umirijo. Kadar

so otroci zainteresirani, pa seveda pojemo tudi ob spremljavi klavirja oziroma flavte.

Prakti!ni del je potekal v mesecu septembru. Izvedene so bile 4 dejavnosti.

Upo�tevati je potrebno dejstvo, da je skupina heterogena, da so prisotni otroci od treh

do �estih let, med katerimi je razlika v koncentraciji velika, zato so se dejavnosti

razporedile.

Podatke smo dnevno zbirali pri sami dejavnosti, ki smo jih opravili z otroki. Pri

opazovanju aktivnosti otrok smo bili pozorni na njihov interes, predznanje, starostno

razliko in aktivno vklju!enost. Vsakodnevno smo bele�ili odzive otrok in jih primerjali s

pri!akovanji. V primerih, ko so bili odzivi bolj mla!ni, smo delno prilagodili dejavnost in

s tem dosegli ve!jo motivacijo in uspeh. Tak�en primer je predvajanje zvo!nih

posnetkov, da so si otroci la�je poiskali primeren instrument. Kljub poznavanju glasbil,

se otroci niso znali sami odlo!iti katero glasbilo bi pripisali naravnemu zvoku ali �ivali.

Naloge, ki so bile na!rtovane smo po vrsti napisali na opazovalni list, glede na

zaporedje dejavnosti. Ko smo opravili z nalogo in dosegli zadovoljiv rezultat, smo to

zabele�ili in nadaljevali z naslednjo nalogo oziroma dejavnostjo.

3.1 Problem, namen in cilji

Opis pedago�kega problema temelji na ugotovitvah iz lastne prakse. Pri ve!letnem

delu z otroki ugotavljamo, da otroci radi poslu�ajo pravljice, �e posebno, !e izvedbo

podkrepimo z glasbo. Obi!ajno glasbo izvaja vzgojitelj ali pa se poslu�a posneta

glasba. Po drugi strani pa opa�amo, da so otroci na glasbenem podro!ju ustvarjalni in

�eljni po raziskovanju zvoka. Pozorni so na zvoke iz narave, jih znajo opisovati, pa tudi

ponazoriti. Pred vzgojiteljem je tako izziv, kako te ustvarjalne potenciale otrok usmeriti

v ustvarjanje zvo!nih slik iz narave. Pri tem �elimo otroke vklju!iti v celoten proces


Koper: UP PEF.

14

nastajanja pravljice z glasbo, v kateri imajo pomembno vlogo zvo!ne slike, pa tudi

avtorsko zasnovana glasba odraslega.

Zato je namen prakti!nega dela diplomske naloge !im bolj pribli�ati otrokom zvoke

iz narave, v na�em primeru zvoke vode, potoka in mlake, jagnja, zajca, kobilice in

zlobne ribe, ter jih nato ustvarjalno ponazoriti z glasbili. Zanima nas, kako otroci

soustvarjajo zvo!ne slike in kako do�ivljajo pravljico z glasbo. Kot spodbuda pri delu bo

slu�ila tudi dramatizacija zgodbe, povzeta po knjigi Pazi se velike zlobne ribe!, avtorjev

Sheridan Cain in Tanya Linch (1998).

Zanima nas, ali razli!na starost otrok vpliva na sposobnost prena�anja zvoka iz

narave v prostor. Zanima nas tudi, kak�en je njihov izbor za upodabljanje zvokov, ter v

kolik�ni meri so zmo�ni soustvarjati pravljico z glasbo.

Ob koncu skupnega ustvarjalnega dela, to je, ustvarjanja zvo!nih slik med igrano

predstavo, vzgojitelji skupaj z otroki zapojemo avtorsko pesem.

3.2 Raziskovalna vpra�anja

Glede na zastavljene cilje smo oblikovali naslednja raziskovalna vpra�anja:

1. kako so otroci sprejeli in do�iveli pravljico avtorjev Sheridan Cain in Tanya

Linch, z naslovom Pazi se velike zlobne ribe!,

2. kako se starost otrok in njihove izku�nje odra�ajo pri do�ivljanju in

razumevanju pravljice ter

3. katere so zna!ilnosti otrokovega zami�ljanja in ustvarjanja zvo!nih slik na

temo zvokov iz narave?

3.3 Na"rt

Na!rt zaobjema �tiri dejavnosti nastajanja zvo!nih slik narave, potoka in �ivali, ki

nastopajo v besedilu pravljice, ter njihovo izvedbo v obliki dramatizacije pravljice s

ploskimi lutkami. Do teh rezultatov lahko pridemo le z dejavnostmi, ki se stopnjujejo in

dopolnjujejo. Pri tem !asovno nismo omejeni in smo prilagodljivi na interese in

ustvarjalnost otrok. V prvi dejavnosti z otroki spoznamo mlako, �ivljenjski ciklus �abe,

ter jo tudi obi�!emo. V drugi dejavnosti otrokom preberemo knjigo avtorjev Sheridan

Cain in Tanya Linch z naslovom Pazi se velike zlobne ribe!, ter raziskujemo in

uprizarjamo zvoke, ki smo jih sli�ali v naravi. Kasneje se namesto pravljice uporabi,

spodaj napisana dramatizacija. V tretji dejavnosti z otroki ustvarjamo in urimo izvedbe


Koper: UP PEF.

15

zvo!nih slik. Ob zaklju!ku dodamo �e avtorsko zasnovano pesem, ki jo izvede

vzgojiteljica. V !etrti dejavnosti pa otroci sodelujejo v izvedbi pravljice z glasbo.

3.3.1 Na!rt prve dejavnosti, obisk mlake

Cilji:

Otrok:

- spozna �ivljenjsko okolje �ab in njihov razvojni ciklus,

- poslu�a, razlikuje in posnema zvoke iz narave

Prostor in didakti!na sredstva:

Celotna prva dejavnost poteka v naravi. Z otroki se bomo sprehodili od vrtca do

bli�nje mlake oziroma potoka. Pozorni bomo na zvoke v naravi, ter svojo pozornost

namenili tudi iskanju �ivih bitij ob in v mlaki. Za prikaz razvojnega ciklusa od paglavca

do �abe bomo uporabili slikovno gradivo, posameznih stopenj razvoja �abe. Dejavnost

otrok bomo sproti fotografirali. Za fotografiranje otrok smo pridobili pisno dovoljenje

star�ev.

Predvideni potek dejavnosti:

V vrtcu se bomo z otroki zbrali, ter se po zajtrku sprehodili do bli�nje mlake. �e

med samim sprehodom jih bomo opozorili na zvoke, ki jih sli�ijo med sprehodom. Kaj

sli�imo? Je to letalo? Je to veter? Smo ravnokar sli�ali petje ptic? Otroke �e med

samim sprehodom naravnamo na do�ivljajsko poslu�anje in spremljanje.

Ko bomo z otroki prispeli do mlake, si jo bomo najprej dobro ogledali. Ogledali si

bomo njeno bli�njo okolico in naravo okoli nje. Pri!eli bomo pogovor o razlikah med

mlako, potokom in reko. Otrokom bomo prepustili, da tudi sami razi�!ejo okolico mlake.

Kaj se skriva pod kamenjem? Kaj se skriva v bli�njem grmovju? V mlako, ki bomo z

otroki opazovali, se izteka tudi potok.

Na�a mlaka ima tudi razgledno to!ko. Odpravili se bomo tudi tja in tam opazovali

naravo. Dovzetni bomo na zunanje zvoke. Ob tem bomo ogromno pozornost posve!ali

varnosti otrok. Otroci bodo pod konstantnim nadzorom vzgojiteljice in pomo!nice

vzgojiteljice. Otrokom glede na njihovo zanimanje in voljo do raziskovanja !as tudi

prilagodimo in po potrebi omejimo.


Koper: UP PEF.

16

Nato bomo otroke zbrali v u!ni krog in jim ob slikovnem gradivu na kratko razlo�ili

razvojne cikluse �abe (jaj!eca, paglavci, zrastejo zadnje noge, kasneje sprednje noge,

na koncu njihov rep odpade, odrasla �aba).

Ob koncu obiska se bomo z otroki �e enkrat pogovorili, kaj smo sli�ali in do�iveli.

Kaj nam je bilo najbolj v�e!? Kaj si �e �elimo, da bi videli?

Najve! pozornosti bomo seveda namenili zvo!nim zaznavam otrok. Mlaj�e otroke

bomo po potrebi tudi dodatno motivirali.

3.3.2 Na!rt druge dejavnosti, branje pravljice

Cilji:

Otrok:

- pozorno poslu�a pravljico Pazi se velike zlobne ribe!,

- ob pomo!i odraslega raziskuje zvoke,

- �e sli�ane zvoke iz okolja poustvari z glasbili.


Celotna druga dejavnost se bo odvijala v prostorih na�ega vrtca. V vrtcu je prostor

razdeljen na eno veliko in eno majhno sobo, ki sta med seboj predeljeni z drsnimi vrati.

Zato se bosta tudi dejavnosti lahko odvijali isto!asno v manj�ih skupinah otrok. Pri

izvedbi bomo uporabili knjigo avtorjev Sheridan Cain in Tanya Linch, z naslovom Pazi

se velike zlobne ribe!.

Za uprizarjanje zvokov bomo potrebovali glasbila, ki si jih bodo otroci lahko sami

izbrali. Ob dovolj veliki motivaciji otrok bomo v dejavnost vklju!ili �e ploske lutke, ki so

namenjene za kon!no predstavo, in sicer za uprizoritev pravljice z glasbo. Ob koncu

bomo otrokom �e zapeli avtorsko skladbo, ki se navezuje na pravljico. Pred petjem

bomo za intonacijo uporabili kljunasto flavto. Tudi tukaj bomo dejavnost otrok sproti

fotografirali. Za fotografiranje smo pridobili pisno dovoljenje star�ev.


Po zajtrku se bomo z otroki usedli v jutranji krog, kjer se bomo, tako kot dan,

pozdravili z na�o pesmico. Nato bomo prebrali knjigo avtorjev Sheridan Cain in Tanya


Koper: UP PEF.

17

Linch, Pazi se velike zlobne ribe!. Otroke bomo povpra�ali, !e jim je bila pravljica v�e!

ter kaj jim je bilo najbolj v�e!. Povpra�ali jih bomo �e o zlobni ribi ter o strahu do nje.

Z otroki bomo nato obnovili vsebino pravljice. S tem bomo preverili, kako dobro je

bilo njihovo razumevanje pravljice. Otrokom bomo z vpra�anji, v kolikor bo to potrebno,

tudi pomagali in jih usmerili, vendar ve!jih te�av pri razumevanju pravljice ne

pri!akujemo, saj jim je pravljica �e poznana.

Nato bomo pripravili glasbila. Otrokom jih bomo predstavili in jih poimenovali.

Opozorili jih bomo na pravilno uporabo in pravilno rokovanje. Otrokom je bil �e tekom

leta ponujen glasbeni koti!ek, tako da so pravila rokovanja v ve!ini �e znana.

Izpostavili bomo predvsem glasbila, ki so za otroke do sedaj �e manj znana. Pred

samim raziskovanjem zvokov, ki nam jih glasbila nudijo, bomo otroke �e povpra�ali o

zvokih, ki so jih sli�ali ob mlaki, potoku. Povabili jih bomo naj zaprejo o!i in si poskusijo

zamisliti, kako je bilo in kaj smo do�iveli. Namen zapiranja o!i bo tudi umiritev otrok,

motivacija za nadaljnje delo in raziskovanje.

Nato se bomo z otroki razdelili v dve skupini, ki si bosta po starosti pribli�no

enakovredni. V majhni sobi bomo otrokom ponudili razli!na glasbila. Podali jim bomo

navodila, naj poi�!ejo primeren zvok, ki bo ponazarjal skakanje vsake �ivali, ki se v

pravljici sre!a s paglav!kom. Otrokom bomo pri tem pustili kratek !as, da bodo sami

raziskovali, pri tem jih ne bomo usmerjali in ne omejevali. V veliki vrt!evski sobi bodo

otroci s pomo!jo vzgojiteljice raziskovali in ponazarjali zvo!ne slike mlake in potoka.

Otrokom bodo na voljo razli!na glasbila. Otrokom bomo podali navodila, kasneje pa jih

bomo pustili za kratek !as same, da ustvarjalnost poka�ejo sami in pri tem raziskujejo

zvoke glasbil ter poustvarjajo zvoke iz okolice.

Kasneje bomo otrokom pomagali z na�imi idejami, po potrebi jih bomo usmerili,

vendar jim re�itve ne bomo podali. Ko bosta obe skupini otrok poiskali njim primerne

zvoke za uprizoritev zvo!ne slike mlake, potoka, sonca, ter skakanja razli!nih �ivali do

konca, se bomo s prvo skupino odpravili k drugi, ter jih poslu�ali, pohvalili, ter naredili

�e obratno.

Otrokom �elimo pustiti, !im ve! lastnega raziskovanja, da bodo zvoke iz narave

poskusili uprizoriti �e v na�em prostoru. Ob koncu dejavnosti bomo otroke primerno

pohvalili, ter jim zaigrali in zapeli �e avtorsko pesem o �abi in mlaki. Tako bomo drugo

dejavnost zaklju!ili.


Koper: UP PEF.

18

3.3.3 Na!rt tretje dejavnosti, umestitev zvo!nih slik v pravljico

Cilji:

Otrok:

- umesti zvo!ne slike mlake, potoka, sonca, jagnja, zajca, kobilice, ter velike

zlobne ribe v pravljico avtorjev Sheridan Cain in Tanya Linch, z naslovom Pazi se

velike zlobne ribe!,

- uri izvedbo zvo!nih slik v dramatizaciji in se umetni�ko izra�a.


Dejavnost se bo odvijala v vrt!evskem prostoru, v majhni in veliki sobi. Za izvedbo

dejavnosti bomo potrebovali glasbila, ploske lutke, ki jih bomo uporabili pri sami

izvedbi, ter izvle!ek pravljice (dramatizacijo). Ob veliki motiviranosti otrok, si bomo

ogledali v naprej pripravljeno partituro za pomo! otrokom pri igranju, ter jim ponudili

kartice s slikami nastopajo!ih �ivali. Ob intonaciji flavte bomo potrebovali �e notni zapis

in besedilo avtorske skladbe. Dejavnosti bomo sproti fotografirali. Za fotografiranje

otrok smo pridobili pisno dovoljenje star�ev.


Po zajtrku se bomo z otroki usedli v majhno vrt!evsko sobico, se pozdravili in

jutranji krog pri!eli kot obi!ajno. Z otroki bomo najprej ponovili in obnovili dejavnosti

prej�njega dne. Kaj smo delali? Kaj ste si zapomnili? Kaj vam je bilo najbolj v�e!?

Katera glasbila ste si izbrali? Za kaj jih potrebujemo? Bi poskusili kako to zveni v na�i

pravljici?

Nato bomo skupaj poiskali prava glasbila. Pri tem bomo pazili, da bomo z otroki

sodelovali in upo�tevali njihove ideje. Ko bomo z otroki razporedili glasbila na slike

potoka, mlake, sonca, ter vseh �ivali, ki nastopajo, jih bomo nato razdelili v skupine po

barvi pikic, ki jih imamo na na�i partituri oziroma na!rtu. Otrokom bomo na roke narisali

piko, ki ozna!uje kaj igra in jo lahko pove�e z enako barvo pike, ki je na partituri. S tem

bo otrok vedel, kdaj je na vrsti njegovo igranje na instrument. Na partituri so narisane

tudi �ivali, ki nastopajo v pravljici. Otroci, ki bodo ponazarjali gibanje dolo!ene �ivali, ne

bodo ozna!eni s piko, temve! bodo imeli okoli vratu izdelano ogrlico s sliko �ivali. Tako

se bodo otroci la�je orientirali. Nato bomo pri!eli z vajo.


Koper: UP PEF.

19

Z otroki si bomo nato ogledali na!rt oziroma partituro, po kateri bi lahko la�je

uvrstili zvo!ne slike v na�o dramatizacijo. Z otroki smo na tak�en na!in �e delali v

prej�njem �olskem letu, zato ve!jih te�av ne pri!akujemo. Najprej bomo poskusili

zaigrati tako, da bomo pokazali na piko dolo!ene barve in takrat naj bi vsi otroci te

barve zaigrali na svoje glasbilo. Prav tako je s slikami �ivali. Pri tem pri!akujemo nekaj

te�av pri tri do �tiri letnih otrocih, saj je njihova koncentracija manj�a. Ob dovolj veliki

motiviranosti otrok za branje in izvajanje partiture bomo ponovili ustvarjalni del, le da

bomo vklju!ili �e skraj�ano besedilo pravljice.

Na koncu bomo otrokom le �e zaigrali na flavto in nato tudi zapeli avtorsko pesem,

z naslovom Paglav!ek in riba. Ob velikem zanimanju za pesem, se jo bomo z otroki po

metodi pripevanja tudi poskusili nau!iti.

3.3.4 Na!rt !etrte dejavnosti, uvedba ploskih lutk

Cilji:

Otrok:

- uri izvedbo zvo!nih slik ob pripovedovanju pravljice,

- umesti zvo!ne slike v izvedeno dramatizacijo s ploskimi lutkami, avtorjev

Sheridan Cain in Tanya Linch, z naslovom Pazi se velike zlobne ribe!.


Dejavnost se bo odvila v vrt!evskem prostoru. Za izvedbo bomo potrebovali male

ritmi!ne instrumente, na!rt oziroma partituro, naslikano ozadje, ki je podobno knjigi, ter

ploske lutke za izvedbo dramatizacije. Pripravili bomo oder iz le�e!ih miz. Dejavnost

otrok sproti fotografiramo. Za fotografiranje smo pridobili pisno dovoljenje star�ev.


Z otroki se bomo pozdravili na nam obi!ajen na!in. Nato se bomo pogovorili o

dnevnih splo�nih zaposlitvah, ki sledijo. Z otroki se nato na kratko pogovorimo o

ustvarjanju prej�njega dne. Otroke bomo povpra�ali, kaj so si najbolj zapomnili, kaj jim

je najbolj v�e!. Ali bi radi igrali �e na kak�en drug instrument? Kaj mislijo, da bomo

po!eli sedaj?


Koper: UP PEF.

20

Z otroki se bomo nato odpravili v veliko sobo, kjer bo �e vse pripravljeno za na�o

dramatizacijo. Mize bomo spremenili v oder, glasbila bodo pripravljena, na!rt pa bomo

nalepili na veliko omaro nasproti otrokom. Otroke povabimo na sedejo na stole, nato pa

jim nari�emo piko, ki jim omogo!a, da vedo, kdaj so na vrsti z igranjem na glasbilo.

Otroci, ki bodo igrali zvo!no sliko potoka, bodo imeli na roki narisano svetlo modro

piko, otroci, ki bodo igrali zvo!no sliko sonca, bodo imeli rumeno piko, temno modro

piko pa bodo imeli tisti otroci, ki igrajo bolj tema!no sliko potoka. Rde!a pika bo

ozna!evala konec. Pri tem bomo zapeli �e na�o pesem o paglav!ku in zlobni ribi.

Otrokom bomo pred igranjem na glasbila pokazali ploske lutke, si jih skupaj

ogledali, prav tako tudi sceno in �e enkrat zaigrali kratko dramatizacijo brez zvo!nih

slik. Nato pa bomo zaigrali �e skupaj. Ena vzgojiteljica bo otrokom s prstom kazala na

partituro, tako da bodo otroci pripravljeni na to!nost igranja, druga pa bo igrala

dramatizacijo. Besedilo dramatizacije je skraj�ano in prirejeno po knjigi »Pazi se velike

zlobne ribe!« avtorjev Sheridan Cain in Tanya Linch. V besedilo dramatizacije so

vklju!ene �e zvo!ne slike.

Glede na motiviranost otrok bomo dramatizacijo zaigrali �e otrokom iz prvega,

drugega in tretjega razreda. Na� vrtec je v dislocirani enoti centralnega vrtca �en!ur, v

O� Voklo. Ker se kot vrtec zelo povezujemo z lokalno skupnostjo, imamo v na!rtu to

dramatizacijo tudi zaigrati ob kulturnem dnevu za materinski praznik.

3.4 Dramatizacija pravljice Sheridan Cain in Tanya Linch, Pazi se velike

zlobne ribe!

V nadaljevanju je predstavljena dramatizacija pravljice z vklju!enimi zvo!nimi

slikami. Direkten prepis pravljice je podan v Prilogi 2.

Nastopajo!i:

! Pripovedovalec

! Paglav!ek

! Mati �aba

! Jagnje

! Zajec

! Kobilica


Koper: UP PEF.

21

! Velika zlobna riba

Zvo!na slika mlake- (posnemanje �uborenja vode in vetra, ter regljanje �abe;

instrumenti: pal!ke, leseni blok, leseni �abi, me�alna bobna, leseni agogo, panova

pi�!al)

Zvo!na slika sonca - (izvedena na triangle)

Pripovedovalec: Lep son!en dan je, sonce sije in si ogleduje svoja svetla li!ka v

mlaki nasproti velikega travnika. V mlaki je veliko rastlin, ki nudijo dom mnogim �ivalim.

V tej mlaki prebivata tudi paglav!ek in mama �aba.

Mama �aba: »Poglej mali paglav!ek, kako lep poletni dan je. Tako dobro se

po!utim, da bom malo poskakovala.« (Mati �aba poskakuje z lokvanja na lokvanj.)

Paglav!ek: »Mama, kaj je to poletje?«

Mama �aba: »Poletje je takrat, kadar je toplo in sije sonce, tedaj ska!emo in se

premetavamo, ker smo sre!ni. Poglej takole HOPLA�« (Mati ka�e paglav!ku kako

poskakuje in se veseli).

Paglav!ek: »Mogo!e jaz znam bolje.« (Posku�a skakati, vendar ne more.) »Mama,

zakaj jaz ne znam tako skakati?« (Vpra�a �alostno.)

Mama �aba: »Saj bo� paglav!ek, saj bo�, ko bo� malo zrastel, takrat bo� skakal

zelo visoko.« (Mama odplava.)

Paglav!ek: (plava po potoku, zasli�i mamo v ozadju)

Mama �aba: »Pazi se velike zlobne ribe!«

Zvo!na slika mlake: (posnemanje �uborenja vode in vetra, ter regljanje �abe;


pi�!al)

Zvo!na slika sonca : (triangli)

Zvo!na slika jagnja: (ropotulja)

Paglav!ek: (Odplava k bregu, kjer se pase jagnje in opazuje vodo, za!uden ga

vpra�a.) »Pozdravljen, kdo si pa ti?«

Jagnje: »Jagnje sem, meee.«

Paglav!ek: »Ali zna� skakati?«

Jagnje: »Seveda znam, glej tole! HOPLA, HOPLA« (jagnje poskakuje po travniku)

Paglav!ek: »Joj kako si �elim takole skakati.«


Koper: UP PEF.

22

Jagnje: »Saj bo� paglav!ek, saj bo�, ko bo� malce starej�i, takrat bo� znal. Na

svidenje.« (jagnje odide).

Paglav!ek: (zajoka) »Toda jaz bi rad znal zdaj!« (plava po mlaki in sre!a zaj!ka, ki

se pase na travi)



pi�!al)

Zvo!na slika sonca - (triangli)

Zvo!na slika zajca � (leseni ksilofon)

Zajec: »�ivjo.«

Paglav!ek: »�ivjo, kdo si pa ti?«

Zajec: »Zajec sem.«

Paglav!ek: »Pa zna� skakati?«

Zajec: »Seveda znam, glej takole. HOPLA« (zajec poskakuje po travniku, nato se

ustavi in pogleda paglav!ka).

Paglav!ek: »Joj, kako si �elim, da bi znal takole skakati.«

Zajec: »Saj bo� paglav!ek, saj bo�, ko bo� malce starej�i takrat bo� znal.«

Paglav!ek: (malce jezno) »Toda jaz bi rad znal zdaj!« (zajec odide, paglav!ek

odplava na drugo stran lo!ja, kjer opazi kobilico, kobilica se ogleduje v vodi)



pi�!al)

Zvo!na slika sonca - (triangel)

Zvo!na slika kobilice � ( leseni blok)

Kobilica: »Zdravo.«

Paglav!ek: »Zdravo, kdo pa si?«

Kobilica: »Kobilica sem.«

Paglav!ek: »Zna� skakati?«

Kobilica: »Seveda znam, glej takole. HOPLA« (kobilica poskakuje po travniku,

paglav!ek jo gleda)


Koper: UP PEF.

23

Paglav!ek: »Odli!no! Tako si �elim, da bi tudi jaz znal takole skakati.«

Kobilica: »Saj bo� paglav!ek, saj bo�. Ko bo� ve!ji, takrat bo� znal.«

Paglav!ek: »Ampak, jaz bi rad skakal zdaj!« (kobilica odide, mimo paglav!ka

Zvo!na slika potoka: (bolj mra!na slika � posnemanje glasnega �uborenja vode,

mo!nega vetra, rahlega regljanja �abe; instrumenti: lesena �aba, me�alna bobna, dve

panovi pi�!ali)

Zvo!na slika sonca - (triangel)

Zvo!na slika velike zlobne ribe � (tamburin)

Velika zlobna riba: (z globokim glasom) »Pozdravljen paglav!ek!«

Paglav!ek: »Pozdravljena, kdo pa ste?«

Velika zlobna riba: »Jaz sem velika zlobna riba.«

Paglav!ek: (jeclja) »A-a-li z-na-te s-ka-kati?«

Velika zlobna riba: »Ne toda obo�ujem paglavce!« (re!e zlobno)

(Glasno �uborenje vode: me�alni bobni)

Paglav!ek: (splava hitro stran in sko!i na suho) »HOPLA! Skakati znam, skakati!

Ska!em vi�je kakor jagnje, ska!em vi�je kakor zajec, ska!em vi�je kot kobilica. Poglej

mama, skakati znam!« (vzklika in se smeje)

Mama �aba: »Odli!no, saj sem ti rekla, da bo pri�el !as tudi za to, mali �abec.«

Pripovedovalec: Na ribnik je legel mrak, vse se je umirilo in �ivali so se odpravile k

po!itku. Najsre!nej�i ta dan pa je zaspal mali �abec.

( avtorska pesem in izvedba)


Koper: UP PEF.

24

4 IZVEDBA

V poglavju Izvedba bomo natan!no opisali izvedene dejavnosti. Opise bomo

dopolnili s fotografijami in drugo pedago�ko dokumentacijo.

4.1 Izvedba dejavnosti, obisk mlake

Z otroki smo se odpravili do bli�nje mlake. Ker so to otroci, so stari med 3-6 let, je

med njimi velika starostna razlika. Tako nam je pred odhodom kar nekaj !asa vzelo

tudi samo razporejanje otrok, da so bili starej�i otroci v paru z mlaj�im, ter da smo

ponovili pravila obna�anja ob cesti. Ko smo se bli�ali potoku in mlaki, so otroci �e

radovedno pri!eli spra�evati kam in zakaj gremo. Otrokom namre! ob odhodu nismo

omenili, da se odpravljamo do mlake.

Slika 1: Mlaka, kraj do�ivljanja zvokov iz narave.

Na� vrtec se nahaja blizu letali�!a Jo�eta Pu!nika, tako da nas pogosto

preletavajo tudi letala. Kaj kmalu je de!ek, star 4 leta, vpra�al, kaj sli�i. Nato smo se

ustavili in prisluhnili. Veliko dodatne motivacije tako ni bilo potrebne, zato smo pri!eli

poslu�ati in iskati zvoke iz narave. Veliko je bilo zvokov letal, glasnih ptic, avtomobilov,


Koper: UP PEF.

25

motorjev � Otroci so sli�ali in bili pozorni le na zvoke, ki so bili v okolici zelo glasni,

zato smo ob mlaki malo ve! !asa potrebovali, da smo otroke usmerili na zvoke, ki so

tihi in nevpadljivi.

Ko smo prispeli do mlake, smo si jo najprej malo ogledali. Kaj vidimo? »Vodo,« se

je glasil odgovor ve!ine otrok. »Kak�na pa je? Bi se kopali v njej?« smo nato nagovorili

otroke. Ena od deklic je nato rekla: »Ne bomo se kopali tukaj, tu se kopajo ribice, mi se

kopamo v toplicah.« Otroci so pozornost posve!ali predvsem vpra�anju, !e bi se v njej

kopali, tako da smo nato pozornost raje preusmerili na �ivali, k bivajo v mlaki. Otroci so

znali na�teti �ivali, ki jih lahko zasledimo, zato smo pri!eli z raziskovanjem. Otroci so

imeli !as in motiviranost, da so preiskali mlako. Potrebno je bilo skrbeti za stalno

varnost na�ih otrok. Otroci so povedali, da v mlaki �ivijo �abe, vendar na �alost na�li

nismo nobene. Zato smo se skupaj usedli na travo in se pogovorili o �ivljenjskem

ciklusu �abe. Pred�olski otroci so vedeli, da se iz paglavca razvije �aba, kako pa do

tega pride, pa ne. Zato smo na kratko, ob slikovnem gradivu, spregovorili o tem. Ena

deklica in en de!ek sta na koncu rekla: »Saj paglav!ku pa na koncu odpade rep in

postane zelena �aba.« Prav ta isti fantek pa se postavil tudi naslednje vpra�anje.

Pred�olski de!ek, ki ima sicer zelo kratkotrajno koncentracijo je bilo, se je �elel vrniti

nazaj na raziskovanje. To mi je dalo potrditev, da so otroci dovzetni za �e ve!

informacij. Odpravili smo se do na�e razgledne to!ke, ob mlaki. Ker pa je bila hi�ka v

popravilu se, kljub na!rtu, vanjo nismo odpravili.

Z otroki smo se nato vrnili nazaj proti vrtcu. Otrokom je zopet vzbudilo zanimanje

letalo, zato smo se ustavili in poslu�ali. Ko smo prispeli v vrtec smo otroke vpra�ali, !e

jim je bil izlet v�e!. Kaj so se nau!ili? Kaj jim je bilo najbolj v�e!? Otroci so bili nad

izletom navdu�eni, mlaj�i otroci pa tudi vidno utrujeni.

4.2 Izvedba dejavnosti, branje pravljice

Z otroki smo se po zajtrku usedli v jutranji krog in zapeli na�o pesmico »Dobro

jutro, dober dan«. Najprej smo se pogovorili o zaposlitvah, ki sledijo, nato pa smo jim

prebrali knjigo avtorjev Sheridan Cain in Tanya Linch, Pazi se velike zlobne ribe!. "isto

vsi otroci so pravljico spremljali od za!etka do konca. Po na�em mnenju jih je pravljica

pritegnila zaradi stopnjevanja in ponavljanja besedila. Pravljica je primerna tako za 3-4

letne otroke kot tudi za pred�olske. Otroke smo nato vpra�ali, !e jim je bila pravljica

v�e!. Odgovori so bili pritrdilni. Ko pa smo jih povpra�ali, kaj jim je bilo v pravljici najbolj

v�e!, pa so bili odgovori razli!ni. Veliko otrok je reklo, da jim je v�e! velika zlobna riba.


Koper: UP PEF.

26

Na vpra�anje zakaj pa so odgovorili, da zato, ker ni pojedla paglav!ka. Otroci so bili v

!asu dejavnosti zelo motivirani.

Slika 2: Izvedba pravljice s ploskimi lutkami.

Po pogovoru smo nato �e skupaj obnovili katere �ivali so v pravljici nastopale,

katera je bila prva, ki je obiskala paglav!ka, katera naslednja vse tja do zlobne ribe.

Zaporedje so poznali vsi. Ker so otroci zelo sodelovali, smo jim predstavili �e ploske

lutke, ki bodo kasneje nastopale v dramatizaciji. Ob ploskih lutkah smo nato �e enkrat

ponovili zaporedje nastopajo!ih se �ivali.

Otroke smo nato vpra�ali kaj smo sli�ali in videli na na�em izletu proti mlaki.

Ve!ina odgovorov se je nana�alo na glasne zvoke letal in avtomobilov, le en fantek se

je spomnil vode. Na hitro smo �e enkrat po na�i knjigi pogledali, kako se je razvijal

paglav!ek, da je postal mali �abec.

Na na�e vpra�anje Kaj smo sli�ali ob mlaki, takrat ko smo zaprli o!i pa se je

deklica spomnila vode in vetra. Zato smo se z otroki razdelili v dve skupini, z

navodilom, da poi�!ejo pravo glasbilo, na katerega bi lahko zaigrali zvoke, ki smo jih

sli�ali ob mlaki. Vpra�anja, ki smo jih zastavili otrokom so bila: Kaj nas greje? Kaj nas

bo�a po li!kih? Otroci niso podali pri!akovanega odgovora, torej sonce.


Koper: UP PEF.

27

Slika 3: Preizku�anje glasbil.

Vsak otrok je dobil druga!no. Otroci so jih poskusili, nato pa odgovorili na na�e

vpra�anje na kaj te spominja zvok tega instrumenta? Odgovori so bili predvsem letala

in zopet vsi glasni zvoki. Ob ponovnem navodilu in usmeritvi, so otroci pri!eli zavzeto in

motivirano igrati na glasbila in raziskovati zvoke.

Prva skupina otrok je z vzgojiteljico od�la v veliko vrt!evsko sobo. Otroci so tam

iskali zvoke mlake, potoka; vse kar so sli�ali na na�em izletu. Druga skupina je bila

skupina samih pred�olskih otrok. Njihov cilj je bilo najti primerno glasbilo, ki bi lahko

ponazarjalo skakanje �ivali, ki nastopajo v pravljici. Otroci so najprej zavzeto poskusili

vsako glasbilo, nato pa na ploske lutke, ki smo jih polo�ili na !ista tla na�ega vrtca,

glasbila tudi razdelili. Izpostavila bi dejanje fanta, ki je dal ropotuljo za ponazoritev

zvoka velike zlobne ribe, ter tamburin za ponazoritev zvoka jagnjeta. Kmalu je ugotovil,

da mu ponazoritev ni v�e! in je �elel glasbili zamenjati. Nato je �e enkrat poskusil in bil

s svojim dejanjem zadovoljen. Kasneje smo vzgojitelji predlagali, da bi z glasbilom

triangel uprizorili �e sonce. Otroci so se strinjali.

Nato sta se skupini med seboj obiskali. Prva skupina je zaigrala na glasbila, ki bi

jih uporabili, da bi ponazorili potok in mlako, druga pa je pokazala katere instrumente bi

uporabila, da bi !im bolj pribli�ala zvok skakanju nastopajo!ih �ivali. Otroci so bili z

izborom zelo zadovoljni. Vzgojiteljice smo otrokom pustile prosto izbiro glasbil,

spodbujale smo jih, naj jih !im ve! poskusijo ter sami pridejo do �elenega rezultata. Z

otroki smo nato �e razdelili glasbila v primerne zaboje, ter dejavnost zaklju!ili �e s

pesmico.

Otrokom smo avtorsko pesem, ki govori o ribi in paglav!ku le zapeli. Dejavnost, ki

smo jo izvedli z glasbili je bila dolga, otroci so pri tem u�ivali in sodelovali, zato smo

�eleli, da se v motiviranosti tudi kon!a. Smo pa pesem !isto spontano zapeli tudi, ko so


Koper: UP PEF.

28

se otroci obuvali, da se odpravimo na igri�!e ter ko smo !akali na kosilo zato menimo,

da smo s tem pripomogli, k bolj�emu pomnjenju pesmi.

Slika 4: Partitura poteka.

4.3 Izvedba dejavnosti, umestitev zvo"nih slik

Z otroki smo se po zajtrku sedli v jutranji krog in se kot obi!ajno pozdravili z na�o

pesmico »Dobro jutro, dober dan.« Otroke smo najprej vpra�ali, kaj smo po!eli v!eraj,

dobili pa skoraj enotne odgovore, najbolj pogosto igrali na glasbila in brali knjigo. Nato

smo na tla v mali sobi polo�ili glasbila. Skupaj smo jih ponovno razporedili, na tablo pa

smo nalepili na� na!rt oziroma partituro, ki nam bo za pomo! pri igranju na glasbila.

Otroci so najprej malo poskusili igrati na tista glasbila, ki so jih izbrali. Nato pa smo jim

po!asi razlo�ili kaj pomeni na!rt, ki je nalepljen na tabli.

Na!rt oziroma partitura je dolg list, ki bo otrokom pomo! pri igranju. Otroci bodo

vedeli kdaj so na vrsti za igranje, saj bo barva pike na partituri enaka barvi pike na

njihovi roki. Le za �ivali, ki nastopajo v na�i dramatizaciji je bilo malo druga!e.

Otrokom, ki so igrali glasbila za ponazoritev skakanja �ivali, smo naredili obeske z

vrvico, na katerih je bila slika �ivali. Ista slika se je potem ponovila tudi na na�em

na!rtu. Nato smo preizkusili ali bo to za otroke prezahtevno. Te�ave smo pri!akovali

predvsem pri 3-4 letnih otrocih, saj je njihova pozornost kratkotrajna. Vendar pa je v

vsaki skupini, ki je uprizarjala zvo!no sliko, bilo razli!no �tevilo otrok, tudi starostno

pome�anih. Otrokom smo na roke narisali piko, ki je ponazarjala, katero zvo!no sliko

igra.


Koper: UP PEF.

29

Slika 5: Urjenje izvedbe po slikovnem gradivu.

Najprej smo se igrali igrico »Zaigraj piko«. Vzgojiteljica je pokazala piko oziroma

�ival na na�em na!rtu, otroci z isto barvo pike ali �ivali, pa so zaigrali na glasbila in

uprizorili zvo!no sliko mlake, potoka ali sonca. Otroci so bili zelo dojemljivi, zato ni bilo

nobenih te�av. Ker so otroci bili motivirani za delo, smo vklju!ili �e prilo�eno besedilo,

ki je skraj�ano po zgoraj omenjeni knjigi. Otrokom smo kazali na partituro in, kjer je bilo

govorjeno besedilo, tam so otroci tudi s pomo!jo na!rta to opazili. Dejavnost se je

zaklju!ila �e s petjem avtorske pesmice. Tudi pri otrocih smo opazili nekaj pripevanja.

Besedilo in melodija sta preprosta in gresta hitro v uho.

Ob koncu smo otrokom omenili, da bomo prihodnji dan zaigrali ob ploskih lutkah,

!isto pravo dramatizacijo v kateri bodo imeli pomembno vlogo. Otroci so se �e takrat

zelo veselili. Nekateri so tudi omenili, da si �elijo, da bi bilo �e jutro. Z lepimi in

pozitivnimi ob!utki smo zaklju!ili tudi tretjo dejavnost.

Z otroki smo se, tako kakor vsak dan, po zajtrku sedli v jutranji krog in se pozdravili

z na�o pesmico »Dobro jutro dober dan«. �e ko so otroci zgodaj zjutraj prihajali v vrtec,

so nekateri spra�evali, !e danes bomo igrali. Otroci so se ob pritrdilnem odgovoru zelo


Koper: UP PEF.

30

razveselili. Nato smo v jutranjem krogu, po pozdravni pesmici razdelili glasbila ter

otrokom pokazali kje bomo igrali.

Slika 6: Anja Osterman, Paglav!ek in riba.


Koper: UP PEF.

31

4.4 Izvedba dejavnosti, uvedba ploskih lutk

V veliki sobi smo predhodno pripravili sceno za lutkovno dramatizacijo, glasbila za

otroke ter na!rt oziroma partituro. Otroci so bili vidno navdu�eni. Nato smo jih poklicali

glede na njihovo vlogo igranja v veliko sobo ter jim zopet narisali dolo!eno barvo pike.

Ko so vsi otroci sedeli v malem gledali�!u, smo nato �e enkrat na hitro ponovili

uprizoritev zvo!nih slik.

Slika 7: Izvedba dramatizacije s ploskimi lutkami in zvo!nimi slikami.

Ena vzgojiteljica je otrokom kazala na na� na!rt, da so s tem vedeli, kdaj so na

vrsti, druga pa je s ploskimi lutkami ustvarjala dramatizacijo. Mislili smo, da bodo otroci

zaradi dodanih lutk in scene pozabili na igranje, vendar temu ni bilo tako. Otroci so

sodelovali in po na�em mnenju tudi u�ivali. Med samim igranjem dramatizacije s

ploskimi lutkami nismo imeli ve!jih te�av. Na�e mnenje je, da je vsa skupna izvedba

dramatizacije uspela nad pri!akovanji. Kar pa nam je pomenilo najve!, je bilo

navdu�enje otrok, njihovi nasmehi in vpra�anja, najbolj pogosto: »Kdaj bomo zopet

igrali in za koga?«. Tudi mlaj�i otroci so sodelovali. Na�a prvotna skrb je bila, da bo to

za njih prete�ka naloga. Pa vendar so ob pomo!i pred�olskih otrok uprizorili !udovito

zvo!no sliko.


Koper: UP PEF.

32

Ob koncu dramatizacije smo zapeli �e avtorsko pesem, ki so jo otroci �e kar dobro

znali odpeti. Kljub ne pretiranemu posve!anju na besedilo pesmi, so jo otroci prav tako

osvojili. Ker menimo, da so otroci u�ivali in pokazali veliko motiviranost za tovrstno

ustvarjanje, smo se dogovorili, da v prihodnjih dneh na�o dramatizacijo izvedemo �e za

u!ence prvega, drugega in tretjega razreda podru�ni!ne �ole in prav to so prvotno

otroci tudi predlagali. Vse dejavnosti, ki so potekale na temo snovanja zvo!nih slik smo

uspe�no in z velikim zadovoljstvom otrok tudi opravili.

Slika 8: Del otrok, vklju!enih v izvedbo dramatizacije.


Koper: UP PEF.

33

5 RAZPRAVA IN EVALVACIJA

Evalvacijo in razpravo smo napisali in vodili glede na zastavljene cilje v vseh �tirih

dejavnostih.

Otroci so bili za delo ustrezno motivirani in zavzeti. Vse dejavnosti so bile izvedene

v isti heterogeni skupini v starosti treh do �estih let. Otroci so bili za delo motivirani in

ustrezno pripravljeni. Strah, da bi bile dejavnosti prete�ko zasnovane za tri do �tiri

letnike, je bil odve!. Vendar pa so mlaj�i otroci, zvoke le preizku�ali, niso pa jih znali

uvrstiti v besedilo pravljice in povezati z �ivalmi, ki nastopajo.

Otroci so spoznali �ivljenjsko okolje �abe, seznanili smo jih tudi z razvojnim

ciklusom, vendar je koncentracija pri mlaj�ih otrocih bila zmanj�ana. Pred�olski otroci

so bili za delo motivirani in dovzetni, vendar smo dejavnost, glede na starostno razliko

med njimi ob slikovnem gradivu malo skraj�ali. Otroci so pri poslu�anju zvokov v naravi

najprej sli�ali glasne zvoke letal in potni�kega prometa, ob dodatni motivaciji pa nam je

uspelo dose!i dovolj visoko koncentracijo otrok, da so sli�ali tudi okolico mlake.

Vsekakor so jih bolj kot tihi pritegnili glasni zvoki.

Z otroki smo brali pravljico avtorjev Sheridan Cain in Tanya Linch, Pazi se velike

zlobne ribe!. Otroci so pravljico zavzeto poslu�ali, brez vsake dodatne motivacije. Tudi

mlaj�i otroci niso imeli te�av in so pravljico poslu�ali od za!etka do konca. Ko smo

posku�ali zvoke mlake prenesti iz okolja in poustvariti zvoke z glasbili, je bila te�ava

predvsem v glasnosti pri igranju glasbil. Ko smo otroke usmerili, pa so, predvsem

pred�olski otroci, cilj dejavnosti odli!no izpeljali. Z otroki smo nato zvo!ne slike mlake,

potoka, sonca, jagnja, zajca, kobilice, ter velike zlobne ribe umestili v na�o pravljico.

Otroci so pri prvi izvedbi potrebovali pomo! vzgojiteljic, vendar so zadevo hitro osvojili.

Zvo!ne slike smo vadili in urili, ter jih kasneje tudi uspe�no umestili v dramatizacijo, ki

smo jo najprej samo govorno upodobili, kasneje pa smo uporabili �e ploske lutke.

Otroci so zvo!ne slike urili ob pripovedovanju pravljice in jih uspe�no umestili.

Naknadno smo dodali �e sceno, uporabili ploske lutke, ter vsa glasbila na katera so

otroci igrali in uprizarjali zvo!ne slike. Otroci so bili navdu�eni nad izvedeno

dramatizacijo in njihovim dele�em v njej.

Otroci so lepo poslu�ali navodila, ki so jih prejeli in jih v ve!ini tudi upo�tevali. Vse

dejavnosti, ki smo jih izvajali, so bile skrbno na!rtovane v naprej. V kolikor so otroci

vodili potek dejavnosti, smo jim to tudi dopu�!ali.


Koper: UP PEF.

34

Pri samih izvedbah dejavnosti nismo pri!akovali tak�ne odzivnosti otrok tako smo

velikokrat pri tem pomislili, da je vse zasnovano prete�ko, glede na to, da je skupina

otrok heterogena. K sre!i je bilo prepri!anje napa!no.

Vsi otroci pri soustvarjanju pravljice z glasbo niso imeli izku�enj. Nekateri otroci so

se tudi prvi! spoznali z glasbili, zato smo veliko !asa potrebovali, da smo se seznanili s

pravilnim rokovanjem in spo�tovanjem glasbil. Otroci so glasne zvoke v naravi sli�ali in

na njih bili bolj pozorni. Za zvoke, kot so naravni pojavi, potok, mlaka, regljanje �abe,

pa je bila potrebna dodatna umiritev otrok. Najve! pomo!i so otroci potrebovali pri

snovanju zvoka za sonce. Sonce ni sli�no, ga lahko le ob!utimo. Zato smo z veliko

pomo!jo vzgojiteljic izbrali instrument triangel. Otroci so lahko izbirali med razli!nimi

glasbili in to tudi glasno preizku�ali. Pri tem je bila potrebna umiritev, saj si je deklica,

pokrivala u�esa. Otroci so bili za delo motivirani in ustvarjalni nad na�imi pri!akovanji.

Dva fanta, ki sta preizku�ala glasbila, sta �e posebno glasno igrala in delno motila

koncentracijo celotne skupine.

Menimo, da je bilo otrokom omenjeni izvedeni pravljici z glasbo najbolj v�e!

stopnjevanje, ko se je prijeten zvok mlake in prijaznih �ivali prelevil v tema!nej�e

glasne zvoke potoka in nastopom Velike zlobne ribe. Otroci so se poistovetili z Veliko

zlobno ribo, saj so po vrt!evski sobi �e kar nekaj !asa doneli globoki glasovi, ko so jo

otroci opona�ali. Blizu nam je naslednji citat: »Otrokove �elje in dejanja imajo veliko

skupnega z osebami iz pravljice, pa tudi na!in mi�ljenja in dojemanja �ivljenja in

dogajanja je zelo podoben.« (Kordigel in Jamnik, 1999).


Koper: UP PEF.

35

6 SKLEPNE UGOTOVITVE

Pri pravljici z glasbo je v ospredju besedna vsebina, saj zgodbo spremljamo skozi

pripovedovanje. Glasba je preprosta, saj jo obi!ajno izvaja ista oseba, ki tudi

pripoveduje (Borota, 2013a). Besedilo, ki smo ga izbrali pri na�em ustvarjanju pravljice

z glasbo je bilo primerno. Skozi samo dejavnost je bilo ugotovljeno, da je pravljica, v

kateri se dogodki ponavljajo, primerna, da jo obogatimo z glasbo. Otroci so skozi

izvedbo dramatizacije pravljice avtorjev Sheridan Cain in Tanya Linch, Pazi se velike

zlobne ribe! dele pravljice ozvo!ili z glasbili.

V raziskavi sva sodelovali vzgojiteljici oddelka in otroci heterogene skupine treh do

�estih let. Podatke, ki smo jih potrebovali za nadaljnjo raziskavo, smo zbirali sproti z

opazovanje otrok in sprotnim bele�enjem odzivov. V !asu raziskave smo dejavnosti

oblikovali tako, da so bili dose�eni cilji, ki so podali rezultate, potrebne za obdelavo

podatkov. Med samim delom smo ugotovili, da otroci potrebujejo razli!ne na!ine

interpretacije iste pravljice, z namenom, da se la�je v�ivijo v vsak motiv pravljice.

Oddelek sam je v prvi vrsti primeren za izvedbo nalog, da smo s skupnimi mo!mi,

pripomo!ki in vsestransko aktivnostjo otrok oblikovali pravljico z glasbo. Kot smo

omenili je bil cilj raziskovalne naloge predvsem v tem, da najdemo na!ine pristopanja k

delu v starostno heterogenem oddelku. Zanimalo nas je, kako se na zastavljene naloge

odzivajo starej�i otroci in kako mlaj�i. Glede na na�e izku�nje v heterogenem oddelku

smo sklepali, da bodo mlaj�i otroci potrebovali veliko ve! vizualnih spodbud, zvo!nih

primerov in razli!ne interpretacije same pravljice. Rezultati raziskave so bili odvisni tudi

od predznanja otrok in izku�enj ravnanja z glasbili.

Glede na raziskovalna vpra�anja, ki smo jih zastavili v prakti!nem delu diplomske

naloge smo pri�li, do naslednjih ugotovitev.

Kako so otroci sprejeli in do�iveli pravljico Pazi se velike zlobne ribe!?

Otroci so pravljico avtorjev Sheridan Cain in Tanya Linch, z naslovom Pazi se

velike zlobne ribe! sprejeli z navdu�enjem. Na�a pri!akovanja so bila prese�ena. Na

osnovi opazovanja otrok med do�ivetim branjem z izvirno interpretacijo same pravljice

so otroci strmeli v knjigo predvsem na delu, kjer nastopi velika zlobna riba. Pri tem smo

dobili potrditev, da se otroci bolj poistovetijo z »zlobnimi« liki v pravljici. Odgovori otrok

na vpra�anje zakaj jim je zlobna riba najbolj v�e! je bil, da zato, ker ji je paglav!ek

lahko u�el.

Kako se starost otrok in njihove izku�nje odra�ajo pri do�ivljanju in razumevanju

pravljice?


Koper: UP PEF.

36

Otroci so pravljico poslu�ali z veliko zanimanja, vendar pa je med najmlaj�im in

najstarej�im otrok bilo 2,7 let starostne razlike. To se je poznalo tudi v njihovi

pozornosti. Menimo, da je bila pravljica razvojno primerno izbrana, da so poteku sledili

tudi mlaj�i otroci. Glede na to, da je v pravljici sekven!no ponavljanje, je bilo tudi

razumevanje besedila la�je. Ugotovili smo, da starost otrok, oziroma njihove izku�nje

vplivajo na razumevanje pravljice. Ve!krat ko otroci poslu�ajo, podo�ivijo ali tudi

sodelujejo pri izvedbi dramatizacije, ve! idej doprinesejo, postajajo tudi bolj suvereni v

svoji igri. Starej�i in otroci, ki so �e imeli izku�nje s tovrstnim ustvarjanjem, so imeli ve!

idej. Mlaj�i in manj izku�eni otroci pa so potrebovali ve! spodbud razli!nih nivojev in

tudi nekaj usmerjanj.

Katere so zna!ilnosti otrokovega zami�ljanja in ustvarjanja zvo!nih slik na temo

zvokov iz narave?

Otroci so zvoke iz narave ustvarjalno izrazili v zvo!nih slikah. Pozornost so v

za!etku namenjali le glasnim zvokom, ki so jih sli�ali v naravi. Otroke smo morali

popeljati skozi !ustvene povezave, ki jih ob!utijo ob dolo!eni �ivali, potoku, soncu ali

mlaki. Pogovarjali smo se in z zaprtimi o!mi podo�ivljali kaj !utimo, ko pomislimo na,

npr. sonce. Otroci so odgovarjali: »Toplota, svetloba, belo, rumeno, �« Na podlagi

vseh do�ivetij so la�je samostojno poiskali ustrezna glasbila. Ob motivaciji smo

uspe�no poslu�ali in zvoke tudi prenesli v na� prostor. Otroci so, glede na to, da so

sami poizkusili glasbila, sami pri�li do zaklju!ka, katero glasbilo je najprimernej�e za

snovanje in uporabo v zvo!ni sliki in kasneje izvedeni dramatizaciji. Razvrstili so

instrumente glede na sli�ane zvoke v naravi. Te�ava je bila zvo!na slika sonca. Tudi

�ivali so bile te�je zasnovane. Ravno zaradi tega so bili otroci, ki so snovali zvo!ne

slike �ivali, le pred�olski.

Na�e izku�nje z raziskovalnim delom so bile zelo pozitivne. �eleli smo si, da so

otroci aktivni ve! !as procesa, brez ve!je zunanje motivacije. Seveda smo morali

dejavnosti pripraviti na na!in, da so v otrocih spodbujale naravno vedo�eljnost in �eljo

po poustvarjanju, tako �ivali kot narave. Pred izvedbo raziskovalnega dela smo bili

mogo!e premalo pozorni na notranja do�ivetja, ki jih otroci izkusijo ob razli!nih

interpretacijah iste pravljice. Na oviro smo naleteli takrat, ko so otroci za razli!ne

zvo!ne slike �ivali ali narave iskali preve! podobne glasbene motive. Po tej izku�nji

smo raz�irili dejavnosti tako, da smo otrokom predstavili pravljico s poudarjeno

interpretacijo motiva, za katerega smo �eleli, da ga otroci posebej do�ivijo.

Vzgojitelji obi!ajno bolje poznamo glasbeno pravljico, ki je kompleksnej�a in tudi

zahtevnej�a, zato se je mnogi ne lotijo. Pravljica z glasbo ima elemente posnemanja


Koper: UP PEF.

37

oseb, igre, igranja glasbil in izdelave dramatizacije. Kljub temu, da se otroci u!ijo

poustvariti celoto glasbene dramatizacije, je delo vseeno usmerjeno v igrivost in

raziskovanje otroka ter bogatenje njegovega odnosa do umetni�kega dela. Dejavnosti

so bile primerne za otroke drugega starostnega obdobja. V veliko pomo! nam je

predstavljala tudi partitura, ki prikazuje njihov vstop z glasbili v igrano dramatizacijo in

smo jo z otroki izdelali skupaj. To izvedbo bi priporo!ali tudi ostalim strokovnim

delavcem.

Vse izku�nje, ki jih prejemamo skupaj z otroki, nas bogatijo in vplivajo na otrokov

celostni razvoj, pa tudi na� profesionalni razvoj.


Koper: UP PEF.

38

7 LITERATURA IN VIRI

Babi!, U., "a!arova, D. in Be!an, N. (2006). Glasba 19. Stoletja: Pojav programske

glasbe v glasbenih romanti!nih delih. Seminarska naloga. Gimnazija Kranj.

Pridobljeno 10. 9. 2016,

http://www.dijaski.net/gradivo/gla_ref_glasba_19_stoletja_01?r=1

Bettelheim, B. (1999). Rabe !ude�nega: o pomenu pravljic. Ljubljana: Studia

humanitatis.

Borota, B. (v tisku). Otrok in glasba. �tudijsko gradivo.

Borota, B. (2013a). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem,

Pedago�ka fakulteta.

Borota, B. (2013b). Osnove teorije glasbe in oblikoslovja za u!itelje in vzgojitelje.

Koper: Univerza na Primorskem, Pedago�ka fakulteta.

Cain, S in Linch, T. (1998). Pazi se velike zlobne ribe!. Tr�i!: U!ila d.o.o.

Denac, O. (2010). Teoreti!na izhodi�!a na!rtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana:

Narodna in univerzitetna knji�nica.

Kmelc, M. (1996). Mala literarna teorija. Ljubljana: Mladinska knjiga

Kordigel, M. (1994). Mladinska literatura, otroci in u!itelji. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za �olstvo in �port.

Kordigel, M. in Jamnik, T. (1999). Knji�evna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: Dr�avna zalo�ba

Slovenije.

Kurikulum za vrtce.(1999). Ljubljana: Ministrstvo za �olstvo in �port in Zavoda

Republike Slovenije za �olstvo

Michels, U. (2002). Glasbeni atlas. Ljubljana: Dr�avna zalo�ba Slovenije.

Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: Zalo�ba Mladinska knjiga.

Reichenberg, M. (2006). Mali glasbeni ka�ipot. Ljubljana: Narodna in univerzitetna

knji�nica.

Voglar, M. (1973). Otrok in glasba. Ljubljana: Dr�avna zalo�ba Slovenije.

Voglar, M. (1984). Rad imam glasbo: Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum.


Koper: UP PEF.

39

8 PRILOGE

Priloga 1: Notni zapis avtorske pesmi Paglav!ek in riba.


Koper: UP PEF.

40

Priloga 2: Dobesedni prepis pravljice Pazi se velike zlobne ribe!

Sheridan Cain in Tanya Linch: Pazi se velike zlobne ribe!

Paglav!ek je brodil po vodi med listi lokvanjev. Bilo je toplo in za�elel si je, da bi

!ofotal in �kropil naokoli, kakor ni �e nikdar.

»Pozdravljen, paglav!ek,« je dejala mama �aba in sko!ila na lokvanjev list nad

njim. »Kako !udovit poletni dan je!«

»Mama, kaj je to poletje?« je vpra�al paglavec.

»Poletje je takrat, kadar sije sonce,« je odvrnila mama �aba.

»Tedaj ska!emo in se premetavamo, ker smo sre!ni.«

HOPLA je posko!ila mama �aba. Pognala se je visoko v zrak, se prekopicnila in

!ofnila spet v vodo.

»Prepri!an sem, da znam jaz bolje,« si je dejal paglav!ek in poskusil sko!iti na

lokvan, kjer je prej sedela mama �aba. Vse, kar je zmogel, pa je bilo le !ofotanje.

»Mama, zakaj ne znam tako skakati kakor ti?« je spra�eval.

»Oh, saj bo�, paglav!ek, saj bo�,« je odvrnila mama �aba.

»Toda jaz bi rad skakal zdaj,« je dejal paglav!ek.

»Ko bo� malce starej�i, takrat bo� res,« mu je povedala.

Razo!aran je odplaval navzdol po potoku.

»Pazi, paglav!ek!« je zaklicala za njim mama �aba.

»Pazi se velike zlobne ribe!«

Paglav!ek je odvijugal do poto!nega brega. Med kalu�nicami je bilo varno.

»Pozdravljen« je spregovoril glas nad njim. Ozrl se je navzgor in zagledal volnat

obraz s popackanim nosom.

»Pozdravljen,« je odzdravil. »Kdo si?«

»Jagnje sem,« je odgovoril volnati obraz.

»Ali zna� skakati?« ga je vpra�al paglav!ek.

»O tem si lahko popolnoma prepri!an!« je odvrnilo jagnje. »Glej tole!«

HOPLA je posko!ilo jagnje.

»Oh kako si �elim, da bi znal takole skakati!« je zatarnal paglav!ek.


Koper: UP PEF.

41

»Saj bo� paglav!ek,« je reklo jagnje.

»Ko bo� malce starej�i, takrat bo� znal.«

»Toda jaz bi rad skakal zdaj!« je zajokal in odplaval domov.

Nekaj dni pozneje je paglav!ek spet odplaval po potoku navzdol, Priplaval je do

vodnih vijolic, ki so ga �ge!kale po trebu�!ku.

»�ivijo!« se je oglasil glas malo nad njim. Obrnil se je navzgor in zagledal trzajo!i

smr!ek in najve!ji par u�es, kar jih je kdaj videl v svojem �ivljenju.

»�ivijo!« je dejal.

»Kdo si?«

»Zajec sem,« je povedala �ival s trzajo!im smr!kom.

»Zna� skakati?« je vpra�al paglav!ek.

»"e znam skakati?« se je za!udil zajec.

»Glej to!«

HOOP je odneslo zajca.

»Joj, kako si �elim, da bi znal takole skakati,« je povedal paglav!ek.

»Pa saj bo� paglav!ek!« je rekel zajec.

»Ko bo� malce zrasel, bo� gotovo znal.«

»Ampak jaz bi rad skakal zdaj!« je zatarnal in odplaval domov.

Ve! dni zatem se je paglav!ek spet odpravil zdoma. Tokrat je naletel na

velikansko lo!je, ki se je pozibavalo v vetru. Zaplaval je !isto blizu njega.

»Zdravo!« je rekel glas ob njegovem u�esu.

Paglav!ek se je ozrl naokoli. Zagledal je par bol�!e!ih o!i in dve posko!ni nogi.

»Zdravo!« je odvrnil. »Kdo si?«

»Kobilica sem,« je odvrnilo bitje z bol�!e!imi o!mi.

»Zna� skakati?« jo je vpra�al paglav!ek.

»Seveda,« je rekla kobilica.

»Glej tole!«

HOOPLA je zajadrala kobilica.


Koper: UP PEF.

42

»Odli!no! Resni!no si �elim, da bi znal poskakovati tako kakor ti,« je bil navdu�en

paglav!ek.

»Saj bo�, paglav!ek,« mu je odvrnila kobilica.

»Ko bo� malce starej�i, takrat bo� znal.«

»Ampak jaz bi to rad zdaj!« je zajokal in odplaval domov.

Ko se je naslednji! odpravil na potep, je odplaval �e dlje. Potok se je tam raz�iril in

voda je bila bistra.

»Pozdravljen!« je spregovoril globok glas pod njim.

Paglav!ek je pogledal podse in se zazrl v ogromne gumijaste ustnice.

»Pozdravljeni,« je odgovoril. »Kdo ste?«

»Jaz sem velika zlobna riba!« je z bobne!im glasom odgovorilo bitje z gumijastimi

ustnicami.

»A-a-li znate s-s-skakati?« je zajecljal paglav!ek.

»NE, TODA OBO�UJEM PAGLAVCE,« je rekla velika zlobna riba.

HOOOPLA se je pognal in sko!il paglav!ek.

Paglav!ek je skakal vi�e kakor jagnje. Poskakoval je vi�e kakor zajec. Skakal je

celo vi�e od kobilice. Preskakal je vso pot do doma pri lokvanjih.

»Poglej, mama,« je vzkliknil paglav!ek: »znam skakati!«

»Odli!no!« je odvrnila njegova mama.

»Saj sem ti povedala, da bo pri�el !as tudi za to, �abec mali!«

Documents

DIPLOMA ANJA OSTERMANobzorje, vpliva na razvoj govora in vpliva na razvoj umskih sposobnosti, psihi!nih funkcij in aktivnosti. Petje pripomore tudi k bolj teko!emu govoru (Voglar,