diploma 22070410 Å¾iga ivanÅ¡ek2 - University of Ljubljana€¦ · &rqwhqw ri wkh vsruwlqj dfwlylwlhv lv dgdswhg wr wkh fklog v delolwlhv dwwulexwhv qhhgv dqg vnloov 6lqfh prvw

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

ŽIGA IVANŠEK

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

Borilni športi

PROGRAM IZVEDBE ŠPORTNE VADBE ZA OTROKE OD 3 DO 6 LET V IGRALNICAH VRTCEV

DIPLOMSKO DELO

Mentor: doc. dr. Stanislav Pinter

Recenzentka: prof. dr. Mateja Videmšek Avtor: Žiga Ivanšek

Konzultant: prof. dr. Damir Karpljuk

Ljubljana, 2016

ZAHVALA:

Posebna zahvala gre družini, ki je verjela vame in mi nesebično pomagala, da sem lahko študiral.

Zahvala gre tudi mentorju doc. dr. Stanislavu Pinterju in recenzentki prof. dr. Mateji Videmšek, ki sta mi strokovno svetovala in pomagala pri nastajanju diplomskega dela, hvala tudi konzultantu prof. dr. Damirju Karpljuku.

Zahvalil bi se tudi vsem ostalim, ki so mi pomagali na poti do sem, drugim članom Fakultete za šport, vsem s katerimi smo sodelovali pri Abc športu, vrtcu Pedenjped in še komu.

Ključne besede: športna vadba za otroke, otroška vadba, vadba v vrtcih, vadba v omejenem prostoru, športni rekviziti

Naslov diplomskega dela: Program izvedbe športne vadbe za otroke od 3 do 6 let v igralnicah vrtcev

Avtor: Žiga Ivanšek

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016

86 strani, 48 slik, 18 virov.

IZVLEČEK

Vsebine športnih dejavnosti prilagajamo otrokovim sposobnostim, lastnostim, potrebam in znanju. Ker večina vrtcev nima telovadnic in zunanji pogoji niso vedno primerni za izvajanje vseh dejavnosti, vadbe velikokrat izvajamo v igralnicah. Otroci imajo veliko potrebo po gibanju, v tem starostnem obdobju pa tudi močno domišljijo, zato jim športne dejavnosti predstavimo temu primerno.

Namen monografskega dela je bil ustvariti program športnih vadb za otroke stare od 3 do 6 let, ki se lahko izvajajo v igralnicah vrtcev. V diplomskem delu smo zapisali osem učnih priprav, ki jih lahko uporabijo vzgojitelji za vodenje vadbe. Program temelji na izvajanju naravnih oblik gibanja, razvijanju gibalnih sposobnosti, drugih socialnih ciljev, spoznavanju osnovnih elementov različnih športov in spoznavanju športnih pripomočkov.

Delo bo koristno za vse, ki so povezani z vzgojo in izobraževanjem predšolskih otrok na športnem področju: vzgojiteljem, staršem in diplomantom Fakultete za šport, ki izvajajo vadbo v omejenih prostorih z zavedanjem pomembnosti raznolike in redne športne vadbe za zdrav in celosten razvoj otroka.

Keywords: sports exercises for children, sports in kindergarten, exercising indoors, sporting equipment

Title: Program of sporting activities for kids aged 3 to 6 years inside kingergarten playrooms

Author: Žiga Ivanšek

University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016

86 pages, 48 figures, 18 sources.

ABSTRACT Content of the sporting activities is adapted to the child's abilities, attributes, needs and skills. Since most of the kindergartens do not have gyms, and outdoor conditions are not always suitable for the implementation of all activities, exercise is often performed in the playroom. Children have a great need for movement, and while their imagination is particularly vivid at this age, we should present those sports activities accordingly.

The purpose of the thesis was to create a program of sporting activities that can be carried out in playrooms in kindergartens for children, aged 3 to 6 years.

There are eight learning outlines presented in the thesis, which can be used by educators to carry out the exercise. The program is based on natural forms of movement, developing of motor skills and other social objectives, understanding the basic elements of different sports, and learning about sporting equipment.

This thesis will be useful for everyone associated with the sports-related upbringing and education of preschool children, educators, parents, and graduates of the Faculty of Sport, who conduct training and exercises indoors, and are aware of the importance of a diverse and regular sports training for a healthy and integral development of a child.

KAZALO

1 UVOD ...................................................................................................................................................... 9

1.1 POMEN IN VLOGA ŠPORTNE DEJAVNOSTI OTROK IN NJIHOVE AKTIVNOSTI V VRTCIH ........................... 10 1.2 CILJI S PODROČJA GIBANJA, PRILAGOJENI ZA VRTCE ............................................................................... 11 1.3 RAZVOJ GIBALNIH SPOSOBNOSTI............................................................................................................ 11

1.3.1 MOČ ............................................................................................................................................... 12 1.3.2 HITROST ......................................................................................................................................... 12 1.3.3 GIBLJIVOST .................................................................................................................................... 12 1.3.4 RAVNOTEŽJE .................................................................................................................................. 13 1.3.5 KOORDINACIJA .............................................................................................................................. 13 1.3.6 NATANČNOST ................................................................................................................................ 13 1.3.7 VZDRŽLJIVOST................................................................................................................................ 13

1.4 GIBALNO UČENJE .................................................................................................................................... 14 1.5 OBLIKE GIBANJ ........................................................................................................................................ 14

1.5.1 NARAVNE OBLIKE GIBANJ .............................................................................................................. 14 1.5.2 OSNOVNI ELEMENTI RAZLIČNIH ŠPORTNIH ZVRSTI ....................................................................... 15

1.6 PREGLED PRIPOMOČKOV, UPORABNIH V IGRALNICAH .......................................................................... 15 1.7 CILJI ......................................................................................................................................................... 18

2 METODE DELA ....................................................................................................................................... 19

3 PROGRAM IZVEDBE ŠPORTNE VADBE ZA OTROKE OD 3 DO 6 LET V IGRALNICAH VRTCEV .................... 20

3.1 PRIKAZ SLIK, GIBANJ IN PRIPOMOČKOV .................................................................................................. 21 3.2 PRVA UČNA PRIPRAVA – PREVOZNA SREDSTVA ...................................................................................... 22 3.3 DRUGA UČNA PRIPRAVA – GASILCI IN GASILKE I. ..................................................................................... 29 3.4 TRETJA UČNA PRIPRAVA – GASILCI IN GASILKE II. .................................................................................... 38 3.5 ČETRTA UČNA PRIPRAVA – AVTOMEHANIKI IN AVTOVLEKE (LOVLJENJE) ............................................... 45 3.6 PETA UČNA PRIPRAVA – KMETJE IN KMETICE ......................................................................................... 52 3.7 ŠESTA UČNA PRIPRAVA – VREMENSKI POJAVI ........................................................................................ 62 3.8 SEDMA UČNA PRIPRAVA – ČAROVNIK MEŠA BARVE ............................................................................... 72 3.9 OSMA UČNA PRIPRAVA – REŠEVALCI, ZDRAVNIKI IN POLICISTI ............................................................... 77

4 SKLEP .................................................................................................................................................... 85

5 VIRI ....................................................................................................................................................... 86

KAZALO SLIK

Slika 1. Obročka posebej in združena ter tako uporabna podobno kot žoga (osebni arhiv). ________________ 16 Slika 2. Prikaz in razlaga skic iz bočnega in frontalnega pogleda. _____________________________________ 21 Slika 3. Prikaz in razlaga skic s pogledi izza vadečega in iznad vadečega. Prikaz gibanja ter pripomočkov. ____ 21 Slika 4. Gibanje naprej v opori sedno ali vožnja z avtomobilom. ______________________________________ 23 Slika 5. Zibanje oz. kroženje v položaju ladje. _____________________________________________________ 24 Slika 6. Vožnja z gliserjem.____________________________________________________________________ 24 Slika 7. Vožnja kolesa: normalna in otežena oblika. ________________________________________________ 25 Slika 8. Organizacija izvajanja živali v igralnici. ____________________________________________________ 27 Slika 9. Varnejša oblika vlečenja v paru. _________________________________________________________ 31 Slika 10. Sed iztegnjeno z rokami na kolenih. _____________________________________________________ 32 Slika 11. Gibanje preko kolebnice na drugo stran sobe. ____________________________________________ 33 Slika 12. Prestopanje velike kolebnice. __________________________________________________________ 33 Slika 13. Reševanje vaditelja iz reke. ____________________________________________________________ 34 Slika 14. Prikaz eksperimenta. _________________________________________________________________ 35 Slika 15. Sedenje v krogu pri tabornemu ognju. ___________________________________________________ 35 Slika 16. Nanašanje paradižnikove omake na pico (pogled od zgoraj). _________________________________ 36 Slika 17: Plankanje ali opazovanje pečenja pice. __________________________________________________ 36 Slika 18. Vonjanje pice. ______________________________________________________________________ 37 Slika 19. Zajčji poskoki. ______________________________________________________________________ 40 Slika 20. Lazenje kot polž lazar. ________________________________________________________________ 40 Slika 21. Sed raznožno, prsti na nogah obrnjeni navzgor ali navzven. __________________________________ 41 Slika 22. Kroženje po kolebnici v paru. __________________________________________________________ 42 Slika 23. Vlečenje v paru preko kolebnice. _______________________________________________________ 43 Slika 24. Uporaba kolebnice kot drsnika na komolcih. ______________________________________________ 47 Slika 25. Uporaba kolebnice kot drsnika na kolenih. _______________________________________________ 47 Slika 26. Prikaz pravilnega kroženja s kolebnico in prikaz najpogostejše napake. ________________________ 48 Slika 27. Postavitev parov in gibanje pri vaji tunela. _______________________________________________ 50 Slika 28. Potek gibanja enega para skozi tunel in postavitev nazaj v kolono. ____________________________ 51 Slika 29. Mahanje s perutmi ob sedenju na gnezdu. _______________________________________________ 54 Slika 30. Učenje letenja piščančka oz. lovljenje obročka.____________________________________________ 55 Slika 31. Vožnja traktorja s prikolico. ___________________________________________________________ 56 Slika 32. Žaganje v paru. _____________________________________________________________________ 57 Slika 33. Kateri traktor je močnejši. ____________________________________________________________ 58 Slika 34. Borilna igra stoje. ___________________________________________________________________ 59 Slika 35. Klobuk, ki ga ne zmanjka. _____________________________________________________________ 59 Slika 36. Smučanje na mestu oz. nagibanje na robove stopal. _______________________________________ 63 Slika 37. Postavljanje dvižnega mostu. __________________________________________________________ 64 Slika 38. Plavanje žabice z rokami. _____________________________________________________________ 65 Slika 39. Pretegovanje hrbtenice in ramenskega obroča. ___________________________________________ 66 Slika 40. Gibanje nog pri plavanju žabice. ________________________________________________________ 67 Slika 41. Pečenje krompirja. __________________________________________________________________ 68 Slika 42. Obračanje želve. ____________________________________________________________________ 69 Slika 43. Padec vstran iz nižjega položaja. _______________________________________________________ 70 Slika 44. Jaka skače. _________________________________________________________________________ 78 Slika 45. Visoko dvigovanje pet in pravilno gibanje rok med tekom. __________________________________ 79 Slika 46. Tek z visokim dvigovanjem kolen na široko. ______________________________________________ 80 Slika 47. Zunanja masaža srca oz. obročka. ______________________________________________________ 81 Slika 48. Uporaba dveh obročkov kot nadomestilo žoge. ___________________________________________ 82

9

1 UVOD

Otrok si ne izbere niti svojih staršev niti vzgojiteljev. Nima velike moči izbiranja, nima znanja in se ne zaveda pomembnosti svojega razvoja. Ne zaveda se, kaj je zanj dobro in kaj ne. To moč imajo njegovi starši, vzgojitelji in drugi v ožjem krogu družine in oni so tisti, ki imajo nanj poleg njega samega največ vpliva.

Doupona in Petrović (1996) sta zapisala: »Otrok je tako pomembna entiteta družine – tudi če je posvojen – da se pojem družina ohrani, tudi če enega od staršev ni« (str. 61).

Fireder (2009) je v svojem diplomskem delu zapisala, da je družina bistvenega pomena v našem življenju, da v njej obstaja tisti najpomembnejši čustveni naboj, ki je izrednega pomena za oblikovanje stališč, motoričnih sposobnosti, odnosov, motivov, vrednot in »športno-kulturnih navad«. Prve stike otrok naveže s svetom družine. V zgodnjem otroštvu ima družina največji vpliv na otroka in na oblikovanje njegove osebnosti. Starši, ki se tudi sami ukvarjajo s športom ali ga pozitivno sprejemajo, postanejo model, po katerem se bodo otroci zgledovali. Otroci se od njih učijo in z njihovo pomočjo oblikujejo mnenja in navade ter jih tudi sprejemajo za svoje.

V predšolskem obdobju je otrokov organizem najbolj izpostavljen vplivom okolja in so zato ustrezno izbrane gibalne dejavnosti ključnega pomena za njegov gibalni in funkcionalni razvoj, poleg tega pa vplivajo tudi na otrokove spoznavne, socialne ter čustvene sposobnosti in lastnosti (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

Ker ima gibanje tako zelo pomembno vlogo v otrokovem razvoju, je dobro, če se že v rani mladosti ustvari pozitiven odnos do gibalnih dejavnosti. Sicer imajo v tem obdobju ključno vlogo starši in pomembno je, da svojemu malčku omogočijo, da skozi igro razvija gibalne sposobnosti in postopoma usvoji športno dejavnost kot trajno vrednoto, ki mu bo pomagala ohranjati zdravje in ga bo vse življenje sproščala ob psihičnih napetostih (Videmšek idr., 2003).

Hodnik (2014) je v diplomskem delu ugotovila, da veliko staršev zaradi pomanjkanja časa in hitrega tempa življenja posega po lažjih oz. bolj udobnih metodah vzgoje in da prepuščajo oz. zahtevajo od izobraževalnih ustanov, da le-te socializirajo in tudi vzgajajo njihove otroke.

Miklič (2008) je v svojem diplomskem delu zapisal: »Menimo, da je v vrtcih in prvem triletju osnovne šole premalo poudarka na športni vzgoji predšolskih otrok in da imajo nekatere vzgojiteljice in pomočnice v vrtcih premalo športnega znanja, da bi lahko ustrezno razvijale vse motorične sposobnosti otrok, ki so za vsestranski razvoj otroka pomembne« (str. 7).

Priprava na učno uro športne vzgoje zahteva veliko časa, truda in znanja, če želimo pripraviti vadbo, ki bo zadovoljila cilje na tak način, da bo otroka k temu vzpodbujala na njemu prijazen način. Brian Barett (2005) pravi, da naj se že preneha z uporabo dolgočasnih sklec, trebušnjakov in tekanja krogov. Take dejavnosti slabo zadovoljujejo potrebe otrok po socialnem, čustvenem in spoznavnem razvoju. Otroke moramo upoštevati kot celoto in jih učiti dejavnosti, ki zadovoljujejo vse njihove potrebe.

Valenčič (2015) navaja: »Vse lokalne skupnosti imajo možnost, da za vrtce, ki ne bi mogli sprejeti vseh vpisanih otrok, določijo manjšo igralno površino na otroka, in Ljubljana sodi med tiste slovenske občine, ki to redno izkoriščajo.«

10

1.1 POMEN IN VLOGA ŠPORTNE DEJAVNOSTI OTROK IN NJIHOVE AKTIVNOSTI V VRTCIH

Družinsko okolje je najpomembnejši dejavnik pri oblikovanju vzorcev življenjskega sloga in navad človeka tako v mladosti kot tudi kasneje v življenju. Sodobni tempo življenja pa družini jemlje dragocen čas s sinovi in hčerkami. Kahlil Gibran je v svoji pesmi O otrocih (2011) zapisal, da vaši otroci niso vaši otroci, ampak sinovi in hčere klica življenja, ter da ste loki, iz katerih otroci kot žive puščice poletijo v življenje.

Škof (2010) je zapisal, da je učitelj v podobni vlogi kot menedžer v podjetjih. Ravno tako skrbi za odnose z in med svojimi učenci, za njihovo motiviranost, pripadnost itd. Poskuša vzpostaviti zaupanje, ki je temelj in pogoj za uspešno pedagoško delo.

Le z ljubeznijo in s spoštovanjem učencev, z resnico in z ljubeznijo do športa ter z znanjem si učitelj lahko ustvari tisto pravo avtoriteto, ki mu omogoča uspešno opravljanje nujno potrebne operacije z imenom »Več športa v mlada srca« (Škof, 2010).

Zalokar Divjak (1996) je povzela misli, da je osnovno načelo vseh, ki otroka vodijo v svet, življenjski zgled. Ne gre za to, da bi otrok ljubil vzgojitelja, temveč za to, da se mu skuša le-ta predstaviti kot ljubezni vreden.

Številni psihologi opozarjajo na pomembnost pridobivanja izkušenj v prvih letih življenja. Edini so si tudi v spoznanju, da se otrok do petega leta ravna po načelih ugodja. Zakonitosti učenja temeljijo na principih ugodja in so še posebej pomembne za psihomotorično učenje. Takoj, ko postane učni proces preresno delo ali dril, se pri otrocih pojavi stanje monotonosti in njihova pozornost se preusmeri drugam. Omenjajo tudi emocionalni učinek podkrepitve, vzpodbujanja otrok pri nabiranju novih izkušenj, kar veča dejavnost in vztrajnost otrok, pospešuje delovni tempo, zmanjšuje pozabljanje ter povečuje zanimanje in veselje do učenja. Kaj hitro pa se lahko v okviru športne vzgoje pojavijo tudi negativne podkrepitve, da je otroka strah, npr. da bo zadnji in se mu bodo zaradi tega otroci smejali (Zalokar Divjak, 1998).

Kalish (2000) je v ameriški raziskavi ugotovil, da so otroci športno aktivnih mater dvakrat bolj aktivni od tistih otrok, ki imajo športno neaktivne matere. Vpliv očetov je še večji: 3,5-krat bolj dejavni so otroci športnih očetov, pri obeh starših športnikih pa pride do 6-kratnih razlik v primerjavi z otroki športno neaktivnih staršev (Videmšek in Visinski, 2001).

Zalokar Divjak (1996) je zapisala, da je v vrtcu formirala skupino otrok, ki so jih vzgojiteljice opisale kot pretirano živahne, polne energije in zato velikokrat tudi moteče za skupino. Z njimi je dvakrat tedensko eno uro intenzivno vadila s tekom, telovadbo, razgibavanjem in rajalnimi igrami. Rezultati so bili presenetljivi. Otroci so namreč komaj čakali, da je prišla ponje, ker so v vseh dejavnostih uživali. Zanjo je bilo pomembno spoznanje, da opisana hiperaktivnost ni izhajala iz otrokove motenosti, temveč iz omejenih možnosti za gibanje ali iz nevzgojenosti.

Skupinske igre z enostavnimi pravili so pomembne, saj je pri rajalnih igrah njihova pozornost in vztrajnost najdaljša. Pri njih mora biti prisotna vzgojiteljica, da se krogi, kolone in vrste ne razpustijo (Zalokar Divjak, 1998).

Skupinske gibalne igre so dani pogoji, ki omogočajo preseganje otrokove egocentričnosti, saj aktivno sodelovanje nujno privzgoji občutek za druge, za dajanje in sprejemanje pomoči in prilagajanje skupnim interesom. Tako so vse oblike dela pri športni vzgoji v funkciji zadovoljevanja socialnih potreb po varnosti, uveljavljanju, podrejanju, skupinski identifikaciji in svobodnem izražanju občutkov, misli ter čustev (Rajtmajer, 1990).

11

Najpomembnejša metoda osnovnih vsebin otrokovega življenja je igra (Zalokar Divjak, 1998).

Zalokar Divjak (1996) je zapisala, da pravljica nosi v sebi nekaj božanskega. V pravljici se vse dogaja na čudežni ravni, kateri otrok prisluhne in je v tistem trenutku zanj resnična. S pravljico se otroci poigravajo kot v pristni igri in jo začutijo kot življenje, saj v njih resnično živi. Pravljica s svojim »nekoč je bilo« nosi v sebi posebno magično formulo za vse otroke sveta.

1.2 CILJI S PODROČJA GIBANJA, PRILAGOJENI ZA VRTCE

Bahovec (2015) je zapisala, da je v ospredju prvih let življenja gibalni razvoj, ki poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja (lazenja, plazenja, raznih oblik hoje, teka idr.), do sestavljenih in zahtevnejših športnih dejavnosti. V predšolskem obdobju otroci preko igre pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, ki jim prinašajo veselje in zadovoljstvo.

Vrtec naj otrokom vsakodnevno omogoči razvijanje gibalnih sposobnosti in usvajanje gibalnih shem preko različnih dejavnosti v prostoru in na prostem oz. naj to tudi vzpodbuja. Igra in gibanje imata pomembno vlogo tudi pri socialnem, čustvenem in intelektualnem razvoju. Preko elementarnih iger, ki so osnova za športne igre, otroci postopoma spoznavajo smisel in pomen pravil igre (Bahovec, 2015).

Kurikulum mora biti prilagojen različnim potrebam, interesom in sposobnostim otrok, da optimalno prispeva k njihovemu razvoju in zdravju (Bahovec, 2015).

1.3 RAZVOJ GIBALNIH SPOSOBNOSTI

Gibalne sposobnosti so prav tako kot tudi druge človekove sposobnosti v določeni meri prirojene, v določeni meri pa pridobljene (Pistotnik, 2015). To pomeni, da bodo nekateri otroci boljši od drugih in tega ne bodo mogli spremeniti takoj. S časom in trudom pa je to mogoče, nekatere sposobnosti bolj kot druge, a vendar se trudimo pri vseh posameznikih in vseh sposobnostih.

Pistotnik (2015) opisuje, da je moč prirojena s približno 50 %, medtem ko je hitrost prirojena s 95 %. To pomeni, da se lahko hitrost preko treninga izboljša v veliko manjši meri kot npr. moč. Poznamo tri tipe mišičnih vlaken, in sicer počasna ter dve vrsti hitrih. Spreminjati strukturo mišic posameznika iz hitrih vlaken na počasna je možno v veliko večji meri kot obratno, zato moramo trenirati vse sposobnosti.

Višja kot bo raven gibalnih sposobnosti, uspešnejše in lažje bo izvajanje različnih gibalnih spretnosti, medtem ko prenizka raven gibalnih sposobnosti pogosto zmanjšuje možnosti uspešnega učenja na gibalnem področju. Na realizacijo vplivajo tudi socialna, čustvena in spoznavna dimenzija, pri otroku še bolj kot pri odraslem (Videmšek in Pišot, 2007).

Pistotnik (2015) zapisuje šest glavnih gibalnih sposobnosti:

- moč - hitrost

12

- gibljivost - ravnotežje - koordinacija - natančnost.

Te sodijo med sposobnosti za regulacijo gibanja, vzdržljivost pa sodi med sposobnosti za regulacijo energije.

1.3.1 MOČ

Je sposobnost učinkovitega izkoriščanja sile mišic pri premagovanju zunanjih sil. Poznamo eksplozivno, repetitivno in statično moč. Topološko jo delimo na moč rok, trupa in nog (Videmšek in Pišot, 2007).

Eksplozivna moč je sposobnost dosega maksimalnega začetnega pospeška, ki se kaže kot delovanje na predmete v okolici ali premikanje telesa. Primeri so: meti, skoki, udarci (Pistotnik, 2015).

Repetitivna moč je sposobnost izvajanja ponavljajočih se gibanj. Primeri so: plavanje, kolesarjenje ipd. Stopnja prirojenosti je nizka.

Statična moč je sposobnost zadržanja položaja pod obremenitvijo. Primeri so: zadrževanje v polčepu, plankanje ipd.

Nepravilno razmerje moči med mišicami, npr. med iztegovalkami in primikalkami, lahko povzroči nestabilnost in bolečino v sklepih. To pomeni, da če imamo npr. iztegovalke v kolenu izrazito močnejše od primikalk, lahko hitreje pride do poškodb. Pravilno razmerje je različno za vsak sklep posebej.

1.3.2 HITROST

Hitrost je sposobnost izvedbe gibanja v najkrajšem možnem času. Pojavne oblike so: hitrost reakcije, hitrost posamičnega giba in hitrost izmeničnih gibov, npr. šprint (Pistotnik, 2015).

1.3.3 GIBLJIVOST

Gibljivost je sposobnost doseganja maksimalnih razponov oz. amplitud v sklepih. Delimo jo na statično (npr. zadržanje raznožke v sedu) in dinamično (npr. doseganje raznožke v skoku). Drug način deljenja je glede na izvor sile. Aktivno je, kadar sila prihaja znotraj raztezanega sklepa (npr. maksimalno zaročenje roke), pasivno pa kadar sila prihaja izven sklepa, ki ga raztegujemo (npr. z roko vlečemo nogo čim bližje sebi). Za čim večji učinek mora pri raztezanju priti do kar

13

se da velikega razpona giba, za kar pa mora biti mišica sproščena (Pistotnik, 2015). Zavestno sproščanje pri tej starosti je zelo malo verjetno, zato jih v tem času skušamo zamotiti. Za vadbo z otroki uporabljamo dinamično raztezanje z delovanjem lastnih mišic. Preslaba gibljivost, npr. v ramenskem obroču, med drugim lahko otežuje oblačenje in slačenje gornjih delov oblačil.

1.3.4 RAVNOTEŽJE

Pistotnik (2015) zapisuje, da je ravnotežje sposobnost ohranjanja ali vzpostavljanja stabilnega položaja telesa v prostoru. Poznamo statično (ohranjanje položaja) in dinamično ravnotežje (vzpostavljanje ravnotežnega položaja). Ravnotežje je odvisno od več čutil: vida, sluha, ravnotežnega organa, taktilnih (zaznavanje dotikanja) in kinestetičnih (čutenje lastnega mišičnega napenjanja) čutil idr.

1.3.5 KOORDINACIJA

Koordinacija je sposobnost učinkovitega izvajanja sestavljenih gibalnih nalog. Pri tem potekata dva procesa: eden je načrtovanje gibalnega programa, drugi pa je njegovo uresničevanje. Osnovne značilnosti koordiniranega gibanja so natančnost, časovna usklajenost, energetska učinkovitost, zanesljivost gibov in izvirnost (Pistotnik, 2015). Več gibalnih nalog kot posameznik osvoji, lažje osvaja tudi nove.

Sem med drugim sodijo tudi sposobnost kinetične realizacije ritmičnih struktur, sposobnost časovnega načrtovanja (»timinga«) in sposobnost kinetičnega reševanja prostorskih problemov.

1.3.6 NATANČNOST

Natančnost je sposobnost natančne določitve smeri in intenzivnosti gibanja. Odvisna je od več čutil: taktilnih in kinestetičnih čutil, vida itd. (Pistotnik, 2015). Je ena izmed sposobnosti, pri katerih naj bi bil glede na naravne danosti v prednosti ženski spol.

1.3.7 VZDRŽLJIVOST

Vzdržljivost je sposobnost opravljanja dlje časa trajajočih gibalnih nalog z enako učinkovitostjo (Pistotnik, 2015). Je odpornost na utrujenost.

14

1.4 GIBALNO UČENJE

Gibalno učenje je proces postopnega prilagajanja gibalnega aparata za racionalno izvedbo gibanja. Rezultat so gibalne spretnosti oz. znanja, ki se obravnavajo kot z učenjem pridobljene osnove za pravilno izvedbo gibalne aktivnosti (Pistotnik, 2015).

Gibalni program se oblikuje v gibalnih centrih možganske skorje na osnovi informacij, ki se sprejemajo preko sistema čutil. Nadzor izvedbe temelji na povratnih informacijah teh istih sistemov (Pistotnik, 2015).

Pistotnik (2015) gibalno učenje deli na več faz, ki nimajo ostrega prehoda ampak so v resnici en neprekinjen proces. Nas zanimajo samo naslednje: faza grobega koordiniranja, faza natančnega koordiniranja ter faza stabilizacije in uporabe motoričnega programa v različnih okoliščinah. Pri prvi fazi, tj. grobi koordinaciji, je pomembna vaditeljeva sposobnost motiviranja vadečih in kvalitetno posredovanje informacij. Zadostna motivacija bo poskrbela za trud vadečih sedaj in v prihodnosti, dober prikaz pa bo poskrbel za dober izkoristek tega truda. Druga faza poteka, ko vadeči že izvaja (skoraj) pravilno tehniko, vendar pod aktivnim zavestnim nadzorom. Vaditelj mora biti primerno strokovno podkovan, da lahko pri napakah odreagira pravilno in jih zato tudi uspešno odpravlja. Tretja faza je, ko vadeči gibanje izvaja avtomatizirano in ga v različnih situacijah tudi uporablja. Ko je napaka avtomatizirana, je potrebno veliko truda in ponovitev za njeno odpravo.

1.5 OBLIKE GIBANJ

1.5.1 NARAVNE OBLIKE GIBANJ

Naravne oblike gibanj so osnovne ali elementarne oblike gibanj, ki se pojavljajo v začetku človekovega razvoja. To so hoja, tek, skoki, plazenje, plezanje ipd. Te gibalne strukture so se razvile skozi evolucijo človeške vrste in so se izvajale v naravnem okolju. Na njihovi podlagi gradimo kompleksnejša gibanja (Pistotnik, 2015).

- Plazenje je gibanje, kjer je trup v stiku s podlago. Otroci s tem gibanjem začnejo že zelo zgodaj, saj je najenostavnejša oblika gibanja, ki ne potrebuje veliko moči ali ravnotežja.

- Lazenje je gibanje, kjer je trup dvignjen od tal, a smo v opori in ne stojimo. Je naslednja stopnja plazenja kot posledica večje moči in ravnotežja otroka. Primer je hoja po vseh štirih na kolenih.

- Hoja je počasnejše gibanje, kjer je vsaj ena noga venomer v stiku s podlago. Otroci se pri približno dvanajstih mesecih naučijo hoditi, a je gibanje še nesigurno.

- Tek je hitrejše gibanje, kjer po enonožnem stiku s podlago prihaja do brez oporne faze in za tem ponovno enonožnega stika s podlago, nogi se menjata izmenično. Je ena najpomembnejših oblik za razvoj vzdržljivosti in hitrosti.

- Skoki so gibanja, kjer pride do faze leta. Poznamo skoke v višino, daljino in globino (iz višjega na nižje). Mlajši obožujejo skoke v globino.

- Potiskanja in vlečenja so gibanja, kjer vplivamo na drug objekt v določeno smer. So pomembna sredstva za razvoj moči.

15

- Metanje in lovljenje sta manipulaciji, kjer pride do faze leta predmeta, ki je bil v stiku z otrokom ali pa še bo.

1.5.2 OSNOVNI ELEMENTI RAZLIČNIH ŠPORTNIH ZVRSTI

- Gimnastični elementi so lahko uporabni za razvoj skoraj vseh motoričnih sposobnosti in izhajajo iz gibanj v opori, vesi, stoji ipd. Poznamo pripravljalne vaje (razvijajo sposobnosti) in predvaje (učijo dele gibanj kompleksnejših elementov). Gimnastične vaje lahko izvajamo prosto ali s pripomočki.

- Elementi atletike izhajajo iz hoje, teka, metov ipd., zato so osnova za večino drugih športnih iger.

- Elementi športov z žogo izhajajo iz obvladanja žoge. Učiti jih lahko pričnemo tudi z enostavnejšimi pripomočki, kot so npr. gumijasti obročki. Razvijamo lahko natančnost, hitrost ipd. Sestavljajo jih razni meti, vrste brc in različna lovljenja.

- Ples je gibanje v prostoru ob spremljavi glasbe in je uporabno tudi v bolj omejenih prostorih. Vzpodbuja razvoj občutka za ritem, razvija pa lahko tudi vzdržljivost, gibljivost, moč ipd.

- Borilne športe sestavljajo različna potiskanja in vlečenja ter padci. Z njimi otroke lahko učimo sodelovanja, razvijamo moč, hitrost ipd. Udarcev pri mlajših ne uporabljamo, saj se slabše zadržujejo in lahko hitro pride do poškodb.

1.6 PREGLED PRIPOMOČKOV, UPORABNIH V IGRALNICAH

Za pripomočke smo predpostavljali uporabo v parih ali individualno uporabo. To pomeni, da vsak otrok ali par dobi po en pripomoček, tako tu še ni pripomočkov, uporabnih npr. za poligone (blazine ipd.), saj predpostavljamo, da za to v igralnicah ni dovolj prostora.

- Kolebnice lahko uporabimo za navajanje na preskakovanje, za razne oblike vlečenj, za označitev prostora ipd. Če nimajo trdih zaključkov na koncih, so še bolj uporabne in manj nevarne.

- Gumijasti obročki so majhni in napihljivi (Slika 1). So trpežni, mehki, gibljivi. Uporabni so za razne mete, brce, prijeme, stopanja ipd. Zaradi manjše odbojnosti, lažjega prijemanja in slabšega kotaljenja so za uporabo v notranjih prostorih primernejši od žog.

16

Slika 1. Obročka posebej in združena ter tako uporabna podobno kot žoga (osebni arhiv).

- Baloni so zelo primerni za notranjo uporabo, saj pri uporabi predstavljajo zelo majhno varnostno tveganje za okolico. Zelo pa moramo biti pozorni na koščke gume, da se komu ne zataknejo v grlu ali podobno.

- Padalo iz lahkega blaga je uporabno za izvajanje počepov, poskokov, zamahov z rokami ipd.

- Drsniki so uporabni za boljše drsenje. Z njimi lahko krepimo ravnotežje, moč ipd. Namesto da jih kupimo, jih lahko nadomestimo tudi s kolebnico, papirnatimi krožnički ali pa z razrezano preprogo.

- Klopi, stoli in mize so tudi lahko uporabni npr. za razne opore. - Teniške žogice lahko uporabimo za valjanje in brcanje po tleh, za masiranje idr. - Pripomočke si lahko izdelamo tudi sami. Zmečkamo odpaden kos papirja, nalepimo

nanj nekaj trakov in imamo pripomoček za metanje. Če imamo dva, se lahko učimo žonglirati ipd. Za metanje si lahko izdelamo tudi avion iz papirja.

- Z nekaj papirja in vrvice lahko izdelamo krone za princeske in vizirje za viteze. Za varnost poskrbimo tako, da pri izdelovanju naredimo vrvico dovolj kratko, da se otroku ne more naviti okoli vratu. Tako npr. iz lista papirja narisano gasilsko čelado navežemo na vsaki strani na rob papirja, ne okoli in okoli.

- Obroči so primerni za vrtenje okoli bokov, rok in nog, za kotaljenja ipd. - Žoge lahko uporabimo med drugim tudi za vadbo odbijanja z rokami, uporabne so za

podajanje, za to, da se uležemo preko nje, da se učimo odbijanja itd. - Navsezadnje pa lahko pripomočke tudi kombiniramo.

Videmšek in Pišot (2007), sta zapisala, da naj bodo rekviziti in igrala ustrezni s količinskega in vsebinskega vidika, naj vsebujejo predvsem elemente za športno vzgojo v predšolskem obdobju, morajo pa imeti tudi lastnosti igrač.

Naštela sta še naslednje predloge pripomočkov za izvajanje športne vzgoje v vrtcu:

- univerzalne blazine za vadbo - polivalentne blazine (različnih barv, oblik in velikosti) - plezalne lestve (različnih izvedb)

17

- letvenike, deske različnih širin, lestev (kombinirajo se z letvenikom in A-lestvijo), drog, vrv, mrežo in/ali večnamensko plezalo (mreža, vrv, drog, letvenik)

- tobogan (z varnostno ograjo) - mini plezalno steno (z otroškimi oprimki in varnostno blazino) - prožno ponjavo z ustrezno zaščito (primerno teži otroka) - mini koš (prenosni in fiksni) - sestavljivi gol za nogomet ali hokej - stojala - obroče (manjše, srednje in velike, različnih barv) - podstavke za stojala in obroče - žoge (različne po velikosti, teži, materialu, barvi) - medicinke (1–1,5 kg) - velike žoge - loparje za tenis in mehke teniške žogice (s krajšim ročajem in počasno žogico) - loparje in žogice za badminton (s krajšim ročajem in počasno žogico) - hokejske palice in žogice za mini hokej (super safe) - tarčo za žogice in druge rekvizite - frisbije - balone različnih barv in velikosti - kolebnice (nastavljive po dolžini) - vrv (debelejšo in tanjšo) - elastiko - barvne rutice - kije - barvne riževe vrečke - barvne gumijaste obročke - stožce - barvne ploščice - barvne čepke - označbe na tleh (črte, liki, čepki ipd.) - like iz mehke pene - ravnotežno desko - ravnotežni krožnik - desko na vzmeteh - hodulje - varnostno ogledalo - voziček za športne pripomočke - žično košaro na kolesih za žoge - tablo - otroška vozila brez pedal - tricikle - skiroje - dvokolesa s pomožnimi kolesi - kotalke ali rolerje - sani - snežne lopate - smuči, smučarske čevlje, palice - drsalke - plavajoče in potopljive figurice - plavalne deske

18

- mehke valje - žogice za pihanje (lahko za namizni tenis) - male bazenčke.

1.7 CILJI

Namen dela je predstaviti program športne vadbe, ki je prilagojena otrokom, starim 3–6 let, in ki jo lahko izvajajo vzgojitelji in vzgojiteljice v igralnicah vrtcev ali v podobo omejenih prostorih.

Diplomsko delo bo zato uporabno za vse, ki vodijo vadbo za predšolske otroke. V njem bodo namreč našli veliko idej, koristnih nasvetov in različnih vaj, s katerimi bodo vadbo malčkov izpeljali strokovno in na otrokom prijazen način. V delu so predstavljene tudi nove igre in sklopi gimnastičnih vaj, s katerimi lahko popestrimo vadbo.

19

2 METODE DELA

Pri diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Diplomsko delo je monografskega tipa.

Temelji na:

- zbiranju, urejanju in uporabi strokovnega gradiva - lastnih spoznanjih, izkušnjah in znanju.

Večina iger, kompleksov gimnastičnih vaj ipd. je bila plod lastne domišljije, vendar brez izkušenj, pridobljenih pri športnemu društvu Abc šport, to ne bi bilo mogoče. Vadbo smo izvajali v vrtcih Pedenjped, izbrali pa smo najbolj uspešne, priljubljene in učinkovite vsebine.

20

3 PROGRAM IZVEDBE ŠPORTNE VADBE ZA OTROKE OD 3 DO 6 LET V IGRALNICAH VRTCEV

Vadbo gibalne dejavnosti za predšolske otroke naj opravljajo za to strokovno usposobljeni pedagogi. Vsako pripravo je potrebno znati realizirati in prilagoditi posamezni skupini in pogojem, v katerih vadbo izvajamo.

Sledeče učne priprave si sledijo v logičnem vrstnem redu. Zasnovane so tako, da se jih izvaja 45–60 minut na enoto z ogrevalnim, glavnim in zaključnim delom. Ogrevalni del naj traja 15–20 minut, glavni 20–35 minut in zaključni 5–15 minut. Glede na starost otrok se lahko vadbene enote ponovijo s spremenjeno izbiro elementov ter tako uporabimo eno učno pripravo za večkratno izvajanje. Trajanje delov, število ponovitev in izbira elementov vadbe naj se prilagaja glede na prostor in število vadečih, njihovo starost, spol, gibalne sposobnosti, trenutno pozornost, utrujenost in motiviranost.

Prva priprava vadbi namenja manj časa kot ostale. Prvi stik z vadbo, ki je krajši, otroke namreč motivira oz. jim ustvari željo po sodelovanju na prihodnjih vadbah.

Pred vsako vadbo vaditelj pripravi sobo, tako da je primerna za izvajanje vadbe. Pospravi mize in stole ob stran, po potrebi počisti po tleh, prezrači prostor, pripravi pripomočke in poskrbi za druge posebnosti določene vadbene ure (npr. priprava eksperimenta).

Osnovna tematika ene učne priprave se navezuje na vse ali večino delov vadbene enote. Tako lažje ohranimo rdečo nit poteka vadbe.

Cilji so, naj vadba ne razvija samo gibalnih sposobnosti in spretnosti, temveč tudi socialne in ostale veščine ter poskuša vsaj v manjši meri tudi izobraževati.

Vsaka priprava ima na koncu dokumenta rubriko, kamor lahko vaditelj po izpeljavi vpiše svoje opombe, s katerimi si pomaga načrtovati in prilagajati naslednjo uro vadbe. Pri uvodnem, ogrevalnem, glavnim in zaključnemu delu je za lažje načrtovanje dolžine le-tega prostor za vpis predvidenega trajanja.

Uporabljen je bil vzorec učne priprave (OBR ŠT-DŠV 14), ki so ga kot pomoč za opravljanje pedagoške prakse pripravili na Fakulteti za šport.

21

3.1 PRIKAZ SLIK, GIBANJ IN PRIPOMOČKOV

Slika 2. Prikaz in razlaga skic iz bočnega in frontalnega pogleda.

Slika 3. Prikaz in razlaga skic s pogledi izza vadečega in iznad vadečega. Prikaz gibanja ter pripomočkov.

22

3.2 PRVA UČNA PRIPRAVA – PREVOZNA SREDSTVA

Vrtec: Prostor: igralnica

Starost (v letih):

3–6 Datum:

Število otrok: Zaporedna številka ure:

Spol: m, ž Zaporedna številka ure v tematskem sklopu: 1

Vsebina ure: PREVOZNA SREDSTVA

Cilji: Spoznavni cilji, povezani s praktičnimi vsebinami

Otroci spoznavajo različne oblike lazenj in plazenj.

Spoznavni cilji, povezani s teoretičnimi vsebinami

Otroci preko igre spoznavajo osnove športne vzgoje.

Razvoj telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti

Aktiviranje vseh večjih mišičnih skupin.

Vadba orientacije v prostoru.

Motivacijski / socialni cilji

Navajanje na deljenje prostora z drugimi.

Spoznavati namen sodelovanja.

Metodične enote:

- naravne oblike gibanj (razne oblike hoje, lazenj, plazenj).

Prevladujoče učne oblike: frontalna oblika, individualna oblika, delo v dvojicah.

Prevladujoče učne metode: razlaga, pogovor, prikaz.

Orodja in športni pripomočki: /

Pomagala: /

Učila: /

PRIPRAVLJALNI DEL Trajanje: min

23

UVOD

V tem delu se, če prvič nastopamo pred otroki, predstavimo in z njimi spoznamo.

Otroke povprašamo, s čim vse se lahko vozimo, in jih napeljemo na odgovore, ki jih bomo uporabljali pri igri:

- z avtomobilom - s kolesom - z ladjo - z gliserjem - s helikopterjem - z letalom - z raketo - z vlakom.

Pogovorimo se o varnosti, da bodo otroci razumeli, zakaj pri vožnji s kolesom vedno nosimo čelado in zakaj se v avtomobilu in nekaterih drugih prevoznih sredstvih vedno pripnemo z varnostnim pasom.

OGREVANJE

IGRA: PREVOZNA SREDSTVA

- Najprej vožnja z avtomobilom. Prikazujemo in istočasno razlagamo, kako se usedemo v avto (se usedemo na tla). Zapremo vrata in nato vprašamo, če se lahko sedaj odpeljemo. Vprašamo, kaj vedno storimo, še preden zaženemo motor avta (privežemo varnostni pas). Nato lahko pričnemo z gibanjem sede (Slika 4): z nogami se povlečemo, z rokami pa potiskamo naprej in s tem premaknemo boke bolj naprej. Med vožnjo z avtomobilom se ustavimo, ker na cestišču srečamo otroke, ki se igrajo na cesti. Vadeče vprašamo, če se je varno in dovoljeno igrati na cestišču. Ker vadeči zdaj že poznajo pravilo in razumejo, da ne smemo, večkrat potrobimo (z roko pritisnemo na volan in na glas rečemo: »Biiip«). Po krogu ali dveh se ustavimo in povemo, da smo prispeli do pristanišča. Odpremo vrata avtomobila, vendar ne moremo izstopiti, saj nas še nekaj zadržuje. Vprašamo, kaj smo pozabili, in ugotovimo, da smo pozabili odpeti varnostni pas. Se odpnemo, vstanemo in zapremo vrata ter zaklenemo avto.

Slika 4. Gibanje naprej v opori sedno ali vožnja z avtomobilom.

24

- Z ladjo se popeljemo tako, da sede pokrčimo noge k sebi in kolena razpremo narazen ter stopala potisnemo skupaj. Primemo se za gležnje in se pričnemo zibati levo in desno. Da se lahko bolj vzravnamo, povemo, da nismo majhne ladjice, ampak smo velike ladje (in to istočasno prikažemo z lastnim zravnanjem). Pri tej vaji se lahko, če imamo dovolj prostora, prekotalimo čez hrbet, tako da se ponovno postavimo v začetni položaj. Slika 5 prikazuje gibanje: prvi dve skici na levi gibanje prikazujeta iz sprednje strani vadečega, tretja skica iz bočne strani in zadnji dve izza njegovega hrbta.

Slika 5. Zibanje oz. kroženje v položaju ladje.

- Ker je ladja zelo počasna, prestopimo na gliser. Prevalimo se na trebuh, v zaročenju se primemo za gležnje in stegujemo noge, tako da raztegujemo trebušne mišice, iztegovalke kolena in upogibalke kolka (Slika 6). Ker nas ziba veter, se zibamo rahlo naprej in nazaj.

Slika 6. Vožnja z gliserjem.

- Od pristanišča naprej se ponovno peljemo z avtomobilom in pred tem pripnemo varnostni pas. Zmanjka nam goriva, zato se dalje odpravimo s kolesom. Nadenemo si čelado, se uležemo na hrbet in dvignemo noge ter z njimi izvajamo krožno gibanje, kot bi poganjali kolo (Slika 7). Poganjamo deset do trideset sekund, nato pa spustimo noge na tla. Za tem vozimo v klanec, zato nekaj časa poganjamo hitreje. Spet spustimo noge in ker se začnemo spuščati po bregu navzdol, stegnemo roke v predročenje ter nekajkrat stisnemo pesti, kot da bi zavirali. To ponovimo dvakrat, nato pa snamemo čelado in nadaljujemo z naslednjo nalogo. Če želimo otežiti vajo pri poganjanju kolesa, noge spustimo nižje, kot je narisano na skici 1, oz. tako nizko, kot prikazuje skica 2.

25

Roke imamo ob telesu in v križu pritiskamo na tla, tako da ne nastaja luknja pod našim hrbtom.

Slika 7. Vožnja kolesa: normalna in otežena oblika.

- Natočimo gorivo v avto in vozimo še približno minuto. Pripeljemo do rakete. Nizko počepnemo, da pete ostanejo na tleh, ko naredimo prikaz, nad glavo naredimo strešico z rokami, da so kot konica pri raketi, in skočimo čim višje. Tukaj individualno vsakemu otroku pomagamo, da skoči še višje, tako da se postavimo za njega, ga primemo v bokih ter ga dvignemo. Pri vsakem skoku posebej odštevamo: »Pet, štiri, tri, dva, ena, izstrelitev!«

- Sledi sprehod do železniške postaje. Vaditelj, kot da je lokomotiva, prične hoditi in kliče »vagončke« za seboj. Vadeče pokliče po imenih, da prepreči prerivanje. Ne držimo se za ramena ali kjerkoli drugje, samo kakšen korak pustimo razmika in sledimo tistemu pred seboj. Vaditelj lahko postavi tudi tunel, tako da se z rokami opre visoko ob steno in vlakec pelje spodaj. Pred tunelom vsak otrok lahko hupa: »Ču-ču!«

- Prispemo na letališče in se najprej popeljemo s helikopterjem. To storimo tako, da se sede zavrtimo najprej malo v levo stran, nato pa še v desno. Ko se poženemo z rokami in z nogami, jih potem tudi dvignemo. Po nekaj odrivih v vsako smer rečemo otrokom, da smo dobili dovolj zaleta in zato vzletimo (počasi vstanemo ter se stoje zavrtimo na mestu v odročenju). Nekaj sekund se vrtimo in nato ustavimo. Postavimo se na eno nogo ter vprašamo, ali je kdo dovolj dober pilot, da ostane v zraku. Ponovimo še v drugo smer, tokrat dvignemo drugo nogo.

- Ko pristanemo s helikopterjem, se presedemo v letalo. Uležemo se na trebuh, dvignemo glavo, roke odročimo in noge dvignemo tik nad tlemi. Nagibamo se v levo in desno, kot da zavijamo in po 3–10 sekundah pristanemo. Poletimo do štirikrat, vsakič drugam in na koncu pristanemo nekje ob morju.

GIMNASTIČNE VAJE

- Plavamo v morju (stoje izmenično krožimo z rokami naprej) in po približno desetih zaveslajih priplavamo do otoka, od tam pa plavamo še nazaj (krožimo z rokami nazaj).

- Preden gremo iz vode, se še poigramo v morju in naredimo nekaj vrtincev (zavrtimo v bokih) v levo in v desno smer.

26

- Naredimo še nekaj manjših vrtincev s koleni (rahlo zavrtimo v kolenih). - Od vsega plavanja in igranja v vodi smo postali lačni. Trgamo sadje z drevja in otroke

vprašamo, kateri sadeži rastejo na drevesih (stopamo na prste in se stegujemo čim višje). Ko oberemo vse sadeže, ki smo jih dosegli, začnemo snožno poskakovati, da dosežemo tudi tiste na višjih vejah. Za konec naberemo še orehe kokosa.

- Kokose postavimo na tla in vanje zavrtamo luknje (stoje zavrtimo v gležnjih) s prsti na nogah, najprej samo v eno smer. Po nekaj zavrtljajih pobrcamo, a kokos noče z naše noge, zato zavrtimo v gležnjih še v drugo smer. Ponovno po nekaj zavrtljajih pobrcamo in tokrat kokos pade z noge, vendar si ga pomotoma brcnemo v glavo. »Avč!« Ponovimo še z drugo nogo in tokrat nam kokos uspe ujeti. Iz njega popijemo slastno kokosovo vodo in se ob tem zaklonimo.

- Iz vseh teh nabranih sadežev pripravimo sadno kupo tako, da kot pri igri na pametnih telefonih »Fruit Ninja« narežemo sadje (pred telesom naključno mahamo z rokami v vse smeri). To vajo prikažemo tako, da zamahov ne delamo prehitro in ne s čisto iztegnjenimi rokami.

27

GLAVNI DEL Trajanje: min

Vsebinska priprava:

OPONAŠANJE ŽIVALI

- Gibanja izvajamo tako, da se vsi postavimo na eno stran sobe in se premikamo na drugo stran. Pri razlagi vadeče opozorimo in podamo natančna navodila, da se znajo varno gibati, so pozorni drug na drugega, se znajo orientirati v prostoru in drug drugemu puščajo dovolj prostora. Živali jim predstavimo preko ugank in po potrebi dodajamo dodatne namige in informacije.

- Kača – plazimo se po trebuhu. Podamo natančna navodila in opozorimo na dovolj veliko razdaljo, da se ne premikamo preblizu koga. Paziti moramo, da nas tisti pred nami po nesreči ne brcne, saj si pri plazenju pomagamo z nogami. Pri gibanju se lahko tudi oglašamo kot živali, ki jih imitiramo, kar naredi vadbo še bolj zabavno.

- Kužek – hodimo po vseh štirih naprej (po stopalih, ne kolenih, in s pogledom naprej, da se ne zaletimo).

- Gibanje kenguruja lahko oponašamo tako, da skačemo, kot bi imeli nogi povezani skupaj (sonožni poskoki).

- Muca, ki se boji miši, hodi po vseh štirih vzvratno in pri tem gleda med nogami nazaj. - Pingvina oponašamo tako, da hodimo po petah in z dvignjenimi prsti od tal. - Žirafa je zelo visoka, zato se dvignemo in hodimo po prstih (dvignemo pete). - Žaba dobro skače. Počepnemo in kolena razpremo narazen (pete lahko dvignemo), z

rokami se opremo na tla med njimi. Skočimo visoko in daleč ter v zraku plosknemo visoko in daleč pred sabo, kot da bi skušali ujeti muho. Najprej doskočimo na noge v počep, šele za tem pa pristanemo z rokami.

- Rakovica hodi v stran. Hodimo bočno po vseh štiri na eno stran ter nazaj v drugo smer. Pri tej vaji potrebujemo kar veliko prostora, zato ponovno dodatno opozorimo, da spustimo tistega pred seboj dlje naprej in smo pozorni na okolico in dogajanje.

- Tjulenj – oponašamo ga tako, da se uležemo na trebuh, se opremo na roke in dvignemo gornji del trupa. Z rokami se potiskamo naprej, medtem ko noge vlečemo za seboj. Vaja je relativno težka, zato jo lahko na začetku izvajamo tudi brez dvigovanja trupa.

Dejavnosti vaditelja pred vadbo:

- priprava igralne sobe za vadbo (umikanje stolov in miz ter morebitnih omaric ipd. na stran)

- po potrebi tudi čiščenje tal zaradi izvajanja vaj na tleh

- prezrači se prostor.

Organizacija:

Živali izvajamo iz ene strani sobe na drugo in nazaj (Slika 8).

Slika 8. Organizacija izvajanja živali v igralnici.

28

SKLEPNI DEL Trajanje: min

IGRA ORIENTACIJE V PROSTORU

Vadeči sedejo na tla in preverijo, če imajo dovolj prostora, da se v sedu zavrtijo (kot prej pri helikopterju). Naloga vadečih je, da se vsak zazre v eno točko pred seboj, zamiži in z zaprtimi očmi poskuša narediti točno en krog. Ko ima občutek, da ga je naredil, odpre oči in preveri, če ima isto točko ponovno točno pred očmi. Ko mu uspe, vajo ponovi v drugo smer in nato doda še en krog.

Po vadbi jih opomnimo na umivanje rok.

ANALIZA URE

Doseženi cilji:

Posebnosti:

Opombe za naslednjo uro:

Vpis v dnevnik: Pregledal:

29

3.3 DRUGA UČNA PRIPRAVA – GASILCI in GASILKE I.

Vrtec: VV PIKA Prostor: igralnica

Starost (v letih):

3–6 Datum:

Število otrok: 12 Zaporedna številka ure:


Vsebina ure: GASILCI I.


Otroci spoznavajo spretnosti ravnanja s kolebnico.

Vadeči spoznavajo različne oblike naravnih gibanj.


Vadeči spoznavajo pomen ogrevanja in raztegovanja.


Razvoj moči nog in trupa.

Vadeči spoznavajo in pridobivajo občutek za »timing« in orientacijo v prostoru.


Vzpodbujanje veselja do športnih dejavnosti.

Vzpodbujanje empatije.

Metodične enote:

- predvaje za preskakovanje velike kolebnice.



Orodja in športni pripomočki: velika kolebnica in kolebnice.

Pomagala:

Učila: čajna svečka in vžigalnik, prozoren steklen kozarec za eksperiment ter keramični krožnik.

30


UVOD

Vadeče razporedimo tako, da vsi lahko vidijo, kako poteka izvedba našega eksperimenta.

Prižgemo čajno svečko in vprašamo otroke, kaj menijo, da se zgodi, ko prekrijemo svečko s kozarcem. Skupaj ne skušamo najti rešitve, ampak jo kar pokažemo. Nato razložimo, da prav tako kot ljudje in druga živa bitja tudi ogenj potrebuje zrak, da »diha«. Vsi vdihnemo in zadržimo sapo in hitro ugotovimo, da moramo izdihniti pa ponovno vdihniti. Otroci tako spoznavajo, da ogenj za gorenje potrebuje tri pogoje in če katerega od teh odvzamemo, ogenj preneha goreti. Potrebna je neka goreča snov (npr. les), toplota (npr. od vžigalnika) in kisik (iz zraka). Gasilci pogasijo požar z brizganjem vode, ker z njo hladijo in odvzamejo kisik. Tudi ljudje ne moremo dihati pod vodo. Pri eksperimentu poskrbimo za varnost in čajno svečko prižgemo na večjem keramičnem krožniku, pred izvedbo pa poskrbimo, da ne pride do kakršnih koli zapletov, npr. z detektorji dima. Ko končamo, poskrbimo, da otroci nimajo dostopa do vročega voska ali vžigalnika.

Zelo pomembno je, da razložimo, da ko ogenj enkrat uide izpod nadzora, lahko nastane požar. Zato se z ognjem ne smemo igrati, lahko pa se učimo o gašenju.

Povprašamo jih, če vedo, kaj počnejo gasilci. Poskušamo priti do ugotovitev, da:

- vozijo gasilske tovornjake, opremljene za gašenje in reševanje - za gašenje uporabljajo (tudi) vedrovke - pomagajo pri prometnih nesrečah - pomagajo pri poplavah in drugih naravnih nesrečah.

OGREVANJE

IGRA: POTRES, POŽAR, POPLAVA, PROMETNA NESREČA V VLOGI GASILCEV

1. Vprašamo, kaj vozijo gasilci (tovornjake). Vprašamo tudi, kaj storimo za varnost, preden se odpeljemo (se privežemo). Usedemo se, se pripnemo in se odpeljemo.

2. Minuto se vozimo, nato pa opozorimo na prometno nesrečo. V takem primeru vozniki zavijejo proti robu ceste, zato to storimo tudi mi. Vsi se vozimo še naprej, vendar počasneje in ob robu sobe.

3. Ustavimo se in povemo, da smo prejeli obvestilo o tlečem predmetu v določenem delu sobe. Vsi se odpeljemo tja z našimi tovornjaki, tam pa vstanemo in opozorimo na to, da se ne smemo preveč približati tlečemu ali gorečemu predmetu. Vzamemo v roke (navidezne) gasilske cevi z ročniki in jih usmerimo proti ognju. Opazimo, da ni dovolj pritiska vode v ceveh in zato curki vode ne dosežejo požara. Vsi začnemo črpati, tako da delamo počepe z rokami pred seboj. Naredimo približno pet počepov, nato gasimo in to večkrat ponovimo. Uspešno pogasimo požar. Šele pri naslednjih izvedbah opozarjamo na pravilno izvedbo počepov, da so pete na tleh, hrbet vzravnan in kolena ne sežejo preko prstov na nogah.

4. Ponovno se popeljemo s tovornjaki in se pred tem seveda privežemo. 5. Naletimo na poplavljeno območje. Vsi se premaknemo na eno stran sobe in se

postavimo v pare. Eden se usede, drugi pa mu stopi ob levi bok in ga prime z levo roko za njegovo desno roko. Z desno roko pa ga prime za desno nogo (ali obratno) ter ga s hojo ritensko zvleče na drugo stran, kot prikazuje Slika 9. Opozorimo na previdnost pri gibanju nazaj, da gledamo, kam se premikamo, in smo zelo previdni, saj lahko »poškodovanega« boli, če ga vlečemo premočno. Na drugi strani zamenjamo vloge in prečkamo sobo še enkrat. Če kdo nima para ali imamo kakšnega težjega vadečega, so

31

lahko tudi po trije vadeči skupaj. Tak prijem uporabljamo, da preprečimo, da bi vadeči, ki se ga vleče, udaril z glavo ob tla.

Slika 9. Varnejša oblika vlečenja v paru.

6. Še malo se peljemo z našimi tovornjaki, pred tem se privežemo z varnostnimi pasovi. Nato pridemo do področja, ki ga je prizadel potres. Ker so ljudje lahko še ujeti pod ruševinami, začnemo odmetavati kamenje. Najmanjše odmetavamo samo s pomočjo rok v predklonu s stegnjenimi razkoračenimi nogami, kot kužki, med nogami nazaj. Nato začnemo odmetavati z globokimi počepi, saj smo močnejši, če zraven rok uporabljamo še noge, in tako lahko dvignemo tudi večje in težje ruševine. Ponovno se oglasimo na telefon in izvemo dobro novico, da so vsi ponesrečenci že rešeni iz ruševin.

GIMNASTIČNE VAJE

Razložimo, da se gasilci vedno, preden pridejo na kraj dogodka, dobro razgibajo. Tudi gasilci v tovornjakih nimajo veliko prostora, ampak jim to uspe. To pa počno zato, da lahko tečejo hitreje, kot bi tekli sicer, da dvigajo težja bremena, kot če bi bili neogreti ipd.

1. Najprej imitiramo oblačenje v gasilsko uniformo – hlače, škornje, jopič, čelado in rokavice.

2. Vzamemo si dovolj prostora, da lahko z vetrnicami napolnimo ogromne gasilske blazine, na katere se lahko skače tudi iz višjih nadstropij. Začnemo počasi krožiti s stegnjenimi rokami v eno smer in po dvanajstih ponovitvah obrnemo smer vrtenja rok.

3. Razložimo, da se na take blazine ne skače na noge, temveč na hrbet. To storimo tako, da se najprej usedemo in nato uležemo. Prvič to storimo počasi in opozorimo na to, da smo pozorni in pazimo, da za seboj nimamo omare ali česa podobnega ali da se ne zaletavamo med seboj z glavami. Vstanemo hitreje kot smo se usedali in to ponovimo od tri do šestkrat.

4. Pozvonimo z ogromnimi zvonci, tako da se primemo z rokami za pas in delamo odklone v eno in drugo smer. Odklone delamo samo vstran, s telesom se nič ne nagibamo naprej ali nazaj in ne sučemo telesa.

5. Z vrtenjem v bokih vodi primešamo penilo, da dobimo peno, s katero lahko gasimo tudi bencin.

32

6. Stoje »zapičimo« eno nogo s prsti v tla in zavrtimo v gležnjih in ponovimo v vsako smer dvanajstkrat. S tem ustvarimo luknjo v tleh, kamor damo goreč papirček in ga zasujemo nazaj, da se pogasi.

7. Vsi naberemo suhe veje in jih postavimo na sredino sobe ter se usedemo na tla okoli njih in tako naredimo krog. To je eden izmed lažjih načinov za oblikovanje kroga z otroki. Noge iztegnemo in vzravnamo trup (Slika 10). Postavimo taborni ogenj, okoli sebe poberemo kamenje ter ga zložimo pred svoje noge. Na začetku še ne popravljamo rahlo pokrčenih nog, saj želimo, da niti ne opazijo, da je raztezanje boleče. Ponovimo, kaj vse rabimo za ogenj (toploto, gorljivo snov in zrak). Veje gorijo, zrak je že okoli nas, rabimo samo še toploto. To lahko ustvarimo s svojimi dlanmi, tako da jih drgnemo skupaj. Po tem, ko se dlani segrejejo, jih naslonimo na vrat ali hrbtno stran druge dlani, da začutimo, da to res deluje. Vajo ponovimo, tokrat damo roke med noge in z njimi še bolj stiskamo, kar povzroči še več trenja in več toplote. Nato roke iztegnemo pred seboj, da prenašamo toploto na veje, s čimer počasi povzročimo, da začne ogenj tleti. To ponovimo do trikrat. Imamo dovolj vej, dovolj toplote, vendar ker gori počasi, dodajamo več zraka. Tako narahlo popihamo proti sredini in ognjeni zublji bolj močno zagorijo. Uležemo se vznak in tako umaknemo. To storimo počasi in pred tem opozorimo na to, da držimo glavo naprej. Še posebej pri mlajših otrocih je bolje, če začnemo to vajo izvajati tako, da eno roko damo za svojo glavo, z drugo pa se opremo za seboj in se tako lažje počasi spustimo in kasneje dvignemo. Vajo ponovimo tri do desetkrat in pri tem zamenjamo tudi delo rok.

Slika 10. Sed iztegnjeno z rokami na kolenih.


Vsebinska priprava:

EVAKUACIJA

Otroci se postavijo na eno stran sobe, po sredini prečno postavimo veliko kolebnico (Slika 11). Razložimo, da moramo v primeru požara v vrtcu vsi priti varno ven, brez hitenja in prerivanja, da se kdo ne poškoduje.

33

1. Pomembna naloga je, da se vsi brez hitenja samo sprehodimo na drugo stran sobe. Opozarjamo na varnost in na to, da pazimo in smo pozorni drug na drugega, tako kot tudi gasilci pazijo in skrbijo drug za drugega. Ko prečimo prostor, to storimo tako, da čim manj vijugamo in gremo naravnost na drugo stran (Slika 11). Sosedje naj ostajajo isti.

Slika 11. Gibanje preko kolebnice na drugo stran sobe.

2. Za drugo nalogo kolebnico malo dvignemo, tako da jo otroci prestopijo (Slika 12). Razložimo, da pri evakuaciji, če nam kaj pade na tla, tega ne pobiramo, če ni nujno. To nalogo izvedemo vsaj dvakrat in smo pozorni na to, da vadeči uporabijo enkrat eno nogo, drugič drugo. Slabšo stran lahko ponovimo večkrat. To najlažje naredimo tako, da jim pred vajo zavihamo rokav ali nogavico na desni strani in potem vsi začnejo z desno stranjo. Ko prvič izvajamo vajo, vanjo vključimo le dva ali tri vadeče naenkrat, da se postopoma navadijo na deljenje prostora z drugimi. Ko otroci prestopajo kolebnico, stojijo na eni nogi in zato z rokami mahajo ter lovijo ravnotežje.

Slika 12. Prestopanje velike kolebnice.

34

3. Kolebnico ohranimo dvignjeno, tokrat »plezajo« po gasilski lestvi navzgor (hodijo po vseh štirih naprej). Prvo dolžino spustimo vse vadeče naenkrat, naslednjo pa samo po nekaj vadečih skupaj. Tako otrokom pokažemo oz. jih pripravimo do tega, da sami spoznajo, da če gredo vsi naenkrat in se nagnetejo, porabijo več časa, kot če se razporedijo in ne pride do gneče, hkrati pa je še veliko varnejše, saj ne pride do spotikanja. Ponovimo vajo z gibanjem po vseh štirih nazaj, kot hojo po lestvi navzdol.

4. Kolebnico tokrat premikamo nedvignjeno v levo in desno, tako da vadeči, ko stopajo čeznjo, delajo podaljšan korak. Pri tem smo ponovno pozorni na to, da bodo z rokami lovili ravnotežje. Vajo ponovimo večkrat in poskrbimo za to, da uporabijo obe nogi. To vajo jim predstavimo npr. kot luknjo v tleh.

5. Kolebnico premikamo še dlje v levo in desno, tako da je ne morejo več prestopiti in jo zato preskakujejo.

6. Kolebnico ponovno napnemo višje, tokrat se vadeči plazijo spodaj. To vajo jim predstavimo kot izogibanje dimu. Dim se zadržuje višje, saj je topel zrak lažji od hladnega.

7. Kolebnico ponovno premikamo v levo in desno pri tleh, vendar tokrat veliko hitreje. Njihova naloga je, da gasilcem pomagajo ujeti pobeglo cev, tako da stopijo nanjo. Če imamo kolebnico na eni strani pritrjeno, lahko to vajo izvajamo samo individualno z vsakim vadečim. Če sta dva vaditelja, ki premikata kolebnico vsak na svoji strani, pa lahko to vajo izvajata tudi po dva vadeča naenkrat. Na kolebnico morajo stopiti z obema nogama.

8. Tokrat kolebnice ne premikamo samo levo in desno, temveč v vse smeri (do višine kolen vadečih), saj je še več pritiska v ceveh in so zato še bolj podivjane. Ponovno jih morajo ustaviti s tem, da stopijo nanje, tokrat lahko tudi samo z eno nogo. Vajo ponovimo, tokrat cev lovijo z drugo nogo.

9. Za konec vaditelj pade v vodo in ga otroci rešujejo tako, da držijo oba konca kolebnice, medtem ko jo vaditelj drži na sredini. Prva polovica otrok drži en konec in druga polovica drug konec velike kolebnice (Slika 13). Tukaj smo pozorni in previdni, da nihče od otrok ne spusti kolebnice in da je za njimi veliko prostora, da v primeru padca ne naletijo na karkoli nevarnega. Če sta prisotna dva vzgojitelja, se eden postavi za njimi in jih varuje.

Slika 13. Reševanje vaditelja iz reke.

10. Vsak otrok dobi svojo kolebnico. Preden jih podelimo vadečim, jim predstavimo prvo vajo – zvijanje gasilske cevi. Kolebnico postavimo na tla, jo primemo za en konec in okoli njega povijemo preostalo kolebnico. Ko jo enkrat zvijemo, jo tudi odvijemo, kot

35

se odvije gasilska cev. Primemo zunanji konec in poženemo zviti del stran, tako da se lepo odvije. Tako se otroci počasi spoznajo s kolebnico in z njo ne mahajo vsepovprek. Z mlajšimi otroki pred naslednjo vajo s kolebnico narišemo na tla še krog in podobno.

11. Ker imajo gasilci zelo dobre škornje, iz kolebnice oblikujemo sklenjen krog, ki predstavlja lužo, v katero skačemo sonožno in hodimo po njenem robu.

12. Kolebnico postavimo v ravno črto, po kateri hodimo naprej in vzvratno po celih stopalih. Vajo otežujemo še s hojo po prstih in po vseh štirih.

Dejavnosti učitelja pred vadbo:

- pripravi in preizkusi eksperiment, preveri detektorje dima, poskrbi za varnost

- če je samo en vaditelj, si lahko veliko kolebnico že prej priveže na sredini sobe na eno stran, da kasneje ne izgublja časa in pozornosti otrok




Organizacija in postavitev pri prikazu eksperimenta (Slika 14) in pri sedenju v krogu (Slika 15).

Slika 14. Prikaz eksperimenta.

Slika 15. Sedenje v krogu pri tabornemu ognju.


Vadečim razložimo, da se raztegujemo po vadbi zato, ker se tako telo hitreje spočije in smo kot gasilci hitreje ponovno pripravljeni za pomoč drugim.

PEČENJE PICE

- Najprej zamesimo testo, tako da zavrtimo v bokih nekajkrat v eno smer, in nato še v drugo. Zraven povemo, katera živila potrebujemo (moko, vodo, kvas).

- Zavrtimo v kolenih in tako dodamo v testo še sol.

36

- Nato se usedemo in testo pregnetemo, tako da s prsti stiskamo/masiramo svoje noge od stegen do stopal. Vajo prikažemo s stegnjenimi nogami.

- Razvaljamo testo, tako da potujemo z rokami po nogah proti prstom in nazaj. - Razširimo noge in nanesemo paradižnikovo omako, razmažemo jo od ene noge in nazaj

do druge (Slika 6 prikazuje vajo s ptičje perspektive). Pozorni smo, da imamo prste na nogah usmerjene navzgor ali rahlo navzven. Na to opozorimo že takoj.

Slika 16. Nanašanje paradižnikove omake na pico (pogled od zgoraj).

- Na pico namečemo še šunko, sir, origano in še kaj.

- Pico damo peč v pečico – uležemo se na tla ter se opremo samo na podlahti in prste na nogah (Slika 17). Pri prikazu noge in trup čim bolj zravnamo. Če se pri izvedbi dvignemo rahlo v strešico, je še vedno boljše, kot da se spustimo nižje. Tako pico opazujemo, kako se peče približno tri sekunde, potem pa se spustimo na tla in malo počijemo. To je plankanje in predvaja za padec naprej.

Slika 17: Plankanje ali opazovanje pečenja pice.

Iz leže na trebuhu dvignemo zgornji del trupa, medtem ko boki ostajajo nizko. Opremo se z rokami in povohamo, če že kaj diši po pečeni pici (Slika 18).

37

Slika 18. Vonjanje pice.

- Zadnji dve vaji ponovimo trikrat, nato pa se usedemo in pojemo pico. Pice se lotimo tako, da si odrežemo en kos in ker smo si tako dobro umili roke, bomo jedli kar z rokami. V eno roko vzamemo kos pice, v drugo roko prtiček, malo popihamo prtiček in nato ugriznemo vanj. Na glas povemo, da smo se zmotili, da smo pozabili na kečap. Dodamo na prtiček kečap in ga še enkrat pojemo. Pojemo prtiček ali pico?

ANALIZA URE

Doseženi cilji:

Posebnosti:



38

3.4 TRETJA UČNA PRIPRAVA – GASILCI in GASILKE II.

Vrtec: VV PIKA Prostor: igralnica

Starost (v letih):

3–6 Datum:

Število otrok: 12 Zaporedna številka ure:


Vsebina ure: GASILCI II.


Otroci spoznavajo vrtenje kolebnice na različne načine.


Učenje pravilnega umivanja rok.


Razvijanje gibljivosti nog in trupa.

Razvijanje moči nog, trupa in zgornjega dela telesa.


Navajanje na sodelovanje.

Metodične enote:

- predvaje za vrtenje kolebnice.



Orodja in športni pripomočki: kolebnice – za vsak par ena.

Pomagala:

Učila: videoposnetek gašenja olja z vodo.


39

UVOD

Otroke vprašamo, kako bi pogasili goreče olje v kuhinji. Nato jim pokažemo posnetek gašenja olja z vodo. Vprašamo ponovno, kaj bi bilo bolje uporabiti namesto vode (pokrovka odvzame kisik). Razložimo in opozorimo, da se z ognjem ne smemo igrati, ker je za obvladovanje požara potrebnega veliko znanja, spretnosti in pripomočkov. Dodamo še pregovor: »Kdor se z ognjem igra, se hitro opeče.«

OGREVANJE

IGRA: GASILSKA PREVOZNA SREDSTVA

- Najprej se peljemo z gasilskim tovornjakom. V sedu se poganjamo naprej s pomočjo rok in nog. Tokrat lahko vajo otežimo s tem, da dvignemo eno roko, ki imitira rotacijsko luč na strehi gasilskih tovornjakov, roko menjamo.

- Prispemo do morja, kjer gori ladja. Spremenimo se v ladjo, usedemo se na tla, približamo stopala k sebi, se primemo z rokami zanje in potisnemo kolena narazen. Zaradi visokih valov se zibamo na levo in na desno. Ko priplujemo do goreče ladje, vstanemo in gasimo z vodo iz cevi. Hitro nam zmanjkuje pritiska vodnega curka, zato začnemo ustvarjati pritisk s počepi. Ponovno škropimo vodo po goreči ladji in to ponovimo do trikrat.

- Ker so na morju še ljudje iz goreče ladje, se odpeljemo ponje z gliserjem, da jih rešimo. Uležemo se na trebuh in se z rokami za hrbtom primemo za gležnje. Ko priplujemo do njih, jih vkrcamo ter odpeljemo do pristanišča, nato gremo še po ostale, saj prvič nismo mogli rešiti vseh. Ko plujemo, na glas brnimo in višje kot se napnemo, hitreje potuje gliser.

- Ponovno vozimo gasilski tovornjak in prispemo na letališče. Ker je prišlo do gozdnega požara, poletimo z letalom: uležemo se na trebuh in dvignemo glavo in roke ter jih odročimo. Pristanemo na jezeru, da zajamemo vodo, ponovno poletimo in v zraku, ko imamo dvignjene roke in noge, pričnemo spuščati vodo na gozd. To ponovimo dvakrat. Nato prileti Superman in nam pomaga. Ko letimo, iztegnemo roke pred seboj v vzročenje, ne v odročenje kot prej.

- Na koncu poletimo s helikopterjem: usedemo se na tla in se zasučemo okoli svoje osi v levo ali desno. Nato vstanemo in se stoje vrtimo nekaj sekund, kasneje se ustavimo in postojimo na eni nogi. Pristanemo v bližini požara, tako da se usedemo na tla. Vidimo, da so gozdne živali ujete in zbegane, zato jim pomagamo na varno. Otrokom razložimo, da se bomo gibali tako kot živali, da se nas ne bodo ustrašile.

ŽIVALI

Izvajamo jih iz ene strani sobe na drugo.

- Najprej se spremenimo v divje prašiče. Hodimo po vseh štirih in naredimo štiri korake naprej, nakar se prekucnemo na levi bok ali na hrbet in pomigamo s celim telesom, kot da bi se povaljali v blatu. Ponovno naredimo štiri korake in se prekucnemo, tokrat v desno smer. Ob tem se oglašamo kot prašiči za bolj veselo vzdušje in opozorimo še na to, da moramo biti pozorni in paziti drug na drugega kot vedno. Preden se prekucnemo, pogledamo, če je kdo tam, da ga ne udarimo.

- Nato pospremimo iz gozda še zajce (Slika 19). Postavimo se na vse štiri in nato premaknemo obe roki naenkrat naprej (skica 2). Ko smo z rokami že trdno na tleh, poskočimo z obema nogama naenkrat naprej (skica 3).

40

Slika 19. Zajčji poskoki.

- Srečamo tudi volkove, sprehodimo se po vseh štirih. - Naletimo tudi na polže lazarje. Postavimo se na kolena in komolce, nato pa podrsamo

najprej naprej z rokami, ko se le-te ustavijo, pa za seboj povlečemo še noge (Slika 20).

Slika 20. Lazenje kot polž lazar.

- Pospremimo še žival, ki zna plavati, leteti in hoditi. Odracamo ven iz gozda še z racami, tako da hodimo v počepu.

41

GIMNASTIČNE VAJE

Pečenje pice

- Začnemo s pripravo sestavin. Najprej narežemo šunko. Vrtimo roke naprej in ker bomo imeli veliko pico, želimo tudi velike rezine šunke, zato imamo stegnjene roke.

- Nato narežemo še sir, tako da vrtimo roke nazaj in imamo stegnjene, saj prav tako potrebujemo velike rezine.

- Zatem začnemo z eno roko rezati šunko, z drugo pa sir. Tako vrtimo eno roko naprej in drugo nazaj in nato roki zamenjamo. Vaja ni enostavna, vendar je odlična za boljšo kontrolo posamezne polovice telesa (leve in desne).

- Zmešamo moko z vodo in kvasom, tako da vrtimo v bokih, da dobimo testo. - Med testo primešamo še sol in zavrtimo v kolenih. - Nato zakurimo ogenj, saj bomo pico pekli v krušni peči. Usedemo se na tla v krog in

poskušamo zakuriti ogenj. Najprej drgnemo dlani skupaj normalno, nato jih damo še med kolena in jih stisnemo skupaj še z nogami, da ustvarimo več trenja. Roke iztegnemo naprej, da prenesemo toploto na sredino in tako zakurimo ogenj. Da se ogenj hitreje razplamti, mu dodamo kisik s pihanjem. Popihamo narahlo proti sredini kroga, nato pa se spustimo nazaj v ležo na hrbtu. To nekajkrat ponovimo.

- Testo je vzhajano in ga lahko zvaljamo. Vzamemo si več prostora, tako da lahko v sedu razkoračimo noge in med njimi valjamo testo. Valjamo ga v smeri naprej-nazaj. Noge čim bolj iztegnemo, vendar ni poudarek na tem, da so popolnoma iztegnjene. Bolj pomembno je, da pri tej in naslednji vaji prstov na nogah ne obračamo navznoter. Obrnjeni naj bodo navzgor ali celo rahlo navzven (Slika 21).

Slika 21. Sed raznožno, prsti na nogah obrnjeni navzgor ali navzven.

- Po testu razmažemo paradižnikovo omako, tako da gremo od leve noge proti desni in obratno. Začnemo blizu kolen, nato pa se stegujemo vedno bolj proti prstom na nogah.

- Pico damo peč in jo gledamo, kako se peče, uležemo se na trebuh, se postavimo na komolce in se vzravnamo, tako da se dvignemo od tal. Nato se spustimo z boki na tla, trup in glavo pa dvignemo in povohamo, če že kaj diši. Pico bomo pojedli na koncu, ko bo pečena.

42


Vsebinska priprava:

VAJE S KOLEBNICAMI

Vadeče razdelimo v pare po moči in teži.

- Vsak par s skupnimi močmi ustvari iz kolebnice krog. V to »lužo« otroka iz para skačeta izmenično noter in ven, in sicer v smeri naprej in nazaj ter bočno v levo in desno smer. Primeta se za roke in hodita po kolebnici v eno in drugo smer (slika 22).

Slika 22. Kroženje po kolebnici v paru.

- Od dvojice se eden uleže na hrbet ter prime kolebnico na sredini. Drugi prime kolebnico za oba konca in ga vzvratno v hoji zvleče na drugo stran sobe (Slika 23). To vajo predstavimo kot reševanje ponesrečenega gasilca. Pri prikazu smo pozorni na to, da nakažemo pogledovanje v smeri gibanja, da se ne bi zaleteli ali spotaknili. In ko nekoga spuščamo, ga spustimo počasi, da ne bi udaril z glavo v tla. Dodatno pa opozorimo, da nihče ne sme spustiti kolebnice. Vadeči, ki stoji, bi lahko padel vznak, drugi na tleh pa bi lahko udaril z glavo ob tla. Če kateremu začne uhajati kolebnica, naj opozori drugega na to. Ta, ki leži, aktivno drži glavo dvignjeno, lahko jo tudi nasloni na roke. Če je kdo izmed vadečih težji, ga damo v skupino treh, tako da ga vlečeta po dva.

43

Slika 23. Vlečenje v paru preko kolebnice.

- Prejšnjo nalogo ponovimo še na drugačen način, tako da je tisti, ki vleče, obrnjen stran od tistega na tleh in ima kolebnico pred seboj in je kot v vpregi. Tisti, ki je na tleh, pa tokrat leži na trebuhu.

- Oba vstaneta in vsak prime svojo kolebnico. Vsak sam poskusi en konec kolebnice zavrteti v krogu pred seboj. Ta konec naj bo krajši od roke in roka iztegnjena, tako da se s kolebnico ne more zadeti.

- Nato spet skupaj v paru primeta vsak en konec kolebnice in jo skupaj zavrtita. Pozorna sta na to, da kolebnice ne spustita, da pobegli konec koga ne udari. Kolebnico zavrtita še v nasprotno smer in nato zamenjata še roko.

- Starejši lahko skupaj v paru primejo dve kolebnici. V vsako roko po en konec in vrtijo obe kolebnici naenkrat.


- priprava posnetka (na televiziji, telefonu)





V paru ponovno primeta vsak svoj konec kolebnice, jo rahlo napneta in položita na tla, da ostane v ravni liniji. Izmenično vadita gibanje za ravnotežje: na različne načine se sprehajata iz ene strani na drugo, ne da bi stopila s kolebnice.

- Sprehodimo se v smeri naprej. - Sprehodimo se bočno. - Sprehodimo se vzvratno. - Sprehodimo se v smeri naprej v miže in poskusimo začutiti kolebnico preko podplatov,

zato se za to vajo lahko tudi sezujemo, če imamo obutev s podplati, ki to otežujejo.

44

- Na eno stran kolebnice se bočno postavi en vadeči, na drugi del kolebnice za vsaj dolžino enih do dveh rok stran pa drugi vadeči. Naredita poskok in se poskušata obrniti za polovico kroga ter ponovno pristati na kolebnici. Vajo izvajamo v obe smeri.

- Sprehodimo se po vseh štirih. To je zelo zahtevna naloga, tako da lahko začnemo vaditi tudi postopno. Gremo na vse štiri, ampak na kolebnici so lahko prvič samo noge, drugič samo roke in šele kasneje roke in noge.

- Sprehodita se oba vadeča naenkrat, vsak začne na svoji strani. Na poti se srečata in poskušata sodelovati, da nihče ne zdrsne s kolebnice, ko izmenjata mesti.

Vsi skupaj se učimo umivati roke, preden se lotimo pice. Najprej odpremo vodo, damo roke pod curek vode, da jih zmočimo, in zapremo vodo. Namilimo roke, dobro podrgnemo najprej dlani (1), nato zgornje strani dlani (2) ene in druge roke, med prsti (3) ene in druge roke, med palci (4) in nazadnje podrgnemo še zapestja (5). Vsak predel podrgnemo petkrat in pet predelov moramo očistiti, tako si lahko zapomnimo število 5 in še enkrat število 5. Na koncu roke še dobro speremo pod vodo. In ponovno ne pozabimo zapreti pipe. Otroke povprašamo, kam si obrišemo roke: ali v hlače ali v majico, s čimer se malo pošalimo. Roke obrišemo z brisačko in smo končali.

Ponovno pojemo najprej prtiček, nato šele pico, kot pri prejšnji učni pripravi.

ANALIZA URE

Doseženi cilji:

Posebnosti:



45

3.5 ČETRTA UČNA PRIPRAVA – AVTOMEHANIKI IN AVTOVLEKE (LOVLJENJE)


Starost (v letih):

3–6 Datum:



Vsebina ure: AVTOMEHANIKI IN AVTOVLEKE


Otroci se spoznavajo z lovljenjem.

Vadeči pridobivajo spretnosti za preskakovanja kolebnice.



Razvijanje moči nog in trupa ter občutka za ritem.

Razvijanje vzdržljivosti.


Vadeči spoznavajo sodelovanje.

Metodične enote:

- lovljenje

- preskakovanje kolebnice.



Orodja in športni pripomočki: kolebnice.

Pomagala: /

Učila: kozarček in malo vode.

46


UVOD

Ko vadečim predstavljamo lovljenje, moramo biti zelo nazorni in pozorni. Lahko se zgodi, da se nekateri otroci ustrašijo ali so nekoliko počasnejši od ostalih in jim igra zato ni všeč. Če menimo, da skupina še ni dovolj zrela za lovljenje, ga ne uporabimo. Najboljše je, če je vaditelj tisti, ki prvi lovi, in da igre sploh ne predstavi kot lovljenje. Pri tej starosti za ujete seveda ne uporabljamo izpadanja. Tudi naloga, ki jo mora opraviti »ujeti«, ne sme biti predstavljena kot kazen, ampak samo kot del igre.

Igro lahko hitro preoblikujemo tudi z drugimi imeni, če vadeči niso preveč navdušeni nad avtomobili. Tisti, ki lovi, je lahko lisička, ki otrokom vozla vezalke. Medvedje rešujejo, odvlečejo tiste z zavozlanimi vezalkami do posebnega drevesa, kamor skočijo, da dosežejo veverico, le-ta pa jim vozel odgrizne.

OGREVANJE

IGRA: AVTOMEHANIKI IN AVTOVLEKE

Najprej se vsi usedemo na tla, privežemo varnostne pasove in se peljemo en krog (vaja predstavljena v prvi učni pripravi), šele zatem predstavimo igro. Nekdo je avtomehanik, ki se vozi okoli in ko se dotakne kakšnega avtomobila s svojim izvijačem, ga s tem pregleda in ugotovi, da potrebuje servis. Vadeči, ki potrebuje servis, dvigne roko in tako pokliče druga dva vadeča, ki predstavljata avtovleko. Ta dva stoje primeta vadečega vsak iz svoje strani, eden levo roko in levo nogo, drugi pa desno roko in desno nogo. Ob razlagi vse navedeno tudi prikažemo. Dotik naj bo na drugem vaditelju ali vadečemu, za katerega vemo, da ne bo negativno odreagiral. Naročimo mu, da dvigne roko in pokliče avtovleko. Prideta dva vadeča, ki ga previdno odpeljeta do za to pripravljenega prostora, ki ga poimenujemo kar avtomehanična delavnica. Tam za prvič ni nobene dodatne naloge, kasneje pa lahko dodamo tudi to. Dodamo lahko dodaten pregled podvozja. "Pokvarjeni avto" se postavi na vse štiri in dvigne najprej eno roko, jo pogleda in položi nazaj. Enako ponovi še z drugo roko in z nogama. Lahko si zamenjajo pnevmatike: naredijo en počep, da se avto dvigne, stresejo eno nogo in naredijo še en počep ter ponovijo enako še za ostale pnevmatike. To jim lahko predstavimo tudi tako, kot da pnevmatike zamenjajo za boljše, da bodo lahko hitrejši.

Pomembno je, da dobro označimo vadeče, z drugačnimi vlogami, kot jih imajo ostali. Avtomehanik ima v rokah nekaj mehkega s čimer lovi, avtovleka pa stoji. Otroci bodo veliko bolj pogumni, če je vaditelj tisti, ki prvi lovi in ob tem poskuša biti kar se da zabaven, saj s tem otrokom igro priljubi. Pri lovljenju naj bo otrokom očitno, da se je za prav vsakega moral potruditi in da mu ni bilo nikogar prelahko ujeti. Z izbiro več avtovlek naenkrat in/ali več avtomehanikov, poskušamo poskrbeti za to, da so bili prav vsi vadeči enkrat v vlogi avtomehanika ali avtovleke. Razložimo jim, da bomo za določeno vlogo izbrali tistega, ki bo prvi dvignil roko, se usedel, zaprl oči ter zaprl usta. Tako jih bomo lažje umirili.

GIMNASTIČNE VAJE

- Z rokami rišemo ogromne pnevmatike tovornjaka, sprednje pnevmatike v smeri naprej, zadnje v smeri nazaj. Roki krožita obe naenkrat sinhrono, kar je predvaja za vrtenje kolebnice.

47

- Z vrtenjem bokov dvignemo tovornjak na dvigalko, da mu lahko zamenjamo pnevmatike.

- Z vrtenjem v gležnjih privijemo pnevmatiko z vijaki. V eno smer za eno pnevmatiko in v drugo smer za drugo ter še z drugo nogo enako.

- Zavrtimo v bokih še v drugo smer, da tovornjak spustimo z dvigalke. - Sklenemo prste na rokah skupaj in razgibamo zapestje.


Vsebinska priprava:

VAJE S KOLEBNICAMI

- Kolebnico vadeči na tleh povije, tokrat to poimenujemo »turbo polž«. Na polža se usedemo in se z njim odpeljemo.

- Na povito kolebnico se opremo z obema komolcema in se poganjamo naprej z nogami, kot prikazuje Slika 24. Otroke opozarjamo na to, da se začnejo gibati počasi in se ne zaletavajo, da ne bi slučajno padli. Ko to vajo obvladajo, se lahko dvignejo iz opore na komolcih, v oporo na dlaneh.

Slika 24. Uporaba kolebnice kot drsnika na komolcih.

- Kolena naslonimo na povito kolebnico in se z rokami vlečemo naprej (Slika 25).

Slika 25. Uporaba kolebnice kot drsnika na kolenih.

48

- Ponovimo prejšnjo vajo, tokrat z gibanjem vzvratno. - Z obema nogama stopimo na zvito kolebnico in se samo s pomočjo rok zvlečemo na

drugo stran. - Enako kot prejšnja vaja, samo da se z rokami potiskamo.

RITEM IN SKAKANJE S KOLEBNICO

Preidemo na učenje skakanja s kolebnico. Če za skakanje s kolebnico ni dovolj prostora za vse, lahko razdelimo vadeče v dve skupini. Začnemo najprej z vajami za ritem, nadaljujemo pa z vajami za skakanje s kolebnico. En vaditelj pomaga tistim, ki se učijo skakati, drugi pa z ostalimi dela vaje za ritem.

VAJE ZA SKAKANJE S KOLEBNICO

Začnemo z opozorilom, da se morajo vadeči držati navodil vaditelja in da ne smejo s kolebnicami mahati okoli sebe drugače, kot jim velevajo navodila. Vadečemu, ki se navodil ne drži, kolebnico za minuto vzamemo ter razložimo, zakaj tega ne smemo početi. Če koga s koncem zadenemo, ga hitro lahko poškodujemo. Lahko tudi prikažemo, kako nevarna je kolebnica, tako da z njo udarimo po klopi, da se zasliši kako močno poči. Dolžina kolebnice naj bo primerna višini vadečega, zato si lahko kolebnice vnaprej pripravimo, da so primerne dolžine za vadeče. Dodatno jih lahko kasneje vadeči po potrebi enkrat ali dvakrat ovijejo okoli svoje dlani. Primerna dolžina kolebnice pomeni, da ko stopimo nanjo in povlečemo konca naravnost navzgor, le-ta sežeta približno do komolcev. Daljša kolebnica se bo pri vrtenju lahko odbijala od tal in še pri vrtenju bo segala dlje in zato rabi vadeči še več prostora okoli sebe. Če je kolebnica prekratka pa se moramo v zraku bolj skrčiti, da jo preskočimo.

- Vadeči prime en konec kolebnice z eno roko in drugi konec z drugo. Začnemo samo z vrtenjem kolebnice izpred telesa za telo. Gibanje rok v to smer bo za otroke lažje, a poudarjamo, naj delajo čim večje kroge z rokami (Slika 26). Ko je kolebnica za nogami, stopimo čeznjo in vajo ponovimo. Čez čas zamenjamo smer, zavrtimo naprej in stopimo spredaj čeznjo.

Slika 26. Prikaz pravilnega kroženja s kolebnico in prikaz najpogostejše napake.

49

Vadbo lahko za minuto tudi ustavimo in za večjo motivacijo in boljšo razlago za vrtenje kolebnice prikažemo vrtenje kozarca, napolnjenega z vodo, ki ga pri tem obrnemo na glavo. Centrifugalna sila bo pri zadostni hitrosti vrtenja vodo obdržala v kozarcu. Seveda opozorimo, naj tega sami ne počnejo doma s kozarcem, temveč s kolebnico. Pazimo tudi na to, da uporabimo plastičen kozarček in to tudi poudarimo pri prikazu, da tudi sami ne bi uporabili steklenega.

- Dodamo preskok. Kolebnico zavrtimo, ko se ustavi, jo preskočimo. Pri preskoku smo pozorni na to, da roke ostanejo v prostoru čim bolj na mestu in se ne pomaknejo navzgor. Če imajo vadeči problem z dvigovanjem rok, jim jih lahko pridržimo, da lažje najdejo gibanje. Izvajamo v obe smeri.

- Ko prejšnjo vajo že večkrat uspešno izvedemo, povežemo vajo vrtenja kolebnice in preskoka. To vajo je lažje učiti z vrtenjem v smeri naprej. Ko zavrtimo z rokami naprej, naj bodo roke bolj iztegnjene in kroženje večje, saj bo šla tako kolebnica počasneje in bodo imeli več časa za preskok. Naročimo jim, naj se odrinejo od tal tisti moment, ko zagledajo kolebnico pred očmi. Ta časovna točka naj ostane kot signal za skok, tistemu ki ne uspeva, pa pomagamo s prilagajanjem hitrosti vrtenja kolebnice tako, da rišemo večji krog z rokami. Ko bodo vadeči začeli s povezovanjem vrtenja rok in skakanja, bodo večinoma začeli s skokom istočasno kot z začetkom vrtenja kolebnice. Tukaj je najbolj pomemben prikaz, počasen in večkraten. Lahko začnejo ponavljati napako iz prejšnje vaje, ko ob skoku istočasno dvignejo roke in si s tem povlečejo kolebnico. V takem primeru lahko dodamo še nekaj ponovitev prejšnje vaje.

VAJE ZA RITEM

Pričnemo s ploskanjem z dlanmi skupaj. Vadeči skušajo slediti ritmu vaditelja. Preidemo na ploskanje z dlanmi po stegnih, a ne izgubimo ritma. Nadaljujemo tako, da povežemo dva ploska z rokami skupaj in en plosk na stegna (ritem pesmi »We Will Rock You«). Ko to osvojimo, spreminjamo kombinacije, npr. po tri ploske z dlanmi skupaj in enega na stegna, uvedemo tudi drugačne vrste ploskanj in bobnanj (dva ploska z rokami skupaj in enkrat udarimo ob tla z nogo).

Za tem gremo lahko na ploskanje v parih. Postavijo se eden nasproti drugemu in skupaj ploskajo. Najprej z rokami skupaj ploskne vsak sam, nato pa si partnerja dasta z desno roko »petko« in potem še z levo. Tako ponavljata naprej, ponovno pa lahko spreminjamo kombinacije in vrste ploskov.

50


- Pred igro pripravi prostor, ki bo uporabljen kot avtomehanična delavnica (blazina ali samo manjši omejen prostor).

- Pred igro lovljenja skupaj z otroki ali vaditelj sam pripravi predmet, s katerim se bodo lovili. Ta predmet se uporabi zato, da se zares dotikajo narahlo. Uporabimo nekaj mehkega, lahko je to list papirja zvit in zmečkan v rolo ali podobno. Ta predmet predstavimo glede na igro, tokrat kot izvijač, ključ ali podobno.

- Če imamo kolebnice, ki so prekratke, premalo čvrste, ne drsijo dobro ali podobno, lahko namesto njih uporabimo tudi papirnate krožničke ali pa razrežemo preprogo na manjše kose. Seveda lahko uporabimo tudi namenske drsnike.

Organizacija:

Zaključno vajo tunela začnemo izvajati na enem delu sobe ter nato nadaljujemo tako, da vsak par na koncu malo zavije.

Slika 27. Postavitev parov in gibanje pri vaji tunela.


TUNEL

Ker smo vadili občutek za ritem, pri naslednji vaji lahko uporabimo tudi glasbo in kasneje uvedemo še korakanje po ritmu.

Vadeče razporedimo v pare, kjer skupaj držijo kolebnice visoko. Kolebnice lahko tudi skrajšamo za polovico, eden drži sredinski del, drugi pa oba konca. Pari so obrnjeni eden proti drugemu in stojijo eden ob drugem. Določimo par na enem koncu, ki gre med vadečimi pod kolebnicami, in ko pride na drugem koncu ven, gresta vsak na svoji strani nazaj v začetni položaj. Vajo prikazujeta Slika 28 spodaj in Slika 27 pri organizaciji ure malo višje.

51

Slika 28. Potek gibanja enega para skozi tunel in postavitev nazaj v kolono.

ANALIZA URE

Doseženi cilji:

Posebnosti:



52

3.6 PETA UČNA PRIPRAVA – KMETJE IN KMETICE


Starost (v letih):

3–6 Datum:



Vsebina ure: KMETJE IN KMETICE


Otroci pridobivajo spretnosti lovljenja obročka.

Spoznavanje z borilno igro.


Pravilna postavitev rok pri lovljenju.


Razvijanje gibljivosti, ravnotežja, preciznosti, hitrosti.

Razvijanje moči ramenskega obroča, trupa in nog.


Otroci spoznavajo in se navajajo na sodelovanje.

Vadeči spoznavajo razne načine vzpodbujanja ustvarjalnosti pri gibanju.

Metodične enote:

- lovljenje obročka,

- borilna igra.

Prevladujoče učne oblike: frontalna oblika, individualno delo, delo v parih.


Orodja in športni pripomočki: kolebnice.

Pomagala:

Učila:


53

UVOD

- Z otroki se pogovorimo, od kod dobimo mleko, zelenjavo, sadje in druga živila. Lahko pričnemo uporabljati, tako kot pri lovljenju, dvigovanje rok. Če želi kdo odgovoriti, dvigne roko in vaditelj nato izbere, kdo bo odgovarjal. Vprašanja postavljamo na tak način, da pridejo vsi vadeči na vrsto. Tako spoznajo, da jim ni potrebno prehitevati drugih.

- Vprašamo jih tudi, kaj počnejo kmetje in kmetice (vozijo traktor, sejejo žito, nabirajo sadje, skrbijo za prašiče ter kokoši ipd.).

- Obročke uporabljamo prvič. Preden otrokom izročimo obročke, jim razložimo, da se jih ne meče.

OGREVANJE

IGRA: KMETJE IN KMETICE Z MALIMI GUMIJASTIMI OBROČKI

- Najprej si na glavo nadenemo klobuk, to je mali gumijasti obroček, in se po prostoru sprehodimo ter poskušamo imeti glavo čim bolj mirno, da nam ne pade z glave, saj ga ne držimo.

- Nato se ustavimo in oberemo sadje za naše živali. Stegujemo se visoko in otroci naštevajo vse vrste sadja, kar jih poznajo. Za tiste sadeže, ki rastejo višje, lahko tudi parkrat poskočimo. Vse nabrano sadje sproti dajemo v košaro, to je obroček, ki smo ga položili na tla.

- Košaro zopet nadenemo na glavo in sadje odnesemo našim živalim za krmo. Tudi sami se spremenimo v pujske in hodimo po vseh štirih nekaj korakov, nato pa se povaljamo v blatu – v obe smeri. Ob tem smo pozorni ter pazimo drug na drugega, kot tudi na morebitne ovire. Medtem imajo vadeči obroček v rokah in lahko sproti menjajo roko, v kateri ga držijo. Čez nekaj časa se ustavimo in otroke povprašamo, če mogoče vedo, zakaj se pujsi valjajo po blatu. Pojasnimo, da se niso zmožni potiti in tako ohladiti, zato se ohlajajo z valjanjem po blatu.

- Nato se usedemo na naš obroček, ki tokrat predstavlja gnezdo in se tako spremenimo v kokoši. Poskušamo dvigniti roke in noge od tal ter zadržati ravnotežje nekaj sekund (Slika 29). Pričakujemo, da bomo lahko tudi izgubili ravnotežje in se prevrnili nazaj ali vstran, zato se postavimo tako, da okoli sebe nimamo nobenih ovir. Povprašamo otroke, zakaj kokoši sedijo v gnezdih na jajcih. Pojasnimo, da jih grejejo, da se bodo izvalili piščančki.

54

Slika 29. Mahanje s perutmi ob sedenju na gnezdu.

- Ker se piščančki še niso izvalili, čeprav že nekaj časa sedimo na jajcih, jih odnesemo na sprehod, saj je zunaj lep sončen dan. Tako si damo gnezdo na glavo, roke naslonimo na boke in medtem ko hodimo, dvigujemo pete zadaj visoko ter se oglašamo kot kokoši ali kikirikamo kot petelini.

- Ob pomoči sončne toplote, so se iz jajc izvalili piščančki. Učili jih bomo letati. Otrokom razložimo in jih podučimo, da moramo majhne ptičke, če jih najdemo v naravi, pustiti pri miru. Obročki so gumijasti in jim ne bo škodovalo, četudi padejo na tla. Pred seboj postavimo roke za lovljenje, kot prikazuje Slika 30. Skici (A) sta bočni prikaz, skici (B) pa frontalni. Začnemo s postavitvijo rok pred seboj, komolca postavimo nižje od zapestij, dlani pa obrnemo proti sebi. Komolca sta postavljena malenkost ožje od predmeta, ki ga lovimo, tako da ne uide med njima. Nagnemo glavo naprej in tako obroček zdrsne dol in ko nam pristane na rokah, ga samo še stisnemo k sebi na prsa in tako ujamemo in pocrkljamo piščančka.

55

Slika 30. Učenje letenja piščančka oz. lovljenje obročka.

- Prejšnjo vajo ponovimo tudi tako, da jo izvajamo miže. Tako otroci začutijo obroček na rokah in ga takrat stisnejo k sebi. Med tem ko to počnejo, jim pomagamo, da imajo komolca res dovolj ozko skupaj in roke daleč pred seboj v obliki lijaka.

- Naslednja stopnja prejšnjih dveh vaj je, da povečamo višino. Med tem ko ostali vadijo sami, hodimo okoli in vsakemu otroku obroček dvignemo višje nad njegove roke in mu ga spustimo. To storimo z vsakim vadečim vsaj enkrat.

- V želodcu nam prične kruliti, zato z eno roko z odprto dlanjo rahlo pobobnamo po trebuhu. Prenehamo bobnati, ker nam na glavo pade oreh, in se z eno roko krožno pobožamo po glavi. Nato pa giba združimo, da z eno roko krožimo po glavi, z drugo pa bobnamo po trebuhu in kasneje zamenjamo roki. Nato pogledamo gor in vidimo veverico, ki nam je na glavo metala orehe, zato poberemo orehe in si jih odnesemo v traktor za malico. Tako nam na glavo ne bodo več padali orehi in še kruliti nam bo nehalo.

- Peljemo se s traktorjem, tako da se premikamo v sedu, pred tem se ponovno privežemo z varnostnim pasom. Tokrat za traktor pripnemo še prikolico. V parih ali manjših skupinah se otroci primejo skupaj tako, da prednji prime tistega za seboj za gležnje (Slika 31), vloge kasneje tudi zamenjajo.

56

Slika 31. Vožnja traktorja s prikolico.

- S traktorja nam odpade pnevmatika. Obroček postavimo pokonci na tla in ga zakotalimo po sobi. Poskrbimo za to, da obroček poganjajo enkrat z levo, enkrat z desno roko. Vadeče opozorimo, da komur bo obroček zletel po zraku, bo ostal za minuto brez njega. Tega se dosledno tudi držimo in tako poskrbimo, da z obročki ne poškodujemo ničesar v igralnicah.

- Ker so kmetje zelo močni, bodo pnevmatiko traktorja popravili kar sami. Da pa bomo mi to lahko storili, se ogrejemo, da bomo lahko izkoristili svojo polno moč.

GIMNASTIČNE VAJE

- Pogledamo skozi okno in vprašamo otroke, če dežuje. Če dežuje, prikimamo, nato pa vprašamo še, če kaj sije sonce, in odkimamo. Nato stopimo na svoj obroček in vajo ponovimo, a tokrat vprašamo kaj drugega. Kljub gibanju glave, se poskušamo zadržati na obročku.

- Z glavo odklonimo v levo in desno, kot da bi zvonili z zvoncem krave – glavo nagnemo levo in desno z ušesom proti rami. Za to vajo stopimo dol z obročka.

- Roke zavrtimo naprej in nazaj ter tako prevetrimo hlev, da odstranimo vonjave. - V bokih zavrtimo ogromne kroge, da naredimo velik tornado in tako zrak zamenjamo

ter prevetrimo še bolj. - Usedemo se na tla in stegnemo noge raznožno. Obroček sedaj predstavlja kopito, ki ga

mečemo na palico – to so prsti na naših nogah. Ko pobiramo obroček, se raztegujemo. Vsako nogo poskušamo zadeti vsaj trikrat. Noge postopoma širimo vedno bolj narazen.

- V sedu poskušamo obroček, tj. kolo, ki nam je prej odpadlo, zakotaliti iz leve na desno stran izza hrbta in obratno. Pri tej vaji se bomo izrazito sukali v trupu, pri prikazu smo pozorni na vzravnan hrbet. Noge so lahko pokrčene, a se ne smejo sukati navznoter (kot pri Sliki 21 iz prejšnjih priprav).

- Lotimo se popravila pnevmatike. Najprej jo poskušamo razstaviti. Obroček poskušamo zvleči narazen. Otroci naj poskušajo na vse možne načine in naj bodo pri tem čim bolj iznajdljivi, prepovemo le uporabo ust. Lahko uporabijo samo roke ali si pomagajo z nogami ipd.

- Pnevmatiko smo razstavili in popravili, sedaj pa jo še sestavimo. Obroček tako poskušamo čimbolj stisniti. Ponovno jim pustimo prosto pot, lahko stopijo nanj ali uporabljajo samo roke, kot želijo. Zatem naročimo, naj to izvajajo pred seboj z rokami

57

v predročenju in to otežimo z bolj izrazitim iztegom, kasneje pa še nad glavo v vzročenju. Nagovorimo jih s tem, da pokažejo, če so tako močni kot pravi kmetje in kmetice.

- Z eno pnevmatiko imamo večje probleme in si zato pomagamo z nogami. Noge rahlo pokrčimo in prekrižamo v gležnjih, v kolenih pa razmaknemo. Obroček postavimo med kolena in z iztegovanjem nog obroček stisnemo najmočneje, kot zmoremo. To je tudi predvaja za prijem z nogami pri plezanju po drogu.


Vsebinska priprava:

VAJE Z OBROČKI

- Vadeče postavimo v pare, čim bolj enakovredne po moči in teži. Usedejo se na tla raznožno eden nasproti drugega in si obroček s kotaljenjem podajajo po tleh. Razdaljo postopoma povečujemo. Ko si podajajo obroček, smo pozorni, da si ga podajajo nekaj časa z eno roko, nekaj časa z drugo. Uporabimo lahko tudi oba obročka naenkrat. Začnemo tako, da en vadeči požene oba obročka naenkrat, nadaljujemo pa tako, da ima vsak svoj obroček in ga drug drugemu podata istočasno.

- Partnerja se ponovno približata in usedeta eden nasproti drugemu ter skupaj primeta obroček. Nato začneta žagati: eden se uleže na hrbet in drugi bolj izrazito predkloni, nato pa se začne prvi dvigati in zamenjata vlogi (Slika 32). Vadeče opozarjamo na to, da držijo glave v zraku in ne hitijo.

Slika 32. Žaganje v paru.

- Iz istega položaja sedaj eden vleče drugega. Drugi se pri tem ne upira. Tisti ki vleče, si lahko pomaga tako, da drži obroček samo z eno roko in si z drugo pomaga, lahko se

58

nasloni s stopali na tla, a zadnjica ne sme zgubiti stika s podlago. Po kakšnem metru zamenjata vlogi. Pozorni smo, da pari med seboj ne pridejo preblizu in da nihče obročka ne spusti.

- Obroček si namestita obadva na prste na nogah. Vlečeta, kdo je močnejši, obroček pa se ne sme sneti. Aktivno vlečejo prste na nogah nazaj. Prikaz pri Sliki 33 je iz stranskega pogleda (A) in iz ptičje perspektive (B). Nalogo ponovimo z eno in drugo nogo večkrat. Tukaj je potrebna še večja previdnost, zato vadeče opozorimo, naj pazijo, da koga ne odnese vznak. Če nismo prepričani, da lahko v takem primeru zadržijo glavo gor ali nimamo dovolj prostora, vajo raje izpustimo.

Slika 33. Kateri traktor je močnejši.

- Vsi pari vstanejo. Vsak par prime obroček samo z levo roko. Spredaj postavita levo nogo in ju približata skupaj (Slika 34). Naloga je, da eden drugega poskušata spraviti iz ravnotežja. Prvi, ki premakne nogo ali dvigne peto/prste, mu ni uspelo zmagati. Vajo se ponovi še z drugo stranjo telesa. Vadeče opozorimo na to, da obročka ponovno ne smejo spustiti ali prijeti z obema rokama ali sunkovito povleči. Partnerje med seboj tudi menjavamo.

59

Slika 34. Borilna igra stoje.

SPOSODIM SI KLOBUK

Otroke postavimo ponovno v pare ali manjše skupine. Vadeča stojita eden nasproti drugemu ali eden ob drugem z obročkoma na glavah. Z desno roko vzameta obroček drug drugemu iz glave in si ga položita na svojo glavo. Slika 35 prikazuje na gornjih skicah pogled od zgoraj (1A, 2A), na spodnjih skicah pa pogled od strani (1B, 2B). Začnemo počasi, nato pa hitrost stopnjujemo.

Slika 35. Klobuk, ki ga ne zmanjka.

60






ZADRŽI SE NA OBROČKU

- Vsak stopi na svoj obroček in si zagotovi dovolj prostora okoli sebe. Namen naslednjih vaj je, da vadeči ostanejo na obročku oz. da ne stopijo z njega.

- Zasučejo se za en krog v eno smer, nato še v drugo. - Na svojem obročku poskušajo poskočiti in nanj tudi pristati. To vajo izvajamo samo, če

obročki niso predebeli ali preveč čvrsti, da ne bi prišlo do poškodb. - Na obročku stojimo in zmajemo z glavo levo-desno in gor-dol. Nato pogledamo, kamor

naroči vaditelj. Pred tem lahko ponovno zavihamo desni rokav, nogavico ali podobno, uporabljamo lahko tudi diagonale – pogled zgoraj levo, pogled spodaj desno ipd.

- Na obročku stojimo miže. - Na obročku stojimo miže in premikamo glavo levo-desno in gor-dol. - Uležemo se na trebuh in s pomočjo opore rok zaklonimo trup ter povohamo, če še kaj

smrdi na naši kmetiji. Nato se usedemo in čim bolj približamo stopalo obrazu ter povohamo, če kaj smrdi. Ponovimo še z drugo nogo.

- Razložimo, da ni važno, kdo je trenutno močnejši, komu so vaje šle boljše in komu slabše. Pomembno je, da se vsi po vrsti trudimo in napredujemo. Tisti, ki se bolj trudi in več vadi kot drugi, bo tudi hitreje napredoval. Tako se moramo vsi truditi, tako tisti, ki jim kaj ne gre, kot tudi tisti, ki so v neki stvari že dobri. In to ne velja samo za športno vadbo. Več kot treniramo in vadimo, boljši v tem postajamo, pa naj gre za vadbo mišic, spretnosti ali možganov.

ANALIZA URE

Doseženi cilji:

Posebnosti:


61


62

3.7 ŠESTA UČNA PRIPRAVA – VREMENSKI POJAVI


Starost (v letih):

3–6 Datum:



Vsebina ure: VREMENSKI POJAVI


Navajanje na atletsko abecedo.

Učenje padca nazaj in vstran.


Učenje gibanja pri plavanju in smučanju.

Spoznavanje pomembnosti gibljivosti in občutka za »timing«.


Razvijanje moči mišic vratu, nog in trupa.

Razvijanje občutka za »timing«.


Navajanje na sodelovanje.

Seznanjanje z varovanjem okolja.

Metodične enote:

- predvaje za padec nazaj in vstran

- borilne vaje.

Prevladujoče učne oblike: frontalna oblika, individualno in delo v parih.


Orodja in športni pripomočki: mali gumijasti obročki.

Pomagala: /

Učila: Snežna kepa in kozarec.


63

UVOD

Z vadečimi se pogovorimo in ugotovimo, kakšne vremenske pojave poznajo (sneženje, megla itd.). Lahko jim razložimo, da je sneg, oblak, dež in led vse samo voda v različnih oblikah. To lahko tudi prikažemo z zanimivimi poizkusi (vrenje in kondenzacija, opazovanje snežink pod povečevalnim steklom, taljenje snežne kepe ipd.).

OGREVANJE

IGRA: VREMENSKI POJAVI Z MALIMI GUMIJASTIMI OBROČKI

- Začnemo s hojo po prostoru. Prične snežiti, oblečemo bundo, na glavo nadenemo kapo in na roke rokavice. Ker je zapadlo že veliko snega, visoko dvigujemo kolena, da lažje gazimo naprej.

- Pridemo do področja, kjer je sneg previsok, da bi gazili čezenj, zato si na noge navežemo loparje oz. krplje. Noge dvigujemo visoko in hodimo po petah.

- Prispemo do brega in se po njem spustimo s smučmi. Pred tem se oblečemo še v smučarske hlače, obujemo smučarske čevlje in obvezno damo na glavo čelado. Smučke pripnemo tako, da vstavimo najprej prste in nato močno pritisnemo s petami navzdol. Z nogami stopimo bolj skupaj, se spustimo nižje v polčep, roke postavimo v predročenje in začnemo vijugati levo in desno (Slika 36). Vijugamo tako, da zvračamo kolena v eno in v drugo smer in se postavljamo na robove stopal, da zarežemo z robniki smučk v sneg. Z vsakim zavojem dajemo ritem »hop« in kasneje lahko dodajamo še dviganje in spuščanje težišča, vmes pa še nekajkrat poskočimo, kot če bi se zapeljali čez skok. Pričnemo izvajati brez obročka, kasneje pa lahko tudi z obročkom.

Slika 36. Smučanje na mestu oz. nagibanje na robove stopal.

64

- Pridemo do zamrznjenega snega, snamemo krplje in si navežemo na noge dereze. Ponovno višje dvigujemo noge spredaj, vendar tokrat hodimo po prstih.

- Pridemo do klanca in hodimo navzdol, tako da visoko dvigujemo pete zadaj. - Otopli se, zato lahko snamemo vso našo smučarsko opremo. Uležemo se na trebuh in se

sončimo. Med seboj si pomagamo nanesti sončno kremo po hrbtu, da nas ne opeče. Pri tem smo pozorni, da so otroci prijazni drug do drugega, in jih opozorimo, da naj ne počnejo drugim stvari, ki jim ne bi bile všeč, če bi jih drugi storili njim.

- Prevalimo se na hrbet in ker se je začel taliti sneg, so se reke dvignile in zato postavimo most. Noge pokrčimo in dvignemo boke ter v tem položaju zadržimo. Po nekaj sekundah se spustimo in počijemo. Drugič dodamo poleg dviga bokov še dvig glave (Slika 37). To je predvaja za padec nazaj. Pri dviganju glave in bokov naenkrat bodo imeli vadeči veliko težav, včasih se bodo poskušali dvigniti tudi na komolce, čeprav naj bi ostali na lopaticah. V takem primeru roke, namesto da bi jih imeli postavljene na tleh, dvignemo v predročenje. Tako je najlažje, če se dvignemo v korakih. Začnemo z dvigom rok, nato dvignemo glavo in nazadnje boke. Pri najmlajših lahko za začetek izpustimo dvig glave in dodamo preverjanje trdnosti mostu. Ko dvignejo boke visoko, se pod ali čez njihov most zapeljemo z obročkom.

Slika 37. Postavljanje dvižnega mostu.

- Ponovno se prevalimo na trebuh. Voda se je umirila, zato gremo lahko plavat. Najprej se bomo učili samo potek gibanja rok, ki ga prikazuje Slika 38. Skice na levi, tj. od 1A do 5A, so prikazane iz bočnega pogleda, desne skice oz. skice od 1B do 5B pa iz ptičje perspektive. Dvignemo glavo in roke od tal, dlani stisnemo skupaj pred obrazom (skici 1A in 1B). Nato jih iztegnemo pred seboj (skici 2) in ta položaj pri vsaki ponovitvi zadržimo za trenutek, kot bi šlo za drsenje v vodi. Dlani obrnemo navzven, odrinemo vodo okoli sebe nazaj (skici 3) in pri tem držimo komolce visoko in podlahti nižje. Gib zaključimo pri odročenju, kot prikazujeta skici 4, roke naj ne grejo bolj nazaj od ramenskega obroča proti hrbtu. Nato dlani postavimo nazaj pred obraz in jih stisnemo ponovno skupaj (skica 5). Vse to nazorno pokažemo, vendar se na začetku še ne posvečamo preveč odpravljanju napak.

65

Slika 38. Plavanje žabice z rokami.

- Pokleknemo na kolena in se z zadnjico približamo svojim petam. Globoko se predklonimo in z rokami sežemo kar se da daleč naprej. Z boki se počasi pomikamo nazaj in s tem pretegujemo hrbtenico in ramenski obroč (Slika 39).

66

Slika 39. Pretegovanje hrbtenice in ramenskega obroča.

- Naredimo pozdrav soncu. Predkoračimo eno nogo, ki naj bo pokrčena, a naj koleno ne seže čez prste na nogah, zadnja noga naj bo iztegnjena. Pogled usmerimo navzgor in se čim bolj vzravnamo. Veliko jih bo lovilo ravnotežje, zato moramo biti na to pripravljeni. Kasneje pogled usmerimo naprej, s trupom pa se nagnemo močno nazaj in rahlo naprej.

- Pogledamo še gibanje nog pri plavanju (Slika 40). Uležemo se na trebuh, roke si lahko namestimo pod brado, noge pa iztegnemo. Leve skice oz. skice od 1A do 4A so prikazane iz ptičje perspektive, desne skice oz. skice od 1B do 4B pa iz bočnega pogleda. Začnemo z dvigom goleni (skici 2), jih razmaknemo močno, stegna pa samo rahlo (skica 3A). Istočasno dvignemo tudi boke, kar pa na začetku vadbe in pri mlajših lahko izpustimo, tako da se opremo na kolena in zgornji del trupa, kar prikazuje skica 3B. Nadaljujemo s krožnim gibanjem nazaj v začetni položaj (skici 4). Kolen pri tej vaji nič ne dvigujemo.

67

Slika 40. Gibanje nog pri plavanju žabice.

- Pridemo ven iz vode, kjer je veliko blata. Ker se ne želimo umazati, dvignemo hlačnice in hodimo samo po zunanjih delih stopal po sobi.

- Pride meglica. Hodimo nizko v počepu in boke držimo nizko. Vajo lahko izvajamo tudi miže. Ker megla postane pregosta, z rokami pred seboj pazimo, da se ne zaletimo.

GV INDIJANCI

Otrokom povemo, da se bomo spremenili v Indijance.

68

- Vstanemo in meglo odpihnemo z našimi vetrnicami, tako da vrtimo roke naprej. Večja kot je vetrnica, manj hitro se ji je potrebno vrteti.

- Iz prejšnjih učnih priprav ponovimo kurjenje tabornega ognja (šesta učna priprava, sklop gimnastičnih vaj Indijanci). Usedemo se v krog, tako da imamo noge skupaj na sredini, nato pričnemo z drgnjenjem dlani skupaj ter prenašanjem toplote na sredino kroga. Otrokom povemo da, ker smo tako dobro zakurili že takoj, nam niti ni potrebno pihati in dodajati kisika, ker je že dovolj velik ogenj.

- Vsi se pomaknemo malo nazaj in se postavimo, kot prikazuje Slika 41. Napičimo krompir na desno nogo, ki jo dvignemo in iztegnemo ter krožimo v gležnjih, da se nam krompir ne bi preveč zapekel. Ponovimo še z drugo nogo in obema rokama, lahko pa tudi kombiniramo z eno roko in eno nogo istočasno.

Slika 41. Pečenje krompirja.

- Se usedemo in ostanemo v krogu ter vprašamo, kako so se Indijanci sporazumevali z sosednjimi plemeni, ki so bila predaleč, da bi se do tja slišalo kričanje, telefonov pa tudi še niso imeli. Sporazumevali so se z dimnimi signali. Skupaj pošljemo signal, da rabimo pomoč, saj nam je ostalo preveč krompirja. Vsi skupaj primemo veliko preprogo in jo držimo visoko nad ognjem, da zadržimo dim, nato pa se uležemo na hrbet in tako spustimo dimni oblak. Pošljemo tri manjše oblake, potem tri večje, tako da položaj zadržimo dlje časa, in še enkrat tri manjše. Razložimo tudi, da je to po vsem svetu znan signal, da rabiš pomoč. Tri manjši oblaki, trije večji in ponovno trije manjši v Morsejevi abecedi tvorijo znak SOS.

- Sosednji Indijanci prispejo s konji. Vstanemo in plosknemo enkrat z dlanmi skupaj, nato pa udarimo najprej z desno roko na svoje desno stegno, nato pa še z levo roko na levo stegno. Začnemo počasi, nato pa hitrost stopnjujemo in tako imitiramo zvok udarjanja kopit pri teku konj.

- Skupaj s sosednjimi Indijanci zaplešemo. Dvignemo se na prste in se sučemo v levo in v desno (ples Twist), istočasno pa se lahko spuščamo in dvigujemo v kolenih. Vajo ponovimo še na petah, kar pa je veliko težje.

- Postavimo se tako, da se primemo za roke in naredimo krog ali polkrog. Zaplešemo še Kankan ples. Izmenično dvigujemo iztegnjene noge visoko v zrak.


Vsebinska priprava:

BORILNE IGRE

69

Vse naslednje vaje ponovimo večkrat. Zelo smo pozorni, da jim razložimo in jih opozorimo na varnostne vidike, poskrbimo pa tudi, da se jih držijo. Razložimo tudi, da teh vaj ne izvajamo sami oz. doma in da jih tudi tukaj, na vadbi izvajamo previdno.

- Vadeči stopijo vsak na svoj obroček in se spremenijo v drevesa, ki jih premika veter. Vaditelj je veter, ki hodi okoli in vadeče rahlo potika vstran, da se morajo loviti, a ne toliko, da bi padli. Ko gre enkrat okoli in preizkusi vse, prične potiskati z varanjem. Nakaže potisk v eno smer, vendar nato potisne v drugo. Razloži jim, da ni uporabil nič več sile kot prej, da jih je samo pretental, da so praktično sami stopili dol iz obročka. Razložimo, da je namen borilnih veščin ravno to, da izkoristimo silo drugega proti njemu samemu.

- Pri navodilih poudarimo, naj pazijo drug na drugega in da so partnerji, ne nasprotniki. V parih se eden postavi na vse štiri, na komolce in kolena, kar poimenujemo kot položaj želve. Drugi se postavi na bočni del želve na kolena in jo poskuša prevrniti na bok. Začnemo brez varanja. Prevrne ga prvič tako (Slika 42), da ga samo odrine stran od sebe (skici 1A in 1B), drugič pa ga povleče proti sebi (ne za obleke, temveč seže z rokami čez njega in se opre na telo, kot prikazujeta skici 2A in 2B). Tisti, ki se ga prevrača, se na začetku nič ne upira, kasneje pa se. Vlogi nato še zamenjamo.

Slika 42. Obračanje želve.

- Dodamo varanje. Tisti vadeči, ki prevrača, naj se najprej samo opre na želvo, da se le-ta začne upirati. Nato hitro zamenja iz potiskanja v vlečenje ali obratno, da želvo prevrne. Otroci se učijo ujeti trenutek.

- Še enkrat se vsak vadeči postavi na svoj obroček. Tokrat jim damo navodila, da naj bodo čim bolj trdni, kakor hrast, ter jim nato zrušimo ravnotežje z rahlim potiskom. Nato vadečim damo novo navodilo, da naj bodo kakor mlado drevo, mehki in gibljivi. Ponovimo potiske na vseh z isto silo kot prej. Razložimo, da ni vedno najmočnejši tisti, ki zmaga. Gibljivost je ravno tako pomembna.

70

- Postavijo se v pare, kjer oba postavita desno nogo naprej eno zraven druge, obadva primeta tudi isti obroček z desno roko in si pričneta rušiti ravnotežje. Tokrat dopolnimo navodila, naj poskušajo biti bolj gibljivi, naj poskušajo varati partnerja, ko on začne potiskati, se mi ne upiramo ali takrat celo povlečemo. Še vedno pa veljajo pravila, da obročka ne smemo spustiti ali cukati.

- Učimo se padati vstran. Začnemo v čepu na levi nogi, desno nogo iztegnemo pred sebe, desno roko pripravimo ob desno koleno in trup zasučemo rahlo v desno. Gibanje se prične z nižanjem bokov, dokler se vadeči ne usede na tla. Nadaljujemo s prenašanjem teže nazaj in se popeljemo po usločeni desni strani boka in hrbta. Desna roka se opre na tla istočasno, kot pride do dotika tal z zadnjico. Tal se dotakne približno 3 dlani stran od telesa in naj sega dlje od pasu proti nogam. Je popolnoma iztegnjena, tako da si z njo niti ne pomagamo pri prevzemanju sile padca direktno, temveč z njo pomagamo silo preusmeriti v gibanje telesa v smeri nazaj. Pozorni smo na to, da se resnično popeljemo po strani telesa, ne po hrbtenici. Lahko pričnemo tudi iz sedečega položaja in šele kasneje nadaljujemo s padcem iz čepa na eni nogi. Ves čas poudarjamo, da je glava dvignjena od tal, saj je najbolj izpostavljena udarcu. Ko se naučimo to izvajati na eno stran, pričnemo še z izvajanjem na drugo stran. Slika 43 prikazuje položaje in gibanje. Začnemo lahko iz položaja, ki ga prikazuje prva ali druga skica. Prikazani sta iz leve bočne strani. Tretja skica prikazuje končni položaj, vrhnja oz. skica 3A prikazuje sliko iz leve bočne strani, 3B iz ptičje perspektive, 3C pa prikazuje pogled izza vadečega.

Slika 43. Padec vstran iz nižjega položaja.

71





Organizacija:


SMETARJI IN NAGAJIVI ŠKRAT

Na vsak rob sobe postavimo stolp iz obročkov ene barve. Otroci se usedejo na sredino sobe in z njimi se pogovorimo o tem, v kateri zaboj za smeti sodijo kateri odpadki. V zelene zaboje dajemo steklo. Ko imamo opravka s črepinjami in razbitim steklom, si takoj damo na roke tudi debele varovalne rokavice, da se ne poškodujemo. V modre zaboje mečemo papir, v rumene embalažo in v rjave biološke odpadke. Nato pobere vaditelj vse obročke razen štirih. V vsakem kotu sobe pusti en obroček, vsak naj bo drugačne barve, ostale obročke strese na sredino prostora in poda navodila otrokom, naj jih zložijo na svoja mesta, vendar lahko nosijo samo enega po enega. Ko jim uspe obročke razporediti po barvah, ponovimo vajo še enkrat, tokrat dodamo še, nagajivega škrata. Oni se premikajo kot smetarski tovornjaki v sedu (ali v stoji z obročkom na glavi ipd.), medtem ko škrat, ki je vaditelj, hodi okoli in obročke premika v napačne koše. Vadeči morajo še vedno premikati en po en obroček in popravljati in urejati za nagajivim škratom.

Po igri otrokom razložimo, da tudi če je samo en škrat, ki meče obročke v napačne zaboje oz. ne ločuje pravilno, naredi veliko škode. Tako jih vzpodbudimo k lepšemu in odgovornejšemu ravnanju z naravo in k ločevanju odpadkov.

ANALIZA URE

Doseženi cilji:

Posebnosti:



72

3.8 SEDMA UČNA PRIPRAVA – ČAROVNIK MEŠA BARVE


Starost (v letih):

3–6 Datum:



Vsebina ure: ČAROVNIK MEŠA BARVE


Učenje različnih metov pripomočka.


Otroci spoznavajo imena delov telesa in se učijo ločevanja leve in desne strani.

Vadeči spoznavajo pomen pozornega poslušanja in posnemanja.


Razvijanje motorike in preciznosti.

Razvijanje moči celotnega telesa.


Vzpodbujanje iskanja lastnih rešitev za gibalne probleme.

Metodične enote:

- različni meti.

Prevladujoče učne oblike: frontalna oblika, individualna, delo v dvojicah.



Pomagala: rekviziti za čarovniški trik, karte za spomin.

Učila: /


73

UVOD

Prikažemo čarovniški trik. Lahko zavežemo vozel na kolebnici, tako da se odveže, ko se jo povleče. Lahko pa tudi razporedimo karte za igro Spomin po sobi. En vaditelj gre za minuto iz sobe. Otroci z drugim vaditeljem izberejo eno izmed kart. Ko vaditelja pokličemo nazaj noter, le-ta začne ugibati, katera karta je prava. Nad vsako karto se malo ustavi z rokami, da začuti, ali je karta prava ali ne, in nadaljuje, dokler ne pride z rokami nad pravo. Ko pride nad pravo karto, se drugi vaditelj, ki je bil ves čas v sobi, popraska po nosu.

- Ugotavljamo, kako dobro poznajo barve. Pokažemo na predmet v sobi in otroci povedo na glas, kakšne barve je. Izbiramo tiste predmete, ki se jih bomo kasneje lahko dotikali z deli telesa. Poiščemo vse barve v sobi, ki so primerne za dotikanje.

- Ugotavljamo, kako dobro poznajo dele telesa. Pokažemo na del telesa in otroci povedo na glas, kateri del telesa je to. Lahko uporabimo vse dele telesa, čeprav ne bomo uporabljali npr. oči za dotikanje določene barve.

- Ugotavljamo, kako dobro poslušajo. Tokrat vaditelj naroči vadečim, naj pokažejo na nos, medtem ko vaditelj pokaže na ušesa. Ponovimo vse dele telesa, ki smo jih spoznavali prej.

OGREVANJE:

IGRA: ČAROVNIK MEŠA BARVE

- Hodimo v krogu po sobi, se ustavimo in vaditelj določi del telesa, s katerim se dotaknemo, in barvo, katere se dotaknemo. Vsakič znova rečemo čarobne besede in pomahamo s svojimi čarobnimi palicami.

- Pred igro lahko otrokom tudi zavihamo rokav, hlačnico ali nogavico npr. na desni strani in tako uporabljamo poleg določenega dela telesa tudi določeno stran.

GIMNASTIČNE VAJE

- Usedemo se skupaj v krog na tla in damo noge na sredino. Ko vaditelj reče, da sije sonce, se uležemo nazaj, ko reče, da je noč, se v sedu predklonimo naprej in ko reče, da dežuje, se še vedno v sedu vzravnamo, dvignemo roke in se z njimi »umivamo«. Vaditelj na začetku dela z vadečimi tako, kot reče, kasneje pa naroči, naj vadeči delajo tisto, kar on naroči, ne kar pokaže. Tako začne kazati drugačno gibanje, kot jim ga naroča verbalno, s čimer poskuša vadeče pretentati, da izvedejo napačno gibanje.

- Vstanemo in z rokami zavrtimo, da odpihnemo oblake. - Zavrtimo v bokih in tako kaj skuhamo. - Zavrtimo v kolenih ter tako dodamo še kakšno sestavino. - Zavrtimo v gležnjih in si tako odpremo še kakšno konzervo ali kaj podobnega.

ŽIVALI

Tokrat spoznamo živali, ki so malo drugačne.

- Medved, ki ima oči na zadnjici, zato hodi vzvratno po vseh štirih. Boke držimo čim višje.

- Raca, ki ima oči na zadnjici, zato raca vzvratno. - Hodimo kot pajki. Usedemo se in se opremo z rokami in nogami ter nato dvignemo boke

(kot pri pečenju krompirja z Indijanci, Slika 38). Enkrat se premikamo v smeri naprej, drugič nazaj.

74

- Hodimo kot rakovica, tokrat se začaramo v velike rakovice, ki jih oponašamo tako, da stojimo in se spustimo nižje v nogah ter hodimo postrani.

- Plazimo se kot kača, ki sreča ježa. Ker se kače ježev bojijo, se plazimo vzvratno. - Odveslamo čez lužo kot male žuželke, drsalci. Usedemo se, pokrčimo noge in se z njimi

odrinemo vzvratno. Na začetku si pomagamo z rokami, kasneje brez rok. - Hodimo kot prevrnjena rakovica. Hodimo kot prej, ko smo hodili kot pajki, vendar tokrat

hodimo vstran. Vaja je zelo težka, zato razdaljo skrajšamo. - Skačemo kot zajci, a imajo tudi oni oči na zadnji plati, zato skačemo vzvratno. - Nato pa vidimo NLP. Usedemo se in se dvakrat v sedu poženemo naprej z rokami in

nogami. Nato se zavrtimo v sede, dvignemo roke in noge od tal ter spuščamo smešne zvoke.

- Zaigramo, kot da smo mi ogromen vesoljec, ki stopi iz neznanega letečega predmeta. Razložimo, da imamo ogromne roke, velika ušesa in še večje zobe. Nato pa vesoljec s piskajočim glasom lepo pozdravi: »Dober dan.« Vsi se sprehodimo skupaj na drugo stran sobe, tako da delamo zelo dolge korake.


Vsebinska priprava:

PREMIKANJE OBROČKOV NA RAZLIČNE NAČINE

Premikamo se iz ene strani sobe na drugo in pri tem premikamo obroček na različne načine. Navodila, ki jih damo vadečim, naj ne bodo točno določena, tako da so lahko pri iskanju rešitev otroci samostojni in ustvarjalni. Prepovemo samo dajanje obročka v usta.

- Prva navodila vsebujejo le informacijo, da morajo spraviti obroček na drugo stran sobe, brez da bi se obroček dotaknil tal. Lahko ga držijo v rokah, ga postavijo na glavo ipd.

- Drugič dodamo, da poleg tega, da se obroček ne sme dotakniti tal, se tal ne smejo dotakniti niti s stopali. Tako si lahko postavijo obroček v naročje in se v sede odpravijo čez ali se uležejo ipd.

- Tokrat se obroček ne sme dotakniti tal, s stopali se tal lahko dotikajo, ne smejo pa se z rokami dotakniti obročka. Brez rok obročka, ki je na začetku na tleh, ne morajo pobrati, lahko pa se usedejo in si ga nadenejo na eno nogo, lahko se uležejo na trebuh in ga poberejo z brado ipd.

- Spet spremenimo pravila, tokrat se lahko dotikajo obročka samo z eno nogo in z ničemer drugim. Začnemo z eno nogo, nato jo še zamenjamo. Tako lahko enostavno obroček zbrcajo na drugo stran.

- Določimo, da se obročka lahko dotikajo samo s hrbtom, ko se premikajo. Lahko pa na začetku obroček pomagajo nastaviti z rokami. Lahko se npr. tudi usedejo pred obroček, se nanj uležejo in se potiskajo z rokami in z nogami na drugo stran ali pa se uležejo na trebuh in si z rokami postavijo obroček na hrbet.

- Gibanje je vzvratno in brez uporabe rok.

75


- sobo pripravimo tako, da na dosegu ni ničesar, kar bi lahko bilo neustrezno za dotikanje pri igri




Organizacija:


PRECIZNI METI OBROČKOV

Otroke postavimo okoli cilja, tako da nihče ni obrnjen proti drugemu vadečemu, da bi se pri metanju lahko zadevali med seboj. Če ne moramo poskrbeti za dovolj prostora, da bi metali vsi naenkrat, jih razdelimo v dve skupini, da najprej meče ena skupina in nato šele naslednja. Za cilj si lahko izberemo nekaj, kar lahko vadeči zadevajo direktno, npr. določeno ploščico na tleh, ali pa nekakšen koš, kamor mora obroček pasti. Naj cilj ne bo nekaj, kar se da zrušiti, saj bi tako bolj z veseljem metali močno. Cilj naj bo nizko na tleh, da vadeči težje zadenejo kaj drugega. V liniji meta pazimo, da ni stekel, računalnika ali česa občutljivega.

Damo natančna navodila, da naj bodo pri metih natančni in naj ne mečejo močno ter postavimo tudi pravila. Kdor bo metal močno, bo ostal za en met brez obročka. Mečemo na različne načine, enoročne mete ponovimo še z drugo roko. Lahko dodamo tudi točkovanje za zadetek pri starejših.

- Mečemo iznad glave. - Met izpred prsi izvajamo s pozornostjo na iztegnitev rok in zapestij navzven. - Pri prejšnjih dveh metih lahko dodamo še korak naprej z izmetom. - Spodnjo podajo začnemo izvajati s pokrčenimi rokami nizko pred telesom, nadaljujemo

pa z gibanjem proti predročenju in z iztegom rok. To vajo izvajamo samo, če smo prepričani, da vadeči ne bodo metali previsoko.

- Mečemo izpred telesa z eno rokom npr. kot »frizbi«. Tukaj smo pozorni tudi na zadosten prostor okoli vadečega zaradi bočnega gibanja s telesom in roko. Vajo izvajamo samo, če so pri prejšnjih metih vadeči mete izvajali natančno.

ANALIZA URE

Doseženi cilji:

Posebnosti:


76


77

3.9 OSMA UČNA PRIPRAVA – REŠEVALCI, ZDRAVNIKI IN POLICISTI


Starost (v letih):

3–6 Datum:



Vsebina ure: REŠEVALCI, ZDRAVNIKI IN POLICISTI


Otroci spoznavajo različne mete in lovljenja.

Vadba nogometne podaje.


Izpopolnjevanje gibanja rok pri teku.

Spoznavanje enostavnejšega pogleda na delovanje srca in pomena sprostitve.


Razvijanje vzdržljivosti, moči trupa in rok.


Razvijanje empatije.

Metodične enote:

- različni meti

- nogometna podaja z notranjim delom stopala.

Prevladujoče učne oblike: frontalna oblika, individualno delo, delo v parih.



Pomagala: stoli.

Učila: širši lonec, na pol napolnjen z vodo, in miza.


78

UVOD

Z otroki se pogovorimo, kaj počnejo reševalci, zdravniki in policisti.

Razložimo, kako deluje zvok. V širšo posodo natočimo malo vode in jo postavimo na mizo. Ko udarimo po mizi, se na vodi lepo vidijo valovi. Tako kot se premikajo ti valovi, se premika tudi zvok po zraku ali po vodi ali po čem drugem. To lahko tudi vsi sami preizkusijo, gredo do stola in nanj naslonijo uho ter po stolu čisto narahlo potrkajo. Tako glasno slišijo, kako zvok potuje kot vibracija po stolu do njihovega ušesa. Naslednja stvar, ki jo lahko poslušajo, je srce. V parih se eden uleže na hrbet, drugi pa prisloni uho na sredino njegovih prsi. Povemo, da je srce najpomembnejša mišica, da je kot motor pri avtomobilu, roke in noge pa so v tej primerjavi kolesa. Starejšim lahko razlago dopolnimo še s primerjavo, da so žile ceste, kri pa tovornjak, ki vozi po žilah hrano za mišice in ostalo. Lahko poizkusimo poiskati tudi pulz na vratu ali zapestju, ki ga lažje zaznamo po drugi ogrevanja.

OGREVANJE

IGRA: REŠEVALCI, ZDRAVNIKI IN POLICISTI

Začnemo s treningi za policijsko akademijo. Otrokom razložimo, da tako trenirajo policisti, da jim ne zmanjka sape pri lovljenju nepridipravov.

- Ko so vsi že poslušali srce, vstanemo in dvignemo pulz srca s poskoki. Začnemo skakati sonožno, iz snožnega položaja v raznožnega in obratno. Naredimo približno deset poskokov, nato dodamo še gibanje rok (Slika 44). Začnemo z manjšimi amplitudami gibov in počasnejšim ritmom.

Slika 44. Jaka skače.

- Skačemo še tako, da z eno nogo naredimo zakorak, z drugo predkorak, iztegnjene roke pa se prav tako premikajo izmenično naprej in nazaj.

- Sonožno poskakujemo levo in desno, noge imamo snožno in roke pokrčene ob telesu. - Sonožno poskakujemo naprej in nazaj, noge imamo snožno in roke pokrčene ob telesu. - Tečemo na mestu z visokim dvigovanjem kolen pred telesom.

79

- Tečemo na mestu z visokim dvigovanjem pet. Pri teku smo pozorni na delo rok in otroke vzpodbujamo k pravilni izvedbi. Roke se gibljejo samo v bočni ravnini naprej in nazaj. Kot med podlahtjo in nadlahtjo je konstantno 90°. Slika 45 ponazarja gibanje in je prikazana med hrbtno in desno bočno stranjo vadečega.

Slika 45. Visoko dvigovanje pet in pravilno gibanje rok med tekom.

- Tečemo na mestu z visokim dvigovanjem kolen ob strani telesa, kar iz frontalnega pogleda prikazuje Slika 46.

80

Slika 46. Tek z visokim dvigovanjem kolen na široko.

- Po vseh teh poskokih se ponovno v parih eden uleže na hrbet, partner pa prisloni uho na njegova prsa. Razložimo, da srce bije hitreje, ker so mišice rabile več hrane in kisika iz zraka in zato smo tudi bolj zadihani. Preden drugi posluša srce, še enkrat ponovimo vse poskoke in teke na mestu.

- Peljemo se z rešilcem, v sedu se poganjamo naprej z rokami in nogami. Čez nekaj časa se ustavimo in se pretvarjamo, da smo dobili klic in da gremo reševat. Vključimo rotacijske luči in se odpravimo. Vmes se še enkrat ustavimo in vprašamo otroke, kakšne oblake bi spustili, če bi želeli sporočiti, da rabimo pomoč (SOS – tri kratke, tri dolge, tri kratke) ter se ponovno peljemo dalje. Še enkrat se ustavimo in tokrat vprašamo, na katero številko pokličemo, da dobimo reševalce, gasilce in podobno (112). Še zadnjič se ustavimo in vprašamo še, če lahko pokličemo 112 tudi takrat, ko se npr. samo opraskamo. Razložimo, da se ne igramo s to številko in da jo uporabimo samo, kadar rabimo nujno pomoč.

- Nato povemo, da smo prispeli, in razložimo, da srce deluje tako, da se krči, in takrat ko se skrči, pošlje kri po celem telesu. To lahko prikažemo s slabo napihnjenim balonom, ki ga stisnemo med rokami, tako da nam na enem delu med prsti uide del balona ven. Če se komu srce ustavi, ga reševalci oživljajo tako, da izvajajo zunanjo masažo srca. Postavimo se na kolena, dvignemo boke in postavimo obroček pred seboj pokonci ter se nanj narahlo opremo in poskrbimo za to, da so naše roke usmerjene naravnost navzdol proti obročku. Opremo se tako, da naslonimo dlan ene roke na hrbtno stran druge dlani in prepletemo prste. Nato se močno naslonimo na obroček, da ga stisnemo k tlom in popustimo, da se dvigne nazaj gor. Položaje in gibanja prikazuje Slika 47. Poudarimo, da se to izvaja samo na ljudeh, ki se jim je popolnoma ustavilo srce.

81

Slika 47. Zunanja masaža srca oz. obročka.

- Reševalci uporabljajo tudi defibrilator (AED). Ta pomaga pri oživljanju tako, da požene električni tok skozi srce. Ko ga odpremo, nam defibrilator predvaja navodila, kaj moramo storiti naprej in kako. Vsi se uležejo na hrbet in ko vaditelj odšteje od pet do ena in reče elektrošok, vsi dvignejo roke in noge ter jih stresejo. Dvignejo tudi glavo, vendar opozorimo, da glave ne stresejo in naj jo potem počasi spustijo. Najprej vajo pokažemo in nekaj časa sodelujemo z njimi, nato pa gremo k vsakemu vadečemu in ko pride čas za elektrošok, vadeče požgečkamo, da jih še bolj strese.

82


Vsebinska priprava:

PODAJANJE Z OBROČKI ZDRUŽENI – SEDE

Otroci gredo v pare in dva obročka združimo tako, da enega damo skozi drugega in iz njiju naredimo »žogo«. Med seboj si podajata obroček na različne načine, ampak ves čas v sede in obrnjena eden proti drugemu. Tako poskrbimo za varnost.

- Začnemo s kotaljenjem od enega do drugega. Vadeči požene obročka proti drugemu po tleh. Razdalja med njima naj ne bo prevelika in jo prilagajamo.

- Nadaljujemo s podajanjem po zraku, ampak še vedno v sede. Tisti, ki lovi, pripravi pred seboj roke za lovljenje. Komolce postavi tako ozko, da »žoga« ne more pasti vmes. Dlani so višje kot komolci, a nižje od ramen. Tisti, ki podaja, cilja na komolce ali prsa, vendar pazi, da drugega ne zadene v glavo. Z vajo začnemo v sede in čisto blizu, tako da vadeči po nepotrebnem ne dobijo strahu. Če imamo možnost uporabe lažjih žog ali balonov, je to za prvič še bolj priporočljivo, saj tako še lažje preprečimo strah pred žogo. Vadeči podaja spodnjo podajo.

- Za naslednjo vajo otroci vstanejo. Med seboj si »žogo« podajajo s spodnjo podajo na kratki razdalji.

- Stoje si »žogo« podajajo na čisto kratki razdalji oz. obročka pravzaprav spuščajo partnerju v roke s podajo iznad glave (Slika 48). Tisti, ki lovi, naj par ponovitev miži, če ima problem z lovljenjem. Zavzame naj samo pravilni začetni položaj z rokami, pri tem pa lahko takemu tudi pomagamo. Dodatno naj kasneje tisti, ki spušča, ne cilja točno tja, kamor mora, ampak naj tisti, ki lovi, s pogledom ves čas spremlja in prilagaja položaj rok, da bodo pod obročkoma.

Slika 48. Uporaba dveh obročkov kot nadomestilo žoge.

83

- Nadaljujemo lahko z spodnjo podajo z eno roko. Roka, ki drži »žogo«, naj zaniha izza telesa mimo boka naprej. Če mečemo z desno roko, naj bo spredaj tudi desna noga. Pri tej vaji bo tudi lovljenje oteženo, zato se v kolenih malo bolj spustimo, saj lahko tako hitreje lovimo. Vajo izvajamo samo, če so vse prejšnje vaje vadeči uspešno opravili in nihče ni metal preveč močno.

- Ponovimo spodnjo podajo, ki naj bo kar se da natančna. Vadeči, ki lovi, naj stoji na eni nogi, ki jo vsake toliko časa lahko tudi zamenja.

NOGOMET Z OBROČKI

- Razdremo združene obročke, vsak vzame svojega, se rahlo razkorači in ga da med nogi na tla. Obroček začnemo samo potiskati od leve noge k desni in nato nazaj. S tem vadeče učimo vodenja z notranjim delom stopala.

- Začnemo se premikati par korakov v levo in vsakič z desno nogo obroček podrsamo v levo. Nato ponovimo enako še v desno.

- Nato dodamo počasno premikanje naprej. Stopala je potrebno obračati navzven, tako da potiskamo obroček vedno bolj naravnost naprej.

- Ko je ta vaja bolje izvedena, bodo vadeči začeli tudi brcati vedno bolj močno, zato dodamo pravilo. Vaditelj hodi okoli in brca ali v hujših primerih celo jemlje obročke, ki so brez vadečega, stran.

- Nadaljujemo s pravilom, tokrat vaditelj brca obročke stran vsem. Vadečim se razloži in pokaže, kako se najbolje branijo pred vaditeljem. Vse, kar morajo storiti, je obdržati obroček pred seboj in pokazati hrbet vaditelju. Tako se vaditelj ne bo mogel stegniti čez ali okoli vadečega in bo njegov obroček varen.

- Nalogi dodamo še dopolnilo, naj otroci ciljajo gole, medtem ko vodijo svoj obroček okoli sobe. Za gole so primerne omare ipd. oz. vse, ki nima odprtine, kamor bi nam lahko ušel obroček.

- Za konec tekmujeta vaditelja, kdo od njiju bo lahko zbil obroček več vadečim, medtem ko jih oni vodijo po tleh.


- poskrbimo za to, da v sobi ni lukenj pri tleh, kamor nam bi lahko kasneje uhajali obročki




Organizacija:


MASAŽA

Masažo izvajamo tako, da se v paru eden uleže na trebuh, drugi pa se postavi ob njega na kolena kot za zunanjo masažo srca. En obroček vstavimo v drugega in z njima začnemo voziti po

84

celotnem hrbtu, ramenih in nogah partnerja. Ne smemo pritiskati samo na križu ali po hrbtenici, po kolenih in glavi. Po približno minuti, partnerja zamenjata vlogi. Pozorni smo, da niso preveč nežni ali preveč grobi. Med masažo razložimo, da je počitek pomemben zato, ker se nam mišice med telovadbo utrudijo. Če jim damo počitek, se bodo obnovile in postale močnejše, v drugem primeru pa bodo samo vedno bolj utrujene.

ANALIZA URE

Doseženi cilji:

Posebnosti:



85

4 SKLEP

Priprava in izvajanje vadbe mlajših otrok je zelo odgovorna naloga – ne samo, da z njo močno vplivamo na razvoj gibalnih sposobnosti in spretnosti, temveč otroke preko nje tudi navajamo na učenje pravil, jih socializiramo ipd.

Zavedati se moramo, da je prvi vtis tisti, ki nas močno zaznamuje. Če je prvi stik z vadbo slabši, bo učinek negativen za vse življenje. Tako moramo biti že na začetku dobro pripravljeni in izpeljati vadbo na čim bolj zabaven način, da jim šport priljubimo za celo življenje.

Odgovornost je velika tudi zaradi narave gibanj, še posebej v prostoru, ki ni prvotno namenjen vadbi in tako z vidika varnosti in prostornosti ni optimalen. Poskrbeti moramo za zavarovanje sobe in jasna navodila ter poskrbeti za tiste, ki se navodil ne držijo oz. jih motivirati, da se jih bodo začeli držati. Varnostni vidik je tu zelo pomemben.

Pomanjkljivost diplomskega dela je, da ni najdenega nadomestila za tek, ki ga znotraj igralnic vrtcev ni mogoče izvajati varno. Tako vadbe ciklične hitrosti teka v tem diplomskemu delu kljub pomembnosti ni.

V diplomskem delu smo na kratko predstavili gibalne sposobnosti, gibalno učenje, oblike gibanj in pregledali pripomočke, ki bi lahko bili koristni. V program osmih učnih priprav smo vključili osnovna gibanja, ki jih lahko varno izvajamo v omejenem prostoru, in z njimi poskušali naučiti in razvijati kar čim več. Pri tem smo si pomagali tudi s pripomočki in pokazali njihovo široko uporabnost.

Kljub podrobnim pripravam mora vaditelj pokazati veliko znanja, uporabiti veliko energije in otrokom športno vadbo približati na zabaven in sproščen način. Pri vodenju moramo vadeče ves čas opazovati, jim pomagati, jih vzpodbujati in pohvaliti za trud ter jim pokazati, da jih opazimo. Kot primer, kjer smo pri izvajanju vadbe pri sklopu gimnastičnih vaj peke pice zaključili z uživanjem prtička namesto kosa pice, so še pri nekaj naslednjih urah vedno znova želeli peči pico oz. izvajati isti kompleks gimnastičnih vaj.

S programom smo želeli pomagati vzgojiteljem in drugim, ki delajo z mlajšimi, pri pripravi igrivih in kakovostnih vadbenih ur za dosego naših ciljev. Tudi če se priprav ne uporabi kot celote, menim, da bodo tudi posamezni kompleksi uporabni kot nove ideje za izvedbo lastnih vadb.

Vzbudimo otrokom veselje do športa, da bo postal del njihovega vsakdana za celo življenje in jim ne bo predstavljal muke, ampak veselje. Prenesimo jim svoje znanje in izkušnje, da jim polepšamo življenje in jih okrepimo.

S tem bomo dobili potrditev, da smo bili pri svojem delu uspešni.

86

5 VIRI

Babič, I. (2001). Judo za mlade. Slovenska Bistrica: Judo zveza Slovenije.

Barrett, B. (2005). Games for the whole child. Leeds: Human Kinetics.

Fireder, P. (2009). Osnovni elementi različnih športnih zvrsti za predšolske otroke (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz http://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Diploma22054270FirederPetra.pdf

Gibran, K. (1923). The Prophet Paperback. New York: Alfred A Knopf.

Hodnik, S. (2014). Položaj otroka v družini in nekoč (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno iz http://pefprints.pef.uni-lj.si/2282/1/SHdiploma_2014.pdf

Bahovec, E. D. (2015). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo Miklič, B. (2008). Analiza programov ABC športa in možnosti njihovega razvoja (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz http://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Diploma22058210MiklicBostjan.pdf

Petrović, K. in Doupona, M. (1996). Sociologija športa. Ljubljana: Fakulteta za šport. Pistotnik, B. (2015). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Stavrev, V., Videmšek, M., Karpljuk, D. in Meško, M. (2014). Igra v judo vrtcu. Šport, 62(1/2), 115–120.

Škof, B. (2010). Spravimo se v gibanje za zdravje in srečo gre. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.

Valenčič, D. (2015). Manj prostora za igro, več vključenih otrok. Dnevnik.si, Pridobljeno 26. 2. 2016 iz https://www.dnevnik.si/1042715080/lokalno/ljubljana/manj-prostora-za-igro-vec-vkljucenih-otrok.

Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Vovko, Š., Karpljuk, D., Videmšek, M., Tušak, M. in Novak, M. (2014). Karate vrtec. Šport, 1-2, 152–156.

Zalokar Divjak, Z. (1996). Vzgoja JE … NI znanost. Ljubljana: Educy, d.o.o.

Zalokar Divjak, Z. (1998). Vzgoja za smisel življenja. Ljubljana: Educy, d.o.o.

Documents

diploma 22070410 Å¾iga ivanÅ¡ek2 - University of Ljubljana€¦ · &rqwhqw ri wkh vsruwlqj dfwlylwlhv lv dgdswhg wr wkh fklog v delolwlhv dwwulexwhv qhhgv dqg vnloov 6lqfh prvw