99
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Petra HORVAT Maribor, 2015

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

  • Upload
    others

  • View
    14

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

DIPLOMSKO DELO

Petra HORVAT

Maribor, 2015

Page 2: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)
Page 3: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

Diplomsko delo

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA

PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

Mentor: Kandidatka:

viš. pred. Miran Muhič Petra Horvat

Somentorica:

viš. pred. mag. Milica Lahe

Maribor, 2015

Page 4: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

Lektorica: Nastja Spasković, dipl. sloven.

Prevajalka: Tina Cupar, univ. dipl. prevajalka in tolmačinja za angleški jezik

Page 5: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

Zahvala

Iskreno se zahvaljujem mentorju Miranu Muhiču za vso pomoč, nasvete,

razumevanje, prijaznost in potrpežljivost pri nastajanju diplomskega dela.

Prav tako se za pomoč in nasvete pri nastajanju diplomskega dela zahvaljujem

somentorici Milici Lahe.

Posebno zahvalo izrekam svojim staršem in bratu, ki so mi v času študija in

pisanja diplomskega dela nudili vsestransko pomoč in mi bili v oporo.

HVALA mojemu sinu Jakobu za dodatno motivacijo.

Hvala tudi vsem prijateljem in znancem, ki so verjeli vame.

Page 6: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

IZJAVA

Podpisana Petra Horvat, roj. 29. 6. 1989, študentka Pedagoške fakultete Univerze

v Mariboru, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom

Vpliv nekaterih gibalnih sposobnosti na pravilni razvoj hrbtenice pri otroku pri

mentorju viš. pred. Miranu Muhiču in somentorici viš. pred. mag. Milici Lahe

avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno

navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

_________________________

(podpis študentke)

Maribor, _____________________

Page 7: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

Povzetek

Diplomsko delo z naslovom Vpliv nekaterih gibalnih sposobnosti na pravilni

razvoj hrbtenice pri otroku je teoretično delo. V njem smo z deskriptivno in

komparativno metodo predstavili in opisali dosedanja spoznanja ter jih primerjali

med seboj. Namen diplomskega dela je bil opisati pomen razvijanja gibalnih

sposobnosti, s katerimi omilimo deformacije hrbtenice; pojasniti, kako z

načrtovano gibalno aktivnostjo pripomoremo k pravilnemu razvoju hrbtenice in

posledično k pravilni telesni drži otrok; predstaviti gibalne aktivnosti, ki

omogočajo optimalno funkcijo hrbtenice; ugotoviti vlogo in pomen mišic,

predvsem krepkih hrbtnih, za pravilno rast, razvoj in izoblikovanost hrbtenice.

Ugotovili smo, da z razvijanjem gibalnih sposobnosti lahko omilimo nastanek

deformacije hrbtenice; da z načrtovano gibalno aktivnostjo lahko pripomoremo k

pravilnemu razvoju hrbtenice in posledično k pravilni telesni drži otrok; da

gibalne aktivnosti omogočajo optimalno funkcijo hrbtenice ter da so krepke

hrbtne mišice pomembne za pravilno rast, razvoj in izoblikovanost hrbtenice.

Ključne besede: telesni razvoj, gibalni razvoj, telesna drža, hrbtenica, gibalne

sposobnosti

Page 8: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

Abstract

The diploma thesis titled The influence of some physical abilities on the proper

development of child's spinal column is a theoretical paper, which describes and

compares existing knowledge using descriptive and comparative methods. The

aim of the thesis was to describe the importance of the development of physical

abilities that mitigate a deformation of spinal column; to explain how planned

physical activity contributes to the correct development of the spinal column and

to the proper posture among children; to present physical activities which enable

optimal spinal column’s functioning; to describe the role and the importance of

the muscles – mainly strong back muscles – for proper growth, development and

shaping of the spinal column. It has been established that development of physical

activities can mitigate the formation of spinal column deformation. Planned

physical activity can contribute to the correct development of the spinal column

and to the proper posture among children. Moreover, physical activities enable

optimal spinal column’s functioning, and strong back muscles are important for

proper growth, development and shaping of the spinal column.

Key words: physical development, motor development, posture, spinal column,

physical abilities.

Page 9: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

Kazalo vsebine

1 Uvod ................................................................................................................ 1

2 Namen ............................................................................................................. 7

3 Raziskovalne hipoteze .................................................................................... 8

4 Metodologija ................................................................................................... 9

4.1 Raziskovalne metode ....................................................................................... 9

4.2 Uporabljeni viri ............................................................................................... 9

5 Obravnava teme ............................................................................................ 10

5.1 Telesni razvoj otroka ..................................................................................... 11

5.1.1 Dejavniki telesnega razvoja ..................................................................................... 17

5.1.2 Razvoj mišičevja ..................................................................................................... 19

5.1.3 Razvoj okostja ......................................................................................................... 22

5.1.4 Vpliv gibalnih aktivnosti na telesni razvoj .............................................................. 25

5.2 Gibalni razvoj otroka .................................................................................... 32

5.2.1 Dejavniki gibalnega razvoja .................................................................................... 40

5.2.2 Razvoj gibalnih sposobnosti .................................................................................... 43

5.2.2.1 Moč ................................................................................................................ 45

5.2.2.2 Ravnotežje ..................................................................................................... 47

5.2.2.3 Koordinacija .................................................................................................. 49

5.2.2.4 Vpliv gibalnih aktivnosti na razvoj gibalnih sposobnosti .............................. 50

5.3 Hrbtenica ........................................................................................................ 55

5.3.1 Zgradba hrbtenice .................................................................................................... 57

5.3.2 Oblika hrbtenice ...................................................................................................... 60

5.3.3 Razvoj hrbtenice ...................................................................................................... 61

5.3.4 Metode spremljanja razvoja hrbtenice ..................................................................... 62

5.3.5 Dejavniki tveganja za pojav nepravilnosti v razvoju hrbtenice ............................... 65

5.3.6 Deformacije hrbtenice ............................................................................................. 66

5.3.7 Preventivna vloga vzgojitelja in vrtca pred deformacijo hrbtenice ......................... 70

5.3.8 Sistematični pregled otrok ....................................................................................... 73

5.3.9 Gibalne aktivnosti v vrtcu ....................................................................................... 75

5.3.10 Vadba moči, ravnotežja in koordinacije za pravilni razvoj hrbtenice pri otroku 79

6 Sklep .............................................................................................................. 82

Literatura .............................................................................................................. 86

Page 10: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

1

1 Uvod

Predšolsko obdobje zavzema pomembno mesto v telesnem razvoju človeka, saj se

v tem obdobju postavljajo temelji zdravi telesni konstrukciji, temelji za razvijanje

telesnih lastnosti, kot tudi osnove gibalnih navad (Kosec, 1974, str. 4).

Zurc (2008, str. 14−15) pojasnjuje posameznikov razvoj na razvojnih področjih po

predvidljivih tendencah, in sicer:

razvoj poteka celostno, na vseh področjih hkrati, saj je posameznik celota;

razvoj je dinamična, stalna interakcija med gensko zasnovo in izkušnjami;

razvoj poteka kontinuirano in v določeni smeri;

v razvoju obstajajo podobnosti med posamezniki;

intenzivnost razvoja funkcij se menjuje;

na posameznih področjih razvoja se izmenjujejo napredovanja in

zaostajanja, ki privedejo do sprememb;

med posamezniki v razvoju obstajajo razlike;

proces socializacije omogoča okolje;

zelo pomemben je čas zgodnjih izkušenj, ob tem pa izpostavljenost

različnih tveganj, pomanjkljivosti in motenj v razvoju ter

smer in potek razvoja se v otroštvu spremenita z učinkovitim posegom.

Biološka rast zajema celovit proces anatomskih in fizioloških sprememb. Te

spremembe se kažejo v izoblikovanju telesa, njegovih različnih delov in v sestavi

telesa (Pišot in Šimunič, 2006, str. 43).

Razvoj predstavlja spremembo človekovih sposobnosti, spretnosti in značilnosti.

Te so trajne v odnosu z nižjo razvojno stopnjo in so odvisne od dednostnih

dejavnikov, okolja in otrokove lastne aktivnosti (Pišot in Planinšec, 2005, str. 16).

V razvoju otoka sta pomembna zorenje in izkušnje. Zorenje je dedno pogojeno in

ni odvisno od okolja. Od zorenja je odvisen vrstni red pojavljanja sposobnosti in

pripravljenosti za dejavnost. Z vplivi okolja pa vplivamo na hitrost in intenzivnost

pojavljanja posameznih vedenjskih oblik. Na hitrost pojavljanja gibalnih vzorcev

Page 11: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

2

vplivajo izkušnje, saj se pod njihovim vplivom v procesu učenja otrok spremenijo

ali celo preoblikujejo nekatere specifične razvojne značilnosti. Med zorenjem in

izkušnjami obstaja močna interkorelacija − soodvisnost (Rajtmajer, 1990, str.

4647).

Telesno in gibalno področje otrokovega razvoja je tesneje povezano z ostalimi

razvojnimi področji (Zurc, 2008, str. 1719).

Na proces rasti in razvoja vplivajo mnogi zunanji in notranji dejavniki. Vsi ti

dejavniki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na rast in razvoj otroka (Pišot in

Planinšec, 2005, str. 16).

Razvoj gibanja je odvisen od rasti telesa, posameznikovega temperamenta,

bioloških vplivov, vplivov okolja in telesne vzgoje (Trdina, 1961, str. 21).

Gibanje je osnova za ves otrokov razvoj. Pri gibanju se krepijo vsi organi, telo

otroka, ki se dovolj giblje, je zdravo in lepo razvito. Z gibanjem gojimo

psihofizične značilnosti in vplivamo na otrokov značaj (Trdina, 1975, str. 8).

Gibalni razvoj je v povezavi s telesnim razvojem. Tako gibalni kot telesni razvoj

sta odvisna od količine in kakovosti gibalnih izkušenj v okolju oz. od otrokove

gibalne aktivnosti (Zurc, 2008, str. 39).

Telesni in gibalni razvoj omogočata gibalno aktivnost, ki ima posebno vlogo v

otrokovem razvoju. Gibalna aktivnost vpliva na:

otrokovo telesno rast in duševni razvoj,

zdravo rast in razvoj mišično-skeletnega, srčno-žilnega in dihalnega

sistema,

zadovoljevanje otrokove naravne potrebe po vsakodnevni aktivnosti,

razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti,

motivacijo za redno vključevanje na gibalnem področju v poznejših

obdobjih,

prevzemanje odgovornosti za zdrav način življenja,

sprostitev in dobro počutje po vsakodnevnih naporih in sedenju,

Page 12: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

3

oblikovanje čustvenega, spoštljivega odnosa do okolja in narave, soljudi,

psihosocialni razvoj in psihično počutje (Zurc, 2008, str. 17, 25, 26).

Gibanje, ki ga omogoča delovanje lokomotornega aparata je pomembnem del

odzivanja. K lokomotornemu aparatu prištevamo kosti, sklepe in mišice (Zurc,

2006, str. 27).

Završnik in Pišot (2005, str. 15) pojasnjujeta, da je gibalna (športna) aktivnost

ključnega pomena za vzpostavljanje in ohranjanje človekovega zdravja. Pri

razvijajočem se otroku je temelj za celoten razvoj psihosomatskega statusa, pri

odraslem pa omogoča vzdrževanje zdravstvenega stanja in ohranjanje kakovosti

življenja.

Po mnenju Šimunič, Volmut in Pišot (2010, str. 1011) so številne raziskave

pokazale koristne učinke gibalne aktivnosti na zdravje otrok. Strnemo jih lahko v

pet sklopov:

Prvi sklop predstavlja vpliv gibalne aktivnosti na nekatere značilnosti

telesa, v smislu preventive pred debelostjo, zmanjšanja maščobnega tkiva,

spodbud za razvoja okostja, naraščanja mišične moči in kostne trdnosti ter

preventive pred poškodbami lokomotornega sistema.

Drugi sklop predstavljajo učinki gibalne aktivnosti na izboljšanje stanja

srčno-dihalne pripravljenosti in uravnavanja krvnega tlaka.

Tretji sklop zajema učinke gibalne aktivnosti na psihično zdravje,

predvsem v smislu preventivnega delovanja proti depresiji, anksioznosti,

stresu, in zmanjšanju njihovih simptomov ter spodbujanju razvoja

samospoštovanja in samopodobe.

Četrti sklop se nanaša na krepitev imunskega sistema.

Peti sklop pa vpliva na izboljšanje agilnosti in funkcionalne neodvisnosti.

Redna gibalna dejavnost prispeva h gibalnem razvoju, izboljšuje telesno zdravje,

deluje preventivno, razvija skeletno-mišični aparat in telesno zmogljivost ter

vpliva na telesno držo. Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot

tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 4445).

Page 13: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

4

Z gibalnimi dejavnostmi otrok razvija naslednje psihofizične sposobnosti in

lastnosti:

gibalne sposobnosti (koordinacija gibanja, ravnotežje, hitrost, moč,

gibljivost, preciznost),

samozavedanje (pridobivanje podobe o sebi, orientacija lastnega telesa,

telesna slika in shema, zavedanje telesa),

zavedanje prostora in časa (gibanje je dogajanje v prostoru in času),

govor (razumevanje govora drugih, besedno izražanje),

zaznavanje oblik, gibanj, dogajanj v okolju, občutljivost za dogajanje v

okolju,

višje spoznavne funkcije (pomnjenje, predstavljanje, domišljija, mišljenje),

ustvarjalnost, ustvarjalna stališča,

čustvena in socialna prilagojenost (Videmšek idr., 2003b, str. 25).

Otrok z različnimi gibalnimi aktivnostmi v zaprtem prostoru in na prostem razvija

gibalne in funkcionalne sposobnosti ter spoznava in usvaja osnovne prvine

različnih športnih zvrsti (Šimunič idr., 2010, str. 8).

Za človeka je značilno, da njegovo gibalno učinkovitost omejuje šest gibalnih

(motoričnih) sposobnosti in funkcionalna sposobnost, ki so: moč, hitrost,

koordinacija, gibljivost, ravnotežje, natančnost in vzdržljivost. Te sposobnosti

določajo učinkovitost posameznika pri realizaciji različnih gibalnih nalog ob

prispevku ostalih, čustvenih, socialnih, spoznavnih in drugih dimenzij (Pišot in

Planinšec, 2005, str. 11).

Gibalne sposobnosti so odgovorne za izvedbo naših gibov in določajo gibalno

stanje človeka. Z njihovo pomočjo lahko opravljamo določeno nalogo. Gibalne

sposobnosti so prirojene in pridobljene z vadbo in načinom življenja (Videmšek

idr., 2003a, str. 39).

Motorični razvoj so spremembe motoričnega vedenja, ki se kažejo v razvoju

motoričnih sposobnosti (Pišot in Planinšec, 2005, str. 17).

Page 14: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

5

Mišična moč je potrebna pri vseh opravilih vsakdanje motorike človeka.

Ravnotežje pomaga človeku ohraniti stabilnost telesa pri vzravnani pokončni drži

in drugih telesnih položajih. Koordinacijske sposobnosti omogočajo povezano in

tekoče izvajanje motoričnih akcij (Vauhnik, 2011, str. 69).

Telesna moč je sposobnost človeka, da se z mišičnim naprezanjem zoperstavlja

zunanjim silam, premika lastno telo (Rajtmajer, 1991, str. 52).

Predstavlja osnovno gibalno sposobnost, ker brez nje ne bi bilo gibanja

(Videmšek idr., 2003a, str. 40).

Ravnotežje je sposobnost zaznavanja položaja, drže in gibanja posameznih delov

telesa (Škof, 2010, str. 33).

Koordinacija je sposobnost, ki je odgovorna za učinkovito oblikovanje in

izvajanje sestavljenih gibalnih nalog (Videmšek idr., 2003a, str. 42−43).

Hrbtenica je močna in prožna. Prenese vsakodnevne pritiske in napor (Weller,

2010, str. 10).

Vsak človek se rodi z ravno hrbtenico, ki se razvija in oblikuje v hrbtenične

krivine v procesu njegovega telesnega razvoja. Možnosti za propadanje pokončne

drže se pojavljajo v zgodnji mladosti človeka, saj so takrat organski sistemi v

fazah dinamičnega razvoja in rasti. Ravno zato so gibalna aktivnost in gibalne

dejavnosti v zgodnjem otroštvu izrednega pomena (Vauhnik, 2011, str. 58).

Nenormalne krivine ali pretirane krivine so posledica prirojenih okvar, slabe drže,

šibkih mišic ali bolezni, ki oslabijo kosti (Vodnik po telesu, 1996, str. 39).

Do deformacij pride, ko nekatere mišice spremenijo svojo osnovno funkcijo

(prevelik napon mišic ali prevelika ohlapnost) (Rajmtajer, 1991, str. 91).

Naloga predšolske telesne vzgoje je z ustreznimi vajami, gibalnimi igrami in

aktivnostmi spodbujati gibalni razvoj. Možnost vpeljave tovrstnih aktivnosti

imamo tudi na ostalih področjih predšolske vzgoje (Rajtmajer, 1990, str. 108).

Page 15: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

6

Vzgojitelji morajo zato temeljito poznati psihosomatske razvojne karakteristike

otrok, njihove potrebe in interese, katerih zadovoljevanje mora primerno usmerjati

otrokov nadaljnji razvoj za organiziranost razvojno ustreznih gibalnih programov

(prav tam, str. 21).

Rajtmajer (1990, str. 133) navaja, da je vzgojni program za vzgojo in varstvo

predšolskih otrok izdal smotre zdravstvene in telesne vzgoje, ki so:

ohranjati in pospeševati zdravje otrok,

zagotavljati normalno rast in razvoj otrok kot tudi razvoj organov in

njihovih funkcij,

razvijati in utrjevati osnovne higienske navade,

sistematično razvijati gibalne sposobnosti otrok,

vzbujati in razvijati veselje, zanimanje in navade za vsakodnevno

razgibavanje,

s telesnovzgojnimi dejavnostmi prispevati k vsestranski vzgoji otrok,

ob telesnovzgojnih dejavnostih tudi intelektualno, moralno, delovno in

estetsko vzgajati otroka.

Page 16: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

7

2 Namen

Namen diplomskega dela je:

Predstaviti delovanje otrokovega lokomotornega aparata.

Opisati, kako gibalne sposobnosti vplivajo na razvoj hrbtenice pri otroku.

Izpostaviti gibalne sposobnosti, ki so ključnega pomena za optimalen

razvoj hrbtenice.

Opisati in predstaviti deformacije, ki se pojavljajo, kot so: skolioza, kifoza,

lordoza, nemalokrat pa kombinacija več različnih deformacij.

Opisati pomen gibanja v zgodnjem otroštvu za pravilen razvoj hrbtenice.

Ugotoviti, kako gibalne sposobnosti, in sicer moč, ravnotežje in

koordinacija, vplivajo na pravilen razvoj hrbtenice pri otroku.

Opisati gibalne aktivnosti otok, s katerimi neposredno razvijamo moč,

ravnotežje in koordinacijo, posredno pa tudi druge gibalne sposobnosti,

kot so hitrost, natančnost, gibljivost in vzdržljivost.

Page 17: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

8

3 Raziskovalne hipoteze

Na osnovi namena diplomskega dela smo postavili naslednje raziskovalne

hipoteze:

Hipoteza 1:

Z razvijanjem gibalnih sposobnosti lahko omilimo nastajanje deformacije

hrbtenice.

Hipoteza 2:

Z načrtovano gibalno aktivnostjo pripomoremo k pravilnemu razvoju hrbtenice in

posledično k pravilni telesni drži otrok.

Hipoteza 3:

Gibalne aktivnosti omogočajo optimalno funkcijo hrbtenice.

Hipoteza 4:

Krepke hrbtne mišice so pomembne za pravilno rast, razvoj in izoblikovanost

hrbtenice.

Page 18: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

9

4 Metodologija

4.1 Raziskovalne metode

V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo teoretično

predstavili temo, in komparativno metodo, s katero smo primerjali dosedanja

spoznanja.

4.2 Uporabljeni viri

Uporabili smo primarne vire, med njimi knjige, znanstvene članke in zbornike, ter

sekundarne vire, kot so priročniki. Najpogosteje smo uporabili literaturo s

področja gibalnega razvoja in gibalne dejavnosti ter vpliva te na telesni razvoj.

Page 19: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

10

5 Obravnava teme

Za otrokov celosten razvoj so izrednega pomena gibanje, spoznavanje in

doživljanje sveta okoli otroka (Zurc, 2006, str. 27).

Biološka rast zajema celovit proces anatomskih in fizioloških sprememb. Te

spremembe se kažejo v izoblikovanju telesa, njegovih različnih delov in v sestavi

telesa (Pišot in Šimunič, 2006, str. 43).

Razvoj posameznika na razvojnih področjih poteka po predvidljivih tendencah, in

sicer:

razvoj poteka celostno, na vseh področjih hkrati, saj je posameznik celota;

razvoj je dinamična, stalna interakcija med gensko zasnovo in izkušnjami;

razvoj poteka kontinuirano in v določeni smeri;

v razvoju obstajajo podobnosti med posamezniki;

intenzivnost razvoja funkcij se menjuje;

na posameznih področjih razvoja se izmenjujejo napredovanja in

zaostajanja, ki privedejo do sprememb;

med posamezniki v razvoju obstajajo razlike;

proces socializacije omogoča okolje;

zelo pomemben je čas zgodnjih izkušenj, ob tem pa izpostavljenost

različnih tveganj, pomanjkljivosti in motenj v razvoju ter

smer in potek razvoja se v otroštvu spremenita z učinkovitim posegom

(Zurc, 2008, str. 14−15).

Rast in razvoj sta v medsebojni interakciji. Zavzemata značilno mesto v

preučevanju celotnega antropološkega statusa otroka. Tako se z vidika biološke

antropologije, medicinskih naukov, fiziologije, psihologije in posebno

kineziologinje v procesu rasti in razvoja ter njunih medsebojnih relacijah

morfoloških in motoričnih dimenzij definirajo zakonitosti, ki so odvisne od

endogenih in eksogenih faktorjev ter fizične aktivnosti otroka (Bala idr., 2009, str.

64).

Page 20: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

11

5.1 Telesni razvoj otroka

Otrok je posebno bitje s svojim ustrojem, lastnostmi in zahtevami. Ni majhen

odrasli. Največja razlika med njim in odraslim je, da otrok raste in se razvija,

medtem ko odrasel človek le skrbi za svoj obstoj. Pri otroku število celic raste,

odrasel človek pa le nadomešča izgubo celic. Na rast pomembno vpliva

zaposlenost organov. Neaktiven organ je slabo hranjen s krvjo in posledično v

rasti zaostane, aktiven organ je napolnjen s krvjo, se bolje hrani, lepše raste in se

hitreje razvija (Trdina, 1961, str. 1415).

Celica je osnovna enota življenja. V njej potekajo procesi prenosa snovi,

pridobivanja energije, in drugi procesi, ki so pomembni za življenje. Po osnovni

zgradbi so si celice med seboj podobne. Razlikujejo se po obliki, velikosti in

nalogi, ki jo opravljajo. Celice z enako nalogo se združujejo v tkiva (Štiblar

Martinčič idr., 2007, str. 5, 13).

Opornine so oblika veziva, h katerim prištevamo hrustančevino in kostnino.

Mišičnina je tkivo, zgrajeno iz mišic, ki omogoča gibanje telesa in premikanje

telesnih delov. Skeletne mišice so pripete na kosti in omogočajo gibanje telesa.

Gladke mišice z ritmičnim krčenjem omogočajo premikanje snovem in tekočinam

ter krčenje srčne mišice, ki omogoča bitje srca. Živčno tkivo sestavljajo živčne

celice ali nevroni. Ti so sposobni odzivanja na dražljaje iz notranjosti telesa ali

njegovega okolja (prav tam, str. 20).

Živčevje ima nalogo odzivanja in prilagajanja na spremembe v zunanjem in

notranjem okolju, ki jih zaznava v obliki dražljajev. Ti dražljaji se preko čutil in

živcev prenesejo v možgane in hrbtenjačo, kjer se sporočila analizirajo, primerjajo

in usklajujejo. Ustrezen odgovor se preko živcev prenese do mišic. Živčevje je

razdeljeno v centralno in periferno živčevje. Centralno živčevje sestavljajo

možgani in hrbtenjača oz. hrbtni mozeg. Periferno živčevje sestavljajo možganski,

hrbtenjačni in avtonomni ali vegetativni živci. Njihove glavne naloge so sprejem

in prenos senzoričnih informacij, prenos in izvršitev motoričnih ukazov ter

uravnavanje delovanja notranjih organov (prav tam, str. 57−58).

Page 21: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

12

V telesu se nenehno pretaka na bilijone dražljajev. Tako osrednje kot periferno

živčevje sta sestavljena iz nevronov. Za normalno telesno delovanje je večina

živčnih impulzov avtomatičnih in niso pod zavestno kontrolo (Vodnik po telesu,

1996, str. 60).

Osnovne funkcije živčnega sistema so zaznavanje spremembe in pošiljanje

sporočila v osrednji živčni sistem. S tem se sproži odgovor za takojšnjo rabo in se

informacijo shrani za kasnejšo rabo. Živčni sistem se deli na obrobni (periferni)

živčni sistem in osrednji (centralni) živčni sistem. Obrobni živčni sistem prenaša

sporočila v osrednji živčni sistem preko čutilnega živčnega sistema in iz

osrednjega živčevja preko gibalnega živčnega sistema. V obrobno živčevje sodijo

možganski živci, hrbtenjačni živci, avtonomni vozli in avtonomni živci (gibalni).

Pretežno dolgi izrastki obrobnih živčnih celic se združujejo v živce. Živec je snop

živčnih vlaken, ki različna tkiva v telesu povezuje z osrednjim živčevjem. Živci so

lahko čutilni (senzorični), gibalni (motorični) ali oboji. Ti vstopajo v hrbtenjačo,

ki je del osrednjega živčnega sistema in iz nje izstopajo v enakomernih presledkih

v dveh snopih, ki se združita v hrbtenjačni živec. Na koncu se živčna vlakna

ponovno ustrezno ločujejo. Čutilni živec se poveže s čutili, gibalni pa z mišicami.

Osrednji živčni sistem primerno obdela podatke in organizira ustrezen odgovor.

Sestoji iz hrbtenjače in možganov. V osrednjem živčnem sistemu se izrastki

živčnih celic združujejo v živčne proge, ki so obdani z mielinsko ovojnico in se

imenujejo belina. Belina obdaja sivino, v njej se nahaja osrednji kanal, v katerem

je možganska tekočina ali mozgova tekočina. Slednja je povezana z večjimi

prostori v možganih, imenovanimi možganski prekati (Stušek, 2001, str. 6264,

70−72).

Periferni živčni sistem je sestavljen iz avtonomnega, čutilnega in motoričnega

dela. Avtonomna živčna vlakna iz osrednjega živčevja pošiljajo navodila telesnim

organom in žlezam. Čutilna živčna vlakna posredujejo informacije o dražljajih v

telesu in njegovi okolici. Motorična živčna vlakna posredujejo impulze k hotenim

skeletnim mišicam (Vodnik po telesu, 1996, str. 6061).

Page 22: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

13

Naše telo je grajeno iz skupin organov ter sistemov, ki z medsebojno povezanim

delovanjem omogočajo življenjsko pomembne funkcije: prehranjevanje,

razmnoževanje, zaznavanje okolja, odzivanje nanj (Arnau, 1997, str. 44).

Razvoj predstavlja spremembo različnih človekovih sposobnosti, spretnosti in

značilnosti, ki so odvisne od dednostnih dejavnikov, okolja in otrokove lastne

aktivnosti (Pišot in Planinšec, 2005, str. 15, 16).

V času evolucije in sprememb je človek razvil pokončno držo (Vauhnik, 2011, str.

58).

Telesna rast predstavlja spremembe vsega telesa in posameznih delov ter razmerij

med njimi. Hitrost telesne rasti se v različnih razvojnih obdobjih spreminja.

Otrokov razvoj je celovit proces, ki poteka hkrati s telesno rastjo in z zorenjem

funkcij v družbenem okolju (Pišot in Planinšec, 2005, str. 24).

Gibanje je osnova za ves otrokov razvoj. Narava sama sili otroka, da skače, teka,

pleza, skratka uporablja vse možnosti za gibanje. Če otroku ne damo možnosti, da

bi se vsestransko gibal, mu lahko zelo škodujemo. Pomanjkanje gibanja se lahko

kaže v različnih fizičnih in psihičnih motnjah. Otrok, ki nima zadosti možnosti za

gibanje, zaostane v rasti, njegove mišice so ohlapne, pozno shodi, njegove gibalne

zmožnosti se razvijajo počasi, prav tako duševne funkcije. Pri gibanju in z

gibanjem se krepijo vsi organi in telo otroka, ki se dovolj giblje, je zdravo in lepo

razvito, gojimo psihofizične značilnosti, vplivamo na otrokov značaj (Trdina,

1975, str. 8).

Škof (2010, str. 148) deli življenjski ciklus človeka na obdobje biološkega razvoja

in obdobje biološke stagnacije in pešanja. V obdobje biološkega razvoja uvršča

obdobje otroštva in mladostništva (tudi zgodnje odraslosti), ki je zaznamovano z

rastjo in zorenjem. To je obdobje kvantitativnega in kvalitativnega napredka, ki

traja od spočetja do obdobja polne biološke zrelosti. V obdobju biološke

stagnacije in pešanja je čas vzdrževanja bioloških potencialov, ki je odvisno tako

od genskih kot tudi zunanjih vplivov, med katere prišteva telesno dejavnost,

prehrano in zdrav način življenja. V obdobju odraslosti in staranja se začne

Page 23: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

14

spreminjati delovanje centralno-živčnega sistema in hormonsko delovanje, ki z

leti zelo oslabi. S starostjo se zmanjšuje število živčnih poti in hitrost prenosa

živčnih impulzov, kar vpliva na zmanjševanje učinkovitosti v gibanju.

Rast otroka pomeni spremembe v velikosti telesa oziroma njegovih delov telesa,

zaradi povečanja števila celic. Rast opazujemo v spremembi telesnih mer, ki

označujejo dolžinske mere (longitudinalne), telesne obsege (voluminoznost),

telesne premere (diametre) in tolščo (podkožno maščobno tkivo) (Rajtmajer,

1990, str. 46).

Telesna rast predstavlja spremembe v različnih razsežnostih vsega telesa in

posameznih delov ter razmerij med njimi (Malina in drugi, 2004; povz. po Pišot in

Planinšec, 2005, str. 24).

»Telesne razsežnosti običajno obravnavajo v štirih skupinah, to so dolžinske mere

ali longitudialna dimenzionalnost skeleta (npr. telesna višina, dolžina okončin),

prečne mere ali transverzalna dimenzionalnost skeleta (npr. premer zapestja,

kolena), obsegi ali cirkularne mere telesa ( npr. obseg okončin, trupa) in kožne

gube ali voluminoznost telesa (količina podkožnega maščevja na različnih delih

telesa). /…/ Hitrost telesne rasti se v različnih razvojnih obdobjih spreminja«

(Pišot in Planinšec, 2005, str. 24).

Otroci postanejo močnejši zaradi rasti mišic in okostja. Kosti zaradi

okostenevanja hrustanca postanejo trše, začne se ukrivljanje hrbtenice, ki postane

izrazita okoli šestega leta (Nemec in Krajnc, 2011, str. 44).

Z razvojem pa označujemo vse tiste telesne spremembe, ki na višjem nivoju

vplivajo na spremembe ostalega psihosocialnega statusa otroka:

psihomotoričnega, kognitivnega, konativnega, emocionalnega in socialno

vedenjskega področja (Rajtmajer, 1990, str. 46).

V razvoju otoka sta pomembna zorenje in izkušnje. Zorenje opredeljujemo kot

vidik razvoja, ki posega na področje kvalitativnih sprememb, da posameznik

napreduje na višjo stopnjo dejavnosti. Zorenje je dedno pogojeno in ni odvisno od

okolja. Od zorenja je odvisen vrstni red pojavljanja sposobnosti in pripravljenosti

Page 24: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

15

za dejavnost. Z vplivi okolja pa vplivamo na hitrost in intenzivnost pojavljanja

posameznik vedenjskih oblik. Na hitrost pojavljanja gibalnih vzorcev vplivajo

izkušnje, saj se pod njihovim vplivom, v procesu učenja otrok spremenijo ali celo

preoblikujejo nekatere specifične razvojne značilnosti. Med zorenjem in

izkušnjami obstaja močna interkorelacija (soodvisnost), zato lahko le približno

določimo vpliv enega ali drugega (prav tam, str. 46-47).

Pri otrokovem razvoju je pomembna adaptacija (prilagoditev posameznih

organskih sistemov življenjskim razmeram), ki označuje interakcijo posameznika

in okolja. Subjekt je v podrejeni vlogi, saj se prilagaja okolju (prav tam, str. 47).

Zgodnji telesni in gibalni razvoj otroka je prepleten z razvojem zaznavanja,

mišljenja in čustveno-socialnim razvojem. Zato je ta področja težko ločiti.

Individualne razlike v hitrosti telesnega in gibalnega razvoja so velike. Velik

pomen ima naše zavedanje pomembnosti športne aktivnosti, pravilne prehrane in

nudenja podpore otrokom pri razvoju (Nemec in Krajnc, 2011, str. 44).

»Otrokov razvoj je celovit proces, ki potrka hkrati s telesno rastjo in z zorenjem

funkcij v družbenem okolju. Razvojne spremembe se kažejo na količinski in

kakovostni ravni, pri čemer se količinske spremembe izražajo v pogostosti in

intenzivnosti vedenja, kakovostne spremembe pa v načinu, strukturi, vrsti in

organizaciji vedenja« (Pišot in Planinšec, 2005, str. 15).

Otrokov razvoj poteka po razvojnih smernicah, med katerimi so najpogostejši

zgodnji tempo razvoja, smer razvoja (cefalo-kavdalna; od glave proti spodnjim

okončinam in proksimo-distalna; od hrbtenice na obe strani telesa), razvoj od

splošnim k posebnim oblikam (od grobe k fini motoriki), ter različne tempo

razvoja na razvojnih področjih. Razvoj je celota in medsebojna vpletenost

telesnega, gibalnega, kognitivnega, socialnega in čustvenega področja. Pomemben

je, da posameznik prehaja iz nižje na višjo razvojno stopnjo. Poteka celosten

razvoj posameznika. Celostnost razvoja je zlasti prisotna pri otroku. Odrasli

imamo v določenem stanju večjo ali manjšo avtomatizacijo ustrezajočih gibov,

med tem ko jih otrok v določenih situacijah še nima in je njegovo ravnanje

odvisno od kreativnih sposobnosti. Telesno in gibalno področje otrokovega

Page 25: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

16

razvoja je tesneje povezano z ostalimi razvojnimi področji (Zurc, 2008, str. 17-

19).

Za človeško vrsto je značilna pokončna drža, ki je individualna za posameznika.

Spreminja se z rastjo in starostjo ter v različnih čustvenih stanjih. Pri drži

upoštevamo držo celega telesa in ne samo držo hrbtenice. Pravilnost drže se

ocenjuje v vseh starostih (Srakar, 1994, str. 71).

Ob rastočem organizmu je pri ocenjevanje drže potrebno upoštevati, da se le ta

nenehno spreminja. Zato so norme drže za različne starostne skupine različne. Pri

ocenjevanju drže se ocenjuje statični položaj in njihove različice pri stoji in

sedenju ter različni položaji v gibanju. pokončna drža se zoperstavlja težnosti.

Vzdržujemo jo z nenehno aktivnostjo živčno-mišičnega sistema. Držo upravlja

osrednje živčevje in izvajajo mišice (prav tam).

Nepravilna drža je posledica nepravilnosti in nenormalnosti v položaju in obliki

hrbtenice, ramen in okončin. Je posledica nezadostnega in nepravilnega delovanja

mišic, ki se da popraviti. Pri slabi drži gre za funkcionalne motnje, ki lahko ob

dolgem trajanju vodijo do strukturnih sprememb oziroma deformacij. Nepravilna

drža je velikokrat prisotna pri mnogih boleznih in okvarah gibal (prav tam, str.

75).

»Normalna drža, je tista, pri kateri je doseženo ravnotežje telesa v gibanju in

mirovanju z najmanjšim mišičnim naporom in pri katerem so nosilne strukture

čim bolj zaščitene pred degenerativnimi spremembami in poškodbami« (prav tam,

str. 71).

Kosti s sklepi in vezmi ter mišičevje, skratka celotni gibalni sistem je učinkovit

šele v povezavi z osrednjim živčevjem in drugimi organi (Stušek, 2001, str. 35).

»Telesnokulturna dejavnost je namenjena spreminjanju človeka. Dokler je človek

v fazi rasti, razvoja in dozorevanja so procesi, ki so namenjeni spreminjanju

njegove osebnosti še posebno učinkoviti« (Strel idr., 1982, str. 24).

Page 26: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

17

Telesna dejavnost ima v vseh življenjskih obdobjih posameznika nenadomestljivo

vlogo. Potrebna je za normalen biološki, socialni in mentalni razvoj ter za zdravje,

v zrelih letih in starosti pa redna in primerna telesna dejavnost ohranja vitalnost

človeka, ga varuje pred boleznimi in omogoča boljšo kakovost življenja (Škof,

2010, str. 20).

Naloge telesne vzgoje so biološke, zdravstveno-higienske, vzgojne,

izobraževalne, ekonomske, obrambne, rekreativne in ustvarjalne (Malacko idr.,

1975, str. 9).

5.1.1 Dejavniki telesnega razvoja

Razvoj predstavlja spremembo človekovih sposobnosti, spretnosti in značilnosti.

Te so trajne v odnosu na nižjo razvojno stopnjo in so odvisne od dednostnih

dejavnikov, okolja in otrokove lastne aktivnosti. Med njimi obstaja tesna

povezanost in soodvisnost (Pišot in Planinšec, 2005, str. 16).

Na razvoj učinkujejo prirojeni dejavniki med katere uvrščamo biološko osnovo in

dispozicijo in dejavniki iz okolja. Dedna pogojenost razvoja predstavlja v razvoju

spremembe, ki omogočajo, da posameznik preide na višjo stopnjo delovanja. Ob

tem vplivajo izkušnje ob učenju in dejavnikih okolja na različne razvojne

značilnosti, ki jih spremenijo ali preoblikujejo. Dedna pogojenost imenovana tudi

zorenje in izkušnje so v medsebojnem prepletanju. Otrok je pripravljen na

osvajanje določenih vedenjskih oblik, ko mu glede na stopnjo njegovega razvoja

zorenje ali dednost to omogoči, ob prisotnosti učenja oziroma okolja. Tako

zorenje in izkušnje v medsebojni interakciji vplivajo na otrokov razvoj (Zurc,

2008, str. 20).

Na telesno rast vplivajo okoljski in genski dejavniki, le slednji imajo odločilen

vpliv na različne razsežnosti telesne rasti. Dosedanje raziskave so pokazatelj, da

ima genotip najpomembnejši vpliv na velikost in sestavo telesa ter hitrost razvoja

(Malina idr., 2004; povz. po Pišot in Planinšec, 2005, str. 24).

Page 27: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

18

Genski dejavniki določajo meje rasti, med tem ko okoljski dejavniki vplivajo na

doseženost mej. Med okoljske dejavnike prištevamo prehrano, gibalno dejavnost,

poškodbe, bolezni in podnebne razmere (Pišot in Planinšec, 2005, str. 24).

Na proces rasti in razvoja vplivajo mnogi zunanji in notranji dejavniki: dednost,

rasa, klimatski pogoji, prehrana, letni ciklusi, bolezen, socialni status, psihološki

vplivi, žleze z notranjim izločanjem in tudi telesna aktivnost. Vsi ti dejavniki

lahko pozitivno ali negativno vplivajo na rast in razvoj otroka (prav tam, str. 16).

Dednostne dejavnike predstavljajo prirojene biološke osnove, katere so temelj

razvoja človekovih sposobnosti in značilnosti (prav tam).

Dejavnik okolja je prav tako pomemben za njegov razvoj. Med dejavnike okolja

poleg življenjskega stila, prehranjevanja in bolezni uvrščamo tudi gibalno

dejavnost. Neprimerni vplivi okolja ali odsotnost vplivov imajo lahko negativne

posledice v razvoju. Vsebinsko bogato, raznoliko in stimulativno okolje lahko

zagotavlja razvojne spodbude, ki so potrebne, da otrok vzpostavi primeren odnos

v okolju do katerega bo v aktivni ali pasivni vlogi (prav tam).

Izredno pomembna je otrokova lastna aktivnost, ki predstavlja njegovo zavestno

in aktivno delovanje (prav tam).

Razvojni proces temelji na genetski osnovi, a je močno odvisen od okolja in

odloča o uspešnosti razvoja. Tako je razvoj odvisen od okoljskih dejavnikov in

dejavnikov v posamezniku. Okolje omogoča možnosti za otrokovo aktivnost, ki

vpliva na intenzivnost in kakovost njegovega razvoja. Za razvoj otrokovih

gibalnih predispozicij je ključnega pomena njegova praktična izkušnja oziroma

aktivnost. Vplivi okolja pomembno pospešijo razvoj dednostnih predispozicij.

Vpliv okolja na otroka je odvisen tudi od pozitivnih in negativnih vplivov, v

katere je vključen (Zurc, 2008, str. 24).

Strokovnjaki ugotavljajo, da je razvoj možganov odvisen od medsebojnega vpliva

genske zasnove in ponujenih izkušenj. Te izkušnje imajo odločujoč vpliv na

oblikovanje strukture možganov in na naravo ter obseg zmogljivosti. Zgodnja

Page 28: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

19

interakcija in odnosi vplivajo direktno na hitrost in intenzivnost delovanja

možganov (Videmšek idr., 2003b, str. 13-14).

Lastna aktivnost se prepleta z dednostjo in okoljem. Ob določenih predispozicijah

in primernem okolju je pomembno otrokovo zavestno in aktivno sodelovanje. Le

ta mu omogoča socializacijo in razvoj na telesnem, čustvenem in spoznavnem

področju razvoja (Zajec idr., 2010, str. 80-81).

Otroci postanejo močnejši zaradi rasti mišic in okostja. Kosti postanejo trše zaradi

okostenevanja hrustanca. V predšolskem obdobju se začne ukrivljanje hrbtenice.

Hrbtenica novorojenčka je v obliki loka, ki je v skladu z njegovim položajem med

nosečnostjo v maternici. Ko dojenček pri treh mesecih začne dvigovati glavo, se

začne hrbtenica ukrivljati. Ukrivljenost hrbtenice postane izrazita pri šestih letih.

Z nadaljnjim razvojem telesa in gibalne aktivnosti se hrbtenica ukrivlja v smeri

doseganja končne oblike, ki jo doseže z biološko zrelostjo (Nemec in Krajnc,

2011, str. 44-45).

5.1.2 Razvoj mišičevja

V mišični sistem uvrščamo mišice in kite omogoča premike ogrodja in tvorbo

toplote (Stušek, 2001, str. 21).

Mišice imajo sposobnost aktivnega gibanja v sklepih. Prištevamo jih v dinamični

gibalni sistem. V telesu imamo približno 650 skeletnih mišic (Turk, 2008, str. 72).

Mišice imajo sposobnost aktivnega gibanja v sklepih. Prištevamo jih v dinamični

gibalni sistem. V telesu imamo približno 650 skeletnih mišic (Turk idr., 2008, str.

72).

Mišično tkivo je tkivo, specializirano za krčenje. Ločimo tri vrste mišičnega tkiva:

prečno progasto,

gladko in

srčno mišično tkivo (Stušek, 2001, str. 14-15).

Page 29: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

20

Mišično tkivo ali mišičnino delimo na progasto ali skeletno mišičje, ki je

odgovorno za gibanje in pokončno držo, gladko mišičje, kamor prištevamo

mišičje prebavil, izločal in krvnih obtočil ter srčno mišičje (Slobodnik idr., 2002,

str. 21).

Prečno progaste mišice imajo dolge nitaste celice, ki jih imenujemo mišična

vlakna. V njih so natančno razporejene beljakovine, ki omogočajo krčenje. Te

potekajo v zaporednih in vzporednih vrstah, ki se med seboj delno prekrivajo ter

tako nastajajo v mišični celici progasti pasovi. Zato jih imenujemo prečno

progaste mišice. Njihovo krčenje, zaradi takšne razporeditve beljakovin je izrazito

krčenje po dolžini, medtem ko ostane širina skoraj nespremenjena. Pritrjene so na

kosti in skrbijo za premikanje skeleta ter tvorbe toplote (Stušek, 2001, str. 14-15).

V gladkih mišicah so beljakovine razporejene od pritrjevalnih plošč, na katere se

pripnejo, v različnih smereh. Po dolžini se ne skrajšajo tako kot prečno progaste

mišice, precej pa se spremenijo po širini. Krčenje gladkih mišic je počasnejše kot

pri prečno progastih mišicah. Za delo porabljajo manj energije kot prečno

progaste mišice. So na stenah arterij in vzdržujejo krvni tlak stene želodca in

črevesja, peristaltična gibanja šarenice ter uravnavajo širino zenice (prav tam).

Srčno mišično tkivo je posebna oblika prečno progaste mišice, saj se celice

razvejijo. Razvejeni konci pa se povezujejo z razvejenimi konci drugih srčnih

mišičnih celic. Kljub temu je vidna progavost mišice, čeprav manjša kot pri

prečno progasti mišici. Srčno mišično tkivo je na stenah srčnih komor in ima

nalogo črpanja krvi (prav tam).

Skeletno mišičje predstavlja približno 650 mišic, ki so povezane s kostmi.

Odgovorne so za premikanje telesnih delov in za spreminjanje izraza na obrazu.

Skeletne ali hotne mišice delujejo večinoma takrat, kadar želimo premakniti del

telesa ali celotno telo v prostoru. Nehotne mišice pa v telesu povzročajo gibanje,

kot je neprestano črpanje in potiskanje krvi, iztiskanje sokov iz različnih žlez,

potiskati hrano po črevesju (prav tam, str. 127).

Page 30: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

21

Prečno progaste mišice gradijo skeletno mišičje. Delujejo v parih in so pod našim

vplivom, saj jih lahko krčimo ali sproščamo. Mišica je s kitama preko sklepa

pritrjena na dve sosednji kosti (Svetina in Novak, 2010, str. 22).

Mišice ob hrbtenici in mišice sprednje trebušne stene premikajo hrbtenico naprej

in nazaj, vstran ter jo sučejo. Mišice sprednje trebušne stene ščitijo in vzdržujejo

pravilno lego trebušnih organov (Dahmane, 2005, str. 68).

Pri predšolskih otrocih so mišice, ki imajo funkcijo vzpostavljati pravilno držo

telesa še slabo razvite. Te mišice so nežne, še neizražene in pod vplivom

vsakodnevnih obremenitev. Ravno zaradi obremenitev in neusklajenosti z

razvojnimi zmožnostmi otrok pride so raznih nepravilnosti v telesni drži

(Rajtmajer, 1991, str. 88).

Pri vsakem gibu sodeluje več mišic. Povezava mišic s skeletom in sklepi je pogoj

za izvajanje gibov in ohranjanje telesne drže, pri kateri je potrebna mišična

aktivnost (Plut, 2002, str. 49).

Mišice hrbta pokrivata povrhnja in globoka plast. Z povrhnjimi mišicami

premikamo ramenski obroč in nadlahtnica. Z globokimi mišicami pa premikamo

hrbtenico. Le te se nahajajo vzdolžno ob hrbtenici vse od zatilnice do križnice.

Pripenjajo se na vretenčne odrastke. So trakaste oblike in različnih dolžin. Preko

dveh ali treh vretenc potekajo krajše, preko večih vretenc pa daljše mišice.

Najmočnejše so mišice v vratnem in ledvenem delu. Mišice premikajo hrbtenico

in jo vzravnavajo (Slapnik, 2006, str. 23).

Hrbtenične mišice imajo bistveno funkcijo, da iztegujejo hrbtenico, jo nagibajo in

rotirajo. Enostranska paraliza mišic povzroči stransko ukrivljenost hrbtenice, ki jo

imenujemo skolioza. Obojestranska paraliza mišic pa povzroči deformacijo, ki jo

imenujemo kifoza (Popovič, 2003, str. 46-47).

Mišice, ki so pritrjene na vretenca, medenico in hrbtni del prsnega koša

stabilizirajo hrbtenico. Njihovo delovanje omogoča uravnanost in gibkost

hrbtenice. Ob naporu se mišice stisnejo in s tem povzročijo togost hrbtenice, ki

prenese dodaten napor (Weller, 2010, str. 14).

Page 31: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

22

5.1.3 Razvoj okostja

»Gibala omogočajo premikanje telesa. Kosti so pasivni del, mišice pa aktivni del

gibal« (Svetina in Novak, 2010, str. 14).

Ogrodni sistem, kamor sodijo kosti in vezi imajo funkcijo opore telesa, zaščito

notranjih organov in so okvir za prijemališče mišic, ki omogočajo gibanje (Stušek,

2001, str. 21).

Pod kožo in mišicami je kostno ogrodje ali skelet, ki je sestavljen iz več kot 200

kosti. Skelet je sestavljen iz kosti glave, kosti trupa, kosti ramenskega obroča,

kosti medeničnega obroča in kosti zgornjih in spodnjih okončin (Svetina in

Novak, 2010, str. 14).

Oporno in mehanično nalogo v človeškem telesu imajo oporna tkiva ali opornine.

So do neke mere prožna in odporna proti potiskom in vlekom. Gradijo jih celice

in medceličnina. K njim prištevamo hrustančno in kostno tkivo (Slobodnik idr.,

2002, str. 21).

Okostje služi kot telesno ogrodje in ima izjemne lastnosti, saj se lahko zvija,

upogiba in omogoča gibanje v vseh smereh. Kosti imajo posebno stebričasto

zgradbo in kanalčke v katerih je tekočina. Ravno zaradi te zgradbe jih lahko

izpostavimo zelo velikim silam. Oblika kosti je različna, kot posledično tudi

njihova zgradba. Poznamo kosti nepravilnih oblik ter kratke, ploščate in dolge

kosti. Sredica kratkih in ploščatih kosti je drugačna kot pri dolgih. Vsaka kost je

prekrita s tanko plastjo vezivnega tkiva, ki jo imenujemo pokostnica. V njej so

krvne žile in živci. Pod pokostnico je kostno tkivo. Kosti so sestavljene iz dveh

vrst kostnega tkiva, in sicer iz kompaktnega kostnega tkiva in gobastega kostnega

tkiva. Kompaktno kostno tkivo daje izredno trdnost, imenovano kostna skorja.

Gobasto kostno tkivo ni tako čvrsto in se nahaja v središču kosti, kar imenujemo

kostna sredica. Med kostno sredico je kostni mozeg, ki je mehko maščobno tkivo

(Stušek, 2001, str. 115-117).

Ogrodje sestavljajo kosti in sklepi. Telesu daje oporo, ščiti notranje organe, nanj

se pritrjajo mišice, ki omogočajo premikanje kosti in s tem premikanje telesa.

Page 32: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

23

Delimo ga na osno ogrodje in ogrodje okončin. Osno ogrodje so kosti glave,

hrbtenice in reber. Ogrodje okončin pa ramenski in kolčni obroč ter kosti zgornjih

in spodnjih udov (prav tam, str. 120-121).

Rastni hrustanec omogoča rast kosti. Rastni hrustanec popolnoma izgine med

petnajstim in dvajsetim letom starosti. Takrat so kosti v celoti zakostenele in ne

rastejo več (Slapnik, 2006, str. 15).

Kosti nerojenega otroka in drugi deli telesa, se začnejo razvijati hitro, ko je otrok

komaj kaj večji od palca. Približno v tretjem tednu po oploditvi in ugnezdenju

jajčeca začne nastajati hrustančni skelet. Z razvojem začne hrustanec

zakostenevati na določenih delih kosti, te pa še naprej rastejo. Dobro izoblikovani

in skoraj do konca zakosteneli sta lobanja in hrbtenica novorojenčka, ki še naprej

rasteta. Skoraj v celoti hrustančne so kosti v zapestju in gležnju (Parker, 2006a,

str. 10-11).

Plodov skelet se začne kot hrustanec. Hrustanec je čvrst in upogljiv, kasneje se

prične nadomeščati s kostmi, kar imenujemo osifikacija (zakostenevanje). Nekaj

delov skeleta ostane vedno hrustančastega. To se predeli, kjer se kosti v sklepih

stikajo, sapnik, zunanji del ušesa in nosna konica (Johnson, 1999, str. 14).

Med zakostenevanjem se kopičijo minerali, ki naredijo kost tršo in manj prožno.

Dokončna zakostenitev se zgodi, ko prenehamo rasti in dosežemo odraslo višino.

Na spreminjanje velikosti telesa in razmerja med deli rastočega telesa vpliva

razvoj okostja (Parker, 2006a, str. 10−11).

Kost je živo tkivo, ki se nenehno obnavlja glede na zunanje obremenitve, katerim

je izpostavljeno. Za kvaliteto in kvantiteto kosti so odločilne zunanje sile, in sicer

telesno delo in vadba. V času mirovanja, obolenja in starostnih fizioloških

sprememb poteka razgrajevanje kosti. V odraščajočem obdobju je zato zelo

pomembna aktivnost, saj se takrat ustvarja največja kostna masa telesa (Turk,

2008, str. 72).

V organizmu je 206 kosti in 200 sklepov. Sklepi so zveze dveh ali več kosti.

Njihova gibljivost je odvisna od oblike sklepnih ploskev, napetosti ligamentov in

Page 33: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

24

mišic, ki premikajo sklepe. Hrustančni sklep je tisti, s katerim so povezana telesa

vretenc, njegova gibljivost je majhna (Slobodnik idr., str. 151).

Večina kosti je med seboj povezanih s sklepi, ki so lahko negibljivi, delno gibljivi

ali popolnoma gibljivi. Negibljivi sklepi (lobanjske kosti) se tesno prilegajo in ne

dopuščajo gibanja. Delno gibljivi (rebra in prsnica) sklepi omogočajo določeno

stopnjo gibanja, med njimi pa se nahaja hrustanec. Popolnoma gibljivi sklepi

(kolčni sklep) omogočajo največjo gibljivost (Stušek, 2001, str. 123).

Preko sklepov se kite vežejo na kosti, ki omogočajo, da se med krčenjem mišic

povlečejo tudi kosti. Kite ali tetive povezujejo kosti z mišicami, poleg pa še

dodatno utrjujejo nekatere sklepe (prav tam, str. 125).

V največji meri za stabilnost sklepa skrbijo mišice, ob tem pa so za stabilnost

sklepa pomembne tudi sklepne vezi in ligamenti (Slobodnik idr., str. 25).

Skelet je povezovalno tkivo in daje telesu trdno oporo. Je najpomembnejše

skladišče mineralov za organizem, predvsem kalcija in fosforja. Kostna masa in

gostota kosti dosežeta vrhunec po 20. letu starosti. Genski in zunanji dejavniki,

med najpomembnejše sodita prehrana in telesna dejavnost, definirajo kostno

maso. Večja kostna gostota, dosežena v mladosti, pomeni daljši čas trdnejših

kosti. Kostno tkivo je sposobno za rast in regeneracijo, ter je občutljivo za

spremembe sil, ki jih povzroča mišično delovanje. Pri vadbi nastajajo sile, ki

povzročajo lokalne spremembe na kosti. Kostno tkivo se temu različno prilagodi.

V primeru trajno povečane mišične sile se kostna masa povečuje. Ob tem se veča

njena moč, ki mišicam daje ustrezno oporo. Mišična masa, ki je lahko naraščajoča

ali padajoča, spremlja rast in upadanje vezivnega tkiva in kosti. Tisto, ki povzroči

upad mineralov in gostote kosti, je mirovanje, proces, mnogo hitrejši od

oblikovanja kosti. Dejavnost je tista, ki stimulira hipertrofijo mišic, te pa

posledično povzročijo rast kosti in vezivnega tkiva. Otroštvo in adolescenca sta

obdobji, v katerih lahko posameznik z ustrezno prehrano in telesno dejavnostjo

naredi največ za zdrave kosti (Škof, 2010, str. 9596).

Page 34: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

25

Med funkcije kosti prištevamo mehanično podporo kot centralno strukturo

določenega telesnega segmenta, proizvajanje rdečih krvničk, shrambo kalcijevih

in fosforjevih ionov. Preoblikovanje kosti je povezano z rastjo. Kosti se v celoti

preoblikujejo v dobi 10−20 let. Na oblikovanje vplivajo različni dejavniki, kot so

telesna aktivnost, bolezen, starost (Slobodnik idr., 2002, str. 150−151).

Vpliv vsakodnevnih naporov in športne vadbe vpliva na kosti tako, da se ob

povečanih naporih pojavi hipertrofija kosti, pri dolgotrajnem mirovanju pa atrofija

kosti (prav tam, str. 22).

5.1.4 Vpliv gibalnih aktivnosti na telesni razvoj

Gibanje je osnovno za preživetje večine živalskih vrst, čeprav je z razvojem

civilizacije postalo manj pomemben dejavnik človekovega vsakdanjika. Z

napredkom v moderni tehnologiji je olajšalo življenje, delo in celo igro (Završnik

in Pišot, 2005, str. 19).

Ob otrokovih prvih gibalnih poskusih, ko se uči plaziti in hoditi, je njegov

spoznavni razvoj povezan z gibalnim razvojem. V predšolskem obdobju so

področja otrokovega razvoja telesno, gibalno, spoznavno, čustveno in socialno

tesno povezana. Otrok doživlja in sprejema svet preko informacij, ki izvirajo iz

njegovega telesa, zaznavanja okolja, izkušenj, ki jih pridobi z gibalnimi

dejavnostmi, gibalne ustvarjalnosti v različnih situacijah (Videmšek idr., 2005, str.

5).

Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo in preizkuša, kaj telo zmore. Ob

tem doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter

gradi zaupanje vase. Gibanje daje otroku občutek ugodja in varnosti, z njim

raziskuje, spoznava in dojema svet okrog sebe, razvija občutek za ritem in hitrost,

dojema prostor in čas (Videmšek idr., 2003a, str. 14).

»Gibalno/športno aktivnost opredeljujemo kot individualno ali kolektivno

gibalno in/ali športno aktivnost, v katere okvir sodijo tako aktivnosti v

prostem času, v šoli, pri delu, kot tudi aktivnosti z namenom približevanja

ciljem vsakodnevnih nujnih in načrtovanih dejavnosti posameznika /…/ Gre

Page 35: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

26

za namensko gibalno/športno aktivnost, ki je običajno strukturirana in služi

krepitvi oz. izboljšanju posameznikove gibalne učinkovitosti, njegovega

zdravja ter splošnega počutja in pripravljenosti.« (Završnik in Pišot, 2005,

str. 17).

Za telesno dejavnost je uporabljen tudi termin gibalna dejavnost. Telesna

dejavnost ima izključno aktiven pomen, čeprav lahko gre tudi za

nenamensko in neorganizirano udejstvovanje v telesnem gibanju pri delu in

transportu. S temi in športnimi dejavnostmi vplivamo na povečano

intenzivnost delovanja različnih funkcionalnih sistemov in s tem na

povečanje psihofizičnih sposobnosti (Škof, 2010, str. 31).

Otroci gibalno aktivnost pri telesni vzgoji doživljajo intelektualno, kar sodi

v spoznavni svet otrokove aktivnosti, ki jo sestavljajo elementi opazovanja,

mišljenja, prakse, in emocionalno. Njihova medsebojna odvisnost regulira

stopnjo sprejemanja informacij oz. nabiranja izkušenj. Emocionalni

doživljaji regulirajo otrokov čustveni odnos do gibalne aktivnosti.

Predšolska telesna vzgoja je v psihološkem smislu, poleg praktične

aktivnosti, vezana na intelektualne doživljaje otrok, ki zajemajo čutenje oz.

zaznavanje, opazovanje, pomnjenje, domišljijo, pozornost, mišljenje in

govor (Rajtmajer, 1990, str. 104−105).

Intelektualni razvoj je v veliki meri odvisen od pravočasne motorične

aktivnosti otroka. Velja pa tudi, da so intelektualno sposobnejši otroci

motorično bolj dojemljivi ter aktivni (Rajtmajer, 1991, str. 30).

Gibalna aktivnost omogoča otroku pridobivanje senzoričnih podatkov, ki

vplivajo na otrokovo gibanje. Tako se perceptivni in motorični podatki

povezujejo na nivoju senzoričnih in motoričnih centrov v centralnem

živčnem sistemu. Ta povezanost omogoča primerjavo in korekcijo med

želenim in izvedbenim gibom, ki sta osnovi za ustvarjanje velikega števila

izkušenj. Več kot je izkušenj, uspešnejši je otrok v konkretnem gibalnem

vzorcu. Razvoj senzomotoričnih sposobnosti je odvisen od zorenja in

izkušenj (Rajtmajer, 1990, str. 60).

Page 36: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

27

Telesni in gibalni razvoj omogočata gibalno aktivnost, ki ima posebno vlogo

v otrokovem razvoju. Gibalna aktivnost vpliva na:

otrokovo telesno rast in duševni razvoj,

zdravo rast in razvoj mišično-skeletnega, srčno-žilnega in dihalnega

sistema,

zadovoljevanje otrokove naravne potrebe po vsakodnevni aktivnosti,

razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti,

motivacijo za redno vključevanje na gibalnem področju v poznejših

obdobjih,

prevzemanje odgovornosti za zdrav način življenja,

sprostitev in dobro počutje po vsakodnevnih naporih in sedenju,

oblikovanje čustvenega, spoštljivega odnosa do okolja in narave,

soljudi,

psihosocialni razvoj in psihično počutje … (Zurc, 2008, str. 17, 25,

26).

Gibalna aktivnost je ena izmed temeljnih življenjskih potreb. Njena vsakodnevna

vključenost omogoča skladno razvitega posameznika. Gibalna aktivnost ima

preventivno vlogo pri preprečevanju kopičenja maščobnega tkiva in s tem

posledično pojava debelosti. Pomembna je tudi njena vloga pri preprečevanju

tveganega vedenja pri otrocih in mladostnikih, kot so nasilje, nezdrava prehrana,

uporaba različnih substanc. Odsotnosti gibalne aktivnosti v otrokovem razvoju in

v kasnejših obdobjih ni mogoče v celoti nadomestiti. Gibalni vpliv je namreč

manjši z napredovanjem otrokove rasti in razvoja (prav tam, str. 26).

Gibalna/športna aktivnost vnaša določen red in disciplino v ritem življenja. Otrok,

ki je od malega hodil na vadbo, bo imel manj težav z navezovanjem stikov,

navajen bo gibanja ob določeni uri, navajen bo poslušati, timsko delati, opravljati

druge obveznosti. Spoznal in opazoval bo svoje telesne sposobnosti in

spremembe, užival bo ob uspehu in napredku, znal bo prenašati poraz (Završnik in

Pišot, 2005, str. 21).

Page 37: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

28

O vadbi govorimo, kadar gre za sistematično ponavljanje telesne dejavnosti s

prizadevanjem za napredek oz. izboljšanje stanja. Telesna vadba je gibalna

dejavnost, ki je namensko in prostovoljno usmerjena v ohranjanje in razvoj

telesnih sposobnosti in zdravja (Škof, 2010, str. 32).

Gibalno/športna aktivnost je ključnega pomena za vzpostavljanje in ohranjanje

človekovega zdravja. Pri razvijajočem se otroku je temelj za celoten razvoj

psihosomatskega statusa, pri odraslem pa omogoča vzdrževanje zdravstvenega

stanja in ohranjanje kakovosti življenja (Završnik in Pišot, 2005, str. 15).

Usmerjena športna dejavnost je nedvomno sredstvo pospešenega, ne samo

gibalnega, ampak tudi spoznavnega, čustvenega in socialnega razvoja otroka. Ob

tem je potrebno skrbno izbrati sredstva, oblike in metode dela, s katerimi

usmerjamo otrokov razvoj. S tem namenom naj bo športna vzgoja zasnovana v

funkciji celostnega razvoja otroka (Videmšek idr., 2001, str. 15).

Količina gibalne/športne aktivnosti, obravnavane za zdravje, danes predstavlja

enega izmed temeljnih razlogov kroničnega ogrožanja zdravja. Narašča delež

otrok, ki ne dosegajo minimalne priporočene količine gibalne/športne aktivnosti.

Gibalno/športna aktivnost v otroštvu predstavlja pomembno razvojno spodbudo,

ki je koristna za krepitev in varovanje zdravja, ohranjanje potrebne ravni gibalnih

sposobnosti in oblikovanje takšnih navad in vedenjskih vzorcev, ki zagotavljajo

zdrav življenjski slog v vseh starostnih obdobjih (Šimunič idr., 2010, str. 7−8).

Šimunič idr., (2010, str. 10−11) so v številnih raziskavah pokazali koristne učinke

gibalne aktivnosti na zdravje otrok. Strnili so jih v pet sklopov:

prvi sklop predstavlja vpliv gibalne aktivnosti na nekatere značilnosti

telesa, v smislu preventive pred debelostjo, zmanjšanja maščobnega tkiva,

spodbude za razvoj okostja, naraščanja mišične moči in kostne trdnosti ter

preventive pred poškodbami lokomotornega sistema;

drugi sklop predstavljajo učinki gibalne aktivnosti na izboljšanje stanja

srčno-dihalne pripravljenosti in uravnavanja krvnega tlaka;

tretji sklop zajema učinke gibalne aktivnosti na psihično zdravje, predvsem

v smislu preventivnega delovanja proti depresiji, anksioznosti, stresu in

Page 38: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

29

zmanjšanju njihovih simptomov, ter spodbujanja razvoja samospoštovanja

in samopodobe;

četrti sklop se nanaša na vpliv gibalne aktivnosti na krepitev imunskega

sistema;

peti sklop pa na vpliv gibalne aktivnosti na izboljšanje agilnosti in

funkcionalne neodvisnosti.

Nezadostna telesna dejavnost in sedeči način življenja sta dejavnika tveganja, ki

ju tesno povezujemo z različnimi motnjami in kroničnimi boleznimi. Občasna in

neustrezno intenzivna telesna dejavnost prinaša večje tveganje kot pričakovani

pozitivni učinek na zdravje (Završnik in Pišot, 2005, str. 16, 17).

Pediatri ugotavljajo, da se je povečalo število otrok s slabo telesno držo in

obolenji dihal. Ključna dejavnika sta pogosto ergonomska neprilagojenost

otrokovim telesnim značilnostim delovnega okolja v vrtcih in šolah ter premalo

gibanja na prostem. Vse bolj je prevladujoč sedentaren življenjski slog,

izpostavljenost enostranskim obremenitvam, ki so zelo verjeten vzrok številnim

zdravstvenim težavam v otroštvu in poznejših življenjskih obdobjih. Gibalna

neaktivnost je pomemben dejavnik tveganja za pojav številnih bolezni, zato je

premalo aktivne otroke smiselno in potrebno usmeriti v vsakodnevno gibalno

aktivnost. Za uspešno doseganje vključevanja otrok v gibalne aktivnosti je

potrebno tesnejše sodelovanje različnih strokovnjakov iz vrtcev, šol, zdravstvenih

institucij, lokalnih skupnosti in družin. Skupno sodelovanje omogoča pripravo in

promocijo ustreznih programov in intervencije, s katerimi lahko vplivamo na

zmanjšanje ovir pri vključevanju otrok v gibalne aktivnosti, poskrbimo za

ozaveščanje odraslih in otrok o zdravem življenjskem slogu, na njim prilagojen

način (Šimunič idr., 2010, str. 1213).

Pomembno je, da otroci osvojijo takšne vedenjske vzorce, ki temeljijo na redni

gibalni aktivnosti, saj bo to imelo dolgoročno pozitivni vpliv na kakovost njihovih

življenj (prav tam, 2010, str. 8).

Preprečevanje nezadostne oz. zagotavljanje primerne gibalne/športne aktivnosti

ter osveščanje širših množic o njenem pomenu poteka na različnih ravneh:

Page 39: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

30

globalni, državni, lokalni in individualni. Globalne akcije potekajo pod okriljem

Svetovne zdravstvene organizacije: 10. maj, Svetovni dan gibanja. Na državni

ravni se izvajajo nacionalni programi, kot so Zlati sonček, Hura, prosti čas,

Zdrava zabava in Krpan. Na lokalni in individualni ravni aktivnosti potekajo v

lokalnih skupnostih in ustanovah (šolstvo, zdravstvo). Nacionalni programi, ki jih

organizirajo in vodijo športne zveze, zavodi za šport, zavodi za zdravstveno

varstvo, šole, vrtci: Do zdravja z gibanjem na prostem, Zdravo mesto, Športna

ulica (Završnik in Pišot, 2005, str. 2425).

Športna in telesna dejavnost sta zelo pomembna za zdrav življenjski slog in imata

v vseh življenjskih obdobjih posameznika nenadomestljivo vlogo. Veliko vlogo

imajo kondicijske dejavnosti, katerih osnovni značilnosti sta povečana telesna

zahtevnost in velika mentalna samodisciplina vadečega. Zahtevnost dejavnosti

mora biti prilagojena trenutnim sposobnostim posameznika, obseg in intenzivnost

pa morata biti takšna, da sprožita mehanizme (fiziološke, biokemijske, mentalne

in druge), s katerimi se premaknejo psihofizične sposobnosti na višjo raven. S

kondicijskimi dejavnostmi razvijamo pomembne občečloveške vrline, kot so

vztrajnost, potrpežljivost, delavnost idr. So vseživljenjske dejavnosti, s katerimi

človek pridobiva in ohranja vitalnost. Imajo velik specifičen in splošen

zdravstveni pomen (Škof, 2010, str. 3839).

Redna, posamezniku prilagojena in primerno intenzivna gibalna/športna aktivnost,

ima pozitiven in celosten vpliv na organizem. Za zadostnost in primernost

gibalne/športne aktivnosti, ki je koristna za zdravje, je treba upoštevati naslednja

merila:

vsebino in obliko aktivnosti,

intenzivnost,

pogostost in

trajanje aktivnosti (Fras, 2002, povz. po Završnik in Pišot, 2005, str.

1718).

Prvo seznanjanje s športnimi aktivnostmi v predšolskem obdobju je bistveni

sestavni del predšolske vzgoje. V tem času moramo otrokom omogočiti številne

Page 40: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

31

gibalne dejavnosti, ki morajo biti strokovno vodene, vsebovati ustrezno izbrane

vsebine, oblike in metode dela. Tako vplivamo na razvoj in odnose med

gibalnimi, spoznavnimi, čustvenimi in socialnimi komponentami otrokove

osebnosti. Otrok je v zgodnjem otroštvu izredno dojemljiv, tako je vpliv gibalnih

aktivnosti na njegov celostni razvoj največji (Videmšek idr., 2003b, str. 1112).

Naloge predšolske telesne vzgoje so v tem, da z ustreznimi vajami, gibalnimi

igrami oz. gibalnimi aktivnostmi spodbujamo gibalni razvoj, pri čemer imamo

možnost ne le pri telesni vzgoji, temveč tudi na vseh ostalih področjih predšolske

vzgoje (Rajtmajer, 1990, str. 108).

Gibalna aktivnost je učinkovito sredstvo za spoznavanje, razumevanje pojmov in

pojavov ter pridobivanje novih znanj. Pri otrocih je to primarni način spoznavanja

okolja in oseb ter medsebojnih povezav. Otroci se namreč ob učenju gibanja z

gibanjem tudi učijo (prav tam, str. 65).

Z različnimi oblikami gibalne aktivnosti pozitivno vplivamo na bralne

sposobnosti in razvoj jezika. Strokovnjaki so mnenja, da se ob vključevanju

gibanja povečuje motivacija za manj zanimive dejavnosti. Posledice gibalnih iger

pripomorejo k hitrejšemu učenju na različnih področjih, ob tem se poveča

pozornost, posledično splošna pripravljenost za učenje (prav tam, str. 69).

Športna vzgoja skrbi za dobro telesno in mentalno zdravje, za usvajanje in razvoj

športnih veščin, pridobivanje izkušenj s telesno dejavnostjo, širjenje obzorij in

poglabljanje uporabnega znanja (Škof, 2010, str. 40).

Veda o zdravju in telesnem razvoju, kot tudi druge stroke, ki se ukvarjajo s

telesno dejavnostjo, z urjenjem in razvijanjem telesnih sposobnosti poznavajo

pomene in koristi redne telesne dejavnosti na telo v razvojnem obdobju.

Kondicijska vadba vpliva na telesno stanje, gibčnost, odpornost, prilagodljivost na

različne obremenitve, splošno vzdržljivost, duševne in psihosocialne sposobnosti

ter na kakovost življenja (prav tam, str. 117).

Page 41: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

32

5.2 Gibalni razvoj otroka

Gibanje je bilo edini način preživetja naših prednikov, saj so hodili, ko so se selili,

tekli pred živalmi, plezali po drevesih, ko so iskali hrano, preskakovali. Vse te

izkušnje so prenesli na svoje potomce v okvirih vzgoje. Otroci so dejavnosti

prilagodili svojim sposobnostim in dojemanju, kar je privedlo do aktivnosti, ki jih

imenujemo igra (Videmšek idr., 2007, str. 9).

»Čim manjši je otrok, tem pomembnejšo vlogo ima gibalni razvoj kot del

celostnega razvoja otroka.« (Videmšek idr., 2003a, str. 57).

Gibalni razvoj je v povezavi s telesnim razvojem. Tako gibalni kot telesni razvoj

sta odvisna od količine in kakovosti gibalnih izkušenj v okolju oz. od otrokove

gibalne aktivnosti (Zurc, 2008, str. 39).

Gibalni razvoj je izrazita oblika in funkcija psihofizičnega razvoja, ki se prične v

predporodni dobi, in se stalno izpopolnjuje. Še posebno je gibalni razvoj izrazit v

prvih treh letih življenja. Otrok že v prvih dveh letih doseže gibalne zmožnosti, ki

jih ni v tolikšnem času ni sposobno razviti nobeno drugo bitje. Slednje se kažejo v

pokončni hoji. Vsi otroci ne rastejo in se ne razvijajo enako, zato so med njimi

razlike v gibalnem razvoju. Te razlike so odvisne od razvoja inteligentnosti, od

zdravstvenega stanja otrok in od vadbe. Razvoj gibalnih funkcij je rezultat zorenja

in učenja otrok. Če otroku primanjkuje gibanja, lahko zaostane v razvoju

(Videmšek idr., 2003a, str. 17).

Od rojstva dalje dojenčki stegujejo svoje ude, se zvijajo in upogibajo svoje telo.

Izvajajo neverjeten razpon gibanja in razvijajo gibljivost glavnih telesnih sklopov.

Najprej razvijajo gibljivost, nato moč. To počno z dvigovanjem in prenašanjem

svoje telesne teže. V prvih 12 mesecih razvijejo motorične spretnosti, ki jih

potrebujejo za samostojnost (Walker, 2003, str. 67).

Gibalni razvoj poteka vzporedno s telesnim razvojem. Med otroki prihaja do

razlik v telesnem razvoju, posledično se pojavljajo individualne razlike v

otrokovem gibalnem razvoju. Redna gibalna dejavnost prispeva h gibalnemu

Page 42: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

33

razvoju, izboljšuje telesno zdravje, deluje preventivno, razvija skeletno-mišični

aparat in telesno zmogljivost ter vpliva na telesno držo. Gibalna aktivnost vpliva

na telesni razvoj in zdravje, pa tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni

razvoj (Zurc, 2008, str. 4445).

Motorični razvoj so spremembe motoričnega vedenja, ki se kažejo v razvoju

motoričnih sposobnosti (Pišot in Planinšec, 2005, str. 17).

Moč, koordinacija in ravnotežje so gibalne sposobnosti, ki jih bomo v

diplomskem delu opisali natančneje, ker usmerjajo gibalno aktivnost in

pomembno vplivajo na pravilno držo. Mišična moč je potrebna pri vseh opravilih

vsakdanje motorike človeka. Ravnotežje pomaga človeku ohranjevati stabilnost

telesa pri vzravnani pokončni drži in drugih telesnih položajih. Koordinacijske

sposobnosti omogočajo povezano in tekoče izvajanje motoričnih akcij (Vauhnik,

2011, str. 69).

Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo ter preizkuša, kaj telo zmore. Ob

tem doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter

pridobiva zaupanje vase. Gibanje daje otroku občutek ugodja in varnosti. Z

gibanjem raziskuje, spoznava, dojema svet okoli sebe in si pridobiva nove gibalne

izkušnje, ki so osnova za zahtevnejše gibalne vzorce (Videmšek idr., 2003a, str.

57).

Za otroka je potreba po gibanju naravna in jo spontano zadovoljuje. Z gibanjem

otrok razvija in krepi svoje telo, usklajujejo se njegova motorika in spretnosti,

poteka osebnostni razvoj, širijo se intelektualne in spoznavne sposobnosti ter

potenciali (Škof, 2010, str. 117).

Gibanje, ki ga omogoča delovanje lokomotornega aparata, je pomembnem del

odzivanja. K lokomotornemu aparatu prištevamo kosti, sklepe in mišice (Zurc,

2006, str. 27).

Kosti telesu dajejo oporo s svojo trdoto in odpornostjo. V sklepih so kosti

povezane med seboj. Mišice, ki prekrivajo kosti, so mehke in prožne. Hrbtenica je

Page 43: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

34

centralni del okostja, na katerega se vežejo kosti ramenskega obroča z rokama in

kolčnega obroča z nogama. Okostje sestavljajo kosti glave in trupa ter kosti udov.

Okostje je živ del telesa, ki se prilagaja potrebam, v primeru poškodb pa se sam

zaceli. Kosti imajo različne oblike, katere so pogojene z vlogo posamezne kosti v

telesu (Vauhnik, 2011, str. 58).

Mišice so elastični organi, ki pod vplivom električne stimulacije sprožajo kemične

procese, ki v mišični mikrostrukturi povzročajo skrčitev mišice v celoti ali le

njenega določenega dela. Nekatere mišice začnejo delovati samo po naši volji,

druge samodejno opravljajo svoje delo tudi pri spečem ali nezavestnem človeku

(prav tam, str. 60).

Gibalna spretnost je konkretna izvedba posameznega giba, odvisna od gibalnih

znanj (Zurc, 2008, str. 40).

»Gibalni ali motorični razvoj pomeni vedno boljši nadzor gibanja mišic« (Nemec

in Krajnc, 2011, str. 48).

Gibanje otroku omogoča vstop v prostor in mu daje predstavo o sebi kot bitju, ki

se vključuje v svet, ki ga obdaja. Sposobnost gibanja je osnova otrokovega

pojmovanja tako sebe kot svojega okolja, ki mu daje možnost raziskovanja.

Omogoča mu, da se približa stvarem, ki mu vzbujajo radovednost, da se umakne

pred stvarmi, ki so zanj povezane z neugodjem in bojaznijo. Z gibanjem otrok

pridobi izkušnje, predstavo o sebi in svojih zmožnostih za dejavno poseganje v

okolje, za prilagajanje zunanjim dogajanjem ter za spreminjanje tega okolja po

njegovih potrebah, kolikor mu je to dopuščeno. Gibanje daje otroku užitek,

zmožnost doživljanja lastnega telesa in mu odpira možnost socializacije (Škof,

2010, str. 115116).

Otrok potrebuje veliko gibanja, saj se njegovo telo ob tem razvija in krepi,

usklajuje se njegova motorika, v povezovanju posameznih telesnih dejavnosti pa

se razvijajo njegove spretnosti (prav tam, str. 116).

Page 44: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

35

Gibalna dejavnost je integralni del otrokovega vedenjskega repertoarja, skozi

katerega se otrok neposredno vključuje v okolje, ki ga obdaja, se seznanja z

različnimi razsežnostmi okolja, pridobiva bogate izkušnje in doživetja, posebej v

obdobju zgodnjega otroštva. Gibanje je tisto, ki otroku omogoča celovito

spoznavanje sveta (Pišot in Planinšec, 2005, str. 17).

Za osebnostni razvoj je koristna in spodbudna telesna dejavnost, ki je usklajena z

otrokovimi zanimanji, motivi in doživljanjem. Upoštevati je potrebno

individualne lastnosti in značilnosti otrok. Otroci se med seboj močno razlikujejo

po temperamentu, telesni, čustveni in socialni prilagodljivosti, zanimanjih,

motivih in ciljih, ki jih spodbujajo, ciljih, za katere so se pripravljeni potruditi. Le

tako bodo otroci telesno dejavnost z veseljem in spontano vključili v svoje

življenje. Telesna dejavnost nima le zdravstvenega in športnega pomena, temveč

je del vzgoje in spodbud k celotnemu osebnostnemu razvoju otroka (Škof, 2010,

str. 123124).

Motorično ontogenezo je mogoče razdeliti na razvojne skupine glede na starost in

temeljne biološke značilnosti v motoričnem razvoju. Novorojenček, star 13

mesecev, izvaja nekontrolirane refleksne gibe. Dojenček od 4. do 12. meseca

postopno osvaja koordinirane in hotene gibe. V obdobju malčka, ki traja od 1,3 do

3. leta starosti, otrok osvaja naravne gibalne vzorce (hoja, tek, plezanje, metanje).

V zgodnjem otroškem obdobju, 3,16/7 let, potekata izpopolnjevanje naravnih

gibalnih vzorcev in izboljšanje koordinacije in sestavljenih kombinacij. Srednje

otroško obdobje, od 6,1/7,1 do 9/10 let, je najugodnejše obdobje za motorično

učenje in koordinativno izboljšanje zahtevnejših gibalnih vzorcev (Vauhnik, 2011,

str. 1516).

Za novorojenčka je značilna popolnoma nerazvita motorika. Novorojenček izvaja

rahle zasuke glave, nekontrolirane in nekoordinirane gibe rok in nog, ki so

sunkoviti in povzročeni refleksno. Refleksi, kot so dihanje, jokanje, sesanje in

požiranje, novorojenčku zagotavljajo najpomembnejše življenjske funkcije. K

njim prištevamo še refleks zapiranja očesnih vek za zaščito oči in refleksa

kašljanja in kihanja za zaščito dihalnih organov. Na razvojni stopnji novorojenčka

Page 45: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

36

so gibalno vedenje in značilnosti izvedbe gibov odvisne od stopnje razvoja

živčnega sistema. Posamezni motorični centri in živčne povezave pri

novorojenčku na ravni ciljno usmerjenih motoričnih akcij še ne delujejo, ampak

so usmerjena in usposobljena za refleksno funkcioniranje. Ob razvoju centralnega

živčnega sistema in živčnih celic se spreminja motorično delovanje otroka,

predvsem zavestna in ciljna motorika. Dominantno refleksno motorično vedenje

se zamenjuje v ciljno usmerjeno zavestno motoriko (prav tam, str. 17).

V razvojni fazi dojenčka se začne osvajanje prvih ciljno usmerjenih

koordinativnih gibalnih vzorcev. V tem obdobju dojenček usvoji motorične

spretnosti ciljno usmerjenega prijemanja, pokončno vzravnano držo in samostojno

premikanje, gibanje v prostoru. To razvojno obdobje je v procesu motorike

obdobje zelo očitnega napredka. Tehnike prijemanja so razmeroma neurejene,

poizkusi so nenatančni, gibanje ni koordinirano in tekoče usmerjeno k predmetu,

približevanje je sunkovito in nenatančno. Razlike v uspešnosti so odvisne od

prirojenih in pridobljenih dojenčkovih sposobnosti. Pri dojenčku je lega na

trebuhu izhodiščni položaj za prehod v pokončno vzravnano stojo. Iz lege na

trebuhu dvigne glavo in zgornji del trupa ob opori na roke mnogo višje kot v

obdobju novorojenčka, ko je »pasel kravice«, zaradi močnejših mišic in boljše

iztegnitve rok. Iz lege na trebuhu dojenček prehaja v štirinožno plazenje, ki je

izhodiščni položaj za vstajanje dojenčka do pokončne vzravnane stoje. Štirinožno

plazenje je v motoričnem razvoju pomembna in koristna telesna aktivnost. Krepi

mišične skupine okončin in telesa, razvija koordinacijo, ki je v razvoju človeka

potrebna vedno in povsod. Samostojna vzravnava v pokončno telesno držo otroka

je povezana z motorično spretnostjo prijemanja. Dojenček se namreč s plazenjem

po štirih približa opori, katere se oprime, preko klečanja se s pomočjo rok dvigne.

Kasneje se nauči samostojne stoje brez opiranja. Pri stoji ima dojenček telo

nagnjeno naprej, noge v kolenih pa rahlo pokrčene zaradi specifičnega nagiba

hrbtenice in še neoblikovanih fizioloških krivin hrbtenice. Ta položaj omogoča

otroku večjo stabilnost pri pridobivanju in ohranjanju ravnotežja. V obdobju

dojenčka je motorični razvoj povezan z izboljšavo tehnike hoje, obvladovanjem

ravnotežja in pridobivanjem večje mišične moči telesa (prav tam, str. 2324).

Page 46: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

37

V obdobju malčka se otrokove gibalne dejavnosti dogajajo v širšem okolju, ki jim

nudi veliko možnosti, spodbud in najrazličnejših sodelovanj. Posledično so v

povečani motorični aktivnosti in izzivih, pri katerih osvajajo številne, različne

gibalne spretnosti in znanja. Hoja, vzpenjanje, ravnotežno gibanje, seskoki, tek,

poskoki, plazenje, valjanje, kotaljenje, potiskanje, vlečenje, plezanje, guganje,

nošenje, začetki lovljenja in podajanja so gibalne spretnosti, ki jih otroci, vsaj v

grobi tehniki, osvojijo. Ob osvajanju gibalnih spretnosti in znanj se povezuje in

poteka razvoj osnovnih motoričnih sposobnosti (prav tam, str. 28).

V zgodnjem otroštvu se kažejo izpopolnjevanje gibalnih spretnosti, osvajanje in

ustvarjanje gibalnih kombinacij. Napredek se opazi kot stopnjevanje pri izvajanju

motorične spretnosti (boljši rezultati, lepša izvedba), v izvedbi gibalnih spretnosti

(iz grobe tehnike v fino, izpopolnjeno tehniko), v povečanju uporabnosti

motoričnih spretnosti oz. sposobnosti uporabe v različnih situacijah, v razvoju

osnovnih motoričnih sposobnosti (prav tam, str. 29).

Videmšek idr., (2007, str. 7) poudarjajo, da je predšolsko obdobje doba

temeljnega gibalnega razvoja. Dejavnosti v tem obdobju so podlaga za kasnejše

športne dejavnosti, ob tem pa vplivajo na razvoj in oblikovanje otrokovih

sposobnosti, lastnosti, zmožnosti in značilnosti. Gibanje je osnova za zdrav način

življenja v njihovi prihodnosti.

Razvoj poteka od naravnih oblik gibanja do celostnih in skladno zahtevnejših

športnih dejavnosti v interakciji zorenja, učenja in lastne voljne aktivnosti

(Videmšek idr., 2005, str. 7).

Znano je, da so pri otrocih skoraj vse potencialne motorične sposobnosti

medsebojno povezane. Odvisne so od stanja centralnega živčnega sistema in od

morfoloških dimenzij v odnosu do antropometrijskih karakteristik (Bala idr.,

2009, str. 65).

»Razvoj gibanja se odraža v večji telesni moči, hitrosti, ravnotežju ter

usklajenosti, gibljivosti in natančnosti gibov, pa tudi v vzdržljivosti.« (Nemec in

Krajnc, 2011, str. 48).

Page 47: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

38

Za človeka je značilno, da njegovo gibalno učinkovitost omejuje šest gibalnih

(motoričnih) in funkcionalna sposobnost, ki so: moč, hitrost, koordinacija,

gibljivost, ravnotežje, natančnost in vzdržljivost. Te sposobnosti določajo

učinkovitost posameznika pri realizaciji različnih gibalnih nalog ob prispevku

ostalih, čustvenih, socialnih, spoznavnih in drugih dimenzij (Pišot in Planinšec,

2005, str. 11).

»Gibalni razvoj se manifestira v vse bolj učinkovitih in nadzorovanih gibih, ki

potekajo od preprostih refleksnih do hotenih in sestavljenih gibov. Pri tem gibalne

sposobnosti (moč, hitrost, ravnotežje, koordinacija, gibljivost, preciznost in

vzdržljivost) razvrščamo v tri prepletajoče se kategorije. Te so: sposobnost

stabilnosti, sposobnost lokomotorike in manipulativne sposobnosti. Vse tri

kategorije se pojavljajo na vseh stopnjah motoričnega razvoja otroka.« (Rajtmajer,

1990, str. 54).

Stopnje motoričnega razvoja so: refleksni gibi (do 1 meseca), rudimentalne

gibalne sposobnosti (do 2 let), fundamentalne gibalne sposobnosti (od 2. do 7.

leta), splošne gibalne sposobnosti (710 let), specifične gibalne sposobnosti (od

10. do 13. leta) in specializirane gibalne sposobnosti (nad 13 let). Refleksni gibi

fetusa ali novorojenčka so prva stopnja motoričnega razvoja človeka, za katere

velja, da so nadzorovani subkortikalno. Rudimentalne gibalne sposobnosti so

začetne in nepopolne motorične sposobnosti, ki so vezane na: stabilnostne gibe, s

katerimi otrok pridobiva nadzor nad glavo, vratom in trupom, s pojavi sedenja in

pokončne drže, lokomotorično dejavnost, pri kateri gre za plazenje, hojo po štirih,

vzravnano hojo, skakljanje in poskoke, in na manipulativne aktivnosti, kamor

sodijo grabljanje, spuščanje, lovljenje in metanje predmetov. Fundamentalne

gibalne sposobnosti otroku omogočajo obdržati ravnotežje v različnih položajih, z

njimi pa se otroci naučijo tudi preprostih gibanj v prostoru ter ravnanja s predmeti.

Splošne gibalne sposobnosti vključujejo fundamentalne v reševanju gibalnih

problemov. Specifične gibalne sposobnosti se pojavljajo z zorenjem. Otroci so

sposobni večjih psihofizičnih obremenitev, gibalni vzorci so natančnejši, gibanja

se izvajajo v večji hitrosti. Pri specializiranih gibalnih sposobnostih, pri katerih

gre za specializacijo v eno ali več športnih zvrsti (prav tam, str. 5456).

Page 48: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

39

Vsi otroci se gibalno ne razvijajo enako hitro. Vzroki za motnje ali zaostanek v

gibalnem razvoju so zelo različni. Možni vzroki so lahko možganski centri,

skrbijo za uravnavanje mišičnega tonusa, ki se lahko razvijajo počasneje. Vzroki

so lahko tudi poškodbe pred, med in po porodu, bolezni matere med nosečnostjo,

prezgodnji porod…, pa tudi nepravilen ali slabši telesni razvoj, slaba telesna

kondicija, slabši razvoj mišljenja, preobremenjenost otrok s šolskim delom, stres

otrok, pretirano ukvarjanje s športom, strah. Tudi blažji zaostanek se pokaže v

vsakdanjem življenju otrok: pomanjkljiva usklajenost rok in nog, glede na telo je

gibanje krčevito in trdo, učenje športnih dejavnosti je težje. Otroci so nerodni,

zavrti, se pogosto poškodujejo, zaradi neugodnih izkušenj pa je slabša tudi

njihova telesna samopodoba (Nemec in Krajnc, 2011, str. 5455).

Nezadostnost gibanje otrok in njihovega bivanja na zraku zmanjšuje odpornost

otroškega organizma in upočasnjuje tempo telesnega razvoja in motorike

(Videmšek idr., 2007, str. 9).

Propriorecepcija je zavedanje lastnega gibanja, ki temelji na informacijah, katere

v možgane pošljejo mišice, sklepi in ravnotežni organ. Ta čut se usklajuje z

gibanjem in vidnimi informacijami, ki jih dobivamo z gibanjem. V prvem letu

starosti se ta čut hitro razvija. Na primerih kobacanja, hoje in pokončne drže

lahko opazimo povezanost med vidom, propriorecepcijo in gibalnim razvojem

(Nemec in Krajnc, 2011, str. 65).

Športna vadba je proces, s katerim načrtno spreminjamo psihomotorične

sposobnosti, da bo posameznik sposoben boljših dosežkov (Slobodnik idr., 2002,

str. 28).

Motorično učenje poteka v obdobju posredovanja novih informacij, je proces

pridobivanja, izpopolnjevanja in stabiliziranja tehnike določenega gibanja

motoričnih struktur. Tesno je povezano z motoričnimi sposobnostmi,

osebnostnimi značilnostmi in umskimi sposobnostmi. Ko bodo te sposobnosti

bolje razvite, bo lažje in hitrejše učenje tehnike določenega gibanja (prav tam, str.

36).

Page 49: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

40

5.2.1 Dejavniki gibalnega razvoja

Preučevanje dejavnikov človekovega razvoja je eno izmed najpomembnejših

področij. Med dejavnike gibalnega razvoja uvrščamo dejavnike iz otroka

(prirojene dejavnike) in dejavnike iz okolja. Različne razvojne teorije različno

poudarjajo vpliv dejavnikov. Nekatere bolj poudarjajo dednost, druge okolje,

tretje temeljijo na sovplivu notranjih in zunanjih dejavnikov. Ob vplivu genov na

otrokov razvoj so pomembne socialno-kulturne značilnosti, v katerih otrok

odrašča in se razvija. Otrok z odličnimi dednimi zasnovami, teh ne bo mogel

razviti, če mu okolje ne bo nudilo možnosti za njihov razvoj. Odločilen vpliv na

dednost ima okolje. V okoljske dejavnike prištevamo različne ravni okolja, kot so:

družina, vrstniki, širša skupnost, ki ima določene norme, vrednote in pravila.

Pomembno vlogo ima tudi otrokova gibalna aktivnost. Ta ima vpliv na vsa

področja otrokovega razvoja (Zurc, 2006, str. 1725).

Dednost določa, kakšni bomo; majhni, veliki, podolgovatega ali okroglega obraza,

modrih ali rjavih oči … Informacije za vse te lastnosti so zapisane v naših genih, v

naši DNK. Za razvoj gibanja, še posebej drobnih gibov, je pomembna zrelost

živčevja (Nemec in Krajnc, 2011, str. 5354).

Dejavniki okolja vplivajo na razvoj in omogočajo razvijanje genetskega

potenciala. Med njih uvrščamo družino in druge dejavnike družbe, kot so

zdravstvena oskrba, socialnoekonomske razmere, urbanizacija, letni časi in

podnebje, kronično stresno okolje, športna aktivnost idr. (prav tam).

Spodbudno življenjsko okolje pozitivno vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti

in njegovih vrednot. Otrok prevzema navade in stališča staršev, zato je športna

dejavnost zelo pomembna za njegovo dejavnost. Starši bi se morali pogosteje

igrati s svojimi otroki, jih spodbujati v njihovih gibalnih dejavnostih ter

zadovoljevati in krepiti njihovo naravno potrebo po gibanju. Otrok z različnimi

dejavnostmi razvija gibalne in funkcionalne sposobnosti ter spoznava in osvaja

osnovne prvine različnih športnih zvrsti. Gibalne dejavnosti od otroka zahtevajo,

da se zaveda drugih otrok in odraslih. Z njimi deli prostor in stvari, prizadeva si

doseči cilj, spoznava smisel upoštevanja pravil, pomen sodelovanja. Otrok je

Page 50: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

41

ustvarjalen, ko išče načine in poti za rešitev gibalnih nalog (Videmšek idr., 2003a,

str. 14).

Dedna zasnova s pridobljenimi motoričnimi spretnostmi izboljšuje izvedbo

motoričnih spretnosti. Predvsem tiste, ki imajo zahtevno in kompleksno vsebinsko

strukturo. Pri razvijanju motoričnih sposobnosti je genski potencial osnova za

delo. Ob tem pa je pomembna primerno izbrana in izvedena motorična vadba, ki

je učinkovitejša, saj jo izvajamo v zgodnjem življenjskem obdobju. V tem

obdobju je posameznik bolj dovzeten za sprejemanje ustreznih motoričnih

dražljajev (Vauhnik, 2011, str. 24).

Na razvoj gibalnih sposobnosti pri otroku vplivajo prirojeni dejavniki (dednost,

predispozicije), okolje in samodejavnost. Vsi ti dejavniki so v tesni interakciji,

pomembni so za napredek v razvoju iz nižje v višjo razvojno fazo. Za razvoj

prirojenih motoričnih potencialov je potreben majhen impulz socialnega okolja.

Pogoj za razvoj gibalnih sposobnosti je kvalitetna gibalna aktivnost. Ob njej bo

otrok deležen stalne in pravilno načrtovane aktivnosti, prejel bo spodbude, ki

bodo delovale na njegove sposobnosti in oblikovanje motoričnih stereotipov.

Upoštevati pa je potrebno čas, v katerem otrok usvaja nove gibalne spretnosti in

sposobnosti. Pri tem sta telesna rast in razvoj tista, ki narekujeta obdobje

občutljivosti, dovzetnosti in odzivnosti za razvoj gibalnih spretnosti in

sposobnosti. Pomembna in potrebna je določena raven razvitosti otrokovega

mišičevja, živčnega in zaznavnega sistema, da otrok lahko razvija gibalne

sposobnosti. Motorične sposobnosti so odvisne od morfoloških, fizioloških,

psihičnih in socialnih dimenzij osebnosti. Te omogočajo motorično funkcioniranje

in adaptacijo organizma na napore telesa (Rajtmajer, 1991, str. 49).

Motorične sposobnosti so pogojene tako z endogenimi dejavniki, ki imajo

biološko osnovo, kot z eksogenimi dejavniki, ki imajo sociološko osnovo. Za

razvoj najvažnejših motoričnih sposobnosti otroka je pomembna določena stopnja

kulture primarnega okolja in določena materialna stabilnost, ki zadovoljuje

normalne pogoje za življenje in razvoj. Pomembna je količina motoričnih

izkušenj, ki jih zagotavljata vpliv okolja s svojim stimulativnim delovanjem na

Page 51: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

42

motorično aktivnost v otroški dobi in razvoj sposobnosti kot pojmovanja

motoričnega razmišljanja, ki se izraža zlasti v novih in nepoznanih motoričnih

situacijah (Strel idr., 1982, str. 3435).

Kondicija pomeni stanje telesne pripravljenosti posameznika oziroma njegove

telesne zmogljivosti. Telesna pripravljenost oz. telesna zmogljivost je stanje

razvitosti bioloških dejavnikov (telesnih, fizioloških, biokemičnih in

biomehanskih), ki posamezniku zagotavljajo osnovo za uspešnost. Kondicija

pomeni raven gibalnih sposobnosti: aerobne (srčno-žilne) vzdržljivosti, anaerobne

(mišične) vzdržljivosti, mišične sile in moči, hitrosti, gibljivosti, koordinacije in

agilnosti, ter drugih gibalnih sposobnosti. Te človeku omogočajo gibalno

avtonomnost in ustvarjalnost, hkrati pa so v tesni povezavi z njegovim zdravjem.

Z redno telesno dejavnostjo lahko vzdržujemo in izboljšamo telesno zmogljivost

oz. kondicijo (Škof, 2010, str. 3536).

Zmogljivost posameznika je odvisna od bioloških in psiholoških značilnosti,

fizičnih lastnosti, gibalnih sposobnosti in okolja. Biološke značilnosti so

anatomske (oblike in položaji organov), celične (zgradba, velikost, oblika in

položaj celic), molekularne (sprememba števila molekul), fiziološke (delovanje in

uravnavanje telesnih funkcij) in biokemijske (spreminjanje ene snovi v drugo).

Med psihološke značilnosti uvrščamo vzburjenost centralnega živčnega sistema,

anksioznost in pozornost. Fizične lastnosti so telesna višina in masa ter ostale

razsežnosti, predvsem okončin. Gibalne sposobnosti so spretnost, moč, hitrost,

vzdržljivost gibljivost, ravnotežje in koordinacija. Slednje omogočajo premikanje

lastnega telesa po prostoru in času. V okolje sodijo klimatske razmere

(temperatura, vlažnost), konfiguracija terena (hribovita pokrajina, ravnina),

prostorske značilnosti (telovadnica, gozd) ter nadmorska lega. Trenutna

zmogljivost je odvisna od podedovanih značilnosti in pridobljenih, spreminjajočih

se značilnosti (Ušaj, 2011, str. 2830).

Ljudje prilagodijo gibanje lastnim značilnostim, sposobnostim in okolju, v

katerem se gibljejo. Potreba po uresničitvi zadanega cilja predstavlja posamezniku

spodbudo pri učenju in vadbi (prav tam, str. 28).

Page 52: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

43

Dejavniki, ki pogojujejo motorično učenje, so notranji in zunanji. Med notranje

dejavnike uvrščamo družbeno okolje, jezik in povratne informacije. Med zunanje

dejavnike sodijo motorične sposobnosti, stanje motorične informiranosti, umske

sposobnosti, osebnostne značilnosti in učna aktivnost, ki je odvisna od motivacije

(Slobodnik idr., 2002, str. 37).

5.2.2 Razvoj gibalnih sposobnosti

Gibalne/motorične sposobnosti so sposobnosti, ki človeku omogočajo gibalno

izraznost pri dnevnih opravilih, delu, pri športu. Te sposobnosti so: mišična moč,

gibljivost, koordinacija, ravnotežje, hitrost in vzdržljivost (Škof, 2010, str. 32).

Gibalne sposobnosti so odgovorne za izvedbo naših gibov in določajo gibalno

stanje človeka. Z njihovo pomočjo lahko opravljamo določeno nalogo. Otrokova

gibalna izraznost je pod vplivi telesnih mer, delovanja organskih sistemov in

psihe, ob tem pa velja tudi nasprotno. Spreminjanje stanja gibalnih sposobnosti

vedno celostno vpliva na človeka in se kaže v spremembah vseh elementov, ki ga

sestavljajo. Gre za tesno povezanost uspeha vadbe z ustreznim delovanjem drugih

podsistemov, ki opredeljujejo človeka kot celoto. Odstotek prirojenosti gibalnih

sposobnosti je različen; pri nekaterih je večji, pri nekaterih pa manjši. Gibalne

sposobnosti so tudi pridobljene z vadbo in načinom življenja (Videmšek idr.,

2003a, str. 39).

Rast in zorenje omogočata motorično učenje. Motorično učenje pospešuje rast in

zorenje otroka. Motorično učenje posledično vpliva tudi na gibalne izkušnje in

otroku omogoča hitrejšo in intenzivnejšo interakcijo z okoljem (Rajtmajer, 1991,

str. 34).

Ob zorenju in nabiranju gibalnih izkušenj (učenju) poteka proces diferenciacije

motoričnih sposobnosti, ki pomeni razčlenjevanje hipotetičnega generalnega

faktorja motorike na njegove posamezne subsisteme. Med subsisteme uvrščamo:

moč, hitrost, koordinacija, gibljivost, ravnotežje, preciznost in vzdržljivost. Ob

tem ima pomembno vlogo motorično učenje, ki preko treh faz učenja, in sicer

začetne, osnovne in zaključne faze, pospešuje diferenciacijo. V začetni fazi je

Page 53: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

44

potrebno uskladiti senzorične, motorične in miselne operacije. Zaradi tega je

gibanje nekoordinirano, počasi in pomanjkljivo izvedeno. V osnovni fazi oz.

kontinuiranem ponavljanju, pri katerem gre za veliko serijo iteracij, se dosega vse

bolj koordinirano gibanje. Konča se z obliko gibalnega vzorca oz. stereotipa, ki je

voden na osnovi avtomatske regulacije. V zaključni fazi se doseže v gibanju

potrebna učinkovitost (Rajtmajer, 1990, str. 4950).

Refleksni gibalni vzorci so ontogenetsko (razvoj osebe) ali filogenetsko (razvoj

vrste) pogojeni. Ontogenetsko pogojeni so prijemalni refleks, sesalni refleks in

objemalni refleks, filogenetsko pa lokomotorne gibalne aktivnosti plazenja,

plezanja, stopanja in vzpenjanja. Orientacijski refleks sodi v posebno skupino in

otroku omogoča, da v prvem letu življenja zaznava vse spremembe v svoji

okolici. Pri ljudeh se je ta refleks razvil v najvišjo obliko radovednosti (prav tam,

str. 70).

Položajno-gibalni vzorci zahtevajo povečevanje mišičnega tonusa. Bistveno vlogo

ima položaj glave, saj refleksi prenehajo, ko se glava vrne v normalen položaj

glede na trup oz. prostor. Položajno-tonični gibalni vzorci otroku pomagajo pri

prilagajanju v novem okolje in jih delimo na simetrični tonični vratni refleks in

asimetrični tonični vratni refleks. Pri simetričnem toničnem vratnem refleksu

upogib glave nazaj povzroči iztegovanje rok s povečanim tonusom mišic in

krčenje nog z zmanjšanim mišičnim tonusom. Upogib glave naprej povzroči

upogib rok in iztegovanje nog z ustreznim mišičnim tonusom (iztegovanje

povzroči povečan mišični tonus). Asimetrični tonični vratni refleks, pri katerem

zasuk glave, na primer v desno, povzroči iztegovanje desne in krčenje leve roke.

Ta refleks prehaja tudi na noge. V začetku predstavlja oviro za prijemanje

predmetov (prav tam, str. 7172).

Postavitveno-gibalni vzorci ali statični refleksi omogočajo normalno držo glave

pri različnih položajih otroka. Najizrazitejši so med 6. in 12. mesecem.

Omogočajo dvigovanje glave, obračanje, sedenje, prehod v vzravnano držo (prav

tam).

Page 54: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

45

Stojno-gibalni vzorci, ki jih imenujemo tudi statokinestetični refleksi, omogočajo,

da se telo prilagaja na osnovi gibalne reakcije novonastalim situacijam. Za

ohranitev ravnotežja, ki jih povzročijo zunanje sile (vlečenje, pritisk,

potiskanje…), človek reagira s statokinestetičnimi refleksi. Pojavljajo se torej pri

vseh oblikah izgube stabilnega položaja, ko je potrebno z gibalno reakcijo

vzpostaviti ravnotežni položaj (prav tam).

K razvoju hotene motorike prištevamo tri funkcionalna področja, in sicer obraz,

roke in noge. Hotena motorika se začne pojavljati ob grabljenju in spuščanju

predmetov, kar je izredno pomembno za nadaljnji razvoj psihomotorike. Gre za

igro prstov in okončin, preko katere si otrok utrjuje nove gibalne občutke. Otrok

hkrati nosi predmete v usta, jih stiska z ustnicami, s tem pa si razvija izrazno

motoriko (mimiko). Vsa ta gibalna aktivnost je razvojno pogojena, z ustreznimi

igračami jo pa lahko spodbujamo, saj si otrok z njimi pridobiva in uri osnovne

senzomotorične sposobnosti. Igra prstov, okončin in obraza je osnova za kasnejše

zahtevnejše gibalne vzorce (prav tam, str. 73).

Motorične sposobnosti so del splošne psihofizične sposobnosti človeka in se

nanašajo na določen nivo razvitosti osnovnih gibalnih dimenzij človeka.

Pogojujejo uspešno izvajanje gibanja (Rajtmajer, 1991, str. 48).

5.2.2.1 Moč

Telesna moč je sposobnost človeka, da se ta z mišičnim naprezanjem zoperstavlja

zunanjim silam ali premika lastno telo. Z njo premaguje odpore, kot so sile

partnerja, teže predmetov in gravitacijske sile. Telesna moč ima dominantno

vlogo v večini psihomotoričnih aktivnosti človeka. V fiziološko osnovo moči

sodijo masivnost okostja, potencialni volumen mišic, mišična viskoznost in

število aktiviranih celic, nevronov, ki kažejo stopnjo vzdraženosti (Rajtmajer,

1991, str. 52).

Moč je ena izmed sposobnosti za učinkovito izkoriščanje sile mišic pri

premagovanju zunanjih sil. Predstavlja osnovno gibalno sposobnost, saj brez nje

gibanja ne bi bilo. Moč ima pri večini gibalnih dejavnosti pomembno vlogo, kajti,

Page 55: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

46

če otroci nimajo moči, razvite skladno z njihovo razvojno stopnjo, niso sposobni

premagovati naporov pri izvajanju športnih aktivnosti. Posledica slabo razvite

moči je prehitra utrujenost, kar povzroči otrokovo pasivnost (Videmšek idr.,

2003a, str. 40).

Videmšek idr., (2003a, str. 40) ločijo tri pojavne oblike moči, in sicer

eksplozivno, repetitivno in statično moč. Eksplozivna moč je sposobnost za

maksimalni dosežek telesa v prostoru: start, skok, met. Razvijemo jo lahko v

manjši meri, saj je njena prirojenost sorazmerno visoka. Repetitivna moč je

sposobnost za dalj časa trajajočo dejavnost, ki poteka z izmeničnim krčenjem in

sproščanjem mišic. V veliki meri jo lahko razvijemo. Manifestira se pri izvajanju

cikličnih gibanj, kot so hoja, tek, poskoki, kolesarjenje, plavanje. Statična moč je

sposobnost dolgotrajnega napenjanja mišic pri zadrževanju položaja pod določeno

obremenitvijo. Stopnja prirojenosti statične moči je manjša, zato lahko s primerno

vadbo precej vplivamo na njen razvoj. Pomembna je v mnogih športih, kjer je

potrebno zadržati določene položaje, npr. pri športni gimnastiki, borilnih športih

... Poudariti je potrebno, da se pri predšolskih otrocih izogibamo statičnega

naprezanja in statičnih vaj za razvoj moči. Bolje je, da poiščemo ustrezne igralne

oblike vadbe dinamičnega značaja, kot so skoki, poskoki, plezanje, elementarne

igre, ki vsebujejo mete, poskoke. Določene naloge naj otroci izvajajo bosi, saj si

tako razvijajo in krepijo mišice stopalnega loka.

Slobodnik idr., (2002, str. 2930) izpostavljajo tri vidike moči: vidik deleža

aktivne mišične mase, vidik silovitosti in vidik tipa mišičnega krčenja. Vidik

deleža aktivne mišične mase je lahko splošen, ta je značilen za celotno telo, gre za

podedovano značilnost, ki je usklajena s posameznikovim videzom, ali lokalen,

pri katerem je specifična moč pridobljena z vadbo. Vidik tipa mišičnega krčenja je

lahko statičen ali dinamičen. O statični (izometrični) mišični moči govorimo

takrat, ko se mišična pripoja ne približujeta, pritrjena je med dvema nepremičnima

točkama, notranja napetost pa se veča. O dinamični moči pa takrat, ko se mišična

pripoja spreminjata. Dinamično krčenje je lahko koncentrično, ko se mišica

skrajša, ali ekscentrično, ko se mišična pripoja med seboj oddaljujeta. Glede na

vidik silovitosti ločimo največjo ali maksimalno moč, hitro ali eksplozivno moč in

Page 56: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

47

vzdržljivost v moči. Največja moč je sposobnost premagovanja velikih bremen z

največjo silo. Hitra moč je tista, pri kateri gre za sposobnost premagovanja

bremen in obremenitev z največjim pospeškom. Vzdržljivost v moči je sposobnost

dalj časa trajajočega premagovanja bremen in obremenitev. Delimo jo na statično

in dinamično.

Ob razvijanju telesne moči moramo biti pozorni, na pomembne vidike vadbe.

Dolgotrajni teki, poskoki, povzročajo negativni učinek na hrbtenico in sklepe,

zato je med njimi potrebno izvajati odmore. Vaje moči morajo biti usmerjene v

razvoj pravilne telesne drže. Pozornost zato namenimo razvijanju simetrične

telesne moči, mišicam, ki vplivajo na pravilno držo hrbtenice, mišicam

ramenskega obroča, mišičevju stopal. Tako preprečimo možnost pojava ploskih

nog in neustrezne hoje. S pretiravanjem pri razvijanju telesne moči negativno

vplivamo na normalen telesni razvoj in rast. Pri vajah moči se opredelimo za vaje

in naloge dinamičnega tipa. Izogibamo se dolgotrajnim napornim vajam moči,

posebej statičnim, saj te v času izvajanja fiksirajo respiratorne mišice, zadržujejo

dihanje, povečujejo pritisk v prsnem košu, zmanjšujejo oskrbo s kisikom, kar

lahko privede do težav s srcem. Otroke zato učimo pravilnega dihanja, tistega, na

popoln izdih. Uporabljamo dihalno-sprostitvene vaje (Rajtmajer, 1991, str.

5556).

Z razvijanjem telesne moči pri predšolskem otroku oblikujemo pravilno telesno

držo, lep videz s primerno razvito mišično maso, splošno telesno moč,

privzgajamo delovne navade in vztrajnost pri napornem delu (prav tam, str. 56).

5.2.2.2 Ravnotežje

Rajtmajer (1991, str. 59) opredeljuje ravnotežje kot sposobnost človeka, da ta

ohranja stabilen položaj kljub sili gravitacije in drugim dejavnikom, ki so zanj

moteči. Fiziološko osnovo ravnotežja tvorijo senzorno področje, ki združuje čut

za ravnotežje, čut za prostor in čut za težnost, ter mali možgani, ki predelujejo

informacije. Ravnotežje ima velik koeficient prirojenosti.

Page 57: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

48

Ravnotežje je sposobnost ohranjanja stabilnega položaja in hitrega oblikovanja

kompenzacijskih gibov. Za oblikovanje slednjih je potrebna sinteza informacij iz

čutil, vida in sluha ter ravnotežnega organa v srednjem ušesu. Da bi ohranili

ravnotežni položaj, je potrebno nenehno in zelo hitro oblikovanje ustreznega

gibalnega programa, kateri vsebuje korekcijske gibe. Ravnotežje delimo na

statično, ohranjanje ravnotežnega položaja v mirovanju, in dinamično, ohranjanje

ravnotežnega položaja v gibanju. Predšolski otroci imajo slabo razvito sposobnost

ravnotežja, zato moramo že pri mlajših otrocih pričeti z razvijanjem te

sposobnosti. Različne gibalne naloge za razvoj ravnotežja so: hoja po črti, stoja na

eni nogi, hoja po vrvi na tleh, skakanje po eni nogi, hoja po gredi. Uporabljajo se

tudi gibalne naloge, ki vključujejo gibalni problem: hoja po gredi, kjer se srečata

dva otroka, obračanje na gredi, nošenje bremen, stopanje na valj ali kvader,

smučanje. Sposobnost ravnotežja je pomembna tudi v vsakdanjem življenju

(Videmšek idr., 2003a, str. 4445).

Ravnotežje je sposobnost zaznavanja položaja, drže in gibanja posameznih delov

telesa. Temelji na kontinuiranem sprejemanju senzoričnih informacij iz perifernih

receptorjev v centralni živčni sistem, pri čemer sodelujejo različni senzorični

sistemi (kožni, mišični, kitni in sklepni receptorji, organ za vid, ravnotežni organ).

Na podlagi teh se oblikujejo motorični odgovori za vzdrževanje in vzpostavljanje

ravnotežja (Škof, 2010, str. 33).

Slabo razviti sposobnosti ravnotežja in koordinacije gibanja sta pri otroku do 5.

leta starosti pomembna dejavnika, ki preprečujeta hitrejše usvajanje enostavnih,

posebej pa sestavljenih, koordinacijsko zahtevnejših, gibanj, kot so vožnja s

kolesom, drsanje, smučanje. Zato je potrebno otroku omogočiti pogosto izvajanje

nalog, ki pospešujejo razvoj teh gibalnih sposobnosti (Videmšek idr., 2003b, str.

56).

Page 58: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

49

5.2.2.3 Koordinacija

Koordinacija je sposobnost, ki je odgovorna za učinkovito oblikovanje in

izvajanje sestavljenih gibalnih nalog. Osnovne značilnosti koordinacije so

pravilnost, pravočasnost, racionalnost, izvirnost, stabilnost. Prirojenost

koordinacije je sorazmerno visoka in v največji meri odvisna od dobrega

delovanja centralnega živčnega sistema. Razvoj koordinacije se začne že v

fetalnem obdobju, saj plod že v materinem telesu pridobiva prve gibalne izkušnje.

V največji meri pa otroci te izkušnje pridobijo do 6. leta starosti. To je obdobje, v

katerem so najbolj dojemljivi za sprejem raznovrstnih gibalnih informacij in

njihovo združenje. Do 11. leta je razvoj strm, nato pa v času pubertete, zaradi hitre

rasti skeleta, nekoliko upade. Vrhunec doseže pri 20. letih, po 35. letu pa se začne

upad (Videmšek idr., 2003a, str. 4243).

Koordinacija je sposobnost usvajanja in izvajanja sestavljenih gibalnih nalog. Je

motorična spretnost, ki je pogojena z visoko stopnjo prilagajanja živčnega sistema

gibalnim situacijam in analiziranja ter izpopolnjevanja gibanja. Razvijamo jo s

širjenjem motoričnih izkušenj in znanj, z usvajanjem novih gibov v novih

kombinacijah in njihovim utrjevanjem (Slobodnik idr., 2002, str. 31).

Koordinacija je sposobnost usklajenega gibanja teles v nepredvidljivih,

nenaučenih situacijah. Razvijamo jo z raznimi gibanji, ki se razlikujejo od

običajnih. Izboljšuje se predvsem v procesu učenja nekega gibanja. Gibanja

nenehno spreminjamo, s tem pa poskušamo doseči, da so ta čim bolj zapletena.

Spreminjamo tudi okolje (raven, neraven teren), položaj izvedbe gibov (stoje, po

vseh štirih), pravila iger (večje, manjše število dotikov) in uporabljamo različne

rekvizite (košarkarske, rokometne žoge) (prav tam, str. 41).

Koordinacija je povezana z manifestacijo vseh drugih gibalnih sposobnosti, ki

morajo biti ustrezno razvite. Tako se lahko koordinacija preko njih izrazi na višji

ravni. Otrok, ki nima ustrezno razvitih koordinacijskih sposobnosti, je nespreten,

negotov v dejavnostih, zelo počasi pridobiva nove gibalne vzorce, nenehno išče

našo pomoč. Zato ga je potrebno še posebno spodbujati k izvajanju gibalnih nalog

(Videmšek idr., 2003a, str. 43).

Page 59: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

50

Vrste koordinacije so:

sposobnost opravljanja ritmičnih motoričnih nalog (določene gibe je

potrebno opraviti v ritmu),

sposobnost pravočasne izvedbe motorične naloge (hitre in silovite akcije,

ki jih je potrebno izvesti v točno določenem trenutku),

sposobnost reševanja nalog z nedominantnimi okončinami (je pridobljena),

sposobnost hitrega spreminjanja smeri gibanja (agilnost, ki je pomembna v

športnih igrah),

sposobnost natančnega zadevanja cilja (preciznost) in

sposobnost natančnega vodenja gibanja (Slobodnik idr., 2002, str. 3132).

Razvoj grobih in velikih telesnih gibov poteka z razvojem gibov gornjih udov do

gibov spodnjih udov in do hkratnih gibov več delov telesa. Drobni koordinirani

gibi potekajo v razvoju gibov rok in prstov, sledi koordinacija oči in rok, ušes in

rok, koordinacija rok, nog ter razvoj kombinacij koordiniranih gibov (Zurc, 2008,

str. 39).

5.2.2.4 Vpliv gibalnih aktivnosti na razvoj gibalnih sposobnosti

Gibalna dejavnost, športna dejavnost in gibalne sposobnosti so termini, ki se

mnogokrat enačijo, zato jih je potrebno smiselno opredeliti. Gibalna dejavnost je

dejavnost, ki je rezultat dela skeletnih mišic, kjer je končna poraba energije večja

kot pri mirovanju. Športna dejavnost je podkategorija gibalne dejavnosti, ki je

načrtovana, strukturirana in ponavljajoča se. Njen namen je izboljšati, ohraniti

enega ali več parametrov telesne pripravljenosti. Gibalne sposobnosti so

opredeljene kot sklop sposobnosti, ki jih ljudje imamo in jih razvijamo, in so

povezane s sposobnostjo izvajanja gibalnih aktivnosti (Šimunič idr., 2010, str.

45).

Rajtmajer (1991, str. 51−52) navaja, da se ob motoričnem učenju, razvijajo tudi

motorične sposobnosti. Pri otrocih je potrebno upoštevati proces zorenja, zaradi

katerega v učenju ne morejo narediti večjih in hitrih kvalitativnih skokov. Velik

obseg gibalne vadbe je posledično bolj usmerjen na razvijanje sposobnosti kot na

Page 60: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

51

učenje in pridobivanje znanj. Ko sposobnosti dosežejo določen višji razvojni nivo,

je mogoče sprejemati nova motorična znanja, ki so potrebna ob razvijanju

zahtevnejših motoričnih sposobnosti. Iz tega izhaja dejstvo, da sta motorično

učenje in proces razvijanja motoričnih sposobnosti povezana.

Z gibalnimi dejavnostmi otrok razvija naslednje psihofizične sposobnosti in

lastnosti:

gibalne sposobnosti: koordinacija gibanja, ravnotežje, hitrost, moč,

gibljivost, preciznost;

samozavedanje (pridobivanje podobe o sebi, orientacija lastnega telesa,

telesna slika in shema, zavedanje telesa);

zavedanje prostora in časa, ker je gibanje dogajanje v prostoru in času;

govor: razumevanje govora drugih, besedno izražanje;

zaznavanje oblik, gibanj, dogajanj v okolju, občutljivost za dogajanje v

okolju;

višje spoznavne funkcije: pomnjenje, predstavljanje, domišljija, mišljenje;

ustvarjalnost, ustvarjalna stališča;

čustvena in socialna prilagojenost (Videmšek idr., 2003b, str. 25).

Telesne vaje v okviru gibalne vzgoje za predšolske otroke vključujejo sodelovanje

večjega števila osnovnih motoričnih sposobnosti. Tak primer je plezanje po lestvi,

ki zahteva določeno mero moči rok in ramenskega obroča, ravnotežja in

koordinacije celega telesa ter sposobnost reorganizacije gibanja. Sposobnost hitre

spremembe smeri gibanja (agilnosti) je odvisna od moči nog, hitrosti, koordinacije

celega telesa in ravnotežja. Pri izvajanju skokov na tleh so soudeležene

eksplozivna moč, koordinacija, ravnotežje in vzdržljivost. Tako se pri otrocih

razvijajo motorične sposobnosti (Rajtmajer, 1991, str. 64).

Veliko primerov kaže, da ni motorične aktivnosti, pri kateri ne bi sodelovala

telesna moč. Prav tako v koordinacijo in ravnotežje usmerjene vadbe ne moremo

izvajati brez telesne moči. Zato je pri izbiri nalog za razvijanje motoričnih

sposobnosti predšolskih otrok potrebno upoštevati in uporabljati takšne vaje, ki

Page 61: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

52

niso specializirane, temveč je za realizacijo potrebnih več primarnih motoričnih

sposobnosti (prav tam, str. 64−65).

Otrok z različnimi gibalnimi aktivnostmi v zaprtem prostoru in na prostem razvija

gibalne in funkcionalne sposobnosti ter spoznava in usvaja osnovne prvine

različnih športnih zvrsti. Gibalne aktivnosti od otroka zahtevajo, da se zaveda

drugih otrok in odraslih, da z njimi deli prostor in stvari, da sodeluje. Pri gibalnih

aktivnostih v parih ali skupini si skupaj z drugimi prizadeva doseči cilj. V

elementarnih gibalnih igrah spoznava smisel in pomen upoštevanja pravil in

sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti. Otrok je pri gibalni

aktivnosti ustvarjalen, kadar išče svoje načine in poti za rešitev različnih gibalnih

nalog, izraža svoja čustva in občutja, in z lastno domišljijo odgovarja na nove

izzive (Šimunič idr., 2010, str. 8).

V strokovni literaturi so podana številna priporočila glede gibalne aktivnosti, ki

skušajo opredeliti njeno pogostost, intenzivnost, obliko in trajanje. Za mlajše

otroke se skladno z njihovimi razvojnimi potrebami poudarja predvsem

variabilnost gibalnih aktivnosti. Te naj bodo zabavne in zanimive, saj bodo na

otroke vplivale motivacijsko. Upoštevati je potrebno tudi naravo gibalne/športne

aktivnosti, ki je pri otrocih pretežno intervalne narave. Ne moremo pričakovati, da

jo bodo izvajali neprekinjeno, temveč bodo izmenjevali kratke intervale zmerne

do visoko intenzivne aktivnosti s pogostimi obdobji mirovanja. Za šoloobvezne

otroke in mladostnike je priporočeno 60 minut ali več vsakodnevne

gibalne/športne aktivnosti, ki bi dosegala zmerno do visoko stopnjo intenzivnosti.

Poznavanje gibalnega vedenja otrok, stanja gibalnih sposobnosti in telesnih

značilnosti je ključnega pomena (prav tam, str. 10−12).

Gibalna aktivnost predstavlja kompleksen proces. Gibalno aktivnost določajo

intenziteta (visoka, zmerna in nizka), modalnost (prekinjajoča, kontinuirana),

oblika, vsebina in trajanje aktivnosti. Otroci v predšolski dobi in na začetku

osnovnega šolanja uživajo v igri, predvsem v aktivnostih, ki zahtevajo gibanje

celega telesa in so že po naravi aktivni (prav tam, str. 25).

Page 62: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

53

Motorični učni proces poteka preko opazovanja, mišljenja in praktične aktivnosti

otroka. Otrok pri opazovanju demonstriranega gibanja o gibanju razmišlja in ga z

vadbo podrobneje spoznava, se ga nauči. Ti procesi privedejo do formiranja

ustreznih gibalnih stereotipov. Pri motoričnem učenju majhnih otrok je vsaka

vaja, gibalna naloga, nova informacija, ki izzove nove izkušnje. Ob razvijanju

motoričnih sposobnosti se pridobiva tudi znanje (Rajtmajer, 1991, str. 31).

Ob motorični aktivnosti otrok skače, teče, se plazi in pleza, obvladuje posamezna

velika in mala orodja pri zahtevnejših gibalnih dejavnostih, skratka se giblje.

Motorična aktivnost mu omogoča generiranje moči, s katero opravlja

lokomotorne, manipulativne in ravnotežne aktivnosti (prav tam, str. 123).

Motorično učenje poteka v treh fazah. Prva faza je obvladovanje gibanja v

grobem. Gre za fazo grobega koordiniranja gibanja. Učenje poteka od prvega

spoznavanja gibanja do stadija, ko posameznik izvede gibanje. V tej fazi nastaja

gibalna predstava, ki je groba, nepopolna, povezovanje gibov telesa je slabše.

Potrebno in pomembno je ugotoviti začetno stanje posameznikov, zagotoviti

aktivno sodelovanje vseh, pomembne so demonstracije, ogretost učencev, vadba z

veliko ponovitvami in povratnimi informacijami vadečim. Druga faza

motoričnega učenja zajema učenje od grobe do fine koordinacije gibanja.

Pomembna je motivacija za delo, mnogokratno ponavljanje, potrebna je

demonstracija, zagotoviti je potrebno povratne informacije. S tretjo fazo

motoričnega učenja dosegamo avtomatizacijo gibanja (Slobodnik idr., 2002, str.

37−38).

Igra in učenje je športna dejavnost otrok, ob kateri se razvijajo gibalni potenciali,

ki otrokom zagotavljajo radost in veselje v dejavnosti ter obvladovanje samega

sebe v gibanju. V bistvu je otrokova celotna telesna in športna dejavnost neke

vrste raznovrstna kondicijska dejavnost (Škof, 2010, str. 37−38).

Preučevanje in poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na gibalno vedenje otrok, je

nujno za razumevanje značilnosti gibalne aktivnosti. Dejavniki ne delujejo ločeno,

temveč se med seboj povezujejo in prepletajo, zato jih je potrebno obravnavati kar

najbolj celostno (Šimunič idr., 2010, str. 24).

Page 63: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

54

Z vajami poskrbimo, da so otrokove glavne mišice in sklepi zdravi in gibčni ter

jim pomagamo, da ostanejo okretni in zmorejo uspešno izvajati različne možne

oblike gibanja. Vaje mehke gimnastike niso koristne le telesno, ampak vplivajo

tudi na otrokovo samozavest, sproščenost, zaupanje in zadovoljstvo. Ob vajah se

otrok počuti udobneje v svojem telesu; je bolj stabilen na nogah in zanesljivejši v

svojih odzivih (Walker, 2003, str. 6−7).

Page 64: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

55

5.3 Hrbtenica

Hrbtenica, katere latinsko ime je columna vertebralis, je močna in prožna. S

pravilno obliko prenese vsakodnevne pritiske in napor. Varuje hrbtenjačo in je

pritrdišče za rebra, medenico in hrbtne mišice. Meri približno dve petini skupne

telesne višine (Weller, 2010, str. 10−11).

Hrbtenica poteka med lobanjo in vrhom trtične kosti. Tvori skelet vratu in hrbta

(Vogrin idr., 2012, str. 13).

Hrbtenica je opora trupa, ki je trdna in prožna. Nosi glavo z možgani. Prilagaja se

spremembam obtežitve, sedenju in hoji. Njena elastičnost je pomembna za zaščito

hrbtnega mozga. Hrbtenica ni ravna, kar je lastnost, ki hrbtenici omogoča

prožnost (Štiblar Martinčič idr., 2007, str. 30−31).

Hrbtenica ima vlogo vertikalizacije in vzdrževanja statičnih in dinamičnih

položajev. Omogoča raznovrstna gibanja, ublažuje sile, ki delujejo na telo, in ščiti

telesno votlino (Kramberger idr., 2009, str. 36).

Hrbtenica in rebrna kletka sta drugi del osnega ogrodja. Ima 33 vretenc, od tega je

gibljivih 26 vretenc. Gibljivi del hrbtenice se ves čas srečuje z napori, nosi težo

telesa in nasprotuje obremenitvam, ki smo jim izpostavljeni pri težkem delu, ob

dvigovanju bremen sključeno in ob vsakodnevnem sedenju v nepravilnem

položaju. Obdaja hrbtni mozeg ali hrbtenjačo. Hrbtenjača poteka po hrbteničnem

kanalu, v medvretenčnih prostorih pa skozi odprtine iz nje izhajajo živci, ki se

razvejajo po vsem telesu (Stušek, 2001, str. 121−122).

Pogled s strani daje hrbtenici obliko dvojnega S. Krivine hrbtenici omogočajo

fleksibilno podporo. Ob preučevanju razvoja otrokove hrbtenice je pozornost

treba usmeriti tudi na dejavnike, ki povzročajo nepravilen razvoj. Vzroki

nepravilnega razvoja so lahko notranji ali endogeni, ki povzročajo t.i. genske

nenormalnosti, in zunanji ali eksogeni, ki izvirajo iz okolja in so pridobljeni v

procesu razvoja in rasti. Notranji vzroki so večinoma posledica anomalij

(odstopanj, nepravilnosti) v strukturi ali funkciji določenih organskih sistemov

Page 65: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

56

(gibalnega, nevropsihičnega, motenj delovanja endokrinih žlez, čutil). Zunanji

vzroki pogosto izhajajo iz obremenitev, neustreznega sedenja, spanja, večurnega

sedenja pred televizorjem, neusklajenosti delovnega pohištva z otrokovimi

antropometrijskimi značilnostmi, neustreznih oblačil, obutve, pomanjkanja

gibalne aktivnosti (Zurc, 2006, str. 30−47).

Ukrivljenost hrbtenice omogoča veliko obremenitev ter gibalnih storitev, ki jih pri

štirinožnih sesalcih ni moč videti. Vsak človek se rodi z ravno hrbtenico, ki se

razvija in oblikuje v hrbtenične krivine v procesu njegovega telesnega razvoja.

Možnosti za propadanje pokončne drže se pojavljajo v zgodnji mladosti človeka,

saj so takrat organski sistemi v fazah dinamičnega razvoja in rasti. Ravno zato so

gibalna aktivnost in gibalne dejavnosti v zgodnjem otroštvu izrednega pomena.

Otrok se z njimi optimalno razvija, nudijo mu užitek in ugodje, pridobiva več

izkušenj ob tem pa ima vse več možnosti, da jih bo izkušnje usvojil in ga bodo te

spremljale vse življenje. Za človekovo pokončno držo, vzravnano stojo in dobro

počutje moramo posvetiti dovolj pozornosti ohranjanju drže (Vauhnik, 2011, str.

58).

V razvoju skeleta dvonožcev zavzema hrbtenica človeka posebno mesto, saj se je

ta, poleg medenice, spremembam v razvoju najbolj prilagodila. Zaradi pokončne

drže mora nositi breme, zato se je morala razviti v masivne, močne kosti. Nastala

je nihajoča ritmična hoja človeka, kateri ustreza hrbtenica v današnji obliki

(Trampuš, 1999, str. 20).

V maternici in za čas po rojstvu, je dojenčkova hrbtenica oblikovana kot črka C.

Ta krivulja se imenuje primarna krivulja−Kyphotic (Bridwell, 2014).

Otrokova hrbtenica je v maternici oblikovana kot črka C. Je iz hrustanca in je zelo

mehka ter prožna. Ukrivljenost hrbtenice otroku omogoča, da se v maternici

udobno namesti (Johnson, 1999, str. 20).

Page 66: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

57

5.3.1 Zgradba hrbtenice

Hrbtenica je opora za trup pri sedenju, stanju in hoji. Zgrajena je iz 33 vretenc.

Ločimo 7 vratnih (cervikalnih) vretenc, 12 prsnih (torakalnih), 5 ledvenih

(lumbalnih), 5 križnih (sakralnih) in 3 trtična (kokcigealna) vretenca. Med seboj

so povezana na dva načina: z med sklepnimi odrastki sosednjih vretenc, ki so

ploski in malo gibljivi pravi sklepi in s prožnimi medvretenčnimi ploščami, ki so

iz vezivnega hrustanca z mehkim, zdrizastim jedrom (Pocajt in Širca, 1990, str.

22−23).

Hrbtenica poteka po vsej dolžini na hrbtni strani trupa in je dvakrat ukrivljena v

obliki dvojne črke S (Svetina in Novak, 2010, str. 16).

Hrbtenico predstavlja steber koščenih vretenc, ki jih med seboj ločijo

medvretenčne ploščice. Posamezno vretence je povezano z naslednjim vretencem

(Turk, 2008, str. 36).

Vretenca se imenujejo glede na njihov zavzemajoč položaj. Med seboj se

razlikujejo po velikosti in obliki (Weller, 2010, str. 12).

Pri vratnih vretencih sta zgornji dve v vseh smereh zelo gibljivi. Prsna vretenca

nosijo rebra in tvorijo rebrno kletko, ki jo v sprednjem delu končuje prsnica.

Križna vretenca predstavljajo negibljivi del, zraslih v trikotno kost križnico. Trtica

nima nobene naloge. Zaradi pokončne drže pri človeku je ledveni del najbolj

obremenjen, saj se mora za pokončno hojo upogniti naprej (Stušek, 2001, str.

121).

V vratnem delu hrbtenico obračamo na vse strani. V prsnem delu jo nagibamo v

levo in desno. V ledvenem delu jo upogibamo naprej in nazaj. Križna vretenca so

zraščena v eno kost, zato križni del hrbtenice ni gibljiv. Vsa vretenca skupaj

oklepajo hrbtenični kanal, v katerem se nahaja hrbtni mozeg ali hrbtenjača.

Slednja je najlažje dostopna v ledvenem delu od zadaj, saj so trni vretenc skoraj

vodoravni, večji presledki med vretenci, imenovani medvretenčne line, skozi

katere potekajo hrbtenjačni živci (Pocajt in Širca, 1990, str. 24).

Page 67: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

58

Vretence je sestavljeno iz telesa, loka, stranskih in sklepnih odrastkov ter trnov.

Na odrastke in trne so pritrjene vezi in mišice. Vretenca se med seboj razlikujejo

po obliki. Med seboj so vretenca povezana s sklepnimi odrastki in

medvretenčnimi ploščicami. Sklepni odrastki vsebujejo prave sklepe, ki so ploski

in slabo gibljivi (Plut, 2002, str. 34−36).

Vretenca se razlikujejo po velikosti, nekatera pa imajo tudi posebno obliko. Prvo

vratno vretence je sestavljeno iz dveh lokov. Imenujemo ga nosač (atlas), ker nosi

glavo. V sklepu med nosačem in zatilno kostjo z glavo kimamo. Drugo vratno

vretence imenujemo okretač (axis), ker v sklepu med njim in atlasom obračamo

glavo. V križnem delu hrbtenice so vretenca zraščena v trikotno kost križnico (os

sacrum), ki ji sledi trtica (os cocygis), sestavljena iz treh do petih trtičnih vretenc.

Trtična vretenca so pri človeku ostanek zakrnelega repa (Pocajt in Širca, 1990, str.

25−26).

Povezanost vretenc omogoča gibčnost in prožnost hrbtenice. Hrbtenični kanal

ustvarjajo telesa in loki vseh vretenc. V njem se nahaja hrbtni mozeg ali

hrbtenjača, ki je podaljšek možganov. V in iz hrbtenjačnega kanala so ob strani

izpeljane tako imenovane medvretenčne line. Te omogočajo, da skoznje potekajo

hrbtenični živci (Plut, 2002, str. 36).

Vretenca imajo vretenčne loke, ki hrbtenični kanal obdajajo s hrbtenjačo. Med

vretenci živci izhajajo na levo in desno stran hrbtenice. Med njimi so prožne

medvretenčne ploščice ali diski iz hrustanca in veziva, ki dajejo hrbtenici

prožnost. Hrbtenjača je del živčevja, ki se nadaljuje v možgane (Svetin in Novak,

2010, str. 16).

Medvretenčna ploščica je zgrajena iz čvrstega prožnega hrustanca, ki ob pritisku

ublažuje sunke in udarce med sukanjem, prenašanjem bremen in skakanjem.

(Vodnik po telesu, 1996, str. 38−39).

Medvretenčne ploščice so iz vezivnega hrustanca, v sredini iz zdrizastega jedra.

Po hrbtenici navzdol so vedno debelejše, saj nosijo vedno večjo težo (Plut, 2002,

str. 34−36).

Page 68: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

59

Medvretenčne ploščice so čvrsto pritrjene na zgornje in spodnje vretence.

Nahajajo se od drugega vratnega vretenca do križnice. Prenesejo velike

obremenitve, omogočajo premikanje hrbtenice in absorbirajo vertikalne udarce

(Weller, 2010, str. 12−13).

Hrbtenjača je glavni živec in je povezava med telesom in možgani. Dolga je

približno 45 centimetrov in debela kot mezinec. Zgornji del se nadaljuje v

možgane, spodnji del pa se v višini pasu razveji na živce. Zgornji živci v vratu se

razširijo v rame in roke, osrednji v prsni in trebušni del, spodnji živci v noge

(Parker, 2006b, str. 8).

Enaintrideset hrbtenjačnih živcev se deli na osem vratnih: prvi štirje oživčujejo

vrat, zatilje in trebušno prepono, drugi štirje pa zgornji okončini; dvanajst prsnih:

oživčujejo steno prsne in trebušne votline; pet ledvenih, pet križnih, en par

trtičnih: oživčujejo spodnji okončini in steno medenice (Slapnik, 2006, str. 29).

Na hrbtenici se nahajajo pravi sklepi, ki so med sklepnimi odrastki, in nepravi

sklepi. Dolgi in kratki ligamenti podpirajo stabilnost hrbtenice. Dolgi povezujejo

sprednje in zadnje strani teles, kratki pa povezujejo vretenčne loke in odrastke

med seboj (Popovič, 2003, str. 24).

Vezi ali ligamenti so iz vezivnega tkiva. Povezujejo loke vretenc in tesno obdajajo

telesa vretenc. Njihova naloga je, da skrbijo za poravnanost hrbtenice in

preprečujejo poškodbe pri prevelikih premikih (Weller, 2010, str. 14).

Hrbtenica ima nalogo, da podpira precejšnjo težo. Ob dvigovanju bremen, se pri

vretencih stopnjujejo preobremenitve, ki privedejo do okvare medvretenčne

ploščice (Turk, 2008, str. 37).

Medenica povezuje hrbtenico s spodnjima udoma. Medenica je koščen obroč.

Sestavljena je iz dveh kolčnic, med njima je križnica, spredaj pa je sramnična

zrast (Plut, 2002, str. 37).

Page 69: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

60

5.3.2 Oblika hrbtenice

»Hrbtenica ni ravna. V vratnem delu je ukrivljena navzpred, v prsnem navzad, v

ledvenem spet navzpred in v križnem navzad.« (Bizjak, 2002, str. 24).

Vratna lordoza je krivina naprej v vratnem in ledvenem delu. Prsna kifoza je

krivina nazaj v prsnem in križničnem delu (Plut, 2002, str. 34).

Prvi dve vretenci, nosač, ki nosi glavo, in okretač, ki jo vrti, vratnem delu

hrbtenice omogočata obračanje glave na vse strani. Hrbtenico v prsnem delu

nagibamo v levo in desno stran. V ledvenem delu jo premikamo naprej in nazaj. V

križničnem delu so vretenca zraščena v križnico, zato tam ni gibljivosti. Prav tako

niso gibljiva trtična vretenca, ki so ostanek zakrnelega repa (prav tam, str. 36).

Gibljivost vretenca je zalo majhna, vendar se majhni premiki po celotni hrbtenici

seštevajo in je celotna hrbtenica dobro gibljiva (Parker, 2006a, str. 34).

Hrbtenica je ravna pri novorojenčku. Ko dojenček dviguje glavo, se mu ukrivi

vratni del, ob sedenju in hoji, pa še drugi deli. Pri ležanju otroka se hrbtenica še

izravna, pri odraslem se to ne zgodi več (Bizjak, 2002, str. 24).

Značilna oblika hrbtenice s t. i. fiziološkimi krivinami se oblikuje v prvem letu

človekovega življenja. Gledano od strani ima hrbtenica obliko velike črke S. Na

njej se loči vratna vbočenost (lordoza), prsna izbočenost (kifoza) in ledvena

vbočenost (lordoza). Gledano od zadaj ima zdrava hrbtenica ravno obliko. Trdnost

ji dajejo vezi in mišice, s katerimi tvori celoto. Brez vezi in mišic bi se hrbtenica

zaradi velikega pritiska v medvretenčnih ploščicah razširila daleč čez fiziološke

meje. Različna zgradba posameznih delov hrbtenice odgovarja njeni vlogi in

namenu v posameznem predelu, npr.: močno razvita ledvena vretenca so potrebna,

da bi zmogla velike obremenitve ledvene hrbtenice (Zurc, 2006, str. 30−32).

Prožne ploščice ali diski iz hrustanca in veziva, ki so med vretenci, omogočajo

gibljivost hrbtenice (Svetina in Novak, 2010, str. 15).

Page 70: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

61

Nenormalne ali pretirane krivine so posledica prirojenih okvar, slabe drže, šibkih

mišic ali bolezni, ki oslabijo kost (Vodnik po telesu, 1996, str. 39).

5.3.3 Razvoj hrbtenice

Oblika hrbtenice se z razvojem spreminja. Prve mesece po rojstvu se začnejo

oblikovati prve fiziološke krivine. Ob dviganju glavice se oblikuje vratna lordoza.

S plazenjem po štirih se oblikuje ledvena lordoza. Vse te faze so del

individualnega razvoja in se ob otrokovi dozorelosti spontano vertikalizirajo

(Kramberger idr., 2009, str. 37).

Človek se rodi z ravno hrbtenico, ki se razvija in oblikuje v hrbtenične krivine v

procesu telesnega razvoja. Prsna in križnična krivina sta primarni krivini.

Razvijeta se že v obdobju fetusa. Vratna in ledvena krivina sta sekundarni krivini

(Zurc, 2006, str. 30).

Razvoj hrbtenice je povezan z razvojem vretenc oz. nastankom hrustančne

hrbtenice. Do konca procesa okostenitve fiziološke krivine še niso stabilne. Te se

zravnajo pri ležanju. Hrbtenica je zelo gibljiva. V tem času je otrok pod močnim

vplivom različnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje položaja hrbtenice. Sam

razvoj hrbtenice in njenih krivin se konča šele v adolescenci (prav tam, str. 31).

Vretenca in kosti hrbtenice se razvijajo stopenjsko (Turk idr., 2008, str. 37).

Razvoj hrbteničnih krivin poteka po rojstvu po spodaj navedenih korakih:

vratna krivina se razvije, ko otrok dviguje glavo,

prsna krivina se razvije, ko začne otrok sedeti in

ledvena ter križnotrtična krivina se razvije, ko otrok shodi (Popovič, 2003,

str. 24).

Page 71: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

62

5.3.4 Metode spremljanja razvoja hrbtenice

Zaradi pomembnosti hrbtenice so si raziskovalci prizadevali ugotoviti, s kakšnimi

metodami bi lahko ločevali ustrezni položaj hrbtenice od neustreznega (Zurc,

2006, str. 36).

Vizualna metoda

Ena izmed najstarejših in danes najpogosteje uporabljenih metod za diagnozo

odstopanj v položaju hrbtenice je vizualna metoda. Je metoda kliničnega pregleda,

ki je najmnožičnejši način ocenjevanja razvoja otrokove hrbtenice v organiziranih

zdravstvenih službah pri rednih sistematskih pregledih. Pri vizualnem ocenjevanju

telesne drže so potrebne optimalne tehnične razmere za merjenje, ki zadevajo:

prostor, osvetlitev, temperaturo, oblačilo oz. dostopnost merjencev. Merjence se

opazuje od spredaj, bočno in od zadaj, v stoječem, sedečem, ležečem položaju ter

med hojo (prav tam, str. 37).

Pri ocenjevanju telesne drže je pomembno, da poteka po določenem vrstnem redu

ocenjevanja posameznih delov telesa. Poteka po sledečem zaporedju: položaj

glave in vratu, oblika prstnega koša, položaj ramen in lopatic, položaj medenice,

oblika trebuha, položaj hrbtenice, oblika zgornjih in spodnjih okončin in stopal

(prav tam).

V okviru vizualne metode pri odkrivanju odstopanj hrbtenice je velikokrat

uporabljen Adamov test predklona. Otrok spusti glavo na prsi, roki pa mu prosto

visita sklenjeni spredaj. V tem položaju se počasi pripogne naprej, se z zgornjim

delom telesa nagne v levo in desno, da ocenjevalec lahko ugotovi rigidnost

krivine (prav tam).

Obstaja več različic vizualne metode ocenjevanja:

vizualna metoda, ki se določa po sistematičnosti kota med vratom in

ramenoma, po višini ramen in vrhov lopatic ter njihove medsebojne

oddaljenosti, simetričnosti mišic, obliki hrbta in prsnega koša;

vizualna metoda, ki se zaključi na osnovi seštevka ocene drže glave,

ramen, lopatic, razvitosti prsnega koša, oblike trebuha in nog (prav tam,

str. 38).

Page 72: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

63

Dopolnjeno vizualno ocenjevanje z merskimi pripomočki

Ocenjevalci se pri vizualni metodi zavedajo subjektivnosti, zato uporabljajo

merilne pripomočke, ki so hitri in enostavni za uporabo. Ti so primerni za

merjenje na hrbtenici (Prav tam, str. 40−41).

Taki pripomočki so: inklinometer, centimetrski meter, deščica za polaganje,

svinčnica, dermograf in kobra.

Inklinometer, je pripomoček, s katerim se določi kot medenice. Gre za

metodo za merjenje nagiba medenice.

Svinčnica je pripomoček, s katerim lahko merimo več elementov telesne

drže, lahko npr. določimo težiščnico, ki poteka navpično skozi težišče.

Svinčnica je tudi ustrezen pripomoček za ugotavljanje in merjenje

fizioloških krivin hrbtenice.

Kobra je pripomoček iz plastične ovojnice in svinčenega jedra, dolžine 60

do 80 cm in kvadratnega prereza 1x1 cm. Pomembno je, da kobra pri

prenosu ne spremeni oblike (prav tam).

Tako vizualna metoda ocenjevanja položaja hrbtenice kot tudi ocenjevanje z

merilnimi pripomočki temeljita na podatkih pri statični drži hrbtenice, ki pokažejo

razporeditev njenih segmentov. Ocenjevati jo je mogoče tudi v dinamičnem

položaju, med gibanjem, pri katerem se kažejo: položaj telesnih segmentov, akcija

mišic in motorične sposobnosti (prav tam, str. 42).

Mišični testi

Merjenje ustreznosti položaja hrbtenice v dinamični drži poteka s pomočjo t.i.

hrbtno-mišičnih funkcionalnih testov. Ti vključujejo teste dviganja, teste statične

vzdržljivosti hrbta ipd. V dosedanjih raziskavah je bilo dokazano, da navedeni

testi ne prinašajo enakovrednih ugotovitev o ustreznosti položaja hrbtenice.

Pomeni, da ti testi merijo različne funkcije hrbtenice (prav tam, str. 42−43).

Prisotna sta genski vpliv in vpliv okolja, kar kaže na to, da vsi mišični testi ne

merijo enakih značilnosti delovanja hrbtnih mišic. Slednje je potrebno upoštevati

pri izbiri testa in njegovi interpretaciji. Mišični testi so časovno in izvedbeno

zahtevni (prav tam).

Page 73: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

64

Rentgensko diagnosticiranje

Je eno izmed najnatančnejših metod za ugotavljanje neustreznosti položaja

hrbtenice z rentgensko sliko. Je med najbolj verodostojnimi, objektivnimi in

zanesljivimi metodami za ugotavljanje strukturnih sprememb na hrbtenici (prav

tam).

Merjenje hrbtnih mišic in metoda tenziomiografije

Je ena izmed možnosti za ocenjevanje položaja hrbtenice z meritvami hrbtnih

mišic, ki imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju pokončne drže. Druga od novih

tehničnih postopkov za pridobivanje objektivnih informacij o značilnostih hrbtnih

mišic je tudi metoda tenziomiografije. Temelji na merjenju odmika trebušnih

mišic in omogoča analizo lastnosti skeletnih mišic. S primerjavo rezultatov,

pridobljenih ob meritvi para mišic na dominantni in nedominantni strani, se

preverijo razlike v razvitosti mišic. Posledično se lahko sklepa o možnosti

simetrije ali asimetrije. Omogoča odkrivanje neskladnosti v razvitosti dominantne

in nedominantne strani hrbtne mišice glede na ročnost v zgodnji fazi razvoja.

Tenziomiografija je preprosta za uporabo, manjši je vpliv motenj signala s šumi,

boljša je selektivnost pri merjenju, kar pomeni manjši vpliv sosednjih mišic na

rezultate merjenja. Metoda ima velik pomen na preučevanje skeletnega mišičevja,

prav tako pa na zgodnje odkrivanje asimetrije hrbtnih mišic in posledično

funkcionalnih krivin hrbtenice (prav tam, str. 36, 45−47).

Tenziometrija je postopek, pri katerem se ugotavlja silo mišic. Gre za zelo

občutljive senzorske plošče, ki so povezane z računalnikom ali prikazovalnikom

rezultatov. Plošča reagira na spreminjanje pritiska. Uporablja se za merjenje moči,

reaktivne sposobnosti mišic in pri merjenju ravnotežja (Pistotnik, 2011, str. 59).

Za merjenje otrokovega položaja hrbtenice je na voljo več različnih metod.

Ugotavljanje stanja otrokovega razvoja je osrednjega pomena za pridobivanje

verodostojnih podatkov. Ti se lahko pridobivajo z različnimi vizualnimi

metodami, svinčnico in kobro, metodo tenziomiografije (prav tam, str. 36).

Page 74: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

65

5.3.5 Dejavniki tveganja za pojav nepravilnosti v razvoju hrbtenice

Ob preučevanju razvoja otrokove hrbtenice je pozornost treba usmeriti tudi na

znane dejavnike, ki povzročajo nepravilen razvoj. Vzroke za odstopanja

raziskovalci največkrat delijo na:

notranje ali endogene vzroke, ki povzročajo t. i. genske nenormalnosti;

zunanje ali eksogene vzroke, ki izvirajo iz okolja in so pridobljeni v

procesu razvoja in rasti (Trampuš, 1999, str. 9).

Vsaka očitnejša sprememba telesa vodi tudi do spremembe v položaju hrbtenice.

V obdobju rasti nenehno prihaja do hitrih fizioloških sprememb (hitra rast v višino

in večanje telesne mase) (prav tam, str. 48).

Motnje v razvoju telesnih oblik in funkcij, ki so prisotne že ob rojstvu, so

prirojene nepravilnosti. Nepravilnosti, ki so nastale v času embrionalnega razvoja,

so malformacije. Nepravilnosti, ki so nastale ob razvitosti organov in okončin, pa

so deformacije. Lahko so sistemske in prizadenejo ves sistem in vsa tkiva, ali pa

so omejene na določen organ (Srakar, 1994, str. 39).

Notranji vzroki so v večini posledica anomalij (odstopanj, nepravilnosti) v

strukturi ali funkciji določenih organskih sistemov (gibalnega, nevropsihičnega,

motnenj delovanja endokrinih žlez, čutil). Med dednimi vzroki je tudi vsako

obdobje pospešenega in neskladnega razvoja mišičja ter kosti. To zmanjšuje

funkcijsko sposobnost držnega aparata in vodi do neustreznih sprememb skeleta.

Notranji vzroki niso le podedovani, ampak lahko pride do nepravilnosti že v

začetnem razvoju celice (Zurc, 2006, str. 47).

Za nastanek prirojenih anomalij so vzroki endogeni oz. genetski ali eksogeni kot

učinki okolja. Velikokrat gre za kombinacijo obojih. Pri genetskih dejavnikih gre

za podedovanost ali mutacije. Vpliv okolja je tisti, ki lahko okvari celice staršev

ali spremeni razvoj ploda. Izredno pomembno je, v katerem času embrionalnega

razvoja škodljivi vplivi učinkujejo (Srakar, 1994, str. 39−40).

Page 75: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

66

Kongenitalne deformacije hrbtenice so posledica nepravilnega razvoja vretenc v

času embrionalnega razvoja. Pojavijo se lahko na različnih nivojih hrbtenice.

Pogosto je prisotnih več nepravilnosti skupaj. Glavne kongenitalne nepravilnosti

hrbtenice so lordoza, kifoza in skolioza. Kadar pride do motnje v centralnem

živčnem sistemu zaradi statične deformacije hrbtenice, ki se zaradi rasti veča,

govorimo o klinično pomembni nepravilnosti (Vogrin idr., 2012, str. 25).

Pri motnjah v razvoju vretenc lahko gre za segmentacijo ali formacijo vretenc.

Najpogostejša so polvretenca, združena vretenca ali zmanjšano število vretenc. Pri

segmentaciji poteka nepravilno ločevanje vretenc. Motnja formacije (oblike) je

delna (klinasto vretence) ali popolna (prav tam, str. 26−27).

Zunanji vzroki pogosto izhajajo iz obremenitev, neustreznega sedenja ali/in

spanja, večurnega sedenja pred televizorjem, neusklajenosti delovnega pohištva z

otrokovimi antropometrijskimi značilnostmi, neustreznih oblačil ali/in obutve,

pomanjkanja gibalne aktivnosti (Zurc, 2006, str. 47−48).

5.3.6 Deformacije hrbtenice

V razvoju telesnih oblik in funkcij lahko pride do prirojenih nepravilnosti, ki so

prisotne že ob rojstvu. Med seboj so si različne glede na njihov obseg anatomskih

sprememb in stopnjo funkcionalne prizadetosti. Vzroki so lahko

endogeni/genetski ali eksogeni/učinki okolja (Srakar, 1994, str. 39−40).

Deformacije se razlikujejo po tem, kateri del gibalnega stroja je prizadet. Če je

poškodovana muskulatura, je to začetna funkcionalna deformacija. Kadar poleg

muskulature pride do sprememb na kostnem sistemu, tedaj je to stadij strukturalne

ali fiksirane deformacije (Trampuš, 1999, str. 22).

Do deformacij pride, ko nekatere mišice spremenijo svojo osnovno funkcijo

(prevelik napon mišic ali prevelika ohlapnost (Rajtmajer, 1991, str. 91).

O začetni funkcionalni deformaciji govorimo takrat, ko je poškodovano mišičje.

Kadar poleg mišičja pride do sprememb na veznem tkivu ali kostnem sistemu,

tedaj govorimo o strukturalni ali fiksirani deformaciji (prav tam).

Page 76: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

67

Pri motnjah v razvoju vretenc so najpogostejše razvojne nepravilnosti polvretenca,

združena vretenca in zmanjšano število vretenc. Do sprememb na hrbtenici pride

zaradi prevelikih obremenitev te pri pokončni drži in delu ter zaradi posebnosti

anatomske zgradbe. Ob tem je nujno spremljanje razvoja hrbtenice, pri

napredovanju deformacij pa ustrezno ukrepanje (Srakar, 1994, str. 110, 172).

Na sistematskih pregledih ugotavljajo, da ima približno tretjina učencev

nepravilno telesno držo, kar je povezano z nezadostno telesno aktivnostjo. To

vodi do deformacije hrbtenice (Zurc, 2006, str. 56).

Dogajanja in spremembe na hrbtenici se pokažejo z dvema simptomoma, in sicer

z deformacijami in bolečino. Vsaka deformacija je sprememba lege vretenc nad in

pod vretenci. Deformacije hrbtenice ogrožajo vertikalnost, povzročajo bolečine,

trajne okvare s težko invalidnostjo, posameznika socialno ogrožajo. Osnovne

deformacije so tri: skolioze, kifoze in lordoze (Kramberger idr., 2009, str. 40−41).

Skolioza je deformacija, ki napreduje z rastjo. Z njo poimenujemo ukrivljenost

hrbtenice vstran. Prizadetost globokih hrbtnih mišic z asimetričnim mišičnim

tonusom povzroča nepravilen medsebojni položaj vretenc. Pritisk moti rast

vretenc, zato se spremeni oblika trnastih odrastkov, hrbtenjačnega kanala in reber,

deformira se tudi prsni koš (Srakar, 1994, str. 176).

Glede na lokalizacijo poznamo: totalno skoliozo (gre za izkrivljanje hrbtenice v

levo ali v desno stran), parcipalno skoliozo (lokalizirana na prsni ali ledveni del

hrbtenice), kompenzatorno skoliozo (en del se ukrivi v desno, sosednji pa v levo

stran, hrbtenica ima obliko črke S, zato jo imenujemo S-skolioza) (Bizjak, 2002,

str. 28).

Poznamo funkcionalne ali nestrukturne skolioze. Nastanejo zaradi začasnih

motenj v hrbtnih mišicah, ki vzdržujejo normalno držo zaradi zaščitenega

mišičnega krča pri nekaterih boleznih, zaradi neenake dolžine okončin ali

fiksiranih kontraktur v kolku. Dajo se popraviti s hotenim krčenjem mišic. Druge

so strukturne skolioze, ki nastanejo zaradi napačnega razvoja (polvretenca,

zraščena vretenca), zaradi trajne motnje v pasturalni aktivnosti ali kadar med

Page 77: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

68

rastjo pride do nepravilne, asimetrične rasti vretenc. Taka skolioza je trajna in se

ne da popraviti s hotnim krčenjem mišic (Srakar, 1994, str. 175).

Srakar (1994, str. 179−181) pri strukturah skolioz loči:

prirojene: zaradi nepravilnega razvoja vretenc, kot so polvretenca, delna

ali asimetrična zraščanja vretenc;

idiopatske: najpogostejši tipi skolioz, pojavljajo se v različnih starostnih

obdobjih, od rojstva dalje, in lahko napredujejo, se večajo, dokler skelet

hrbtenice raste, pogostejše pa so pri deklicah;

nevropatske: redke, gre za obsežne dolge krivine, ki privedejo do hudih

deformacij s sekundarnimi motnjami v delovanju prsnih in trebušnih

organov. Pravočasne operacije preprečijo hude deformacije in okvare, ki

so skolioze težkih stopenj, katere nastanejo pri napredujočih mišičnih

boleznih in bistveno poslabšajo bolnikovo stanje;

miopatske: nastanejo pri mišičnih boleznih, so skolioze težkih stopenj, pri

njih se pojavljajo motnje dihanja in niso primerne za operativno

zdravljenje.

Vzroki skolioz so v prirojeni ukrivljenosti, ali pa so posledica razvojnih težav, kot

sta paraliza ali oslabitev hrbtnih mišic. Največkrat pojasnjujejo te slabosti s

pretirano enostransko krepitvijo mišic na eni strani trupa, kar je posledica

nepravilnega sedenja in nošenja bremen vedno v isti roki. Med odraščanjem se

takšna krepitev lahko pojavi brez vzroka (prav tam, str. 176, 179).

Ugotavlja se na podlagi nepravilne drže, videza hrbtenice, ramen in trupa, dolžine

nog, položaja ramen in lopatic ter z rentgenskim slikanjem. V predklonu od zadaj

opazujemo lego vrste trnastih odrastkov in simetričnost hrbta oziroma prsnega

koša. Zdravljenje je namenjeno ustavitvi napredovanja manjše skolioze ter

popravku hujših oblik. Z vajami izboljšamo mišični tonus, držo in prožnost

hrbtenice. Pri nekaterih vajah se uporablja steznik, ki mora biti pravilno narejen in

nošen (prav tam, str. 176− 177).

Pri kifozi gre za ukrivljenost hrbtenice v zgornjem odseku navzad, kar povzroči

grbo. Kifoza se razvije ali pojavi zaradi različnih vzrokov. Lahko je prirojena,

Page 78: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

69

nastane po poškodbi ali iz različnih boleznih (tuberkuloza). Ti vzroki so

razmeroma redki. Najpogostejši vzrok je dolgotrajno in nepravilno sedenje

(Bizjak, 2002, str. 31).

Pri kifozi gre za klinasto prizadetost vsaj treh sosednjih vretenc. Vzroki kifoz so

genetski vpliv, hormonsko neravnovesje, prekomerne fizične obremenitve ter

slaba drža (Vogrin idr., 2012, str. 51−52).

Kifoza se ugotavlja s kliničnim ali rentgenskim pregledom. Prepoznamo jo po

povešenih ramenih in glavi, štrlečih lopaticah, izstopajoči trebušni steni in

upognjenih kolenih. Terapija je namenjena preprečevanju nastanka deformacije z

ustreznimi vajami za krepitev mišic s posebnimi legami. Postelja je napravljena

tako, da čim bolj izravna pojačano kifozo. Pomagajo tudi stezniki (Bizjak, 2002,

str. 32).

Kongenitalna kifoza je deformacija, ki je prisotna že ob rojstvu. Vzrok je v

nepravilnem razvoju hrbtenice. Poznamo dva tipa kongenitalne kifoze. Prvi je tip

1, ki pomeni motnjo v formaciji (obliki) enega ali več vretenc. Drugi je tip 2, ki

pomeni motnjo segmentacije, nepravilnega ločevanja vretenc in s tem motenega

nastajanja diska (Vogrin idr., 2012, str. 27−28).

Z ustreznimi vajami in stezniki v času rasti lahko deformacijo zmanjšamo.

Preprečimo pa jo z izbiro ustreznih vaj (Srakar, 1994, str. 182).

»Krivino naprej imenujemo lordoza. Lordoza je ime za ukrivljeno hrbtenico v

sagitalni naravi« (Bizjak, 2002, str. 33).

Lahko je pridobljena ali prirojena. Najpogostejši vzroki so slabo razvite mišične

skupine, rahitis, prirojen izpah kolkov, vnetje kolčnih sklepov. Pri otrocih s

težavami z debelostjo, pa lahko pride do popuščanja tonusa mišičevja. Čezmerna

ukrivljenost hrbtenice naprej, predvsem v spodnjem odseku, je posledica

nepravilne drže (prav tam).

Kongenitalna lordoza je najredkejša nepravilnost hrbtenice. Po navadi se pojavi

skupaj z skoliozo (Vogrin idr., 2012, str. 28).

Page 79: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

70

Značilnosti lordotične drže so, da je glava nagnjena nazaj od vertikalne linije,

prsni koš je vzravnan, trebuh je izbočen in mehak, kolki so nekoliko pomaknjeni

naprej. Za odpravljanje je potrebno krepiti trebušni, ledveni in sedalni del mišic

(Bizjak, 2002, str. 33).

5.3.7 Preventivna vloga vzgojitelja in vrtca pred deformacijo hrbtenice

Za telesno držo moramo skrbeti že pri dojenčkih, ne smemo jih prezgodaj in

predolgo pustiti sedeti. Bolje za njih je, da se plazijo. Za pravilno držo moramo

izuriti mišičevje hrbtenice, ki vzravnava hrbtenico in drži trup pokonci. Med

tretjim in petim letom se ukrivljenosti ustalijo v tisti fiziološki obliki, ki je

značilna za odraslega (Bizjak, 2002, str. 34).

Delo zdravstvene službe na področju korektivne gimnastike in preventivnega

delovanja vzgojno-varstvenih organizacij, bi imelo večje učinke, če bi se službe

tesneje povezale. Tako bi uspešneje preprečevali in zdravili deformacije stopal in

okvar hrbtenice. V vzgojno-varstvenih organizacijah bi morali v vsakodnevne

gibalne dejavnosti vključevati specifične komplekse vaj za noge in stopala. Prav

tako bi morali opravljati del korektivne vadbe za prizadete otroke. S tem bi

omogočili redno izvajanje vadbe. Zdravstvena služba bi vzgojitelje morala

seznaniti z zdravstvenim stanjem otrok, jim demonstrirati vaje korektivne

gimnastike in specifične gimnastične vaje. Na uspešnost sodelovanja med

vzgojitelji in zdravstvenimi delavci vpliva zavedanje soodgovornosti (Rajtmajer,

1991, str. 92−93).

Pri predšolskih otrocih so mišice, ki imajo funkcijo za vzpostavljanje pravilne

telesne drže, slabo razvite. So nežne, še neizražene in pod močnim vplivom

vsakodnevnih (pre)obremenitev. Ker pa te obremenitve mnogokrat niso pravilno

usklajene z razvojnimi zmožnostmi otrok, se pojavljajo razne nepravilnosti v

telesni drži otrok (Bizjak, 2002, str. 34).

Praksa kaže, da se v predšolskem obdobju manj srečujemo z nepravilnostmi

hrbtenice in prsnega koša (Rajtmajer, 1991, str. 88).

Page 80: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

71

Gibalna dejavnost prevladuje že od začetka življenja. Je izraz zadovoljstva,

svobode, igrivosti in ustvarjalnosti, je sredstvo vzgoje. Otrok doživlja in razumeva

svet na informacijah, ki izvirajo iz njegovega telesa, zaznavanja okolja, gibalnih

aktivnosti in njegovega aktivnega eksperimentiranja v danih situacijah. Usmerjeni

gibalni razvoj pospešuje duševnega. Uspešen gibalni razvoj daje otroku možnosti

za komuniciranje z okoljem, saj otrok z gibanjem prihaja do novih spoznanj, se

potrjuje in si ustvarja čustveni odnos do okolja in svojih dejanj. Z gibanjem otrok

odkriva možnosti za aktivno sodelovanje s svetom okoli sebe. Razvijanje

sposobnosti in oblikovanje komponent osebnosti sta največja v zgodnjem

otroštvu, saj je takrat organizem, predvsem živčni sistem, najbolj dovzeten za

vplive okolja. Dejavnosti v prvih letih življenja so podlaga za kasnejše dejavnosti,

ob pa tem vplivajo na razvoj in oblikovanje njegovih sposobnosti, lastnosti,

značilnosti in zmožnosti. Kar otrok zamudi v predšolskem okolju, kasneje ne

more več nadoknaditi. Zaradi skromnih materialnih možnosti, ponekod

pomanjkljive športne izobrazbe in neozaveščenosti vzgojiteljskega kadra, se

programi ne uresničujejo v celoti, ne količinsko, ne kakovostno. Nujno je, da se

obseg gibalnih dejavnosti v vzgojnih programih ustrezno razširi, strokovnemu

kadru pa se zagotovita sistem stalnega izobraževanja in strokovna pomoč

mentorjev (Šport v Republiki Sloveniji: dileme in perspektive, 1995, str. 48−49).

Strokovno vodenje športne dejavnosti je velika odgovornost, ki vpliva na zdravje,

psihično in socialno integriteto otrok. Šport in športne dejavnosti so področja, ki

globoko posegajo v integriteto posameznika. Pri tem so strokovni posegi eden

odločilnih dejavnikov (prav tam, str. 91−92).

Vzgojitelji morajo zato temeljito poznati psihosomatske razvojne karakteristike

otrok, njihove potrebe in interese, katerih zadovoljevanje mora primerno usmerjati

otrokov nadaljnji razvoj za organiziranost razvojno ustreznih gibalnih programov

(Rajtmajer, 1990, str. 21).

Pri tem so pomembne individualne razlike, ki so v pedagoški praksi

zapostavljene. Otroci iste starosti so prevečkrat obravnavani kot homogena

skupina, za katero so pripravljeni programi, izdelani na osnovah povprečja, ki

Page 81: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

72

temelji na kronološki in ne mentalni starosti otrok. Da bi v prihodnosti ravnali

primerno, moramo poznati in upoštevati dva pomembna dejavnika, ki pogojujeta

vedenjsko različnost otrok. Akceleracija, ki pomeni pospešen razvoj, in

retardacija, ki pomeni zakasnelost v razvoju. Vsak otrok ima tako imenovani

lasten urnik razvoja, ki je pogojen z dednostnimi faktorji in lastno aktivnostjo

(prav tam, str. 52−53).

Vzgojitelj predšolskih otrok mora poznati gibalni razvoj otroka v obdobju

zgodnjega otroštva, od 1. do 3. leta, in v predšolski dobi, od 3. do 7. leta starosti

(prav tam, str. 54).

Naloga vzgojitelja ni zgolj varstvena, ampak je širša. Priznana mu je vodilna

vloga v vzgojno-izobraževalnem in ne le varstvenem obravnavanju predšolskega

otroka. Takšno funkcijo lahko prevzame le oseba, ki je primerno strokovno in

pedagoško-didaktično izobražena. Njena vloga se upošteva kot pomembna šele

tedaj, ko si postavi smoter pospešenega razvoja otroka pri pospešenem razvoju

motoričnih in kognitivnih sposobnosti ter konativnih, emocionalnih in socialnih

značilnosti otroka. Potrebne so vodene, usmerjene gibalne aktivnosti (Rajtmajer,

1990, str. 156).

Naloga pedagogov v vzgojno-varstvenih organizacijah je, da z ustreznim

delovanjem na mišični tonus preprečijo pojavljanje pomanjkljivosti v telesnem

razvoju otrok. Njihova naloga je predvsem preventivna (Rajtmajer, 1991, str. 90).

Učitelj, ki vodi vadbo otrok in staršev, naj dejavnosti načrtuje na osnovi

poznavanja in razumevanja otrokovega razvoja in potreb ter želje in interesa

staršev. Med vadbo naj ustvari prijetno, sproščeno in zaupno razpoloženje, saj to

spodbudno deluje na odnose vseh vadečih ter zvišuje motivacijo. Vse vadeče naj

vključi v pripravo pripomočkov ter prostora in v pospravljanje. Pomembno je, da

dejavnosti organizira tako, da so tako otroci kot starši čim bolj dejavni. V športno

vadbo naj vključi tudi vsebine drugih področij, kot so matematika, jezik, družba,

narava, umetnost. Zelo pomembno je, da pri vseh dejavnostih in v vseh

okoliščinah poskrbi za varnost (Videmšek idr., 2001, str. 216−217).

Page 82: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

73

5.3.8 Sistematični pregled otrok

Za preventivno varstvo v predšolskem in šolskem obdobju sta dodatno

usposobljena pediater in specialist šolske medicine. Z izbiro zdravnika,

usposobljenega za delo z otroki in mladostniki, zagotovimo otroku kakovostnejšo

zdravstveno obravnavo. Otroci namreč niso pomanjšani odrasli. Iste bolezni

potekajo z drugačno dinamiko in zapleti ter se kažejo drugače. Tudi za

prepoznavanje bolezni so na voljo drugačni postopki (Brcar, 2010, str. 20−21).

Preventivno zdravstveno varstvo vključuje patronažne obiske na domu,

sistematične preglede v določenih starostnih obdobjih, namenske preventivne

preglede, cepljenja, različne oblike svetovanja in zdravstveno-vzgojne vsebine

(prav tam, str. 22).

Namen sistematskih pregledov je spremljanje rasti in razvoja, ugotavljanje

telesnega in duševnega zdravja, zgodnje odkrivanje bolezni in motenj z namenom

zgodnjega ukrepanja, zdravljenja in rehabilitacije. Ob tem je tudi namen

odkrivanja morebitnih neugodnih socialnih dejavnikov in nezdravih življenjskih

navad v družini in okolju, kjer otrok živi. Pri predšolskih otrocih se sistematični

pregledi izvajajo v starosti enega, treh, šestih, devetih, dvanajstih in osemnajstih

mesecev ter pri treh in petih letih. Pri šolskih otrocih pa šest mesecev pred

vstopom v šolo, v prvem, četrtem, šestem in osmem razredu. Srednješolski otroci

imajo sistematične preglede v prvem in tretjem letniku srednje šole. Za otroke in

mladostnike z motnjami v razvoju potekajo sistematični pregledi enkrat letno.

Pregledi potekajo v razvojnih ambulantah ali pri osebnem izbranem zdravniku, če

je le ta za to usposobljen (prav tam).

Ob sistematičnih pregledih so tudi namenski pregledi. So preventivni pregledi,

katerih namen je opazovati določeno odkrito odstopanje v rasti in razvoju, ob tem

pa preveriti zdravstveno stanje (prav tam, str. 22−23).

Zdravstveni delavci imajo usmerjevalno vlogo. Odgovorni so za ustrezne učinke

preventivno-kurativnih akcij (Rajtmajer, 1991, str. 91).

Page 83: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

74

Zapisane lestvice oz. pravilnika, po katerem se ocenjuje deformiranost otrok na

terenu, ni. Pediatri se zanašajo na lastne izkušnje in presojo. Na terenu se meritev

ne opravlja. Če se odkrije izražena oblika deformacije, se otroka napoti v

nadaljnjo obravnavo, sicer se staršem in vzgojiteljici posredujejo navodila v obliki

gimnastičnih vaj, nasvetov za pravilno obutev (prav tam).

Ortopedija je veja medicine, ki odkriva, preprečuje in zdravi bolezni, deformacije

in poškodbe gibal. Otroški ortoped preprečuje in zdravi deformacije v otroški

dobi. Ob tem mora poznati, razumeti in upoštevati značilnosti razvoja in rasti

otroka ter biomehanike. Ortoped z ortopedskimi nasveti, konzervativno terapijo in

redkeje z operativno terapijo, preprečuje in zdravi morebitne deformacije.

Pojasnjuje in svetuje otrokom in staršem ter izvaja fizikalno terapijo, mavčenje in

ortoze (Pehnec in Crnjac, 2009, str. 9−10).

Page 84: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

75

5.3.9 Gibalne aktivnosti v vrtcu

Rajtmajer (1990, str. 133) navaja, da je vzgojni program za vzgojo in varstvo

predšolskih otrok izdal smotre zdravstvene in telesne vzgoje, ki so:

ohranjati in pospeševati zdravje otrok,

zagotavljati normalno rast in razvoj otrok kot tudi razvoj organov in

njihovih funkcij,

razvijati in utrjevati osnovne higienske navade,

sistematično razvijati gibalne sposobnosti otrok,

vzbujati in razvijati veselje, zanimanje in navade za vsakodnevno

razgibavanje,

s telesnovzgojnimi dejavnostmi prispevati k vsestranski vzgoji otrok,

ob telesnovzgojnih dejavnostih tudi intelektualno, moralno, delovno in

estetsko vzgajati otroka.

Pri ohranjanju in utrjevanju zdravja otrok gre za sredstvo preventive in

kinezioterapije. Dobro telesno razvit in utrjen otrok zboleva manj kot otrok s

slabo in pomanjkljivo razvitimi motoričnimi sposobnostmi. Pri

kinezioterapevtskem sredstvu gre za uporabo specifičnih vaj telesne vzgoje, v

primeru neustreznega zdravstvenega statusa otroka. S t. i. korektivno gimnastiko

pomagamo pri lažjih deviacijah: od normalne telesne drže, ploskih nog, lažjih

oblik gibalne motenosti, debelosti otrok. Na zagotavljanje rasti in razvoja otrok ter

razvoj organov in njihovega delovanja, se kaže vpliv gibalne aktivnosti na

otrokove morfološke dimenzije (dolžinske telesne mere in primerno maso telesa).

Institucionalna vzgoja in oskrba otroka v vrtcu omogočata normalno in pospešeno

rast in razvoj. S primerno usmerjenimi telesnimi aktivnostmi se zagotavlja

pospešen razvoj telesnih organov in njihovih funkcij, s tem pa pospešen razvoj

senzomotorike otroka. Ob razvijanju in ohranjanju higienskih navad ne gre le za

osnovno higieno, ampak za stalno skrb za čistočo igrač, rekvizitov, prostorov,

igrišč … Sistematično razvijanje gibalne sposobnosti, pri katerem je pomembno

in potrebno poudarjanje razvoja senzorike, otroku omogoča pridobivanje gibalnih

in drugih izkušenj. Šele, ko otrok zmore odkrivati, zaznavati in izbirati dražljaje,

je moč pričakovati izboljšanje motoričnih reakcij. Zato je naša naloga ta, da

Page 85: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

76

otroku na primeren način ponudimo gibalne informacije, ki se jih najprej uči,

kasneje nauči, nato pa jih preko vadenja utrjuje in si tako razvija in krepi

motorične sposobnosti. Vzbujanje veselja in zanimanja ter navade vsakodnevnega

razgibavanja se pri malčkih kažejo kot čustvo veselja. Pri predšolskem otroku ne

gre le za veselje, ampak tudi za pozitivno stališče ob sistematičnem gibalnem

udejstvovanju. S telesnovzgojnimi dejavnostmi se prispeva k vsestranski vzgoji

otrok, saj prav vse, kar se dogaja na področju predšolske telesne vzgoje, prinaša

pozitivne vzgojnosti. Vse telesnovzgojne dejavnosti intelektualno, moralno,

delovno in estetsko vzgajajo otroka. Gibalne aktivnosti imajo izjemen vpliv na

razvoj kognitivnih sposobnosti, konativnih in socialnih značilnosti

dozorevajočega otroka. Pri tem ima močan pomen čustvena angažiranost otrok.

Čustva so tista, ki odrejajo stopnjo motiviranosti za gibalno aktivnost (prav tam,

str. 137−143).

Gibalna aktivnost je lahko vsaka aktivnost in ne samo ukvarjanje z določenimi

športnimi panogami. Gibalna aktivnost pomembno vpliva na kvaliteto življenja,

tako telesnega kot duševnega (Zurc, 2006, str. 53−54).

Največja vrednost gibalne aktivnosti v otroštvu je v nadaljevanju te v odraslosti.

Vedenjski vzorci gibanja in športnega udejstvovanja, pridobljeni v otroštvu, se

povečini ohranijo vse življenje in tako sooblikujejo temelje za dejavno in zdravo

življenje (prav tam).

Gibalna aktivnost v otroštvu torej pomembno vpliva na otrokov celostni razvoj, in

ker v njegovem okviru vpliva na telesni razvoj, posledično učinkuje tudi na razvoj

otrokove telesne drže, hrbtnih mišic in hrbtenice. Dela, ki obravnavajo razvoj

hrbtenice in njene nepravilnosti močno poudarjajo pomen gibalne in športne

aktivnosti. Gibalna aktivnost pomaga zgraditi in ohranjati zdrave kosti, mišice in

sklepe, torej elemente telesne drže, ki uravnavajo položaj hrbtenice (prav tam).

Ob gibalni aktivnosti je potrebno primerno razvijanje vzdržljivostne komponente

motorike otroka, odvijanje gibalne vzgoje v ustreznih klimatskih pogojih. Kot

preventivni ukrep uporabljamo tudi posebne gimnastične vaje, s katerimi

preprečujemo deviacijske odklone v telesni rasti (prav tam).

Page 86: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

77

Gimnastične vaje so smotrno sestavljene gimnastične naloge, ki imajo v

primerjavi z drugimi sredstvi, ki se uporabljajo v športu, kot so elementarne igre,

športne igre, individualni športi, edine lokalni učinek na vadečega. S posamezno

gimnastično vajo se vpliva na točno določeno mišično skupino ali sklep, medtem

ko imajo ostala sredstva bolj ali manj celosten vpliv na gibalni ustroj človeka.

Gimnastične vaje so eno izmed osnovnih sredstev za razvoj in ohranjanje gibalnih

sposobnosti. Izvajajo se lahko brez športnih pripomočkov ali z njimi, samostojno

ali v paru, ob glasbeni spremljavi ali brez in ob štetju (Videmšek idr., 2003b, str.

80).

Bizjak (2002, str. 40) navaja, da pomenijo gimnastične vaje enostavne gibe

posameznih delov telesa, s katerimi oblikujemo telo in gibanje. Z njimi točno

vplivamo na organizem. Poznamo več različnih vrst gimnastičnih vaj, s katerimi

dosegamo različne cilje.

Gimnastične vaje so sredstvo za gibalno aktiven in zdrav način življenja vsakega

posameznika. Njihove ciljne naloge so, da:

omogočajo gibalno aktivno življenje vsakomur;

zagotavljajo harmonično rast in razvoj vseh organskih sistemov ter

pozitivno delujejo na razvoj gibalnega sistema;

razvijajo prečno progasto skeletno mišičevje;

ohranjajo in povečujejo gibalne sposobnosti, v sklepih povečujejo

gibljivost;

izboljšujejo živčno-mišično funkcioniranje (ohranjanje in izboljševanje

gibalne koordinacije);

povečujejo telesne in duševne sposobnosti, izboljšujejo imunološko

sposobnost;

uravnavajo in zmanjšujejo telesno težo;

znižujejo stresno stanje pri posamezniku;

zmanjšujejo nevarnost poškodb;

omogočajo druženje in povezovanje;

Page 87: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

78

v vrhunskem športu so koristna vsebina treninga, v procesu regeneracije pa

zmanjšajo procese obnove organskih sistemov predvsem mišic (Vauhnik,

2011, str. 7−8).

Pod pojmom preventivna gimnastika razumemo sistematično vadbo otrok s

specifičnimi telesnimi vajami z namenom, da preprečimo pojav deformacij v

telesni drži, še posebej v stopalu in hrbtenici. V ta namen se uporabljajo splošno

znane gimnastične vaje, le da imajo v tem primeru širši značaj. Poleg razgibavanja

telesa želimo z njimi na osnovi specifičnega začetnega in končnega položaja,

števila ponovitev in pogostosti uporabe tonizirati tiste mišične skupine, za katere

ugotavljamo, da so slabe. Rajtmajer meni, da bi bila preventivna gimnastika stopal

nujno potrebna že po drugem letu starosti, pojavlja pa se tudi potreba po

sistematični korektivni oziroma zdravstveni vadbi za področje nog in stopal

(Rajtmajer, 1991, str. 88).

Zdravljenje s pomočjo ustreznih gibalnih vaj imenujemo kinezioterapija. Na

področju psihomotorično motenih otrok govorimo o gibalni terapiji, ob poseganju

v morfološki status otroka, pa govorimo o korektivni gimnastiki. Pri

kinezioterapiji uporabljamo takšne vaje in gibalne dejavnosti, ki so izbrane za

zdravljenje. Z njimi ponovno aktiviramo organizem in obnavljamo funkcije

oslabelih organov (prav tam, str. 90−91).

Uporabljamo različne vaje, kot so vaje za pravilno držo, vaje za gibljivost

hrbtenice, vaje preventivne gimnastike (Zurc, 2006, str. 60).

Page 88: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

79

5.3.10 Vadba moči, ravnotežja in koordinacije za pravilni razvoj hrbtenice pri

otroku

Različne gimnastične vaje se izvajajo brez športnih pripomočkov ali z njimi. Take

so vaje z žogo, balonom, rutico, obročem itd. Lahko se izvajajo samostojno, v

parih, ob štetju, glasbeni spremljavi ali brez te (Videmšek in Visinski, 2001, str.

32).

Primer vaj za moč

Ob motoričnem učenju teka, skakanja, metanja, premagovanja orodja,

kolesarjenja, smučanja, plavanja in različnih spretnostih na tleh, razvijamo

otrokovo telesno moč. Ob tem pa uporabljamo tudi specifične vaje oziroma

gibalne naloge, kot so teki, serije skokov v daljino in višino, poskoki sonožno,

enonožno na mestu in v gibanju naprej, nazaj, vlečenje, potiskanje, plezanje,

metanje. Pri razvijanju telesne moči je pomembno, da ne uporabljamo izključno

vaj moči, ampak poiščemo tudi ustrezne igralne oblike (npr. poskoke spremenimo

v zajčje ali žabje, teke spremenimo v lovljenja, ali štafetne igre) (Rajtmajer, 1991,

str. 55).

Za razvoj moči, je pri izvajanju gibalnih nalog potrebno paziti, da ne pride do

velikih obremenitev na sklepe in hrbtenico. Zato vmes izvajamo različne raztezne

vaje. Vaje za razvoj moči morajo biti takšne, da se moč razvija simetrično, da ne

pride do preobremenitve trupa. Z gibalnimi nalogami za razvoj moči

pripomoremo k razvoju pravilne drže otroka (Videmšek idr., 2003a, str. 40).

Primer vaj za ravnotežje

Ravnotežje je pri predšolskih otrocih do 5./6. leta relativno slabo razvito in je

omejitveni dejavnik hitrejšega razvoja motoričnih sposobnosti. Zato za razvoj

ravnotežnega senzornega področja vključujemo gibalne aktivnosti, kot so: hoja po

črti, stoja na eni nogi, skakanje po eni nogi, hoja po vrvi in ozki gredi, hoja po

klinih lestve. Uporabljamo tudi vaje t. i. »problemskega« karakterja, kot so:

prestopanje ovir pri hoji po ozki gredi in srečevanje otrok na gredi, obračanje,

prenašanje različnih bremen, hoja po poševni lestvi, vožnja s kolesom in skirojem,

drsanje in smučanje (Rajtmajer, 1991, str. 59).

Page 89: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

80

Sposobnost ravnotežja se razvija z izvajanjem različnih lokomocij na zmanjšani

podporni ploskvi pri hoji, teku, lazenju, vlečenju, potiskanju, nošenju na klopi ali

gredi, ter z uporabo različnih rotacijskih gibanj, kot so obrati, prevrati in premeti

(Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2003, str. 20).

Dejavnosti za vzpostavljanje in ohranjanje ravnotežja v različnih položajih in med

gibanjem otrok v starosti od 1. do 3 leta so:

stoja na eni nogi,

hoja po črti, vrvi,

hoja po nizki klopi,

vzpostavljanje ravnotežja na deski, na vzmeteh, na veliki žogi, na valju …

guganje,

zibanje, ki vedno poteka s pomočjo (Videmšek in Visinski, 2001, str. 31).

Dejavnosti za vzpostavljanje in ohranjanje ravnotežja v različnih položajih in med

gibanjem pri otrocih, starih od 3 do 6 let so:

stoja na eni nogi (z odprtimi in zaprtimi očmi),

hoja po črti,

hoja po vrvi, ki je ravna in vijugasta,

hoja po klopi in gredi na različne načine (naprej, nazaj, bočno),

vzpostavljanje ravnotežja na ravnotežni deski, ravnotežnem krožniku ali

deski na vzmeteh,

vzpostavljanje ravnotežja na velikih žogah, na hoduljah,

plezanje po drevju in plezalih,

guganje in zibanje (prav tam).

Page 90: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

81

Primer vaj za koordinacijo

Za uspešnost pri razvijanju koordinacije, je potrebno v okviru gibalnih zaposlitev

otrokom ponuditi problemske naloge motoričnega tipa. Koordinacijske

sposobnosti se kažejo na različne načine, kot so:

sposobnosti hitrega učenja sestavljenih motoričnih nalog,

sposobnosti hitrega izvajanja zahtevnejših nalog,

sposobnost izvajanja sestavljenih nalog v določenem ritmu,

hitra reorganizacija gibalnih stereotipov,

koordinacija celega telesa,

hitra sprememba smeri gibanja,

izvajanje določenega giba znotraj gibalne naloge v pravočasnem trenutku,

reševanje prostorskih problemov, kjer se kaže sposobnost vključevanja

dodatnih gibanj za to, da se gibalna aktivnost izpelje (Rajtmajer, 1991, str.

61).

Za razvijanje koordinacije naj otroci izvajajo naravne oblike gibanja in osnovne

elemente različnih športov v začetni fazi učenja, premagovanje ovir s poligoni,

elementarne igre, plesne igre, gibalne naloge z različnimi pripomočki, dejavnosti z

obema okončinama hkrati, manipulativne dejavnosti. Ob tem naj nam bodo v

pomoč različna igrala in športni pripomočki (Videmšek idr., 2003a, str. 43).

Za razvijanje sestavljenih gibanj je v okviru predšolske telesne vzgoje potrebno

ponuditi otrokom vadbo, ki zahteva reševanje gibalnih problemov. Takšne naloge

so: hoja po štirih po lestvi, plezanje po klinih lestve, plezanje po poševni deski po

štirih naprej in vzvratno do tal, hoja nazaj z ovirami, vaje z žogami in poligon

(Rajtmajer, 1991, str. 62−63).

Page 91: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

82

6 Sklep

V diplomskem delu smo predstavili otrokov telesni in gibalni razvoj ter njune

dejavnike razvoja, ki so dednost, okolje in lastna aktivnost. Pri telesnem razvoju

smo se osredotočili na delovanje lokomotonega aparata, v katerega uvrščamo

razvoj in delovanje mišičevja, okostja in živčnega sistema. Ta je nujno potreben in

odgovoren za opravljanje različnih gibanj. Pri gibalnem razvoju smo pojasnili

gibalne sposobnosti in podrobneje opisali moč, ravnotežje in koordinacijo. Tako

lokomotorni aparat kot omenjene gibalne sposobnosti so izredno pomembne za

razvoj hrbtenice in njeno optimalno delovanje. Poudarili smo pomen gibalne

aktivnosti na otrokov telesni in gibalni razvoj. Ključnega pomena je pri tem bila

gibalna aktivnost v predšolskem obdobju. Slednja pozitivno vpliva na otroka, ga

socializira, motivira, razvija na različnih področjih otrokovega razvoja, vpliva in

vzdržuje pravilno telesno držo, s tem pa preprečuje pojavljanje različnih

deformacij hrbtenice. Ob nastalih deformacijah te omili in jih poskuša odpraviti.

Predstavili smo tudi zgradbo, razvoj in obliko hrbtenice. Opozorili smo na

tvegane dejavnike, ki vodijo v nepravilnosti v razvoju hrbtenice. Opisali smo tri

pogoste deformacije, ki so skolioza, kifoza in lordoza. Poudarili smo pomen

zdravstva in vrtca v preventivni vlogi. Slednji je ključen pri načrtovanju in

izvajanju različnih gibalnih aktivnosti, ki vodijo v pravilni razvoj hrbtenice,

telesne drže in splošne gibalne zmogljivosti. Predstavili smo nekaj vaj za

razvijanje gibalnih sposobnosti, ki posledično vplivajo na telesni razvoj.

Skozi celotno študijo literature diplomskega dela smo si zastavili štiri hipoteze.

Na podlagi virov Pišot in Planinšec, 2005, str. 15, 16, 24; Zurc, 2006, str.

47−48, 55−56; Zurc, 2008, str. 14−15, 24; Kosec, 1988, str. 9−10;

Rajtmajer, 1990, str. 46−47, 49−50; Kramberger, 2009, str. 53; Videmšek

idr., 2003a, str. 17; Rajtmajer, 1991, str. 91 in Trampuš, 1999, str. 22,

lahko hipotezo 1 (Z razvijanjem gibalnih sposobnosti lahko omilimo

nastajanje deformacije hrbtenice.) potrdimo.

Page 92: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

83

Na podlagi virov Vauhnik, 2011, str. 58; Slobodnik idr., 2002, str. 21;

Vodnik po telesu, 1996, str. 28; Rajtmajer, 1990, str. 60; Zurc, 2006, str.

53−56; Zurc, 2008, str. 17, 25−26; Škof, 2010, str. 32; Završnik in Pišot,

2005, str. 15; Šimunič idr., 2010, str. 8; Videmšek idr., 2007, str. 9;

Kramberger, 2009, str. 53; Rajtmajer, 1991, str. 123, lahko hipotezo 2 (Z

načrtovano gibalno aktivnostjo pripomoremo k pravilnem razvoju

hrbtenice in posledično k pravilni telesni drži otrok.) potrdimo.

Na podlagi virov Srakar, 1994, str. 71−72, 75; Nemec in Krajnc, 2011, str.

44−45, 48; Završnik in Pišot, 2005, str. 17, 21; Škof, 2010, str. 31; Zurc,

2006, str. 57; Zurc, 2008, str. 17, 25, 26; Videmšek idr., 2003b, str. 11−12;

Rajtmajer, 1990, str. 108; Videmšek idr., 2007, str. 7; Malacko idr., 1975,

str. 25, lahko hipotezo 3 (Gibalne aktivnosti omogočajo optimalno

funkcijo hrbtenice.) potrdimo.

Na podlagi virov Dahmane, 2005, str. 20; Nemec in Krajnc, 2011, str. 44;

Strel idr., 1982, str. 24; Stušek, 2001, str. 21, 127; Turk, 2008, str. 72;

Svetina in Novak, 2010, str. 22; Vodnik po telesu, 1996, str. 38−39, 52;

Rajtmajer, 1991, str. 55−56; Trampuš, 1999, str. 20, lahko hipotezo 4

(Krepke hrbtne mišice so pomembne za pravilno rast, razvoj in

izoblikovanost hrbtenice.) potrdimo.

Telesni razvoj vpliva in omogoča gibalni razvoj, ta pa vpliva na telesni razvoj in

omogoča njegovo delovanje. Pri telesnem razvoju je pomembno usklajeno

delovanje telesnih sistemov. Izpostavili smo razvitost lokomotornega aparata in

živčnega sistema. K lokomotornemu aparatu prištevamo kosti s sklepi in mišice.

Sklepi so sestavljeni iz kosti, ki imajo nalogo podpiranja, varovanja organov,

odražanja oblike telesa in so na njih vezane mišice. Mišice so tiste, ki ustvarjajo

silo, omogočajo premikanje, različne rotacije, nagibanja, črpajo in potiskajo snovi

po telesu. Mišice in kite so v aktivni vlogi pri gibanju. Omogočajo gibanje in

pokončno držo. Njihova funkcija je odvisna od položaja in nalog v telesu. Za

razvoj mišičevja in telesni razvoj je potrebno uporabljati več dinamičnih, manj

Page 93: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

84

statičnih vaj oz. gibalnih nalog. Ob dinamičnih nalogah se namreč mišice

napolnijo s krvjo, dobijo več hrane, pospešujejo dotok in odtok krvi in snovi.

Živčni sistem, je tisti, ki omogoča zaznavanje dražljajev in odzivanje nanje. Deli

se na obrobni ali periferni in osrednji ali centralni živčni sistem. Obrobno živčevje

je sestavljeno iz čutilnega živčnega sistema in gibalnega živčnega sistema ter

avtonomnega, ki skrbi za delovanje življenjskih funkcij (rast, dihanje, presnova).

Živčni sistem ima nalogo takojšnjega odzivanja na spremembe, zaznavanja teh,

pošiljanja sporočil v osrednji in obrobni živčni sistem ter organiziranja

takojšnjega odgovora. Dražljaji delujejo na telo, njihovi izvori so lahko zunanji ali

notranji. Ob tem se preko čutnic dražljaji pretvarjajo v vzburjenje, ki se preko

čutilnega živčnega sistema prenese v osrednje živčevje, sestavljeno iz hrbtenjače

in možganov. V osrednjem živčnem sistemu prihaja do obdelave dražljaja, ustvari

se odgovor nanj. Ta se pošlje po gibalnem živčnem sistemu do izvršilnih organov,

ki povzročijo oz. izvedejo odziv in reakcijo.

Hrbtenica je tista, ki nosi glavo, vrat in trup, varuje pa tudi hrbtenjačo, ki je del

živčnega sistema. Je močna in prožna. Prenese veliko naporov in je vsakodnevno

izpostavljena pritiskom. Omogoča gibanje in zasuke v več smeri. Posamezniku

daje možnost pokončne, vzravnane drže za opravljanje različnih del. Zelo

občutljivo obdobje za razvoj hrbtenice je predšolsko obdobje. Otrok se namreč

rodi z ravno hrbtenico, ki je iz hrustanca. Z rastjo, zorenjem, telesnim razvojem in

gibalnimi izkušnjami poteka proces ukrivljanja in zakostenitve hrbtenice. Ob

razvoju hrbtenice moramo zato paziti na negativne vplive tako notranjih, kot so

genske nepravilnosti, pa tudi zunanjih dejavnikov, ki so posledica vpliva okolja v

času odraščanja. Vsi ti vodijo v deformiranost hrbtenice. Deformacije hrbtenice se

razlikujejo po mestu, na katerem se deformacija pojavi in po tem, ali je

deformacija začetna ali fiksna.

Obravnavali smo naslednje deformacije: skolioza, pri kateri je ukrivljenost

hrbtenice vstran, kifozo, pri kateri gre za pretirano ukrivljenost v zgornjem delu

hrbtenice in povzroča grbo, in lordozo, ki pomeni ukrivljenost hrbtenice naprej.

Velikokrat se pojavi več oblik deformacije hrbtenice naenkrat.

Page 94: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

85

Prav gibalna aktivnost je tista, ki najbolj učinkovito preprečuje in odpravlja

deformacije hrbtenice. Z gibalno aktivnostjo razvijamo in krepimo mišičje in

okostje hrbtenice, ki je nujno potrebno za pravilno telesno držo, ima nalogo

vzravnane hrbtenice in držanje trupa pokonci.

Preventivni pomen in ukrepi so ravno v predšolskem obdobju ključnega pomena

za otrokov celostno usklajen razvoj. Velik vpliv imajo vzgojno varstvene

organizacije, v katere vključujemo svoje otroke. Vrtec, z uresničevanjem,

organizacijo vzgojnih metod in vsebin, z načrtovanjem, vpliva na otrokove

potrebne izkušnje v gibanju in njegov razvoj. Vrtec je tisti, ki omogoča otrokovo

gibalno udejstvovanje z izbiro kakovostnih vsebinskih in količinskih potreb po

gibalni aktivnosti otrok.

Menimo, da v današnjem času vrtci ustrezno poudarjajo pomen gibanja za otroke.

Aktivno se vključujejo v različne projekte za otrokovo zdravje in gibalno

udejstvovanje. Prepričani smo, da bi bila potrebna večja aktivnost zdravstvenih

ustanov v preventivnem smislu. V prvi vrsti bi bilo potrebno ozaveščanje pomena

gibanja za razvoj otrok staršem. Starši namreč v tem tempu življenja pogosto

pozabljajo na lastno gibalno aktivnost, s tem pa tudi na aktivnosti njihovih otrok.

Svojo in otrokovo aktivnosti bi lahko združili v eno, s tem pa poskrbeli za svoje in

otrokovo zdravje. Zdravstvene organizacije bi se lahko bolj aktivno vključevale v

vzgojno- varstvene organizacije s pregledi in nasveti v preventivi. V smislu

kurative imajo zdravstvene službe na voljo razvojne ambulante, kjer

diagnosticirajo, pomagajo in odpravljajo različne nepravilnosti. Slednje bi lahko

pogosteje vključevali tudi v preventivnem gibalnem udejstvovanju, pripomočke

pa predstavili tudi v vrtcih in šolah.

»Lepoto posamezniku daje lepota njegove drže.«

(Hawlina in Lasan, 2000)

Page 95: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

86

Literatura

Arnau, E. (1997). Človeško telo. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Bala, G., Jakšić, D. in Popović, B. (2009). Trend relacija morfoloških

karakteristika i motoričkih sposobnosti predškolske dece. V G. Bala (Ur.),

Relacije antropoloških karakteristika i sposobnosti predškolske dece. (str.

63−110). Novi sad: Fakultet sporta i fizičkog vaspitanja.

Brcar, P. (2010). Vodnik po zdravstvenih pravicah otrok, mladostnikov in

mladostnic. Ljubljana: Unicef Slovenija.

Bizjak, D. (2002). Deformacije hrbtenice. Maribor; Univerza v Mariboru.

Bridwell, K. (2014). Spinal Curves. Pridobljeno 10. 12. 2014, iz spletne strani

Spineuniverse: http://www.spineuniverse.com/anatomy/spinal-curves.

Dahmane, R. (2005). Ilustrirana anatomija. Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije.

Demšar, A. (2003). Ortopedija: skripta za interno uporabo: povzetek predavanj iz

ortopedije (splošni in specialni del). Maribor: Visoka zdravstvena šola.

Johnson, J. (1999). Skelet: ogrodje našega telesa. Murska Sobota: Pomurska

založba.

Kosec, M. (1974). Telesna vzgoja predšolskega otroka: učni program za šolanje

vaditeljev za starostno skupino od 3–7 let. Ljubljana: Partizan Slovenije.

Kramberger, M., Kramberger, S. in Vogrin, M. (2009). Drža, biomehanika in

razvojne anomalije hrbtenice. V M. Vogrin. (Ur.), V. Mariborsko

ortopedsko srečanje (5; 2009; Maribor) Otrok v ortopediji:

interdisciplinarno strokovno srečanje in učne delavnice: zbornik vabljenih

predavanj (str. 33−45). Maribor: Univerzitetni klinični center, Oddelek za

ortopedijo.

Malacko, J., Zahorjević, A., Uri, A. in Lenert, S. (1975), Osnove teorije in

metodike treniranja. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo.

Page 96: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

87

Nemec, B. in Krajnc, M., (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Učbenik

za modul. Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu predšolska

vzgoja. Ljubljana: Grafenauer založba.

Parker, S. (2006a). Skelet in mišice. Ljubljana: Grlica.

Parker, S. (2006b). Možgani in živčevje. Ljubljana: Grlica.

Pehnec, A. in Crnjac, A. Otrok v ortopedski ambulanti. V M. Vogrin. (Ur.), V.

Mariborsko ortopedsko srečanje (5; 2009; Maribor) Otrok v ortopediji:

interdisciplinarno strokovno srečanje in učne delavnice: zbornik vabljenih

predavanj (str. 9−14). Maribor: Univerzitetni klinični center, Oddelek za

ortopedijo.

Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe.

Ljubljana: Fakulteta za šport.

Pistotnik, B., Pinter, S., in Dolenec, M. (2003). Gibalna abeceda: naravne oblike

gibanja v športni praksi. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu. Koper:

Univerza na Primorskem fakulteta.

Pišot, R. in Šimunič, B. (2006). Vloga biomehanskih lastnosti skeletnih mišic v

gibalnem razvoju otrok. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-

raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave.

Plut, Š. (2002). Anatomija in fiziologija človeka. Ljubljana: DZS.

Pocajt, M. in Širca, A. (1990). Anatomija in fiziologija. Ljubljana; Državna

založba Slovenije.

Popovič, M. (2003). Osnove funkcionalne anatomije lokomotornega sistema.

Ljubljana: DZS.

Rajtmajer, D. (1990). Metodika telesne vzgoje. Knj.I, Predšolska vzgoja. Maribor:

Pedagoška šport.

Rajtmajer, D. (1991). Metodika telesne vzgoje. Knj. II. Maribor: Pedagoška

fakulteta.

Page 97: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

88

Slapnik, A. (2006). Osnove anatomije in fiziologije: učbenik za 1. letnik predmeta

Osnove anatomije in fiziologije v programu bolničar-negovalec. Ljubljana:

Tehniška založba Slovenije.

Slobodnik, I., Emberšič, D., Švarc Urbančič, T., Urbančič, T., Girandon, D.,

Tavčar, Ž., Vesel, S., in Kapelj Gorenec, D. (2002). Šport – tvoja izbira.

Ljubljana: Gyrus.

Srakar, F. (1994). Ortopedija. Žalec: Sledi.

Stušek, P. (2001). Biologija človeka. Ljubljana: DZS.

Svetina, B. in Novak, T. (2010). Biologija človeka. Ljubljana: DZS.

Šimunič, B., Volmut, T. in Pišot, R., (2010). Otroci potrebujemo gibanje: otrok

med vplivi sodobnega življenjskega sloga: gibalne sposobnosti, telesne

značilnosti in zdravstveni status slovenskih otrok. Koper: Univerza na

Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke

raziskave, Univerzitetna založba Annales.

Škof, B. (2010). Spravimo se v gibanje-za zdravje in srečo gre. Kako do boljše

telesne zmogljivosti slovenske mladine? Ljubljana: Fakulteta za šport.

Šport v Republiki Sloveniji: dileme in perspektive. (1995). Ljubljana: Ministrstvo

za šolstvo in šport.

Štiblar Martinčič, D., Cor, A., Cvetko, E. in Marš, T. (2007). Anatomija,

histologija in fiziologija. Ljubljana: Medicinska fakulteta.

Trampuš, V. (1999). Kako gledajo starši in vzgojitelji na problem deformacije

hrbtenice in stopal pri predšolskem otroku. Maribor; Univerza v Mariboru.

Trdina, J. (1961). Telesna vzgoja predšolskega otroka. Celje: Državna založba

Slovenije.

Trdina, J. (1975). Tudi predšolski otrok telovadi. Ljubljana: Državna založba

Slovenije

Turk, Z., Barovič, J., Čelan, D., Jesenšek Papež, B., Osredkar, J., Peternel, M. in

Turk, K. (2008). Osnove medicine športa. Maribor: Pedagoška fakulteta.

Page 98: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

89

Ušaj, A. (2011). Temelji športne vadbe: (pregled s pomočjo slikovnega gradiva).

Ljubljana: Fakulteta za šport.

Vauhnik, T. (2011). Motorični razvoj v ontogenezi človeka ter osnove pozitivnih

motoričnih transformacij. Maribor: Evropsko središče

Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003a). Mali športnik: gibalne

dejavnosti do tretjega leta starosti v okviru družine. Ljubljana: Fakulteta

za šport.

Videmšek, M., Drašler, A. in Pišot, R. (2003b). Gibalna igra kot sredstvo za

seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana:

Fakulteta za šport.

Videmšek, M., Stančevič, B. in Sušnik, N. (2005). En, dva, tri, igraj se tudi ti!

Gibalne igrice za otroke in odrasle. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut

za šport.

Videmšek, M., Strah, N. in Stančevič, B. (2001). Igrajmo se skupaj. Ljubljana:

Fakulteta za šport.

Videmšek, M., Tomazini, P. in Grojzdek, M. (2007). Gibalne igre z

improviziranimi pripomočki. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Videmšek, M. in Visinski, M., (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok.

Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Vogrin, M., Krajnc, Z. in Kelc, R. (2012). Mariborsko ortopedsko srečanje (8;

2012; Maribor) Hrbtenica v ortopediji: zbornik predavanj. Maribor:

Univerzitetni klinični center, Oddelek za ortopedijo.

Weller, S. (2010). Zdrav hrbet: za dobro počutje brez bolečin. Tržič: Učila

International.

Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič. B. (2010). Otrok v

gibanju doma in v vrtcu. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno

raziskovalno središče, inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna

založba Annales.

Page 99: VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA ...Gibalna aktivnost vpliva na telesni razvoj in zdravje kot tudi na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj (Zurc, 2008, str. 44 45)

VPLIV NEKATERIH GIBALNIH SPOSOBNOSTI NA PRAVILNI RAZVOJ HRBTENICE PRI OTROKU

PETRA HORVAT

90

Završnik, J. in Pišot, R. (2005). Gibalna/športna aktivnost za zdravje otrok in

mladostnikov. Koper: Univerza na Primorskem.

Zdravje za otroke: vodnik, ki pomaga staršem skrbeti za otrokovo zdravje in

pravilno ukrepati, če se pojavi bolezen. (2001). Ljubljana: Tehniška

založba Slovenije.

Zurc, J. (2006). Drži se pokonci. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-

raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.

Zurc, J. (2008). Biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in

šolsko uspešnost. Radovljica: Didakta.