DIDAKTIKA JEZIKA (DOPOLNJENO UČNO GRADIVO)DIDAKTIKA JEZIKA (DOPOLNJENO UČNO GRADIVO) Nova Gorica, marec 2018 GLASOSLOVJE Slovenski knjižni glasovi Temeljne enote, iz katerih so

Zoran Božič

Univerza v Novi Gorici

DIDAKTIKA JEZIKA (DOPOLNJENO UČNO GRADIVO)

Nova Gorica, marec 2018

GLASOSLOVJE

Slovenski knjižni glasovi

Temeljne enote, iz katerih so sestavljene besede, so fonemi. Fonem je tisti glas, ki razločuje pomen

besede. Posamezen glas je lahko v narečju fonem, v knjižnem jeziku pa samo položajna varianta. Tak

je npr. zveneči h (y). V narečju je fonem, npr. yrad, yora, yost, v knjižnem jeziku pa je to glas g: grad,

gora, gost. Pač pa je glas y v knjižnem jeziku položajna varianta, npr. polh gode, izg. poṷy gode.

V slovenskem knjižnem jeziku imamo petindvajset črk, fonemov pa je devetindvajset. Delimo jih na

samoglasnike in soglasnike. Soglasniki so zvočniki, zveneči nezvočniki in nezveneči nezvočniki.

Samo slednji so nezveneči, vsi drugi pa so zveneči (pomeni, da se pri izgovoru glasilke tresejo).

Fonemi se povezujejo v zloge, ki so izgovorni deli besede. En zlog lahko tvori samoglasnik ali

samoglasnik in eden ali več soglasnikov. Skratka, zlogov je toliko, kolikor je samoglasnikov.

Samoglasniki

Samoglasniki so a, é, ê, ə, i, ó, ô in u. Zapisujemo jih s petimi črkami. S črko e izražamo tri foneme, s

črko o pa dva. Samoglasniki so nosilci zloga.

Zvočniki

Zvočniki so m, n, r, l, j, v. Niso nosilci zloga, vendar pa tudi ne vplivajo na sosednje foneme tako kot

nezvočniki. Pred njimi se tako kot pred samoglasniki izgovarjajo izvorni glasovi. Zvočnike si

zapomnimo s pomočjo povedi Moj nori lev.

Zveneči nezvočniki

Zveneči nezvočniki so b, d, g, z, ž in dž. Zveneče se izgovarjajo samo pred zvenečimi fonemi, pred

nezvenečimi nezvočniki pa zven izgubijo. Zapomnimo si jih s pomočjo povedi Božo gode džez.

Nezveneči nezvočniki

Nezveneči nezvočniki so p, f, t, k, h, s, š, c in č. Normalno se izgovarjajo pred samoglasniki in

zvočniki, pred zvenečimi nezvočniki pa pridobijo zven. Zapomnimo si jih po povedi Ta suhi škafec

pušča.

Zvenečnostni pari

Zvenečim nezvočnikom glede na mesto in način tvorbe glasu ustreza šest nezvenečih nezvočnikov.

Edina razlika med njimi je zvenenje. To pomeni, da če ustreznemu NN dodamo zven, dobimo njegov

zveneči par, oz. če ZN zven odvzamemo, dobimo njegov nezveneči par.

Zvenečnostni pari so b – p, d – t, g – k, z – s, ž – š in dž – č.

Pravorečje

Pravorečje je tisto področje jezika, ki obravnava, določa in preučuje izgovor knjižnih glasov

(fonemov), besed in stavkov.

Besedni naglas in stavčni poudarek

Kadar opazujemo mesto naglasa v besedi ali kolikost in kakovost naglašenega samoglasnika,

govorimo o besednem naglasu, kadar pa dobi beseda zaradi posebnega pomena v stavku poseben

poudarek, govorimo o stavčnem poudarku. Besedne naglase imamo npr. v povedi Včéraj sem vôzil

nôvo koló, stavčni poudarek pa v povedi Nimaš prav: to mi je povedal že včeraj.

Naglašene besede in naglasna znamenja

Naglašene so vse dvozložne in večzložne besede ter tudi polnopomenske enozložne besede. Razen

izjemoma (nekatere sestavljenke, npr. nerjaveč, in zloženke, npr. avtocesta) imajo besede po en naglas.

Naglasna znamenja so ostrivec (glas je dolg in ozek), krativec (glas je kratek in širok) ter strešica (glas

je dolg in širok). Vsi nenaglašeni samoglasniki so široki. Glas e pred j (npr. prej) je nevtralni e, glas o

pred ṷ (npr. stol) pa je nevtralni o.

Naslonke ali klitike

Naslonke ali klitike (tudi breznaglasnice) so besede, ki nimajo naglasa, pač pa se glasovno vežejo na

sosednje naglašene besede. To so enozložni predlogi, vezniki in členki (npr. ob, ter, bi), oblike

pomožnega glagola (sem, si, je itd.) in enozložne, naslonske oblike osebnih zaimkov (ga, jo, jih ipd.).

Izgovor in pisava fonemov

Polglasnik v izglasju pišemo z e (npr. Koper). Polglasnika pred r, kadar je ta med dvema soglasnikoma

ali pred soglasnikom na začetku besede, pa ne pišemo (npr. rdeča, jedrski).

Črko l pred soglasnikom ali na koncu besede ter črko v v istih položajih izgovarjamo kot dvoustnični u

(npr. poṷtrak, stoṷ oz. loṷski, okoṷ). Dvočrkji lj in nj pred soglasnikom ali na koncu besede

izgovarjamo kot l oz. n (npr. polski, konski). Zveneče nezvočnike na koncu besede (pred pavzo)

izgovarjamo kot njihove nezveneče pare. Pišemo pa jih seveda po izvornem načelu.

VAJE

Dokaži foneme v naslednjih trizložnih besedah.

krt čar pes vol nit jez mak

Obkroži naslonke in zapiši ustrezna naglasna znamenja na naglašenih besedah.

Ko se je pred tremi urami vrnil z dela, ga je mama ostro pogledala in mu rekla, naj pazi, kaj dela.

Dopoldne je namreč prejela sumljiv telefonski klic in je takoj postala zelo ljubosumna in jezna.

V oglatem oklepaju zapiši izgovor navedenih besed.

jeder november ministrski

podhod čmrlj glasba

odpad učenec orakelj

iztrebiti podkev poltrak

pristopil film razpuščen

PRAVOPIS

Pravopis je tisto področje knjižnega jezika, ki določa pravilno (normativno) zapisovanje knjižnih

glasov, stavkov in povedi.

Načela slovenskega pravopisa (ortografije) V nasprotju s srbščino, kjer ima pravopis izključno izgovorno (fonetično) načelo (Vuk Karađić je

postavil zahtevo: »Piši kao što govoriš i govori kao što pišeš.«), zato tudi tuja imena pišejo po

domačem, srbskem izgovoru (npr. Džon Vejn, Meril Strip, Tom Krujs, Žiljet Binoš, Šon Koneri), ima

slovenski pravopis tri načela zapisovanja glasov: zgodovinsko, izvorno in izgovorno (historično,

etimološko in fonetično).

Zgodovinsko načelo

Zgodovinsko načelo pomeni, da pišemo tako, kot so pisali protestanti, čeprav se je v kasnejših stoletjih

slovenski jezik spreminjal. Ker je Trubar govoril trdi l, npr. [volk], in ta l tudi zapisal, tudi danes

pišemo volk, čeprav se je izgovor kasneje spremenil in je trdi l prešel v dvoustnični u, torej izgovor

[vouk].

Izvorno načelo

Izvorno načelo pomeni, da glasove pišemo tako oz. take, kot se izgovarjajo v izvorni podobi

posamezne besede. To pomeni, da zapis teh glasov ne sledi spremembam, ki se predvsem pri zvenečih

in nezvenečih nezvočnikih pojavljajo zaradi sprememb glasovnega okolja oz. zaradi izgovornih

zakonitosti (v zaporednem nizu se lahko izgovorita samo zveneča ali samo nezveneča nezvočnika).

Izvorni, nespremenjeni nezvočnik imamo v besedi takrat, ko se pojavlja pred samoglasnikom ali

zvočnikom. Primer: V besedi risba pišemo s zato, ker je tak izgovor glasu v besedi risati, ne sledimo

pa glasovni spremembi (zvenečnostni asimilaciji), do katere pride zaradi zvenečega b pri izgovoru te

besede, torej [rizba]. To načelo je v slovenskem pravopisu močno prevladujoče.

Izgovorno načelo

Izgovorno načelo pomeni, da besedo pišemo tako, kot jo sicer izgovarjamo, in ne upoštevamo

izvornega načela zapisovanja. Gre za majhno število primerov, npr. zapis moških vrstnih pridevnikov

na –ski ali –ški (moški, viteški in klateški nam. možki, vitežki in klatežki), zapis nedoločnikov

nekaterih glagolov (lesti in gristi nam. lezti in grizti) ter za zapisovanje predloga s/z in k/h. Z pišemo

pred vsemi besedami, ki se začenjajo z zvenečim glasom (samoglasniki, zvočniki in zveneči

nezvočniki), s pa samo pred tistimi besedami, ki se začenjajo z nezvenečim glasom (nezveneči

nezvočniki). K pišemo pred vsemi besedami, h pa samo pred besedami, ki se začenjajo s k in g.

VAJE

V oglatih oklepajih zapiši ustrezen izgovor posamezne besede.

Ugotovil [ ] je, da se bliža železniški podhod [ ]. Vozilo je res

sunkovito zavrl [ ], tako da je zvok zavor [ ] preglasil

[ ] glasbo [ ] iz zvočnikov. Hitro je spoznal [ ],

da je zaradi tega dejanja verjetno padel [ ] na izpitu [ ]. Inštruktor je

brez panike [ ] v glasu pripomnil [ ], da to gotovo ni

življenjski [ ] poraz [ ].

Raba vejice v slovenščini

Uvod: Kam bi postavili vejico v naslednjih primerih?

Peter je brez vsake zadrege med spraševanjem zavihal desno hlačnico svojih bermuda hlač.

Učitelj v zanosu razlaga in se poti vendar ga dijaki ne poslušajo saj komaj čakajo na malico.

Ker je bila dijakinja moteča jo je profesorica poslala iz razreda čeprav je s tem kršila pravilnik o

šolskem redu.

Na pedagoški konferenci ki je potekala brez ravnatelja so se učitelji začeli prepirati obmetavati z

žepnimi redovalnicami in mahati z lesenimi stoli.

Francka se je pretegnila pred katedrom in ker ji je izpod krila pogledala kombineža se je ves razred

začel smejati.

Profesor ni znal prižgati računalnika ki ga je pred dnevi zamenjal vzdrževalec in tudi krede je tistega

dne že zmanjkalo.

Edvard je prišel v šolo brez domače naloge iz angleščine in pri pouku je upravičeno dobil minus.

Katero pravilo za rabo vejice tako dobro naučijo osnovnošolske učiteljice, da ga vsak Slovenec

obvlada do stanja demence?

Je to pravilo dejansko uporabno? Če ni, zakaj ni?

a) Poleg teh petih je še veliko podrednih veznikov.

b) Vejico postavljamo tudi pred večino prirednih veznikov.

c) Če je pred temi vezniki in, stoji vejica pred in.

Ali manj pismeni, polpismeni in nepismeni Slovenci in Slovenke postavljajo premalo ali preveč

vejic?

Je raba vejice v slovenskem knjižnem jeziku povezana s skladenjskimi razmerji?

Koliko stavkov imamo v naslednjih treh primerih?

Mlada učiteljica je med poukom škilila v svoj pametni telefon v svojo torbico iz krokodilje kože in v

svoje rožnatomodre čeveljčke.

Ker imajo učitelji tri mesece počitnic ne zaslužijo visoke pokojnine ki pripada visoko izobraženim zato

tudi nimajo ugleda kot zdravniki in pravniki.

Trije dijaki so iz protesta zapustili pouk matematike na ulici kričali besneli in razgrajali prevračali

smetnjake in lomili drevesa.

Nekaj temeljnih pravil:

a) Vejica najpogosteje ločuje stavke.

b) Vejica stoji pred vsemi vezniki, razen pred vezalnimi in ločnimi.

c) Vejica lahko stoji tudi pred in.

Poskusite utemeljiti rabo vejice v naslednjih primerih.

Ko je Primož končal z govorno vajo, je pogledal Alenko, ki je iz dolgočasja delala zajčka, se

nasmihala in čakala, da pozvoni.

Računalnik je bil prižgan, čeprav je bila to prva ura, in učitelj, navajen na red, se je začel razburjati in

preklinjati.

Ministrica je izdala odlok, da morajo ob prihodu učitelja dijaki stati mirno, imeti roko s pestjo na srčni

strani in skandirati „Za domovino s šolo naprej!“

„Vem, da nič ne vem,“ je na začetku ure rekla profesorica. Potem je zablestela kot Sokrat. Na koncu

ure se je vdala v usodo, in da bi bil zaključek popoln, izjavila: „Ne vem … in ne povem!“

Poročani govor

Izrečeno lahko zapišemo na dva načina: kot premi govor, ki dobesedno ohranja izrečene besede in

njihovo zaporedje, in kot odvisni govor, ki ohrani vsebino izrečenega.

Premi govor je sestavljen iz dobesednega zapisa (navedka ali citata) in spremnega ali napovednega

stavka. Spremni stavek je lahko na začetku ali na koncu, lahko pa tudi deli dobesedni zapis na dva

dela.

V wordu so navednice (narekovaji) na začetku in na koncu navedka zgoraj ali na sredini, v rokopisu pa

so po slovenskem pravopisu na začetku navedka spodaj, na koncu dobesednega zapisa pa zgoraj.

Pri odvisnem govoru je spremni stavek glavni stavek podredja in vedno stoji na začetku povedi,

dobesedni zapis pa predmetni odvisnik. Pri pretvorbi premega v odvisni govor je treba upoštevati

spremembo glagolske osebe (običajno iz prve v tretjo) in spremembo absolutnih časovnih določitev v

relativne (včeraj v prejšnji dan, jutri v naslednji dan ipd.).

V odvisnem govoru je končno ločilo vedno pika, saj je glavni stavek v pripovednem naklonu.

VAJE

Pravilno postavi ločila v premem govoru in pretvori premi govor v odvisnega.

Metka je rekla učiteljici Gospa profesorica nujno moram na stranišče

Metka je vprašala sošolca Peter čez koliko časa bo zvonilo

Metka je zabrusila ravnatelju Moji že vedo kako je treba vzgajati hčerko

Kdaj bo že konec te dolgočasne ure je Peter zazehal sošolcu

Metka še besedo pa te vržem ven je povzdignila glas učiteljica

Metka je bil priliznjen Peter če mi pomagaš te peljem na kremšnito

Takole je pribil ravnatelj jutri se najprej pogovorimo še s starši

Vprašam vas je bila prijazna učiteljica če je lahko pojutrišnjem športni dan

Naj se nihče ne gane dokler ne končam je zagrmel besni ravnatelj

Velika in mala začetnica

Razen za začetke povedi uporabljamo veliko začetnico za označevanje lastnih imen. Lastna imena

pomenijo nekaj posamičnega in konkretnega, občna pa nekaj splošnega in abstraktnega. Imena delimo

na osebna, zemljepisna in stvarna. Lastno ime lahko postane občno (npr. iz lastnega imena Radenska,

ki pomeni podjetje za proizvodnjo mineralne vode, dobimo občno ime radenska, ki pomeni mineralno

vodo nasploh). Tudi občno ime lahko postane lastno (npr. iz občnega imena brda, ki pomeni hribovit

svet, dobimo lastno ime Brda, ki pomeni gričevnato pokrajino na zahodni meji Slovenije).

Pridevniške izpeljanke iz lastnih imen, ki se končajo na končnici –ski in –ški, pišemo z malo

začetnico, pridevniške izpeljanke, ki se končajo na končnice –ov, –ev ter –in, pa pišemo z veliko

začetnico.

Večbesedna naselbinska imena pišemo z veliko začetnico, razen predlogov in besed mesto, vas, trg in

selo. Neprvi del večbesednega nenaselbinskega imena se piše z veliko začetnico samo, če je že sam

lastno ime.

Kadar gre pri stvarnih imenih za uradno poimenovanje, jih pišemo z veliko začetnico, kadar pa gre za

vrstno poimenovanje, jih pišemo z malo začetnico.

Z veliko začetnico pišemo ime, priimek, vzdevek, imena bogov in živali. Prav tako imena za

pripadnike narodov in prebivalce mest, pokrajin, držav in kontinentov. Z malo začetnico pišemo imena

za pripadnike ras, ideologij, religij, političnih strank, meniških redov, imena za vojaške čine ter

znanstvene in strokovne nazive.

Z veliko začetnico pišemo imena knjig, časnikov, revij, naslove člankov ter imena slik, kipov, skladb,

filmov, zgradb, tovarn, podjetij, ustanov, izdelkov. Z malo začetnico pišemo imena zgodovinskih

dogodkov, praznikov, sadnih sort, vrst vina, cigaret, jedi, živalskih pasem in avtomobilskih znamk oz.

modelov.

VAJE

Postavi veliko začetnico tam, kjer je potrebno, in jo poskusi utemeljiti.

goriška brda – most na soči – valentinovo – rožna dolina (Ljubljana) – rožna dolina (Nova Gorica) –

briška mineštra – kraški ovčar – kraški zidar (podjetje) – kraški pršut – tolminec (sir) – mariborčan

(vlak) – primorec – primorske novice – aleksander veliki – pipin mali – nemški ovčar – simentalka –

avška vahtnica – briški flokar – marlboro – loški potok – opatje selo – srednja zdravstvena šola –

srednja ekonomska in trgovska šola nova gorica – vipavska dolina – vipavec (vino) – banjšice –

trnovski gozd – sveta gora – mirenski grad – vipavski križ – črni vrh nad idrijo – črni vrh (Cerkno) –

božič (praznik) – velika noč – dan reformacije – idrijski žlikrofi – mačji potok – deveta simfonija –

bitka na sutjeski – bitka na neretvi (film) – marco polo – filter 57 – dražgoška bitka – prva svetovna

vojna – soška fronta – preboj pri kobaridu – vranec – frančiškan – marksist – general – ford –

mercedes – prekmurska gibanica – istrski osel – dolenjske toplice – moravske toplice – kranjska gora –

opel astra – mondeo – novo mesto – sela na krasu – postojnska jama – šempeter v savinjski dolini –

zelena jama (Ljubljana) – novogoričan – slovenec – belec – katoličan – italijan – evropejec – srb –

slovenske novice – lajka – ovčar runo – pod svobodnim soncem – fran saleški finžgar – rimljan – žid

(vera) – jud (narodnost) – zali breg – šentviška planota – šentviška gora – baška grapa – mlečni potok

– kabernet frank – budanjske marelice – fižol košpar – metliška črnina – prelaz predel – erjavčeva

koča – ljubljanska občina – mestna občina ljubljana – gostilna figovec – hotel park – casino perla – eda

center – škotski višavski terier – mangulica – krškopoljec – zavarovalnica triglav – zveza društev

slavistično društvo slovenije – vogrin – opajec – lokvar – kanalski kolovrat – matajur – paradana –

okupacija javornika – okupacija v 26 slikah – padec italije – robbov vodnjak – narodna galerija

BESEDOSLOVJE

Kaj je beseda

Besede so znamenja, s katerimi ljudje poimenujemo prvine predmetnosti (miza, otrok,

ljubezen, rumen, smejati se, deset), logična razmerja v predmetnosti (in, nad, zato) ter svoje

razmerje do predmetnosti (menda, hočem). Z besedo damo čemu ime.

Besede imajo dogovorjen pomen in natančno določeno tvarno stran (govorno oz. pisno).

Dogovor o pomenu besed velja samo znotraj posamezne jezikovne skupnosti ter se oblikuje in prenaša

z učenjem jezika iz roda v rod. Tvarna stran besede je sestavljena iz glasov ali črk, ki jih ne moremo

zamenjati ali izpustiti, ki so v določenem zaporedju, med katere ne smemo ničesar vriniti in ki jih

izgovarjamo oz. pišemo strnjeno.

Besede so lahko enodelne ali večdelne (smejati se, lomiti ga, je prišel, bo prišel, bi prišel).

Večdelne so glagolske zveze z osebnimi zaimki in oblike za preteklik, prihodnjik in pogojnik.

VAJE

1. Razloži pomen treh tujih pregovorov o besed in dokončaj slovenske pregovore o besedi.

Beseda je ključ, ki odpira srca. (rusko) Beseda ni ................................................................

Beseda je zrcalo besedovalca. (perzijsko) Lepa beseda ...........................................................

Besede so pritlikavci, zgledi velikani. (nemško) Beseda izrečena .....................................................

2. Ugotovi, katera zgornja pregovora sta sopomenska, in razloži naslednje Prešernove verze.

To govori se, kar na jezik pride,

pogovor, ko na ušesa več ne bije,

ko jutranja megla se v nič razide.

Kar v bukvah je natisnjen'ga, vpije,

to, bratec! med učene gre lingviste

in priča od jezika lepotije.

3. Izrazi z eno besedo opisani pomen.

gibati se, premikati se v (predpisanem ) ritmu, navadno ob glasbi

na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu

trnat okrasni grm z raznobarvnimi dišečimi cvetovi

4. Zamenjaj po eno črko in napiši čim več novih besed.

vrat omara

teči lonec

žaga striči

reka potem

5. Podčrtaj v naslednjih povedih večdelne besede.

To je vedel samo stric. To je vesel dogodek. Jutri bom prebral roman. Jutri bom zelo zaposlen. Boji se

poraza. Gleda se v ogledalu. Nenadoma jo ucvre. Že dolgo jo čaka. Tone ga biksa. Tone ga opazuje.

Poimenovalne vloge besed

Glede na to, ali besede poimenujejo sestavine predmetnosti, razmerja v predmetnosti ali odnos

do predmetnosti, delimo besede na predmetnopomenske (drevo, zelen, pozimi, objeti, sto), slovnične

(pred, za, ker), naklonske (zanimiv, prisegam, joj) in kazalne (tukaj, letos, on, moj). Slovnične besede

so vezniki in predlogi, kazalne pa zaimki in prislovi. Kazalne besede uporabljamo namesto

predmetnopomenskih.

VAJE

1. Podčrtaj tiste glagole, s katerimi poimenujemo svoje razmerje do naslovnika.

šivati, šepetati, spraševati, priseči, nabrati, voščiti, voziti, pohvaliti, umazati, pozdraviti

2. Podčrtaj tiste pridevnike, s katerimi poimenujemo objektivno lastnost predmetnosti.

zelen, zabaven, trikoten, prijazen, osoren, ovalen, štirioglat, navihan, duhovit, zlomljen

3. Razvrsti v preglednico besede iz povedi Šele jutri mi ga bo poslal, ker baje do danes ni našel

najinega tamkajšnjega naslova.

Predmetnopomenske b. Slovnične besede Naklonske besede Kazalne besede

4. Podčrtaj v naslednjem besedilu kazalne besede.

Knjige so del našega vsakdanjika. Zapolnjujejo nam prosti čas, kolikor ga pač imamo, nam svetujejo,

nas vzgajajo in nas učijo. Mi jih delamo in veseli smo, da jih vi kupujete. Saj jih delamo za vas.

Poglejte tole ponudbo. Prepričani smo, da so to natanko take knjige, kot si jih želite. Zato nič ne

odlašajte; izberite knjigo, izpolnite naročilnico in nam jo pošljite.

5. Podčrtajte v besedilu vse predmetnopomenske besede, na katere se nanašajo kazalne besede.

Andrej: “Takrat sem jo s tem tako presenetil.”

Branko: “Kdaj takrat? Koga jo? S čim s tem? Kako tako?”

Andrej: “Za rojstni dan sem Mojco presenetil z najnovejšo zgoščenko skupine Siddartha, da še

dolgo ni prišla do sape.”

Pomen besed

Vsaka beseda ima določen pomen. Pomeni kaj konkretnega (npr. stol) ali abstraktnega

(npr. upanje). Glede na število pomenov so besede enopomenke ali večpomenke. V naravnih jezikih

prevladujejo večpomenske besede, ker so ljudje za nova poimenovanja uporabili znano besedo, ki so ji

dali nov pomen z metaforičnim (podobnost) ali metonimičnim (povezanost) prenosom. Primera:

miška 1. manjšalnica od miš, 2. ženska, navadno mlajša, prikupna, 3. ocvrto pecivo iz kvašenega

testa, 4. del računalniške opreme

šola 1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem uspešno pridobivanje znanja, 2. pouk

Enopomenskih besed je v jeziku manj, ker se jim pomen pogosto širi (npr. gorila). To so

predvsem strokovni izrazi (npr. medmet).

Niso pa večpomenke besede, ki se enako izgovarjajo in pišejo, vendar imajo povsem različen

pomen. To so enakozvočnice. Primeri: krma, pot, prst. Posebni vrsti enakozvočnic sta enakopisnice

(npr. gol [gol] in gol [gou]) in enakoglasnice (npr. rob [rop] in rop [rop]).

VAJE

1. Razvrsti naslednje besede glede na to, ali pomenijo konkretno ali abstraktno.

avtomobil, učilnica, svoboda, država, Julijci, religioznost, cerkev, računalnik, navdih, erotika

KONKRETNO ABSTRAKTNO

2. Podčrtaj enopomenske besede.

epidemija, elektrika, divjak, narečje, naročje, mesar, lice, aluminij, zlato, ščitnica, kost, kondenzator

3. Določi pomen besed pogačica in burja v naslednjih povedih. Pomagaj si s priloženimi opisi.

Na Blegošu rastejo pogačice. Izjava je povzročila dosti burje.

Pogačico si je poškodoval pri padcu. Burja nas je v eni uri prepihala do kosti.

Pticam so dajali lojene pogačice vso zimo. Fant moj, ne bodi no taka burja!

1. manjšalnica od pogača; 2. vihrav človek; 3. gorska rastlina z rumenimi cvetovi; 4. močen

severovzhodni veter; 5. ploščata kost v kolenu; 6. razburjenje, vznemirjenje

4. Določi, ali sta parni besedi večpomenki ali enakozvočnici.

Fant se me drži kot klop. Legel je na klop. — Gledališče je dobilo nove lutke. Ogledujejo si lutke v

izložbi. — Odrezal si je kos kruha. Na vrtu žvižga kos. — Petelin je razprostrl krila. Sedela je poleg

desnega krila letala. — Sedel je na kolo in se odpeljal. Zaplesali so metliško kolo. — Za krmilo so

uporabljali moko. Drži za krmilo. — Tone je priučeni mešalec betona. Podjetje je kupilo nov mešalec.

— Hotel sem oditi domov. Hotel je odprt samo do polnoči. — Meta je dobra plezalka. Bršljan je drevju

škodljiva plezalka z zimzelenimi listi.

Pomenska razmerja med besedami

Med besedami obstajajo pomenska razmerja, saj imajo nekatere besede enak pomen, druge

nasprotnega, ožjega ali širšega.

Beseda kričati je npr. pomensko sorodna besedam vpiti, dreti se in vreščati. Besede, ki imajo

enak pomen, imenujemo sopomenke (sinonimi). Včasih iste predmetnosti ne poimenujemo s

sopomensko besedo, temveč s sopomensko besedno zvezo. Primer: Starodavno mesto ob Dravi vas

vabi na ogled pustne povorke. Sopomenke imajo različno slogovno vrednost — nekatere so

nezaznamovane (nevtralne), zato jih lahko uporabljamo v vseh okoliščinah, druge pa so

zaznamovane, zato jih lahko uporabljamo le v določenih okoliščinah. Primer: deček (slogovno

nezaznamovana beseda); pamž, mulc, fantek, fantič (slogovno zaznamovane besede).

Besedi kričati in šepetati imata nasprotni pomen, saj prva pomeni “govoriti z močnim glasom”,

druga pa “govoriti zelo tiho”. Besede z nasprotnim pomenom so protipomenke (antonimi). Nasprotni

pomen lahko izrazimo s posebno besedo (prijazen — osoren) ali s predpono (prijazen — neprijazen).

Beseda kričati je pomensko povezana z besedo govoriti, saj poimenuje enega od načinov

govorjenja (poleg čebljati, šepetati, godrnjati itd.); beseda kričati ima ožji pomen, beseda govoriti pa

širšega. Besede z ožjim pomenom imenujemo podpomenke (hiponimi), besede s širšim pomenom pa

nadpomenke (hipernimi). Nadpomenke pogosto uporabljamo pri razlaganju pojmov, s podpomenkami

pa preprečujemo presplošno, nenatančno sporočanje.

Tudi besede kričati, kričač, krik, kriče, kričeč so pomensko povezane med seboj, saj imajo vse

te besede skupni koren -krič-. Besede z istim korenom spadajo v isto besedno družino. Besede, kot

sta kažipot in križpotje, imajo po več korenov, zato spadajo v več besednih družin hkrati. Pri hitrem

tihem branju po navadi ne beremo vsake besede od začetka do konca, temveč pogosto preberemo samo

njen koren, nato pa iz sobesedila predvidimo njeno nadaljevanje.

Besedo kričati lahko povežemo tudi z besedami nogomet, stadion, gol, in sicer na podlagi

tematske povezanosti. Te besede spadajo v isto tematsko polje. Ko začnemo besedilo poslušati ali

brati, že iz napovedi teme ali iz naslova sklepamo, katere besede bodo verjetno uporabljene v besedilu;

gre za besede določenih tematskih polj. Zato laže sprejemamo besedila z naslovom.

SHEMATIČNI PRIKAZ POMENSKIH RAZMERIJ BESEDE KRIČATI

vpiti, dreti se,

vreščati, besneti

šepetati govoriti kričač, krik, kriče,

kričeč, zakričati

nogomet, stadion,

gol, navijači

sopomenke protipomenke nad/podpomenke besedna družina tematsko polje

VAJE

1. Preberi naslednje besedilo in zamenjaj glagol reči s sopomenskimi glagoli.

Oče mi je rekel ( ), naj odnesem smeti. Mama mi je rekla ( ),

naj grem v trgovino. Brat mi je rekel ( ), naj pospravim posteljo. Babica mi je

rekla ( ), ali sem že našel njena očala. Dedek mi je rekel ( ),

naj si končno najdem primerno dekle. Sestra mi je rekla ( ), da so najboljše

tortice iz Peciva. Po radiu so rekli ( ), da bo to popoldne lepo vreme.

2. Preberi naslednje besedilo in zamenjaj pridevnik sijajen s sopomenskimi pridevniki.

V nedeljo popoldne sem na TV poslušal sijajen ( ) komentar sijajnega ( )

komentatorja Jožeta Vajevca — Sijajnega. Slišal sem, kako sijajne ( ) skoke izvajajo

tekmovalci, kako sijajni ( ) so organizatorji, kako sijajni ( ) so bili doskoki,

sijajne ( ) drže tekmovalcev, sijajni ( ) rezultati, sijajne ( )

dolžine — vse je bilo večkrat samo sijajno ( ).

3. Poišči ustrezno sopomenko.

štajerska metropola ( ), knežje mesto ob Savinji ( ), dežela vzhajajočega

sonca ( ), dežela tisočerih jezer ( ), stari kontinent ( ).

4. Poišči ustrezno sopomensko besedno zvezo.

Rim ( ), New York ( ), Amerika ( ), Kostanjevica

ob Krki ( ), hmelj ( ), nafta ( ).

5. Preberi naslednje besedilo in zamenjaj podčrtane besede s protipomenkami.

Strokovnjaki so odkrili, da se vsi učimo enako ( ). Redoljubni otroci razvrstijo učno snov

v nepregledna ( ) besedila in grde ( ) sličice. To jim otežuje ( )

pregled. Majhna ( ) prednost teh otrok je njihova sposobnost za sistematično delo.

Težava je v tem, da so včasih prav hitri ( ). Družabni otroci se malo ( ) zanimajo

za druge. Najteže ( ) se učijo z drugimi otroki. Vzrok za to je v čustveni inteligenci, ki je

pri teh otrocih šibko ( ) izražena. Učenje v skupini je za take otroke težje ( )

in manj ( ) igrivo.

6. Pripiši pridevnikom nasprotje.

oster nož suha obleka cel krožnik

oster ovinek suho meso cela žoga

ostra kritika suh človek cel pulover

odkrita posoda kriva črta ravne noge

odkrit zaklad kriva drža ravna cesta

odkrit človek kriva vera ravni lasje

7. Vstavi, kar manjka.

Letanje je ................................. po zraku. Kemija je ......................., ki preučuje sestavine snovi. Gornik

je ....................., ki piha z gor, s hribov. ................................. je del rastline, ki iz podlage vsrkava vodo

in rudnine. ............................ je varovalna plast na površini stebel lesnatih rastlin. ................... je zmes

plinov, ki obdaja zemljo. .................... je trdna oblika vode.

8. Določi skupinam podpomenk ustrezno nadpomenko.

sluh, tip, vid splav, čoln, ladja copati, škornji, čevlji

limone, ananas, banane viola, čelo, violina maline, jagode, robidnice

kapa, ruta, klobuk kače, kuščarji, krokodili ovce, koze

jeza, veselje, zavist jezik, koža, nos kokoši, gosi, race

tanker, parnik, rušilec kajak, kanu, deblak pljuča, sapnik, nos

9. Vstavi ustrezno besedo s korenom -hod-.

Udeležili smo se .................................. na Porezen. ...................... v hišo je obnovljen. Pod progo je

razsvetljen ............................. . Anže je ..............................., ko je imel eno leto. Oče je ..........................

že vse Julijce. Čuvaj je končal nočni ....................... po okolici tovarne. Zgodaj zjutraj lahko opazujemo

sončni ......................... . Učilnica za fiziko je na koncu ............................. .

10. Dopolni manjkajoče dele besed.

Občinski pis........... je stopil v pis................. . Moral je napis................ pis.............. . Vzel je najbližje

pis................ in začel pis................. . Popis............. je cel list papirja. No, ni ravno pis................., je pa

dober pis.............. . Le njegova pis.............. bi bila lahko lepša. Drugič, ko bo pis........... zapis..............,

bo obnovil svoje znanje ...................pisa.

11. Prečrtaj besede, ki ne spadajo v dano tematsko polje.

hlev, kokoš, krava, traktor, molža, gledališče, kozolec, grablje, kravata, ozara, pšenica, pločnik, skuta

šal, smuči, sneg, radirka, palice, kapa, vlečnica, očala, zvezek, skakalnica, pero, grbina, tekmovanje

knjižnica, hišnik, oko, učilnica, trtica, telovadnica, tabla, klop, ravnateljica, pravilnik, slepič, matura

pevec, zbor, dirigent, tiskalnik, orkester, harfa, libreto, miška, bariton, splet, kostumografka, maska

lonec, hladilnik, nož, kuhalnica, šofer, zajemalka, krožnik, krmilo, pogrinjek, čežana, izpuh, predjed

12. Napiši v domači zvezek čim več besed na temo časopis.

Slogovna vrednost besed

Slogovno nezaznamovane besede le poimenujejo predmetnost, sporočevalca pa ne

razodevajo, zato jih lahko uporabljamo v vseh besedilih. Take besede so npr. obleka, kruh, čevlji,

gledati, pisati, lep, dober, skrbno, počasi, deset, prvi.

Slogovno zaznamovane besede razodevajo tudi sporočevalca, in sicer njegovo razmerje do

predmetnosti, njegovo pokrajinsko pripadnost, starost, strokovno področje itd. Delimo jih na čustveno

zaznamovane ter na pokrajinsko, družbeno, funkcijsko in časovno zaznamovane besede.

S čustveno zaznamovanimi besedami izražamo svojo naklonjenost ali nenaklonjenost do

poimenovanega. Besede za izražanje naklonjenosti so ljubkovalnice (kavica), olepševalnice (nelep) in

otroške besede (spančkati). Besede za izražanje nenaklonjenosti pa so slabšalnice (poležuh),

zmerljivke (prasec) in kletvice (jebenti). Čustveno zaznamovane besede uporabljamo še za izražanje

vznesenosti (lahkokrila hoja) in ironije (To je bila pa res dobra poteza!).

S pokrajinsko zaznamovanimi besedami razodevamo svojo pokrajinsko pripadnost. V tem

primeru gre za narečne (čefeječ, čukežen) ali pogovorne (gremo špilat kalčo) izraze. Z dialektizmi

nekateri pisatelji uspešno pokrajinsko obarvajo svoja besedila.

Družbeno zaznamovane besede so bodisi slengovske bodisi žargonske. Kadar jih

uporabljamo v poknjiženi obliki, jih imenujemo slengizmi (bluziti) oziroma žargonizmi (švasati).

Slengovske besede lahko uporabljamo v neuradnih pogovorih z vrstniki, žargonske pa v pogovorih z

ljudmi istega poklica, stroke, interesa. V vseh drugih besedilih učinkujejo zaznamovano.

Funkcijsko zaznamovane besede so lahko praktičnosporazumevalne (Bajtovka, popravci,

mariborčan), uradovalne (stornirati, kolek, garancija), strokovne (membrana, patricij, nezvočnik) ali

publicistične (Obala, črna točka, izgubarji).

Časovno zaznamovane besede so lahko novejše, še ne splošno razširjene (neologizmi), lahko

pa so to besede, ki so jih nekoč pogosto uporabljali, danes pa so to starinske ali zastarele besede

(arhaizmi). Neologizma sta npr. besedi števka in peška, arhaizma pa besedi kititi se in zrakoplov.

VAJE

1. Razvrsti navedene slogovno zaznamovane besede v posamezne skupine.

faca, grudi, pnevmonija, devžej, babura, akoravno, konjiček, gospica, za zeleno mizo, popeniti, škarik,

olimpijci, manavis, peron, dosihmal

ČUSTVENE POKRAJINSKE DRUŽBENE FUNKCIJSKE ČASOVNE

2. Podčrtaj od naslednjih sopomenk tiste besede, ki razodevajo naklonjenost do poimenovanega.

fante, fantalin, fantič, fantiček, fantin, fantek, frkolin, frkavec, frkavček, mulec, mulček, pob, pobalin,

pobček, pobič, smrkavec, smrkolin

3. Napiši čustveno zaznamovane besede, ki poimenujejo nedoraslo osebo ženskega spola.

NAKLONJENO

NENAKLONJENO

4. Podčrtaj ironične izraze.

Bil je tak mojster, da omet že odpada. Za odpravnino bo dobil skromnih petindvajset milijonov Ti si se

pa skrival kot pravi junak. Vsi naši politiki so neskončno nesebični. To si povedal še pa še preprosto.

5. Zamenjaj vznesene izraze s slogovno nezaznamovanimi.

brezbrežna ( ) tišina, brzokrila ( ) ptica, daljnodaljni ( )

kraji, neveselo ( ) srce, tankolasa ( ) breza

6. Zamenjaj narečne besede s slogovno nezaznamovanimi. Gučali ( ) so do jutra, saj so se redko srečali. Oma ( ) se je vrnila z

morja. Pravili so, da se je tri dni skrival v turščici ( ). Najraje imamo dušene cukete

( ). Pobarala ( ) ga je, če je še samski. Naš nono ( ) je

dočakal osemdeset let. Včeraj sem naredila kruhove knedeljne ( ). Tiste vaše lazanje

( ) so bile pa res izvrstne. Ker je prepozno zabremzal ( ), je šel v zid.

7. Navedi dijaški slengovski izraz za nevtralno poimenovanje.

a) učenje na pamet, brez razumevanja ..........................................., b) negativna ocena ..........................

........................., c) dajanje negativne ocene ........................................................, č) učitelj .....................

................................., d) izostajanje od pouka ...........................................................................................

8. Podčrtaj slengovske besede in jih zamenjaj s slogovno nezaznamovanimi.

Imam čisto skulirane starše, samo včasih se jim malo strga, pa kaj pol. Foter teži, da se moram več

učiti. Matka je smotana — boji se, da se bom zafiksal. Včasih mi starci težijo zaradi muzike, ker da jo

imam ful na glas. Če grem na žur, mi pa zmeraj dajo nekaj keša.

9. Razvrsti naslednje strokovne izraze v posamezne stroke in le-te poimenuj.

vzgon, pospešek, lomni količnik, paniranje, gratiniranje, marinada, fotosinteza, klorofil, parter,

dvovišinska bradlja, arterioskleroza, holesterol, eritrocit, odskok, premet, skleca, gravitacija,

izmenični tok, dializa, fraktura, vretenčar, genom, rastlinojedec, glazura, ostra moka

STROKOVNI IZRAZI STROKA

10. Zamenjaj publicistične besede/besedne zveze s slogovno nezaznamovanimi.

Uživanje mamil je težava številka ena v zahodnem svetu. Vlada je prižgala zeleno luč za začetek

pogajanj. Na Otoku so spet zmagali laburisti. Besnega soseda so pomirili šele možje postave. Modre

čelade imajo še vedno dosti dela. Prijeli so ga v vinjenem stanju. Med državama ni odprtih vprašanj.

Ker ga ni poslušal, je z njim fizično obračunal. Kalilca nočnega miru so odpeljali na hladno.

11. Podčrtaj v naslednjih povedih časovno zaznamovane besede in jih razvrsti.

Ako me ne prideš iskat, ti bom zameril. Trenutno delajo novo krožišče na Tolminskem. Siddartha zdaj

pripravlja novo zgoščenko. Poslušali so ga zbrano, dasiravno niso nič razumeli. Na medmrežju lahko

najdeš vse podatke o propadu revolucije. Duri so bile trdno zapahnjene. V zabojniku so našli dve toni

hašiša. Sošolka je naredila tri popravce. Naša ravnateljica je bila jako zadovoljna. Prisrčno Vas

pozdravljam in Vam pošiljam svoj vdani rokoljub.

NEOLOGIZMI

ARHAIZMI

Izvor besed

V etimološkem slovarju slovenskega jezika je za vsako besedo pojasnjeno, od kod izvira in

kakšen je njen prvotni pomen. Primer: beseda jež izhaja še iz indoevropščine, beseda kultura iz

latinščine, beseda ježek pa je tvorjenka, nastala iz obstoječe slovenske besede.

Domače besede so tiste, ki izvirajo iz prednika današnje slovenščine, tj. iz indoevropskega

prajezika, praslovanščine in zgodnje slovenščine, ali pa so nastale v novejšem času (predvsem v

zadnjih 200 letih) kot tvorjenke iz starejših slovenskih besed (npr. gost — zgostiti — zgoščenka).

Prevzete besede so tiste, ki so prišle v slovenski jezik iz jezikov, s katerimi nismo povezani

razvojno, temveč zemljepisno ali kulturno. Primer: beseda literatura je iz latinščine, žep iz

arabščine, violina iz nemščine, turneja iz francoščine, tomahavk iz indijanskega jezika, kaos iz grščine,

tango iz španščine, proizvod iz hrvaščine in paprikaš iz madžarščine. Vsak narod prevzema od drugih

nove predmete ali pojme, hkrati z njimi pa tudi besede zanje (npr. pižama, jahta, margarina). Včasih

prevzemamo tudi besede, za katere že imamo domače vzporednice (npr. roža ob cvetlica).

Prevzete besede v slovenščini izvirajo predvsem iz grščine in latinščine (besede s področja

znanosti in umetnosti), nemščine (praktičnostrokovni izrazi) in angleščine (tehnični izrazi).

Glede na to, koliko so prevzete besede prilagojene slovenskemu knjižnemu jeziku, ločimo

sposojenke (po naše jih izgovarjamo, pišemo in pregibamo) — primer pica,

tujke (po naše jih izgovarjamo in pregibamo, ohranjamo pa tuji zapis) — primer renault,

citatne besede (ohranijo tuji zapis, izgovor in slovnične lastnosti) — primer first lady.

Sposojenke pišemo fonetično, tj. s slovenskimi črkami po domačem izgovoru, npr. rokenrol.

Veliko besed najprej sprejmemo kot tujke, ko pa so v rabi že dlje časa, jih nadomestijo sposojenke.

Težnja je, da prevzete besede postopoma povsem nadomestimo z domačimi tvorjenkami. Primer:

container — kontejner — zabojnik; weekend — vikend — počitniška hišica.

Prevzeta občna imena običajno popolnoma prilagodimo slovenskemu knjižnemu jeziku

(izjema so le glasbeni izrazi in avtomobilske znamke, npr. allegro in peugeot).

Prevzeta lastna imena načeloma ohranijo izvirni zapis, če jezik, iz katerega so prevzete,

uporablja latinico. Izjeme so:

osebna lastna imena: imena iz grško-rimskega sveta (Sokrat, Julij Cezar), svetniška imena

(Frančišek Asiški), imena vladarjev in papežev (Marija Terezija, Gregor Veliki) in redka imena

slavnih osebnosti (Petrarka, Luter, Kolumb).

zemljepisna lastna imena: imena držav, pokrajin in celin (Italija, Provansa, Evropa), imena večjih

otokov, vod in gorovij (Korzika, Ren, Pireneji), imena bolj znanih krajev (Rim, Pariz, Atene).

stvarna lastna imena: imena knjig, filmov, glasbenih del, kiparskih del, ustanov (Božanska

komedija, Schindlerjev seznam, Jupitrova simfonija, Calaiški meščani, Londonska filharmonija), ki

jih razen imen podjetij in časopisov (Pfitzer, New York Times) načeloma prevajamo v slovenščino.

VAJE

1. Podčrtaj v naslednjem besedilu prevzete besede.

Posledice stresa ste gotovo občutili tudi na lastni koži. Naslednje jutro vam je na ustnici nastal herpes,

zmanjšala se vam je koncentracija. Trenutek, ki je zmotil vaš ritem, je morda zmanjšal vašo kondicijo.

Prepogosti stresi lahko povzročijo različne fizične in psihične simptome, npr. prebavne motnje in

mišične bolečine, pa tudi depresijo, napade panike in razne fobije.

2. Pripiši navedenim prevzetim besedam slovenske ustreznice.

bronhij karakter oficialen

lingvist favna flora

fiktiven koncept printer

kredit subtilen mecen

kontrast privatnik luster

miting realen efekt

egoist iluzija aluzija

3. Nadomesti podčrtane besede z ustreznimi domačimi.

V novi sredini ( ) se ni najbolj znašla. Boljšo uvrstitev si je pokvarila v drugem teku

( ). Operi ( ) posodo, potem pa lahko greš. Predstavnik študentov

je stopil za govornico ( ). Zakon o izbrisanih je v drugem branju ( ).

Živeli so v izredno slabih pogojih ( ).

4. Razvrsti naslednje prevzete besede na posamezne skupine. con gusto, dolce far niente, sandwich, disco, malarija, mädchen fűr alles, injekcija, abonma, femme

fatale, ad acta, juice, džins, jeep, computer, bicikel

SPOSOJENKE

TUJKE

CITATNE BES.

5. Preoblikuj navedene tujke v sposojenke.

pizzeria kakao netto

express trekking rugby

quiz tonic alarme

nylon jolly whisky

6. Zapiši pomen navedenih citatnih besednih zvez.

a priori Make love not war.

In vino veritas. pro et contra

persona non grata Sancta simplicitas!

lapsus calami mea culpa

lapsus linguae corpus delicti

volens nolens curriculum vitae

Arbeit macht frei. c’est la vie

femme fatale mädchen fűr alles

7. Podčrtaj pravilni zapis naslednjih prevzetih besed.

Socrates — Sokrat, Lisboa — Lisbona, Candy — Kandi, peugeot — pežo, Firenze — Firence, allegro

— alegro, Corsica — Korzika, Seneca — Seneka, Napoli — Neapelj, Costa Rica — Kostarika, renault

— reno, Shakespeare — Šekspir, Louis XIV. — Ludvik XIV., Chichago — Čikago, Repubblica —

Republika, California — Kalifornija, Bayer Pharma — Bajer Farma, Joannes XXIII. — Janez XXIII.,

Washington — Vošington, Hawai — Havaji, Seine — Sena, Marx — Marks, Venezia — Benetke

8. Zapiši navedena prevzeta lastna imena tako, kot jih pišemo v slovenščini.

Sri Lanka Elbe Marcus Aurelius

Aristoteles Po Arc de Triomphe

Korinthos Rhein Champs-Elysées

Bruxelles Tetis New Scotland

Bodensee Corfu Wiener Opera

Thames Drau Mickey Mouse

9. Tvori pridevniške izpeljanke iz zemljepisnih lastnih imen.

Gradec (letališče) Beograd (ulice)

Bologna (sejem) Sydney (opera)

Sevilla (arena) Linz (pecivo)

Versailles (pogodba) Villach (stolnica)

Bonn (parlament) Monfalcone (postaja)

Tűbingen (univerza) Nikšić (železarna)

Dachau (taborišče) Tarvisio (sejem)

Klagenfurt (zmaj) Firence (muzeji)

Tvorjenost besed

Tvorjenke so besede, ki jih na različne besedotvorne načine tvorimo iz že obstoječih besed

(npr. mizar in namizni iz miza). Najpomembnejši del besede je koren, saj je nosilec stvarnega pomena,

ki je skupen celi besedni družini. Večina besed ima ob korenu še druge morfeme.

Take morfeme, ki imajo slovnični pomen, imenujemo končnice (npr. miz-a), take, ki imajo

stvarni pomen, pa imenujemo obrazila (npr. miz-ica). Besede z obrazilom so tvorjenke.

NETVORJENKE: koren + končnica (miz-a) TVORJENKE: koren + obrazilo (miz-ica)

Tvorjenka nastane iz določene besedne zveze tako, da se en del besedne zveze ohrani, drugi pa

se zamenja z obrazilom (npr. majhna miza → miz-ica). Tisti del prvotne besede, ki se je pri tvorjenju

ohranil, imenujemo podstava (npr. miz-a → miz-ar → mizar-ski).

Tvorjenje besed je še danes zelo živo. S tem, ko iz znanih besed delamo nove, preprečujemo

nepotrebno prevzemanje (npr. namesto kompjuter računalnik ali namesto konzerva pločevinka).

VAJE

1. Podčrtaj tiste besede, ki imajo obrazilo (tvorjenke).

mlad — mladina, bel — belilo, barvica — barva, jasa — jasen, okno — okence, Nemec — nem, tišina

— tih, petina — pet, živ — žival, temen — tema, mleko — mlečen, starost — star, vedrina — veder

2. Določi v navedenih besedah vrsto podčrtanih morfemov (koren, obrazilo, končnica).

petak lasnica šivilja narava ponoči

sonce osrčje zdravje testo kiparka

3. Razvrsti naslednje besede v preglednico.

krog, zelen, snežiti, poletje, sneg, čoln, krožnik, muha, leto, mušica, čolnariti, zel

Tvorjenke

Netvorjenke

4. Ugotovi, iz katerih besed so nastale naslednje tvorjenke.

repek, repatica, repat ................ ledenik, leden, ledenica .................. smrečje, smrekov, smrekovina

................. fantek, fantičkov, fantovski ..................... miška, mišji, miškica ................ mlečen, mleček,

mlekarica ......................... gostač, gostitelj, gostilna .................... sušiti, posušen, sušje ....................

Frazemi (teorija)

Tistega, kar bi radi poimenovali, pogosto ne moremo poimenovati z eno besedo, zato besede

povezujemo v besedne zveze. Besedne zveze so proste (tvorimo jih sproti tako, da združujemo

pomene) in stalne. Stalne besedne zveze so ali strokovni izrazi (pomen je napovedljiv iz pomenov

posameznih sestavin) ali frazemi (pomen ni napovedljiv oz. je prenesen).

BESEDNE ZVEZE: proste (sončen dan)

stalne: strokovni izrazi (avtomatske zapornice)

frazemi (fant od fare)

Razvrsti naslednje besedne zveze: biti za luno, krožni promet, lep visok moški, zelen paradižnik, visoka

napetost, šport številka ena, prižgati zeleno luč, manjša nerodnost, hidravlično dvigalo.

PROSTE BESEDNE ZVEZE STROKOVNI IZRAZI FRAZEMI

Za frazeme je značilna stalnost pomena in oblike. Njihovega pomena ne moremo izpeljati iz

pomenov sestavin, prav tako pa jih ne moremo oblikovno poljubno spreminjati. Frazemi so po obliki

stavčni ali nestavčni. Stavčni frazem imenujemo rečenica (tudi pregovor), nestavčnega pa reklo. S

pregovori izražamo kako življenjsko modrost ali nauk.

Določi in razvrsti frazeme v naslednjih povedih: Na to se spoznam kot zajec na boben. Nehaj mi že

soliti pamet! Dober glas seže v deveto vas. Soseda je kupila mačka v žaklju. Vrana vrani ne izkljuje

oči. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

REKLA REČENICE (PREGOVORI)

Raba frazemov je slogovno zaznamovana. Uporabljamo jih zato, da napravimo besedilo bolj živo in

čustveno obarvano. Pogosti so v praktičnosporazumevalnem, umetnostnem in publicističnem jeziku,

ne uporabljamo pa jih v strokovno-znanstvenem ali uradovalnem jeziku.

Nadomesti frazeme v naslednjih povedih z nevtralnim poimenovanjem.

Vse premoženje je šlo po gobe, ker je bil pijanec.

Vlekel je dreto, da se je slišalo k sosedu.

Že pol leta ga vlačiš po zobeh, čeprav ni nič kriv.

V publicističnih besedilih so frazemi pogosto preoblikovani. To imenujemo prenovitev frazema.

Primer: Moji osemletni hčerki se vedno bolj dozdeva, da je sošolci in učiteljica ne marajo. Res je, da

nosi srce na obeh dlaneh in ji manjka občutek za sprenevedanje.

Frazeme poznajo tudi drugi evropski jeziki, vendar se od jezika do jezika močno razlikujejo. Primeri:

ne krop ne voda — ne carne ne pesce; lije kot iz škafa — it rains cats and dogs; se cedijo sline — es

läuft nir das Wasser im Munde zusammen; Bolje vrabec v roki kot golob na strehi — E meglio un

asino vivo che un dottore morto.

Nekateri frazemi, še zlasti pregovori (npr. latinski), pa so dobesedno prevedeni v slovenski jezik.

Primer: Homo homini lupus — Človek človeku volk.

Navedi še slovensko različico naslednjih latinskih pregovorov: Mens sana in corpore sano. Divide et

impera! Quod licet Jovi, non licet bovi. Errare humanum est. Repetitio est mater studiorum. Panem et

circenses! Plenus venter non studet libenter. De mortius nil nihi bene. Per aspera ad astra.

Frazemi (vaje)

1. Dopolni manjkajoči del frazema.

kot pes počasen kot

kot ptiček na veji domišljav kot

kot kuhan rak zvit kot

kot zajec drag kot

kot podrepna muha sladek kot

kot cucek gibčen kot

kot kamen reven kot

kot jajce jajcu priden kot

2. Poveži ustrezna dela frazemov in razloži njihov pomen.

Lije kot črna živina. Dere se kot bi med lizal.

Gara kot iz škafa. Gledata se kot jesihar.

Laže kot šiba na vodi. Živi kot pes teče.

Krade kot pes in mačka. Spi kot ptiček na veji.

Pije kot sraka. Trese se kot žolna.

Govori kot tele v nova vrata. Gleda kot polh.

3. Razloži pomen naslednjih frazemov.

biti bela vrana biti črna ovca imeti v rokah škarje in platno

imeti maslo na glavi ne reči ne bev ne mev živeti na veliki nogi

tiščati glavo v pesek oditi s trebuhom za kruhom biti na konju

beliti si glavo priti z dežja pod kap stisniti zobe

oditi na vrat na nos oditi po francosko biti mož beseda

igrati prvo violino iti po kostanj v žerjavico iskati dlako v jajcu

4. Frazemom poišči razlago na desni strani.

Kruha je pijan. Človeka ne potešijo samo gmotne dobrine.

Za lenuha ni kruha. Kdor je delaven, prizadeven, dobro živi.

Iz te moke ne bo kruha. Zaradi obilja je objesten, predrzen.

Živi ob kruhu in vodi. Len človek ne more pričakovati gmotnih dobrin.

Vsi otroci so že pri kruhu. Prizadevanje se ne bo uresničilo.

Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja. Živi zelo slabo, v stalnem pomanjkanju.

Človek ne živi samo od kruha. So odrasli in zaposleni, so zares samostojni.

5. Frazemom poišči protipomenski frazem.

prva violina biti dobrega srca imeti kamen v prsih pokazati zobe

figa mož vleči se kot megla hiter kot blisk držati se krila

stisniti rep med noge govoriti za hrbtom odleteti iz gnezda mož beseda

povedati komu v obraz sedeti križem rok zavihati si rokave peto kolo

imeti slamo v glavi živeti na veliki nogi živeti ob kruhu in vodi pameten kot Salomon

6. Frazemom poišči sopomenski frazem.

iti rakom žvižgat živeti ob kruhu in vodi vzeti pot pod noge imeti kamen v prsih

biti v rožicah pokazati pravo barvo živeti iz rok v usta pokukati na dan

biti za luno oditi v večna lovišča zagledati luč sveta tiščati glavo v pesek

star kot zemlja ni ne tič ne miš zatiskati si oči star kot Metuzalem

rasti kot kopriva pobrati šila in kopita neroden kot slon kot Rusov

sneti masko z obraza rasti kot gobe po dežju biti brez srca biti malo čez les

kot listja in trave imeti ga pod kapo ni ne krop ne voda pripraven kot kramp

Jezikovni priročniki (SSKJ)

Strokovnjaki, ki preučujejo besede oz. posamezne lastnosti besed, sporočajo svoja znanstvena

dognanja širšemu krogu bralcev v jezikovnih priročnikih. Podatki v priročnikih so lahko sporočeni na

dva načina: po vsebini (npr. v slovnici, učbeniku) ali po abecedi (v slovarju).

Slovarji so jezikovni priročniki, v katerih so besede kakega jezika popisane po abecedi.

Strokovnjaki, ki pripravljajo slovarje vseh vrst, se imenujejo leksikografi; leksikografija je torej veda

o sestavljanju slovarjev.

VRSTE SLOVARJEV:

enojezični (npr. Slovar slovenskega knjižnega jezika) in večjezični (npr. Veliki italijansko-slovenski

slovar), splošni (npr. SSKJ ali Francosko-slovenski in slovensko-francoski slovar) in posebni.

POSEBNI SLOVARJI:

tematski (Slovenski pravopis, Etimološki slovar, Frazeološki slovar, Odzadnji slovar, Slovar tujk) in

terminološki (Vojaški slovar, Medicinski slovar, Veliki slikovni slovensko-angleško-nemški slovar).

Uporaba SSKJ

Po abecedi razvrščene besede v SSKJ se imenujejo gesla. Geslo je zapisano v osnovni obliki.

Vsako geslo je predstavljeno v posebnem odstavku, ki se imenuje slovarski sestavek. Za natančnejše

določanje rabe besed in besednih zvez so v slovarskem sestavku slogovni kvalifikatorji (npr. pog.).

DELI SLOVARSKEGA SESTAVKA:

Glava je začetni del slovarskega sestavka, ki vključuje geslo in podatke o besedni vrsti.

Zaglavje prinaša podatke o naglasnih in oblikovnih posebnostih gesla.

Pomenski del je sestavljen iz razlage pomena (najprej je podan osnovni pomen, nato pa še drugi),

ponazarjalnega gradiva (to so izpisani zgledi iz dejanske rabe gesla), frazeološkega gnezda (tu so

navedeni frazemi, ki vsebujejo geslo) in terminološkega gnezda (strokovni izrazi, ki vsebujejo geslo).

zmáj in zmàj zmája m (ã;á) 1. hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim

repom, ki navadno bruha ogenj: zmaj čuva grad; odsekati zmaju glavo; pastir je premagal zmaja;

strašen, velik zmaj; rjove kot zmaj 2. kip ali podoba, ki predstavlja tako žival: na mostni ograji so

zmaji; slika svetega Jurija z zmajem 3. igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za

spuščanje po zraku: zmaj dobro leti; delati, spuščati zmaje; igrati se z zmajem; pisan, velik zmaj 4.

ekspr. človek, zlasti ženska, ki silovito napada, navadno z besedami: njegova žena je zmaj; kako si se

mogel poročiti s tem zmajem 5. šport. naprava s krili za letenje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v

dolino: nad mestom kroži zmaj; leteti z zmajem ekspr. stanovanjska stiska je stoglavi zmaj zelo huda,

neprijetna stvar; publ. njihova vojska je papirnat zmaj nestvarna, navidezna nevarnost; knjiž. peklenski zmaj

hudič obl. ljubljanski zmaj najvišje priznanje na jugoslovanskem sejmu mode v Ljubljani; zool. leteči zmaj kuščar,

ki živi v jugovzhodni Aziji, Indiji in Avstraliji in ima kožno gubo za letenje, Draco volans; morski zmaji majhne morske

ribe s strupenimi žlezami, Trachinidae

VPRAŠANJA:

Katera beseda je razložena v slovarskem sestavku? Kje in v kateri obliki je zapisana?

Katere podatke lahko razberemo iz prvih treh besed slovarskega sestavka?

Ali je iz sestavka razvidno, v katero besedno vrsto spada beseda zmaj? Če je, kje to piše in kako?

Kaj pomeni zapis a-jev v oklepaju (v prvi vrsti)? Kateri del slovarskega sestavka je to?

Je beseda enopomenka ali večpomenka? Kako to veš? Če je večpomenka, navedi vse njene pomene.

S katerimi številkami so zaznamovani pomeni? Kako so razvrščeni?

V katerem tisku so zapisane razlage pomenov dane besede? Kaj sledi razlagi vsakega pomena?

Kaj iščemo v delu sestavka, ki se začenja z odebeljeno piko? Kaj pomenijo besede v poševnem tisku?

Kaj iščemo v delu sestavka, ki se začenja s črnim rombom? Kako je razložen pomen?

Kaj pomenijo okrajšave v sestavku? Kako imenujemo te oznake s strokovnim izrazom?

Slovar slovenskega knjižnega jezika (vaje)

apártheid -a [-hajd] m (a) zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki: boj

proti apartheidu

apartmá -ja m (a) 1. večsobno, razkošno stanovanje, zlasti v hotelu: ima eleganten apartma; najela je

apartma v najboljšem hotelu 2. iron. majhno, skromno stanovanje: izvolite v moj apartma

curie -ja [kirí] m (i) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti

curry -ja [kári] m (a) gastr. ostra indijska začimba, mešanica raznih dišav: s curryjem začinjena jed

bár¹ -a m (a) 1. nočni gostinski zabavni lokal: plesalka v baru 2. točilnica, bife: stopiti na kavo v bar

gost. ekspresni bar kjer se streže stoječim gostom; snack bar gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim

gostom pijače in na hitro pripravljene jedi 3. omarica s pijačo v sprejemnici

bár² -a m (a) fiz. enota za merjenje zračnega pritiska

nóna¹ -e ž (o) muz. interval v obsegu devetih diatoničnih stopenj: zaigrati nono

nóna² -e ž (o) nar. babica: nona je dočakala visoko starost

oficír -ja m (i) član poveljniškega vojaškega osebja, častnik: postal je oficir; vojaki in oficirji; oficir za

zvezo navt. oficir trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. oficir čin od podporočnika

do polkovnika ófsajd in óffside -a [ofsajd] m (o) šport. dejstvo, da je igralec pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot

nasprotni igralci, prehitek: razveljaviti gol zaradi ofsajda; igralec je v ofsajdu

parazól -a m (o) 1. star. sončnik: sprehajala se je s svilenim parazolom 2. pog. dežnik: dež bo, vzemi

parazol

pásti pasem nedov. (a) skrbeti za živali, ki trgajo travo z namenom nahraniti se: sosedovi otroci že

pasejo; vsako jutro mora pasti; pasti konje, koze, krave, ovce

ekspr. pasti dolgčas dolgočasiti se; star. duše pasti opravljati duhovniški poklic; ekspr. saj nisva skupaj krav

pasla nisva iste starosti, izobrazbe; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega

dela; pog. dojenček že pase kravice lahko leži na trebuščku z dvignjeno glavo; pog. pasti mulo kazati jezo, navadno

z vztrajnim molkom; star. več let se je pasel na moje stroške živel; ekspr. pasel se je ob pogledu na njeno

lepoto se je naslajal, užival

zoisít -a [cojz-] m (i) min. rudnina kalcijev aluminijev silikat

žúpa -e ž (u) 1. pog. juha: naliti, srebati župo; redka, vroča župa 2. nar. sladek sok iz mletega grozdja

ali sadja; mošt

1. Izpiši tisto geslo, ki ni prevzeta beseda: .................................................................................................

2. Izpiši vsa gesla, ki so samo tujke: ..........................................................................................................

.....................................................................................................................................................................

3. Izpiši vsa gesla, ki so samo sposojenke: ................................................................................................

.....................................................................................................................................................................

4. Izpiši samo tista gesla, ki imajo pomen razložen na oba načina: ...........................................................

.....................................................................................................................................................................

5. V razpredelnici pojasni, kaj nam sporočajo posamezne prvine glave in zaglavja.

oficír -ja m (i)

6. Izpiši vsa gesla, ki so večpomenke: .......................................................................................................

7. Izpiši vsa gesla, ki so enakozvočnice: ....................................................................................................

8. Izpiši vse enobesedne in večbesedne strokovne izraze: .........................................................................

.....................................................................................................................................................................

9. Izpiši tri stalne besedne zveze s prenesenim pomenom (frazeme):

.....................................................................................................................................................................

10. Izpiši vsa gesla, ki so samo ali tudi slogovno zaznamovane besede:

.....................................................................................................................................................................

11. Izpiši ponazarjalno gradivo pri geslu ofsajd: .......................................................................................

12. Izpiši po tri kvalifikatorje za slovn. značilnosti, slog. zaznamovanost in zvrstno pripadnost besede:

slovnične značilnosti slogovna zaznamovanost zvrstna pripadnost

SAMOSTALNIŠKA BESEDA

V samostalniško besedo sodijo tiste besedne vrste ali njihove podskupine, ki imajo sorodne

oblikoslovne značilnosti in skladenjsko vlogo (vlogo v stavku). To so samostalniki, samostalniški

zaimki in glavni števniki.

Samostalnik

1. Pomen

Samostalniki pomenijo bitja, stvari in pojme. Bitja so živa in materialna, stvari so nežive in materialne,

pojmi pa so nematerialni. Primer: otrok, tabla, ljubezen.

2. Oblikoslovne značilnosti

Samostalniki imajo določen spol, spreminjajo števila in se sklanjajo.

Spol je moški, ženski in srednji, določamo pa ga z ustrezno končnico kazalnega zaimka:

Ednina: tisti moški, tista ženska, tisto dekle.

Množina: tisti moški, tiste ženske, tista dekleta.

Števila so ednina, dvojina in množina, prav tako pa jih spreminjamo s končnicami.

Sklonov je šest. V indoevropščini je bilo osem sklonov, v nekaterih slovanskih jezikih, npr. srbščini,

pa jih je sedem: »Zoran je moj drug, Jelena je moja drugarica. Zorane i Jeleno, dođita ovamo.«

SLOVENSKO IME LATINSKO IME VPRAŠALNICA

Imenovalnik Nominativ Kdo ali kaj (sem jaz)?

Rodilnik Genitiv (Iz) koga ali česa (izhajam)? Koga ali česa (ni)?

Dajalnik Dativ Komu ali čemu (dam)?

Tožilnik Akuzativ Koga ali kaj (obtožim)?

Mestnik Lokativ Pri kom ali pri čem (se nahajam)?

Orodnik Instrumental S kom ali s čim (delam)?

3. Skladenjska vloga

Samostalniki imajo skladenjsko vlogo osebka, predmeta, jedra prislovnega določila, desnega prilastka

in povedkovega določila.

VAJE

Določi spol in število naslednjih samostalnikov ter jih razvrsti glede na pomen (bitja, stvari in

pojmi):

SAMOSTALNIK SPOL ŠTEVILO POMEN

vrata

nesreče

preizkus

dete

hlače

smuči

pripovedovalki

prijatelja

Podčrtaj in poimenuj skladenjsko vlogo samostalnika zabava.

POVED (PODČRTOVANJE) POIMENOVANJE SKLADENJSKE VLOGE

Načrtovanje zabave je zahtevno opravilo.

Zabavo je pogrešal že kar nekaj časa.

Med zabavo mu je postalo zelo vroče.

Zabava je lahko tudi družbeno koristna.

Moj smisel življenja je gotovo zabava.

Sklanjatve

Sklanjatev ali deklinacija je sklanjatveni način, po katerem se sklanja velika skupina samostalnikov.

Tipični sklanjatveni vzorec imenujemo tudi paradigma. Sklanjatve po spolu samostalnika delimo na

moške, ženske in srednje, te pa še naprej od najbolj značilnih oz. najmočneje zastopanih do posebnih.

Prva moška:

Sam. m. spola brez končnice

Prva ženska:

Sam. ž. spola s končnico –a

Prva srednja:

Sam. s. spola s končnico –o/–e

Druga moška:

Sam. m. spola s končnico –a

Druga ženska:

Sam. ž. spola brez končnice

Tretja moška:

Kratice m. spola

Tretja ženska:

Tuja ženska imena

Četrta moška:

Posamost. pridevniki m. spola

Četrta ženska:

Posamost. pridevniki ž. spola

Četrta srednja:

Posamost. pridevniki s. spola

Prva moška sklanjatev (I ed. –0, R ed. –a)

I R D T M O

korak

koraka

koraki

Izjeme/posebnosti:

I R D T M O

učenec

učenca

učenci

I R D T M O

studio

radio

otroci

Sklanjatev množinskih samostalnikov:

I R D T M O

možgani

otrobi

Naglasni tip: nepremični, premični, končniški, mešani:

I R D T M O

bober

potok

dež

plaz

Druga moška sklanjatev (I ed. –a, R ed. –e/–a)

I R D T M O

sluga

slugi

sluge

vojvoda

oproda

starešina

Imena moškega spola s končnico –a:

I R D T M O

Miha

Vasja

Aljoša

Tretja moška sklanjatev (I ed. –0, R ed. –0)

I R D T M O

NOB

NOB

enobe

Četrta moška sklanjatev (I ed. –i, R ed. –ega)

I R D T M O

rešilni

rešilna

rešilni

Prva ženska sklanjatev (I. ed. –a, R ed. –e)

I R D T M O

lipa

lipi

lipe

Izjeme/posebnosti:

I R D T M O

mati

hči

bukev

bukvi

bukve

ladje

I R D T M O

gospa

gospe

gospe


I R D T M O

hlače

grablje

vile

škarje


I R D T M O

ženska

Juno

sla

voda

Druga ženska sklanjatev (I ed. –0, R ed. –i)

I R D T M O

perut

peruti

peruti

I R D T M O

stvar

stvari

stvari

I R D T M O

pesem

pesmi

pesmi


I R D T M O

obisti

jasli

gosli

svisli

sani

smuči

prsi


I R D T M O

ljubezen

zibel

deber

strast

Tretja ženska sklanjatev (I ed. –0, R ed. –0)

I R D T M O

Karmen

Karmenca

Dolores

Jenny

Mici

mami

Četrta ženska sklanjatev (I ed. –a, R ed. –e)

I R D T M O

dežurna

dežurni

dežurne

Prva srednja sklanjatev (I ed. –o/–e, R ed. –a)

I R D T M O

mesto

mesti

mesta

I R D T M O

polje

polji

polja

Izjeme/posebnosti:

I R D T M O

kolo

vreme

tele

oko

oči

dna

jadra


I R D T M O

tla

vrata

očala

jetra

pljuča


I R D T M O

veslo

breme

zlo

srebro

Četrta srednja sklanjatev (I ed. –o/–e, R ed. –ega)

I R D T M O

Visoko

Grosuplje

Neblo

VAJE

Sklanjaj navpično in določi naglasni tip.

kovač streme potok gospa žena

dno šolstvo bog oblast srce

Pojasni razloge za posebnosti v sklanjatvi.

Zakaj ima beseda zlo končniški naglasni tip?

......................................................................................................................

Zakaj se v tožilniku ednine pri besedi pesem vrine polglasnik?

......................................................................................................................

Zakaj ima beseda streme premični naglasni tip?

......................................................................................................................

Zakaj se pri besedi stroj v nekaterih končnicah o preglasi v e?

......................................................................................................................

Zakaj glasnik e v besedi igralec v rodilniku ednine izpade?

......................................................................................................................

Zakaj je v orodniku ednine pri besedi Primož končnica -em?

......................................................................................................................

Kateri naglasni tip pri besedi voda je slogovno zaznamovan?

......................................................................................................................

Zakaj spada beseda pismonoša v drugo moško sklanjatev?

......................................................................................................................

Zakaj spada beseda bojazen v drugo žensko sklanjatev?

......................................................................................................................

Katere besede imajo v imenovalniku prve srednje sklanjatve končnico -e?

......................................................................................................................

Zakaj spada beseda rešilni v četrto moško sklanjatev?

......................................................................................................................

Zakaj spada beseda Ingrid v tretjo žensko sklanjatev?

......................................................................................................................

Razvrsti samostalnik v ustrezno sklanjatev.

Dolenje sani dirkalni pomožna usta

trgatev otrobi UMAR Dolores starosta

Vrsno Meri studio očala hlače

Samostalnike v oklepajih postavi v ustrezen sklon.

Včeraj smo obiskali ostarelo (mati) …………………… . V zalivu se je znašlo okoli

petdeset (ladja) …………………… . Na posnetku so se tudi v (jetra) ………………… lepo

videle metastaze. Z našimi (otrok) ……………………… so ravnali nepošteno. Z dvema

(plavut) …………………… spominja na morsko deklico. Večere so si krajšali z znanimi

(pesem) ……………………… . Sosedovo (hči) ………………… so odpeljali v bolnišnico.

Ponesrečenec je ležal pod podrto (bukev) ………………………… . Iz briškega (Ceglo)

…………………… so se odpeljali snemat v Gorico. Na (tla)……………… je bilo videti

madeže krvi. Tej bogati (gospa) …………………… so upravičeno odredili pripor. Pred

(žetev) ……………………… pšenice so morali popraviti kombajn. S (prsi) ………………

zaradi stalnih reklam ni bil najbolj zadovoljna. Tudi središče za naša čustva se nahaja v

(možgani) …………………… . Ob odprtih (vrata) ………………… se je lepo videlo v

zbornico. Na omari ni bilo več prijateljevih (gosli) ………………… . Z zadnjima dvema

(stvar) ……………………… se gotovo ne bo strinjala. Zdravnik je dvema (dežurna)

…………………, naročil, naj poskrbita najprej za otroke. Pri (očala) ………………… je

ležal še košček popisanega papirja. Kmalu vseh treh (jadro) ……………… ni bilo več

videti. Ob (otrobi)…………………… je bil lep kupček rumene koruzne moke. Z mokrimi

(hlače) ………………… je ves dan zmrzoval v jarku. V sosednjem (studio) ………………

ni bilo več nikogar. Vitez si je moral pomagati z dvema (oproda) ……………………… .

Na zabavo s prišli kar s tremi (radio) ……………… . Brez (grablje) …………………… se

ne da lepo urediti vrta. Odločil se je, da bo tudi (pljuča) ……………… skušal pomagati

z aparatom. V tem razredu je bilo na klopeh okoli petindvajset (škarje) ………………… .

Tudi Ivan Cankar je imel velike težave z (jetra) ………………… . Nepremično ga je

gledalo pet parov (oko) …………………… .

Samostalniški zaimki

Samostalniški zaimki so tisti, ki v stavku nadomeščajo samostalnike. Po pomenu so bolj splošni. Imajo

iste oblikoslovne značilnosti (določamo spol, sklon in število) in posebno sklanjatev.

Primer: Poštar je odprl torbo in vzel iz nje pismo.

Poštar je vzel iz torbe pismo, ko jo je odprl.

Samostalniške zaimke delimo na osebne in neosebne (za bitja in stvari). Neosebni so vprašalni,

poljubnostni, oziralni, mnogostni, nedoločni, nikalni in totalni. Vprašalna sta kdo in kaj, poljubnostna

prav tako, oziralna kdor in kar, mnogostna marsikdo in marsikaj, nedoločna nekdo in nekaj, nikalna

nihče in nič ter totalna vsakdo in vse.

Sklanjatev samostalniških zaimkov

I R D T M O

jaz

sebe

ti

on

ona

midva

medve

vidva

vedve

onadva

onidve

mi

me

vi

ve

oni

one

I R D T M O

kdo

kaj

kdor

kar

marsikdo

marsikaj

nekdo

nekaj

nihče

nič

vsakdo

vse

VAJE

Pojasni razloge za posebnosti v sklanjatvi.

Zakaj je pri besedi nekdo tožilnik enak rodilniku?

......................................................................................................................

Zakaj je pri besedi nekaj tožilnik enak imenovalniku?

......................................................................................................................

Kateri samostalniški zaimek nima oblike v vseh šestih sklonih?

......................................................................................................................

Kako imenujemo krajše oblike osebnih zaimkov?

......................................................................................................................

Kako vemo, da nedoločni zaimek nekdo izhaja iz oziralnega zaimka?

......................................................................................................................

Kakšna je razlika med poljubnostnim in nedoločnim zaimkom?

......................................................................................................................

Kako prepoznamo oziralne zaimke?

......................................................................................................................

Zakaj mestnik in orodnik nimata krajših oblik?

......................................................................................................................

Kaj se vrine pri mestniku in orodniku oziralnih zaimkov?

......................................................................................................................

Zakaj je orodnik zaimka vse izjema?

......................................................................................................................

Kako prepoznamo mnogostna zaimka?

……………………………………………………………………………..

Določi vrsto samostalniškega zaimka.

vsega kogar česar nekoga vsakogar

nikogar marsičesa ničesar sebe nečesa

nje marsikom njih nikomer čemu

Samostalniške zaimke v oklepajih postavi v ustrezen sklon.

Prav gotovo bi (ona) ……………… moral prej vprašati. Kriminalist je vedel, da o

(on) ……….............. ne bodo izvedeli kaj dosti. Pred vrati resnično ni bilo (nihče)

………………………… . O (nič) ………………………… se nismo mogli dogovoriti. Če bi

(vsakdo) ………………………… spraševali, ne bi mogli hitro ukrepati. Danes mi je

jasno, da (marsikaj) ……………………… nisem razumel. Tega, (kar) …………………

te dolžijo, ne bodo mogli nikdar dokazati. Z (nič) …………………… drugim se nisem

toliko ukvarjal, kot s smislom življenja. Povedala je, da kar tako o (nekdo) ……………

že ne bo govorila. V koloniji so se ukvarjali z (marsikaj) ……………………… . Rekla si,

da si z (jaz) ………………… kar dobro shajala. Policista sta ugotovila, da o (onadva)

………………… ni ne duha ne sluha. Spraševali smo (oni) ……………… več kot pet ur.

Odločili smo se, da (onidve) ………………… podarimo nov televizor. Tisti človek,

(kdor)…………………… imamo resnično radi, se nam vtisne v spomin. Soseda je rekla,

da bi (marsikdo) ……………………… rada povabila. Menila je, da bi se najprej morali

posvetiti (ona) ………………… sami. Če (oni) ……………… ne povemo, potem bomo

imeli slabo vest. Priznal je, da (nekaj) …………………… vendarle ne razume. Tako

grobo (nihče) …………………… ne bomo odgovarjali. (Nič) ……………………… ni

posvetil toliko pozornosti kot lastni zunanjosti. To, (kar) ………………… se danes tako

smejete, bo kmalu zelo tragično.

SKLADNJA

Skladnja je področje slovnice, ki preučuje povezovanje besed v besedne zveze, stavčne člene, stavke,

povedi in dele besedila.

Besedne zveze

Besedne zveze so zveze dveh ali več besed. Delimo jih na priredne (enakovredne) in podredne

(neenakovredne). Podredne besedne zveze, ki imajo lahko zapleteno zgradbo, imenujemo sintagme.

Besedno zvezo delimo na jedro in določilo. Poimenujemo jih po besedni vrsti, v katero sodi jedrna

beseda. Določil in tudi jeder je lahko več, prvo je osrednje, druga pa so pomožna. Osrednje jedro

besedne zveze je vedno tista beseda, ki je za pomen stavka nujna in je ne moremo opustiti.

VAJE

Določi jedra in pomožna jedra naslednjih besednih zvez in jih poimenuj.

DOLOČITEV JEDRA POIMENOVANJE

napad na dobro utrjen sovražnikov tabor

zelo zgodaj zjutraj po hudi slani

velika odpornost na življenjsko nevarne bakterije

res neverjetno ponosen na družino lastnega sina

hoditi po tanki rdeči črti

velik in dobro rejen pes našega soseda

zelo premeteno in prikrito opozarjati na napake

s povsem nepričakovano nadzvočno hitrostjo

naša nova slovenska športna pridobitev

proti vsem pričakovanjem skromen in bogaboječ

Stavčni členi

Stavčni členi so deli stavka, ki imajo značilno stavčno vlogo in vprašalnico. To so osebek ali subjekt,

povedek ali predikat, predmet ali objekt in prislovna ali adverbialna določila.

Osebek: vloga je vršilec dejanja, vprašalnica pa kdo ali kaj?

Povedek: vloga je dejanje ali stanje, vprašalnica pa kaj se v stavku dogaja?

Predmet: vloga je nanašalec dejanja, vprašalnice pa koga ali česa?, komu ali čemu?, koga ali kaj? …

Prislovna določila: vloge so okoliščine dejanja, torej kraj, čas, način in vzrok, vprašalnice pa kje? oz.

kam?, kdaj?, kako? in zakaj?

Temeljna stavčna člena sta osebek in povedek, saj skupaj že tvorita enostavčno poved oz. prosti

stavek. Osebek je lahko izražen s posebno besedo ali besedno zvezo ali pa skrit v povedku (kadar je

povedek osebna glagolska oblika).

Stavek, ki nima osebka in povedka, je nepopolni stavek oz. je to nestavčna poved. Če je poved samo

neosebna glagolska oblika, je to glagolski nepopolni stavek, če pa je samostalnik ali pridevnik ali

prislov, je to neglagolski nepopolni stavek. Skratka, v vsaki povedi je toliko popolnih stavkov, kolikor

je povedkov oz. osebnih glagolskih oblik.

Stavčne člene podčrtujemo takole: osebek z ravno črto, povedek z valovito črto, predmet z dvema

ravnima črtama in prislovna določila s poševnimi črticami. Pri določanju vrste prislovnega določila

zadoščajo oznake K, Č, N in V, povsem nepotreben oz. odvečen pa je zapis z okrajšavo, npr. p. d. č.

V vlogi stavčnega člena lahko nastopajo različne besedne vrste. Osebek in predmet običajno izrazimo

s samostalniško besedo, povedek z glagolom, prislovno določilo pa izjemoma s prislovom, običajno pa

z zvezo predloga in samostalnika.

VAJE

Določi večstavčne, enostavčne in nestavčne povedi. Določi število stavkov v povedi.

Dobro. Jutri pripeljem zelenjavo. Ker moram prodati, bom malo spustil ceno. Dobite paradižnike,

jajčevce, paprike, solato in špinačo. Zagotavljam, da je res biološko pridelana, da je zdrava in da bo

trajala vsaj teden dni. Seveda jo je treba hraniti v hladilniku. Dogovorjeno?

Podčrtaj stavčne člene v enostavčnih povedih.

Priznavam. Podlegli so. Bosta poskusila? Sem preveril. Govorite! Sprehajata se …

Podčrtaj stavčne člene.

Peter se je kmalu naveličal čakanja. Delavnico so lastniki zaprli zaradi nemirov. Med odmorom je

Sonja morala nujno skočiti na stranišče. Pri sosedovih so avto nepričakovano dobili že sredi meseca.

Določi besedne vrste in podčrtaj stavčne člene.

Tukaj je SETŠ.

Na Erjavčevi cesti v Novi Gorici je SETŠ.

Na Erjavčevi cesti nasproti hotela Park in v bližini Eda centra v Novi Gorici je SETŠ.

Prilastek

Prilastek je natančnejše določilo jedra stavčnega člena oz. odnosnice. Je pomensko dopolnilo jedra,

vendar oblikovno odvisen od njega. Prilastke delimo na leve in desne. Levi prilastki so pridevniški in

so praviloma ujemalni (izražamo jih s pridevniki in prislovi), desni pa samostalniški in so praviloma

neujemalni (izražamo jih s samostalniki in prislovi). Prilastke podčrtujemo s pikicami.

Zlaganje golih stavčnih členov

Goli stavčni členi so tisti, ki jih tvori samo ena beseda. Izjeme so povedek, kadar je sestavljen iz

večbesednega glagola (npr. preteklik, prihodnjik ali povratni glagol), in prislovna določila, kadar so

sestavljena iz zveze predloga in samostalnika oz. samostalniškega zaimka. Gole stavčne člene lahko

zložimo na dva načina: priredno, in sicer tako, da dodamo enakovreden stavčni člen, ter podredno, ko

jedru dodamo prilastek. Povedek lahko zložimo samo podredno, saj v primeru dodanega še enega

povedka presežemo enostavčno poved in dobimo priredno zloženo poved.

Povedkovo določilo in povedkov prilastek

Povedkovo določilo je dopolnilo pomensko nepopolnega glagola, po katerem se vprašamo kaj? ali

kakšen? Podčrtujemo ga kot del povedka, in sicer z vodoravnimi črticami. Povedkov prilastek stoji ob

pomensko popolnih glagolih. Po njem se vprašamo kakšen + glagol? Od levega prilastka, ki stoji ob

samostalniški besedi, se loči tudi po tem, da izraža kratkotrajno lastnost oz. značilnost. Poved s

povedkovim prilastkom lahko razvežemo v dve povedi, od katerih ima ena povedkovo določilo.

Podredna skladenjska razmerja med stavčnimi členi in njihovimi deli

Znotraj stavka obstajajo posebna podredna skladenjska razmerja, ki so povezana z vsebinskimi in

pregibnimi značilnostmi besed. Razmerje med osebkom in povedkom imenujemo prisojanje (osebek

določa osebo, spol in število povedka), razmerje med povedkom in predmetom vezava (povedek

določa sklon predmeta), razmerje med jedrom stavčnega člena in prilastkom pa ujemanje (jedro določa

spol, sklon in število prilastka). Med povedkom in prislovnimi določili ni posebnega odnosa, zato to

razmerje imenujemo primik.

VAJE

Podčrtaj stavčne člene in prilastke v spodnjih enostavčnih povedih.

Novo vozilo prometne policije je med rednim obhodom mesta naletelo na zakrinkanega roparja.

Zaradi izgubljene denarnice so slabo oblečenega sošolca zmerjali njegovi bogati sovrstniki.

Danes pozno popoldne bodo novo trgovino s pohištvom naskočili nestrpni kupci poceni blaga.

V veliki mestni mlaki je nemirna žabja zalega glasno regljala še pozno v poletno noč.

Delno porušeno gotsko katedralo so v treh kratkih letih obnovili s kopico evropskega denarja.

Gole stavčne člene razen povedka zloži na oba načina.

POVED Učitelj se je zjutraj posvetoval z razrednikom.

PRIREDNO

PODREDNO

POVED Lisica se je spomladi mastila s kokoškami.

PRIREDNO

PODREDNO

Združi povedi tako, da boš dobil poved s povedkovim prilastkom.

Alenka je nesla perilo na podstrešje. Bila je utrujena.

Sošolka je končala reševanje kontrolke. Bila je zadovoljna.

Določi in dokaži podredna skladenjska razmerja v navedeni povedi.

Sosedov pes je iz hudobije ugriznil poštarja.

pes je ugriznil

je ugriznil poštarja

je iz hudobije ugriznil

sosedov pes

Večstavčna poved Večstavčna ali zložena poved je poved, ki ima dva ali več stavkov. Lahko so v prirednem odnosu,

lahko v podrednem, lahko pa gre za kombinacijo prirednih in podrednih odnosov.

Podredje

Podredje je zveza dveh neenakovrednih stavkov. Nadrejeni stavek je glavni stavek, podrejeni pa

odvisni stavek oz. odvisnik. Glavni stavek prepoznamo po tem, da lahko stoji sam, da nima

podrednega veznika oz. da se po njem ne moremo vprašati. Odvisni stavek se začenja s podrednim

veznikom in po njem se lahko vprašamo. Poznamo deset vrst odvisnikov. Vrsto odvisnika prepoznamo

po značilnem vezniku, vprašalnici in pretvorbi v ustrezni stavčni člen (pri tem moramo osebno

glagolsko obliko kot jedro stavka nadomestiti z ustrezno besedno zvezo).

Vrste odvisnikov

Kdor je pameten, si v dobrih letih prihrani kaj denarja. Vprašalnica:

Pretvorba v stavčni člen: Ime odvisnika:

Moški, ki stoji ob ograji, se mi zdi nenavadno znan. Vprašalnica:


Odločila se je, da bo pomagala bolnim otrokom. Vprašalnica:


Kjer je vlažen kraj, zelo dobro uspeva močvirska preslica. Vprašalnica:


Ko bo ura sedem, pridi pome z avtomobilom. Vprašalnica:


Ne da bi jo pogledal, je šel z resnim izrazom mimo. Vprašalnica:


Ker je bila noseča, so z njo ravnali zelo obzirno. Vprašalnica:


Če bi nakup uspel, bi bili danes rešeni problemov. Vprašalnica:


Čeprav je precej vitka, je pri plesu zelo nerodna. Vprašalnica:


Šla je študirat, da bi čez leta dobila dobro plačano službo. Vprašalnica:


Priredje

Priredje je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov. Po nobenem od stavkov se ne moremo vprašati.

Vrsto priredja določimo po značilnem prirednem vezniku in po pomenskem razmerju med stavkoma.

Vrste priredij

Ime priredja: Alenka rada pleše in poje in igra košarko.

Priredni vezniki: Pomensko razmerje:

Ime priredja: Poskusila bom napisati prošnjo ali oditi osebno.


Ime priredja: Sošolka ni samo lepa, ampak tudi pametna.


Ime priredja: Bila je pozna, in sicer zaradi prometne nesreče.


Ime priredja: Rad igra na klavir, ampak rock mu gre pa na živce.


Ime priredja: Izgubili so ves denar, kajti zaupali so neznancu.


Ime priredja: Z veseljem gojim sadje, zato sem čil in čvrst.


VAJE

Določi vrsto večstavčne povedi in vrsto priredja ali odvisnika.

PRIREDJE/

PODREDJE

VRSTA

PRIR./ODV.

Kadar se bom bolje počutil, bom šel romat na Bled.

Ali pojdi na postajo ali ga pravočasno obvesti o poledici.

Prišla je na univerzo, da bi študirala podvodno arheologijo.

Težko bodo shajali predvsem tisti, ki niso vajeni skromnosti.

Popoldne bo šla v kino, vendar jo čaka še domača naloga.

Na Lokvah je pihala burja, zato so sankanje odpovedali.

Res ne more nikoli uspeti, kdor je vajen samo lenarjenja.

Pospravila je sobo, čeprav je bila že kar precej utrujena.

Sklonil se je, pobral denarnico in je z nezaupanjem odprl.

Hitro bi napredoval, če bi imel boljše vrtalne svedre.

Zgradba povedi (analiza z S-simboli)

Zgradbo večstavčne povedi lahko prikažemo tudi grafično. Pri tem znak S pomeni stavek (sentence),

znak + prirednost, poševnica / podrednost, S/2 pa glavni stavek ali odvisnik, ki je razdeljen na dva dela

(vmes je vrivek, ki je lahko sestavljen iz enega ali več stavkov). Najprej ugotovimo, koliko je stavkov,

potem podčrtamo glavni stavek in presodimo, če je kakšen stavek razdeljen na dva dela.

VAJE

Določi z S-simboli zgradbo navedenih povedi.

Petra je na tržnici z velikim zadovoljstvom nabavila krompir, sadje in sveža jajca.

Dobila sta se na postaji, zato je bila pot do šole kratka in po svoje tudi zabavna.

Nikakor ni mogla razumeti, da je ljubimec vrgel pismo v poštni nabiralnik.

Miličnik, ki si je ogledoval dokument, je bil videti precej slabe volje.

Čeprav je bilo poletje precej suho, so bili kakiji izjemno kakovostni.

Ni vedela, ali bi se smejala ali jokala ali pa kazala čisto ravnodušen obraz.

Da bi dobila boljšo oceno in nov telefon, se je odločila malo pogoljufati.

Hotel je denar, ki ga je posodil prijatelju, čeprav je ta trdil, da ga je že vrnil.

Sonja in njena mama, ki sta plesali in peli, sta moji sorodnici po očetu.

Ko dela in služi denar, je kar prisebna, čeprav pri tem izgleda, kot bi bila obupana.

Ko je prosila za pomoč, ki jo je krvavo potrebovala, je bila odločna in ni pila.

Med šolskimi počitnicami, ki so kar dolge, gre običajno na morje, kjer je srečna.

Strnjevanje povedi (pretvorbe)

Določeno vsebino lahko izrazimo na različne skladenjske načine: bolj ali manj zgoščeno. Odločitev je

odvisna od funkcijske jezikovne zvrsti in od individualnega sloga zapisovalca. Postopek, v katerem

izrazimo določeno vsebino najprej najbolj razvezano (dve ali več samostojnih povedi), potem bolj

povezano (priredje in podredje), nazadnje pa z najbolj zgoščeno (enostavčna poved), imenujemo

strnjevanje povedi. Pri tem postopku gre najprej za pretvorbo priredja v podredje, za tem pa za

pretvorbo odvisnika v ustrezni stavčni člen (namesto odvisnega stavka z osebno glagolsko obliko

običajno dobimo samostalniško besedno zvezo).

Ločeni povedi: Dijak je ponavljal razred. Tokrat je bil bolj uspešen.

Priredje: Dijak je ponavljal razred, zato je bil bolj uspešen.

Podredje: Ker je dijak ponavljal razred, je bil bolj uspešen.

Enostavčna poved: Zaradi ponavljanja razreda je bil dijak bolj uspešen.

VAJE

Pretvori priredje v podredje in obratno.

Danes sem kupil skuto in krompir, zato bomo imeli obilno večerjo.

Čeprav je država revna, so prebivalci relativno srečni.

Ponoči se bo ohladilo in zjutraj bo velika verjetnost poledice.

Ko boš oprala solato, nareži še meso in ga segrej v pečici.

Pretvori podčrtani odvisnik v ustrezni stavčni člen in obratno.

Ker smo kupili nov avto, nas sosedje že nekaj časa gledajo postrani.

Med malico te pridem pogledat za par minut.

Če bi res imeli pomanjkanje, bi ne bilo toliko odvrženega kruha.

Strni povedi v enostavčno poved z isto vsebino.

Včeraj smo šli na morje. Bilo je lepo sončno vreme. Ves čas smo se zabavali.

Direktor je vodil sestanek. Bil je slabe volje. Nenadoma je nadrl tajnico.

Opravljal sem vozniški izpit. Nisem bil pazljiv. Zapeljal sem skozi rdečo.

Besedilna (nadpovedna) skladnja

Povedi v besedilu (najprej seveda v okviru odstavka) niso povezane samo vsebinsko, pač pa tudi

oblikovno. Izhodišče je v povedi to, kar je znano, jedro pa to, kar je nova informacija. Običajno je

jedro na koncu prejšnje povedi, nanj pa se navezuje izhodišče naslednje povedi. Jedrno besedo

imenujemo nanašalnica, izhodiščno besedo naveznik, oblikovno povezavo pa navezovanje. Za

navezovanje uporabljamo naslednje možnosti: morfemska ponovitev, dobesedna ponovitev, ponovitev

s sopomenko, podpomenko in nadpomenko, ponovitev s kazalnim, osebnim in oziralnim zaimkom ter

ponovitev z opisovanjem (perifrazo).

NAVEZOVANJE:

V delavnico je razburjena stranka (nanašalnica 1) pripeljala pokvarjen avto (nanašalnica 2). Res

odločna ženska (naveznik 1) ga (naveznik 2) je vozila kar sama.

VRSTE PONOVITEV:

Morfemska ponovitev: Dirigent je zamenjal godalo. Bilo je neuglašeno.

Dobesedna ponovitev: Dirigent je zamenjal godalo. Godalo je bilo neuglašeno.

Ponovitev s sopomenko: Ob cesti je stal tovornjak. Kamion je bil očitno pokvarjen.

Ponovitev s podpomenko: Dirigent je zamenjal godalo. Violina je bila neuglašena.

Ponovitev z nadpomenko: Ob cesti je stal tovornjak. Vozilo je bilo očitno pokvarjeno.

Ponovitev s kazalnim zaimkom: Voznik je počakal policista. Ta ga je usmeril na parking.

Ponovitev z osebnim zaimkom: Manjkal je samo Peter. On že dolgo ni skrival nezadovoljstva.

Ponovitev z oziralnim zaimkom: Pred učilnico so ga čakale sošolke. Ki so se samo hahljale.

Ponovitev z opisovanjem: Odločili smo se za Finsko. Dežela tisočerih jezer je res lepa.

VAJE

Obkroži nanašalnico in naveznik ter določi vrsto ponovitve.

PRIMER NAVEZOVANJA VRSTA PONOVITVE

Darilo je dala v košaro. Nesla naj bi jo do vratarja.

Gregorčič je moj idol. Le enkrat se rodi goriški slavček.

Pod kavčem je zagledal miško. Bila je čisto prestrašena.

Na cesti je zagledal dekle. Mladenka se je nasmehnila.

Klobuk je našel v omari. Res je bilo pokrivalo načeto.

Včeraj sem kupil sadje. Banane še niso čisto zrele.

Prvo tekmo smo končali z zmago. To je bila spodbuda.

Na vrhu hriba je bila šola. Šola je imela tri nadstropja.

V omari so bili stari plašči. Ki so bili načeti od moljev.

JEZIK V ČASU, PROSTORU IN DRUŽBI

Slovenski jezik

Besedni jezik, ki ga govori večina prebivalcev Republike Slovenije, je slovenski jezik ali

slovenščina. Za večino je slovenščina materni jezik, za nekatere ljudi pa je slovenščina jezik okolja ali

celo tuji jezik. Maternega jezika se naučimo kot prvega in v njem najlaže razmišljamo, čustvujemo,

doživljamo in razumevamo sebe in druge ter sporočamo drugim o sebi in svetu. Materni jezik je

pomemben tudi za razvoj narodne zavesti, saj je podlaga za kulturno delovanje.

Slovenski jezik je jezik okolja za pripadnike obeh avtohtonih narodnih manjšin v Republiki

Sloveniji (tj. za Italijane in Madžare), za Rome in za priseljence iz nekdanjih jugoslovanskih republik

(Hrvate, Srbe, Bošnjake, Makedonce, Črnogorce in Albance).

Slovenščina je državni jezik Republike Slovenije, kar pomeni, da predstavlja celotno Slovenijo

kot samostojno državo. Uporabljajo jo državni organi, zapisana je na našem denarju in tudi državna

himna se poje v slovenščini.

Slovenščina je tudi uradni jezik Republike Slovenije, zato se uporablja v uradih, prav tako pa

morajo biti v slovenščini javni napisi. Na območjih, kjer živita italijanska in madžarska manjšina, sta

poleg slovenščine uradna jezika tudi italijanščina oz. madžarščina.

VAJE

1. Navedi, na katerih območjih v Republiki Sloveniji sta dva uradna jezika.

PRVO OBMOČJE:

…………………………………………………………………………………….....

DRUGO OBMOČJE:

…………………………………………………………………………………......

2. Obkroži ustrezno trditev.

Na dvojezičnem območju so imena ulic v obeh uradnih jezikih. DA NE

Na dvojezičnem območju se samo pripadniki manjšine učijo oba jezika. DA NE

Osebne izkaznice na dvojezičnem območju so samo v enem uradnem jeziku. DA NE

Italijanska manjšina ima pravico do radijskih oddaj v italijanščini. DA NE

Tudi Srbi in Hrvati v Republiki Sloveniji se lahko izobražujejo v materinščini. DA NE

3. Navedi državne organe Republike Slovenije.

…………………………………………………………………………………………………………….

…………………………………………………………………………………………………………….

4. Navedi verz, s katerim se začenja sedanja slovenska himna.

…………………………………………………………………………………………………………….

5. Navedi ustanove, v katerih se uporablja slovenščina kot uradni jezik.

…………………………………………………………………………………………………………….

…………………………………………………………………………………………………………….

6. Navedi območja za mejo Republike Slovenije, kjer živijo Slovenci v tujejezičnem okolju.

…………………………………………………………………………………………………………….

…………………………………………………………………………………………………………….

7. Navedi tiste države, v katerih živi največ slovenskih izseljencev.

…………………………………………………………………………………………………………….

…………………………………………………………………………………………………………….

Nastanek slovenskega jezika

INDOEVROPSKI PRAJEZIK

Zaradi današnje podobnosti med večino evropskih jezikov in nekaterimi azijskimi jeziki

jezikoslovci domnevajo, da vsi ti jeziki izvirajo iz skupnega prajezika (indoevropščina, kratica IDE), ki

naj bi ga govorili sredi 3. tisočletja pred našim štetjem na ozemlju vzhodne Evrope in Azije.

Indoevropski prajezik ni bil nikoli zapisan, znanstveniki so ga deloma obnovili na podlagi današnje

sorodnosti med jeziki. Tako besede, ki obstajajo v večini sodobnih indoevropskih jezikov (npr. brat,

mati, sestra), gotovo izhajajo iz časov praindoevropske skupnosti.

Glede na glasovni razovj, tipičen za besedo za število 100, delimo indoevropske jezike na

zahodne ali kentumske (lat. centum) in vzhodne ali satemske (iran. satem) jezike.

KENTUMSKA SKUPINA JEZIKOV SATEMSKA SKUPINA JEZIKOV

germanski romanski keltski grški indijski slovanski albanski arm. baltski iranski

GERMANSKI JEZIKI: nemški, angleški, nizozemski, flamski, danski, norveški, švedski

ROMANSKI JEZIKI: italijanski, furlanski, retoromanski, provansalski, francoski, španski,

katalonski, portugalski, romunski

KELTSKI JEZIKI: irski, bretonski, velški, škotski

Slovanske jezike delimo na vzhodne, zahodne in južne. Vzhodni slovanski jeziki uporabljajo cirilico,

prevladujoča veroizpoved je pravoslavna, zahodni slovanski jeziki uporabljajo latinico, prevladujoča

veroizpoved je katoliška, južni slovanski jeziki pa odvisno od geografske lege na osi vzhod – zahod

(meja med nekdanjim vzhodnim in zahodnim rimskim cesarstvom – reka Drina).

VZHODNI SLOVANSKI JEZIKI: ruski, beloruski, ukrajinski

ZAHODNI SLOVANSKI JEZIKI: poljski, lužiško srbski, češki, slovaški

JUŽNI SLOVANSKI JEZIKI: slovenski, hrvaški, srbski, makedonski, bolgarski

Neindoevropski jeziki v Evropi so madžarski, finski, estonski, baskovski in turški.

PRASLOVANŠČINA

Praslovanščina se je razvila iz indoevropskega prajezika. Po razpadu indoevropske jezikovne

Skupnosti (zaradi selitve) je imela tesnejši stik z indoiransko in germansko jezikovno skupino, kar

dokazujejo številne skupne besede, ki jih ne poznajo drugi indoevropski jeziki. Domovina

praslovanščine, ki naj bi se začela razvijati v 5. stoletju pred našim štetjem, je bilo ozemlje med

Baltskim in Črnim morjem. Nekatere lastnosti praslovanščine so se ohranile v posameznih slovanskih

jezikih:

trd in mehčan izgovor samoglasnikov (ruščina), zakon o odprtih zlogih, dva različna polglasnika

(ruščina), dolgi e (češčina), nosna samoglasnika (poljščina), dva različna i (poljščina, češčina, ruščina).

NASTANEK SLOVENŠČINE

Predniki Slovencev so prišli na današnje slovensko ozemlje že v 6. stoletju. V 9. stoletju so bili

naseljeni po vseh vzhodnih Alpah in delu Panonske nižine. Ob prihodu v Alpe in na Kras so še

govorili praslovanski jezik, kar so znanstveniki dokazali z načinom prevzemanja imen krajev in rek

(npr. Ptuj, Celje, Logatec, Sava, Soča, Drava ipd.), ki so jih prevzeli od staroselcev.

STARA CERKVENA SLOVANŠČINA (STCSL)

Stara cerkvena slovanščina je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga na povabilo

moravskega kneza Rastislava v 9. stoletju oblikovala grška duhovnika Konstantin (Ciril) in Metod.

Najprej so za pisanje uporabljali glagolico, kasneje pa se je vedno bolj uveljavljala cirilica (izumil jo je

Kliment Ohridski). Ker sta se učena brata ustavila pri slovenskem knezu Koclju ob Blatnem jezeru, ki

jima je dal nekaj učencev, so bili slovenski jezikoslovci (npr. Kopitar in Miklošič) najprej prepričani,

da je bila govorna podlaga stare cerkvene slovanščine govorica panonskih Slovencev (panonska

teorija). Na koncu 19. stoletja pa so znanstveniki dokazali, da je bila ta podlaga makedonsko narečje iz

okolice Soluna (tako imenovana makedonska teorija).

VAJE

1. Dopolni razpredelnico.

slovensko latinsko srbsko rusko italijansko angleško nemško

MATI MAT MUTTER

OČE OTEC

BRAT BRAT BROTHER

SESTRA SOROR SORELLA

2. Navedi vse glavne jezike, ki jih govorijo avtohtoni prebivalci v posamezni državi.

SLOVENIJA XXXXXXXX XXXXXXXX

ITALIJA

AVSTRIJA XXXXXXXX XXXXXXXX

ŠVICA XXXXXXXX

FRANCIJA XXXXXXXX

ŠPANIJA XXXXXXXX XXXXXXXX

BELGIJA XXXXXXXX XXXXXXXX XXXXXXXX

BRITANIJA XXXXXXXX

FINSKA XXXXXXXX XXXXXXXX XXXXXXXX

KANADA XXXXXXXX XXXXXXXX XXXXXXXX

BRAZILIJA XXXXXXXX XXXXXXXX XXXXXXXX


Romunščina spada med romanske jezike, ker se je razvila iz latinščine. DA NE

Grščina in albanščina spadata med kentumske indoevropske jezike. DA NE

Znani kolesar Miguel Indurain ni Španec, temveč je Bask iz Španije. DA NE

Vsi baltski jeziki spadajo v satemsko skupino indoevropskih jezikov. DA NE

Mehičani govorijo špansko, ker so še vedno pod špansko okupacijo. DA NE

4. Dopolni razpredelnico.

PISAVA VERA PISAVA VERA

poljščina srbščina

češčina latinica makedonščina cirilica

slovenščina bolgarščina

hrvaščina katoliška ukrajinščina pravoslavna

bosanščina ruščina

5. Navedi vse tiste današnje države, ki pokrivajo ozemlje med Baltskim in Črnim morjem.

…………………………………………………………………………………………………………….

…………………………………………………………………………………………………………….

6. Navedi ustrezna današnja imena za antična poimenovanja pokrajin, naselij, rek in gora.

Histria Ad pirum Atrans Dravus Sontius Venetia Poetovio Castra

Colapis Celeia Noricum Savus Nauportus Ocra Emona Forum Julii


Ciril je bilo Konstantinovo meniško ime. Bil je pokopan v Rimu. DA NE

Cirilica je pisava, ki je nastala kot kombinacija grških in latinskih črk. DA NE

Cirilico je izumil sv. Ciril, pri tem pa mu je pomagal njegov brat Metod. DA NE

Levstik je mislil, da je stara cerkvena slovanščina prvi slovenski knjižni jezik. DA NE

Ciril in Metod sta bila po materi makedonska Slovana iz Soluna. DA NE

Socialne zvrsti slovenskega jezika

Prebivalci Slovenije sicer živimo v isti državi, vendar v različnih pokrajinskih enotah in v različnih

družbenih slojih, zato pri sporazumevanju uporabljamo različne zvrsti. Prostorsko in družbeno

pogojene različice jezika imenujemo socialne zvrsti. Socialne zvrsti so knjižni jezik, pogovorni jeziki

in narečja (dialekti).

Knjižni jezik je socialna zvrst, ki se je oblikovala skozi stoletja in je skupna vsem Slovencem. Ima

narodnoreprezentativno in narodnoohranitveno vlogo. Knjižnega jezika se moramo šele naučiti, tako

kot se učimo tujega jezika. Uporabljamo ga takrat, kadar nastopamo v javnosti oziroma imamo pred

seboj raznoroden zbor poslušalcev (zato tudi poimenovanje zborni jezik). Knjižni jezik predvsem

pišemo, govori pa se v šolah, po sredstvih javnega obveščanja, v parlamentu ipd. Ima točno določena

pravila, ki so zapisana v slovnici, slovarju in pravopisu.

Pogovorni jeziki niso nekaj čisto določenega in povsem enotnega. So nekje vmes med knjižnim

jezikom in narečji. Pogovorni jeziki nastajajo v večjih mestih, kjer se srečujejo pripadniki različnih

narečnih govorov. Pri tem slednji opuščajo svoje narečne posebnosti in namesto njih prevzemajo

nekatere značilnosti knjižnega jezika. Tako govorimo o ljubljanskem, mariborskem, novomeškem,

murskosoboškem, slovenjegraškem, kranjskem, postojnskem, koprskem in novogoriškem pogovornem

jeziku. Podzvrsti pogovornega jezika so sleng, žargon in argo (interesne govorice). Pogovorni jezik se

predvsem govori.

Narečja so se oblikovala skozi tisoč let, predvsem na podeželju. Med seboj se ločijo v nekaterih

glasovih in mestu naglasa, v besedah in njihovi obliki ter v skladnji. Vseh narečij je na celotnem

slovenskem ozemlju okrog 50, zato je slovenščina eden od narečno najbolj razcepljenih slovanskih

jezikov. Na podlagi podobnosti jih strokovnjaki povezujejo v sedem narečnih skupin: primorsko,

rovtarsko, koroško, gorenjsko, dolenjsko, štajersko in panonsko. Na nastanek narečij je vplivalo več

dejavnikov, npr. naselitev slovenskega ozemlja s severa in z vzhoda, zemljepisne razmere, upravno-

politična razdelitev, cerkvenoupravna organizacija, soseščina drugih jezikov, kolonizacije ipd.

Govorni položaj je položaj med govorcem in sogovornikom. Glede na to, da velika večina govorcev

obvlada več socialnih zvrsti (nekateri narečje, pogovorni jezik in knjižni jezik), je pri sporazumevanju

potrebno uporabiti tisto zvrst, ki je v določenem govornem položaju najprimernejša. Če uporabimo

nižjo zvrst, kot je primerno, lahko delujemo neizobraženi ali neolikani, če pa uporabimo višjo zvrst,

kot je primerno, lahko delujemo neprilagojeni ali ošabni.

VAJE

1. Navedi avtorja, naslov in letnico izida najnovejše slovenske slovnice, enojezičnega

slovarja in pravopisa.

AVTOR NASLOV LETO

SLOVNICA

SLOVAR

PRAVOPIS

2. Besedilo iz knjižnega jezika »prevedi« v pogovorni jezik ali narečje.

KNJIŽNI JEZIK POGOVORNI JEZIK NAREČJE

- Metka, bi šla v trgovino?

- Da, babica, samo po sobi še

malo pospravim.

- Povej mi, ko boš pripravljena.

- Kaj pa naj kupim?

- Mleko, kruh in maslo. Pa še

nekaj testenin in sladkorja.

Jaz bom medtem dala prati

perilo.

3. Razvrsti navedene besede na knjižne, pogovorne in narečne.

knjiga, hraber, brihten, manavis, čompe, panin, ljubiti, plonkati, flaša, žur, čukežen, avtomobil, kratek,

mucinast, frmenton

KNJIŽNE BESEDE POGOVORNE BESEDE NAREČNE BESEDE

4. Pripiši ob slengovskih/žargonskih izrazih ustrezne knjižne sopomenke.

POGOVORNO KNJIŽNO POGOVORNO KNJIŽNO POGOVORNO KNJIŽNO

popeniti muzika oštarija

fruštek špricati (šolo) farbati

nakladati piflati se kanotjera

drot bala uliti se ga

5. Pripiši ob posamezni narečni skupini ustrezna naselbinska in rečna imena.

Mežica, Mislinja, Sežana, Kočevje, Jesenice, Ledava, Velenje, Pliberk, Vipava, Mura, Idrija, Idrijca,

Cerkno, Zilja, Bača, Savinja, Laško, Dravinja, Kamnik, Kokra, Metlika, Krka, Beltinci, Sava Dolinka,

Ljutomer, Kolpa, Nadiža, Bovec

NAREČNA SK. NASELJE REKA

PRIMORSKA

ROVTARSKA

KOROŠKA

GORENJSKA

DOLENJSKA

ŠTAJERSKA

PANONSKA

6. Podčrtaj tista narečja, ki sodijo v primorsko narečno skupino.

belokranjsko narečje, tersko narečje, nadiško narečje, haloško narečje, čedajsko narečje, podjunsko

narečje, obsoško narečje, selško narečje, briško narečje, vipavsko narečje, notranjsko narečje, kraško

narečje, ribniško narečje, dekansko narečje, obsoteljsko narečje, pomjansko narečje, poljansko

narečje


Ruščino govori več kot sto milijonov ljudi, zato ima več narečij kot slovenščina. DA NE

Narečja nastanejo tedaj, ko se ljudje sporazumevajo samo znotraj svoje skupnosti. DA NE

Otežena komunikacija (težko prehodne gore, reke, gozdovi) omogoča nastanek narečij. DA NE

Obsoško narečje se je razvilo ob reki Soči, kjer je bila pomembna prometna pot. DA NE

Ker so v Goriških Brdih vasi na gričih, se je razvilo zelo malo krajevnih govorov. DA NE

Tudi politična delitev na Kranjsko, Koroško in Štajersko je vplivala na narečja. DA NE

Meja med salzburško in oglejsko nadškofijo je nekoč potekala po reki Savi. DA NE

Panonskim narečjem se močno pozna neposredna bližina madžarskega jezika. DA NE

Nekatere vasi v Baški grapi imajo v svoji govorici jasne sledi italijanskega jezika. DA NE

Narečja so velika dragocenost, vendar moramo pri pouku uporabljati knjižni jezik. DA NE

8. Pripiši posameznemu govornemu položaju ustrezno socialno zvrst.

GOVORNI POLOŽAJ SOCIALNA

ZVRST

direktor banke govori po telefonu z materjo, ki je kmetica v Beli krajini

razrednik se med odmorom pogovarja z dijakom, ki je iz Nove Gorice

predsednik vlade ima tiskovno konferenco, na kateri utemeljuje odstop

prodajalka v domači vasi pojasnjuje zvišanje cen svojemu sosedu

profesor iz Kranja se pogovarja s prijateljem, ki je prišel iz Murske Sobote

novinarka na TV vodi okroglo mizo o napovedani davčni reformi

učitelj iz Vrtojbe razlaga svojim učencem nastanek slovenskih narečij

doktor prava prepričuje znanca, s katerim sta prebila otroštvo v Halozah

gospod župnik ima pridigo v manjši vaški cerkvi na Gorenjskem

ravnateljica na pedagoški konferenci razlaga novi pravilnik o ocenjevanju

veterinarka iz Brd govori po telefonu s kmetico, ki živi na Banjški planoti

sosedi iz Zgornjega Kašlja se pogovarjata o obnovi vaške cerkve

VAJE - besedoslovje in besedotvorje (4. letnik) november 2005

1. Določi vrsto tvorjenke.

pravzaprav predigra

vodnjak zakuhati

osuplost avtocesta

nejasen osemdeset

svetlopolt zatorej

hribolazec kravica

2. Določi, ali gre za sestavljenke ali za izpeljanke.

odpadek predpražnik

preizkus podpredsednik

obsodba prastrah

3. Tvori nove besede s krnitvijo in izpeljevanjem.

IZHODIŠČE Zmagoslav Katarina Božidar Eleonora

krnitev

izpeljevanje

4. Tvori zloženke in iz le-teh izpeljanke.

IZHODIŠČE voda siv roka star

zloženka

izpeljanka

5. Določi oba besedotvorna načina, po katerih je nastala tvorjenka.

TVORJENKA PRVI NAČIN DRUGI NAČIN

TOMOS

dvestokrat

napoved

domoljuben

6. Iz besede streljati tvori izpeljanke kot odgovore na vprašalnice.

kdo? kaj? kakšen? kateri? čigav?

7. Razloži naslednja rekla (frazeme).

prirasti k srcu

živeti kot ptiček na veji

dati roko v ogenj

posuvati se s pepelom

ubiti dve muhi na en mah

plavati proti toku

imeti dve levi roki

iti od Poncija do Pilata

pobrati šila in kopita

iti po kostanj v žerjavico

8. Poišči sopomenska rekla.

REKLO SOPOMENSKO REKLO

držati obljubo

pljuniti v roke

iti na kant

9. Poišči protipomenska rekla.

REKLO PROTIPOMENSKO REKLO

biti čist kot solza

biti okrogel kot sod

imeti dosti pod palcem

10. Dopolni rečenico z manjkajočimi izrazi.

REČENICA (DEL) NADALJEVANJE

Tresla se je gora, ...

Kdor seje veter, ...

Bolje vrabec v roki ...

11. Razvrsti prevzete besede na citatne besede, tujke in sposojenke.

restavracija, computer, jeans, buffet, hardver, kontejner, Blitzkrieg, kokakola, disco, femme fatale,

dolce vita, rugby, alma mater, joint venture, bugivugi

CITATNE BESEDE TUJKE SPOSOJENKE

12. Preberi geselski članek pri besedi vrtoglavec in izpiši

a) glavo .................................................... b) zaglavje ....................................................

c) razlago prvega pomena besede ....................................................................................

č) ilustrativno gradivo pri drugem pomenu besede .........................................................

..........................................................................................................................................

d) en frazem .....................................................................................................................

e) en termin ......................................................................................................................

f) kvalifikatorje ................................................................................................................

vrtoglavec -vca m 1. vrtoglav človek: vrtoglavec ne prenese pogleda v globino 2. vrtoglav narod

narod, ki je zapisan propadu ekspr. ta vrtoglavec nas bo spravil v nesrečo nespameten človek zool. v

pasjem črevesu živeč zajedavec, čigar mehurnjaki povzročajo vrtoglavost, Taenia muliceps

13. Iz navedenih besed izpiši po dve besedi, ki sta večpomenki, sopomenki, enakopisnici,

protipomenki in nadpomenki/podpomenki.

grob, važen, oklep, klop, metla, ošaben, glava, vedno, brezovka, nikoli

večpomenki sopomenki enakopisnici protipomenki nad/podpome.

VAJE (oblikoslovje) december 2005

1. Sklanjaj samostalnike v ustreznem številu.

I R D T M O

gospa

mati

trgatev

Vasja

SOD

požarni

Globoko

sledovi

grablje

duri

prsi

oči

generalne

usta

vrata

2. Sklanjaj samostalniške zaimke.

I R D T M O

on

vedve

one

kdo

kar

3. Uvrsti samostalnike v ustrezno sklanjatev.

Krško PEKO Agnes kis Miha povest

bojazen tišina vodilni slovo veselje glavna

4. Sklanjaj navpično navedene samostalnike in jim določi naglasni tip.

robec premog trebuh gospa stvar sneg

5. Pojasni razloge za posebnosti v sklanjatvi.

Zakaj je pri besedi kdor tožilnik enak rodilniku?

........................................................................................

Zakaj ima beseda sla naglas vedno na končnici?

........................................................................................

Zakaj je v dvojini pri besedi nož končnica -ema?

.......................................................................................

6. Izpiši iz besedila vse glagolske oblike in jih določi.

"Reci, da me boš ubogala," je prosil zaskrbljeni oče svojo prehlajeno hčer in dostavil: "Pojdi pogledat

v lekarno, saj nočem, da bi še huje zbolela." Hči se godrnjaje obrne in se začne cmeriti, da je zaradi

nezaupanja prizadeta. Oče je bil razumevajoč, zato je hčer tolažeč pobožal po laseh.

IZPIS GLAGOL. OBLIKA IZPIS GLAGOL. OBLIKA

7. Določi glagolski način.

Nova značka je bila sprejeta šele včeraj.

Trije učenci so prizadeti začeli godrnjati.

Stara mama se obravnava kot moteča oseba.

Zeleni avto so dokaj hitro našli v gozdu.

Sosedov pes je naveličan čakal na mačko.

8. Podčrtaj skladenjsko vlogo pridevnika in jo poimenuj.

PRIMER POIMENOVANJE

V garaži jo je resnično čakal dirkalni.

Zaspana je komaj še dvigovala veke.

Generalno so takoj poklicali po telefonu.

Zaradi anonimnega pisma je bil prizadet.

Ta učitelj je gotovo zelo simpatičen.

9. Zapiši vse vrste števnika 100.

GLAVNI VRSTILNI MNOŽILNI LOČILNI

10. Izpiši predložne zveze in določi sklon.

Zaradi redne nespečnosti je bil proti jutru ob spanec, zato je med včerajšnjim zajtrkom s težavo sedel

na stolu.

PREDLOŽNA ZVEZA SKLON PREDLOŽNA ZVEZA SKLON

VAJE (skladnja in besedilna skladnja) 4. a ET in 4. a EG

Domžalski policisti so v sredo ob 12.20 na Savski cesti v Domžalah zaradi

prekrška ustavili voznika osebnega avta, 27-letnega P. G. iz Domžal. Domžalčan je

imel prižgane dolge luči, ni bil privezan z varnostnim pasom, bil je tudi brez vozniškega

dovoljenja, kazalo pa naj bi tudi, da ni trezen. Možje v modrem so se odločili za

alkotest, ki ga je voznik odločno odklonil, zato so mu nadaljnjo vožnjo prepovedali.

Vendar njihovega "nasveta" ni upošteval, saj so ga pičlih deset minut pozneje

na Ljubljanski cesti še enkrat ustavili. Tokrat so Domžalčanu odvzeli prostost in ga

odpeljali na domžalsko policijsko postajo. Ko ga je policist peljal v prostore za

pridržanje in mu snel lisice, se je P. G. uprl, policistu je raztrgal pulover in ga še

nekajkrat brcnil. Napadenemu so priskočili na pomoč kolegi in razgreteža ukrotili.

Zoper Domžalčana bodo napisali ovadbo in ga prijavili sodniku za prekrške.

1. S podčrtovanjem določi stavčne člene in prilastke.

Domžalski policisti so na Savski cesti v Domžalah zaradi prekrška ustavili voznika osebnega avta.

2. Obkroži jedra besednih zvez.

voznik poškodovanega osebnega avta - možje v modrozelenih površnikih

nova domžalska policijska postaja - majhen prostor za pridržanje

pravkar prispela kazenska ovadba - simpatičen sodnik za mladoletnike

3. Prikaži zgradbo povedi z S simboli.

Domžalčan je imel prižgane dolge luči, ni bil privezan s pasom,

bil je brez vozniškega dovoljenja, kazalo pa naj bi tudi, da ni trezen.

Možje v modrem so se odločili za alkotest, ki ga je voznik odločno odklonil,

zato so mu nadaljnjo vožnjo prepovedali.

Ko ga je policist peljal v prostore za pridržanje in mu snel lisice, se je P. G. uprl,

policistu je raztrgal pulover in ga še nekajkrat brcnil.

4. Podčrtani odvisnik pretvori v ustrezen stavčni člen.

ODVISNIK: Ko ga je policist peljal v prostore za pridržanje in mu snel lisice, se je P. G. uprl.

PRETVORBA:

............................................................................................................................................

5. V drugi in tretji povedi določi izhodišče povedi in ga izpiši. Obe izhodišči sta obenem

naveznika. Slednjima poišči nanašalnici v predhodnih povedih in ju izpiši.

IZHODIŠČE DRUGE POVEDI: ....................................................................................

NANAŠALNICA IZ PREDHODNE POVEDI: .............................................................

IZHODIŠČE TRETJE POVEDI: ....................................................................................

NANAŠALNICA IZ PREDHODNE POVEDI: .............................................................

6. Poišči v prvem odstavku besedno zvezo, ki je opisovanje (perifraza).

OPISOVANJE: ............................................................................................................................

7. Izpiši jedro četrte povedi.

JEDRO:

.......................................................................................................................................................

8. Iz pete povedi izpiši naveznik in ga nadomesti s tremi možnimi različicami.

NAVEZNIK: ....................................................

RAZLIČICE: ...................................................., .........................., ............................................................

9. Iz prvega stavka pete povedi izpiši povedek in predmet in izrazi isto vsebino z eno besedo

tujega izvora.

IZPIS: ........................................................................ TUJA BESEDA: ....................................................

10. Iz sedme povedi izpiši besedo, ki je posamostaljeni pridevnik, in določi skladenjsko vlogo te

besede.

POSAMOST. PRIDEVNIK: ............................................ SKLAD. VLOGA: .........................................

11. Združi povedi v enostavčno poved s povedkovim prilastkom.

Sosedova Alenka je nesla blago iz trgovine. Bila je zelo utrujena.

12. Navedi tri argumente za trditev, da je stavčna zveza Ker je zelo bolan, zahteva svoj mir zveza z

vzročnim odvisnikom.

1. ......................................................................................................................................

2. ......................................................................................................................................

3. ......................................................................................................................................

13. Določi glavne stavke, priredja in odvisnike.

STAVEK DOLOČITEV STAVEK DOLOČITEV

Ko je dobil darilo, Ni vedel,

je šel v sobo ali naj se smeje

in pogledal, ali joče,

kaj se skriva v škatli. kajti v škatli je bil pas,

Če bi bil avtomobilček, ki ga je le težko kupila.

bi bil zelo vesel, Zraven je našel liziko,

tako pa je bil razočaran, zato je odšel k materi,

čeprav je ljubil mater. da bi se ji zahvalil.

14. S pomočjo pretvorb združi tri povedi v eno enostavčno poved.

Včeraj smo imeli sestanek. Zelo sem hvalil direktorja. Sem pač preračunljiv človek.

Poleti smo imeli počitnice. Skrbno sem raziskal votlino. Pri tem sem veliko tvegal.

Potovali smo proti oazi. Na nebu se je prikazala mavrica. Šofer je vozil precej hitro.

15. Izpiši iz sedme povedi osebek in ga zloži na oba načina, priredno in podredno.

PRIREDNO:

PODREDNO:

BESEDILOSLOVJE

GOVORICE

nejezikovno sporočanje jezikovno sporočanje

JEZIKOVNO SPOROČANJE IN SPORAZUMEVANJE

govorno pisno

TEMELJNE SPORAZUMEVALNE DEJAVNOSTI

govorjenje in poslušanje pisanje in branje

GOVORNO SPOROČANJE

prosti govor deklamiranje branje

Jezik in besedilo

Jezik je za človeka temeljno sredstvo sporazumevanja. Z njim lahko tvorimo besedila ter

sprejemamo in razumemo besedila drugih. Temeljne sporazumevalne dejavnosti so govorjenje,

pisanje, poslušanje in branje. Poleg besednega jezika so zelo pogoste tudi prvine nebesednega jezika,

npr. pri govorjenju glasnost, hitrost govora, kretnje, mimika, drža telesa, pri pisanju pa vrsta tiska,

preglednice, grafi, fotografije in podobno. S prvinami nebesednega jezika pogosto sporočamo celo več

kot z besednim jezikom.

Sporazumevanje (komunikacija) je ena od oblik človekove družbene dejavnosti, in sicer

najpogostejša in verjetno tudi najpomembnejša. Človek se je ločil od živali, ko je začel uporabljati

besede. Sporazumevanje obsega sporočanje in sprejemanje besedil. Kdor besedilo tvori, je

sporočevalec, kdor ga sprejema, je prejemnik. Pri govorjenju in poslušanju gre za razmerje med

govorcem in poslušalcem, pri pisanju in branju pa za razmerje med piscem in bralcem.

Sporazumevanje je lahko enosmerno (samo sporočanje) ali dvosmerno (npr. pogovarjanje in

dopisovanje).

VAJE

1. Poveži različne jezikovne dejavnosti s posameznimi povedmi.

Ubesedovanje predmetnosti Če ga ne bo, si je verjetno premislil.

Razmišljanje Dober dan, gospodična!

Čustvovanje Včeraj sem močno mislila nate.

Načrtovanje Prosim, da se drugič obnašate bolj dostojno.

Navezovanje stikov Tri tisoč petsto petdeset tolarjev.

Izražanje sodbe Naslednje leto bomo prodali to hišo.

Izražanje hotenja Slovenščina je zelo dolgočasen predmet.

Razodevanje sebe drugim Imenujem vas za svojega novega pomočnika.

Povzročanje družbenih sprememb. Kako naj bom vesela, če me je zapustil!

2. Navedi sedem primerov nebesednega jezika, ki jih mora znati razbrati udeleženec v prometu.

3. Razloži v stolpcu na desni strani, kaj pomenijo posamezna nebesedna znamenja.

Državna zastava, obešena na pol droga

Kurjenje kresov (v preteklosti)

Golob z oljčno vejico v kljunu

Prekrižana srp in kladivo

Policist v križišču, ko kaže hrbet vozniku

Kazalec in sredinec v obliki črke V

Kimanje z glavo (v Bolgariji)

4. Preberi spodnji besedili in odgovori na vprašanja.

(Frank, potomec slovenskih izseljencev, piše) (Dijakinja Maja po telefonu pokliče sošolko)

Vzdolž mile Krke sem našel pravljično Vavto

vas, dom očeta moje mame, mlin, starodavna

kmečka poslopja, objemajoča breg reke, belo

cerkev, lesketajočo se v soncu, in vzdolž

umazane poti star kompleks kmetije, vinograde,

kozolce, polne žita in sena. Počutil sem se, kot

da spadam tja. Toda ko sem se sprehajal po Suhi

krajini, kjer je očetova družina obdelovala

kamnito zemljo, in videl stoletja stare hiše in vse

naokrog same griče in doline, kjer sem našel

grobove Blatnikov in Lovšetov, tam v tišini in v

smradu gnoja, duhu detelje in dežja, sem se

zavedel: našel sem snov, iz katere je narejena

moja duša.

-Živijo, Daša!

- Zdravo!

- Imaš popoldne prosto?

- Seveda, kaj pa naj bi počela v soboto!

- Čuj, a prideš sem? Brat je prinesel slike z žura.

- A res? Veš, da pridem!

- Super si na vseh! Najboljša pa je tista, na

kateri

smo Petra, Andreja in midve. Saj veš,

štiriperesna deteljica. Torej pridi.

- Kdaj?

- Lahko okrog treh.

- Zmenjeno. Adijo!

- Adijo!

a) Kdo so sporočevalci in prejemniki prvega oz. drugega besedila?

b) V katerem besedilu gre za dvosmerno sporazumevanje?

c) Katero besedilo je bolj čustveno obarvano in kako se to kaže?

Besedni jezik

Temeljna enota besednega jezika je beseda. Pri sporazumevanju upoštevamo pravila za

povezovanje besed v višje enote (stavke in povedi) in pravila za čutno zaznavno oblikovanje besed in

višjih enot (tj. pravorečna in pravopisna pravila). Besedni jezik je torej dogovorjeni sestav besednih

znamenj in pravil za tvorjenje besedil.

Besede so dogovorjena znamenja iz glasov ali črk, s katerimi kaj poimenujemo. Vsaka beseda

zato nekaj pomeni. V slovarju prevladujejo večpomenske besede, enopomenski pa so predvsem

nekateri strokovni izrazi (termini). Besede imajo tudi določeno slogovno vrednost. Slogovno

nezaznamovane so tiste, ki jih lahko uporabimo v vseh okoliščinah oz. v vseh vrstah besedil. Besede,

ki razodevajo tudi sporočevalca (npr. njegovo starost, pokrajinski izvor, čustveno razmerje do

ubesedovanega ipd.), so slogovno zaznamovane besede. Te lahko uporabljamo samo v nekaterih

okoliščinah. Besede danega jezika so zbrane in popisane v slovarjih. Slovarji so enojezični in

večjezični.

Slovnična pravila urejajo skladanje besed v pravilne besedne zveze, povedi in besedila.

Pravorečna pravila določajo izgovor glasov v različnih položajih v besedi, naglaševanje besede in

trajanje naglašenega samoglasnika ter melodijo govorjenja. Pravopisna pravila zajemajo zapisovanje

glasov s črkami, rabo velikih in malih črk, rabo ločil, deljenje besed in pisanje prevzetih besed.

VAJE

1. Navedi več različnih pomenov spodaj navedenih besed. Najprej navedi osnovni pomen.

konj zemlja

jezik drevo

2. Obkroži slogovno zaznamovane besede in jim na desni pripiši nezaznamovano ustreznico.

zaboj čompe pisun

psiček razvoj abortus

babura disperzija zategadelj

bukve žurka dekle

akoravno pogodba popeniti

polenta Lizika čukežen

3. Preberi odlomek iz slovarja in odgovori na vprašanja.

škràt škrata m, im. mn. tudi škratje 1. zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje, navadno

nagajivo: škrat je živel v votlem drevesu 2. kip ali podoba, ki to bitje predstavlja: škrata bom postavil

zraven gredice z vrtnicami 3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je pravi škrat 4. ekspr. poreden,

neugnan otrok: pri hiši ni več miru, odkar imamo tega škrata 5. evfem. hudič: menda mu pomaga sam

škrat ● šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je prišlo do tiskarske napake

a) Ali je beseda škrat enopomenska ali večpomenska?

b) Ali je iz odlomka mogoče razbrati, v katero besedno vrsto spada beseda škrat?

c) Ali je beseda škrat slogovno zaznamovana?

č) Katero stalno besedno zvezo tvori beseda škrat?

d) Iz katere vrste slovarja je odlomek?

4. Popravi napake, ki izražajo neupoštevanje slovničnih pravil.

visok drevo

najbolj pameten

leteti vse višje

Nimam domačo nalogo.

Aleš pije soka.

Brežice je mesto.

Zaspal je, ker je zapeljal s ceste.

Potem smo šle jaz in Tina na sprehod.

Upam, da bo prošnja ugodno rešena. Zanjo se

vam že vnaprej zahvaljujem.

Včeraj sem srečal prijatelja. S prijateljem se že

dolgo nisva videla.

Zdi se mi, da ste bila pred pol leta naša redna in

to zelo dobra stranka.

5. Popravi napake, ki izražajo neupoštevanje pravopisnih pravil.

rizba, ispit, sem videv, socijalizem, novemberski

Dolenjske toplice, Kranjska gora, Šempeter Pri

Gorici, Banjška Planota, Vipavski križ, PodTurn

Resnično me zanima, koliko si se učil?

Kdor drugemu jamo koplje sam vanjo pade.

Mojca je radovedna: » Zakaj si šel na smučanje!«

novo meški, A kategorija, 50 obletnica poroke

pizza, container, pežo, folksvagen, weekend

Šeron Ston, Merlin Monro, Nju Jork, Roma,

Wien

Dejavniki sporočanja

SPOROČANJSKI MODEL: Sporočevalec → Besedilo (tema in prenosnik) → Naslovnik

Okoliščine sporočanja so odvisne od sporočevalca in naslovnika ter od kraja in časa sporočanja.

Sporočevalec in naslovnik se lahko zelo dobro poznata ali pa sploh ne. Lahko sta moški ali ženska,

otrok ali odrasli, kmet ali meščan, izobraženec ali neizobraženec, podrejeni ali nadrejeni, dobre ali

slabe volje ipd. Vse to, poleg tega pa tudi kraj in čas sporočanja (doma ali na avtobusu, zjutraj ali

zvečer) se pogosto kaže v izbiri jezikovnih prvin, s katerimi se tvori besedilo.

Tema je to, o čemer govorimo ali pišemo, vsebina pa je to, kar o tem povemo. Sporočevalec zelo

pogosto naslovniku o nečem pripoveduje, torej mu ubeseduje tudi prvine predmetnosti.

Prenosnik je odvisen od tega, ali besedilo nastaja z govorjenjem ali s pisanjem oziroma ali ga

sprejemamo s poslušanjem ali z branjem. Zvok je slušni, svetloba pa vidni prenosnik.

Besedilo je to, kar nastaja pri sporočanju. Besedilo je tisto besedno sporočilo, ki je smiselno (ima

prepoznaven namen in temo), sovisno (posamezni deli so logično in slovnično povezani) in

zaokroženo (tvori vsebinsko in oblikovno celoto).

VAJE

1. Določi sporočevalca in naslovnika ter druge okoliščine sporočanja ob treh različnih povedih.

POVED SPOROČEV. NASLOVNIK DRUGE

OKOLIŠČINE

Kje boš za silvestra?

Gospa, kje boste pa za novo leto?

Ali bi našim gledalcem lahko zaupali,

kje boste preživeli najdaljšo noč v letu?

2. Oblikuj povedi, s katerimi bi prosil za denar spodaj navedene možne naslovnike.

NASLOVNIK POVED

mama

dedek

sestra

sošolec

znanec

3. Določi z ustrezno besedno zvezo temo naslednjih kratkih besedil.

PRIMER: Vremenski obrat je pojav, pri katerem se temperatura v nekaj urah zniža tudi za 30 stopinj

Celzija. Tema = vremenski obrat.

BESEDILO TEMA (BZ)

V slovenskem knjižnem jeziku je 29 glasnikov (fonemov), tj. takih glasov, ki v

okviru besed lahko razločujejo pomen. Delimo jih na samoglasnike in

soglasnike.

Na tisoče jam je po svetu. Od vseh teh izstopajo Škocjanske jame, srce

matičnega krasa. Kdor se poda v globoko podzemlje, se za večno zagleda v

čudoviti svet.

Gospod profesor, večina učencev ne razume nove snovi. Bi nam jo lahko

razložili še enkrat? Čudno, saj sem vam jo natančno razložil. Bi nam jo lahko še

enkrat?

Lepega avgustovskega dne nas je teta povabila na vikend. Veseli smo se odzvali

njenemu povabilu in se odpeljali do manjše hiše, ki jo uporablja tetina družina.

Omara je visoka 160 cm in široka 100 cm. Izdelana je iz hrastovega lesa, kar ji

daje potrebno trdnost. Ima večji predalnik in štiri manjše predale.

4. Določi posamezno sporazumevalno dejavnost in vrsto prenosnika.

PRIMER SPORAZUM. DEJAVNOST PRENOSNIK

Učenec dela zapiske po predpisanem učbeniku

Sošolki se prepirata o novem učitelju telovadbe

Igralec se na glas uči novo dramsko vlogo

Tajnica prepisuje potek seje z magnetograma

Profesor si dopisuje s kolegom iz Združenih držav

5. Dokaži, da je naslednje besedno sporočilo resnično pravo besedilo.

Pred tetino hišico smo se zbrali popoldne. Stric Jaka je zakuril ogenj, mama in teta sta

pripravljali meso, midva z bratom in sestrični pa smo se igrali. Stric je pekel hrenovke in kotlete, ki jih

je polival s pivom. Ker se je preveč kadilo, smo posedli na balkonu.

Ker je bilo bolj vetrovno, je teta ves čas hodila gledat, ali ni morda prišlo do požara, saj je

ogenj gorel blizu drvarnice. Ko ga je stric pogasil, se je teta končno pomirila. Po dobri večerji smo se

udobno namestili na stolih in opazovali luči, ki so v trdi temi migljale po avtocesti.

Nazaj domov smo se odpeljali šele pozno ponoči.

SMISELNOST: Namen ………………………...…………. Tema ………………………………..

SOVISNOST: Logična povezanost: ……………………………………………………………

Slovnična povezanost: ………………………………………………………….

ZAOKROŽENOST: Vsebinska ………………………………………………………………………

Oblikovna …………………………………………………………………………

Vloge besedila

Ker je besedilo izdelek sporočanja, vsebuje podatke o vseh temeljnih dejavnikih sporočanja. Zato

pravimo, da ima isto besedilo hkrati različne vloge; od sporočevalca pa je odvisno, katera vloga je v

danem besedilu bolj ali manj poudarjena.

Izrazna vloga. Pomeni, da vsebuje besedilo podatke o sporočevalcu in o drugih okoliščinah

sporočanja (o spolu, starosti, izobrazbi, o njegovih stališčih, o njegovem družbenem položaju in

pokrajinski pripadnosti ter o njegovem razmerju do naslovnika). Izrazna vloga je poudarjena v

zahvalah, opravičilih, zasebnih dnevnikih in pismih ter zelo opazno v lirskih pesmih.

Vplivanjska vloga. Pomeni, da želi sporočevalec z vsakim besedilom vplivati na naslovnika, bodisi na

njegovo vednost ali ravnanje, doživljanje, mnenje ali prepričanje. Vplivanjska vloga je poudarjena v

zapovedih, prepovedih, prošnjah, pozivih, nasvetih, vabilih, navodilih, oglasih in podobnih besedilih.

Predstavitvena vloga. Pomeni, da vsebuje besedilo podatke o zunanji predmetnosti oziroma nam

omogoča, da si predmetnost predstavljamo, kakršna je v resnici. Sporočevalčeva pozornost je

usmerjena k lastnostim predmeta, ki naj jih spozna naslovnik. Predstavitvena vloga je poudarjena v

opisih, leksikonih, slovarjih, poročilih in učbenikih.

Povezovalna (govornostikovna) vloga. Pomeni, da gre za besedila oziroma za dele besedil, s katerimi

zgolj navezujemo ali preverjamo stik z naslovnikom, vsebina pa nam ni pomembna. Taka besedila so

nekateri pogovori, skupinsko petje, zapis na razglednici, tudi elektronska pošta ipd.

Lepotna (estetska) vloga. Pomeni, da besedilo gradi na zvočnosti, ritmu, harmoniji, igrivosti jezika,

tudi dramatičnosti in čutni nazornosti. Lepotna vloga je pomembna značilnost umetnostnih besedil

(predvsem poezije, pa tudi proze), lahko pa jo zasledimo tudi v nekaterih drugih funkcijskih zvrsteh.

VAJE

1. Določi najpomembnejšo vlogo besedila v posameznem besedilu.

Dober dan, sosed. – Dober dan. – Spet na delo? – Spet, spet. – Vreme pa bolj tako, ne. Kilavo. – Ja,

danes sonce, jutri dež. – Ja, tako je to. Kaj hočemo? – Nič. Nič ne moremo. – No, pritličje.

VLOGA BESEDILA:

Glej, jaz sem bil izgubil vero do boga in do ljudi - že davno; pisal sem samo zato, da sem dal duška

svoji ogorčenosti in svojemu zaničevanju do teh vsakdanjih, umazanih duš, ki blodijo po blatu in ne

vidijo sonca nad sabo ne rož poleg sebe; na jeziku imajo morda poetične fraze in hlinjeno

pobožnost,

njihovo srce pa je suho in zaprašeno, kakor od pergamenta, in v resnici ne čutijo ničesar ...

VLOGA BESEDILA:

O, blažen bodi čas pomladnih dni In blažen prvi grenko sladki vzdih,

in blažen mesec, leto, blažen kraj, ki z Amorjem je v eno me spojil,

kjer bil od dvoje lepih sem oči in blažen lok, puščice, ki od njih

tako prevzet, da sem njih suženj zdaj. v srce krvave rane sem dobil.

VLOGA BESEDILA:

SOBNI INVENTAR: 1 zakonska postelja, 2 nočni omarici, 1 tridelna omara, 1 predalnik, 1 klubska

mizica, 2 stola, 1 preproga, 2 namizni svetilki, 1 umetniška slika, 1 barvni televizor, 1 prenosni

radio

VLOGA BESEDILA:

Spoštovani kupci!

Obveščamo vas, da bo naša trgovina zaradi obnovitvenih del zaprta od 10. 7. 2005 do 10. 9. 2005.

Prosimo za razumevanje. Začasno vam bodo naši artikli dostopni v poslovalnici na Kolodvorski

ulici. Ljubljana, 1. 7. 2005 Most, d.

o. o.

VLOGA BESEDILA:

2. Ugotovi, kaj vse izveš iz spodnjega besedila o sporočevalcu.

Kobarid, 19. 6. 1900

Cenjeni gospod!

Pismonoša mi je izročil Vaš priporočen list. Hvala iskrena da ste takoj odgovorili. Vsebina

seveda, kar očitno pripoznam me je razveselila ter me spravila v neki nemir, kateri se mora le

ljubečemu srcu pripisovati. Da odkrito priznavam, da sem bila celi večer nekam zamišljena, ter nisem

kar nič slišala pogovore drugih, tako, da me je moral marsikateri opomniti naj resneje poslušam.

Čakala sem komaj trenotke, da se odstranim meni hromečemu društvu, ter sama z zbranimi mislimi

potujem duševno tja, tja - - - - - kjer je On . . . . . Moj trden sklep je bil Vam takoj naslednji dan

odgovoriti, ali ko sem se pripravila, da bi kaj pametnega, kaj zbranega napisala a tedaj nisem vedno

vedela nič, da konečno sem morala odložiti.

Evo me tedaj danes! Vi me prosite, da bi Vam oprostila radi Vašega prvega lista, kjer ni bilo

pravega podpisa. Nič Vam nisem zamerila in tudi če bi bila saj - - - - - ljubeče srce oprosti vse,

pardonira tudi večje prestopke. Vedela sem pa itak, da list prihaja od Vas. Ko ste mi leta 1899 enkrat

pisali "Nasvidenje v l. 1900" od tedaj sem vedno čakala enega dneva v katerem bi se to izpolnilo.

"Varala sem se" dejala sem čestokrat sama sebi. Saj moški prelomijo takoj dane besede, a propos,

sedaj vidim, da se nisem, ter da ste ostali mož beseda v pravem pomenu.

Sliko katero želite Vam tukaj priloženo pošiljam. Vedite, da ste Vi prvi, kateremu jo podarim

kot drag spomin.

Vaša Karolina

SPOL: …………………….. STAROST: ……………………… IZOBRAZBA: ………………………

STALIŠČA: ………………………………………………………………………………………………

DRUŽBENI POLOŽAJ: ……………………… POKRAJINSKA PRIPADNOST: ……………………

RAZMERJE DO NASLOVNIKA: …………………………………………………………………….

3. Navedi vse vloge besedila, ki se pojavljajo v spodnji Prešernovi pesmi.

Sem dolgo upal in se bal,

slovo sem upu, strahu dal;

srce je prazno, srečno ni –

nazaj si up in strah želi.

VLOGE BESEDILA: …………………………………………………

…………………………………………………………………………

…………………………………………………………………………

…………………………………………………………………………

4. Spremeni spodnje besedilo tako, da bo v njem jasneje izražena vplivanjska vloga besedila.

Ta jabolka so sorte jonagold. So srednje debela in imajo rdečerumen, rahlo povoščen ovoj. Spadajo

med zgodnje sorte, tako da jih je treba porabiti do konca leta. Pridelana so bila v sadovnjaku v

Brkinih, kjer se alpska klima meša z mediteransko. Jabolka so bila le minimalno škropljena.

SPREMENJENO BESEDILO:

Vrste besedil

Pri obravnavi besedil smo pozorni na različne sestavine, npr. na temo, na sporočevalčev namen, na

slogovni postopek (način razvijanja téme), na tipične jezikovne prvine, na prenosnik, na razkrivanje

sporočevalca ipd., zato ločimo več vrst besedil:

govorjena in zapisana (glede na prenosnik), enogovorna in dvogovorna (glede na vrsto

sporazumevanja), subjektivna in objektivna (glede na sporočevalca), zasebna in javna (glede na

naslovnika), uradna in neuradna (glede na družbeno veljavo), praktičnosporazumevalna, uradovalna,

strokovna, publicistična in umetnostna (glede na jezikovno funkcijo).

Govorjena besedila nastajajo sproti, govorec se odziva na naslovnika, se popravlja in dopolnjuje,

pogosto tudi ponavlja. Običajno so subjektivna in dvogovorna, v pogovornem jeziku ali narečju.

Zapisana besedila so veliko bolj urejena, običajno zapisana v knjižnem jeziku, sporočevalec ima čas

za pripravo na pisanje in za popravljanje osnutka besedila.

Enogovorna besedila ne predvidevajo neposrednega odziva naslovnika.

Dvogovorna besedila naslovnika pozivajo k odzivu ali se odzivajo na prejšnje besedilo naslovnika,

torej gre za dvosmerno sporazumevanje.

Subjektivna besedila so tista, v katerih sporočevalec izraža svoja stališča, torej osebno razmerje do

predmetnosti in do naslovnika.

Objektivna besedila prinašajo le stvarna in preverljiva dejstva o predmetnosti, brez osebnega

razmerja do nje. Gre za nizanje podatkov o določeni tematiki.

Zasebna besedila so tista, ki so namenjena določenemu posamezniku (ali družini). Zasebna besedila

vsebujejo podatke, ki niso za vsakogar.

Javna besedila tvori sporočevalec za množico ljudi, za javnost. Javna so vsa besedila, objavljena v

množičnih občilih ali predstavljena v javnih prostorih.

Uradna besedila so tista, v katerih sporočevalec govori v imenu ustanove in jih pošilja družbeno

neenakovrednemu naslovniku. Pri tem se čimbolj drži predpisane zunanje oblikovanosti uradnega

besedila. Sporočevalec navaja dejstva in skuša biti čimbolj objektiven.

Neuradna besedila so besedila, ki jih sporočevalec govori/piše družbeno enakovrednemu naslovniku.

V besedilu razodeva svoje mnenje in druge osebnostne lastnosti.

Funkcijske zvrsti Praktičnosporazumevalna besedila tvorimo doma, med znanci in prijatelji. So neuradna zasebna.

Z njimi sporočamo raznolike vsakdanje teme. V teh besedilih se močno razodevamo, zato so zelo

subjektivna. Večinoma so govorjena, in sicer dvogovorna (sporočevalec pričakuje odziv naslovnika).

Uradovalna besedila so uradna zasebna besedila. Namenjena so posamezniku, ne pa javnosti.

Ustrezne so le teme, vezane na sporazumevanje med uradno osebo in stranko. Sporočevalec in

naslovnik sta v neenakovrednem razmerju. V uradovalnih besedilih se sporočevalec ne razodeva, torej

gre za objektivna besedila. Pretežno so zapisana, večinoma pa so dvogovorna.

Publicistična besedila so namenjena široki javnosti. Tvorijo jih novinarji, objavljena so v množičnih

občilih (sredstvih javnega obveščanja). So zapisana, govorjena ali govorjena in zapisana. Tovrstna

besedila obravnavajo zelo splošne teme in jih podajajo na vsem razumljiv način. So objektivna in

subjektivna. Navadno so enogovorna, saj se ne pričakuje odziv.

Strokovna besedila tvorijo strokovnjaki določenega strokovnega področja, namenjena pa so le ljudem

z istimi strokovnimi interesi. Zato je tematika omejena, vezana na določeno stroko. Sporočevalec se ne

razodeva, zato so ta besedila objektivna. Pretežno so zapisana in so večinoma enogovorna.

Umetnostna besedila tvorijo pesniki, pisatelji in dramatiki. Tematika je vzeta iz domišljijskega sveta

in nima praktičnega namena. Lepotna vloga besedila je zelo pomembna. Besedila so izrazito

subjektivna, pretežno so zapisana in enogovorna.

VAJE

1. Pozorno preberi spodnja besedila in reši pripadajoče naloge (določi ali obkroži).

Homersko vprašanje

Še preden sta se pojavila prva zapisana Homerjeva epa Iliada in Odiseja, je v grškem prostoru

obstajalo ustno pesništvo. Zanj je značilno, da besedil ne zapisuje, ampak jih v ustni obliki prenaša

iz roda v rod. Ker ne gre za pravo literaturo, saj ni zapisana s črkami (littera = črka), zanjo veljajo

posebna pravila in estetski kriteriji. V prvi vrsti je za tako zvrst značilno ponavljanje verzov, izrazov

in motivov, ki postanejo nekakšni klišeji. Statistično je ugotovljeno, da se v Iliadi in Odiseji ponavlja

tretjina verzov.

FUNKCIJSKA ZVRST:

govorjeno

zapisano

enogovorno

dvogovorno

subjektivno

objektivno

zasebno

javno

uradno

neuradno

Petra Dolenc, Cankarjeva 18, 1360 Vrhnika

Naročnina za leto 1998

Spoštovani!

Konec aprila smo Vam poslali predračun in položnico za letno naročnino na revijo FNM. Prva

letošnja številka omenjene revije je že izšla, Vašega plačila pa še nismo prejeli. Takoj, ko boste

poravnali naročnino, Vam bomo poslali prvo številko.

Zahvaljujemo se Vam za sodelovanje in Vas lepo pozdravljamo.

Referentka Simona Gregorčič

Ljubljana, 12. aprila 1998

FUNKCIJSKA ZVRST:

govorjeno

zapisano

enogovorno

dvogovorno

subjektivno

objektivno

zasebno

javno

uradno

neuradno

Slep je, kdor se s petjem ukvarja,

Kranjec moj mu osle kaže;

pevcu vedno sreča laže,

on živi, umrjè brez dnarja.

FUNKCIJSKA ZVRST:

govorjeno

zapisano

enogovorno

dvogovorno

subjektivno

objektivno

zasebno

javno

uradno

neuradno

Dijakinja: Gospod profesor, večina učencev ne razume nove snovi. Bi nam jo razložili še enkrat?

Profesor: Čudno, saj sem vam jo natančno razložil.

Dijakinja: Bi nam jo lahko še enkrat?

Profesor: Saj vendar moramo s snovjo naprej. Naj vam jo med odmorom razloži Andrej.

FUNKCIJSKA ZVRST:

govorjeno

zapisano

enogovorno

dvogovorno

subjektivno

objektivno

zasebno

javno

uradno

neuradno

Dvojni triumf

Melbourne, 27. 11. 2005

Sinoči sta v prepolni olimpijski dvorani naša izjemna telovadca Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan

postala svetovna gimnastična prvaka. Petkovšek je osvojil zlato kolajno na bradlji, Pegan pa je le

nekaj ur zatem požlahtnil olimpijsko srebro na drogu. Resnično sta v tem trenutku brez prave

konkurence ne samo doma, pač pa tudi na svetu. Čestitamo!

F. B.

FUNKCIJSKA ZVRST:

govorjeno

zapisano

enogovorno

dvogovorno

subjektivno

objektivno

zasebno

javno

uradno

neuradno

NEUMETNOSTNE UMETNOSTNE

praktičnosporazumevalni jezik lirika

strokovni in znanstveni jezik epika

publicistični jezik dramatika

PRAKTIČNOSPORAZUMEVALNI JEZIK

Besedilne vrste: pogovor, opravičilo, vabilo, obvestilo, pismo,

voščilnica, sožalje, prijavnica, naročilnica, oglas,

reklama, osmrtnica, vozni red, RTV program, tel.

imenik

Ubeseditveno stališče: pretežno objektivno

Pomembne besedilne vloge: predstavitvena, izrazna, vplivanjska

Jezikovne značilnosti: a) splošno razumljiv besedni zaklad

b) kratke in nezapletene povedi

c) poenostavitve (Amerika, rešilec, kubik)

OBVESTILO ZA PLANINCE

Komisija za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije in Planinsko društvo Kobarid

obveščata, da sta Zahodna drežniška smer in pot Silva Korena na KRN zaprti zaradi poškodb –

posledic potresa. Zaradi skalnih odlomov in razrahljanega kamenja sta obe poti smrtno nevarni.

Planinci naj uberejo druge poti, ki vodijo na Krn.

ČETRTEK, 31. decembra 1998 - Št. 103

VABILO

Krajevna skupnost Avče in občina Kanal ob Soči vabita na slovesnost ob stoletnici rojstva

Ivana Kovačiča,

poslednjega pričevalca o nesmislih, strahotah in grozotah prve svetovne vojne. Slovesnost bo

v nedeljo, 25. 10. 1998, ob 17. uri

v dvorani gasilskega doma v Avčah.

Predsednik KS: Ivo Hvalica

PISMO Kobarid, 19. 6. 1900

Cenjeni gospod!

Pismonoša mi je izročil Vaš priporočen list. Hvala iskrena da ste takoj odgovorili. Vsebina

seveda, kar očitno pripoznam me je razveselila ter me spravila v neki nemir, kateri se mora le

ljubečemu srcu pripisovati. Da odkrito priznavam, da sem bila celi večer nekam zamišljena, ter nisem

kar nič slišala pogovore drugih, tako, da me je moral marsikateri opomniti naj resneje poslušam.

Čakala sem komaj trenotke, da se odstranim meni hromečemu društvu, ter sama z zbranimi mislimi

potujem duševno tja, tja - - - - - kjer je On . . . . . Moj trden sklep je bil Vam takoj naslednji dan

odgovoriti, ali ko sem se pripravila, da bi kaj pametnega, kaj zbranega napisala a tedaj nisem vedno

vedela nič, da konečno sem morala odložiti.

Evo me tedaj danes! Vi me prosite, da bi Vam oprostila radi Vašega prvega lista, kjer ni bilo

pravega podpisa. Nič Vam nisem zamerila in tudi če bi bila saj - - - - - ljubeče srce oprosti vse,

pardonira tudi večje prestopke. Vedela sem pa itak, da list prihaja od Vas. Ko ste mi leta 1899 enkrat

pisali "Nasvidenje v l. 1900" od tedaj sem vedno čakala enega dneva v katerem bi se to izpolnilo.

"Varala sem se" dejala sem čestokrat sama sebi. Saj moški prelomijo takoj dane besede, a propos,

sedaj vidim, da se nisem, ter da ste ostali mož beseda v pravem pomenu.

Sliko katero želite Vam tukaj priloženo pošiljam. Vedite, da ste Vi prvi, kateremu jo podarim

kot drag spomin.

Vaša Karolina

STROKOVNI IN ZNANSTVENI JEZIK

Podzvrsti: 1. Praktičnostrokovni jezik

2. Poljudnoznanstveni jezik

3. Znanstveni jezik

Ubeseditveno stališče: pretežno objektivno

Pomembne besedilne vloge: predstavitvena, vplivanjska

1. PRAKTIČNOSTROKOVNI JEZIK

Besedilne vrste: recept, navodilo za uporabo, tehnični podatki, prospekt,

razglas, pogodba, šolski učbeniki

Jezikovne značilnosti: a) strokovni izrazi in ustaljene besedne zveze

b) natančno in enopomensko izražanje

c) preprosti stavčni vzorci

NAVODILO ZA UPORABO LIKALNIKA

Pomembni napotki

Preden aparat prvič uporabite, skrbno preberite navodila za uporabo.

Pred uporabo odvijte omrežni kabel do konca.

Preden v likalnik nalijete vodo, vedno izvlecite vtikač iz vtičnice.

Za nalivanje vode (maksimalno 170 ml) uporabite dozirno posodo.

Likalnik ima vgrajen termostat; dodatna talilna varovalka preprečuje pregretje.

Pazite, da otroci slučajno ne bi prijeli vroče likalne plošče.

2. POLJUDNOZNANSTVENI JEZIK

Besedilne vrste: strokovni članki v revijah (Gea, Proteus, Življenje in

tehnika), gesla v prilagojenih enciklopedijah,

poljudnoznanstvene knjige

Jezikovne značilnosti: a) živost in nazornost opisovanja

b) preprosta skladnja

c) malo tujih besed in abstraktnih izrazov

REŠEVANJE STOLPA V PISI

Poševni stolp v Pisi je zagotovo eden najbolj znanih gradbeniških spodrsljajev. Seveda

ostaja odprto vprašanje definicije, kaj je to spodrsljaj; toliko turistov, kolikor jih prihaja v Piso

zaradi poševnega stolpa, bi tja le težko pritegnil kakršenkoli uspešen gradbeniški podvig. In turizem

je konec koncev ena od zelo donosnih gospodarskih dejavnosti... Vendar pa se zgodba o poševnem

stolpu nezadržno bliža katastrofalnemu koncu; nadaljnjega nagibanja kamnita struktura ne bo več

prenesla in do zrušitve manjka le še minimalen nagib.

Zato so v zadnjih mesecih spet oživele razprave, kako zaustaviti nagibanje stolpa oziroma

kako ga celo nekoliko izravnati. Pod podnožjem naj bi zgradili močan železobetonski temelj krožne

oblike. Na privzdignjeni strani temelja naj bi vgradili posebno sidro, ki bi ga pričvrstili 50 m

globoko. Pod temeljem pa naj bi na točno določenih mestih s poševnimi vrtinami izvrtali votline in

s tem povzročili nadzorovano posedanje terena zaradi 15.000-tonske obremenitve zgradbe. Stolp

naj bi tako zravnali vsaj za toliko, da bi še nadaljnja desetletja in stoletja privlačil v Piso nove in

nove množice turistov.

3. ZNANSTVENI JEZIK

Besedilne vrste: razprave, diplomske naloge, magistrske naloge,

doktorske disertacije, visokošolski učbeniki

Jezikovne značilnosti: a) enopomensko strokovno izrazje

b) abstraktnost in brezčustvenost

c) neglagolsko izražanje in raba trpnika

č) formule, skice, preglednice

KAJ SVOBODNI VERZ NI

Sinonimna izraza svobodni in prosti verz se v naši literarni zgodovini in esejistiki pogosto

uporabljata za celo vrsto različnih verznih pojavov iz različnih zgodovinskih obdobij, tako rekoč za

vse modifikacije silabotonizma in za vse nesilabotonične verze. Toda svobodni verz se je kot

samostojni verzifikacijski sistem razvil šele v posebnem svetovnonazorskem in poetološkem

vzdušju dvajsetih in tridesetih let našega stoletja (potem ko je v moderni prešel rabo eksperimenta).

Zato ga je treba ločiti od iregularnega silabotonizma in raznih oblik nesilabotoničnih verzov, ki so

od njega večinoma veliko starejši in pripadajo povsem drugi poetiki.

PUBLICISTIČNI JEZIK

Besedilne vrste: novica, poročilo, reportaža, komentar, izjava, kritika,

intervju, anketa, odprto pismo, polemika, podlistek

Ubeseditveno stališče: objektivno in subjektivno

Pomembne besedilne vloge: predstavitvena, izrazna, vplivanjska

Jezikovne značilnosti: a) naslovi, podnaslovi in nadnaslovi

b) živost, zgoščenost, metaforičnost

c) publicizmi (specifično besedje: izjaviti, državnik,

dilema; sklicevanje na vire: od našega posebnega

poročevalca, iz dobro obveščenih krogov, STA;

stereotipi: sestali se bodo za zeleno mizo, širša javnost,

mesto ob Dravi, v prijateljskem ozračju, tretji svet)

Ustanovili Društvo učiteljev geografije

Ljubljana - Učitelji geografije so ustanovili Društvo učiteljev geografije in zaprosili za

sprejem društva v Zvezo geografskih društev Slovenije. Društvo je prostovoljno in bo predstavljalo

ter združevalo mnenje učiteljev geografije v naši državi. Prve dejavnosti društva bodo ustanovitev

regionalnih klubov in sekcij, računalniško izobraževanje učiteljev geografije, analiza napredovanj

učiteljev geografije, normiranje delovnih razmer in sodelovanje pri pripravi zborovanja leta 2000.

Za predsednika je bil izbran ravnatelj Srednje upravno-administrativne šole v Ljubljani Dušan

Vodeb. A. Ž.

Svetovni skavtski zlet

Tisoči šotorov pod Južnim križem

V Čilu je bilo tudi 200 slovenskih tabornikov in 80 skavtov – Geslo jamboreeja:

gradimo mir skupaj - Suša povzročala hude težave - Zastava ranjke države

V roke sem vzel kompas. Magnetna igla se je počasi umirila v smeri severa. S pogledom sem

drsel po nočnem nebu. Proti vzhodu. Pogled mi je obstal na štirih zvezdah, ki spominjajo na

narobe obrnjen križ. Ozvezdje Južnega križa. Seveda, saj sem bil na južni polobli našega

planeta, na haciendi Picarquin, ki je 70 kilometrov oddaljena od čilske prestolnice Santiaga.

Tu se je ob koncu prejšnjega leta zbralo več kot 30 tisoč skavtov in članov sorodnih

organizacij. Med njimi je bilo tudi 200 slovenskih tabornikov in 80 skavtov. Udeležili so se

dogodka, ki vsako četrto leto pritegne na tisoče mladih. Tokratni svetovni zlet oziroma jamboree je

bil 19. po vrsti. Potekal je pod geslom gradimo mir skupaj, pripravili pa so ga čilski skavti.

Država, ki ji je še pred desetletjem z železno roko vladal general Pinochet, je hotela tudi

tako dokazati, da je toliko demokratična, da prenese zgled strpnosti, kar naj bi bil svetovni skavtski

zlet. Udeleženci so bili predstavniki vseh ras in več kot 200 narodov iz dobrih 180 držav. Govorili so

zelo veliko jezikov. O pravi mavričnosti tega dogodka priča tudi dejstvo, da so za verujoče pripravili

rimsko-katoliške, protestantske, pravoslavne, judovske, mormonske, islamske, hinduistične in

budistične obrede. Svetovni zlet je dogodek, ki zahteva izjemno organizacijo. Čilenci so se na

nekaterih področjih nadvse izkazali, vendar jim je ponekod tudi spodletelo. Prav po južnoameriško.

.........................................................................................................................................................

Hacienda Picarquin je čudovito urejena. Veliko lesenih objektov, vodnjakov, dreves. Žal je

ponagajalo vreme, saj zaradi El Ninja ni bilo deževne dobe in so imeli organizatorji veliko težav.

Vse rastline je bilo treba nenehno zalivati, posušilo se je tudi bližnje jezero, zato so morali

odpovedati vse dejavnosti na vodi, kot so jadranje, potapljanje in veslanje. V taboru za osebje

prva dva dneva (razen noči) ni bilo vode. Zato ni treba posebej omenjati, da so bile higienske

razmere vse prej kot idealne.

..........................................................................................................................................................

Otvoritev je bila poleg zaključka edina prireditev, na kateri so se zbrali vsi udeleženci.

Osrednjo areno tabora je napolnilo morje ljudi, nad katerimi je vihral gozd zastav. Čilskih,

argentinskih, bolivijskih, ameriških, britanskih. Med njimi je bilo seveda tudi nekaj trobojnic s

Triglavom. Slovenci smo nase opozarjali še z ragljami, ki so povzročale skoraj neznosen hrup.

Prireditev je čilska nacionalna televizija prenašala po satelitu in so si jo lahko ogledali v 180 državah.

Vse je posebej navdušilo to, da so glasbo, celo tisto, ki je spremljala predstavitveni film Čila, izvajali v

živo.

Nič kaj lahko delo - prireditev je trajala okoli dve uri - je opravil univerzitetni orkester iz

Santiaga. Ob prikazu zastav držav, iz katerih prihajajo udeleženci, so prireditelji zagrešili kar nekaj

napak, saj so pokazali zastave neobstoječih držav, ob imenu Jugoslavija pa je bil celo simbol ranjke

SFRJ, vsem znana trobojnica z zvezdo. Svetovni zlet je odprl čilski predsednik Eduardo Frei, ki se je

pripeljal v Picarquin s helikopterjem. Ob koncu temperamentnega govora v španščini, ki ga žal niso

prevajali, je razglasil prireditev za odprto, nočno nebo so razparali laserji in začel se je 19. svetovni

jamboree, zadnji v tem tisočletju.

Gorazd Utenkar

Obravnava besedilnih vrst (poročilo, življenjepis, obvestilo, potrdilo,

pooblastilo)

Poročilo

V poročilu sporočevalec seznani naslovnika s tem, kje, kdaj in zakaj se je zgodil aktualen

dogodek, kdo je pri tem sodeloval, predstavi pa tudi potek dogodka.

Poročilo je namenjeno širši javnosti, zato spada med publicistična besedila.

Tvorec poročila po navadi najprej predstavi rezultat dogodka, pogosto že kar v naslovu.

Poročilo navadno nima uvoda in zaključka. Glagoli so v pretekliku.

Časopisno/radijsko/televizijsko poročilo je praviloma objektivno besedilo.

S tovorom cigaret v naročje policistov Ljubljana, 20. oktobra — Povratnika, ki sta pred dobrima dvema tednoma vlomila dvakrat v eni

noči, so prijeli še istega večera in kriminalisti so lahko hitro spisali ovadbo, vendar preiskovalni

sodnik ni odredil pripora.

Po policijskih ugotovitvah so se 31-letni M. R. in 22-letni D. Z., oba Kamničana, ter za zdaj še

neznani nepridiprav 2. oktobra okrog enajstih zvečer z golfom odpeljali v Skaručno. Avto je vozil

mlajši Kamničan. Ustavil je nedaleč stran od trgovine, v katero so potem vlomili, a tudi takoj

pobegnili, ker so sprožili alarmno napravo.

Neuspeh jih ni pretirano razočaral, tako da so takoj poiskali nov cilj. Čez slabo uro so bili že v

Utiku pri Vodicah in spet so se ustavili pred trgovino. Tokrat je D. Z. ostal v golfu in oprezal okrog

sebe. M. R. pa je z neznančevo pomočjo vdrl in nabrala sta za približno 350000 tolarjev cigaret, jih

zložila v večje plastične vreče, plen pa odložila na zadnje sedeže v avtu.

Med vožnjo proti Mengšu pa se jim je zalomilo. Opazila jih je patrulja in policijski avto

se je zapodil za njimi. Še pred naseljem je poskušal mlajši Kamničan zaviti s ceste, da

bi se na gozdni cesti izmuznil policistom, a se je uštel, zato so vsi trije poskakali iz avta

in pobegnili. Oba Kamničana so nedaleč stran prijeli, njun pomagač pa se je izmuznil in

ga še niso našli. K. D.

NALOGA 1: Kdo je tvorec besedila? .......................... Kje in kdaj je besedilo nastalo? .........................

........................... Komu je namenjeno? ....................................... Kaj je tema besedila? ..........................

NALOGA 2: Presodi, ali so v besedilu zajete vse nujne prvine poročila.

NALOGA 3: Izrazi v eni povedi vsebino posameznega odstavka.

.....................................................................................................................................................................

.....................................................................................................................................................................

.....................................................................................................................................................................

Življenjepis

To je besedilo, v katerem so linearno predstavljeni pomembnejši dogodki iz življenja kake osebe.

Glagoli so v pretekliku, napisan pa je v 3. osebi (biografija) ali v 1. osebi (avtobiografija).

V uradnem življenjepisu običajno navedemo naslednje podatke:

ime, priimek in bivališče (levo zgoraj),

rojstni podatki, socialno stanje, izobrazba, delovne izkušnje, priznanja/nagrade,

kraj in datum nastanka življenjepisa (levo spodaj),

lastnoročni podpis (desno spodaj).

Uradni življenjepis je objektivno besedilo, sicer pa sta lahko tako biografija kot avtobiografija

subjektivni besedili.

Različne oblike življenjepisov so biografsko geslo, jubilejni članek, nekrolog, memoari,

romansirana biografija itd.

Andrej Godec

Brilejeva 12

1000 Ljubljana

ŽIVLJENJEPIS

Rodil sem se 15. 5. 1972 v Kranju kot mlajši otrok v štiričlanski družini. Oče Miha in mama

Jožica sta učitelja — oče uči matematiko, mama pa glasbeno vzgojo.

Osnovno šolo Franceta Prešerna v Kranju sem obiskoval v letih 1979—1986 in jo končal s prav

dobrim uspehom. Že zelo zgodaj me je začela zanimati glasba, zato sem s petimi leti začel obiskovati

ure klavirja in petja v nižji glasbeni šoli v Kranju. Končal sem jo leta 1985 (eno leto pred koncem

osnovne šole), in sicer z odličnim uspehom.

Jeseni 1986 smo se preselili v Ljubljano; tam sem obiskoval Srednjo glasbeno in baletno šolo

ter junija 1990 opravil zaključni izpit. Na Akademijo za glasbo v Ljubljani so me sprejeli v študijskem

letu 1990/91, in sicer na smer solopetje. Študij sem končal oktobra 1995.

Že med študijem sem nastopal kot solist v zboru Consortium musicum, januarja 1996 pa sem se

kot interpret baritonskih vlog zaposlil v SNG Opera in balet v Ljubljani. Pripravil sem tudi več

samostojih recitalov.

Zaradi hudega vnetja glasilk sem se v zadnjem letu povsem odpovedal javnim nastopom in se

posvetil pedagoškemu delu z mladimi pevci. To delo od l. 1999 opravljam na Srednji glasbeni in

baletni šoli v Ljubljani.

Andrej Godec

V Ljubljani, 5. februarja 2000

NALOGA 1: V kateri osebi je besedilo napisano? ............................. Koliko let je pisec obiskoval

šolo? .................... Katere podatke o sebi je pisec besedila posebej poudaril? Zakaj? ..............................

............................................... Ali v besedilu prevladujejo dejstva ali stališča? ........................................

NALOGA 2: Spremeni prvi odstavek tako, da bo začetek jubilejnega članka oz. nekrologa.

JUBILEJ: ....................................................................................................................................................

.....................................................................................................................................................................

NEKROLOG: .............................................................................................................................................

.....................................................................................................................................................................

NALOGA 3: Napiši v domači zvezek uradni življenjepis svojega očeta ali matere.

Javno obvestilo

To je besedilo, v katerem sporočevalec naznanja javnosti, da se bo nekaj pomembnega zgodilo ali

se dogaja. Običajno je objavljeno v množičnih občilih.

Navadno gre za en pomemben dogodek, navedena pa so naslednja dejstva: kdo obvešča in koga

obvešča ter kaj, kdaj in kje se bo zgodilo.

V glavi obvestila je pogosto zapisan logotip ustanove, temu lahko sledi ogovorni del, ki vključuje

naslovnika. Vsebini obvestila sledi podpis sporočevalca, včasih tudi vljudnostna poved.

V obvestilih je veliko samostalnikov in povedi s trpnikom.

Obvestila so tudi oglasi, različni sporedi, jedilni listi, osmrtnice in borzne tečajnice.

Obvestilo bralcem 1 Zaradi slovenskega kulturnega praznika Delo v

torek, 8. februarja, ne bo izšlo.

Znova izide v sredo, 9. februarja, s prilogama

Znanost in Delova borza dela ter s prilogo

Internet in računalništvo, objavljene pa bodo tudi

ponedeljkove borzne in finančne tečajnice.

Uredništvo

SEZAM 2 Združenje staršev in otrok, Vegova 6, Ljubljana,

organizira mrežo družin, kjer poteka stalna

svetovalnica za starše in otroke, kjer starši lahko

dobijo nasvet, informacijo in tudi rešitev

problemov, stisk in težav, povezanih z družinskim

življenjem. Telefon je odprt dopoldne med

delavniki od 9.00 do 15.00. Tel.: (061) 1254111

g l e d a l i š č e 3 Ljubljana_______________________________ Cankarjev dom Ukročena trmoglavka. Koproduk- 19.30 cija med SNG Opero, Ljubljana ter

Cankarjevim domom, Ljubljana,

2000. Balet. Dirigent: Igor Švara.

Maribor_____________________________________ Drama SNG Filio ni doma. Damir Zlatar Frey.

19.30 SNG Maribor, 2000. Drama.

Režija: Damir Zlatar Frey. Za red

Izbirni in izven.

Tako boš ležal, kot ležiš, le malo globlje, 4 le malo globlje, a vendar dovolj globoko,

da ne dosežeš več teh trav s to svojo roko.

Tiho nas je zapustil

Valentin Okroglič

Od njega se bomo poslovili v torek, 21. 10. 2003,

ob 16h na pokopališču v Cerkljah na Dolenjskem.

Vsi njegovi

NALOGA 1: Ugotovi, katera od navedenih obvestil imajo posebno poimenovanje, in jih poimenuj:

.....................................................................................................................................................................

NALOGA 2: Izpolni razpredelnico.

OBVESTILO 1 OBVESTILO 2 OBVESTILO 3 OBVESTILO 4

sporočevalec

naslovnik

tema

besedilna vloga

ubeseditveno stal.

Uradno potrdilo

To je pisno besedilo, v katerem sporočevalec izraža, da je kaj prejel ali da se je kaj zgodilo oz. da

se še godi. Uradno potrdilo običajno izdajajo ustanove.

Potrdilo mora vsebovati podatke o ustanovi, ki kaj potrjuje, in o osebi, za katero se potrjuje, ter

podatke o vsebini, ki se potrjuje. Bistvena dela sta tudi lastnoročni podpis (žig) in datum.

Vrste potrdil so potrdilo o šolanju, zdravniško potrdilo, tudi spričevalo, blagajniški prejemek

(potrdilo o prejemu denarja), reverz (potrdilo o prevzetih predmetih) itd.

REPUBLIKA SLOVENIJA

Gimnazija Jurij Vega

Šmarska ulica 16, Idrija (ime in sedež šole)

Potrdilo o vpisu

Šmid Tina_______________________________ (ime in priimek)

rojen-a dne 7. Julija 1984 v kraju Koper je v šolskem letu 2000/01 vpisan-a v 2 letnik

gimnazije (splošna smer)_________________________ (vrsta in ime izobraževalnega programa)

Potrdilo se izdaja za: nakup letne avtobusne vozovnice____________

Idrija, dne 27. 9. 2000 M. P. _______________________________ (podpis odgovorne osebe)

NALOGA 1: Čemu služi to potrdilo? .................................................................. Kaj pomeni okrajšava

M. P.? .......................... Ali potrdilo velja, čeprav ni izpolnjena rubrika »podpis odgovorne osebe«? .....

NALOGA 2: Popravi napake, ki jih je napravil izpolnjevalec obrazca.

NALOGA 3: Napiši v domači zvezek potrdilo o prejemu večje vsote denarja.

Uradno pooblastilo

To je pisno besedilo, s katerim sporočevalec nekoga pooblašča, da namesto njega opravi kako

uradno dejavnost. Tako pooblastilo izdajajo posamezniki.

Vsebovati mora bistvene podatke o pooblastitelju in pooblaščencu ter o vsebini pooblaščanja.

Lahko je začasno ali trajno. Bistvena dela pooblastila sta tudi datum in lastnoročni podpis.

Pooblastilo podpiše tudi pooblaščenec, lahko pa ga overi tudi uradna oseba (notar).

Marija Zarnik

Urhova cesta 11

4290 Tržič Tržič, 30. 8. 2000

POOBLASTILO

Pooblaščam svojo sestro Cirilo Jamnik, da v času od 1. 9. 2000 do 31. 8. 2001 ureja vse

zadeve v zvezi s šolanjem mojega sina Tomaža Zarnika na Srednji elektro in strojni šoli

v Kranju. Ker bova z možem leto dni službeno odsotna, bo sin v tem času pri njej tudi

stanoval.

Marija Zarnik

Podpis pooblaščenca: Marija Zarnik

Cirila Jamnik

Cirila Jamnik

NALOGA 1: Ugotovi, kaj manjka v zgornjem pooblastilu. .....................................................................

.....................................................................................................................................................................

NALOGA 2: Napiši v domači zvezek pooblastilo s poljubno vsebino.

Ubeseditveno stališče

OBJEKTIVNO SUBJEKTIVNO

Taščica je ptica, velika kot poljski vrabec. Po

čelu in prsih je oranžno rdeča, zgoraj pa olivno

rjava. Spola se po barvi ne ločujeta. Razširjena

je skoraj po vsej Evropi. Njen življenjski

prostor je listnati in mešani gozd z gostim

podrastjem. Živi tudi po vrtovih in parkih.

Hrani se s črvi, hrošči, majhnimi polži in

jagodičjem. Samec in samica valita mladiče 15

dni v talnem gnezdu iz stebelc in mahu. Letno

ima dva zaroda (aprila in junija).

Od nekdaj sem imel rad ptice. Najbolj pa me

je privlačila taščica, ker je brhka in živa

ptica. Predvsem so mi všeč njene barve;

zgoraj je sivkastozelena, spodaj belkasta, na

čelu, grlu in na prsih pa ima čudovito

rumenordečkasto barvo, ki spominja na

barvo vzhajajočega sonca. Opazoval sem

njen tenki in ravni, samo na koncu ljubko

prikrivljeni kljun. Z njim lahko je tisto

ogabno golazen, kot so črvički in pajki.

NALOGA 1: Predstavi razliko med dejstvi in stališči.

NALOGA 2: Predstavi razliko med besednimi vrstami.

Ubeseditveni načini

1. Opisovanje (orisovanje)

2. Pripovedovanje

3. Poročanje

4. Razlaganje z utemeljevanjem

OPISOVANJE (objektivno ubeseditveno stališče)

a) strokovno-znanstvena in umetnostna besedila

b) preprosta skladenjska sestava

c) malo glagolov, dosti pridevnikov

č) povedkova določila in prilastki

d) rahla sobesedilna povezanost

PRIMER: MOJA SOBA

Moja soba je v zgornjem nadstropju levo. Je dokaj majhna, a za moje potrebe popolnoma

zadovoljiva. V njej sta dve postelji, vsaka na drugem koncu sobe. Postelja, na kateri spim, je po navadi

oblečena v posteljnino s slončki in je razmetana. Desno od postelje, proti oknu, stoji pisalna miza. Na

njej je polno zvezkov, knjig in ostankov od včerajšnje malice. Po oknu se spušča žaluzija, pod oknom

pa je radiator. Na drugem koncu sobe se čez steno razprostirajo omare. Stene so polepljene s posterji

in sliko mojega bivšega osmega razreda.

ORISOVANJE (subjektivno ubeseditveno stališče)

PRIMER: MALDIVI

Kot snežni biseri smaragdno zelenega morja so v Indijskem oceanu nanizani Maldivi. Majhni

koralni otočki s kokosovimi palmami in bleščeče belimi peščenimi plažami, obdanimi s toplim tropskim

morjem, ki daje dom čarobnemu podvodnemu svetu raznobarvnih koral z živopisanimi prebivalci

tropskega morja. Valovi popeljejo zagrizene navdušence deskanja in jadranja do novih in enkratnih

izkušenj, sprejmejo pa tudi vznesene raziskovalce morskih globin, ki si želijo sprostiti utrujene oči ob

pogledu na raznovrstnost in barvitost ribjega kraljestva. Maldivi so predvsem večni raj za vse tiste, ki

radi lenarijo v senci kokosovih palm, srkajoč osvežujoče cocktaile.

PRIPOVEDOVANJE (subjektivno ubeseditveno stališče)

a) praktičnosporazumevalna, publicistična in umetnostna besedila

b) večja skladenjska zapletenost

c) bogata izbira glagolov

č) pomembnost glagolskih časov

d) močna sobesedilna spetost

PRIMER: ZGODBA, KI JE NI

V našo vas pošto nosijo le trikrat na teden, v torek, četrtek in petek. Tisti dan pa je bila ravno

sreda in prelep sončen dan. Torej sem se po časopis odpravil v dolino na pošto, plačati pa sem hotel

tudi račune za telefon in strokovno revijo.

Pot je najprej vodila čez sosedov še malo zasneženi sadovnjak, zatem pa sem se spustil po

zmrznjeni od sonca svetlo obsijani ledini navzdol proti kozolcu na robu travnikov. Pri kozolcu sem se

odločil za bolj strmo, zato pa samotno in mehko pot navzdol. Previdno sem se izogibal poledenelim

delom poti, da mi ne bi spodrsnilo - tega sem se glede na svoja leta že kar bal. Ko sem bil za dalj časa

na ravnem suhem delu steze, sem se z veselim očesom ozrl čez globoki hudourniški jarek daleč na

drugo stran kotline: tam se je po smučišču spuščalo vse črno pik - smučarji seveda, ki so ta prelepi

zimski popoldan pod planinami uživali na svoj način.

POROČANJE (objektivno ubeseditveno stališče)

a) praktičnosporazumevalna in publicistična besedila

b) preprosta skladenjska sestava

c) podatkovna zgoščenost

č) velika pogostnost samostalnikov

d) rahla sobesedilna spetost

PRIMER: KO SE AMERIŠKI DISCOVERY SREČA Z RUSKIM MIROM

V letalu Discovery je šestčlanska posadka, pilotira pa ga Eileen Collins, prva ženska, ki vodi

takšno letalo. V posadki je tudi Vladimir Titov, delal je že na ruski vesoljski postaji Mir, in je drugi

ruski vesoljec, ki leti z ameriškim vesoljskim plovilom.

V ponedeljek naj bi se odprava med svojim osemdnevnim poletom srečala z rusko vesoljsko

postajo Mir. Shuttle bo letel okoli nje, astronavti pa jo bodo fotografirali.

To naj bi bila preizkušnja za prvi stik ameriškega "shuttla" in ruske vesoljske postaje, do katere

naj bi prišlo junija. Preverili bodo komunikacijske in navigacijske naprave, prav tako pa bodo

preizkusili sodelovanje med ameriško in rusko kontrolo vesoljskih naprav.

RAZLAGANJE (objektivno ubeseditveno stališče)

a) strokovno-znanstvena in publicistična besedila

b) največja skladenjska zapletenost

c) velik delež slovničnih besed

č) pogosto ponavljanje besed

d) najmočnejša sobesedilna spetost

PRIMER: NIKOTIN - STRUP, KI DELUJE POČASI

Strastni kadilci se ne morejo odpovedati užitkom kajenja, čeprav vedo, da je nikotin močan

strup, ki ga znanstveniki uporabljajo npr. tudi pri izdelavi sredstev za uničevanje škodljivih žuželk. O

delovanju in učinkih nikotina se je mogoče najbolje prepričati takrat, ko človek pokadi svojo prvo

cigareto: njegovo srce začne pospešeno utripati, človeku se zdi, da mu bo zdaj zdaj skočilo iz prsi. Ker

pa nastopijo motnje v prekrvavitvi, postane polt bleda kot zid. Žleze delujejo močneje kakor navadno,

zato čelo orosi mrzel pot, v ustih pa se začne nabirati slina.

Kadar zdravniki govorijo o škodljivosti nikotina, pogosto omenjajo, da je prav nikotin kriv, če

kadilci pogosteje obolevajo na srcu in tudi pogosteje podležejo srčnim obolenjem kakor ljudje, ki ne

kadijo.

KONTROLKA (glasoslovje in pravopis) maj 2013

IME IN PRIIMEK: 1. a ET

______________________________________________________________

1. Določi foneme v naslednji besedi (10 točk).

n a s l e d n i c a SAMOGLASNIKI: ZVOČNIKI:

ZVENEČI NEZVOČNIKI: NEZVENEČI NEZVOČNIKI:

2. Napiši v oglatem oklepaju izgovor naslednjih besed brez naglasa (10 točk).

zdrob [ ]

izpisan [ ]

mostovž [ ]

risbica [ ]

pregled [ ]

glasbenik [ ]

kolidž [ ]

obtožba [ ]

predhodnik [ ]

porog [ ]

3. Označi naglas na naglašenih besedah in spodaj izpiši vse naslonke (20 točk).

Da bi sosedov Peter čimprej okreval, je v treh dneh spil zelo veliko močnih zdravil, kar

je lahko tudi škodljivo.

NASLONKE:

……………………………………………………………………………………………………………

4. Iz lastnih imen izpelji vrstne oziroma svojilne pridevnike (15 točk).

Brda Dunaj Celovec

Benetke Rim Vidmar

Zver Bovec Sonja

Tone Gojc Trst

Reka Tržič Skopje

5. Napiši, po katerem pravilu pišemo predlog s/z (5 točk).

PRAVILO:

…………………………………………………………………………………………………………….

.....................................................................................................................................................................

6. Napiši pravilo za pisanje večbesednih naselbinskih imen (5 točk).

PRAVILO:

…………………………………………………………………………………………………………….

.....................................................................................................................................................................

7. Napiši, kako pišemo pridevniške izpeljanke iz lastnih imen (5 točk).

PRAVILO:

………………………………………………………………………………………………..

.....................................................................................................................................................................

8. Utemelji rabo vejice v naslednji povedi (5 točk).

Šel je na tržnico, da bi kupil res svežega zobatca.

UTEMELJITEV: …………………………………………………………………………………………

9. Vpiši velike začetnice, vejice in druga potrebna ločila (25 točk).

Med zimskimi počitnicami se je peter potrata cenjeni mariborski šolnik odločil da

bo obiskal taščo na primorskem.

Na božič se je s svojim novim peugeotom čez rebrnice pripeljal v vipavsko dolino

kjer si je najprej ogledal samostan v vipavskem križu znan po frančiškanu janezu

svetokriškem. Prespal je v novi gorici in sicer v hotelu park ki ima čudovito igralnico v

kateri molzejo italijane.

Naslednji dan je šel na sveto goro znano po romarski cerkvi device marije in

potem čez banjško planoto do mosta na soči. V gostilni vuga ki je zelo znana zaradi

izvrstnih domačih jedi je naročil briško mineštro kraški pršut in kobariške štruklje.

Na koncu je dejal natakarju zdaj ste si pa res zaslužili napitnino. Veste je še

dodal peter zdaj grem pa zelo dobre volje v baško grapo kjer me čakajo sorodniki. Pa

srečno pot mu je prijazno želel olikani natakar.

Peter se je zapeljal mimo spomenika iz prve svetovne vojne posvečenega bojem

XV. korpusa avstro-ogrske vojske in na kneži zavil proti vasici knežke ravne od koder je

doma njegova simpatična žena marička.

0 – 52 = 1 53 – 64 = 2 65 – 76 = 3 77 – 88 = 4 89 – 100 = 5

KONTROLKA (jeziki in jezikovne zvrsti) januar 2011

IME IN PRIIMEK: 1. a EG

1. Dopolni besedilo z manjkajočimi izrazi (90 točk).

Jezik je temeljno sredstvo za ...................................... (s tujo besedo

................................................). Šele z uporabo jezika kot govorice se je človek ločil od

............................... . Večinoma gre za besedni jezik, ki ga dopolnjujejo prvine

................................................... jezika. Štiri temeljne sporazumevalne dejavnosti so

..................................., ..............................., pisanje in ............................................ .

Sporazumevalne dejavnosti se ločijo glede na prenosnik, ki je lahko ............................

(črke) ali slušni (...............................).

Slovenščina je ......................................... jezik Slovencev, ki živijo v Republiki

Sloveniji in tudi zunaj meja naše države. Kadar predstavlja Slovenijo kot samostojno

državo, ga imenujemo .............................. jezik. Državni organi so

................................... države, predsednik ..................... in državni ............................. (s

tujo besedo .................................). Sem spada še tretja veja oblasti, to je

................................, ter oba represivna organa, to sta ................................. in

................................. . V delu Prekmurja in slovenske Istre sta poleg slovenščine

.................................... jezika tudi ................................... in ....................................... . V

sosednjih državah živijo Slovenci na ..........................., Goriškem in v Videmski

.......................................... (Italija), na južnem ........................................... (Avstrija) in v

..................................................... (Madžarska). V Italiji in Avstriji je na slovenskih

šolah učni jezik ............................................., na Madžarskem pa je učni jezik

.......................................... .

Socialne zvrsti slovenskega jezika so knjižni ali .............................. jezik,

.................................. jezik in ................................. . Na slovenskem ozemlju je nastalo

dosti narečij, ker je veliko naravnih ............................ preprečevalo stike z drugimi

priseljenci. Pogovorni jeziki so nastali v večjih ..........................., kjer so se družili

pripadniki različnih govoric in opuščali svoje ................................ posebnosti ter

sprejemali značilnosti ................................... jezika. Govorec uporablja določeno

socialno zvrst glede na svoj ........................................ položaj, ki je položaj med njim in

........................................ .

V primerjavi z največjim slovanskim jezikom, ................................., ki ima samo

tri narečja, ima slovenščina zelo veliko, to je okoli ................ narečij. Narečja se družijo

v narečne ............................, ki jih je pri slovenščini sedem. To so primorska,

........................................, gorenjska, ..............................., štajerska, koroška in

............................... . Primorska narečja so tersko, nadiško in .................................,

obsoško, vipavsko, ................................ in ............................... ter dekansko in

pomjansko. Na nastanek narečij je vplivala tudi delitev na ................................., npr. na

...................................... (od Hublja do ..............................), Goriško z Istro, Štajersko in

..................................... .

Velika večina jezikov v Evropi spada med ........................................ jezike, kar so

jezikoslovci dokazali na podlagi glasovnih podobnosti med posameznimi

....................................... . Indoevropske jezike delimo na ............................... in

.................................., in sicer na podlagi izgovora besede .................... . Nekateri jeziki

v Evropi niso indoevropski, in sicer so to npr. madžarski, ..................................... in

....................................... . Zahodni indoevropski jeziki se delijo na tri skupine:

germanske (npr. ................................), ................................. (npr. francoščina) in keltske

(npr. ..................................). Najbolj vzhodni romanski jezik je gotovo

................................. . V Švici imajo štiri uradne jezike, in sicer nemščino,

....................................., francoščino in ................................... . Tudi v Španiji govorijo

več jezikov, in sicer poleg španščine še ........................... jezik ter na območju Barcelone

................................... jezik. V Severni Ameriki se poleg angleščine govori tudi

......................................, v Južni Ameriki pa se poleg španščine govori tudi

........................................... .

Slovanske jezike delimo na tri večje skupine. Zahodni, npr.

......................................., imajo za pisavo ...................................., vzhodni, npr.

.................................., pa imajo za pisavo ......................................... . Južni Slovani se

tudi ločijo po pisavi in ............................, meja med njimi pa je še danes reka

......................................, ki je nekoč ločevala zahodno in vzhodno

....................................... cesarstvo.

Stara cerkvena ...................................................... je prvi slovanski

......................... jezik, ki je nastal v ................................ tisočletju našega štetja. Iznašla

sta ga brata Metod in ........................................ . Slednji je izumil tudi posebno pisavo,

imenovano ............................................. . Ker sta se brata na poti na Moravsko ustavila

pri ............................................ knezu Koclju, so bili mnogi prepričani, da je ta jezik

temeljil na takratni slovenščini. To teorijo imenujemo ..................................... teorija, ki

jo je kasneje zamenjala bolj verjetna ......................................... teorija, saj sta bila brata

po materi ..................................... Slovana.

Tako kot drugi jeziki pozna tudi slovenščina različne besedilne ............................ .

Te so predstavitvena (ta se nanaša na ......................... besedila), izrazna (ta izraža

lastnosti .............................. besedila), ............................................. (ta se nanaša na

naslovnika), povezovalna in ............................... (ta izraža posebno oblikovanost

besedila). Funkcijske zvrsti slovenskega jezika so praktičnosporazumevalni jezik,

strokovno-znanstveni jezik, .......................................... in ............................................

jezik.

0 – 50 = 1 51 – 60 = 2 61 – 70 = 3 71 – 80 = 4 81 – 90 = 5

KONTROLKA (sporočanje in besedilo) marec 2003


1. Uredi s številkami od 1 do 8 dele osebne zahvale (5 točk).

tvoj nečak Peter ki mi pridejo zelo prav.

Hvala za rokavice, Kranj, 18. 2. 2003

Draga teta! Se tudi ona smuča?

Kaj počne Anica? Lepo te pozdravlja

2. Popravi izraze v besedilu tako, da bo ustrezneje (3 točke).

Spoštovani stric!

Pošiljam Vam lepe pozdrave s hribov.

Jože Potočnik

3. Uporabi namesto večbesednega opisa ustrezen glagol (5 točk).

Rečna gladina se znižuje. Reka

Količina vode v reki se zmanjšuje. Reka

Svinec prehaja v tekoče stanje. Svinec

Voda se spreminja v led. Voda

Jezero se premika v močnem vetru. Jezero

4. Preberi pozorno obe besedili in najprej določi besedilno vrsto, potem temo in dve

najpomembnejši vlogi besedila, funkcijsko zvrst, nazadnje pa vsako besedilo določi

še glede na vrsto besedil, npr. umetnostno ali neumetnostno itd. (18 točk).

NALOŽBE ZA STAROST

Mnenja mimoidočih ljudi

Andreja Trojer, Idrija: Odločitev, kako

povečati socialno varnost na stara leta, je

padla po temeljitem družinskem premis-

leku. Tako se je dodatno pokojninsko

zavaroval samo mož.

Edi Melinc, Kobarid: Ne varčujem za

pokojnino. Rad bi videl kje objavljen

izračun, kaj bi mi prineslo dodatno

zavarovanje, saj bi me šele to prepričalo.

Dejan Kojič, Selo: Sam se za zdaj za

dodatno pokojninsko zavarovanje še

nisem odločil, saj sem šele začel delati.

Za to imam še veliko časa.

GORIŠKA KNJIŽNICA

Trg E. Kardelja 2

NOVA GORICA N. Gorica, 15. 2.

Spoštovani!

Obveščamo Vas, da je že pred dvema

tednoma potekel rok za izposojo knjig

Osnove psihologije branja in Bralne učne

strategije. Ker smo v tem času dobili več

rezervacij, Vas pozivamo, da se čimprej

oglasite v naši ustanovi in poravnate tudi

zamudnino, ki znaša za obe knjigi skupaj

400 tolarjev.

Pričakujemo Vaš obisk.

Vodja knjižnice

A. Rihter

besedilna vrsta

tema

najpomembnejši vlogi besedila

funkcijska zvrst jezika

določitev glede na vrsto besedil (razen umetnostna ali neumetnostna)

5. Izpiši iz naslednjega besedila po štiri dejstva in stališča (8 točk).

MOJ RAČUNALNIK

Moj najboljši prijatelj ni pes, ampak računalnik. Oče mi ga je kupil lani za rojstni dan.

Je sive barve, s ploščatim zaslonom in majhno tipkovnico. Je zelo prijeten in

eleganten. Rada ga imam, ker mi preganja dolgčas. Največkrat se pogovarjam z

neznanci na IRC-u. Noben sošolec nima tako dragega računalnika. Všeč mi je okrogla

miška, s katero surfam po internetu. Moj računalnik se večkrat pokvari, vendar ga

razumem, saj si mora tudi on kdaj vzeti dopust.

DEJSTVA STALIŠČA

6. Preoblikuj spodnje besedilo tako, da bo dobilo značilnosti pisanega jezika. Ne spreminjaj

števila povedi (5 točk).

Ja, res je zelo nemoralna današnja mladina. Ne poznajo sramu, kje pa, in kar javno

se stiskajo! Povem vam, povsod se poljubljajo, ja, pred šolami tudi. In alkohol, vsi se

ga nalivajo! Rečem vam, gotovo boljši, mi smo bili boljši, zares.

7. Preberi besedilo Prejeli smo in ga preoblikuj v časopisno novico, ki bo resnično odražala

dogajanje v zvezi z literarnim večerom. Osrednji del besedila naj bo sestavljen iz petih povedi.

Upoštevaj vse prvine besedilne vrste (8 točk).

PREJELI SMO V vašem časopisu je bila 5. marca objavljena novica, v kateri je novinar A. P. poročal

o literarnem večeru v Šmartnem, ki ga je v okviru prireditev Knjižnega sejma tudi

letos organiziral Naš dom. V kratkem zapisu je zagrešil kar nekaj napak. Na prireditvi

tako niso sodelovali štirje (Kovič, Zlobec, Menart in Pavček), temveč trije pesniki, saj

Toneta Pavčka ni bilo med njimi. Nastop ni potekal v osnovnošolski avli, temveč v

dvorani Kulturnega doma. Novinar je tudi napačno navedel podatek, da so pesniki

predstavljali svojo zadnjo skupno zbirko Pesmi štirih. Umetniki so res brali tudi iz te

zbirke, ki pa ni njihova zadnja skupna, temveč so jo napisali na začetku svoje poti.

Pogovora z njimi, ki je sledil nastopu, ni vodil Tone Kastelic, ampak Jožica

Ambrožič. Ker je novinar prispevek zaključil z "ugotovitvijo", da med obiskovalci ni

bilo mladih ljudi, se ne moremo znebiti vtisa, da je do napak prišlo zato, ker ga sploh

ni bilo na prireditvi. Organizatorji namreč z veseljem ugotavljamo, da so pesnikom

prisluhnili številni mladi obiskovalci.

Tone Kovač, direktor Našega doma

KONTROLKA (besedoslovje in SSKJ) november 2007


1. Podčrtaj enopomenske besede (5 točk).

sinus, ovira, zaklad, podpičje, slovnica, maska, tiskalnik, vranica, vrata, predal

2. Izloči iz navedenih besed enakozvočnice in pare uporabi v povedih (10 točk).

ris, kocka, gost, krona, rep, nadaljevanka, pod, copata, jabolko, top

PRVA BESEDA PARA V POVEDI DRUGA BESEDA PARA V POVEDI

3. Dopolni z ustreznim glagolom — razen reči, dejati ali povedati (5 točk).

Učiteljica je rekla ( ), če so naše izjave resnične. Tone Rop je rekel

( ), da se inflacija gotovo ne bo povečala. Duhovnik je rekel

( ), naj več mislim na starše. Predsednik je rekel ( ), da bo

ponovno kandidiral. Oče je rekel ( ), da je nezakonski otrok.

4. Pripiši pridevnikom protipomenko (10 točk).

ostra moka trdo pecivo

suh zrak topel pogled

stara pravica enoličen izbor

natančen pisec drzen dijak

očitna napaka čvrst stisk

5. Poišči skupini podpomenk ustrezno nadpomenko (5 točk).

krilo, suknjič, hlače ( ); voda, olje, špirit ( ); krava, vol, telica

( ); želodec, jetra, črevo ( ); avto, moped, kamion ( )

6. Zamenjaj publicistične besedne zveze s slogovno nezaznamovanimi (5 točk).

Spor so rešili za zeleno mizo ( ). Prvi minister ( )

je napovedal umik iz Iraka. Naš goriški slavček ( ) je napisal precej

domoljubnih pesmi. Amerika je že dolgo svetovni policaj ( ). Organi

javnega reda ( ) so takoj posredovali.

7. Pripiši prevzetim besedam slovenske ustreznice (10 točk).

asistent geografija

internet bife

prognoza defekt

kontejner hit

profit medicina

8. Podčrtaj tiste prevzete besede, ki so sposojenke (5 točk).

hardware, disko, jeep, sandwich, computer, jazz, kul, fokstrot, apartma, kolidž

9. Poišči sopomenska in protipomenska rekla (6 točk).

REKLO SOPOMENSKO REKLO

narediti iz komarja konja

iti kot po loju

pljuniti si v roke

REKLO PROTIPOMENSKO REKLO

biti mož beseda

imeti kaj pod palcem

imeti krompir

10. Pojasni pomen rekla in dopolni z manjkajočimi izrazi (6 točk).

REKLO POMEN REKLA

kupiti iz druge roke

pustiti na cedilu

vtikati nos v kaj

REKLO (DEL) NADALJEVANJE REKLA

biti rojen pod ...

pomesti pred ...

garati kot ...

11. Preberi slovarski sestavek iz SSKJ in odgovori na vprašanja (33 točk).

linija -e ž 1. nepretrgana vrsta točk; črta: potegniti linijo; ravna linija / njegove risbe označuje

nemirna, včasih pretrgana linija 2. redna prometna zveza med določenimi kraji, proga: otvoritev nove

linije; ladijska linija 3. pog. vitko telo, postava: v teh letih ženske navadno že izgubijo linijo 4. publ.

smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike: linija se je zdaj spremenila; določiti politično linijo

ekspr. podpreti, premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti; publ. znajti se na isti liniji imeti skupni cilj;

pog. dobiti vstopnice po sindikalni liniji s posredovanjem sindikata jur. demarkacijska linija začasna meja

med državami ali armadami; muz. melodična, pevska linija potek melodije, petja; navt. tovorna linija črta na boku

ladje, ki kaže globino ugreza; obl. H linija vrečaste obleke; šah. linija vsaka od navpičnih vrst polj na šahovnici; šport.

igra na liniji igra, pri kateri odbija igralec žogo z osnovne črte; vet. linija skupina živali neke vrste

1. Katere vrste prevzeta beseda je geslo?

2. V katero besedno vrsto spada geslo?

3. Kako vemo, da je geslo večpomenka?

4. Iz razlag posameznih pomenov izpiši vse sopomenke gesla.

5. Izpiši ponazarjalno gradivo pri drugem pomenu gesla.

6. Kateri pomeni gesla so slogovno nevtralni, nezaznamovani?

7. Iz slovarskega sestavka izpiši vse frazeme.

8. Katere od teh ne bi mogli uporabiti v knjižnem jeziku?

9. Iz slovarskega sestavka izpiši vse strokovne izraze.

10. Iz terminološkega gnezda izpiši vse kvalifikatorje s celo besedo.

0-56 = 1 57-67=2 68-78=3 79-89=4 90-100=5

KONTROLKA (samostalnik in sam. zaimki) oktober 2012

IME IN PRIIMEK: razred: 2. a EG

1. Razvrsti samostalnik v ustrezno sklanjatev (15 točk).

Dolenje sani dirkalni pomožna usta

trgatev otrobi UMAR Dolores starosta

Vrsno Meri studio očala hlače

2. Sklanjaj samostalniške zaimke (5 točk).

I R D T M O

kdor

kar

nihče

nič

vsakdo

3. Pojasni razloge za posebnosti v sklanjatvi (20 točk).

Zakaj glasnik e v besedi igralec v rodilniku ednine izpade?

......................................................................................................................

Zakaj je v orodniku ednine pri besedi Primož končnica -em?

......................................................................................................................

Kateri naglasni tip pri besedi voda je slogovno zaznamovan?

......................................................................................................................

Zakaj spada beseda pismonoša v drugo moško sklanjatev?

......................................................................................................................

Zakaj spada beseda bojazen v drugo žensko sklanjatev?

......................................................................................................................

Katere besede imajo v imenovalniku prve srednje sklanjatve končnico -e?

......................................................................................................................

Zakaj spada beseda rešilni v četrto moško sklanjatev?

......................................................................................................................

Zakaj spada beseda Ingrid v tretjo žensko sklanjatev?

......................................................................................................................

Kateri samostalniški zaimek nima oblike v vseh šestih sklonih?

......................................................................................................................

Zakaj ima beseda zlato mešani naglasni tip?

......................................................................................................................

0 – 56 = 1 57 – 67 = 2 68 – 78 = 3 79 – 89 = 4 90 – 100 = 5

4. Sklanjaj samostalnike (s celo besedo) v množini (40 točk).

I R D T M O

radii

otroci

možgani

sluge

oprode

dirkalni

gospe

žetve

škarje

gosli

duri

prsi

smuči

centralne

bedra

poletja

moda

jetra

pljuča

Šmartna

5. Sklanjaj navpično in določi naglasni tip samostalnika (10 točk).

mož nebo glad tele potok

6. Podčrtaj skladenjsko vlogo besede spanje in jo poimenuj (10 točk).

PODČRTOVANJE VLOGE POIMENOVANJE VLOGE

Moja prva vrednota je spanje.

Raziskovanje spanja se je začelo.

Med spanjem je mislil na dekle.

Spanje je lahko prijetna stvar.

Preučeval je spanje srednješolcev.

KONTROLKA (glagol in prid. beseda) maj 2003


1. Pravilno podčrtaj skladenjsko vlogo pridevnika in jo na desni strani

ustrezno poimenuj (10 točk).

PRIMER POIMENOVANJE

Med odmorom jo je hitro poiskal dežurni.

Končno sit je kar predel od zadovoljstva.

Primorski se pozna njena lega ob morju.

Kljub hudemu pritisku dela zelo dobro.

Tisti mož je zelo verjetno pijan ko čep.

2. Stopnjuj pridevnike (6 točk).

TRISTOPENJSKO DVOSTOPENJSKO

pameten nadarjen

rumen hiter

globok neprijeten

3. Zapiši vse vrste števnika 7 (4 točke).

GLAVNI VRSTILNI MNOŽILNI LOČILNI

4. Zapiši z besedami (2 točki).

3.585.464

5. Iz besedila izpiši vse glagolske oblike in jih določi (20 točk).

"Reci, da me boš ubogala," je prosil zaskrbljeni oče svojo prehlajeno hčer in dostavil:

"Pojdi pogledat v lekarno, saj nočem, da bi še huje zbolela." Hči se godrnjaje obrne in

se začne cmeriti, da je zaradi nezaupanja prizadeta. Oče je bil razumevajoč, zato je hčer

tolažeč pobožal po laseh.

IZPIS DOLOČITEV IZPIS DOLOČITEV

6. Ob navedenih nedoločnikih pripiši ustrezen sedanjik in velelnik (4 točke).

NEDOLOČNIK SEDANJIK VELELNIK

najeti

streti

vreči

dolbsti

7. Spregaj velelnik glagola napredovati (3 točke).

8. Določi glagolski način (5 točk).

Stara valuta je bila odpravljena v dveh tednih.

Prometni prekršek mu je vpisal v vozniško dovoljenje.

Božičnica se v podjetju prikazuje kot večletni dobiček.

Mlada žena je naveličana stopila v taksi.

Oškodovani delavec je prizadet zahteval pravico.

9. Določi glagolski vid in tvori nasproten glagolski vid (5 točk).

GLAGOL GLAGOLSKI VID NASPROTEN GL. VID

postaviti

pretresti

izmišljati si

nakladati

zavirati

10. Spremeni trajnost v dovršnost in slednjo v ponavljalnost (5 točk).

TRAJNOST DOVRŠNOST PONAVLJALNOST

zvonim

skačem

vozim

režem

slonim

11. Uporabi v povedih navedena nedoločnika in namenilnika (4 točke).

zmagovati

pleskat

ljubiti

nastopat

12. Neosebni glagolski obliki stoječ in opazujoč uporabi v povedih, enkrat kot

deležnik in drugič kot deležje (4 točke).

DELEŽNIK

DELEŽJE

DELEŽNIK

DELEŽJE

KONTROLKA (skladnja in besedilna skladnja) januar 2015


1. Obkroži jedra zapletenih besednih zvez (4 točke).

naš novi in še zelo mladi šolski nadzornik

ljubezen do bližnjega in do vseh živih bitij

skrbno nadzorovan potek zapletene kemične reakcije

otroci vseh treh mojih novih bratrancev

2. Podčrtaj stavčne člene in prilastke (10 točk).

Vašemu lepemu psu ovčarju so na občinskem tekmovanju dali veliko zlato medaljo.

3. Pretvori podčrtani odvisnik v ustrezni stavčni člen (10 točk).

Čeprav je bil utrujen, je vestno pomil in pospravil posodo.

Šel je v trgovino, da bi nabavil živila za primer pomanjkanja.

Možakar, ki stoji ob ograji, mi je že večkrat pomahal.

Ko je pozimi hladno, lahko tudi drevje poka.

Kdor pravilno razmišlja, bo hitro našel ustrezno rešitev.

4. Zloži gole stavčne člene razen povedka na oba načina (6 točk).

Sosed je v gozdu nabiral gobe.

PRIREDNO

PODREDNO

5. Navedi tri argumente za trditev, da je stavčna zveza Ker je zelo bolan, zahteva svoj mir zveza z

vzročnim odvisnikom (6 točk).

1. ......................................................................................................................................

2. ......................................................................................................................................

3. ......................................................................................................................................

OCENE: 0 – 44 = 1 45 – 53 = 2 54 – 62 = 3 63 – 71 = 4 72 – 80 = 5

6. Določi glavne stavke, priredja in odvisnike (16 točk).

STAVEK DOLOČITEV STAVEK DOLOČITEV

Ker ni našel ključa, Takoj so ga vklenili,

je klical očeta, vendar bi jim ušel,

ki mu je predlagal, če bi bili manj pazljivi.

naj se kar sam znajde. Kdor krši zakon,

Čeprav ni bil močan, se znajde v zaporu,

je vlomil v hišo kajti policija poskrbi,

in ravno zaspal, da imamo red

ko so prišli policisti. ali živimo v miru.

7. Določi zgradbo povedi z S – simboli (12 točk).

Šla je na trg in kupila kilo jabolk, nato pa je spekla zavitek.

Ker ni imela sreče in ni dobila denarja, je začela obupavati.

Marjetka, ki edina ni imela malice, je močno jokala.

Rekel je, da bo vprašal učitelja, ki mu je že prej pomagal.

8. S pomočjo pretvorb združi tri povedi v eno enostavčno poved (4 točke).

Včeraj smo imeli sestanek delavskega sveta. Zelo sem hvalil našega direktorja. Sem pač preračunljiv

človek.

9. Obkroži nanašalnico in naveznik ter določi vrsto navezovanja (12 točk).

VRSTA NAVEZOVANJA

Darilo je dala v košaro. Nesla naj bi jo do vratarja.

Gregorčič je moj idol. Le enkrat se rodi goriški slavček.

Pod kavčem je zagledal miško. Bila je čisto prestrašena.

Na cesti je zagledal dekle. Mladenka se je nasmehnila.

Klobuk je našel v omari. Res je bilo pokrivalo načeto.

Včeraj sem kupil sadje. Banane še niso čisto zrele.

KONTROLKA (besedotvorje) oktober 2010

IME IN PRIIMEK: razred: 4. a ET

1. Napiši, ali gre za izpeljanko, sestavljenko, zloženko ali sklop (20 točk).

IZHODIŠČE TVORJENKA IZHODIŠČE TVORJENKA

podkvica podtlak

čeprav sedemdeset

presuh pikolovec

petsto rdečerjav

kamorkoli sopotnik

belopolt zaigrati

mokrota konjederec

poljedelec antiteza

perutnina vrtiček

zatem solzavost

2. Določi oba besedotvorna načina (izpeljevanje, sestavljanje, zlaganje ali sklapljanje), po

katerih je nastala posamezna tvorjenka (8 točk).

TVORJENKA PRVI NAČIN DRUGI NAČIN

ZDA

zvitorepec

petdesetič

Slavko

3. Iz navedenih besed tvori izpeljanke (5 točk).

zdrav natakar mladost bogat deset

4. Iz navedenih besed tvori sestavljenke (5 točk).

zidava naročilo strup tekmovalec pravičen

5. Iz navedenih besed tvori zloženke (5 točk).

avto noga lep voda zelen

6. Tvori pridevniške izpeljanke (8 točk).

IZHODIŠČE IZPELJANKA IZHODIŠČE IZPELJANKA

Nemčija Kučan

Kobarid Kras

Tomaž Gregorčič

Špela Visoko

7. Iz posameznih tvorjenk izpiši korene (enega ali dva) (13 točk).

TVORJENKA KOREN

obhodnik

baklonosec

vodoodporen

zapisan

zvitorepka

sozvezdje

popravilo

vodotesen

odprodati

8. Izpolni razpredelnico z ustreznimi samostalniškimi izpeljankami (24 točk).

OSEBA PREDMET, SNOV DEJANJE KRAJ, PROSTOR

igralec

pijača

pečenje

drvarnica

voznik

zdravilo

risanje

pisarna

9. Tvori nove besede s krnitvijo in izpeljavo (8 točk).

IZHODIŠČE TVORJENKA IZHODIŠČE TVORJENKA

Bronislava Bogoljub

Valentina Božidar

Borivoj Katarina

Branimir Elizabeta

MOŽNIH TOČK: 96

PRAGOVI ZA OCENE: 0 - 53 = 1 54 - 64 = 2 65 - 75 = 3 76 - 86 = 4 87 - 96 = 5

Documents

DIDAKTIKA JEZIKA (DOPOLNJENO UČNO GRADIVO)DIDAKTIKA JEZIKA (DOPOLNJENO UČNO GRADIVO) Nova Gorica, marec 2018 GLASOSLOVJE Slovenski knjižni glasovi Temeljne enote, iz katerih so