DELOVNI ZVEZKI URADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ … · 2004-01-21 · Stran 6 DELOVNI ZVEZKI URADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ - −T. 2/2001 Podobno kot v letu 1999

Ljubljana, 2001

© Razmno�evanje publikacije in njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

�t. 2/letnik X/2001

SEKTORSKA ANALIZA POSLOVANJAGOSPODARSKIH DRU�B V

OBDOBJU 1995 - 2000

DELOVNI ZVEZKIURADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ

Avtorice in avtorji:mag. Rotija Kmet, Gorazd Kovaèiè,

Mojca Koprivnikar �u�ter�iè,Jure Pov�nar, Eva Zver,

Mateja Kovaè, Janez Ku�ar,mag. Brigita Lipov�ek

DELOVNI ZVEZKI URADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJISSN 1318-1920

�t. 2/letnik X/2001

Izdajatelj:Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj,Gregorèièeva 27, 1000 Ljubljana.

Telefon: 01 478 10 12Fax: 01 478 10 70Elektronska po�ta: [email protected]

http://www.sigov.si/zmar/publicis/dz.html

Urednica zbirke: Ana TR�ELIÈ

Prelom strani, tehnièna urednica: Tina KOPITARPrevod povzetka: Marko GERMOV�EKLektoriranje: Julijana ÈUFERPriprava in obdelava podatkov: Vlado MOSTNARDistribucija: Simona ZRIMTisk: SOLOS, Ljubljana

Odgovorna oseba: dr. Janez �U�TER�IÈ, direktor

Naklada:200 izvodov

Pisna naroèila za zbirko ali posamezno publikacijo sprejemamo na naslov izdajatelja.

Kljuène besede: analiza poslovanja sektorjev, statistièni podatki iz bilance stanja in bilance uspeha,gospodarske dru�be, predelovalne dejavnosti, trgovina, promet, storitve, informacijsko-komunikacijske dejavnosti, rekreacijske, kulturne in �portne dejavnosti, gradbeni�tvo, energetika,gostinstvo, rudarstvo, kmetijstvo, ribi�tvo.

Stran 4

DELOVNI ZVEZKI URADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ - �T. 2/2001

DELOVNI ZVEZEK �t. 2/X so pripravili:

mag. Rotija KmetPovzetek in urejanje1. Uvod2. Sektorska struktura slovenskega gospodarstvaOkvir 1: Informacijsko � komunikacijske dejavnosti

Gorazd Kovaèiè3.1. Podroèje dejavnosti D: PREDELOVALNE DEJAVNOSTI3.1.1. Poslovanje gospodarskih dru�b po podpodroèjih in oddelkih predelovalnih dejavnosti3.1.2. Poslovni rezultati gospodarskih dru�b predelovalnih dejavnosti

glede na prete�no usmerjenost na tuji ali domaèi trg

Mojca Koprivnikar �u�ter�iè3.2. Podroèje dejavnosti G: TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV

�IROKE PORABE3.8. Podroèje dejavnosti H: GOSTINSTVO

Jure Pov�nar3.3. Podroèje dejavnosti I: PROMET, SKLADI�ÈENJE IN ZVEZE3.6. Podroèje dejavnosti E: OSKRBA Z ELEKTRIKO, PLINOM IN VODO3.9. Podroèje dejavnosti C: RUDARSTVO

Eva Zver3.4. Podroèje dejavnosti K: POSLOVANJE Z NEPREMIÈNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE

STORITVE3.7. Podroèje dejavnosti O: DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI

Mateja Kovaè3.10. Podroèje dejavnosti A: KMETIJSTVO, LOV, GOZDARSTVO3.11. Podroèje dejavnosti B: RIBI�TVO

Janez Ku�ar3.5. Podroèje dejavnosti F: GRADBENI�TVO

mag. Brigita Lipov�ek3.7. Podroèje dejavnosti O: DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI

Stran 5

POVZETEK / SUMMARY

POVZETEK

Gospodarske dru�be so v letu 2000 ustvarile pribli�no 60% dodanevrednosti slovenskega gospodarstva. Po podatkih je gospodarskonajpomembnej�i sektor industrija (podroèja dejavnosti C, D, E), kjerje bilo v letu 2000 ustvarjene 49.6% dodane vrednosti in zaposlenih48.8% vseh zaposlenih v gospodarskih dru�bah. V okviru industrijeprednjaèijo predelovalne dejavnosti (podroèje dejavnosti D) s 43.6%ustvarjene dodane vrednosti in 45.1% zaposlenih v letu 2000. Drugigospodarsko najpomembnej�i sektor, èe upo�tevamo ustvarjeno dodanovrednost gospodarskih dru�b, je trgovina (G), sledijo pa podroèjeprometa, skladi�èenja in zvez (I), podroèje nepremiènin, najema inposlovnih storitev (K) ter gradbeni�tvo.

Primerjava med letoma 1995 in 2000 poka�e, da je bil dele� industrijev skupno ustvarjeni dodani vrednosti lani sicer ni�ji kot pred �estimileti, vendar se ohranja na pribli�no enaki ravni �e od leta 1996 dalje.Dele� storitvenih dejavnosti se je vse do leta 1999 vzpenjal, lani paupadel na raven iz leta 1995 (42.2%). Gledano po posameznih sektorjih,sta se v analiziranem obdobju najbolj spremenila dele�a kmetijstva inribi�tva ter gradbeni�tva. Gospodarski pomen kmetijstva in ribi�tva (Ain B) se je zmanj�al, precej pa se je okrepil prispevek gospodarskihdru�b gradbeni�tva k skupno ustvarjeni dodani vrednosti.

Gospodarske dru�be s podroèja predelovalnih dejavnosti (poStandardni klasifikaciji dejavnosti podroèje D) so lani �e èetrto letozapored zabele�ile pozitiven neto poslovni rezultat (gl. opombo 3), vprimerjavi s predhodnim letom pa so se izbolj�ali tudi posamezni kazalciuspe�nosti poslovanja (ekonomiènost, donosnost, produktivnost). Prerezstrukture dobièkov poka�e, da so dru�be lani zelo dobre rezultateposlovanja dosegle predvsem v svoji osnovni dejavnosti (neto dobièekiz poslovanja), in sicer so se ob ugodni konjunkturi na tujih trgihnajbolj poveèali prihodki od prodaje proizvodov in storitev v tujini(izvozna usmerjenost se je poveèala za 3.5 strukturne toèke, kar jenajveèje letno poveèanje v obdobju 1995�2000). Na odhodkovni stranipa smo bili prièa razmeroma dinamièni rasti stro�kov blaga, materialain storitev, povezani z lanskimi neugodnimi cenovnimi gibanji domain v tujini, kar je, kljub ugodnim gibanjem na prihodkovni strani,upoèasnjevalo lansko rast dobièkov iz poslovanja in dodane vrednosti.Na rast celotnega neto èistega dobièka poslovnega leta pa je dodatnoneugodno vplivalo dejstvo, da se je trend zni�evanja stro�kovfinanciranja predhodnih let lani poslab�al. Relativno visoko rastodhodkov od financiranja povezujemo s poveèanim zadol�evanjemgospodarskih dru�b. Sama velikost kazalcev zadol�enosti zazdaj �e niproblematièna, saj je pri nas dele� dolgov v strukturi pasive v primerjavis povpreèjem EU relativno majhen, zaskrbljujoèe pa je, da se poslab�ujestruktura roènosti dolga.

1 Mi�ljeni so oddelki po Standardni klasifikaciji dejavnosti.

Stran 6


Podobno kot v letu 1999 se je v okviru predelovalnih dejavnosti tudilani poveèalo �tevilo panog1, ki so poslovno leto zakljuèile z netoèistim dobièkom. Rezultati primerjalne analize panog na podlagi veèihkazalcev uspe�nosti poslovanja so pokazali, da so lani najuspe�nejeposlovali v proizvodnji kemikalij in kemiènih izdelkov (oddelek 24),v recikla�i (37), proizvodnji elektriènih strojev in aparatov (31) inproizvodnji vlaknin, papirja in papirnatih izdelkov (21). Najslab�irezultati pa so bili dose�eni v: proizvodnji koksa, naftnih derivatov injedrskega goriva (23), proizvodnji drugih vozil in plovil (35), proizvodnjitekstilij (17) ter proizvodnji oblaèil, strojenju in obdelavi krzna (18).

V zadnjih �estih letih so se izbolj�ali tudi poslovni rezultati gospodarskihdru�b, ki se po svoji prete�ni dejavnosti uvr�èajo v trgovino, popravilamotornih vozil in izdelkov �iroke porabe (podroèje dejavnostiG). Lani je na poslovanje trgovinskih dru�b ugodno vplivalo predvsempoveèanje poslovnih prihodkov na tujih trgih. Kljub temu je biloizbolj�anje neto poslovnega rezultata lani nekoliko skromnej�e kot vletu pred tem, na kar je v najveèji meri vplivala relativno visoka rastodhodkov od financiranja (zlasti stro�kov obresti in drugih odhodkovfinanciranja), povezanih z najemanjem dolgoroènih in kratkoroènihkreditov. Za trgovinsko panogo je v zadnjih letih znaèilna tudi relativnovisoka rast vrednosti sredstev, zlasti nepremiènin, kar lahko povezujemoz izgradnjo novih trgovskih centrov, avtomobilskih salonov inbencinskih servisov. Poveèuje se tudi vrednost dolgoroènih finanènihnalo�b, kar lahko pripi�emo povezovanju trgovine na drobno.

V prometu, skladi�èenju in zvezah se je neto èisti dobièekposlovnega leta lani zmanj�al �e drugo leto zapored. K poslab�anjuposlovnih rezultatov sta najveè prispevali dejavnost kopenskegaprometa, in sicer poglabljanje izgube v �elezni�kem prometu (dru�becestnega prometa so kot celota poslovale pozitivno), ter dejavnosttelekomunkacij, kjer se je neto èisti dobièek lani zni�al �e drugo leto,moèno pa se je zni�ala tudi donosnost prodaje v telekomunikacijah(od 12.2% v letu 1998 na 2.6% v letu 2000). V zadnjih dveh letih jepoleg umirjanja rasti prihodkov od prodaje najverjetneje zaradipostopnega upoèasnjevanja rasti �tevila uporabnikov mobilnihtelefonov na neto rezultat poslovanja neugodno vplivala tudi dinamiènarast odhodkov, predvsem stro�kov blaga, materiala in storitev terstro�kov obresti. Med gospodarskimi dru�bami prometa, skladi�èenjain zvez so lani najbolj izbolj�ale poslovanje turistiène agencije.

Gospodarske dru�be, ki se po svoji prete�ni dejavnosti uvr�èajo vpodroèje dejavnosti K � poslovanje z nepremièninami, najemin poslovne storitve, so kot celota leto 2000 zakljuèile z visokimneto dobièkom iz poslovanja, kar ka�e na nadaljevanje relativnougodnih premikov na podroèju poslovno storitvenih dejavnosti. Kljubugodnim rezultatom poslovanja iz osnovne dejavnosti pa so letozakljuèili z neto izgubo poslovnega leta, potem ko so lani prviè vobdobju ustvarili prese�ek vseh prihodkov nad odhodki. Glavni razlogza lansko poslab�anje je v relativno visokih odhodkih od financiranja,

Stran 7

POVZETEK / SUMMARY

povezanih predvsem z visokimi odpisi finanènih nalo�b gospodarskihdru�b v podrazredu upravljanje s holding dru�bami. Najbolj�e rezultateposlovanja so, tako kot v celotnem obravnavanem obdobju, tudi vletu 2000 zabele�ile gospodarske dru�be, ki se prete�no ukvarjajo zobdelavo podatkov in s tem povezanimi dejavnostmi (oddelek 72),ter tiste, ki se ukvarjajo z oddajo strojev in opreme v najem (oddelek71). Oddelek 72 sodi tudi med najbolj propulzivne in nadpovpreènoproduktivne dejavnosti sektorja K. Nadpovpreèno produktivnost (gledena povpreèje gospodarskih dru�b v Sloveniji) pa dosegajo tudi voddelku 70 � Poslovanje z nepremièninami in v oddelku 73 �Raziskovanje in razvoj.

Dejavnost gradbeni�tva (podroèje dejavnosti F) se je v letih 1995�2000 precej okrepila. V veliki meri je to posledica pospe�ene dinamikeizgradnje avtocest v Sloveniji v drugi polovici devetdesetih let, v letu1999 pa je na poveèanje obsega poslovanja vplivala tudi davèna reformasredi leta. To se je odrazilo tudi na poslovnem rezultatu, saj so leta1999 gospodarske dru�be s podroèja gradbeni�tva ustvarile najveèdobièka v obdobju 1995�2000. Kljub pozitivnemu neto poslovnemurezultatu, ki je bil lani realiziran �e drugo leto zapored, pa so se zlastilani precej poslab�ali kazalci zadol�enosti gospodarskih dru�b. Poveèujese tudi �tevilo dni, v katerih povpreèna gospodarska dru�ba izterjasvoje terjatve, kar skupaj s hitro rastjo kratkoroènih obveznosti opozarjana poveèevanje plaèilne nediscipline v gradbeni�tvu.

Gospodarske dru�be oskrbe z elektriko, plinom in vodo (podroèjedejavnosti E) so v zadnjih �estih letih poslovale z neto èisto izgubo, kije bila lani nominalno za dobro tretjino ni�ja od najveèje izgube v letu1997. Nekoliko opaznej�e je bilo lani poveèanje izgube v manj�emdelu te dejavnosti, to je pri zbiranju, èi�èenju in distribuciji vode, kjerse je neto èista izguba v letu 2000 nominalno poveèala za 56%. Glavnidel izgube pa �e vedno ustvarijo v t. i. energetskem delu dejavnostioskrbe z elektriko, plinom in vodo, najveè pri oskrbi z elektriko. Tu se�e letos, �e bolj pa v naslednjih letih, obetajo velike spremembe, ki sovezane na odpiranje trga (do drugih dr�av), deregulacijoelektroenergetskega sistema ter povezovanje domaèih proizvodnihpodjetij za uspe�nej�e kljubovanje tuji konkurenci.

Gospodarske dru�be, ki se po svoji prete�ni dejavnosti uvr�èajo vpodroèje dejavnosti O � druge javne skupne in osebne storitve, sokot celota leto 2000 zakljuèile z doslej najvi�jim neto dobièkom izposlovanja. Kljub ugodnim rezultatom poslovanja v osnovni dejavnostipa je bilo ob visokih odhodkih financiranja v filmski in video dejavnosti(skupina 92.1) ter radijski in televizijski dejavnosti (92.2) lani poslovnoleto gospodarskih dru�b podroèja dejavnosti O zakljuèeno z najvi�joneto izgubo v analiziranem �estletnem obdobju. Najbolj�e poslovnerezultate so realizirala podjetja, ki se ukvarjajo s �portnimi dejavnostmi,in podjetja, ki se ukvarjajo s prirejanjem iger na sreèo, ter igralnice. Zapodroèje drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnosti jeznaèilna tudi dinamièna rast produktivnosti. Najvi�jo dodano vrednostna zaposlenega v dejavnosti O dosegajo gospodarske dru�be s podroèja

Stran 8


filmske in videodejavnosti ter dejavnosti za sprostitev (kjer prevladujeigralni�tvo), ki po podatkih za leto 2000 tudi moèno (za 117% oziromaza 112%) presegajo povpreèje vseh slovenskih gospodarskih dru�b.

Gospodarske dru�be gostinstva (podroèje dejavnosti H) vse od leta1995 prikazujejo neto izgubo poslovnega leta, ki se je lani po izbolj�anjurezultatov v letu 1999 ponovno poglobila. Lansko poslab�anje poslovnihrezultatov v gostinstvu pa ni bilo samo posledica poslab�anja poslovanjav osnovni dejavnosti, ampak prete�no visokih odhodkov odfinanciranja. Kljub negativnemu poslovnemu izidu, pa nekateri podatkika�ejo, da se zlasti v zadnjih dveh letih v dejavnosti dogajajo nekaterepozitivne spremembe. Lani se je tako �e drugo leto zapored poveèalazaposlenost, hkrati pa se je izbolj�ala tudi produktivnost, merjena zdodano vrednostjo na zaposlenega. Prav tako se je v povpreèjuizbolj�ala tudi stro�kovna uèinkovitost.

V okviru rudarstva (podroèje dejavnosti C) je veèji, t. i. energetskidel dejavnosti zadnjih �est let vseskozi posloval z izgubo, manj�ineenergetski del pa z dobièkom. Osnovna znaèilnost podroèjadejavnosti rudarstva je zmanj�evanje aktivnosti v premogovni�tvu, kjersmo nekatere rudnike �e zaprli, odloèitev o zaprtju �e zadnjega rudnikarjavega premoga do konca tega desetletja pa je bila tudi �e sprejeta. Vpremogovni�tvu se je tako �tevilo zaposlenih od 7,662 v letu 1995zni�alo na samo 4,506 zaposlenih v letu 2000.

Gospodarske dru�be s podorèja kmetijstva (podroèje dejavnosti A)so lani ustvarile neto èisti dobièek poslovnega leta, potem ko so vanaliziranem �estletnem obdobju, z izjemo leta 1998, èiste izgube vesèas presegale èiste dobièke. Temu primerno so se lani izbolj�ali tudikazalci donosnosti in gospodarnosti. �e vedno pa je za kmetijskegospodarske dru�be znaèilna relativno nizka produktivnost, poveèujepa se tudi �e tako visoka usmerjenost na domaèi trg.

Gospodarske dru�be s podroèja dejavnosti ribi�tva (B) so kot celotav obravnavanem obdobju veèinoma izkazovale negativni neto poslovnirezultat. Izjemi sta le leto 1998 in lansko. K pozitivnemu neto èistemudobièku poslovnega leta je lani veliko prispevala poveèana vrednostdr�avnih pomoèi, saj je ribi�tvo v Sloveniji dejavnost, ki se sooèa le zmajhnimi mo�nostmi razvoja in se kot tako na prostem trgu ne bimoglo obdr�ati. Lani se je, drugaèe kot v preteklih letih, moènejepoveèal tudi dele� izvoza v celotni prodaji.

Stran 9

POVZETEK / SUMMARY

1 According to the Standard Classification of Activities.

SUMMARY

In 2000, commercial companies generated about 60% of the valueadded of the Slovenian economy. According to these figures, industrywas the most important sector of the economy (comprising activities C,D and E), accounting for 49.6% of value added and 48.8% of allworkers employed in companies. Within industry, manufacturing wasin the lead (activity D) with 43.6% of value added and 45.1% of allemployees. The second most important sector as regards value addedwas wholesale and retail trade and certain repairs (activity G), followedby transport, storage and communications (activity I), real estate, rentingand business services (activity K), and construction (activity F).

A comparison has been made for the period from 1995 to 2000.According to these findings, industry made up a smaller share of totalvalue added in 2000 compared to 1995, but roughly the sameproportion has been maintained since 1996. Service sectors accountedfor growing shares up to 1999, but their proportion fell to the level of1995 last year (42.2%). Broken down by activities, the shares ofagriculture, fishing and construction encountered the most significantchanges in the given period. The importance of agriculture and fishing(activities A and B) diminished, whereas the contribution of constructionto total value added increased substantially.

In 2000, manufacturing companies (activity D) recorded positive netbusiness results (the difference between net profits and net losses) forthe fourth year running, what is more, certain performance indicatorswere better than in 1999 (ratio of operating revenues to expenses,profitability, productivity). According to the composition of profits,companies recorded very good business results in their core activities(net operating profits): revenues from sales in foreign markets increasedthe most, which was the result of the economic upturn in those markets(export orientation increased by 3.5 percentage points, the biggestannual increase in the 1995-2000 period). On the expenses side, therewas a relatively strong rise in the costs of goods, materials and servicesunderpinned by last year�s unfavourable price movements in the countryand abroad. This held operating profits and value added back despitethe positive developments on the revenue side. Total business resultsfor the financial year were additionally influenced by financingexpenses, which recorded a falling trend in the preceding years, butthe trend reversed in 2000. The relatively strong rise in financingexpenses was related to increased corporate borrowing. Theindebtedness indicators point to no serious difficulties so far, becausethe share of debts in liabilities is relatively small in Slovenia comparedto the EU average, however, what raises concern is the worseningmaturity structure of debts.

Like in 1999, the number of manufacturing sub-sectors1 that postedpositive net business results rose in 2000. Results of a comparative

Stran 10


analysis made on the basis of several performance indicators revealthe sectors with best business results: chemicals and chemical products(section 24), recycling (section 37), electrical machinery and equipment(section 31), and pulp, paper and paper products (section 21). Theworst results were seen in the manufacture of coke, petroleum productsand nuclear fuels (section 23), other transport equipment (section 35),textiles (section 17), and the manufacture of clothing apparel, dressingand dyeing of fur (section 18).

Like in manufacturing, business results have been improved bycompanies whose core activity falls into wholesale and retail trade,the repair of motor vehicles and household and personal goods(activity G) in the last six years. Last year�s business results of companiesengaged in distributive trades were influenced by positive effects ofhigher operating revenues from foreign markets. In spite of this, thenet improvement in business results was weaker than in 1999 thanksto the relatively high rise in financing expenses (in particular interestpayments and other financing expenses) arising from long- and short-term loans. Over the last few years, the activity of distributive tradeshas been characterised by a relatively strong rise in assets, particularlyland and buildings, underpinned by the construction of new shoppingcentres, car dealer shops, and petrol stations. The value of long-termfinancial investments was on a rising trend as well, which was due toacquisitions and mergers within the activity of retail trade.

In transport, storage and communications net profits for thefinancial year fell in 2000 for the second consecutive year. The poorerbusiness results were primarily due to the activities of land transport,i.e. the growing losses in railway transport (the total of all companiesengaged in road transport reported positive results), andtelecommunications, which saw a drop in net profits for the secondyear running, moreover, the return on sales fell significantly from 12.2%in 1998 to 2.6% in 2000. In addition to the moderate rise in revenuesfrom sales seen over the last two years, very likely due to a slowdownin the number of mobile telephone users, net business results werenegatively affected by rising expenses, mainly the costs of goods,materials and services, and interest payments. Last year, tourist agenciessaw the biggest improvement in business results among the companieslisted in transport, storage and communications.

Companies whose core business is real estate, renting and businessservices (activity K) recorded high net operating profits in 2000 as awhole, suggesting that the positive shifts in business and service industrieswere maintained. Despite the positive results recorded by core businessactivities, these companies saw total net losses for the financial year.The main reason for last year�s poor results lies in the relatively highfinancing expenses underpinned by high financial investment write-offs of companies listed under management activities of holdingcompanies. As in the whole period under observation, the best businessresults were posted by companies mainly dealing with data processing

Stran 11

POVZETEK / SUMMARY

and related activities (section 72), and companies renting out machineryand equipment (section 71). Moreover, section 72 is one of the fastestgrowing areas within activity K and records an above-average level ofproductivity. Above-average productivity (relative to the average of allcompanies in Slovenia) was also recorded in section 70 � real estateactivities � and section 73 � research and development.

Construction (activity F) gained considerable strength in the 1995-2000 period. This was primarily the result of the strong dynamics ofmotorway construction in Slovenia in the second half of the nineties,whereas in 1999 construction activity was accelerated by the tax reformcarried out in the middle of the year. This was reflected in businessresults, with companies engaged in construction reporting the biggestprofits in 1999 with respect to the entire period under observation.Despite the positive net business results, which were posted for thesecond year running in 2000, the corporate indebtedness indicatorsworsened significantly. Furthermore, the number of days required fora company to collect its claims increased which, together with therapid rise in short-term liabilities, points to increased irregularity inmaking payments.

Companies listed in electricity, gas and water supply (activity E)reported net losses over the last six years; in 2000, losses were a solidone-third lower in nominal terms than in 1997, the year when theywere highest. A slightly stronger rise in net losses was seen in watercollection, purification and distribution, a minor part of the activity,with net losses rising by 56% in nominal terms. That part of electricity,gas and water supply dealing with energy continued to account forthe largest proportion of losses, with electricity supply contributing thelargest share. In 2001 and even more so in following years, this sectoris expected to experience significant changes related to the opening-up of the electricity market to external suppliers, deregulation ofelectricity production and the distribution system, and mergers betweendomestic companies to be able to resist competition from abroad.

Overall, the companies whose core business is other community,social and personal services (activity O) concluded the 2000 financialyear with the highest net operating profits so far. Despite the positivefinancial results recorded by core business activities, companies inactivity O reported the highest net losses in the given six-year periodbecause of high financing expenses in the film and video activity(section 92.1) and the radio and television activity (92.2). The bestbusiness results were reported by companies dealing with sports activitiesand companies engaged in lotteries and gambling. The remainingactivities within other community, social and personal services recordeda dynamic rise in productivity. The highest value added per employeewas seen in companies in the film and video industry and the leisureindustry (with gambling holding the largest share) and it was wellabove the average of all companies in Slovenia in 2000 (by 117% and112%, respectively).

Stran 12


Companies in hotels and restaurants (activity H) have reported anet loss for the financial year since 1995; net losses deepened again in2000 after an improvement in 1999. Last year�s worsening of financialresults was due not only to poorer results of the core business but alsothe high financing expenses. Despite the negative business results,some figures point to positive shifts in this activity over the last twoyears. In 2000, employment increased for the second year runningand, at the same time, productivity measured by value added peremployee improved as well. Cost-effectiveness also improved onaverage.

The main part of mining (activity C), i.e. companies dealing withenergy, reported a loss throughout the six-year period, whereas thatpart of mining not engaged in energy commerce reported a profit. Themain feature of mining activity is the reduction of economic activity incoal mining, with several coal mines having been closed, while thedecision on closing the last brown coal mine by the end of this decadehas already been taken. The number of people employed in miningdropped from 7,662 in 1995 to only 4,506 in 2000.

Companies in agriculture (activity A) reported a net profit for thefinancial year in 2000, whereas throughout the six-year period theirlosses were higher than profits, except in 1998. Accordingly, theindicators of profitability improved. However, companies engaged inagriculture continued to be characterised by relatively low productivity,while orientation to the domestic market, which is already strong,increased further.

Companies in fishing (activity B) mainly reported negative businessresults as a whole in the given period. The exceptions were 1998 and2000. Last year�s total net profits were primarily due to higher statesubsidies. State subsidies are important because fishing in Sloveniahas very limited possibilities of expansion and would therefore not beable to compete in the free market. Unlike in the preceding years, theshare of exports in total sales increased significantly in 2000.

Stran 13

UVOD

1. UVOD

V zadnjih �estih letih (1995-20002) se je poslovanje gospodarskih dru�b vRepubliki Sloveniji v povpreèju izbolj�alo (gl. tabelo 1), ob koncu obdobjapa se je ugodnej�im rezultatom poslovanja pridru�ila tudi postopna krepitev�tevila zaposlenih3. Èisti dobièki gospodarskih dru�b so lani �e tretje letozapored presegli èiste izgube, neto poslovni rezultat4 pa je bil za dvemilijardi SIT (oziroma nominalno za 1.7%) ni�ji kot leta 1999, ko je dosegelnajvi�jo vrednost v �estih letih (119.5 milijarde SIT).

Na poslab�anje lanskih poslovnih rezultatov je moèno vplivala izrednovisoka rast odhodkov od financiranja, neugodna pa so bila tudi gibanja nastrani poslovnih odhodkov, zlasti stro�kov za vmesno porabo. Zaradineugodnih cenovnih gibanj doma in poslab�anja pogojev menjave so senamreè lani za razliko od preteklih let stro�ki za vmesno porabo poveèevalihitreje od poslovnih prihodkov. Dele� vmesne porabe v poslovnih

2 Obdobje, za katerega so na voljo primerljivi podatki.

3 Leta 1999 se je povpreèno �tevilo zaposlenih v gospodarskih dru�bah poveèalo za 1%, leta 2000 pa za 1.1%.

4 Razlika med èistimi izgubami in èistimi dobièki poslovnega leta.

urdhiksradopsogajnavolsopiclazakinarbzI:1alebaT � ijinevolSvb

5991 6991 7991 8991 9991 0002

urdhiksradopsogolivet� �b 906,33 687,53 717,63 585,73 355,73 596,73

hinelsopazolivet� 206,484 832,764 673,064 490,954 184,364 776,864

atelagenvolsopabugzi/keèiboditsièoteN 1 TISoimv, 739,42- 714,06- 868,3- 635,63 125,911 025,711

AJTEJDOPTSOKILEV

TISoimv,ejtejdop/avtsderS 2.571 9.371 0.102 3.712 4.942 6.782

ejtejdop/hinelsopazolivet� 4.41 1.31 5.21 2.21 3.21 4.21

TSONVIZNETNIANLATIPAK

TIS000v,agenelsopaz/avtsderS 369,21 677,41 339,61 319,81 555,12

TSONRADOPSOG

ajnavolsoptsonèimonokE 799.0 899.0 800.1 010.1 310.1 610.1

TSONSONOD

%v,vetsderstsonsonoD 0.1- 1.0- 5.0 4.1 2.1

%v,ejadorptsonsonoD 5.0- 1.1- 1.0- 5.0 5.1 3.1

TSONVITKUDORP

TIS000v,aledtsonvitkudorP 806,9 273,11 481,31 764,41 119,51

TIS000v,.paz/tsondervanadoD 803,2 317,2 502,3 635,3 619,3 563,4

TSOTIVOKNIÈUANVOK�ORTS

TIS000v,agenelsopaz/aledik�ortS 527,1 049,1 871,2 283,2 306,2 298,2

%v,itsondervinadodvaledik�ortS 7.47 5.17 0.86 4.76 5.66 3.66

ARUTKURTSANÈNANIF

eleD � %v,vetsdershirivvaglod 3.64 4.54 4.84 4.84 5.94 4.15

eleD � %v,vetsdershirivvhitsonzevbohinèoroktark 3.03 0.03 9.82 4.82 9.82 5.92

VETSDERSEJTIRKONÈNANIF

%v,vetsdershinlatstsotirkopakslatipaK 2.38 6.48 8.87 1.97 5.87 1.67

%v,golaznivetsdershinèoroglodtsotirkopanèorogloD 8.09 6.09 5.19 7.29 7.39 5.39

TSONEJREMSUANZOVZI

eleD � %v,ijadorpvazovzi 5.42 3.42 9.52 2.62 6.42 1.72

:riV .PPAvoktadopivonsoaninuèarziintsalniPPAabmopO : 1 .atelagenvolsopobugzinimokèibodmitsièdemakilzaR

Stran 14


prihodkih gospodarskih dru�b se je lani tako poveèal (od 75.4% v letu1999 na 76.1% v letu 2000), medtem ko se je vse od leta 1996 daljezmanj�eval. Kljub temu se je poslovanje v osnovni dejavnosti v primerjaviz letom 1999 izbolj�alo (neto dobièek iz poslovanja5 je bil za 35.6 milijardSIT oziroma nominalno za 36.4% vi�ji kot v predhodnem letu). Na izbolj�anjeso vplivala predvsem ugodna gibanja na prihodkovni strani, kjer so se obugodni konjunkturi v tujini moèno poveèali predvsem prihodki odposlovanja, ustvarjeni na tujih trgih. Njihov dele� v vseh poslovnih prihodkihje tako dosegel najvi�jo vrednost v obravnavanem obdobju (27.1%; leta1995 24.5%).

Razlog za visoke odhodke od financiranja je v poveèanem zadol�evanjugospodarskih dru�b v lanskem letu, na njihovo rast pa so lani vplivale tudivi�je obrestne mere6 ter relativno visoki odpisi finanènih nalo�b. Trendrasti dele�a dolga v virih sredstev, ki je znaèilen za analizirano obdobje, ninujno negativen, saj je lahko rezultat veèje investicijske aktivnosti podjetij.Zaskrbljujoèe pa je to, da se je lani �e drugo leto zapored poslab�alastruktura roènosti dolga gospodarskih dru�b (v letu 1999 se je dele�kratkoroènih obveznosti v virih sredstev poveèal za 0.6, v letu 2000 pa za1.9 strukturne toèke).

***

Poslovanje gospodarskih dru�b kot celote se je torej v zadnjih �estih letihprecej izbolj�alo, neto poslovni rezultat, ki je dosegel najvi�jo vrednostleta 1999, pa se je lani rahlo zmanj�al. Seveda pa to ne velja nujno tudi zavse posamezne sektorje slovenskega gospodarstva. Odkriti, kaj se skrivaza agregatnimi �tevilkami oziroma katere so glavne znaèilnosti poslovanja

5 Razlika med dobièki iz poslovanja in izgubami iz poslovanja.

6 Povpreèna letna obrestna mera nad TOM za kratkoroèna posojila je lani zna�ala 6.26% (leta 1999 5.96%), za dolgoroèna posojila pa 7.94% (leta 1999 7.41%).

eleD:2alebaT � urdhiksradopsogitsondervenadod � ajèordopdopitsondervinadodinpuksvb0002utelv,itsonvajed

itsonvajedejèordoP eleD � %v,

JAPUKS 7.85

A ovtsradzognivol,ovtsjitemK 8.72

B ovt�ibiR 4.95

C ovtsraduR 1.87

D itsonvajedenlavolederP 0.29

E odovnimonilp,okirtkelezabrksO 3.48

F ovt�inebdarG 9.26

G lizovhinrotomalivarpop,anivogrT 5.48

H ovtsnitsoG 2.43

I ezevzniejneè�idalks,temorP 8.37

J ovt�indersoponènaniF 1 4.9

K evtirotsenvolsop,mejan,eninèimerpeN 2.14

L ejnavoravazonlaicos,abmarbo,avarpuanvaJ 4.0

M arbozI � ejnave 1.2

N ovtsravonlaicosniovtsvardZ 9.71

O evtirotsenbesonienpuks,envajegurD 7.43

:riV .PPAniSRUSvoktadopivonsoaninuèarziintsaLabmopO : 1 ulshintiderk-onlinarh,cinlinarh,knabzerB � .cinlavoravaznib

Stran 15

UVOD

gospodarskih dru�b po posameznih sektorjih slovenskega gospodarstva vobdobju zadnjih �estih let, zlasti v lanskem letu, je tema delovnega zvezka.Pri tem so iz analize izvzeta tista podroèja Standardne klasifikacije dejavnosti,kjer predstavljajo gospodarske dru�be v skupno ustvarjeni dodani vrednostipodroèja zanemarljivo majhen dele�. Tako delovni zvezek ne obravnavaposlovanja gospodarskih dru�b dejavnosti uprave, obrambe in obveznegasocialnega zavarovanja (L), izobra�evanja (M) ter zdravstva in socialnegavarstva (N). Prav tako ni predmet analize podroèje finanènega posredni�tva(J), saj imajo gospodarske dru�be, ki predstavljajo veèji del dodane vrednostipodroèja (banke in zavarovalnice), zaradi specifike svojega poslovanjaposebne raèunovodske izkaze (veè o njihovem poslovanju gl. Pomladanskoporoèilo UMAR, 2001).

Za analizo poslovanja gospodarskih dru�b po sektorjih so nam kot virpodatkov slu�ili statistièni podatki iz bilance stanja in uspeha za leta od1995 do 2000. Posamezni sektor oziroma njegove podskupine, kot jihdefinira Standardna klasifikacija dejavnosti, smo analizirali na podlagiagregatnih podatkov za celotni sektor oziroma njegove podskupine. Topomeni, da izraèunani poslovni rezultati in ostali kazalci ne predstavljajoaritmetiènega povpreèja kazalcev vseh gospodarskih dru�b v doloèenemsektorju oziroma podskupini, ampak gre za tehtano povpreèje, kjer jeupo�tevan vpliv velikosti podjetja na rezultat prouèevanega sektorja oziromapodskupine. Metodologija izraèuna v analizi uporabljenih kazalcev jerazvidna iz priloge.

V nadaljevanju najprej predstavljamo sektorsko strukturo slovenskegagospodarstva in njene spremembe v èasu, temu pa sledi analiza poslovanjaposameznih sektorjev. Poglavja so razvr�èena po gospodarskem pomenusektorjev, to je po dele�u v skupno ustvarjeni dodani vrednosti.

2. SPREMEMBE V STRUKTURI SEKTORJEV

Gospodarske dru�be so v letu 2000 ustvarile pribli�no 60% dodanevrednosti slovenskega gospodarstva. Po teh podatkih je gospodarskonajpomembnej�i sektor industrija (podroèja dejavnosti C, D, E), kjer je bilov letu 2000 ustvarjene 49.6% dodane vrednosti in zaposlenih 48.8% vsehzaposlenih v gospodarskih dru�bah. V okviru industrije prednjaèijopredelovalne dejavnosti (podroèje dejavnosti D) s 43.6% ustvarjene dodanevrednosti in 45.1% zaposlenih v letu 2000. Drugi gospodarskonajpomembnej�i sektor, èe upo�tevamo ustvarjeno dodano vrednostgospodarskih dru�b, je trgovina (G; glej sliko 1), sledijo pa podroèje prometa,skladi�èenja in zvez (I), podroèje nepremiènin, najema in poslovnih storitev(K) ter gradbeni�tvo. Nekoliko drugaèen je vrstni red, èe upo�tevamodele� zaposlenih v gospodarskih dru�bah, kjer se gradbeni�tvo uvr�èa natretje mesto, takoj za trgovino.

Primerjava med letoma 1995 in 2000 na osnovi podatkov za gospodarskedru�be ka�e, da je bil dele� dodane vrednosti, ustvarjene v industriji inkmetijstvu v letu 2000 sicer ni�ji kot leta 1995 (za 0.6 strukturne toèke),vendar se tako rekoè �e od leta 1996 dalje ne zmanj�uje veè (v letu 199649.6%, lani 49.7%)7. Enak kot pred �estimi leti je bil lani tudi dele� dodane

7 Dele� dodane vrednosti, ki jo ustvarijo gospodarske dru�be s podroèja industrije v celotno ustvarjeni dodani vrednosti vsehgospodarskih dru�b, se je po l. 1996 nekoliko zmanj�al le leta 1999, vendar se je lani ponovno vrnil na raven iz preteklih let.

Stran 16


5.7

18.7

8.5

2.41.8

7.0

10.5

1.8

4.4

1.9 0.02.0

43.9

2.72.3

10.2

1.9

16.7

6.64.6

1.60.0

1.4

43.6

0.0

5.0

10.0

15.0

20.0

25.0

30.0

35.0

40.0

45.0

50.0

A B C D E F G H I K O Ostalo

Del

e�i,

v %

1995 2000

Slika 1: Dodana vrednost gospodarskih dru�b po podroèjih klasifikacije SKD v letih 1995 in 2000

Vir: APP in lastni izraèuni na osnovi podatkov APP.

vrednosti, ustvarjene v gospodarskih dru�bah storitvenih dejavnostih, vskupno ustvarjeni dodani vrednosti vseh gospodarskih dru�b (42.7%). Vobravnavanem obdobju se je tako vidneje spremenil predvsem dele�kmetijstva in ribi�tva (A in B) ter gradbeni�tva. Gospodarske dru�be spodroèja kmetijstva in ribi�tva so tako lani prispevale k dodani vrednostivseh gospodarskih dru�b le �e 1.6% (leta 1995 1.9%), v zadnjih �estihletih pa se je okrepil prispevek gospodarskih dru�b gradbeni�tva k skupnoustvarjeni dodani vrednosti (gl. sliko 1).

Slika 2: �tevilo zaposlenih v gospodarskih dru�bah po podroèjih klasifikacije SKD v letih 1995 in 2000

2308 2219 22602584

2045

3738

1812

2550

1874

3090

2449

3306

3916

3192

2794

4541

3663

3107

3980

2730

5188

4241

5530

6665

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

SKUPAJ A B C D E F G H I K O

V 0

00 S

IT

1995 1999


Stran 17

SPREMEMBE V STRUKTURI SEKTORJEV

Èe merimo velikost sektorja s �tevilom zaposlenih, potem lahko ugotovimo,da se dele� industrijskega sektorja v vseh zaposlenih v gospodarskih dru�bahiz leta v leto �e vedno zmanj�uje (leta 1995 54%, leta 2000 pa 48.8% vsehzaposlenih v gospodarskih dru�bah). Dejstvo, da se hkrati krepi dele� vskupni dodani vrednosti, ponuja zakljuèek, da se je v zadnjem �estletnemobdobju produktivnost v industrijskih dejavnostih poveèala bolj kot vstoritvah, kjer se je v enakem obdobju ob nespremenjenem dele�u vskupni dodani vrednosti dele� v �tevilu zaposlenih poveèal za 4 strukturnetoèke (gl. sliko 2). Pri interpretaciji omenjenih gibanj pa moramo bitiprevidni, saj gre za dve skupini zelo raznovrstnih dejavnosti, ki jihpodrobneje analiziramo v nadaljevanju. Tako najdemo znotraj sektorja storitevnekatere visoko produktivne dejavnosti (npr. informacijsko-komunikacijske),med industrijskimi sektorji pa tudi dejavnosti z relativno nizko dodanovrednostjo na zaposlenega (npr. tekstilna in usnjarska industrija).

3. ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV

3.1. Podroèje dejavnosti D: PREDELOVALNE DEJAVNOSTI

Po podatkih za leto 2000 posluje v okviru slovenske predelovalneindustrije (podroèje dejavnosti D) 16.6% vseh gospodarskih dru�b vRepubliki Sloveniji. Gre za dele�, ki se je v zadnjem �estletnem obdobju(1995-2000) gibal med 16 in 17% in se ni bistveno spreminjal. Sektorpredelovalne industrije zdru�uje v svoji sestavi 6,250 gospodarskih dru�b,od tega je pribli�no 6% velikih, 10% srednje velikih in 84% majhnih podjetij(MGD, 2001), kar nakazuje na primerljivost z velikostno strukturo poslovnihsubjektov v evropski predelovalni industriji, kjer prevladujejo majhna insrednje velika podjetja8. V primerjavi z letom 1995 je �tevilo gospodarskihdru�b naraslo za 656 ali 11.7%, glede na predhodno leto pa se je njihovo�tevilo zni�alo za 0.5%. Ob podatku, da so gospodarske dru�bepredelovalnih dejavnosti v letu 2000 ustvarile 43.2% bruto dodane vrednostivseh gospodarskih dru�b v Republiki Sloveniji, z 28.7% vseh sredstev pa40.6% èistega dobièka in 27.5% èiste izgube poslovnega leta pa ugotavljamo,da gre za najvplivnej�o gospodarsko panogo, ki znotraj sektorske struktureslovenskega gospodarstva ohranja stabilno in tradicionalno moèno vlogo.

Gospodarske dru�be predelovalnih dejavnosti so v letu 2000 zaposlovale211,154 ljudi, kar predstavlja 45.1-odstotni dele� v okviru zaposlitvenekvote vseh gospodarskih dru�b. V primerjavi z letom 1999 se je �tevilozaposlenih rahlo zni�alo (za 0.2%), vendar preseglo raven iz leta 1998.Izrazit trend upadanja zaposlenosti, ki je bil znaèilen za obdobje od leta1995 do 1998, se je dokonèno umiril.

Rezultati poslovanja gospodarskih dru�b predelovalnih dejavnosti v letu2000 ka�ejo �e èetrto leto zapored pozitiven neto poslovni rezultat.Gospodarske dru�be so poslovno leto 2000 zakljuèile z 72.1 mrd SITèistega dobièka, kar je za 12.0 mrd SIT veè kot v predhodnem letu. Topomeni nominalen porast za 19.9%, realno pa se je èisti dobièek obupo�tevanju dinamike rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcihv predelovalnih dejavnostih povi�al za 10.7%. Trendno izbolj�evanjeposlovnih dose�kov v zadnjih letih nakazuje poveèano konkurenèno

8 Veè o tem v Dimovski, V.: Slovenska industrija v pogojih notranjega trga, Center za mednarodno konkurenènost, 2000, str. 14.

Stran 18


sposobnost slovenske predelovalne industrije kot celote, na dvig katere jezagotovo uèinkovala tudi vladna industrijska politika in v njenem okviruvzpodbujani programi za podporo podjetni�ko-tehnolo�ke prenove podjetijin konsolidacije lastni�kih odnosov. Pod vplivom teh strukturnih premikovso se (lahko) gospodarske dru�be fleksibilno in uèinkovito odzvale nakonjunkturni impulz, ki je v letu 2000 prihajal iz mednarodnegaekonomskega okolja9.

V primerjavi z letom 1999 sta se leta 2000 nekoliko izbolj�ala kazalcaprofitabilnosti, merjena z donosnostjo kapitala in sredstev, donosnost prodajepa je ostala na enakem nivoju (gl. tabelo 3). Donosnost kapitala je vpovpreèju zna�ala 4.37% (+0.14 odstotne toèke glede na leto 1999),donosnost sredstev pa 2.48% (+0.13 odstotne toèke). Ob sedanjem nivojukratkoroènih obrestnih mer v Republiki Sloveniji (po podatkih BankeSlovenije je lani zna�al realni del obrestne mere za vezane depozite nad181 dni 3.0%) pa �e vedno ne predstavljata ugodne klime za pritegnitevnalo�b lastni�kega kapitala v gospodarske dru�be predelovalnih dejavnostih.

9 Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada in Eurostata je bilo pospe�eno gospodarsko aktivnost zaznati predvsem v prvipolovici leta, v drugi polovici pa se je rast v veèini dr�av umirila � ZDA so imele 5.0-odstotno gospodarsko rast, povpreènastopnja rasti v dr�avah EU pa je zna�ala 3.3%, od tega v Nemèiji 3.1%, raven obsega industrijske proizvodnje predelovalnihdejavnosti v Nemèiji se je v letu 2000 povi�ala za 6.6%.

urdhiksradopsogajnavolsopiclazakinarbzI:3alebaT � itsonvajedhinlavolederpb

5991 6991 7991 8991 9991 0002



atelagenvolsopabugzi/keèiboditsièoteN 1 TISoimv, 831,13- 917,54- 350,2 886,82 441,06 790,27

AJTEJDOPTSOKILEV





TSONRADOPSOG


TSONSONOD

%v,vetsderstsonsonoD 5.2- 1.0 3.1 3.2 84.2

%v,ejadorptsonsonoD 7.1- 3.2- 1.0 1.1 2.2 02.2

TSONVITKUDORP

TIS000v,aledtsonvitkudorP 051,7 484,8 942,01 594,11 333,21 096,41





ARUTKURTSANÈNANIF






TSONEJREMSUANZOVZI



Stran 19

Slika 3: Realne* stopnje rasti izbranih kazalcev poslovanja gospodarskih dru�b predelovalnihdejavnosti v letu 2000

Vir: APP in lastni izraèuni na osnovi podatkov APP.Opomba: * Preraèun z indeksom rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za predelovalno dejavnost.

3.8

10.0

6.56.6

10.7

0.0

2.0

4.0

6.0

8.0

10.0

12.0

Neto èisti dobièekposl. leta vseh gosp.

dru�b

Povpreèna sredstvana podjetje

Dodana vrednost nazaposlenega

Produktivnost dela Povpreèni stro�kidela na zaposlenega

v %

Prerez strukture dobièkov v celotni panogi poka�e, da so gospodarskedru�be v letu 2000 zelo dobro poslovale predvsem v osnovni dejavnosti,saj je èisti dobièek iz poslovanja zna�al 93.3 mrd SIT in se je v primerjavis predlanskim poveèal za 33.3 mrd SIT. Zaradi zadol�evanja v preteklih inpredvsem v tekoèem letu pa relativno visoki tekoèi stro�ki financiranja(saldo prihodkov in odhodkov iz financiranja je bil negativen in se je vletu 2000 povzpel na 44.7 mrd SIT, kar pomeni 68-odstotni nominalniporast glede na leto 1999) zni�ujejo èisti dobièek iz rednega poslovanjana 48.6 mrd SIT. Trend zni�evanja stro�kov financiranja v predhodnihletih se je v letu 2000 poslab�al. To potrjujejo tudi podatki o dele�u dolgain dele�u kratkoroènih obveznosti v virih sredstev, ki sta se v primerjavniz letom 1999 poslab�ala, vendar �e zmeraj dosegata bistveno bolj�evrednosti, kot je povpreèje obdobja 1995 � 1998 (gl. tabelo 3). Samavelikost kazalcev za zdaj �e ni problematièna, saj je pri nas ta dele� vprimerjavi s povpreèjem EU relativno majhen, zaskrbljujoèe pa je to, da seposlab�uje struktura roènosti dolga. Ocenjujemo, da je to posledicazadol�evanja iz tekoèega poslovanja in lahko ka�e na plaèilno nedisciplinov gospodarstvu.

Izbolj�anje poslovanja gospodarskih dru�b predelovalnih dejavnosti pa se,kot ka�ejo podatki o poveèanju opreme in drugih opredmetenih osnovnihsredstev, doslej �e ni odrazilo v intenzivnem o�ivljanju investicijske funkcijev podjetjih. Vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstevje bila v celotni predelovalni industriji (agregat gospodarskih dru�b) v letu2000 le za 10.7%, vrednost opredmetenih osnovnih sredstev (v�tete sotudi nepremiènine) pa za 9.8% vi�ja kot leto poprej (izloèen vplivrevalorizacije). Ob upo�tevanju indeksa cen �ivljenjskih potreb�èin aliindeksa cen industrijskih prozvodov pri proizvajalcih dobimo minimalenrealni porast, ta pa verjetno ne zado�èa za sledenje sodobnim tehnolo�kimtrendom, ki jih diktirajo konkurenti iz zahodne Evrope in Severne Amerike.

Lani se je izbolj�ala stro�kovna uèinkovitost poslovanja gospodarskih dru�b.

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - PREDELOVALNE DEJAVNOSTI

Stran 20


Stro�ki dela na zaposlenega so se v primerjavi z letom 1999 nominalnopoveèali za 10.9%, kar je precej�en zaostanek za stopnjo rasti produktivnostidela, merjeno s poslovnimi prihodki na zaposlenega, ki se je nominalnopovi�ala za 19.1%, in stopnjo rasti dodane vrednosti na zaposlenega(nominalna rast 15.3%). Slednje pomeni, da celotni dvig produktivnosti nibil namenjen zgolj pokrivanju stro�kov dela, temveè se je deloma lahkousmeril v investicijsko-razvojne projekte.

V letu 2000 so gospodarske dru�be predelovalnih dejavnosti ustvarile891.9 mrd SIT dodane vrednosti in presegle vi�ino, ustvarjeno v letu 1999za 116.8 mrd SIT. Podrobnej�a analiza lanskega dose�ka razkriva, da se jevrednost realizacije (kosmati donos iz poslovanja) v primerjavi s predlanskimpoveèala za pribli�no 518 mrd SIT (+ 19.8%), vrednost vmesne porabe(stro�ki blaga in storitev in drugi odhodki iz poslovanja) pa za pribli�no401 mrd SIT (+ 21.8%). Ob dejstvu, da smo v letu 2000 zabele�ili praktiènoenak nivo zaposlenosti kot v letu 1999, je dodana vrednost na zaposlenegav tekoèih cenah dosegla 4,224 mio SIT, kar v primerjavi z letom 1999predstavlja 6.5-odstotni realni porast. Osnovno oviro za �e izrazitej�i porastdodane vrednosti, ki kot sintetièni ekonomski kazalec najustreznejeovrednoti raven konkurenènosti in tehnolo�ke opremljenosti proizvodnegaprocesa v mednarodnem merilu, vidimo v relativno visokem porastustro�kov vmesne porabe. Slednji je nedvomno povezano tudi z lanskovisoko dinamiko rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, ki sose v letu 2000 v povpreèju poveèali za 7.6% (za podroèje predelovalneindustrije za 8.3%), kar je najvi�ja rast od leta 1995. Glede na strukturonamena porabe proizvodov so se cene energentov (zlasti zaradi porastacen surove nafte in njenih derivatov na svetovnem trgu) povi�ale celo za15.3%, proizvodi za vmesno porabo pa za 9.1%, cene proizvodov za�iroko porabo, ki vplivajo predvsem na vrednost prodaje oz. realizacijo,pa so se v letu 2000 v povpreèju povi�ale za 6.7%.

Z vidika predhodnih let pomeni 6.5-odstotni realni dvig dodane vrednostigospodarskih dru�b predelovalnih dejavnosti zelo dober rezultat. Kolikor padose�ek ovrednotimo z vidika �eljene premostitve razvojnega zaostankaslovenske predelovalne industrije za industrijskimi konkurenti iz dr�av EU,dobimo drugaèno sliko. Po Eurostat-ovih podatkih je v letu 1999 bruto dodanavrednost na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih treh majhnih dr�av EU(Avstrija, Belgija, Danska) v povpreèju zna�ala 58,094 EUR, v Republiki Slovenijipa po podatkih Statistiènega urada RS 19,800 EUR10. Prikazana razvojno-tehnolo�ka vrzel bi se ob sedanjem tempu razvoja v Sloveniji in izbranihdr�avah EU11, in èe zanemarimo teèajna nihanja, izèrpala �ele po 28-ih letih.Kolikor pa bi izbrane dr�ave EU �eleli dohiteti v 10-ih letih, bi morala realnastopnja rasti dodane vrednosti na zaposlenega zna�ati 14%.

3.1.1. Poslovanje gospodarskih dru�b po podpodroèjih inoddelkih predelovalnih dejavnosti

Podroèje predelovalnih dejavnosti sestavlja �tirinajst podpodroèij (od DAdo DN). Analiza po razliènih ekonomskih kriterijih (uspe�nost poslovanja,

10 Za navedeno primerjalno analizo smo izjemoma uporabili podatke za vse gospodarske subjekte podroèja predelovalnih dejavnosti(D), saj za dr�ave EU samo podatkov za gospodarske dru�be ni na razpolago.

11 Primerjava temelji na predpostavki, da bi dodana vrednost na zaposlenega v izbranih dr�avah v prihodnje nara�èala po povpreèni 2.5-odstotni realni stopnji (kar so dr�ave v povpreèju dosegle v obodbju od 1997-1999), v slovenski predelovalni industriji pa bi realna rastdodane vrednosti na zaposlenega ostala na nivoju iz leta 2000.

Stran 21

izvozna usmerjenost, proizvodni programi, paleta proizvodov idr.) poka�e,da gre za izredno heterogeno panogo. Natanko polovico celotne dodanevrednosti gospodarskih dru�b predelovalnih dejavnosti v letu 2000 soproizvedla skupaj �tiri podpodroèja, in sicer:

• DJ: proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 13.9% (v letu 199912.7%),

• DG: proizvodnja kemikalij in kemiènih izdelkov 12.6% (12.1%),• DL: prozvodnja elektriène in optiène opreme 12.4% (11.5%) ter• DA: proizvodnja hrane, pijaè in tobaènih izdelkov 11.1% (12.1%).

Skupina gospodarskih dru�b, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kovin inkovinskih izdelkov ter proizvodnjo elektriène opreme, sodijo tudi v letu2000 med �tiri najveèje zaposlovalce v predelovalnih dejavnostih. Skupajs tekstilno in strojno industrijo zaposlujeta le nekaj desetink odstotka manjkot polovico vseh zaposlenih v predelovalnih dejavnostih in ohranjatapolo�aj iz predhodnega leta.

Najmanj�e podpodroèje, tako po dodani vrednosti kot po �tevilu zaposlenih,je proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva (gl. sliko 4).Glede na dose�ene rezultate poslovanja v letu 1999 in 2000 in ob primerjavirazliènih finanènih indikatorjev ocenjujemo, da gre za panogo, ki je vodmiranju, saj ni sposobna konkurirati v mednarodnem merilu. Proizvodniviri bi se morali v najkraj�em èasu realocirati v novih dejavnostih z novimiproizvodnimi programi.

Na izbolj�anje rezultatov poslovanja gospodarskih dru�b predelovalnihdejavnosti ka�e tudi razrez po posameznih podpodroèjih in oddelkih. �ev letu 1999 nakazani trend poveèevanja �tevila podpodroèij oziromaoddelkov z dose�enim neto èistim dobièkom in zmanj�evanja tistih, kiposlujejo z neto èisto izgubo, se je v letu 2000 �e okrepil. Kljub temu so


Legenda: Glej podatkovno prilogo.

Slika 4: Zaposlenost in dodana vrednost gospodarskih dru�b po podpodroèjih predelovalnih dejavnosti

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

35000

DA DB DC DD DE DF DG DH DI DJ DK DL DM DN

Zap

osle

nost

0.0

25.0

50.0

75.0

100.0

125.0

Dod

ana

vred

nost

, v m

rd S

IT (

teko

èe c

ene)

Zaposlenost 2000 Zaposlenost 1999Dodana vrednost 2000 Dodana vrednost 1999


Stran 22


razlike med panogami zaradi �e omenjene heterogenosti precej�nje. Vletu 2000 so le �e �tirje (v letu 1999 sedem, v letu 1998 devet) od skupno23-ih oddelkov v podroèju poslovno leto zakljuèili z neto èisto izgubo, insicer proizvodnja oblaèil, strojenje in obdelava krzna, proizvodnja usnja inusnjenih izdelkov, proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega gorivater proizvodnja pohi�tva (oddelki 18, 19, 23 in 36). V proizvodnji tekstilnihin krznenih proizvodov (DB) je bil zabele�en strukturni premik, saj je vletu 2000 oddelek proizvodnje tekstilij (17) po dolgoletnem obdobjuzabele�il pozitiven neto poslovni rezultat, medtem ko se je v proizvodnjioblaèil in dodelave krzna (18) moèno poslab�al. V proizvodnji usnja (19)se je neto èista izguba praktièno prepolovila, v proizvodnji koksa, naftnihderivatov in jedrskega goriva (23) pa podeseterila. V letu 2000 so najboljnazadovali proizvodnja pohi�tva in druge predelovalne dejavnosti (36) inposlovno leto v primerjavi z letom poprej zakljuèili z neto èisto izgubo.Prav nasprotno pa je uspelo proizvodnji tekstilij (17), proizvodnji vlakninin papirja (21) ter proizvodnji drugih vozil in plovil (35). Najvi�je netoèiste dobièke leta 2000 so dosegli v proizvodnji kemikalij, kemiènih izdelkovin izdelkov iz umetnih vlaken (24) ter v proizvodnji kovinskih izdelkovbrez strojev in naprav (28).

Za objektivnej�o primerjavo med posameznimi podpodroèji oziroma oddelkipredelovalnih dejavnosti je primerneje kot vi�ino neto èistega dobièkauporabiti relativne indikatorje, npr. kazalce donosnosti, s katerimi izloèimovpliv velikosti panoge (gl. sliko 5). Na podlagi statistiène analizeugotavljamo �ibko povezanost med vi�ino neto èistega dobièka poslovnegaleta in donosnostjo kapitala (korelacijski koeficient 0.39). Podobno �ibkostopnjo korelacije dobimo tudi ob primerjavi bruto dodane vrednosti nazaposlenega z donosnostjo kapitala ali donosnostjo sredstev. Tak�ni rezultatiso v veliki meri prièakovani in razumljivi, saj gre za primerjavo medoddelki na podlagi agregatnih podatkov.

Slika 5: Neto poslovni rezultat in donosnost kapitala gospodarskih dru�b po oddelkih predelovalnihdejavnosti

Vir: APP in lastni izraèuni na osnovi podatkov APP.Legenda: Glej podatkovno prilogo.

-5.0

0.0

5.0

10.0

15.0

20.0

25.0

15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37

Net

o èi

sti d

obiè

ek, v

mrd

SIT

(te

koèe

cen

e)

-70.0

-60.0

-50.0

-40.0

-30.0

-20.0

-10.0

0.0

10.0

20.0

v %

Neto èisti dobièek 2000 Neto èisti dobièek 1999Donosnost kapitala 2000 Donosnost kapitala 1999

Stran 23


Agregatni podatki o posameznem oddelku namreè v sebi skrivajo takopodjetja, ki poslujejo z dobièkom, kakor tudi podjetja, ki poslujejo z izgubo,kar pomeni, da analiza na ravni panog za tovrstno sklepanje ninajustreznej�a.

Da bi dobili vsaj pribli�no sliko o tem, katere panoge znotraj predelovalnihdejavnosti dosegajo najbolj�e rezultate po uspe�nosti poslovanja, smo vTabeli 4 primerjali oddelke predelovalnih dejavnosti po izbranih finanènihkazalcih. Oznaka plus (+) pomeni, da oddelek kot celota presega oziromadosega bolj�i rezultat, kot zna�a povpreèje predelovalnih dejavnosti podoloèenem kazalcu za 30 ali veè odstotkov, minus (-) pa oznaèuje oddelke,ki zaostajajo za povpreèjem panoge za 30 ali veè odstotkov. Znotraj tegaintervala so posamezni oddelki glede na dose�eno vrednost finanènegakazalca oznaèeni s krogcem (O).

Oddelke smo primerjali po donosnosti sredstev (DNS), donosnosti prodaje(DNP), dodani vrednosti na zaposlenega (DV/ZAP), dele�u kratkoroènihobveznosti v virih sredstev (Krat. dolg), rasti zaposlenosti, hitrem koeficientulikvidnosti (HKL) in kratkoroènem koeficientu likvidnosti. Primerjave senana�ajo na podatke za leto 2000 oziroma na obdobje med letoma 2000 in1999, kadar gre za kazalce rasti.

Rezultati analize po veè kriterijih hkrati nakazujejo, da so v letu 2000najuspe�neje poslovali v:

urdhiksradopsogajnavolsopiclazakinarbzI:4alebaT � itsonvajedhinlavolederpb

SND PND PAZ/VDtsaRpaZ/VD 1

.ktarKglod

tsaR.lsopaz 2 LKH LKK

51 limrk,eèajip,enarhajndovziorP - - 0 - 0 - 0 0

71 jilitsketajndovziorP - - - 0 - - 0 0

81 anzrk.dod,.nejorts,lièalboajndovziorP - - - - 0 - 0 0

91 vokledzihinejnsu,ajnsuajndovziorP - - - + 0 - 0 0

02 aselavalederpniavaledbO - - - + 0 - 0 0

12 hijnzivokledziretajripap,ninkalv.vziorP + + + + 0 - 0 0

22 olaZ � ovtsraksit,ovt�in 0 0 0 - 0 - 0 0

32 avirog.srdej,votaviredhintfan,askok.vziorP - - - - 0 - - -

42 nekalvhintemu,.dzi.mek,jilakimek.vziorP + + + + + - + +

52 samhinèitsalpniemugzivokledzi.vziorP 0 + 0 0 0 + 0 0

62 vokledzihinlarenimhiksnivokenhigurd.vziorP + + 0 - 0 - 0 0

72 vokledzihiksnivokninivok.vziorP 0 0 0 + 0 + 0 0

82 varpan,vejortszerbvokledzihiksnivok.vziorP 0 0 0 + 0 + 0 0

92 varpannivejortsajndovziorP 0 0 0 + 0 + 0 0

03 vokinlanuèar,vejortshik�inrasip.vziorP + - 0 - - + 0 0

13 votarapa,vejortshinèirtkele.vziorP + + 0 + - + 0 0

23 emerpo,votarapa.ksjicakinumok,VTR.vziorP + + 0 + - + 0 0

33 .rtsnihinèitpo,.nahemonif,hiksnicidem.vziorP + + 0 + 0 + 0 0

43 cilokirplop,cilokirp,lizovhirotom.vziorP 0 - 0 + 0 - 0 0

53 livolp,lizovhigurd.vziorP - - 0 - - - - -

63 itsonvajed.derpegurd,avt�ihop.vziorP - - - - 0 + 0 0

73 alkiceR �a + + + + 0 - + 0

:riV .PPAvoktadopivonsoaninuèarziintsaLebmopO : 1 .%5.6ala�anzujèerpvopvejagenelsopazanitsondervenadodtsaranlaeR 2 inzujèerpvopvejesagenelsopaztsaR � .%2.0azalaadnegeL : SND ,vetsderstsonsonod- PND ,)ejadorp(vokdohirptsonsonod- PAZ/VD ,agenelsopazantsondervanadod- .god.tark eled- �

,vetsdershirivvitsonzevbohinèoroktark LKH ,itsondivkilcelazakirtih- LKK .itsondivkilcelazakinèoroktark-

Stran 24


• proizvodnji kemikalij in kemiènih izdelkov (24),• recikla�i (37),• proizvodnji elektriènih strojev in aparatov (31) in• proizvodnji vlaknin, papirja in papirnatih izdelkov (21).

Najslab�i poslovni rezultati so bili dose�eni v:

• proizvodnji koksa, naftnih derivatov in in jedrskega goriva (23),• proizvodnji drugih vozil in plovil (35),• proizvodnji tekstilij (17) ter• proizvodnji oblaèil, strojenju in obdelavi krzna (18).

3.1.2. Poslovni rezultati gospodarskih dru�b predelovalnihdejavnosti glede na prete�no usmerjenost na tuji alidomaèi trg

Predelovalna industrija ostaja �e naprej izvozno najbolj usmerjena panogaslovenskega gospodarstva, kar je glede na tradicionalno visoko vpetost vmednarodne ekonomske tokove in omejenost domaèega trga tudiprièakovano in nujno za nadaljnjo krepitev gospodarske rasti. Zaradi tegaje smiselno poslovanje panoge glede na izvozno usmerjenost analizirati vokviru dveh skupin gospodarskih dru�b:

- prete�ni izvozniki; dele� èistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenihna tujih trgih, zna�a v celotnih prihodkih veè kot 50% in

- proizvajalci, usmerjeni prete�no na domaèi trg (ostali);navedeni dele� zna�a 50% ali manj.

V skupino prete�nih izvoznikov se je v letu 2000 uvrstilo 899 oziroma14.4% gospodarskih dru�b (predlani 857 oziroma 13.6%) od skupno 6,250,ki poslujejo v panogi in so zaposlovale 61.2% (leta 1999 60.0%) vsehzaposlenih.

Izvozno usmerjene gospodarske dru�be predelovalnih dejavnosti so vletu 2000 izkoristile konjunkturni impulz iz mednarodnega gospodarskegaokolja in v primerjavi s predhodnim letom moèno izbolj�ale poslovnedose�ke, ostali, prete�no na domaèi trg usmerjeni proizvajalci, pa sozabele�ili relativno slab�e rezultate poslovanja, èemur je botrovala skromnarast domaèega (zlasti investicijskega in zasebnega) povpra�evanja12. To seje najmoèneje odrazilo v vi�ini neto èistega dobièka poslovnega leta (gl.tabelo 5). Prete�ni izvozniki so dose�ek iz leta 1999 presegli za 77.3%,kar ob upo�tevanju dviga cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih zapredelovalno dejavnost pomeni 63.7-odstotno realno rast. Pri prete�nihneizvoznikih smo v enakem obdobju zabele�ili 60.6-odstotno realno zni�anjeèistega dobièka poslovnega leta. V primerjavi z letom 1999 gre za izredenpreobrat, ki potrjuje nekatere teoretiène opredelitve13 o nujnostiinternacionalizacije poslovanja in izkori�èanja ekonomije obsega v majhnihgospodarstvih, kot je slovensko.

12 Realna rast zasebne potro�nje v letu 2000 je zna�ala 0.8%, investicijske potro�nje pa le 0.2, sorazmerno umirjena pa je bila s 3.1% tudirast dr�avne potro�nje (gl.: Pomladansko poroèilo 2001, UMAR, julij 2001).

13 Veè o tem v Senjur, M.: Ekonomske mo�nosti obstoja majhne dr�ave, v IB Revija, 1991, �t. 7-8.

Stran 25


Podobno sliko nam poka�ejo tudi podatki o dinamiki rasti dodane vrednostiv letu 2000. Izvozno usmerjene gospodarske dru�be so ustvarile 63.2%skupne dodane vrednosti vseh gospodarskih dru�b predelovalnihdejavnosti. Ob pribli�no enakem izhodi�ènem polo�aju v letu 1999 soveliko hitreje poveèevale dodano vrednost na zaposlenega (lani 10.9-odstotna realna rast), pri prete�nih neizvoznikih pa se je rast realno celozni�ala za 0.3%. Tudi podatki o ekonomiènosti, donosnosti sredstev inprodaje ter stro�kovni uèinkovitosti potrjujejo nakazani trend sprememb.

Na obèutno razliko med obema skupinama ka�ejo tudi kazalci velikostipodjetja. Gospodarske dru�be, ki so prete�no izvozno usmerjene, so vpovpreèju bistveno veèje od prete�nih neizvoznikov. To je prièakovano,saj se lahko le dovolj velika podjetja, ki so sposobna razviti lastne razvojno-raziskovalne centre in posledièno zagotoviti zadostno inovativnost invariabilnost svojih proizvodov, spopadajo s konkurenco na tujih trgih.Sredstva na podjetje v povpreèno prete�no izvozno usmerjeni gospodarskidru�bi so v lanskem letu zna�ala 2,060.1 mio SIT, v zadnjih dveh letih paso v povpreèju podjetja zaposlovala okoli 145 zaposlenih. Na domaèi trgorientirana gospodarska dru�ba je v enakem obdobju v povpreèjuzaposlovala okoli 15 ljudi, sredstva na podjetje pa so v letu 2000 v povpreèjuzna�ala le 235.5 mio SIT.

Analiza indikatorjev kapitalne intenzivnosti poka�e, da je imelo povpreèno,prete�no na tuje trge usmerjeno podjetje, v letu 2000 za 7.0% manj�asredstva na zaposlenega kot povpreèno neizvozno usmerjeno podjetje.Vendar so bili oprema in druga opredmetena osnovna sredstva nazaposlenega, ki dejansko odra�ajo raven tehnolo�ke opremljenostiproizvodnega procesa, pri prete�nih izvoznikih za 9.4% vi�ji kot priprete�nih neizvoznikih. Ocenjujemo, da v strukturi stalnih sredstev prete�noizvozno usmerjenih podjetij v povpreèju na posameznega zaposlenegaodpade veè sodobne tehnolo�ke opreme in naprav, manj pa so v povpreèjuobremenjena s stavbami, drugimi nepremièninami in neopredmetenimidolgoroènimi sredstvi. Torej so prete�no izvozno usmerjene gospodarskedru�be kljub navidezno ni�ji kapitalni intenzivnosti tehnolo�ko naprednej�e.V povezavi s prikazanimi rezultati poslovanja lahko zakljuèimo, da je vteh dru�bah marginalna uèinkovitost stalnih sredstev signifikantno vi�ja.

Primerjava obeh skupin gospodarskih dru�b po nekaterih kazalcih stro�kovneuèinkovitosti in plaèilne sposobnosti, �e posebej, èe jih obravnavamo vkontekstu veèletne dinamike, nekoliko relativizira dosedanje zakljuèke.Razlog se v veliki meri skriva v dejstvu, da gre za dve zelo veliki inheterogeni skupini, ki zdru�ujeta gospodarske dru�be iz razliènihpodpodroèij predelovalnih dejavnosti s specifiènimi znaèilnostmi poslovnegaprocesa, zato preraèuni povpreènih vrednosti v nekaterih primerih poka�ejo

urdhiksradopsogiclazakinènanifinarbzI:5alebaT � tsonejremsuonzovzianedelgb

0002 9991

eterP � ikinzovziin ilatsO eterP � ikinzovziin ilatsO

%v,ejadorptsonsonoD 59.2 19.0

ajnavolsoptsonèimonokE 930.1 020.1 820.1 710.1

TISoimv,.lsopaz/tsondervanadoD 753,4 310.4 726.3 717.3

TISoimv,tatluzerinvolsopoteN 961,16 729,01 005,43 346,52

:riV .PPAvoktadopivonsoaninuèarziintsalniPPA

Stran 26


podobne rezultate. V skupino prete�nih izvoznikov se tako uvr�èajogospodarske dru�be iz podpodroèij predelovalnih dejavnosti, ki se �evrsto let sooèajo z izrazitimi te�avami (npr. tekstilna, usnjarska in lesnaindustrija), kot tudi panoge, ki se po veèini kazalcev uvr�èajo mednajpropulzivnej�e (npr. kemièna industrija).

Zakljuèimo lahko, da je v letu 2000 ugoden razvoj dogodkov vmednarodnem gospodraskem okolju izrazito pozitivno vplival na poslovnedose�ke gospodarskih dru�b, ki se uvr�èajo med prete�ne izvoznike. Kolikorpa v analizo vkljuèimo dalj�i èasovni horizont, ugotavljamo, da uspe�nostposlovanja ni odvisna zgolj od izvozne usmerjenosti podjetja, paè pa nanjovpliva �e vrsta drugih dejavnikov, med njimi vsaj �e narava dejavnosti,vrsta lastni�tva in lastni�ka struktura ter prevladovanje doloèenegaproizvodnega dejavnika (kapitalna oziroma delovna intenzivnostproizvodnje)14.

3.2. Podroèje dejavnosti G: TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIHVOZIL IN IZDELKOV �IROKE PORABE

Na podroèju trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov �irokeporabe (podroèje dejavnosti G) se je �tevilo gospodarskih dru�b, ki sooddale statistiène podatke iz bilance stanja in bilance uspeha, od leta 1995do leta 2000 zmanj�alo za 2.4%, �tevilo zaposlenih v njih pa za 2.5%(�tevilo zaposlenih se je sicer v zadnjem letu glede na leto 1999 poveèaloza 1.5%). V letu 2000 je bilo tako v 13,750 gospodarskih dru�bah (36.5%vseh) 79,787 zaposlenih (17.0% vseh).

Gospodarske dru�be s podroèja dejavnosti G so v celem obdobju 1995-2000 izkazovale neto èisti dobièek poslovnega leta. Le-ta se je z dobrih13 mrd SIT v letu 1995 poveèal na dobrih 41 mrd SIT v letu 2000. Èistidobièek je v letu 2000 zna�al 68,204 mio SIT (22.5% èistega dobièka vsehgospodarskih dru�b) in je bil nominalno za 19.2% veèji kot leto prej, èistaizguba pa je bila nominalno za 34.2% vi�ja in je zna�ala 27,089 mio SIT(14.6-odstotni dele� v vseh gospodarskih dru�bah).

Poslovni prihodki so bili leta 2000 nominalno za 77.1% vi�ji kot leta 1995,izrazito so se poveèali predvsem v zadnjih dveh letih. Èe so se poslovniprihodki leta 1999 poveèali (nominalno za 11.8%) predvsem zaradinakupovalne mrzlice v prvi polovici tega leta, povezane s prièakovanjivi�jih cen po uvedbi davka na dodano vrednost, je bilo za leto 2000znaèilno poveèanje prodaje na tujih trgih. Èisti prihodki iz prodaje natujem trgu so se tako v letu 2000 glede na leto 1999 nominalno poveèalikar za 37.1% (dele� izvoza v prodaji je narasel za 1.6-strukturne toèke na9.5%). Ob hkratnem poveèanju èistih prihodkov na domaèem trgu(nominalno za 11.9%) so se poslovni prihodki v letu 2000 glede na leto1999 nominalno poveèali za 13.9%. Poleg rasti prihodkov je na izbolj�evanjeposlovnega izida v celotnem obdobju 1995-2000 ugodno vplivalo tudi �eomenjeno krèenje zaposlenosti in s tem povezana upoèasnjena rast stro�kovdela. Stro�ki dela so bili leta 2000 nominalno za 57.7% vi�ji kot leta 1995.Njihov dele� v poslovnih prihodkih se je od leta 1995, ko je zna�al 8.7%,zmanj�al na 7.7% leta 2000. V primerjanem obdobju so se stro�ki blaga,

14 Primerjaj z: Rotija, K. et al: Analiza poslovanja gospodarskih dru�b v obdobju 1995-1999 po dejavnostih, Delovni zvezek UMAR, 2000,str. 21-22.

Stran 27

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - TRGOVINA

materiala in storitev poveèali za 79.2%, amortizacija pa za 96.8%.

Podobno kot ostala podroèja dejavnosti so tudi gospodarske dru�be podroèjaG v letu 2000 zabele�ile visoko rast odhodkov iz financiranja (nominalnoza 41.5% glede na leto 1999) zaradi poveèanja stro�kov obresti in drugihodhodkov financiranja (ki so v letu 2000 predstavljali 90.9% vseh odhodkovfinanciranja) nominalno za 39.8%. Prihodki od financiranja so se v enakemobdobju nominalno poveèali za 31.9%. Prese�ek odhodkov od financiranjanad prihodki je bil tako lani nominalno za 93.1% (za 10,231 mio SIT) vi�jikot leto prej. Na drugi strani se je v letu 2000 ob nominalnem poveèanjuizrednih prihodkov za 24.6% ter izrednih odhodkov le za 2.5%, (za 11,551mio SIT) prese�ek izrednih prihodkov nad odhodki poveèal nominalnokar za 47.6% na 35,827 mio SIT.

Gospodarske dru�be podroèja G so leta 2000 ustvarile 340.9 mrd SITdodane vrednosti, kar je predstavljalo 16.7% dodane vrednosti vsehgospodarskih dru�b. Dodana vrednost na zaposlenega se je od leta 1995do leta 2000 nominalno poveèala za 67.6%. Leta 2000 se je dodana vrednostna zaposlenega glede na leto prej nominalno poveèala za 7.4% (v vsehgospodarskih dru�bah za 11.5%) in je bila prviè po letu 1995 ni�ja odpovpreène dodane vrednosti na zaposlenega v vseh gospodarskih dru�bah.

urdhiksradopsogajnavolsopiclazakinarbzI:6alebaT � nilizovhinrotomhilivarpop,inivogrtvbebaropekori�vokledzi

5991 6991 7991 8991 9991 0002



atelagenvolsopabugzi/keèiboditsièoteN 1 TISoimv, 077,31 767,21 630,22 928,22 820,73 511,14

AJTEJDOPTSOKILEV




TIS000v,agenelsopaz/avtsderS 6.476,31 7.404,51 3.784,71 0.582,02 7.479,22

TSONRADOPSOG


TSONSONOD

%v,vetsderstsonsonoD 2.1 8.1 6.1 3.2 2.2

%v,ejadorptsonsonoD 8.0 7.0 0.1 0.1 4.1 4.1

TSONVITKUDORP






ARUTKURTSANÈNANIF






TSONEJREMSUANZOVZI



Stran 28


Sredstva gospodarskih dru�b podroèja trgovine so se v obdobju od 1995do 2000 nominalno poveèala za 93.6%. Predvsem so se poveèala stalnasredstva (nominalno za 103%), ki so v letu 2000 predstavljala 47% vsehsredstev (v letu 1995 pa 44.8%). Znotraj stalnih sredstev se je vrednostnepremiènin (le-te predstavljajo 62.5% vseh stalnih sredstev) nominalnopoveèala za 102.7%, dolgoroène finanène nalo�be (19.8-odstotni dele� vvseh stalnih sredstvih) pa nominalno za 183.6%. Rast vrednosti nepremièninje najverjetneje posledica izgradnje novih trgovskih centrov, avtomobilskihsalonov, bencinskih servisov; rast dolgoroènih finanènih nalo�b pa lahkopripi�emo predvsem povezovanju trgovine na drobno.

Rast vrednosti sredstev je bila od leta 1995 do leta 1999 veèinoma financiranaz zadol�evanjem (razmerje med dolgom in sredstvi se je tako z 59.3% leta1995 poveèalo na 62.9% leta 1999), v letu 2000 pa se je poveèala tudiudele�ba lastnega kapitala (dele� dolga v virih sredstev je bil enak 62.6%).Tako se je v letu 2000 izbolj�al kazalnik finanènega vzvodja (razmerjedolgov in kapitala je bil enak 167.1%, leto prej pa 169.3%) prav tako patudi kapitalska pokritost stalnih sredstev (79.7%, v letu 1999 79.2%).

Najpomembnej�i oddelek znotraj podroèja dejavnosti G je oddelekposredni�tvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili(oddelek 51). V letu 2000 je v njem delovalo 65.6% vseh gospodarskihdru�b podroèja G, ki so zaposlovale 44.3% vseh zaposlenih. V tem letu sogospodarske dru�be z 51.8% sredstev (v �estih letih so se nominalnopoveèala za 81.4%) ustvarile 48.5% poslovnih prihodkov (poveèanje za58.8%), 48.3% poslovnih odhodkov (poveèanje za 57.2%), 61.3% èistegadobièka (+148.3%), 62.6% èiste izgube (+25.2%) ter 49.4% dodane vrednosti(+67.7%). V obdobju zadnjih �estih let se je �tevilo gospodarskih dru�b, kise po prete�ni dejavnosti uvr�èajo v ta oddelek, zmanj�alo za 10.9%,�tevilo zaposlenih pa za 6.7% (v letu 2000 glede na leto prej se je �tevilozaposlenih sicer poveèalo za 3.4%).

Slika 6: Dodana vrednost gospodarskih dru�b po oddelkih podroèja dejavnosti trgovine, popravil motornihvozil in izdelkov �iroke porabe v letih 1995 in 2000

Vir: APP.

0.0

10.0

20.0

30.0

40.0

50.0

60.0

70.0

Dejavnost hotelov Dejavnost domov,kampov in dr.

nastanitv. zmoglj. zakraj�i èas

Dejavnostprehrambenih

gostinskih obratov

Toèenje pijaè innapitkov

Dejavnost menz terpriprava in dostava

hrane (catering)

Del

e�i,

v %

1995 1999 2000

Stran 29

V zadnjih dveh letih se je poslovanje oddelka izbolj�alo, kar se ka�e takov donosnosti sredstev (2.6%, v vseh gospodarskih dru�bah 1.2%) kot prodaje(1.7%, v vseh gospodarskih dru�bah 1.3%). Prav tako so gospodarskedru�be oddelka 51 v letu 2000 nominalno za 14.2% poveèale neto èistidobièek (v vseh gospodarskih dru�bah je bil le-ta nominalno manj�i za1.7%) ter tako k neto èistemu dobièku vseh gospodarskih dru�b prispevaledobro petino (leto prej 18.2%). Sklepamo lahko, da so ti rezultati posledicaprestrukturiranja na podroèju trgovine na debelo v Sloveniji, saj se �tevilogospodarskih dru�b od leta 1998 naprej zmanj�uje. �tevilo zaposlenih seje v letu 2000 glede na leto prej poveèalo za 3.4%, kar med drugim ka�etudi na poveèanje aktivnosti podjetij, ki so ostala na trgu. Hkrati so se lanimoèneje poveèali tudi stro�ki dela na zaposlenega, in sicer nominalno za11.8%, kar je lahko posledica izbolj�anja poslovanja, ki mu je sledil dvigplaè in/ali izbolj�anja izobrazbene strukture zaposlenih. Dele� stro�kovdela v dodani vrednosti je tako s 60.1% v letu 1999 narasel na 62.2% vletu 2000, dele� stro�kov dela v poslovnih prihodkih pa s 7.3% na 7.5%.

Gospodarske dru�be oddelka trgovina na drobno, razen z motornimigorivi; popravila izdelkov �iroke porabe (oddelek 52) so v letu 2000ustvarile 33.5% dodane vrednosti gospodarskih dru�b trgovine. Zaposleniv tem oddelku so lani predstavljali 42.9% vseh zaposlenih v trgovini.Gospodarske dru�be obravnavanega oddelka so kot celota vseskoziposlovale z neto èistim dobièkom, ki pa se je lani v primerjavi z letomprej nekoliko zni�al (nominalno za 3.6%).

Znotraj oddelka sta najpomembnej�i skupini trgovina na drobno vnespecializiranih prodajalnah (skupina 52.1) in trgovina na drobno v drugihspecializiranih prodajalnah (skupina 52.4) � prva je leta 2000 ustvariladobrih 70%, druga pa pribli�no èetrtino dodane vrednosti celotnega oddelka.V prvi skupini se �tevilo podjetij od leta 1995 vztrajno zmanj�uje (leta2000 je statistiène podatke iz bilance stanja in uspeha oddalo 25.2% manjpodjetij kot leta 1995), v drugi pa poveèuje (12.5-odstotna rast glede naleto 1995), medtem ko je �tevilo zaposlenih v obeh skupinah ostalo pribli�nonespremenjeno.

Za trgovino na drobno v nespecializiranih prodajalnah (skupina 52.1) je vobdobju zadnjih �estih let poleg �e omenjenega zmanj�evanja �tevila dru�bv skupini znaèilna relativno visoka rast vrednosti stalnih sredstev. Omenjenagibanja odra�ajo proces propadanja malih nespecializiranih trgovcev nadrobno na eni strani in vstopanje novih velikih trgovcev na trg na drugistrani. Konec leta 2000 je bila tako vrednost stalnih sredstev v trgovini nadrobno v nespecializiranih prodajalnah nominalno za 149.5% vi�ja kot leta1995. V okviru tega so se najbolj poveèale dolgoroène finanène nalo�be(za 581.8%; v letu 2000 so obsegale 26.9% stalnih sredstev) ter vrednostnepremiènin (za 99.4%, v letu 2000 so obsegale 59.5% stalnih sredstev).Visoka rast vrednosti obeh postavk je odraz procesa povezovanja podjetijv trgovini na drobno ter izgradnje novih trgovinskih centrov doma in vtujini. Èe pogledamo poslovne rezultate panoge nespecializiranih trgovinna drobno, vidimo, da so omenjene spremembe pozitivno vplivale naposlovanje skupine kot celote. Neto dobièek iz poslovanja je bil laninominalno kar za 197.4% vi�ji od tistega iz leta 1999. V letu 2000 pa sopodjetja v skupini dosegla v povpreèju tudi najvi�jo donosnost sredstev(1.9%) in prodaje (1.3%) v zadnjih �estih letih. Kljub izbolj�evanju rezultatovposlovanja iz osnovne dejavnosti pa se je neto èisti dobièek skupine laninekoliko zni�al (nominalno za 3.6%). Razlog je v lanski izjemno visoki

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - TRGOVINA

Stran 30


rasti odhodkov od financiranja (53.4-odstotna nominalna rast), zlasti stro�kovobresti in drugih odhodkov financiranja, ki so bili lani v primerjavi z letomprej nominalno vi�ji za 35.8% (v letu 2000 so predstalvjali 77.8% vsehodhodkov financiranja). Pospe�eno rast odhodkov od financiranja, ki jeznaèilna za zadnja leta, lahko povezujemo z zgoraj omenjeno investicijskoaktivnostjo v panogi (gl. zgoraj), ki se v veliki meri financira zzadol�evanjem. Dele� dolga v virih sredstev se je tako od 41.7% v letu1997 poveèal na 54.0% v letu 2000. Sam trend poveèevanja zadol�enostipanoge ni zaskrbljujoè, saj ka�e na razvoj dejavnosti. Bolj zaskrbljujoèe paje dejstvo, da se je v zadnjih treh letih nekoliko poslab�ala tudi strukturaroènosti dolga (dele� kratkoroènih virov v vseh virih se je poveèal od34.5% v letu 1997 na 40.9% v letu 2000).

Gospodarske dru�be, katerih prete�na dejavnost je prodaja, vzdr�evanjein popravila motornih vozil ter trgovina na drobno z motornimigorivi (oddelek 50), so v letu 2000 ustvarile 17.1% dodane vrednosti inzaposlovale 12.8% vseh zaposlenih v gospodarskih dru�bah podroèjadejavnosti G. Oddelek kot celota posluje pozitivno �e od leta 1995.Poslovni rezultati so se precej poslab�ali v letu 1999 (neto èisti dobièekposlovnega leta se je nominalno zmanj�al za 24.0%), temu pa je slediloizbolj�anje v letu 2000. Neto èisti dobièek poslovnega leta je bil tako vletu 2000 glede na leto prej nominalno vi�ji za 19.3%, vendar �e vedno za7.6% ni�ji od tistega iz leta 1995.

Na rezultate poslovanja celotnega oddelka imata najveèji vpliv skupinitrgovina na drobno z motornimi gorivi (skupina 50.5) in trgovina zmotornimi vozili (skupina 50.1), ki sta v letu 2000 skupaj zaposlovali68.2% vseh zaposlenih oddelka 50 ter ustvarili 78.9% celotne dodanevrednosti oddelka. V drugi polovici leta 1999 so zaèele nara�èati svetovnecene nafte, drobnoprodajne cene bencinov pa so jim sledile z zamikom,kar je povzroèilo, da je rast poslovnih prihodkov skupine trgovina nadrobno z motornimi gorivi leta 1999 zaostajala za rastjo stro�kov blaga,materiala in storitev. Ob 55.4-odstotni nominalni rasti poslovnih prihodkovso se tako stro�ki blaga, materiala in storitev poveèali za 68.6%. Hitrej�arast stro�kov od prihodkov se je odrazila v zni�anju dodane vrednosti, insicer nominalno za 12.9%, ter v celotnem neto poslovnem rezultatu, ki jebil prviè po letu 1995 negativen. Podobni trendi so se nadaljevali tudi vletu 2000, ko so bili poslovni prihodki nominalno za 70.7%, stro�ki blaga,materiala in storitev pa za 78.2% vi�ji kot leta 1999. Kljub neugodnimgibanjem na podroèju stro�kov za vmesno porabo pa je ob hkratnempadcu stro�kov dela v obravnavanem obdobju (nominalno za 8.9%),povezanim z zmanj�anjem zaposlenih (za 14.7%), skupini uspelo leto2000 ponovno zakljuèiti s pozitivnim neto poslovnim rezultatom (gl. tabelo 7).

nilizovhinrotomlivarpop,enivogrthitsonvajedhinarbzivtatluzerinvolsopitsièoteN:7alebaTTISoimv,ebaropekori�vokledzi

5991 6991 7991 8991 9991 0002

Gekori�vokledzinilizovhinrotomalivarpop,anivogrT

ebarop077,31 767,21 630,22 928,22 820,73 511,14

05rdzv,ajadorP � ;lizovhinrotomalivarpopniejnave

ivirogiminrotomzonbordananivogrt767,8 082,6 255,9 339,8 787,6 690,8

1.05 ilizoviminrotomzanivogrT 643,4 021,3 588,3 874,3 604,5 372,5

2.05 rdzV � lizovhinrotomalivarpopniejnave 13 913 437 695 490,1 179

5.05 ivirogiminrotomzonbordananivogrT 613,4 667,2 286,4 674,4 391- 455,1

:riV .PPAivonsoaninuèarziintsalniPPA

Stran 31

Tudi pri trgovini z motornimi vozili izstopata leti 1999 in 2000, èeprav izdrugaènih razlogov. Za razliko od leta 1999, ko so se poslovni prihodkipoveèali predvsem zaradi visoke rasti èistih prihodkov na domaèem trgu,povezane z nakupovalno mrzlico pred uvedbo davka na dodano vrednost,se je v letu 2000 okrepila izvozna usmerjenost obravnavane skupine. Vletu 2000 so gospodarske dru�be skupine 50.1 nominalno za 33.4%poveèale èisti prihodek iz prodaje na tujem trgu (dele� izvoza v prodaji jetako s 5.3% v letu 1999 narasel za 1.9-odstotne toèke na 7.2% v letu2000). Ob hkratnem prièakovanem nominalnem zmanj�anju èistih prihodkovna domaèem trgu (za 3.1%), so poslovni prihodki ostali na pribli�no enakinominalni ravni iz leta 1999 (0.1-odstotno zmanj�anje). Neto èisti dobièekje bil tako v letu 2000 sicer nominalno za 2.5% manj�i od tistega iz letaprej, vendar pa je bil zaradi visoke osnove iz leta 1999 (glede na leto1998 se je nominalno poveèal kar za 55.4%) �e vedno vi�ji kot v ostalihletih (gl. tabelo 7).

***

Na poslovanje gospodarskih dru�b s podroèja trgovinske dejavnosti, ki seje v zadnjem �estletnem obdobju iz leta v leto izbolj�evalo, je lani ugodnovplivalo predvsem poveèanje poslovnih prihodkov na tujih trgih. Kljubtemu pa je bilo izbolj�anje neto poslovnega rezultata (neto èisti dobièekposlovnega leta) lani nekoliko skromnej�e kot v letu pred tem, na kar jenajveè vplivala relativno visoka rast odhodkov od financiranja (zlasti stro�kovobresti in drugih odhodkov financiranja), povezanih z najemanjemdolgoroènih in kratkoroènih kreditov. Za trgovinsko panogo je v zadnjihletih znaèilna tudi relativno visoka rast vrednosti sredstev, zlastinepremiènin, kar lahko povezujemo z izgradnjo novih trgovskih centrov,avtomobilskih salonov in bencinskih servisov, ter dolgoroènih finanènihnalo�b (posledica povezovanja trgovine na drobno).

3.3. Podroèje dejavnosti I: PROMET, SKLADI�ÈENJE IN ZVEZE

Statistiène podatke iz bilance stanja in bilance uspeha je v letu 2000Agenciji RS za plaèilni promet oddalo 1,949 gospodarskih dru�b s podroèjaprometa, skladi�èenja in zvez (podroèje dejavnsti I) . 37,986zaposlenih v tej dejavnosti je gospodarilo z 1,050.9 mrd SIT sredstev,ustvarilo 562.8 mrd SIT poslovnih prihodkov, 553.3 mrd SIT poslovnihodhodkov, poslovno leto pa zakljuèilo s 15.9 mrd SIT neto èistega dobièka.Dodana vrednost dejavnosti je zna�ala 208.5 mrd SIT, od tega stro�ki dela127.4 mrd SIT. Gospodarske dru�be prometa, skladi�èenja in zvez soustvarile 73.8% dodane vrednosti v celotnem prometu, skladi�èenju inzvezah.

Gospodarske dru�be prometa, skladi�èenja in zvez so v letu 2000 po�tevilu predstavljale 5.2%, po �tevilu zaposlenih 8.1%, po obsegu sredstevpa 9.7% vseh gospodarskih dru�b. Ustvarile so 6.6% poslovnih prihodkovin prav toliko poslovnih odhodkov, 9.6% èistega dobièka, 7.0% èiste izgubeter 10.2% dodane vrednosti vseh gospodarskih dru�b. Tudi zaradiraznorodnosti (nehomogenosti) oddelkov znotraj prometa, skladi�èenja inzvez se precej kazalcev za to dejavnost kot celoto ne razlikuje bistvenood primerljivih kazalcev za vse gospodarske dru�be. Tako gre v povpreèjuza malo veèja podjetja (po �tevilu zaposlenih kot po obsegu sredstev),stro�ki dela na zaposlenega so malo vi�ji, poslovni prihodki na zaposlenega

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - PROMET, SKLADI�ÈENJE IN ZVEZE

Stran 32


pa malo ni�ji kot pri vseh gospodarskih dru�bah. Povpreèna zadol�enostdru�b s podroèja prometa, skladi�èenja in zvez se je glede na nekaj letpoprej v letu 2000 poveèala in je z malo veè kot poloviènim dele�emdolga v virih sredstev ujela povpreèno zadol�enost v vseh gospodarskihdru�bah, ni�ji (podpovpreèen) pa ostaja dele� kratkoroènih obveznosti vvirih sredstev. Kapitalska pokritost stalnih sredstev je tako z 71.7% v letu1999 zdrsnila na 59.1% v letu 2000, kar pomeni okrepitev trenda zni�evanja.4.4-odstotna donosnost prihodkov gospodarskih dru�b prometa, skladi�èenjain zvez v letu 1999 je bila skoraj trikrat vi�ja od povpreène donosnostivseh gospodarskih dru�b, 2.6-odstotna donosnost v letu 2000 pa le �edvakrat vi�ja. Dodana vrednost na zaposlenega v prometu, skladi�èenju inzvezah je bila leta 1999 za tretjino vi�ja glede na vse gospodarske dru�be,leta 2000 pa zgolj za èetrtino.

Dejavnost prometa, skladi�èenja in zvez je v obdobju od 1995 do 2000poslovala z neto èistim dobièkom. Ta je bil najvi�ji, 25.5 mrd SIT, leta1998, leta 1999 je zna�al 22.0 mrd SIT in leta 2000 15.9 mrd SIT. Dotlejizvrsten poslovni rezultat prometa, skladi�èenja in zvez se je po letu 1998slab�al, tako v absolutnih zneskih kot relativno glede na poslovni rezultatvseh gospodarskih dru�b. Neto èisti dobièek gospodarskih dru�b prometa,skladi�èenja in zvez je v letu 1998 pomenil 69.8%, leta 1999 18.4% in leta2000 samo �e 13.5% neto èistega dobièka vseh gospodarskih dru�b. K

urdhiksradopsogajnavolsopiclazakinarbzI:8alebaT � hazevzniujneè�idalks,utemorpvb

5991 6991 7991 8991 9991 0002



atelagenvolsopabugzi/keèiboditsièoteN 1 TISoimv, 491,6 241,3 311,11 894,52 600,22 698,51

AJTEJDOPTSOKILEV





TSONRADOPSOG


TSONSONOD

%v,vetsderstsonsonoD 6.0 9.1 7.3 8.2 7.1

%v,ejadorptsonsonoD 1.2 0.1 0.3 0.6 4.4 6.2

TSONVITKUDORP






ARUTKURTSANÈNANIF






TSONEJREMSUANZOVZI



Stran 33

poslab�anju je v letu 2000 najveè prispevalo zni�anje neto èistega dobièkav telekomunikacijski dejavnosti ter poveèanje neto èiste izgube v�elezni�kem prometu, ponovno pa sta negativno poslovali tudi po�tnadejavnost in dejavnost mestnega potni�kega prometa.

Oddelek kopenski promet, cevovodni transport (oddelek 60) je po�tevilu gospodarskih dru�b in �tevilu zaposlenih najpomembnej�a dejavnostv okviru prometa, skladi�èenja in zvez, z 52-odstotnim dele�em dru�b in48-odstotnim dele�em zaposlenih v letu 2000. Ostali dele�i kopenskegaprometa v prometu, skladi�èenju in zvezah so ni�ji: 30% sredstev, 29%poslovnih prihodkov, 30% poslovnih odhodkov, 35% èiste izgube, 13%èistega dobièka ter 31% dodane vrednosti. Glede na to, da so na �eleznicilani zabele�ili okoli 2.4 milijarde SIT neto èiste izgube, se je potemtakemostala dejavnost kopenskega prometa (v glavnem cestni prevozi) odrezalaprecej bolje in poslovno leto 2000 zakljuèila skoraj z 1.5 mrd SIT netoèistega dobièka. Za celotni kopenski promet je to pomenilo malo veè kot869 mio SIT neto èiste izgube, kar je precej�nje poslab�anje, saj je taoddelek na primer �e leta 1998 poslovno leto zakljuèil s 4.2 mrd SIT netodobièka. Omenjena gibanja so skladna tudi s podatki SURS-a o fiziènemobsegu dejavnosti, ki se je v letu 1999 glede na leto poprej zmanj�al vvseh vrstah kopenskega prometa, v letu 2000 pa je bila rast v veèinikopenskega prometa bolj umirjena (podpovpreèna glede na prej�njih nekajlet). Na (ne)uspe�nost poslovanja gospodarskih dru�b �elezni�kega prometapa so poleg neugodnih gibanj v fiziènem obsegu prometa v letu 2000vplivale tudi spremembe, ki jih je uveljavil Zakon o �elezni�kem prometu(ukinitev proraèunskega poravnavanja nekaterih obveznosti Slovenskih�eleznic v vi�ini 1,159.8 mio SIT) ter spremembe in dopolnitve tarifnegadela Kolektivne pogodbe za dejavnost �elezni�kega prometa, tako da sose stro�ki dela na �eleznici povi�ali kar za 18.2% (pri ostalih gospodarskihdru�bah prometa, skladi�èenja in zvez na primer le za 12.4%). Zakon odopolnitvi Zakona o �elezni�kem prometu (UL 11, 33/01) natanènoopredeljuje obveznosti, ki jih dr�ava prevzema od Slovenskih �eleznic in

Slika 7: Dodana vrednost gospodarskih dru�b po oddelkih podroèja dejavnosti prometa,skladi�èenjain zvez v letih 1995 in 2000


0

5

10

15

20

25

30

35

40

Kopenski promet,cevovodni transport

Vodni promet Zraèni promet Pomo�ne prometnedej., turistiène org.

Po�ta intelekomunikacije

Del

e�i,

v %

1995 2000

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - PROMET, SKLADI�ÈENJE IN ZVEZE

Stran 34


se nana�ajo na javno slovensko �elezni�ko infrastrukturo, s èimer bo vprihodnje zagotovljena veèja transparentnost pri vrednotenju uspe�nostiposlovanja dru�b v �elezni�kem prometu.

Oddelek vodnega prometa (oddelek 61) je v okviru prometa, skladi�èenjain zvez relativno zelo majhna dejavnost, saj po kazalcih velikosti (�tevilodru�b in zaposlenih, sredstva, poslovni prihodki in odhodki, dobièek,izguba in dodana vrednost) najveèkrat ne dosega niti enoodstotnega dele�avsega prometa. Gospodarske dru�be vodnega prometa, ki so v obdobjuod leta 1995 do 1999 poslovale veèinoma pozitivno, a le z nekaj milijonitolarjev neto èistega dobièka letno, so v letu 2000 zabele�ile skoraj 286mio SIT neto èistega dobièka. Donosnost prihodkov je bila v tem oddelkunizka, 0.2-odstotna, donosnost sredstev pa vi�ja, 4.1-odstotna. Èe papogledamo ekonomiènost poslovanja, ugotovimo, da se le-ta v letu 2000v primerjavi s prej�njimi leti ni dosti izbolj�ala, saj so poslovni prihodki zaodhodki �e vedno zaostajali za skoraj 14%, kar pomeni, da osnovnadejavnost, ki jo predstavljajo v glavnem pomorski blagovni prevozi, nedosega pozitivnih poslovnih rezultatov. Za dejavnost je znaèilen velikobseg stalnih sredstev na zaposlenega (prek 3-krat veèji kot v povpreènigospodarski dru�bi), velika zadol�enost, ki se je v letu 2000 sicer precejzni�ala (od 87-odstotnega na 70-odstotni dele� dolga v virih sredstev) terizvozna usmerjenost (91% prihodkov iz prodaje na tujem).

Tudi zraèni promet (oddelek 62) je v okviru prometa, skladi�èenja inzvez relativno majhna dejavnost z naslednjimi dele�i: 1.3% gospodarskihdru�b, 1.7% zaposlenih, 3.2% sredstev, 4.1% poslovnih prihodkov, 4.2%poslovnih odhodkov in 2.9% dodane vrednosti. Medtem ko so v letih1995 in 1996 poslovno leto zakljuèili z 1.0 in 1.6 mrd SIT neto èisteizgube ter v letu 1998 �e dosegli 560 mio SIT neto èistega dobièka, je vletu 2000 pozitivni rezultat zna�al skromnej�ih 84 mio SIT. Donosnostsredstev in prihodkov je bila v letu 2000 v gospodarskih dru�bah zraènegaprometa nizka, 0.3-odstotna. Tudi za dejavnost zraènega prometa je znaèilenvelik obseg sredstev in stalnih sredstev na zaposlenega, �e posebej paizstopa velik obseg opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev nazaposlenega (preko 12-krat vi�ji kot v povpreèni gospodarski dru�bi).Stro�ki dela kot tudi dodana vrednost na zaposlenega so okoli 2-krat vi�jikot v prometu, skladi�èenju in zvezah skupaj. Zadol�enost je s 74% dolgav virih sredstev nadpovpreèna, izvozna usmerjenost pa izrazita, 98-odstotna.

Oddelek pomo�ne prometne storitve, turistiène organizacije(oddelek 63) je precej raznovrstna (nehomogena) dejavnost, ki zdru�ujeprekladalne storitve (tudi pristani�ke), letali�ko in �peditersko dejavnostter dejavnost turistiènih potovalnih agencij. �e iz navedenega sledi, da greza eno pomembnej�ih dejavnosti v prometu, skladi�èenju in zvezah zdele�i: 40% dru�b, 24% zaposlenih, 26% sredstev, 35% poslovnih prihodkov,34% poslovnih odhodkov, 47% èistega dobièka, 7% èiste izgube in 28%dodane vrednosti. Dejavnost, ki je v obdobju 1995 do 1997 dosegala med4.4 in 5.8 mrd SIT letnega neto èistega dobièka, je v letih 1998 in 1999uspe�nost poslovanja poveèala na 10.1 in 10.9 mrd SIT. V letu 2000 pa sogospodarske dru�be pomo�nih prometnih storitev, turistiènih agencijposlovni rezultat �e izbolj�ale, na prek 12.6 mrd SIT, s èimer so ustvarileskoraj �tiri petine celotnega neto èistega dobièka gospodarskih dru�bprometa, skladi�èenja in zvez. Zadol�enost dejavnosti je podpovpreèna,kapitalska pokritost stalnih sredstev pa �e vedno kar 88-odstotna (prednekaj leti je bila celo veè kot 100-odstotna). Prodaja na tujem trgu je z 29-

Stran 35

odstotnim dele�em v vseh prihodkih za malenkost vi�ja kot v celotnemprometu.

Poleg gornje je bila po�tna in telekomunikacijska dejavnost (oddelek64) do leta 1999 med najbolj donosnimi, tako v okviru prometa, skladi�èenjain zvez, kot tudi v gospodarstvu nasploh, v letu 2000 pa so gospodarskedru�be tega oddelka dosegle slab�i poslovni rezultat. Umestitev oddelka vprometu, skladi�èenju in zvezah je naslednja: 6% dru�b, 26% zaposlenih,40% sredstev (kar pomeni, da gre v povpreèju za precej veèje gospodarskedru�be kot v pomo�nih prometnih storitvah), 32% poslovnih prihodkov inodhodkov, 39% èistega dobièka, 57% èiste izgube ter 39% dodane vrednosti.�tevilo gospodarskih dru�b se je v zadnjih �estih letih (1995-2000) skoraj�tirikrat poveèalo, kar gre pripisati predvsem dinamièni rasti vtelekomunikacijskem delu dejavnosti (gl. tudi okvir Informacijsko �komunikacijske dejavnosti). Zlasti se je poveèalo �tevilo ponudnikov storitevkabelske televizije, veè je tudi ponudnikov v mobilni telefoniji, medtemko �e uzakonjena konkurenca na podroèju dostopa do fiksnega telefonskegaomre�ja �e ni za�ivela. Z rastjo �tevila gospodarskih dru�b se je tudi�tevilo zaposlenih v tem petletnem obdobju poveèalo za skoraj 18%, na9,974 zaposlenih v letu 2000. Neto èisti dobièek poslovnega leta je v letu1999 zna�al 10.4 mrd SIT, v letu 2000 pa se je moèno skrèil, na slabih 3.8mrd SIT. Poslab�anje poslovnih rezultatov v lanskem letu je rezultat slab�egaposlovanja v obeh dejavnostih oddelka: po�tna dejavnost je lani ponovnozdrsnila v rdeèe �tevilke, moèno pa se je poslab�al v primerjavi z letomprej tudi poslovni rezultat telekomunikacijskega dela dejavnosti (gl. okvirInformacijsko � komunikacijske dejavnosti).

***

V letu 2000 se je precej spremenila poslovna uspe�nost gospodarskihdru�b posameznih dejavnosti znotraj prometa, skladi�èenja in zvez. Najboljje upadel neto èisti dobièek v telekomunikacijah, kar za 5.7 mrd SIT gledena leto 1999. Dose�eni neto èisti dobièek v vi�ini 4.2 mrd SIT pa todejavnost �e vedno uvr�èa med najuspe�nej�e in najperspektivnej�e vslovenskem gospodarstvu. Na �eleznici se je lani izguba poveèala, oddejavnosti prometa, skladi�èenja in zvez, ki so poslovni rezultat moènoizbolj�ale, pa lahko na drugi strani izpostavimo gospodarske dru�beturistiènih agencij, kjer je lani neto èisti dobièek poslovnega leta presegel2.0 mrd SIT.

3.4. Podroèje dejavnosti K: NEPREMIÈNINE, NAJEM IN POSLOVNESTORITVE

Na podroèju poslovanja z nepremièninami, najema in poslovnihstoritev (podroèje dejavnosti K) je leta 2000 poslovalo 8,851gospodarskih dru�b. Ustvarile so 174.0 milijard SIT dodane vrednosti, karje 41.2% celotne dodane vrednosti sektorja K, oziroma 77%, èe izvzamemoocenjeno bruto rento15. Zaposlovale so 37,138 delavcev, ki so gospodariliz 1185.7 milijard SIT sredstev, ustvarili 557.9 milijard SIT poslovnihprihodkov, 546.2 milijard SIT poslovnih odhodkov ter poslovno letozakljuèili z 4,698 milijonov SIT neto èiste izgube.

15 Dodani vrednosti dejavnosti K � nepremiènine, najem in poslovne storitve, ki jo izraèuna SURS, je poleg dodane vrednosti poslovnihdejavnosti pri�teta ocenjena bruto renta, to je dodana vrednost stanovanjske dejavnosti (vi�ina je odvisna od fonda stanovanj).

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - NEPREMIÈNINE, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE

Stran 36


V letu 2000 so gospodarske dru�be sektorja K v vseh gospodarskih dru�bahskupaj predstavljale naslednje dele�e: v �tevilu dru�b 23.5% (21.6% v letu1995), v �tevilu zaposlenih 7.9% (6.6% v letu 1995), ter v obsegu sredstev10.9% (15.3 v letu 1995). Ustvarile so 8.5% dodane vrednosti, 6.5%poslovnih prihodkov, 6.5% poslovnih odhodkov, 12.7 % èistega dobièkain 23.3% èiste izgube vseh gospodarskih dru�b skupaj. Za leto 2000 izstopazlasti slednji podatek � o dele�u, ki so ga gospodarske dru�be sektorja Kprispevale k èisti izgubi vseh gospodarskih dru�b � ta je najveèji po letu1995 in po vi�ini na drugem mestu za predelovalnimi dejavnostmi.

V obdobju od leta 1995 do leta 2000 se je v dejavnosti K �tevilogospodarskih dru�b poveèalo za 20.6%, �tevilo zaposlenih pa za 16.8%. Vvseh letih opazovanega obdobja, z izjemo leta 1999, so gospodarske dru�besektorja kot celota izkazovale neto èisto izgubo poslovnega leta. Od leta1997 dalje so s poslovnimi prihodki pokrivale poslovne odhodke, najvi�jovrednost neto dobièka iz poslovanja pa so ustvarile leta 1999 (13.9 milijardSIT). V letu 2000 se je neto dobièek iz poslovanja zni�al na 11.7 milijardSIT, kar pa je v primerjavi s prej�nimi leti �e vedno zelo dober rezultat.Neto èista izguba v letu 2000 je bila tako prete�no posledica prese�kaodhodkov financiranja nad prihodki financiranja (za 22 milijard SIT). Najveèso k visokim odhodkom financiranja prispevali odpisi kratkoroènih indolgoroènih nalo�b v podrazredu 74.150 - Upravljanje s holding dru�bami(v vi�ini 25 milijard SIT).

urdhiksradopsogajnavolsopiclazakinarbzI:9alebaT � niamejan,ninèimerpenitsonvajedvbvetirotshinvolsop

5991 6991 7991 8991 9991 0002



atelagenvolsopabugzi/keèiboditsièoteN 1 TISoimv, 616,01- 942,5- 630,8- 653,01- 427,5 896,4-

AJTEJDOPTSOKILEV





TSONRADOPSOG


TSONSONOD

%v,vetsderstsonsonoD 6.0- 8.0- 9.0- 5.0 4.0-

%v,ejadorptsonsonoD 9.2- 0.1- 6.1- 0.2- 0.1 7.0-

TSONVITKUDORP

TIS000v,aledtsonvitkudorP 6.656,9 0.095,11 1.720,21 9.049,21 2.410,41 3.320,51

TIS000v,.paz/tsondervanadoD 5.844,2 8.488,2 6.603,3 6.266,3 1.142,4 6.486,4


TIS000v,agenelsopaz/aledik�ortS 9.509,1 3.611,2 7.583,2 4.356,2 7.709,2 7.703,3


ARUTKURTSANÈNANIF






TSONEJREMSUANZOVZI



Stran 37

Glede na veliko raznolikost dejavnosti v sektorju K, je analiza uspe�nostiposlovanja gospodarskih dru�b bolj smiselna na ravni oddelkov. Po kazalcihvelikosti in ustvarjeni dodani vrednosti je najpomembenj�i oddelek drugeposlovne dejavnosti, po kazalcih uspe�nosti poslovanja in hitro rastoèemdele�u dodane vrednosti pa oddelek obdelava podatkov, podatkovbaze in s tem povezane dejavnosti, ki ga podrobneje obravnavamo vOkviru 1 (informacijsko � komunikacijske dejavnosti).

Gospodarske dru�be oddelka druge poslovne dejavnosti so v letu 2000ustvarile 74.3% dodane vrednosti in zaposlovale 80.9% vseh zaposlenih vsektorju K. Znotraj oddelka ustvari najveè dodane vrednosti skupinaprojektiranje in tehnièno svetovanje � 74.2 (34.5% dodane vrednosti sektorjaK, 30.4% zaposlenih), sledi skupina pravno, davèno in podjetni�kosvetovanje � 74.1 (20.8% dodane vrednosti sektorja K, 18.9% zaposlenih),poizvedovalne dejavnosti in varovanje � 74.6 (5.5% dodane vrednosti, 10.8%zaposlenih) ter èi�èenje stavb � 74.7 (5.4% dodane vrednosti, 12.8%zaposlenih). Preostale skupine tega oddelka imajo v dodani vrednosti in�tevilu zaposlenih dele�e, manj�e od 4%. Neto dobièek iz poslovanjabele�ijo gospodarske dru�be oddelka druge poslovne dejavnosti od leta1998 dalje (v letu 2000 je zna�al 5,156 milijard SIT). Neto èisti dobièek soustvarile samo v letu 1999. V letu 2000 je bil negativen neto rezultatposledica visokih odpisov finanènih nalo�b v skupini pravno, davèno inpodjetni�ko svetovanje (74.1), in sicer v podrazredu upravljanje s holdingdru�bami. Na dobro tekoèe poslovanje gospodarskih dru�b oddelka drugihposlovnih dejavnosti pa sicer ka�ejo tudi podatki o produktivnosti in dodanivrednosti na zaposlenega, ki sta v celotnem opazovanem obdobju iz letav leto nara�èali in to ob hkratnem poveèevanju zaposlenosti (9.4% rastzaposelnosti v letih od 1995 do 2000). Tudi drugi kazalci poslovanjaka�ejo, da je oddelek glede na povpreèje vseh gospodarskih dru�b relativnopropulziven. �tevilo dru�b se je od leta 1995 poveèalo za 10.2%, dodanavrednost nominalno za 95.2% (v vseh gospodarskih dru�bah skupaj za

Slika 8: Dodana vrednost gospodarskih dru�b po oddelkih podroèja dejavnosti nepremiènin,najema in poslovnihstoritev v letih 1995 in 2000


0.0

10.0

20.0

30.0

40.0

50.0

60.0

70.0

80.0

90.0

Poslovanje znepremièninami

Dajanje strojev inopreme brez

upravljalcev v najem;izposojanje izdelkoc

�iroke porabe

Obdelava podatkov,podatkovne baze in s

tem povezanedejavnosti

Raziskovanje inrazvoj

Druge poslovnedejavnosti

Del

e�i,

v %

1995 2000

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - NEPREMIÈNINE, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE

Stran 38


82.9%) ter poslovni prihodki nominalno za 57%. Hitrej�o rast dodanevrednosti od rasti poslovnih prihodkov lahko v obravnavanem obdobjupripi�emo zmanj�anju dele�a vmesne porabe v poslovnih prihodkih za 6� odstotnih toèk (na 70.5% v letu 2000).

V letu 2000 se je glede na 1999.leto vrednost sredstev oddelka drugihposlovnih dejavnosti poveèala za 131.3 milijard SIT ali nominalno za115.5%. Najbolj so se poveèale dolgoroène finanène nalo�be (nominalnoza 63.8 milijard SIT), in sicer za 55.5 milijard SIT v podrazredu upravljanjas holding dru�bami. Ugotovimo lahko, da je to poveèanje posledicapreoblikovanja nekaterih finanènih dru�b (Pidov) v holdinge (preregistracijav podrazred upravljanje s holding dru�bami). �tevilo dru�b v tem podrazreduse je v letu 2000 poveèalo z 79 na 104. Hkrati so te dru�be, z �e zgorajomenjenimi odpisi finanènih nalo�b, najveè prispevale k negativnemuneto poslovnemu rezultatu celotnega sektorja.

***

Gospodarske dru�be, ki se po svoji prete�ni dejavnosti uvr�èajo v podroèjedejavnosti K � poslovanje z nepremièninami, najem in poslovne storitve,so kot celota leto 2000 zakljuèile z visokim neto dobièkom iz poslovanja,kar ka�e na nadaljevanje relativno ugodnih premikov na podroèju poslovnihstoritvenih dejavnosti. Lani se je, po zmanj�anju v letu 1999, ponovnopoveèala vrednost sredstev, najbolj kratkoroènih in dolgoroènih nalo�b,kar je vodilo k poveèanju prihodkov od financiranja, ki pa kljub temu nizado�èalo za pokritje relativno visokih odhodkov od financiranja,

OKVIR 1: INFORMACIJSKO - KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI

Informacijsko-komunikacijske dejavnosti sodijo med najpropulzivnej�e dejavnosti razvitih gospodarstev.Poleg neposrednega vpliva, ki zadeva krepitev dele�a dejavnosti z visoko dodano vrednostjo jepomemben predvsem njihov posredni vpliv na gospodarsko rast preko poveèevanja produktivnostidrugih sektorjev. V analizo tega podroèja v slovenskem gospodarstvu smo vkljuèili proizvodnjo instoritve s podroèja telekomunikacij (po SKD klasifikaciji skupini 32.2 in 64.2) ter raèunalni�tva(podskupina 30.02 in oddelek 72).

V letu 2000 je v tako definiranem podroèju informacijsko - komunikacijskih dejavnosti delovalo 1,025gospodarskih dru�b, ki so skupaj zaposlovale 10,746 zaposlenih. Medtem ko podroèje predstavlja le2.3-odstotni dele� v celotni zaposlenosti gospodarskih dru�b v Sloveniji (2.7% po �tevilu gospodarskihdru�b), ustvari kar 5% celotne dodane vrednosti vseh gospodarskih dru�b, kar je za 1.3 strukturnetoèke veè kot v letu 1995. To pomeni, da je produktivnost dela informacijsko-komunikacijskih dejavnostiv primerjavi z gospodarskim povpreèjem relativno visoka. V letu 2000 je tako dodana vrednost nazaposlenega v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih zna�ala 9,427 tisoè SIT (samo vtelekomunikacijah 14,320 tisoè SIT), kar je za 116% vi�je od povpreène dodane vrednosti na zaposlenegav celotnem gospodarstvu oz. za 123% glede na povpreèje predelovalnih dejavnosti. Za sektorinformacijsko - komunikacijskih dejavnosti je znaèilna v zadnjih letih tudi zelo dinamièna rast. �tevilogospodarskih dru�b se je v obdobju od 1995 do 2000 poveèalo za 79%, �tevilo zaposlenih pa za 35%.

Veèina rasti izhaja iz storitvenega dela informacijsko - komunikacijskih dejavnosti, ki predstavljajotudi najveèji del podroèja tako po dodani vrednosti kot po �tevilu zaposlenih (gl. graf). Na podroèjutelekomunikacijskih storitev se je v letih od 1995 do 2000 �tevilo gospodarskih dru�b poveèalo za247%, �tevilo zaposlenih za 28%, dele� v dodani vrednosti pa za 0.3 strukturne toèke. Na podroèjuraèunalni�kih storitev bele�imo 87-odstotno rast �tevila gospodarskih dru�b, 125-odstotno rast �tevilazaposlenih in poveèanje dele�a v dodani vrednosti za 0.9 strukturne toèke.

Stran 39

OKVIR 1: INFORMACIJSKO - KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI - nadaljevanje s prej�nje strani

Storitve s podroèja telekomunikacij in raèunalni�tva bele�ijo v obdobju zadnjih �estih let tudinadpovpreène rezultate poslovanja (gl. Pomladansko poroèilo UMAR 2000, str. 67), ki se ka�ejo vrelativno visokih stopnjah donosnosti in produktivnosti dela tako v primerjavi s povpreèjem predelovalnihdejavnosti kot tudi v primerjavi s povpreèjem �ir�ega podroèja dejavnosti, v katerega se uvr�èajo poStandardni klasifikaciji dejavnosti16. Vendar pa podatki ka�ejo na poslab�evanje poslovnih rezultatovproti koncu obravnavanega obdobja, zlasti v letu 2000. V okviru raèunalni�kih storitev se je lanineto dobièek poslovnega leta prviè nominalno zni�al, kar se je odrazilo v ni�ji donosnosti prodaje (od4.5% v letu 1999 na 3.7% v letu 2000), ki se sicer vse od leta 1996 poveèuje. Poslab�anje je prièakovano,saj sledi izredno uspe�nemu letu, povezanemu z vplivom poveèanih nakupov raèunalni�ke opreme,zaradi negotovosti, povezane z milenijskim hro�èem, in zaradi uvedbe davka na dodano vrednost.Uspe�nost poslovanja je bila lani sicer �e vedno bolj�a kot v letu 1998, nadaljnje izbolj�evanje poslovnihrezultatov pa je v obdobju zasièenosti domaèega trga s klasiènimi raèunalni�kimi storitvami in svetovneraèunalni�ke krize v veliki meri povezano s sposobnostjo podjetij, da se preusmerijo k ponudbi storitevz vi�jo dodano vrednostjo ter poveèajo izvozno usmerjenost.

16 Podroèje dejavnosti I � Promet skladi�èenje in zveze, podroèje dejavnosti K � nepremiènine, najem in poslovne storitve.


Slika 9: Struktura sektorja informacijsko-komunikacijskih dejavnosti po dodani vrednosti

11.0%

58.7%

4.6%

25.8% Proizvodnja radijskih in TV oddajnikov, tel. intelegraf. aparatov

Telekomunikacijske storitve

Proizvodnja raèunalnikov in dr. opreme za obdelavopodatkov

Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tempovezane dejavnosti

Slika 10: Struktura sektorja informacijsko-komunikacijskih dejavnosti po �tevilu zaposlenih

15.0%

38.6%

9.0%

37.4%

Proizvodnja radijskih in TV oddajnikov, tel. intelegraf. aparatov

Telekomunikacijske storitve

Proizvodnja raèunalnikov in dr. opreme zaobdelavo podatkov

Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tempovezane dejavnosti


ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - INFORMACIJSKO - KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI

Stran 40



Bistveno bolj so se lani �e drugo leto zapored poslab�ali poslovni rezultati v telekomunikacijah.Poslovni prihodki so se pospe�eno poveèevali v obdobju od 1997 do 1999, kar je mogoèe povezovati zliberalizacijo telekomunikacijskih storitev, pogojenih z uporabo radiofrekvenènega spektra, z Zakonomo telekomunikacijah iz leta 1997. Njihova rast se je nekoliko upoèasnila v letu 2000, kar je verjetnoposledica postopnega upoèasnjevanja rasti �tevila uporabnikov mobilnih telefonov. Vendar pa relativnohitro rast obsega poslovanja v zadnjih letih spremlja �e hitrej�a rast stro�kov (vmesna poraba), to pa seodra�a v ni�jih dobièkih iz poslovanja in upoèasnjevanju rasti dodane vrednosti. Na zmanj�evanjecelotnega dobièka pa so vplivali tudi vi�ji odhodki od financiranja, zlasti stro�ki obresti, ki so predvsemposledica poveèanega kratkoroènega zadol�evanja17. Èisti dobièek poslovnega leta se je tako zni�al od11,320 mio SIT v letu 1998 na 9,984 mio SIT v letu 1999 in 4,197 mio SIT v letu 2000, donosnost prodajepa od 12.2% v letu 1998 na 7.5% v letu 1999 oziroma na 2.6% v letu 2000. Upoèasnila se je tudi rastdodane vrednosti, tako da se je dele� telekomunikacij v dodani vrednosti vseh gospodarskih dru�b lanizni�al za 0.2 strukturne toèke. Za nadaljnjo rast in razvoj sektorja je nujno potrebno dokonèati deregulacijotelekomunikacijske panoge. Zakonsko podlago za popolno liberalizacijo telekomunikacij sicer predstavljaletos aprila sprejeti Zakon o telekomunikacijah, vendar pa je potrebno opozoriti, da je za njegovoizvajanje treba sprejeti �e vrsto podzakonskih aktov. Poleg liberalizacije je za uèinkovito deregulacijosektorja pomembna tudi èimprej�nja privatizacija prevladujoèega operaterja na trgu.

Za proizvodnjo informacijsko � komunikacijske opreme je v obdobju od 1995 do 2000 znaèilnamanj dinamièna rast kot za storitve: �tevilo gospodarskih dru�b se je poveèalo za 4.2%, nekoliko vi�ji jetudi dele� v dodani vrednosti vseh gospodarskih dru�b (za 0.1 strukturne toèke), �tevilo zaposlenih pase je zmanj�alo za 12%. Proizvodnja informacijsko - komunikacijskih tehnologij zaostaja za storitvami stega podroèja tudi po dose�enih poslovnih rezultatih (gl. tabelo). Kljub temu pa se je nadpovpreènopoveèevanje dodane vrednosti ob hkratnem zmanj�evanju zaposlenosti odrazilo v izrazitem poveèanjuproduktivnosti dela, in sicer predvsem v proizvodnji telekomunikacijske opreme (32.2), kjer se jedodana vrednost na zaposlenega poveèala od 2.4 mio SIT na skoraj 7 mio SIT (v predelovalnih dejavnostihod 2 mio SIT na 4.2 mio SIT). V proizvodnji telekomunikacijske opreme dosegajo tudi nadpovpreènodonosnost prodaje (lani 3.8%, v povpreèju predelovalnih dejavnosti 2.2%), dobro polovico svojihprihodkov (51.3% v letu 2000) pa ustvarijo s prodajo na tujih trgih (predelovalne dejavnosti 55.9%).Raèunalni�ka industrija v Sloveniji ni moèno zastopana. Gospodarske dru�be, ki se ukvarjajo sproizvodnjo raèunalni�ke opreme (30.02), ustvarijo le 4.6% dodane vrednosti vseh informacijsko-komunikacijskih dejavnosti (0.2% v gospodarstvu), veèinoma so to majhna podjetja (v povpreèju v letu2000 10 zaposlenih na podjetje), ki so 90-odstotno usmerjena na domaèi trg. Po dodani vrednosti nazaposlenega rahlo presegajo povpreèje predelovalnih dejavnosti, po donosnosti prodaje pa za njimnekoliko zaostajajo (v letu 2000 1.6%, predelovalne dejavnosti 2.2%).

***

Za sektor informacijsko � komunikacijskih dejavnosti je v zadnjih letih znaèilna zelo dinamièna rast, kiveèinoma izhaja iz storitvenega dela dejavnosti, ki predstavlja tudi najveèji del analiziranega podroèjatako po dodani vrednosti kot po �tevilu zaposlenih. Storitve s podroèja telekomunikacij in raèunalni�tvabele�ijo v obdobju zadnjih �estih let tudi nadpovpreène rezultate poslovanja, ki pa so se proti koncuobdobja poslab�ali. Poslab�anje v raèunalni�kih storitvah je najverjetneje zaèasno, saj sledi izrednouspe�nemu letu, povezanemu z vplivom poveèanih nakupov raèunalni�ke opreme zaradi negotovosti,povezanih z milenijskim hro�èem, in zaradi uvedbe davka na dodano vrednost. V telekomunikacijah seje po izredno dinamièni rasti prihodkov v letih 1997 � 1999 njihova rast lani upoèasnila, kar je verjetnoposledica postopnega upoèasnjevanja rasti �tevila uporabnikov mobilnih telefonov, hkrati pa je zapanogo znaèilna hitra rast tako stro�kov za vmesno porabo kot odhodkov od financiranja.

Proizvodnja telekomunikacijske opreme po rezultatih poslovanja zaostaja za storitvami s tega podroèja,sodi pa med nadpovpreèno produktivne dejavnosti v Sloveniji. Raèunalni�ka industrija je pri nas relativno�ibko zastopana.

17 Dele� kratkoroènih obveznosti v virih sredstev je sicer relativno nizek (19.7% v letu 2000), vendar se je v obdobju zadnjihdveh let poveèal za 6.6 strukturne toèke (v obdobju od 1995 do 2000 za 6.4 strukturne toèke). Dele� celotnega dolga vvirih sredstev pa je lani zna�al 40.2%, kar je za 12.5 strukturne toèke veè kot leta 1995 oziroma za 8.8 strukturne toèke veèkot leta 1998.

Stran 41


urdhiksradopsogajnavolsopiclazakiretakeN:01alebaT � hiksjicakinumok-oksjicamrofnibitsonvajed

DKS

abugzi/keèiboditsièoteN 1,TISoimv

%v,ejadorptsonsonoD

5991 9991 0002 5991 9991 0002

20.03 voktadopovaledboazemerpoegurdniek�inlanuèar.ziorP 401 205 394 7.0 5.1 6.1

2.23 votarapa.fargeletnihiksnofelet,vokinjaddoVTnihiksjidarajndovziorP 6801- 4721 0471 8.4- 2.3 8.3

2.46 ejicakinumokeleT 0023 4899 7914 2.7 5.7 6.2

27 itsonvajedenazevopmetsniezabenvoktadop,voktadopavaledbO 621 5792 5982 7.0 5.4 7.3

DKS

v,.paz/tsondervanadoDTIS000

tsonejremsuanzovzI 2 %v,

5991 9991 0002 5991 9991 0002

20.03 voktadopovaledboazemerpoegurdniek�inlanuèar.ziorP 8592 9744 1774 5.3 5.7 0.01

2.23 votarapa.fargeletnihiksnofelet,vokinjaddoVTnihiksjidarajndovziorP 5532 0275 7196 9.45 2.23 3.15

2.46 ejicakinumokeleT 1788 07341 02341 8.8 4.6 6.5

27 itsonvajedenazevopmetsniezabenvoktadop,voktadopavaledbO 9572 3185 9946 5.9 0.41 1.61

voktadopriV .0002ni9991,5991otelazb�urdhiksradopsogahepsuecnalibziiktadopinèitsitatS-temorpinlièalpazSRajicnegA:ebmopO : 1 ,atelagenvolsopobugziotsiènimokèibodmitsièdemakilzar 2 hikdohirphesvv,higrthijutanhinejravtsu,ejadorpdovokdohirp�eled

.ejadorpdo

3.5. Podroèje dejavnosti F: GRADBENI�TVO

Za leto 2000 je Agenciji RS za plaèilni promet statistiène podatke iz bilancestanja in bilance uspeha oddalo 2,609 gospodarskih dru�b, ki se po Standardniklasifikaciji dejavnosti uvr�èajo v gradbeni�tvo (podroèje dejavnosti F).Gospodarske dru�be s podroèja gradbeni�tva ustvarijo 63% celotne dodanevrednosti podroèja dejavnosti gradbeni�tva. V letu 2000 so zaposlovale 40,841oseb, kar je bilo za 2.7% veè kot leto pred tem in kar za 17.1% veè kot leta1995. Najbolj se je poveèala zaposlenost leta 1999, in sicer za 9.4%.

Poslovanje gospodarskih dru�b s podroèja gradbeni�tva se je v zadnjih letihizbolj�alo. Krepitev gradbene aktivnosti v drugi polovici devetdesetih letprej�njega stoletja lahko vsaj deloma pripi�emo pospe�eni dinamiki izgradnjeavtocest v Sloveniji. Leta 1999 je gradnja avtocest dosegla vrhunec, tako dasmo zabele�ili 30.8-odstotno rast poslovnih prihodkov. Na relativno visokorast obsega prometa v tem letu pa so vplivala tudi prièakovanja vi�jih cenpred uvedbo davka na dodano vrednost sredi tega leta. Zaradi hitrej�e,35.2-odstotne rasti vmesne porabe (izstopa 46.0-odstotna rast stro�kovstoritev), se je dodana vrednost poveèala le za 23.1%. Tega leta so gospodarskedru�be s podroèja gradbeni�tva prikazale najvi�ji neto dobièek iz poslovanjav vi�ini 7,046 mio SIT. Pozitiven dobièek iz poslovanja dru�be sicer prikazujejovse od leta 1996 dalje, a so zaradi stro�kov financiranja do leta 1998 ustvarjaleneto èisto izgubo, z izjemo leta 1997, ko je bil neto èisti dobièek predvsemposledica visokih izrednih prihodkov.

Leta 2000 se je po izjemno ugodni rasti v letu 1999 rast poslovnih prihodkovupoèasnila (na 8.7% nominalno) in tudi zaostala za rastjo poslovnih odhodkov

povezanimi predvsem z visokimi odpisi finanènih nalo�b gospodarskihdru�b v podrazredu upravljanje s holding dru�bami. Ti odpisi so v letu2000 tudi najveè prispevali k relativno visoki neto èisti izgubi sektorja K.

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - GRADBENI�TVO

Stran 42


urdhiksradopsogajnavolsopiclazakinarbzI:11alebaT � uvt�inebdargvb

5991 6991 7991 8991 9991 0002



atelagenvolsopabugzi/keèiboditsièoteN 1 TISoimv, 811,5- 935- 424,3 813- 206,5 101,5

AJTEJDOPTSOKILEV





TSONRADOPSOG


TSONSONOD

%v,vetsderstsonsonoD 2.0- 2.1 1.0- 4.1 1.1

%v,ejadorptsonsonoD 0.2- 2.0- 9.0 1.0- 1.1 9.0

TSONVITKUDORP






ARUTKURTSANÈNANIF






TSONEJREMSUANZOVZI



(8.9%), tako da se je neto dobièek iz poslovanja nominalno zni�al za 1.4%.�e bolj pa se je zni�al neto èisti dobièek poslovnega leta (nominalno za8.9%), saj so se lani obèutneje poveèali odhodki od financiranja (nominalnoza 55.3%). Poveèani stro�ki financiranja so odraz poveèanega zadol�evanja:dele� dolga v virih sredstev se je tako leta 2000 v primerjavi s predhodnimletom poveèal za 1.2 stukturne toèke (na 68.9%), v zadnjih �estih letih paza skoraj 7 strukturnih toèk. Poveèano dol�ni�ko financiranje v gradbeni�tvuje najverjetneje povezano tudi z vse veèjo plaèilno nedisciplino, na karopozarja nara�èanje obsega kratkoroènih terjatev v gradbeni�tvu. V zadnjihtreh letih so se kratkoroène terjatve iz poslovanja kumulativno poveèaleza 86.4%, poslovni prihodki so se v tem obdobju poveèali za 44.5%.Dele� kratkoènih terjatev iz poslovanja v celotnih sredstvih je lani takozna�al 37.8%, kar je najveè v zadnjih letih. Vedno veèje likvidnostne te�avev gradbeni�tvu ka�e tudi povpreèno �tevilo dni, v katerih gradbena podjetjadobijo plaèane svoje raèune (lani 118 dni, leta 1999 100 dni; tudi takazalec je bil lani najvi�ji po letu 1995).

Veè kot tri èetrtine dodane vrednosti gospodarskih dru�b v gradbeni�tvuustvarijo dru�be v skupini gradnja objektov in delov objektov (skupina45.2). Znotraj te skupine pa prevladujeta podrazreda splo�na gradbena delain gradnja cest, �elezni�kih prog, letali�è in �portnih objektov (glej sliko11).V dejavnosti gradnje cest, �elezni�kih prog, letali�è in �portnih

Stran 43

Slika 11: Dodana vrednost gospodarskih dru�b po oddelkih podroèja gradbeni�tva v letih 1995 in 2000

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Prpiravljalna dela nagradbi�èih

Gradnja objektov,delov objektov

Iin�talacije prigradnjah

Zakljuèna gradbenadela

Dajanje gradbenihstrojev s posadko v

najem

Del

e�i,

v%

1995 2000

Vir: APP in lastni preraèuni na osnovi APP.

objektov (podrazred 45.230) so leta 2000 ustvarili 34.3% vse dodanevrednosti gospodarskih dru�b gradbeni�tva (za 3.7 strukturne toèke veèkot leta 1995). Celotna dejavnost posluje pozitivno od leta 1996 dalje,poslovni rezultati pa so bili najugodnej�i v letu 1999, kar lahko povezujemoz �ivahno aktivnostjo pri gradnji avtocest. �ivahna aktivnost v dejavnostigradnje cest, �elezni�kih prog, letali�è in �portnih objektov se je v letu1999 odrazila tudi v dinamièni rasti �tevila zaposlenih, ki se je poveèaloza 13.1% (v obdobju 1995-2000 za 34.8%). V letu 2000 se je ob upoèasnitvigradnje avtocest rast obsega poslovanja obravnavanega podrazredagospodarskih dru�b upoèasnila. Poslovni prihodki so se nominalno poveèaliza 11.4% (v letu 1999 za 38%), na njihovo rast pa je ugodno vplivalapredvsem gradnja �elezni�ke proge Puconci-Hodo�. Poslab�ali so se tudiposlovni rezultati, in sicer je bil neto dobièek iz poslovanja, izra�eno vtekoèih cenah, ni�ji za 33.9%, neto èisti dobièek poslovnega leta pa za24.3% kljub 98.7-odstotni rasti stro�kov financiranja glede na predhodnoleto (na relativno manj�e zmanj�anje neto èistega dobièka so vplivali veèjiizredni prihodki, manj�i izredni odhodki in veèji prihodki od financiranja).Upoèasnitev gradbene aktivnosti se je lani odrazila tudi v skromnej�i rastizaposlenosti, �e vedno pa se je �tevilo zaposlenih poveèalo za 4.7%.

Podrazred splo�na gradbena dela18 je lani ustvaril 37.2% dodane vrednostigospodarskih dru�b iz oddelka gradbeni�tva. Gospodarske dru�be, ki seukvarjajo s splo�nimi gradbenimi deli, so kot celota v zadnjih �estih letihposlovale pozitivno le v letih 1997 in 2000. V letu 1999 se je obseg poslovanjasicer precej okrepil (27.1-odstotno nominalno poveèanje poslovnihprihodkov), na kar je ugodno vplivala tudi davèna reforma sredi leta, vendarso zelo moèno porasli tudi odhodki, zlasti stro�ki storitev (43.1-odstotnanominalna rast), ki so v letu 1999 predstavljali kar 55.5% vseh poslovnihodhodkov. Leta 2000 so dru�be v obravnavanem podrazredu ustvarileminimalen neto dobièek v vi�ini 6.5 milijonov SIT. V primerjavi s predhodnimletom se je rast stro�kov storitev relativno upoèasnila (7-odstotna nominalna

18 V ta podrazred uvr�èamo gradnjo stanovanj in hkrati gradnjo mostov, transportnih cevovodov itd.

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - GRADBENI�TVO

Stran 44


rast) glede na rast poslovnih prihodkov (8.4%), hitreje od poslovnihprihodkov pa so rasli stro�ki dela (10.8%).

***

Dejavnost gradbeni�tva se je v letih 1995-2000 precej okrepila. Veèinoma jeto posledica pospe�ene dinamike izgradnje avtocest v Sloveniji v drugipolovici devetdesetih let, v letu 1999 pa je na poveèanje obsega poslovanjavplivala tudi davèna reforma sredi leta. To se je odrazilo tudi na poslovnemrezultatu, saj so leta 1999 gospodarske dru�be s podroèje gradbeni�tvaustvarile najveè dobièka v obdobju 1995-2000. Kljub pozitivnemu netoposlovnemu rezultatu, ki je bil lani realiziran �e drugo leto zapored, pa sose zlasti v lanskem letu precej poslab�ali kazalci zadol�enosti gospodarskihdru�b. Poveèuje se tudi �tevilo dni, v katerih povpreèna gospodarska dru�baizterja svoje terjatve, kar skupaj s hitro rastjo kratkoroènih obveznosti opozarjana poveèevanje plaèilne nediscipline v gradbeni�tvu.

3.6. Podroèje dejavnosti E: OSKRBA Z ELEKTRIKO, PLINOMIN VODO

Statistiène podatke iz bilance stanja in bilance uspeha je v letu 2000 AgencijiRS za plaèilni promet predalo 128 gospodarskih dru�b z 12,102 zaposlenimas podroèja oskrbe z elektriko, plinom in vodo (podroèje dejavnosti E).Gospodarili so s 1,412.5 mrd SIT sredstev, ustvarili 416.3 mrd SIT poslovnihprihodkov, 435.0 mrd SIT poslovnih odhodkov, poslovno leto pa so zakljuèilis 14.3 mrd SIT neto èiste izgube. Dodana vrednost dejavnosti je zna�ala 95.1mrd SIT, od tega stro�ki dela 41.0 mrd SIT. Gospodarske dru�be dejavnostioskrbe z elektriko, plinom in vodo so ustvarile 84.3% dodane vrednosticelotne oskrbe z elektriko, plinom in vodo.

Povpreèna gospodarska dru�ba s podroèja oskrbe z elektriko, plinom invodo je kar 38-krat veèja od povpreène v vseh dejavnostih glede obsegasredstev, s katerimi razpolaga, in 8-krat veèja po �tevilu zaposlenih. O visokikapitalni intenzivnosti dejavnosti prièa tudi podatek o sredstvih nazaposlenega, ki je s skoraj 113 mio SIT, veè kot 5-krat vi�ji kot v povpreèjuvseh gospodarskih dru�b. Èista izguba oskrbe z elektriko, plinom in vodopomeni 11.1% èiste izgube vseh gospodarskih dru�b (dele� zaposlenih je naprimer 2.6-odstoten, dele� sredstev pa 13.0-odstoten). Visoka kapitalnaintenzivnost se odra�a tudi v visoki produktivnosti dela v tej dejavnosti,tako da so poslovni prihodki na zaposlenega in dodana vrednost nazaposlenega za 89% oz. za 80% vi�ji od povpreèja vseh gospodarskih dru�b.Zadol�enost dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo je relativno nizka,�e posebej nizek pa je pri tem dele� kratkoroènih obveznosti v virih sredstev,le 8.0-odstoten. K znaèilnostim dejavnosti lahko na koncu dodamo �e visok,89.7-odstotni dele� stalnih sredstev v sredstvih ter prete�no usmerjenost nadomaèe tr�i�èe (prihodki od izvoza zna�ajo le 2.4% vseh prihodkov).

Dejavnost oskrbe z elektriko, plinom in vodo lahko razdelimo na energetskioddelek, to je oskrbo z elektriko, plinom, paro in toplo vodo (oddelek40), ter oddelek zbiranja, èi�èenja in distribucije vode (oddelek 41).Zbiranje, èi�èenje in distribucija vode je manj�a dejavnost, njeni dele�i vcelotni dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo pa so: 42% gospodarskihdru�b, 31% zaposlenih, 15% sredstev, 9% poslovnih prihodkov in odhodkov,

Stran 45

urdhiksradopsogajnavolsopiclazakinarbzI:21alebaT � odovnimonilp,okirtkelezibrksovb

5991 6991 7991 8991 9991 0002

urdhiksradopsogolivet� �b 011 711 021 521 521 821


atelagenvolsopabugzi/keèiboditsièoteN 1 TISoimv, 873,5- 995,91- 833,22- 395,81- 444,21- 713,41-

AJTEJDOPTSOKILEV

TISoimv,ejtejdop/avtsderS 4.914,7 6.288,7 3.563,9 3.184,9 8.525,01 0.530,11




TSONRADOPSOG


TSONSONOD

%v,vetsderstsonsonoD 3.2- 2.2- 6.1- 0.1- 0.1-

%v,ejadorptsonsonoD 1.2- 7.6- 8.6- 1.5- 2.3- 3.3-

TSONVITKUDORP






ARUTKURTSANÈNANIF






TSONEJREMSUANZOVZI



7% èistega dobièka, 9% èiste izgube ter 20% dodane vrednosti. Obedejavnosti sta infrastrukturni (zagotavljanje dobrin preko omre�ij) in obesta v vseh letih obdobja od 1995 do 2000 poslovali z neto èisto izgubo.Le-ta je bila pri oskrbi z elektriko, plinom, paro in toplo vodo v letu 200010-krat vi�ja kot v dejavnosti zbiranja, èi�èenja in distribucije vode. Z okoli5.0 mrd SIT v letu 1995 se je povzpela na veè kot 21.5 mrd SIT v letu1997, v letu 2000 pa je zna�ala 12.9 mrd SIT. Pri zbiranju, èi�èenju indistribuciji vode se je neto èista izguba gibala od skoraj 400 mio SIT v letu1995 do malo veè kot 1,422 mio SIT v letu 2000. Visoka izguba venergetskem delu dejavnosti je predvsem posledica navezaveelektrogospodarstva na domaèi premog (ki ni ne poceni ne okoljsko najboljprimeren, predstavlja pa pomemben del na�ih sicer relativno skromnihenergetskih virov), nasedlih investicij (kjer kriterij tr�ne rentabilnosti priizbiri ni bil najpomembnej�i), pa tudi administrativnega zadr�evanja cenelektriène energije, ki je bilo izrazitej�e v prvi polovici 90-ih let (in jeimelo seveda tudi pozitivne makroekonomske uèinke glede zadr�evanjainflacije). Govorili smo �e o visoki kapitalni intenzivnosti pri oskrbi zelektriko, plinom in vodo, ki je v energetskem delu te dejavnosti �e vi�ja.Vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev na zaposlenegaje v tej dejavnosti najvi�ja, kar 40.0 mio SIT, pri oskrbi z vodo le 4.8 mioSIT (v vseh gospodarskih dru�bah 3.1 mio SIT). Za èi�èenje, zbiranje indistribucijo vode je znaèilna relativno nizka produktivnost dela (4-krat

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - OSKRBA Z ELEKTRIKO, PLINOM IN VODO

Stran 46


Slika 12: Dodana vrednost gospodarskih dru�b po oddelkih podroèja dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom invodo v letih 1995 in 2000

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Oskrba z elektriko, plinom, paro in toplo vodo Zbiranje, èi�èenje in distribucija vode

Del

e�i,

v %

1995 2000

Vir: APP.

ni�ja kot v energetskem delu celotne dejavnosti), visoka zadol�enost innizka kapitalska pokritost stalnih sredstev.

***

Gospodarske dru�be oskrbe z elektriko, plinom in vodo so v zadnjih �estihletih poslovale z neto èisto izgubo, ki je bila lani s 14.3 mrd SIT nominalnoza dobro tretjino ni�ja od najveèje izgube v letu 1997. Nekoliko opaznej�e jepoveèanje izgube v manj�em delu te dejavnosti, to je pri zbiranju, èi�èenjuin distribuciji vode, kjer se je neto èista izguba v letu 2000 poveèala za 508milijonov SIT oziroma nominalno za 56%. Glavni del izgube pa �e vednoustvarijo v t. i. energetskem delu dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom invodo, najveè pri oskrbi z elektriko. Tu se �e letos, �e bolj pa v naslednjihletih, obetajo velike spremembe, ki so vezane na odpiranje trga (do drugihdr�av), deregulacijo elektroenergetskega sistema, povezovanje domaèihproizvodnih podjetij za uspe�nej�e kljubovanje tuji konkurenci itd. Ob ustreznipripravi gospodarskih dru�b na bodoèe spremembe prièakujemo, da seuspe�nost poslovanja teh dru�b ne bo poslab�ala.

3.7. Podroèje dejavnosti O: DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNESTORITVENE DEJAVNOSTI

V okviru podroèja dejavnosti drugih javnih, skupnih in osebnihstoritev (podroèje dejavnosti O) je leta 2000 poslovalo 927 gospodarskihdru�b (660 v letu 1995). Ustvarile so 46.2 milijarde SIT dodane vrednosti,kar je 34.7% celotne dodane vrednosti podroèja dejavnosti O19. Zaposlovale

19 Podroèje dejavnosti O vkljuèuje zelo raznolike dejavnosti, ki jih izvajajo poslovni subjekti najrazliènej�ih pravnoorganizacijskih oblik. Vletu 2000 je bilo v dejavnosti O registrirano 1,231 gospodarskih subjektov � pravnih oseb, 5,630 gospodarskih subjektov � fiziènih osebin 18,190 zavodov, organov in organizacij.

Stran 47

urdhiksradopsogajnavolsopiclazakinarbzI:31alebaT � hinbesonihinpuks,hinvajhigurdvbhitsonvajedhinevtirots

5991 6991 7991 8991 9991 0002



atelagenvolsopabugzi/keèiboditsièoteN 1 TISoimv, 123- 068- 331- 521,1- 161- 584,2-

AJTEJDOPTSOKILEV





TSONRADOPSOG


TSONSONOD

%v,vetsderstsonsonoD 3.1- 2.0- 1.1 1.0- 9.1-

%v,ejadorptsonsonoD 7.0- 5.1- 2.0- 4.1 2.0- 4.2-

TSONVITKUDORP






ARUTKURTSANÈNANIF






TSONEJREMSUANZOVZI



so 7,667 delavcev (6,231 v letu 1995), ki so gospodarili s 138.9 milijardeSIT sredstev, ustvarili 98.5 milijarde SIT poslovnih prihodkov, 97 milijardSIT poslovnih odhodkov ter poslovno leto zakljuèili z 2,485 milijardamiSIT neto èiste izgube.

V letu 2000 so gospodarske dru�be podroèja dejavnosti O v vsehgospodarskih dru�bah skupaj predstavljale naslednje dele�e: v �tevilu dru�b2.5% (2.0% v letu 1995), v �tevilu zaposlenih 1.6% (1.3% v letu 1995) ter vobsegu sredstev 1.3% (1.1% v letu 1995). Ustvarile so 2.3% dodane vrednosti,1.2% poslovnih prihodkov, 1.2% poslovnih odhodkov, 1.0% èistega dobièkain 2.9% èiste izgube vseh gospodarskih dru�b skupaj.

V obdobju od leta 1995 do leta 2000 se je na podroèju dejavnosti O �tevilogospodarskih dru�b poveèalo za 40.5%, �tevilo zaposlenih za 23.0% terdodana vrednost nominalno za 124.5% (v vseh gospodarskih dru�bah skupajza 82.9%). V vseh letih opazovanega obdobja, z izjemo leta 1998, sogospodarske dru�be sektorja kot celota izkazovale neto èisto izguboposlovnega leta. Od leta 1998 dalje so s poslovnimi prihodki sicer pokrivaleposlovne odhodke, nekoliko bolj dinamièna rast vrednosti neto dobièka izposlovanja pa je bila zabele�ena �ele lani (1,505 milijard SIT oziromanominalno 107.2% veè kot leta 1999). Kljub ugodnim rezultatom poslovanja

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI

Stran 48


Slika 13: Dodana vrednost gospodarskih dru�b po oddelkih podroèja drugih javnih, skupnih in osebnihstoritvenih dejavnostih v letih 1995 in 2000

0.0

10.0

20.0

30.0

40.0

50.0

60.0

70.0

80.0

Storitve javne higijene Dejavnost zdru�enj inorganizacij

Rekreacijske, kulturne in�portne dejavnosti

Druge storitvenedejavnosti

Del

e�, v

%

1995 2000

Vir: APP in lastni preraèuni na osnovi podatkov APP.

iz osnovne dejavnosti pa so gospodarske dru�be drugih javnih, skupnih inosebnih storitvenih dejavnosti lani zabele�ile najvi�jo neto izgubo poslovnegaleta v analiziranem �estletnem obdobju, ki pa je bila v glavnem posledicavisokih odhodkov od financiranja v filmski in video dejavnosti (skupina92.1) ter v radijski in televizijski dejavnosti (skupina 92.2).

Podroèje dejavnosti O zajema �tiri oddelke, in sicer: storitve javne higiene(oddelek 90), dejavnosti zdru�enj in organizacij (91), rekreacijske, kulturnein �portne dejavnosti (92) ter druge storitvene dejavnosti (93). V nadaljevanjuanaliziramo poslovanje gospodarskih dru�b s podroèja rekreacijskih, kulturnihin �portnih dejavnosti, ki skupno ustvarijo skoraj sedem desetin dodanevrednosti vseh gospodarskih dru�b podroèja dejavnosti O.

Oddelek, ki zajema gospodarske dru�be, katerih osnovna dejavnost sorekreacijske, kulturne oziroma �portne dejavnosti (oddelek 92 podroèjadejavnosti O), obsega 7 skupin dejavnosti, in sicer: filmska in video dejavnost(92.1), radijska in televizijska dejavnost (92.2), druge razvedrilne dejavnosti(92.3; sem se uvr�èajo predvsem gospodarske dru�be, katerih dejavnost sepovezuje z umetni�kim ustvarjanjem in poustvarjanjem, obratovanjemobjektov za kulturne prireditve ter dejavnostjo sejmov in zabavi�ènih parkov),dejavnost tiskovnih agencij (92.4), dejavnost knji�nic, arhivov, muzejev indruge kulturne dejavnosti (92.5), �portna dejavnost (92.6) in druge dejavnostiza sprostitev (92.7; sem se uvr�èajo predvsem gospodarske dru�be, katerihosnovna dejavnost je prirejanje iger na sreèo, ter dejavnost igralnic). Oddelekpokriva �iroko in precej heterogeno podroèje, kjer so gospodarske dru�be�e vedno v manj�ini20, èeprav njihovo �tevilo v zadnjih letih hitro nara�èa.

Z oddelka rekreacijske, kulturne in �portne dejavnosti je statistiène podatkebilance stanja in bilance uspeha za leto 2000 Agenciji RS za plaèilni prometoddalo 544 gospodarskih dru�b, kar predstavlja 58.7-odstotni dele� vseh

20 Od registriranih pravnih oseb, ki jih pokriva oddelek rekreacijske, kulturne in �portne dejavnosti, je bilo v letu 2000 6.057 dru�tev, 136javnih in 139 zasebnih zavodov, 1.711 samostojnih ustvarjalcev na podroèju kulture, 379 poklicnih �portnikov ipd.

Stran 49

gospodarskih dru�b podroèja dejavnosti O. Leta 2000 je tako statistiènepodatke oddalo kar 32.7% veè gospodarskih dru�b kot leta 1995 in 3.6%veè kot leta 1999 (najbolj se je v zadnjem letu poveèalo �tevilo oddanihraèunovodskih izkazov dru�b skupine filmska in video dejavnost, in sicerkar za 13.6%). Kljub stalnemu nara�èanju �tevila podjetij v oddelku pa njihovdele� v krovnem sektorju O skozi vse obravnavano obdobje pada (z 62.1%v letu 1995 na 58.7% v letu 2000).

Gospodarske dru�be, ki se ukvarjajo z rekreacijsko, kulturno oziroma �portnodejavnostjo, so v letu 2000 zaposlovale 3,639 ljudi, kar je 47% vseh zaposlenihv gospodarskih dru�bah sektorja O. Od leta 1995 se je �tevilo zaposlenih voddelku poveèalo za 13% (od leta 1999 za 0.6%), kljub temu pa �e vedno nidoseglo �tevila zaposlenih iz leta 1996 (3,664). Glede na celotno podroèjedejavnosti O pa tudi dele� zaposlenih, tako kot dele� podjetij, upada: od52% leta 1995 na 47.5% leta 2000. Povpreèno �tevilo zaposlenih na podjetje(leta 2000 je zna�alo 6.7 zaposlenega na podjetje) se od leta 1995 sicerpoèasi, a vztrajno zmanj�uje. Tako je bila v letu 2000 povpreèna gospodarskadru�ba oddelka rekreacijske, kulturne in �portne dejavnosti po �teviluzaposlenih za dobro polovico manj�a od povpreène gospodarske dru�be vSloveniji. Podobno sliko glede povpreène velikosti podjetij oddelkarekreacijske, kulturne in �portne dejavnosti ka�ejo tudi podatki o velikostisredstev, s katerimi so podjetja gospodarila. Tako je bilo v letu 2000povpreèno podjetje oddelka rekreacijske, kulturne in �portne dejavnostiglede na sredstva na podjetje za slabo polovico manj�e od povpreènegospodarske dru�be v Sloveniji in za 0.4% veèje od povpreène gospodarskedru�be v sektorju O.

Zaposleni v dejavnosti so lani ustvarili 2,272.7 mio SIT skupnih prihodkovin 4,795.4 mio SIT skupnih odhodkov ter poslovno leto zakljuèili z netoèisto izgubo 2,522.7 mio SIT. Za obdobje �estih let rekordna izguba se je odleta 1999, ki so ga prav tako zakljuèili v rdeèih �tevilkah, poveèala kar za 3-krat. Najveèjo neto èisto izgubo sta prikazali radijska in televizijska dejavnost

Slika 14: Dodana vrednost gospodarskih dru�b po skupinah oddelka rekreacijske, kulturne in �portnedejavnosti v letih 1995 in 2000


-10

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Filmska invideodejavnost

Radijska intelevizijskadejavnost

Drugerazvedrilnedejavnosti

Dejavnosttiskovnihagencij

Dejavnostknji�nic,

muzejev ipd.

�portnedejavnosti

Drugedejavnosti za

sprostitev

Leto 1999 Leto 2000


Stran 50


ter filmska in video dejavnost, poslovno leto z neto èistim dobièkom paso zakljuèila podjetja, ki se ukvarjajo s �portnimi dejavnostmi in podjetja,ki se ukvarjajo s prirejanjem iger na sreèo ter igralnice.

Gospodarske dru�be s podroèja rekreacijskih, kulturnih in �portnih dejavnosti(oddelek 92) so lani ustvarile 67.9% dodane vrednosti vseh gospodarskihdru�b podroèja dejavnosti O. 65.1% vse dodane vrednosti gospodarskihdru�b oddelka Rekreacijske, kulturne in �portne dejavnosti so lani ustvarilapodjetja, ki se ukvarjajo s prirejanjem iger na sreèo in igralnice. Njihovdele� v dodani vrednosti oddelka pa v zadnjih petih letih vztrajno pada, insicer predvsem na raèun rasti prispevka podjetij s podroèja filmske in videodejavnosti. Le-ta se je od leta 1995 poveèal za 9.3 strukturne toèke, medtemko se je dele� dodane vrednosti, ki so ga prispevala podjetja s podroèjaigralni�tva in prirejanja iger na sreèo, zmanj�al za 13.9 strukturne toèke.

Produktivnost dela, merjena s poslovnimi prihodki na zaposlenega, je vpetletnem obdobju stalno rasla, in to tako nominalno kot (razen rahlegaodklona v letu 1996) tudi glede na povpreèje vseh slovenskih gospodarskihdru�b. Gospodarske dru�be oddelka rekreacijske, kulturne in �portnedejavnosti so v obravnavanem obdobju do leta 1998 glede na vseslovenskopovpreèje izkazovale podpovpreèno produktivnost dela (najveèji odklonod povpreèja so izkazale v letu 1996, ko je bila produktivnost dela za 11.6%ni�ja od vseslovenskega povpreèja), v letu 2000 pa so celotno povpreèjepresegle za 6.8%. Dodana vrednost na zaposlenega se je ob prav takovztrajni rasti od leta 1995 podvojila (od leta 1999 se je nominalno poveèalaza 15.1%). V vsem petletnem obdobju se je gibala nad povpreèjem slovenskihgospodarskih dru�b. Tako je v letu 1995 povpreèni zaposleni v rekreacijskih,kulturnih oziroma �portnih dejavnostih ustvaril za 87.8% veè dodane vrednostiod vseslovenskega povpreèja v gospodarskih dru�bah, v letu 2000 pa se jeto razmerje v prid rekreacijskim, kulturnim in �portnim dejavnostim �epoveèalo, in sicer se je povzpelo na 97.8%.

Zadol�enost gospodarskih dru�b oddelka rekreacijske, kulturne in �portnedejavnosti se je v obravnavnem obdobju gibala nekoliko pod povpreèjemkrovnega podroèja O. Dele� dolga v virih sredstev je bil v letu 2000 za 4.2strukturne toèke ni�ji od celotnega povpreèja slovenskih gospodarskih dru�b.Gospodarske dru�be oddelka rekreacijske, kulturne in �portne dejavnostiso do leta 1999 poveèevale zlasti dele� kratkoroènih obveznosti v pasivi, vletu 2000 pa se je trend prevesil, tako da se je dele� kratkoroènih obveznostiv virih sredstev zmanj�al za 8.8 strukturne toèke. Dele� izvoza v prodaji seje v celotnem obdobju gibal nad povpreèjem krovnega sektorja O in je bilv letu 2000 kar za 21.8 strukturne toèke vi�ji od slovenskega povpreèja.

Filmska in video dejavnost (skupina 92.1) je v letu 2000 k skupni dodanivrednosti oddelka rekreacijske, kulturne in �portne dejavnosti prispevala17.1% dodane vrednosti, obenem pa zabele�ila v analiziranem obdobju(1995-2000) rekordno neto izgubo poslovnega leta v vi�ini 1,657.4 mio SIT(od leta 1999 do leta 2000 se je izguba nominalno poveèala kar za 8-krat),ki je bila poveèini posledica visokih odhodkov od financiranja21. V obdobju1995-2000, ki so ga zaznamovale znatne investicije, se je �tevilo podjetijpoveèalo za slabo tretjino, glede na leto 1995 pa se je poveèala tudiuèinkovitost poslovanja. Leta 1995 so bili poslovni prihodki na zaposlenegav teh gospodarskih dru�bah za 25.3% vi�ji od povpreèja v slovenskih

21 Najbolj so se poveèali odpisi kratkoroènih in dolgoroènih nalo�b v podrazredu Distribucija filmov in videofilmov.

Stran 51

gospodarskih dru�bah, leta 2000 pa �e za 29.9%. Kazalec dodane vrednostina zaposlenega ka�e �e ugodnej�o sliko, saj je bila dodana vrednost nazaposlenega, ki so jo ustvarile gospodarske dru�be filmske in videodejavnosti, leta 1995 za 46.7% vi�ja od slovenskega povpreèja, leta 2000 paje slovensko povpreèje presegala �e za 116.9%.

Dejavnost radijskih in televizijskih dru�b (skupina 92.2), kjer se je v�estletnem obdobju �tevilo gospodarskih dru�b veè kot podvojilo, medtemko se je �tevilo zaposlenih v tem èasu poveèalo le za 26.5%, je zaznamovalopoveèevanje domaèe in tuje konkurence, in to tako zaradi poveèevanja�tevila podjetij kot zaradi vpliva novih tehnologij. Tudi te dejavnosti, ki sov letu 2000 k skupni dodani vrednosti oddelka rekreacijske, kulturne in�portne dejavnosti prispevale 76%, so v zadnjih petih letih izbolj�evaleuèinkovitost poslovanja. Produktivnost dela se je tako od leta 1995 nominalnopoveèala skoraj za trikrat (od leta 1999 se je nominalno poveèala za 30.2%),�e vedno pa ostaja pod povpreèjem vseh slovenskih gospodarskih dru�b.Leta 1995 so gospodarske dru�be radijske in televizijske dejavnosti zapovpreèjem zaostajale za 40.3%, leta 2000 pa le �e za 8.6%. Dodana vrednostna zaposlenega se je v �estletnem obdobju nominalno podvojila, pri èemerje bil preskok v rasti dose�en v letu 2000, ko se je nominalno glede na letoprej poveèala kar za 78.9% in presegla dodano vrednost na zaposelnegapovpreène gospodarske dru�be za 65.7% (v prej�njih letih analiziranegaobdobja se je dodana vrednost na zaposelnega gibala okoli povpreèja).Dejavnost se pri izkazovanju neto èistega dobièka oziroma izgube poslovnegaleta v vsem obravnavanem obdobju ni mogla otresti rdeèih �tevilk. Te so selani povzpele na 2,329.2 mio SIT, podobno kot pri filmski in videodejavnostipa so k rekordni neto izgubi v analiziranem �estletnem obdobju precejdoprinesli visoki odhodki od financiranja (najbolj so se poveèali stro�kiobresti).

Druge razvedrilne dejavnosti (92.3), ki so v letu 2000 k skupni dodanivrednosti oddelka prispevale 4.8%, zajemajo zelo heterogeno skupinogospodarskih subjektov, saj med drugim obsegajo tako dejavnost svobodnihumetnikov kot dejavnost sejmi�è in zabavi�ènih parkov. Povpreènagospodarska dru�ba dejavnosti je v primerjavi s slovenskim povpreèjemrelativno majhna, in sicer tako po �tevilu zaposlenih (v povpreèju 1.5zaposlenega v obravanavanem obdobju) kot po obsegu sredstev. V letu2000 so sredstva na podjetje, kljub temu da so se v �estletnem obdobjuskoraj poèetverila, zna�ala le 12.2% sredstev povpreène gospodarske dru�bev Sloveniji oziroma le 23.3% sredstev povpreène gospodarske dru�be vpodroèju O. Tudi ta skupina dejavnosti je poslovno leto 2000 konèala zneto èisto poslovno izgubo, in sicer v vi�ini 24.4 mio SIT.

Gospodarske dru�be, ki se uvr�èajo v skupini Dejavnost tiskovnih agencij(92.4) in Dejavnost knji�nic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti(92.5), skupaj k dodani vrednosti oddelka rekreacijske, kulturne in �portnedejavnosti niso prispevale niti cel odstotek, pri èemer so veèino dodanevrednosti prispevale tiskovne agencije.

Gospodarske dru�be, registrirane za �portne dejavnosti (92.6), so v letu2000 prispevale 4.6% dodane vrednosti oddelka. V zadnjih �estih letih se je�tevilo zaposlenih skoraj podvojilo, medtem ko se je �tevilo gospodarskihdru�b poveèalo le za 23.8%. Produktivnost dejavnosti je rasla. Dodanavrednost na zaposlenega se je v obravnavanem obdobju nominalno sicerskoraj podvojila, kljub temu pa je v letu 2000 ostajala globoko pod


Stran 52


povpreèjem oddelka rekreacijske, kulturne in �portne dejavnosti (manj�aje bila kar za 48.3%) in pribli�no na ravni povpreèja vseh slovenskihgospodarskih dru�b (vi�ja je bila za 2.3%). Konstantno so se poveèevalitudi prihodki od poslovanja na zaposlenega, in sicer so se od leta 1995nominalno poveèali za 41.4% (od leta 1999 za 3.6%), tudi ti pa so v letu2000 ostajali pod povpreèjem celotnega oddelka (ni�ji so bili za 46.7%)prav tako pa tudi pod povpreèjem vseh gospodarskih dru�b (ni�ji so biliza 43.1%). Dejavnost je leto 2000 zakljuèila s pozitivnim poslovnimrezultatom, neto èisti dobièek je zna�al 84.2 mio SIT, kar je precej�enpreobrat po letu 1999, ki so ga gospodarske dru�be sklenile z izgubo vvi�ini 750.2 mio SIT.

Skupina Druge dejavnosti za sprostitev (92.7), ki obsega predvsemgospodarske dru�be, ki se ukvarjajo s prirejanjem iger na sreèo ter zigralni�tvom, ostaja paradni konj celotnega oddelka rekreacijske, kulturnein �portne dejavnosti. V letu 2000 so te gospodarske dru�be ustvarile 65.1%dodane vrednosti oddelka in prikazale neto èisti dobièek v vi�ini 1,406.1mio SIT. Vendar pa se trend upadanja neto èistega dobièka, ki se je zaèelleta 1997, nadaljuje. Tako se je glede na leto 1999 neto èisti dobièek igralnicin podjetij, ki prirejajo igre na sreèo, zmanj�al nominalno za 2%, glede naleto 1997 pa kar za 11.6%. Dejavnost, ki je izrazito izvozno usmerjena(dele� izvoza v prodaji v opazovanem obdobju ostaja nad 70%), jepomembna tudi zaradi njenega neposrednega prispevka za financiranjeinvalidskih, humanitarnih in �portnih organizacij22. V obdobju 1995-2000dejavnost bele�i upadanje �tevila gospodarskih dru�b (za 11.1%) in �tevilazaposlenih (za 3.1%), obenem pa izkazuje konstantno poveèevanjeproduktivnosti. Prihodki od poslovanja na zaposlenega so se v obravnavanemobdobju do leta 1999 gibali pod povpreèjem slovenskih gospodarskih dru�b,leta 2000 pa so povpreèje presegli za 13.7% (od leta 1999 so se nominalnopoveèali za 18.5%). Dodana vrednost na zaposlenega (od leta 1999 se jenominalno poveèala za 14.7%) se je v vsem �estletnem obdobju gibalavisoko nad povpreèjem slovenskih gospodarskih dru�b � najvi�e leta 1996,ko je to povpreèje presegla za 130.9% (leta 2000 ga je presegla za 112%).

∗∗∗

Gospodarske dru�be, ki se po svoji prete�ni dejavnosti uvr�èajo v podroèjedejavnosti O � druge javne skupne in osebne storitve, so kot celota leto2000 zakljuèile z doslej najvi�jim neto dobièkom iz poslovanja. Kljub ugodnimrezultatom poslovanja v osnovni dejavnosti pa je bilo ob visokih odhodkihfinanciranja v filmski in video dejavnosti (skupina 92.1) ter radijski intelevizijski dejavnosti (92.2) lani poslovno leto gospodarskih dru�b podroèjadejavnosti O zakljuèeno z najvi�jo neto izgubo v analiziranem �estletnemobdobju. Najbolj�e poslovne rezultate so realizirala podjetja, ki se ukvarjajos �portnimi dejavnostmi ter podjetja, ki se ukvarjajo s prirejanjem iger nasreèo ter igralnice. Za podroèje drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenihdejavnosti je znaèilna tudi dinamièna rast produktivnosti. Najvi�jo dodanovrednost na zaposlenega v dejavnosti O dosegajo gospodarske dru�be spodroèja filmske in videodejavnosti ter dejavnosti za sprostitev (kjerprevladuje igralni�tvo), ki po podatkih za leto 2000 tudi moèno (za 117%oziroma za 112%) presegajo povpreèje vseh slovenskih gospodarskih dru�b.

22 Klasiène igre na sreèo je mogoèe prirejati le na podlagi koncesije, ki jo podeli dr�ava. Koncesijske dajatve v skladu z zakonomneposredno dobita fundaciji za financiranje invalidskih, humanitarnih in �portnih organizacij. Proraèunu pa v obliki davka od iger nasreèo pripada le 5% dajatev.

Stran 53

3.8. Podroèje dejavnosti H: GOSTINSTVO

V letu 2000 je bilo v 1,295-ih gospodarskih dru�bah s podroèja dejavnostigostinstva - H (3.4% vseh gospodarskih dru�b) skupaj 12,218 zaposlenih(2.6% vseh zaposlenih v gospodarskih dru�bah). �tevilo gospodarskih dru�bse je od leta 1995 do leta 2000 poveèalo za 39.5%, �tevilo zaposlenih pa za15.5%. V letu 2000 so v gostinskih gospodarskih dru�bah ustvarili 38.2 mrdSIT dodane vrednosti, kar je 1.9% dodane vrednosti vseh gospodarskih dru�b.

Gospodarske dru�be gostinstva vse od leta 1995 prikazujejo neto izguboposlovnega leta (glej tabelo 14). Le-ta se je leta 1999 �e moèno zmanj�ala(nominalno za 36.8%), vendar se je lani ponovno poglobila (58.2-odstotnonominalno poveèanje). Lansko poslab�anje poslovnih rezultatov v gostinstvupa ni bilo posledica poslab�anja poslovanja v osnovni dejavnosti, saj se jeneto izguba iz poslovanja nominalno ohranila pribli�no na ravni iz leta1999. Ponovno poslab�anje neto poslovnega rezultata je bilo tako lani vglavnem posledica relativno visokih odhodkov od financiranja (32.1-odstotnanominalna rast). Kljub negativnemu poslovnemu izidu pa nekateri podatkika�ejo, da se zlasti v zadnjih dveh letih v dejavnosti dogajajo nekaterepozitivne spremembe. Na postopno izbolj�evanje poslovanja ka�ejo na primerpodatki o zaposlenosti, ki se je lani �e drugo leto zapored poveèala23. Pritem pa je ugoden podatek, da se je hkrati izbolj�ala tudi produktivnost,merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega. Dodana vrednost nazaposlenega se sicer, izra�eno v tekoèih cenah, v analiziranih zadnjih �estihletih poveèuje iz leta v leto, vendar pa se je lani �e drugo leto zaporedzmanj�al tudi zaostanek za dodano vrednostjo povpreène gospodarske dru�be(gl. podatkovno prilogo). O postopnem izbolj�evanju poslovanja v zadnjihdveh letih pa govorijo tudi kazalci stro�kovne uèinkovitosti. Dele� vmesneporabe v kosmatem donosu iz poslovanja se je zni�al od 62.8% v letu 1998,ko je dosegel najvi�jo vrednost v obravnavanem obdobju, na 59.9% v letu

Vir: APP in lastni preraèuni na osnovi podatkov APP.

Slika 15: Dodana vrednost gospodarskih dru�b po skupinah podroèja dejavnosti gostinstva v letih 1995,1999 in 2000

0.0

10.0

20.0

30.0

40.0

50.0

60.0

70.0

Dejavnost hotelov Dejavnost domov,kampov in dr.

nastanitv. zmoglj. zakraj�i èas

Dejavnostprehrambenih

gostinskih obratov

Toèenje pijaè innapitkov

Dejavnost menz terpriprava in dostava

hrane (catering)

Del

e�i,

v %

1995 1999 2000

23 �tevilo zaposelnih se je poveèevalo tudi v letih 1995, 1996 in 1997, temu pa je sledilo zmanj�anje v letu 1998.

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - GOSTINSTVO

Stran 54


urdhiksradopsogajnavolsopiclazakinarbzI:41alebaT � uvtsnitsogvb

5991 6991 7991 8991 9991 0002

urdhiksradopsogolivet� �b 829 540,1 801,1 961,1 632,1 592,1


atelagenvolsopabugzi/keèiboditsièoteN 1 TISoimv, 126,2- 860,3- 396- 299,2- 098,1- 099,2-

AJTEJDOPTSOKILEV




TIS000v,agenelsopaz/avtsderS 7.971,21 2.340,31 1.048,31 6.150,41 2.979,51

TSONRADOPSOG


TSONSONOD



TSONVITKUDORP






ARUTKURTSANÈNANIF






TSONEJREMSUANZOVZI



1999 oziroma 57.9% v letu 2000, dele� stro�kov dela v dodani vrednostipa od 80.4% (najvi�ja vrednost po letu 1995) v letu 1998 na 79.6% v letu1999 oziroma 74.7% v letu 2000.

Podroèje dejavnosti gostinstva zdru�uje pet skupin (gl. tabelo 15), od katerihso po obsegu pomembne zlasti tri, ki ustvarijo kar 92.2% celotne dodanevrednosti gospodarskih dru�b s podroèja gostinstva. Najveèja skupina jedejavnost hotelov in podobnih obratov (skupina 55.1), kjer so lani ustvarili

uvtsnitsogvtatluzerinvolsopitsièoteN:51alebaT

5991 6991 7991 8991 9991 0002

H ovtsnitsoG 126,2- 860,3- 396- 299,2- 098,1- 099,2-

1.55 votarbohinbodopnivoletohtsonvajeD 535,1- 741,2- 795- 996,2- 913,1- 103,2-

2.55hinevtinatsanhigurdnivopmak,vomodtsonvajeD

votarbo52 91 22 53- 9 45

3.55 votarbohiksnitsoghinebmarherptsonvajeD 165- 518- 315- 341- 752- 707-

4.55 voktipannièajipejneèoT 055- 681- 931- 33- 34- 45

5.55enarhavatsodniavarpirpretznemtsonvajeD

)gniretac(0 16 335 28- 972- 98-

:riV .PPAivonsoaninuèarziintsalniPPA

Stran 55

64.3% dodane vrednosti gospodarskih dru�b s podroèja gostinstva. Skupinav zadnjih �estih letih �e nikoli ni zakljuèila poslovnega leta z neto èistimdobièkom, znaèilno pa je, da njen obseg poslovanja niha v odvisnosti odturistiènega obiska v posameznih letih.

V letu 2000 so gospodarske dru�be v skupini dejavnost hotelov in podobnihobratov, podobno kot prej�nja leta, izkazale neto izgubo iz poslovanja (3,200mio SIT), ki se sicer od leta 1998 naprej zni�uje. Poslovni prihodki so se vletu 2000 glede na leto 1999 nominalno poveèali za 25.6%, poslovni odhodkipa za 23.3%. Rast prihodkov je vglavnem posledica veèjega �tevila noèitevv hotelih, ki se je v letu 2000 poveèalo za 12.0%24. Na poveèan obisk vhotelih so poleg ugodne turistiène sezone zagotovo pozitivno vplivale tudiinvesticije v popestritev ponudbe ter v izbolj�anje kakovosti storitev hotelov.Investicijska aktivnost v zadnjih letih, ki jo potrjujejo podatki o rasti vrednostisredstev, zlasti nepremiènin25, ter o rasti dolgoroènih obveznosti (gl. spodaj),pa se �e ka�e v poveèanju amortizacije (lani nominalno za 43.9%). Kpoveèanju poslovnih odhodkov pa so poleg amortizacije prispevali �e vi�jistro�ki blaga, materiala in storitev (nominalno za 18.8%) ter z rastjo �tevilazaposlenih povezani vi�ji stro�ki dela (za 17.7%). Ob tak�nih gibanjih sogospodarske dru�be skupine 55.1 v letu 2000 poveèale svojo dodano vrednostnominalno kar za 32.0% oz. dodano vrednost na zaposlenega za 21.5%. Obtem so izbolj�ale tudi stro�kovno uèinkovitost, saj se je dele� stro�kov delav dodani vrednosti s 77.8% v letu 1999 zmanj�al na 69.4% v letu 2000, pravtako pa se je zni�al dele� vmesne porabe v kosmatem donosu iz poslovanja(z 51.3% na 48.8%).

Na poveèanje neto izgube v letu 2000 je tako vplival predvsem prese�ekodhodkov iz financiranja nad prihodki iz financiranja, ki je bil nominalnokar za 175.4% vi�ji kot v letu 1999 in je zna�al 1,571 mio SIT. Odhodki odfinanciranja so se nominalno poveèali za 46.7% glede na leto 1999, najbolj(nominalno za 59.2%) stro�ki obresti in drugi odhodki financiranja, kipredstavljajo kar 98.9% vseh odhodkov financiranja. Razlog je predvsem vpoveèanih obveznostih dru�b, na vi�je odhodke pa so vplivale tudi vi�jeobrestne mere bank. Najbolj so se poveèale dolgoroène obveznosti (dele�dolgoroènih obveznosti v virih sredstev se je poveèal z 12.9% v letu 1999 na15.4% v letu 2000), kar je ugodno, saj se pri tem ni poslab�ala strukturaroènosti dolgov. Ob tak�nih gibanjih se je izbolj�al tudi kazalec dolgoroènegafinanciranja stalnih sredstev, vendar pa gospodarske dru�be te skupine skakovostnimi viri sredstev (kapital, dolgoroène rezerve in dolgoroèneobveznosti) �e vedno ne pokrivajo vseh stalnih sredstev (94.0% v letu 1999,96.7% v letu 2000).

Po ustvarjeni dodani vrednosti gospodarskih dru�b je druga najpomembnej�askupina znotraj gostinstva dejavnost prehrambenih gostinskih obratov �skupina 55.3 (ustvari pribli�no petino dodane vrednosti gospodarskih dru�bs podroèja gostinstva). Prehrambeni gostinski obrati predstavljajo eno najboljdelovno intenzivnih skupin znotraj dejavnosti gostinstva. Za skupino jeznaèilna izjemno visoka rast �tevila dru�b, ki se je v obdobju od 1995 do2000 poveèalo za 125% (v letu 2000 za 6.9%), �tevilo zaposlenih pa za18.4% (lani za 7.2%). Tudi ta skupina je v obdobju od 1995 do 2000 vseskozi

24 V letu 2000 so v hotelih zabele�ili 4,223,493 domaèih in tujih prenoèitev, kar je bilo najveè v samostojni Sloveniji. Od leta 1997, ki je bilodrugo najbolj�e turistièno leto, jih je bilo za 7% veè.

25 Vrednost nepremiènin se je v letu 2000 glede na leto prej nominalno poveèala za 23.4%, gre predvsem za izgradnjo novih prenoèitvenihkapacitet, plavalnih ter drugih objektov.

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - GOSTINSTVO

Stran 56


poslovala z izgubo, ki je bila najmanj�a leta 1998. Neto izguba iz poslovanjase je od leta 1996 do leta 1999 zmanj�evala, lani pa je bila nominalno kar za85.4% vi�ja kot leto poprej. Za razliko od prej�njih let so se v letu 2000poslovni odhodki hitreje poveèevali kot poslovni prihodki, na kar je vplivalapredvsem dinamièna rast stro�kov dela, stro�kov storitev ter nabavne vrednostiblaga (skupaj nominalno za 16.9% veè kot v letu 1999), ki skupaj predstavljajodobro polovico vseh poslovnih odhodkov. To se je odrazilo v poslab�anjustro�kovne uèinkovitosti: dele� stro�kov dela v dodani vrednosti je zrasel s85.1% v letu 1999 na 89.5% v letu 2000, dele� stro�kov vmesne porabe vkosmatem donosu iz poslovanja pa od 67.5% na 68.5%. Ob tako neugodnihgibanjih je ostala produktivnost dela, merjena z dodano vrednostjo nazaposlenega pribli�no na ravni iz leta 1999.

Za gospodarske dru�be skupine toèenja pijaè in napitkov (skupina 55.4) jeznaèilno, da se njihova povpreèna velikost od leta 1997 naprej zmanj�uje.�tevilo gospodarskih dru�b, ki se ukvarjajo s toèenjem pijaè in napitkov, seje namreè v zadnjih treh letih poveèalo za 3.6%, �tevilo zaposlenih pazmanj�alo za 12.4%. Leta 2000 je imelo tako posamezno podjetje v povpreèjule �e 2 zaposlena. V zadnjih letih pa se je izbolj�alo tudi poslovanje skupine.Neto dobièek iz poslovanja so ustvarili �e leta 1998, v letu 2000 pa so, prvièpo letu 1995, zabele�ili tudi neto èisti dobièek poslovnega leta (glej tabelo15). V letu 2000 se je tako gospodarskim dru�bam omenjene skupine bistvenoizbolj�ala ekonomiènost poslovanja (na 100 tolarjev poslovnih odhodkov soustvarile 103 tolarjev poslovnih prihodkov), in so tako znotraj dejavnostigostinstva edina skupina z ekonomiènostjo poslovanja, veèjo od 1. Tudidodana vrednost na zaposlenega se je v letu 2000 glede na leto 1999 poveèalabolj (nominalno za 6.4%), kot so se poveèali stro�ki dela na zaposlenega(nominalno za 5.5%), kar ka�e na izbolj�anje stro�kovne uèinkovitosti (dele�stro�kov dela v dodani vrednosti se je z 68.2% v letu 1999 zni�al na 67.6% vletu 2000).

***

Gospodarske dru�be gostinstva vse od leta 1995 prikazujejo neto izguboposlovnega leta, ki se je lani po izbolj�anju rezultatov v letu 1999 ponovnopoglobila. Lansko poslab�anje poslovnih rezultatov v gostinstvu pa ni bilopredvsem posledica poslab�anja poslovanja v osnovni dejavnosti, ampak vprete�no visokih odhodkov od financiranja. Kljub negativnemu poslovnemuizidu pa nekateri podatki ka�ejo, da se zlasti v zadnjih dveh letih v dejavnostidogajajo nekatere pozitivne spremembe. Lani se je tako �e drugo leto zaporedpoveèala zaposlenost, hkrati pa se je izbolj�ala tudi produktivnost, merjenaz dodano vrednostjo na zaposlenega. V zadnjih dveh letih se je v povpreèjuizbolj�ala tudi stro�kovna uèinkovitost.

3.9. Podroèje dejavnosti C: RUDARSTVO

Statistiène podatke iz bilance stanja in bilance uspeha je v letu 2000Agenciji RS za plaèilni promet predlo�ilo 50 gospodarskih dru�b s podroèjarudarstva (podroèje dejavnosti C). 5,310 zaposlenih v tej dejavnosti jegospodarilo s 124.0 mrd SIT sredstev, ustvarilo 49.2 mrd SIT poslovnihprihodkov, 49.8 mrd SIT poslovnih odhodkov, poslovno leto pa so zakljuèilis 3.1 mrd SIT neto èiste izgube poslovnega leta. Dodana vrednost dejavnostije zna�ala 28.7 mrd SIT, od tega stro�ki dela 18.5 mrd SIT. Gospodarskedru�be v rudarstvu so ustvarile 78.1% celotne dodane vrednosti v rudarstvu.

Stran 57

urdhiksradopsogajnavolsopiclazakinarbzI:61alebaT � uvtsradurvb

5991 6991 7991 8991 9991 0002



atelagenvolsopabugzi/keèiboditsièoteN 1 TISoimv, 044- 411,5- 921,3- 734,1- 516,4- 280,3-

AJTEJDOPTSOKILEV

TISoimv,ejtejdop/avtsderS 8.362,2 7.253,2 1.025,2 9.936,2 4.574,2 1.974,2




TSONRADOPSOG


TSONSONOD



TSONVITKUDORP






ARUTKURTSANÈNANIF






TSONEJREMSUANZOVZI



Povpreèna gospodarska dru�ba s podroèja rudarstva je 9-krat veèja odpovpreène v vseh dejavnostih glede obsega sredstev, s katerimi razpolaga,in 11-krat veèja po �tevilu zaposlenih. Èista izguba v rudarstvu pomeni2.6% èiste izgube vseh gospodarskih dru�b (dele� zaposlenih je npr. 1.1-odstoten). Stro�ki dela na zaposlenega v rudarstvu za dobro tretjino presegajopovpreène v vseh gospodarskih dru�bah, kar je deloma gotovo povezano ste�avnostjo in nevarnostjo rudarskega poklica. Zadol�enost rudarstva pa jerelativno nizka, saj dolg zna�a le 14.3% virov sredstev (v vseh gospodarskihdru�bah malo èez polovico). Znaèilnosti dejavnosti so tudi visok, 85-odstotnidele� stalnih sredstev v sredstvih, visoka, 100.7-odstotna kapitalska pokritoststalnih sredstev in prete�na usmerjenost na domaèi trg, saj prodaja na tujemtrgu pomeni le 3.9% vseh prihodkov.

Od leta 1995 do leta 2000 se je zaposlenost v rudarstvu zni�ala za veèkot 39%, kar je predvsem posledica postopnega zapiranja nekaterihrudnikov (rjavi premog, uranova ruda). Samo v letu 2000 se je v primerjaviz letom poprej zaposlenost zmanj�ala za 1,241 delavcev. Podroèje dejavnostirudarstva posluje z izgubo, ki pa jo v glavnem ustvarijo v energetskemdelu rudarstva, zato je smiselna loèena obravnava dejavnosti pridobivanjaenergetskih surovin ter pridobivanja ostalih rud in kamnin.

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - RUDARSTVO

Stran 58


Slika 16: Dodana vrednost gospodarskih dru�b po podpodroèjih rudarstva v letih 1995 in 2000

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Pridobivanje energetskih surovin Pridob ostalih rud in kamnin

Del

e�i,

v %

1995 2000

Vir: APP in lastni preraèuni na osnovi APP.

Pridobivanje energetskih surovin (podpodroèje dejavnosti CA)vkljuèuje dva delujoèa rudnika lignita in rjavega premoga ter nekaj rudnikovv zapiranju. Relativno slabi poslovni rezultati v dejavnosti pridobivanjaenergetskih surovin ne preseneèajo, saj je bil kriterij energetskesamozadostnosti Slovenije in èim veèje izkori�èenosti domaèih energetskihvirov vseskozi pomembnej�i od kriterijev tr�nosti in poslovne uspe�nosti,kar se spreminja �ele v zadnjih nekaj letih. Tako se obseg dejavnosti krèi,zaposlenost upada, dodana vrednost gospodarskih dru�b pridobivanjaenergetskih surovin pa se je v zadnjih �estih letih nominalno poveèala le za21% v primerjavi z vsemi gospodarskimi dru�bami, kjer je nominalna rastzna�ala 83%.

Pridobivanje ostalih rud in kamnin (podpodroèje dejavnosti CB)zdru�uje pridobivanje kovinskih rud, kamna, gramoza, peska, morske soliipd. in je v okviru rudarstva manj�a dejavnost (86% gospodarskih dru�b,14% zaposlenih, 11% sredstev, 32% èistega dobièka, 4% èiste izgube in 15%dodane vrednosti). Gospodarske dru�be v dejavnosti pridobivanja ostalihrud in kamnin so po velikosti in vrsti drugih kazalcev dosti bolj podobnepovpreèni slovenski gospodarski dru�bi, v obdobju 1995 do 2000 pa jedejavnost vsa leta izkazovala med 103 in 364 mio SIT neto èistega dobièkaletno, slednjega je dosegla v letu 2000.

***

V okviru rudarstva je veèji, t. i. energetski del dejavnosti, zadnjih �est letvseskozi posloval z izgubo, manj�i neenergetski del pa z dobièkom. Osnovnaznaèilnost podroèja dejavnosti rudarstva je zmanj�evanje aktivnosti vpremogovni�tvu, kjer smo nekatere rudnike �e zaprli, odloèitev o zaprtju �ezadnjega rudnika rjavega premoga do konca tega desetletja pa je bila tudi�e sprejeta. V premogovni�tvu se je tako �tevilo zaposlenih od 7,662 v letu1995 zni�alo na samo 4,506 v letu 2000.

Stran 59

3.10. Podroèje dejavnosti A: KMETIJSTVO, LOV, GOZDARSTVO

S podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva (podroèje dejavnosti A) jestatistiène podatke iz bilance stanja in bilance uspeha za leto 2000 AgencijiRS za plaèilni promet oddalo 499 gospodarskih dru�b (432 iz oddelka 01 -kmetijstvo in lov, 67 iz oddelka 02 - gozdarstvo), kar je kar za 31% veè kotleta 1999 (34% veè iz oddelka kmetijstva in lova in 14% veè iz oddelkagozdarstva) in najveè od leta 1995 naprej.

Skupno so te gospodarske dru�be zaposlovale 9,068 delavcev (oddelek 017,329, oddelek 02 pa 1,739), kar je 35% veè kot leto prej in pomeni 1.9%vseh zaposlenih v gospodarskih dru�bah v Republiki Sloveniji (v letu 1999je bil ta dele� 1.5-odstoten). Povpreèno �tevilo zaposlenih v teh podjetjih, kise je v obdobju od leta 1995 do leta 1999 vztrajno zmanj�evalo � v temobdobju kar za skoraj tretjino � se je v letu 2000 nekoliko poveèalo, od 17.6na 18.2. Povpreèna gospodarska dru�ba s podroèja kmetijstva, lova ingozdarstva je po �tevilu zaposlenih tako �e za polovico veèja od povpreènegospodarske dru�be v Sloveniji; daleè najveèje so v skupini me�ano kmetijstvo(torej v skupini, kjer se ukvarjajo tako s pridelovanjem rastlin kot tudi z�ivinorejo), s povpreèno kar 52-imi zaposlenimi na podjetje.

Povpreèna gospodarska dru�ba s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva nivelika samo po �tevilu zaposlenih, paè pa tudi po sredstvih, s katerimigospodari. V letu 2000 se je vrednost sredstev na podjetje glede na leto prejpoveèala kar za èetrtino in bila za 12% veèja kot v povpreèni gospodarskidru�bi v Sloveniji. Primerjava je zaradi velikega �tevila zaposlenih na podjetjeobratna pri kazalcu sredstva na zaposlenega (gl. tabelo 17). 9,068 zaposlenihv dejavnosti je gospodarilo s 160.4 mrd SIT sredstev, kar gospodarske dru�bete dejavnosti uvr�èa pod povpreèje vseh gospodarskih dru�b. Izjema je �ezgoraj omenjeno me�ano kmetijstvo, ki ne razpolaga samo z visokim �tevilomzaposlenih, paè pa tudi z visoko vsoto sredstev na podjetje pa tudi nazaposlenega.

Zaposleni v dejavnosti so ustvarili 150.6 mrd SIT skupnih prihodkov ter149.7 mrd SIT skupnih odhodkov. Poslovno leto so kljub vremenskoneugodnim pogojem (su�a) zakljuèili s 673.2 mio SIT neto èistega dobièka,k èemer je pripomogel tudi (z izvajanjem kmetijske reforme) poveèani obsegdr�avnih pomoèi26. Z neto èistim dobièkom sta poslovno leto zakljuèila obaoddelka; kmetijstvo, lov, storitve (oddelek 01) s 184,8 milijoni SIT (v letu1999 957 mio SIT neto izgube) in gozdarstvo (oddelek 02) s 488,4 mio SIT(v letu 1999 268 mio SIT neto dobièka).

Dodana vrednost dejavnosti je zna�ala 32 milijard SIT, od tega stro�ki dela24.9 milijarde SIT. Dele� stro�kov dela v ustvarjeni dodani vrednosti je bilza 17% vi�ji kot v povpreèju vseh gospodarskih dru�b, vendar se je gledena leto prej nekoliko zmanj�al. Dodana vrednost na zaposlenega je nizkain iz leta v leto bolj zaostaja za povpreèjem vseh gospodarskih dru�b; vletu 2000 je bil ta zaostanek �e 19-odstoten. V gospodarskih dru�bahdejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva je bilo sicer ustvarjene 28% celotnedodane vrednosti te dejavnosti (podroèje dejavnosti A), kar je veè kot letoprej (v letu 1999 le 19%).

26 V letu 2000 so k skupno ustvarjeni dodani vrednosti dejavnosti dr�avne pomoèi prispevale 33%, v letu prej pa 23% (Ministrstvoza finance: Tretje poroèilo o dr�avnih pomoèeh, 2001).

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - KMETIJSTVO, LOV, GOZDARSTVO

Stran 60


urdhiksradopsogajnavolsopiclazakinarbzI:71alebaT � uvtsradzogniuvol,uvtsjitemkvb

5991 6991 7991 8991 9991 0002



atelagenvolsopabugzi/keèiboditsièoteN 1 TISoimv, 618- 463,1- 011- 121 986- 376

AJTEJDOPTSOKILEV





TSONRADOPSOG


TSONSONOD

%v,vetsderstsonsonoD 5.1- 1,0- 1.0 7.0- 4.0

%v,ejadorptsonsonoD 1.1- 8.1- 1.0- 1.0 9.0- 4.0

TSONVITKUDORP






ARUTKURTSANÈNANIF






TSONEJREMSUANZOVZI



V letu 2000 so gospodarske dru�be dejavnosti A nekoliko izbolj�ale kazalecgospodarnosti. Ekonomiènost poslovanja je bila najbolj�a vse od leta 1995naprej. Izbolj�ala sta se tudi donosnost sredstev in donosnost prihodkov,torej ustvarjeni dobièek na povpreèna sredstva oziroma na celotne prihodkeod prodaje. Stro�ki dela na zaposlenega v gospodarskih dru�bah te dejavnostiso bili za 5% ni�ji kot v povpreèju vseh gospodarskih dru�b � kar je vnajveèji meri odraz podpovpreène izobrazbene ravni zaposlenih �, vendarpa je bil zaradi nizke dodane vrednosti na zaposlenega hkrati njihov dele�v ustvarjeni dodani vrednosti za 17% vi�ji kot v povpreèju vseh gospodarskihdru�b.

Zadol�enost gospodarskih dru�b s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva jebila relativno nizka, saj je dolg zna�al le 36% virov sredstev (v povpreèjuvseh gospodarskih dru�b veè kot polovico). Znaèilnost dejavnosti je tudinizka produktivnost dela (v povpreèju gospodarskih dru�b panoge je bilopridobljenih 16 mio SIT na zaposlenega, v povpreèju gospodarskih dru�bvseh panog pa 18 mio SIT) in prete�na usmerjenost na domaèi trg, ki pa seiz leta v leto poveèuje; gospodarske dru�be s podroèja kmetijstva, lova ingozdarstva so v letu 2000 na tujih trgih ustvarile le �e 4.4% èistih prihodkov.

***

Stran 61

�tevilo gospodarskih dru�b s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva se jelani zelo poveèalo, v povpreèju pa so se izbolj�ali tudi njihovi poslovnirezultati. Gospodarske dru�be so ustvarile neto èisti dobièek poslovnegaleta, potem ko so v analiziranem �estletnem obdobju, z izjemo leta 1998,èiste izgube ves èas presegale èiste dobièke. Temu primerno so se laniizbolj�ali tudi kazalci donosnosti in gospodarnosti. �e vedno pa je za kmetijskegospodarske dru�be znaèilna relativno nizka produktivnost, poveèuje pa setudi �e tako visoka usmerjenost na domaèi trg.

3.11. Podroèje dejavnosti B: RIBI�TVO

S podroèja ribi�tva (podroèje dejavnosti B) je statistiène podatke iz bilancestanja in bilance uspeha za leto 2000 oddalo 18 gospodarskih dru�b, to jeena veè kot za leto 1999, sicer pa enako kot za leta 1995, 1996 in 1998. Vnjih je bilo zaposlenih 126 delavcev, kar je dva manj kot leto prej in 15 manjkot leta 1995; gospodarska dru�ba te dejavnosti je torej v povpreèjuzaposlovala 7 delavcev. Z leti postajajo ribi�ke gospodarske dru�be vsemanj�e, ne le glede na �tevilo zaposlenih, paè pa tudi po sredstvih na podjetje.V letu 2000 je tak�no podjetje v povpreèju gospodarilo z 82 mio SIT sredstev,kar predstavlja le �e 29% vrednosti sredstev, s katerimi je gospodarilapovpreèna gospodarska dru�ba v Sloveniji (v letu 1995 52%, v letu 199938%).

Zaposleni so v poslovnem letu 2000 ustvarili 2 mrd SIT skupnih prihodkov(glede na leto prej so se poveèali izredni prihodki; njihov dele� v skupnihprihodkih se je od 7% poveèal na 10%), za 15 mio SIT manj pa skupnihodhodkov. Poslovno leto so po negativnem zakljuèku v letu prej tokratponovno zakljuèili z 11.5 mio SIT neto èistega dobièka. K temu je �epomembneje kot v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva prispevala tudipoveèana vrednost dr�avnih pomoèi, saj je ribi�tvo v Sloveniji dejavnost, kise sooèa z le majhnimi mo�nostmi razvoja in se kot tako na prostem trgu nebi moglo obdr�ati27.

Povpreèna dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih dru�bah ribi�tvaje nizka, zaostanek za povpreèno dodano vrednostjo na zaposlenega v vsehgospodarskih dru�bah pa se �e poveèuje; v letu 2000 je dosegala 57%povpreène vrednosti na zaposlenega v vseh gospodarskih dru�bah, �e letoprej pa je bil ta dele� 71-odstoten. K skupno ustvarjenim 534-im mio SITdodane vrednosti celotne dejavnosti (podroèje dejavnosti B) so te gospodarskedru�be prispevale 317 milijonov SIT, torej 59%, kar je manj kot leto prej (v1999 70%).

V letu 2000 so gospodarske dru�be, ki se po osnovni dejavnosti uvr�èajo vdejavnost ribi�tva, izbolj�ale tako svojo finanèno strukturo, kot tudi finanènokritje sredstev. Dele� dolga v virih sredstev se je od 70% zmanj�al na 54%,kar je le �e nekoliko veè, kot je zna�al ta dele� v povpreèju vseh gospodarskihdru�b. Zmanj�al se je tudi dele� kratkoroènih obveznosti v virih sredstev,vendar pa je kljub temu ostal na razmeroma visokem nivoju (gl. tabelo18). Kapitalska pokritost stalnih sredstev je bila vi�ja kot v povpreèju vsehgospodarskih dru�b, vendar pa je dolgoroèna pokritost dolgoroènih sredstev

27 V letu 2000 so dr�avne pomoèi ribi�tvu zna�ale kar 85% skupno ustvarjene dodane vrednosti, vendar je k tako visokemu dele�upripomogel tudi prenos velikega dela izplaèil iz proraèuna za leto 1999 na januar 2000 (Ministrstvo za finance: Tretje poroèilo odr�avnih pomoèeh, 2001).

ANALIZA POSLOVANJA SEKTORJEV - RIBI�TVO

Stran 62


urdhiksradopsogajnavolsopiclazakinarbzI:81alebaT � uvt�ibirvb

5991 6991 7991 8991 9991 0002


hinelsopazolivet� 141 541 041 611 821 621

atelagenvolsopabugzi/keèiboditsièoteN 1 TISoimv, 92- 51- 35- 61 55- 11

AJTEJDOPTSOKILEV





TSONRADOPSOG


TSONSONOD

%v,vetsderstsonsonoD 9.0- 2.3- 1.1 6.3- 8.0

%v,ejadorptsonsonoD 3.2- 0.1- 0.3- 0.1 9.2- 6.0

TSONVITKUDORP






ARUTKURTSANÈNANIF






TSONEJREMSUANZOVZI



in zalog kljub malenkostnemu izbolj�anju ostala nizka.

Tudi za dejavnost ribi�tva je znaèilna prete�na usmerjenost na domaèi trg,saj skromni domaèi ulov ne more zadostiti nara�èajoèemu povpra�evanju.Kljub temu se je izvozna usmerjenost ribi�kih gospodarskih dru�b v letu2000 poveèala. Dele� izvoza v prodaji je v tem letu od 0.6% porasel na3.2%.

***

�tevilo gospodarskih dru�b s podroèja dejavnosti ribi�tva ostaja vanaliziranem obdobju tako rekoè nespremenjeno, podatki pa ka�ejo, da jepovpreèna gospodarska dru�ba v tej dejavnosti iz leta v leto manj�a.Podroèje dejavnosti je v obravnavanem obdobju veèinoma izkazovalonegativni neto poslovni rezultat. Izjemi sta le leto 1998 in lansko leto. Kpozitivnemu neto èistemu dobièku poslovnega leta je lani v veliki meriprispevala poveèana vrednost dr�avnih pomoèi, saj je ribi�tvo v Slovenijidejavnost, ki se sooèa z le majhnimi mo�nostmi razvoja in se kot tako naprostem trgu ne bi moglo obdr�ati. Lani se je za razliko od preteklih letmoèneje poveèal tudi dele� izvoza v celotni prodaji.

Stran 63

OPREDELITEV IZBRANIH KAZALCEV, UPORABLJENIH V ANALIZI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRU�B

Stran 64


Stran 65

5. LITERATURA

Dimovski, V.: Slovenska industrija v pogojih notranjega trga, Center za mednarodno konkurenènost,2000.

Ministrstvo za finance: Tretje poroèilo o dr�avnih pomoèeh v Sloveniji (za leta 1998, 1999 in 2000),maj 2001.

Pomladansko poroèilo 2001, UMAR, 2001.

Pov�nar J. et al.: Finanèna uspe�nost gospodarjenja v letu 1998 po sektorjih, Ljubljana: Urad RS zamakroekonomske analize in razvoj, Delovni zvezek �t.5/letnikVIII/, 1999.

Predlog izhodi�è za udele�bo delegacije RS na 4. Zasedanju pododbora za trgovino, industrijo inESPJ proizvode, Ministrstvo za gospodarstvo, 2001.

Rotija, K. et al: Analiza poslovanja gospodarskih dru�b v obdobju 1995-1999 po dejavnostih, Delovnizvezek UMAR, 2000, str. 21-22.

Senjur, M.: Ekonomske mo�nosti obstoja majhne dr�ave, v IB Revija, 1991.Trg iger na sreèo bo bolj urejen. Delo, 16.7.2001, �t. 161, str. 3.

Valentinèiè A.: Finaèna analiza s pomoèjo finanènih kazalnikov v Sloveniji, Ljubljana: CISEF � Centerza strokovno in svetovalno dejavnost Ekonomske fakultete, Delavnica: Analiza bilanc II, 2000.

Zadravec R.: Zakljuèni raèun z analizo, Ljubljana: Primath, 1997.

6. VIRI

Agencija Republike Slovenije za plaèilni promet

Eurostat

Statistièni urad Republike Slovenije

LITERATURA / VIRI

Stran 66


Stran 67

PODATKOVNAPRILOGA

PODATKOVNA PRILOGA

Stran 68


urdhiksradopsogajnavolsopiclazakinarbzI:1alebaT � hikleddonihijèordopdop,hijèordopopb5991utelvitsonvajedejicakifisalkendradnats

.t�hiksradopsog

urd �bhinelsopaz.t�

itsièoteN*abugzi/keèibod

TISoimv

AJTEJDOPTSOKILEV

/avtsderSTISoimv,.jdop

/.paz.t�ejtejdop

JAPUKS 90633 20684 4.73942- 2.571 4.41

A OVTSRADZOG,VOL,OVTSJITEMK 463 5239 7.518- 0.052 6.52

1 volniovtsjitemK 803 3917 3.989- 5.442 4.32

2 ovtsradzoG 65 2312 5.371 0.082 1.83

B OVT�IBIR 81 141 8.82- 8.09 8.7

C OVTSRADUR 83 2378 3.044- 8.3622 8.922

AC nivorushikstegreneejnavibodirP 6 8877 6.485- 4.24331 0.8921

01 atingilniagomerpagevajr,agenrèejnavibodirP 4 2667 7.735- 5.58971 5.5191

BC ninmak,durejnavibodirP 23 449 3.441 6.681 5.92

41 ninmaknidurhigurdejnavibodirP 03 265 8.831 9.551 7.81

D ITSONVAJEDENLAVOLEDERP 4955 887932 8.73113- 2.223 9.24

AD .DZIHINÈABOT,ÈAJIP,ENARH.ZIORP 923 13491 9.6902 5.786 1.95

BD .DZIHINEJNSU.KET.LITSKET.ZIORP 745 09663 5.6043- 5.362 1.76

71 jilitsket.ziorP 402 33571 3.1382- 1.474 9.58

81 vokledzihinenzrk,lièalbo.ziorP 343 75191 2.575- 2.831 9.55

CD VOKLEDZIHINEJNSU,AJNSU.ZIORP 08 63001 1.2882- 1.494 5.521

DD ASELAVALEDERPNIAVALEDBO 334 71011 6.0612- 9.741 4.52

ED .KSIT.OLAZ,AJRIPAP,NINKALV.ZIORP 147 98261 0.2316- 1.591 0.22

12 anotrakni.pap,ninkalv.ziorP 98 0937 4.5176- 8.788 4.52

22 ovtsraksit,ovt�inolaZ 256 9988 4.385 6.001 0.38

FD GAGEKSRDEJ,.VIREDHINTFAN,ASKOK.ZIORP 4 748 0.01- 7.7982 8.112

GD .LV.TEME,.DZIHINÈIMEK,JILAKIMEK.ZIORP 941 59431 5.6648 6.0341 6.09

HD SAMHINÈITSALPNIEMUGZI.DZI.ZIORP 353 02201 5.041- 7.642 0.92

ID .DZIHINLARENIMHIKSNIVOKEN.RD.ZIORP 291 49021 4.1241- 7.515 0.36

JD .DZIHIKSNIVOKNINIVOK.ZIORP 5401 88792 4.88601- 2.352 5.82

72 nivokajndovziorP 87 39301 4.3586- 1.2971 2.331

82 varpannivejortsnezar.dzi.nivok.ziorP 769 59391 0.5383- 1.921 1.02

KD VARPANNIVEJORTS.ZIORP 793 62482 8.0425- 6.383 6.17

LD .RPOHINÈITPONIHINÈIRTKELE.ZIORP 927 38462 4.0632- 8.312 3.63

03 vokinlanuèar,vejrotshik�inrasip.ziorP 09 167 1.99 3.221 5.8

13 votarapahiksjicakinumokniVTR.ziorP 472 02731 6.973 1.262 1.05

23 ruret.murtsnihinèitponi.hemonif.cidem.ziorP 771 2945 8.0731- 5.512 0.13

.inartsijndelsananejnavejladaN

Stran 69


.t�hiksradopsog

urd �bhinelsopaz.t�

itsièoteN*abugzi/keèibod

TISoimv

AJTEJDOPTSOKILEV

/avtsderSTISoimv,.jdop

/.paz.t�ejtejdop

33 ruret.murtsnihinèitponi.hemonif.cidem.ziorP 881 0156 2.8641- 8.581 6.43

MD LIVOLPNILIZOV.ZIORP 111 25621 8.1073- 0.1711 0.411

43 cilokirplop,cilokirp,lizovhinrotom.ziorP 08 5558 8.5772- 3.9931 9.601

53 livolpnilizovhigurd.ziorP 13 7904 0.629- 9.185 2.231

ND .CER.JED.DERPHIGURDNIAVT�IHOP.ZIORP 484 02321 8.6553- 5.541 5.52

63 itsonvajedenlavolederpegurd,avt�ihop.ziorP 844 18911 9.4273- 0.841 7.62

73 alkiceR �a 63 933 0.861 8.311 4.9

E ODOV,MONILP,OKIRTKELEZABRKSO 011 57131 9.7735- 4.9147 8.911

04 odovolpot,orap,monilp,okirtkelezabrksO 26 6098 1.1894- 4.14411 6.341

14 edovajicubirtsidniejneè�iè,ejnaribZ 84 9624 7.693- 3.4222 9.88

F OVT�INEBDARG 5581 08843 7.7115- 3.131 8.81

G LIZOVHINROTOMALIVARPOP,ANIVOGRT 28041 37818 5.07731 0.27 8.5

05rdzv,ajadorP � ,lizovhinrotomalivarpopniejnave

ivirogiminrotomzonbordananivogrt219 3898 8.6678 0.302 8.9

15 olebedananivogtniovt�indersoP 1859 59873 3.0823 4.85 0.4

25 ebaropekori�.ledzialivarpop,onbordananivogrT 9853 59943 3.3271 7.47 8.9

H OVTSNITSOG 87501 7.0262- 8.131 4.11

I EZEVZ,EJNEÈ�IDALKS,TEMORP 2271 20183 3.4916 9.482 1.22

06 tropsnartindovovec,temorpiksnepoK 178 96891 9.954- 1.781 8.22

16 temorpindoV 8 531 6.2 1.026 9.61

26 temorpinèarZ 02 727 7.4301- 7.186 4.63

36 omoP � jicnega.tsirutnihinlavotop.rots,.jed.morpen 987 3098 0.1044 7.371 3.11

46 evtirots.mokeletnient�oP 43 8648 2.5823 9.8505 1.942

K EVTIROTSENVOLSOP,MEJAN,ENINÈIMERPEN 1437 19713 0.61601- 9.221 3.4

07 imaninèimerpenzejnavolsoP 791 8411 0.723- 3.471 8.5

17vokledziajosopzi,mejanvemerponivejortsejnajaD

ebaropekori�44 543 9.33- 4.411 8.7

27 ezabenvoktadop,voktadopavaledbO 624 3871 8.521 4.13 2.4

37 jovzarniejnavoksizaR 691 0401 5.18 9.33 3.5

47 itsonvajedenvolsopegurD 8746 57472 3.26401- 1.031 2.4

O .JED.TSENBESONIENPUKS,ENVAJEGURD 066 1326 1.123- 3.49 4.9

09 eneigihenvajevtirotS 62 9051 6.44 8.267 0.85

19 urdzitsonvajeD � jicazinagro,jne 6 11 6.41 3.11 8.1

29 itsonvajedentrop�nienrutluk,eksjicaerkeR 014 5123 6.804- 2.97 8.7

39 itsonvajedenevtirotsegurD 812 6941 2.82 3.54 9.6


PODATKOVNA PRILOGA

Stran 70



-OPSOGTSONRAD

TSONSONOD TSONVITKUDORPANVOK�ORTSTSOTIVOKNIÈU

tsonèimonokEajnavolsop

tsonsonoD%v,ejadorp

tsovitkudorPTIS000v,aled

/.dervanadoDTIS000v,paz

/aledik�ortSTIS000v,.paz

JAPUKS 799.0 5.0- 8069 8032 5271

A OVTSRADZOG,VOL,OVTSJITEMK 489.0 1.1- 8417 9122 3181

1 volniovtsjitemK 789.0 7.1- 9467 7022 1371

2 ovtsradzoG 869.0 4.1 7545 8522 7802

B OVT�IBIR 479.0 3.2- 5757 2622 8971

C OVTSRADUR 210.1 2.1- 5904 4852 8512

AC nivorushikstegreneejnavibodirP 110.1 9.1- 8083 6952 3912

01 atingilniagomerpagevajr,agenrèejnavibodirP 310.1 8.1- 5183 0162 3912

BC ninmak,durejnavibodirP 710.1 3.2 1646 8842 8681

41 ninmaknidurhigurdejnavibodirP 720.1 0.3 5097 9092 2691

D ITSONVAJEDENLAVOLEDERP 889.0 7.1- 0517 5402 5161

AD VOKLEDZIHINÈABOT,ÈAJIP,ENARH.ZIORP 510.1 9.0 79411 3803 9791

BD VOKLEDZIHINEJNSU.KET.LITSKET.ZIORP 169.0 5.2- 3533 3531 2721

71 jilitsket.ziorP 849.0 3.3- 7434 4931 6231

81 vokledzihinenzrk,lièalbo.ziorP 489.0 2.1- 4442 6131 4221

CD VOKLEDZIHINEJNSU,AJNSU.ZIORP 369.0 3.6- 4524 9231 8031

DD ASELAVALEDERPNIAVALEDBO 089.0 0.3- 5026 2951 3341

ED .KSIT,.IN�OLAZ,AJRIPAP,NINKALV.ZIORP 089.0 0.3- 5026 2951 3341

12 anotrakniajripap,ninkalv.ziorP 459.0 4.8- 46101 0391 8161

22 ovtsraksit,ovt�inolaZ 800.1 7.0 0478 0813 9352

FD AVIROG.SRDEJ,.VIREDHINTFAN,ASKOK.ZIORP 089.0 0.0 89332 6173 9432

GD .LV.TEMU,DZIHINÈIMEK,JILAKIMEK.ZIORP 740.1 8.4 16321 2924 3052

HD SAMHINÈITSALPNIEMUGZI.DZI.ZIORP 899.0 2.0- 4357 0532 2371

ID .DZIHINLARENIMHIKSNIVOKEN.RD.ZIORP 900.1 0.2- 5755 2712 6461

JD VOKLEDZIHIKSNIVOKNINIVOK.ZIORP 569.0 6.4- 8517 8881 2851

72 nivok.ziorP 059.0 3.6- 6159 8691 4361

82 varpannivejortsnezarvokledzi.nivok.ziorP 879.0 1.3- 4985 5481 4551

KD VARPANNIVEJORTS.ZIORP 669.0 2.3- 0235 2441 2921

LD .RPOHINÈITPONIHINÈIRTKELE.ZIORP 389.0 3.1- 6336 6702 4761

03 vokinlanuèar,vejrotshik�inrasip.ziorP 099.0 6.0 86191 7092 2122

13 votarapahiksjicakinumokniVTR.ziorP 800.1 4.0 4385 3802 5951

23 ruret.murtsnihinèitponi.hemonif.cidem.ziorP 549.0 4.3- 5536 5391 9561


Stran 71


-OPSOGTSONRAD

TSONSONOD TSONVITKUDORPANVOK�ORTSTSOTIVOKNIÈU

tsonèimonokEajnavolsop

tsonsonoD%v,ejadorp

tsonvitkudorPTIS000v,aled

/.dervanadoDTIS000v,.paz

/aledik�ortSTIS000v,.paz

33 ruret.murtsnihinèitponi.hemonif.cidem.ziorP 569.0 4.3- 8785 4802 7871

MD LIVOLPNILIZOV.ZIORP 289.0 9.1- 88831 7291 9451

43 cilokirplop,cilokirp,lizovhinrotom.ziorP 989.0 6.1- 23091 0522 6161

53 livolpnilizovhigurd.ziorP 909.0 4.6- 6413 2521 1141

ND .CER.JED.DERPHIGURDNIAVT�IHOP.ZIORP 279.0 1.5- 5825 1851 7241

63 itsonvajedenlavolederpegurd,avt�ihop.ziorP 769.0 8.5- 8994 6151 2041

73 alkiceR �a 320.1 1.3 83451 9093 7032

E ODOV,MONILP,OKIRTKELEZABRKSO 699.0 1.2- 76481 8373 2902

04 odovolpot,orap,monilp,okirtkelezabrksO 999.0 2.2- 07442 3904 2712

14 edovajicubirtsidniejneè�iè,ejnaribZ 569.0 5.1- 3495 9992 5291

F OVT�INEBDARG 789.0 0.2- 8496 2181 1651

G LIZOVHINROTOMALIVARPOP,ANIVOGRT 800.1 8.0 79891 0552 6271


ivirogiminrotomzonbordananivogrt420.1 8.2 76823 6044 6232

15 olebedananivogtniovt�indersoP 600.1 4.0 45232 0562 3271

25 ebaropekori�.ledzialivarpop,onbordananivogrT 100.1 4.0 33921 5691 6751

H OVTSNITSOG 959.0 7.4- 2284 4781 7451

I EZEVZ,EJNEÈ�IDALKS,TEMORP 410.1 1.2 9807 0903 6302

06 tropsnartindovovec,temorpiksnepoK 379.0 4.0- 3984 6112 8471

16 temorpindoV 249.0 0.0 66764 243- 0122

26 temorpinèarZ 098.0 3.7- 13661 7723 6653

36 omoP � jicnega.tsirutnihinlavotop.rots,.jed.morpen 430.1 3.4 66601 5663 6142

46 evtirots.mokeletnient�oP 590.1 3.5 1307 1184 7712

K EVTIROTSENVOLSOP,MEJAN,ENINÈIMERPEN 089.0 9.2- 7569 9442 6091

07 imaninèimerpenzejnavolsoP 299.0 7.2- 2219 5482 8991


ebaropekori�488.0 1.1- 1907 4571 3371

27 ezabenvoktadop,voktadopavaledbO 400.1 7.0 1569 9572 1812

37 jovzarniejnavoksizaR 699.0 3.1 7775 6862 1332

47 itsonvajedenvolsopegurD 979.0 2.3- 8589 2142 0781

O .JED.TSENBESONIENPUKS,ENVAJEGURD 079.0 7.0- 0946 6033 3782

09 eneigihenvajevtirotS 989.0 6.0 8954 2142 9881

19 urdzitsonvajeD � jicazinagro,jne 818.0 7.9 0459 0062 5993

29 itsonvajedentrop�nienrutluk,eksjicaerkeR 859.0 4.1- 9268 5334 0293

39 itsonvajedenevtirotsegurD 510.1 5.0 0873 3002 6061


PODATKOVNA PRILOGA

Stran 72



ARUTKURTSANÈNANIF VETSDERSEJTIRKONÈNANIFANZOVZI

TSONEJREMSU

hirivvgloD,vetsders

%v

enèoroktarKvitsonzevbo%v,.dershiriv

akslatipaK.nlatstsotirkop

%v,vetsders

.tirkop.rogloDvetsders.glod

%v,golazni

eleD � vazovzi%v,ijadorp

JAPUKS 3.64 3.03 2.38 8.09 5.42

A OVTSRADZOG,VOL,OVTSJITEMK 2.92 7.91 2.301 0.69 4.01

1 volniovtsjitemK 2.23 5.12 9.89 7.19 9.01

2 ovtsradzoG 7.41 4.11 0.421 7.911 2.8

B OVT�IBIR 4.14 2.92 3.211 0.59 6.2

C OVTSRADUR 6.21 8.8 3.79 3.69 1.3

AC nivorushikstegreneejnavibodirP 6.01 6.7 1.89 3.69 9.0

01 atingilniagomerpagevajr,agenrèejnavibodirP 3.11 1.8 8.79 0.69 9.0

BC ninmak,durejnavibodirP 6.93 7.42 9.48 6.59 7.41

41 ninmaknidurhigurdejnavibodirP 9.63 6.52 9.88 1.69 0.21

D ITSONVAJEDENLAVOLEDERP 3.74 7.33 3.88 5.58 4.84

AD VOKLEDZIHINÈABOT,ÈAJIP,ENARH.ZIORP 3.83 6.72 8.101 5.39 2.21

BD VOKLEDZIHINEJNSU.KET.LITSKET.ZIORP 1.24 3.13 1.69 9.68 9.65

71 jilitsket.vziorP 9.44 5.13 2.39 4.68 7.75

81 vokledzihinenzrk,lièalbo.vziorP 5.63 0.13 7.101 9.78 6.55

CD VOKLEDZIHINEJNSU,AJNSU.ZIORP 8.15 1.54 6.99 4.96 6.66

DD ASELAVALEDERPNIAVALEDBO 9.94 0.83 6.28 4.87 5.35

ED .KSIT,.IN�OLAZ,AJRIPAP,NINKALV.VZIORP 2.94 5.33 1.18 7.58 3.23

12 anotrakniajripap,ninkalv.vziorP 4.74 7.03 3.57 2.38 0.65

22 ovtsraksit,ovt�inolaZ 5.15 0.73 2.09 4.98 4.9

FD AVIROG.SRDEJ,.VIREDHINTFAN,ASKOK.ZIORP 8.66 3.22 1.75 2.78 4.72

GD .LV.TEMU,DZIHINÈIMEK,JILAKIMEK.ZIORP 3.13 0.61 2.511 8.901 3.85

HD SAMHINÈITSALPNIEMUGZI.DZI.ZIORP 4.24 7.82 8.98 9.88 6.75

ID .DZIHINLARENIMHIKSNIVOKEN.RD.ZIORP 4.73 4.52 9.89 6.79 3.83

JD VOKLEDZIHIKSNIVOKNINIVOK.ZIORP 3.45 8.93 6.17 3.47 1.25

72 nivokajndovziorP 2.85 5.34 0.16 7.66 5.26

82 varpannivejortsnezarvokledzi.nivok.vziorP 0.05 6.53 6.58 7.38 9.24

KD VARPANNIVEJORTS.ZIORP 0.15 4.93 3.98 2.18 0.46

LD .RPOHINÈITPONIHINÈIRTKELE.ZIORP 9.35 9.63 2.69 3.88 7.65

03 vokinlanuèar,vejrotshik�inrasip.vziorP 4.94 6.73 2.811 6.49 7.3

13 votarapahiksjicakinumokniVTR.vziorP 4.64 4.33 0.89 3.68 6.36

23 ruret.murtsnihinèitponi.hemonif.cidem.vziorP 7.76 6.54 1.88 2.68 8.65


Stran 73


ARUTKURTSANÈNANIF VETSDERSEJTIRKONÈNANIFANZOVZI

TSONEJREMSU

hirivvgloD%v,vetsders

enèoroktarKvitsonzevbo%v,.dershiriv

akslatipaK.latstsotirkop

%v,vetsders

.tirkop.rogloDvetsders.glod

%v,golazni


33 ruret.murtsnihinèitponi.hemonif.cidem.ziorP 8.55 4.43 6.29 8.29 7.26

MD LIVOLPNILIZOV.ZIORP 7.96 8.45 6.64 7.75 5.36

43 cilokirplop,cilokirp,lizovhinrotom.ziorP 7.37 0.75 6.04 0.55 0.56

53 livolpnilizovhigurd.ziorP 1.54 9.04 0.38 0.47 7.34

ND .CER.JED.DERPHIGURDNIAVT�IHOP.ZIORP 2.25 7.04 3.38 7.87 5.54

63 itsonvajedenlavolederpegurd,avt�ihop.ziorP 0.45 2.24 4.08 1.67 2.84

73 alkiceR �a 0.42 6.71 3.921 8.821 6.51

E ODOV,MONILP,OKIRTKELEZABRKSO 8.32 6.7 0.58 1.89 8.3

04 odovolpot,orap,monilp,okirtkelezabrksO 4.02 8.7 7.88 4.79 1.4

14 edovajicubirtsidniejneè�iè,ejnaribZ 9.64 1.6 0.06 9.201 0.1

F OVT�INEBDARG 0.26 8.94 7.18 6.28 2.7

G LIZOVHINROTOMALIVARPOP,ANIVOGRT 3.95 5.74 9.09 7.18 2.7


ivirogiminrotomzonbordananivogrt2.35 9.33 6.19 2.49 6.2

15 olebedananivogtniovt�indersoP 1.66 8.55 4.98 5.87 8.01

25 ebaropekori�.ledzialivarpop,onbordananivogrT 2.94 8.93 5.29 8.87 1.3

H OVTSNITSOG 6.13 2.81 1.08 4.39 7.81

I EZEVZ,EJNEÈ�IDALKS,TEMORP 2.63 8.61 0.28 0.89 6.33

06 tropsnartindovovec,temorpiksnepoK 3.84 0.91 4.36 8.39 4.44

16 temorpindoV 1.49 5.32 4.41 3.501 0.99

26 temorpinèarZ 3.901 7.82 8.21- 7.78 5.89

36 omoP � jicnega.tsirutnihinlavotop.rots,.jed.morpen 5.72 7.81 8.801 5.311 2.82

46 evtirots.mokeletnient�oP 1.42 2.21 6.98 1.39 0.7

K EVTIROTSENVOLSOP,MEJAN,ENINÈIMERPEN 4.15 4.42 3.66 3.49 0.31

07 imaninèimerpenzejnavolsoP 1.94 3.72 7.47 1.29 7.0


ebaropekori�7.44 7.33 2.96 5.18 7.11

27 ezabenvoktadop,voktadopavaledbO 6.55 2.64 7.59 0.09 5.9

37 jovzarniejnavoksizaR 4.93 5.92 0.201 6.601 2.01

47 itsonvajedenvolsopegurD 6.15 8.32 5.56 4.49 7.31

O .JED.TSENBESONIENPUKS,ENVAJEGURD 3.94 5.81 6.66 1.201 5.73

09 eneigihenvajevtirotS 4.35 1.01 3.45 5.201 1.0

19 urdzitsonvajeD � jicazinagro,jne 9.63 3.42 8.323 5.992 0.0

29 itsonvajedentrop�nienrutluk,eksjicaerkeR 9.24 6.42 3.48 2.401 9.45

39 itsonvajedenevtirotsegurD 9.16 2.51 6.44 8.59 8.0

riV .PPAvoktadopivonsoaninuèarerpintsalniPPA:abmopO .atelagenvolsopobugzinimokèibodmitsièdemakilzar*:

PODATKOVNA PRILOGA

Stran 74



.t�.radopsog

urd �b

.t�hinelsopaz

itsièoteN/keèibod

*abugziTISoimv

AJTEJDOPTSOKILEV.LATIPAK.VIZNETNI

/avtsderS,.jdopTISoimv

/.paz.t�ejtejdop

paz/avtsderSTIS000v

JAPUKS 68753 832764 3.71406- 9.371 1.31 5.26921

A OVTSRADZOG,VOL,OVTSJITEMK 283 0938 0.4631- 8.132 0.22 6.99601

1 volniovtsjitemK 823 6436 0.0031- 6.422 3.91 4.83711

2 ovtsradzoG 45 4402 9.36- 4.572 9.73 5.4747

B OVT�IBIR 81 541 5.41- 2.79 1.8 7.46611

C OVTSRADUR 24 4807 0.4115- 7.2532 7.861 1.64031

AC nivorushikstegreneejnavibodirP 01 6436 7.2335- 4.7829 6.436 0.52631

01 atingilniagomerpagevajr,agenrèejnavibodirP 7 1326 9.2893- 0.99121 1.098 2.52621

BC ninmak,durejnavibodirP 23 837 6.812 6.581 1.32 6.8608

41 ninmaknidurhigurdejnavibodirP 13 165 0.442 9.971 1.81 8.0419

D ITSONVAJEDENLAVOLEDERP 6785 988222 3.91754- 2.123 9.73 8.7728

AD VOKLEDZIHINÈABOT,ÈAJIP,ENARH.ZIORP 063 76391 0.6725 1.096 8.35 3.35221

BD .DZIHINEJNSU.KET.LITSKET.ZIORP 165 76623 1.8725- 7.852 2.85 3.7244

71 jilitsketajndovziorP 012 74051 2.5274- 9.754 7.17 2.9046

81 vokledzihinenzrk,lièalboajndovziorP 153 02671 0.355- 5.931 2.05 9.4372

CD VOKLEDZIHINEJNSU,AJNSU.ZIORP 87 3159 9.0462- 4.015 0.221 8.9614

DD ASELAVALEDERPNIAVALEDBO 754 69111 5.2372- 4.151 5.42 7.8495

ED .KSIT,OVT�IN�OLAZ,AJRIPAP,NINKALV.ZIORP 387 13261 2.0831- 8.791 7.02 9.5229

12 anotrakni.pap,ninkalv.ziorP 59 5297 6.6061- 8.098 4.38 2.42301

22 ovtsraksit,ovt�inolaZ 886 6038 4.622 2.201 1.21 9.7718

FD .ROGAGEKSRDEJ.REDHINTFAN,ASKOK.ZIORP 4 808 9.539- 9.1392 0.202 8.92441

GD .LV.TEME,.DZIHINÈIMEK,JILAKIMEK.ZIORP 251 15631 4.5558 7.6751 8.98 6.58561

HD SAMHINÈITSALPNIEMUGZI.DZI.ZIORP 773 7149 0.751 6.162 0.52 1.9589

ID .DZIHINLARENIMHIKSNIVOKEN.RD.ZIORP 002 53811 8.938- 5.355 2.95 8.9588

JD .DZIHIKSNIVOKNINIVOK.ZIORP 8011 91672 9.13641- 9.532 9.42 5.1259

72 nivokajndovziorP 28 4799 5.32301- 4.4161 6.121 7.34631

82 varpannivejortsnezar.dzi.nivok.ziorP 6201 54671 4.8034- 7.521 2.71 4.1917

KD VARPANNIVEJORTS.ZIORP 904 94122 1.6934- 1.483 2.45 4.4896

LD .RPOHINÈITPONIHINÈIRTKELE.ZIORP 557 16352 0.2111- 9.622 6.33 8.0546

03 vokinlanuèar,vejrotshik�inrasip.vziorP 69 187 9.56 0.621 1.8 2.88741

13 votarapahiksjicakinumokniVTR.vziorP 482 14231 5.623 8.272 6.64 5.7365

23 ruret.murtsnihinèitponi.hemonif.cidem.vziorP 871 7884 5.841- 1.642 5.72 6.4838


Stran 75


.t�-ksradopsog

urdhi �b

.t�hinelsopaz

itsièoteN-gzi/keèibod

*abuTISoimv


/avtsderS,.jdop

TISoimv

/.paz.t�ejtejdop

paz/avtsderSTIS000v

33 ruret.nemurtsnihinèitponi.hemonif.cidem.ziorP 791 2546 8.5531- 5.291 8.23 0.6465

MD LIVOLPNILIZOV.ZIORP 411 42011 0.82222- 7.498 7.69 4.12501

43 cilokirplop,cilokirp,lizovhinrotom.ziorP 28 1577 7.72212- 9.1401 5.49 4.23721

53 livolpnilizovhigurd.ziorP 23 3723 3.0001- 5.715 3.201 2.5825

ND .CER.JED.DERPHIGURDNIAVT�IHOP.ZIORP 815 15021 3.2353- 0.051 3.32 5.4416

63 itsonvajedenlavolederpegurd,avt�ihop.ziorP 384 46711 5.0953- 9.251 4.42 9.7595

73 alkiceR �a 53 782 2.85 2.901 2.8 7.59731

E ODOV,MONILP,OKIRTKELEZABRKSO 711 93131 5.99591- 6.2887 3.211 0.45166

04 odovolpot,orap,monilp,okirtkelezabrksO 76 7398 3.22191- 0.64911 4.331 5.66448

14 edovajicubirtsidniejneè�iè,ejnaribZ 05 2024 2.774- 5.7342 0.48 2.60272

F OVT�INEBDARG 3102 26843 2.935- 5.131 3.71 2.0927

G LIZOVHINROTOMALIVARPOP,ANIVOGRT 28041 31687 5.76721 7.67 3.5 6.47631


ivirogiminrotomzonbordananivogrt219 3669 0.0826 0.602 2.9 8.03702

15 olebedananivogtniovt�indersoP 1859 73263 9.6843 8.36 6.3 7.60661

25 ebaropekori�.ledzialivarpop,onbordananivogrT 9853 31723 5.0003 3.57 9.8 2.2438

H OVTSNITSOG 829 90701 2.8603- 6.231 2.01 7.97121

I EZEVZ,EJNEÈ�IDALKS,TEMORP 5191 17373 5.2413 6.682 5.91 3.80931

06 tropsnartindovovec,temorpiksnepoK 949 88981 9.5144- 9.581 0.02 2.8398

16 temorpindoV 9 411 8.6 2.366 7.21 6.93974

26 temorpinèarZ 22 637 1.2651- 8.685 5.33 9.23081

36 omoP � jicnega.tsirutnihinlavotop.rots,.jed.morpen 788 7678 7.8285 7.171 9.9 2.30561

46 evtirots.mokeletnient�oP 84 6678 9.4823 7.2914 6.281 8.98212

K EVTIROTSENVOLSOP,MEJAN,ENINÈIMERPEN 2187 95073 8.8425- 0.801 7.4 0.45532

07 imaninèimerpenzejnavolsoP 162 3111 4.57 5.071 3.4 6.71453


ebaropekori�55 123 2.812- 3.201 8.5 3.70661

27 ezabenvoktadop,voktadopavaledbO 194 9081 7.15 1.13 7.3 5.6197

37 jovzarniejnavoksizaR 402 2601 2.67- 3.83 2.5 5.5086

47 itsonvajedenvolsopegurD 1086 45723 5.1805- 2.311 8.4 7.52642

O .JED.TSENBESONIENPUKS,ENVAJEGURD 557 0796 2.068- 6.99 2.9 1.1689

09 eneigihenvajevtirotS 82 6471 1.643 0.009 4.26 6.59821

19 urdzitsonvajeD � jicazinagro,jne 9 81 9.02 0.31 0.2 0.9115

29 itsonvajedentrop�nienrutluk,eksjicaerkeR 964 4663 6.7721- 2.98 8.7 9.83101

39 itsonvajedenevtirotsegurD 942 2451 4.05 5.23 2.6 1.0285


PODATKOVNA PRILOGA

Stran 76



-OPSOGTSONRAD

TSONSONOD TSONVITKUDORP.K�ORTS

.TIVOKNIÈU

.èimonokEajnavolsop

tsonsonoD,vetsders

%v

tsonsonoD,ejadorp

%v

-onvitkudorP,aledtsTIS000v

anadoD,.paz/.derv

TIS000v

/aledik�ortS,.paz

TIS000v

JAPUKS 899.0 00.1- 1.1- 27311 3172 0491

A OVTSRADZOG,VOL,OVTSJITEMK 889.0 25.1- 8.1- 3528 4262 0102

1 volniovtsjitemK 889.0 25.1- 8.1- 3528 4262 0102

2 ovtsradzoG 669.0 4.0- 5.0- 6716 7862 1032

B OVT�IBIR 510.1 68.0- 0.1- 8939 8372 9481

C OVTSRADUR 239.0 5.5- 4.31- 5425 2243 7472

AC nivorushikstegreneejnavibodirP 119.0 2.6- 9.61- 6484 5443 6182

01 atingilniagomerpagevajr,agenrèejnavibodirP 749.0 1.5- 8.21- 2584 0643 9182

BC ninmak,durejnavibodirP 350.1 7.3 3.3 0768 8123 1512

41 ninmaknidurhigurdejnavibodirP 960.1 8.4 0.4 02401 8463 0022

D ITSONVAJEDENLAVOLEDERP 999.0 84.2- 3.2- 4848 1542 4281

AD VOKLEDZIHINÈABOT,ÈAJIP,ENARH.ZIORP 430.1 22.2 0.2 79131 4173 4222

BD VOKLEDZIHINEJNSU.KET.LITSKET.ZIORP 379.0 56.3- 5.95- 3783 5351 8631

71 jilitsket.vziorP 069.0 9.4- 7.5- 8715 0261 4441

81 vokledzihinenzrk,lièalbo.vziorP 399.0 1.1- 1.1- 9572 2641 3031

CD VOKLEDZIHINEJNSU,AJNSU.ZIORP 569.0 66.6- 1.6- 5624 7831 6531

DD ASELAVALEDERPNIAVALEDBO 089.0 01.4- 5.3- 1566 6671 2651

ED .KSIT,.IN�OLAZ,AJRIPAP,NINKALV.VZIORP 000.1 29.0- 8.0- 2589 4303 7222

12 anotrakniajripap,ninkalv.vziorP 789.0 0.2- 0.2- 8259 1242 1261

22 ovtsraksit,ovt�inolaZ 210.1 3.0 3.0 16101 0263 6082

FD AVIROG.SRDEJ,.VIREDHINTFAN,ASKOK.ZIORP 719.0 30.8- 6.4- 47922 698 3052

GD .LV.TEMU,DZIHINÈIMEK,JILAKIMEK.ZIORP 440.1 87.3 2.4 86931 8194 0582

HD SAMHINÈITSALPNIEMUGZI.DZI.ZIORP 020.1 71.0 2.0 2739 5792 9391

ID .DZIHINLARENIMHIKSNIVOKEN.RD.ZIORP 710.1 08.0- 0.1- 4996 4852 5381

JD VOKLEDZIHIKSNIVOKNINIVOK.ZIORP 199.0 65.5- 1.6- 0018 6122 8671

72 nivokajndovziorP 939.0 6.7- 5.9- 2099 1312 0481

82 varpannivejortsnezarvokledzi.nivok.vziorP 599.0 4.3- 3.3- 2807 8422 8271

KD VARPANNIVEJORTS.ZIORP 299.0 48.2- 4.2- 3267 7412 2071

LD .RPOHINÈITPONIHINÈIRTKELE.ZIORP 100.1 86.0- 5.0- 4867 3342 2881

03 vokinlanuèar,vejrotshik�inrasip.vziorP 210.1 6.0 3.0 03832 3163 7932

13 votarapahiksjicakinumokniVTR.vziorP 710.1 4.0 3.0 5186 6142 1571

23 ruret.murtsnihinèitponi.hemonif.cidem.vziorP 469.0 4.0- 3.0- 2888 5932 5102


Stran 77


-OPSOGTSONRAD


.TIVOKNIÈU


tsonsonoD,vetsders

%v

tsonsonoD,ejadorp

%v


anadoD,.paz/.derv

TIS000v

/aledik�ortS,.paz

TIS000v

33 ruret.nemurtsnihinèitponi.hemonif.cidem.ziorP 889.0 7.3- 0.3- 9456 5532 6891

MD LIVOLPNILIZOV.ZIORP 889.0 61.91- 1.11- 20671 0622 5471

43 cilokirplop,cilokirp,lizovhinrotom.ziorP 699.0 5.12- 4.11- 86332 5252 9471

53 livolpnilizovhigurd.ziorP 729.0 8.5- 9.6- 3504 2361 5371

ND .CER.JED.DERPHIGURDNIAVT�IHOP.ZIORP 679.0 77.4- 5.4- 3995 2961 9841

63 itsonvajedenlavolederpegurd,avt�ihop.ziorP 479.0 1.5- 9.4- 0675 1561 0741

73 alkiceR �a 300.1 5.1 3.1 63551 4733 9522

E ODOV,MONILP,OKIRTKELEZABRKSO 629.0 3.2- 7.6- 42312 0044 2922

04 odovolpot,orap,monilp,okirtkelezabrksO 229.0 5.2- 3.7- 02282 3394 2632

14 edovajicubirtsidniejneè�iè,ejnaribZ 959.0 4.0- 6.1- 6566 6623 5412

F OVT�INEBDARG 010.1 12.0- 2.0- 1778 5032 5371

G LIZOVHINROTOMALIVARPOP,ANIVOGRT 700.1 2.1 7.0 86922 6772 9881


ivirogiminrotomzonbordananivogrt810.1 1.3 6.1 69973 2514 1642

15 olebedananivogtniovt�indersoP 500.1 6.0 3.0 25462 5692 0191

25 ebaropekori�.ledzialivarpop,onbordananivogrT 300.1 1.1 6.0 96641 1612 6961

H OVTSNITSOG 379.0 4.2- 7.4- 9655 4022 1961

I EZEVZ,EJNEÈ�IDALKS,TEMORP 510.1 6.0 0.1 5038 4153 1032

06 tropsnartindovovec,temorpiksnepoK 469.0 6.2- 9.3- 1355 3432 6491

16 temorpindoV 298.0 1.0 1.0 56674 6112- 1133

26 temorpinèarZ 639.0 8.11- 0.11- 63081 8683 2183

36 omoP � jicnega.tsirutnihinlavotop.rots,.jed.morpen 740.1 0.4 8.4 18821 1744 6182

46 evtirots.mokeletnient�oP 270.1 8.1 3.4 0148 9315 3142

K EVTIROTSENVOLSOP,MEJAN,ENINÈIMERPEN 100.1 6.0- 0.1- 09511 5882 6112

07 imaninèimerpenzejnavolsoP 920.1 2.0 6.0 06001 3373 3812


ebaropekori�979.0 1.4- 7.7- 1518 0552 7991

27 ezabenvoktadop,voktadopavaledbO 110.1 4.0 2.0 94221 0223 9932

37 jovzarniejnavoksizaR 679.0 1.1- 0.1- 3756 7792 2662

47 itsonvajedenvolsopegurD 000.1 6.0- 1.1- 20811 8382 2802

O .JED.TSENBESONIENPUKS,ENVAJEGURD 969.0 3.1- 5.1- 6267 8583 0023

09 eneigihenvajevtirotS 020.1 5.1 3.3 1265 1203 9202

19 urdzitsonvajeD � jicazinagro,jne 019.0 7.22 4.9 7879 3083 0763

29 itsonvajedentrop�nienrutluk,eksjicaerkeR 159.0 4.3- 2.3- 75001 9694 1834

39 itsonvajedenevtirotsegurD 400.1 6.0 8.0 3904 4612 3171


PODATKOVNA PRILOGA

Stran 78



ARUTKURTSANÈNANIF VETSDERSEJTIRKONÈNANIFANZOVZI.REMSU

hirivvgloD,vetsders

%v

enèoroktarKhirivv.zevbo

%v,.ders

akslatipaK.nlats.tirkop

%v,.sders

.rkop.rogloDni.sders.glod

%v,golaz


JAPUKS 4.54 0.03 6.48 6.09 3.42



2 ovtsradzoG 1.81 5.11 7.821 8.421 3.7

B OVT�IBIR 1.43 8.72 4.931 4.001 4.2

C OVTSRADUR 7.31 8.9 6.69 1.69 5.2




























Stran 79



hirivvgloD,vetsders

%v


%v,.ders


%v,.sders


%v,golaz

eleD � vazovzi,ijadorp

%v

33 ruret.nemurtsnihinèitponi.hemonif.cidem.ziorP 7.75 4.33 7.58 2.98 2.46






73 alkiceR �a 7.72 8.22 1.421 6.121 2.81




F OVT�INEBDARG 1.26 0.84 4.28 2.48 9.3






H OVTSNITSOG 7.43 7.02 7.67 0.19 8.81



16 temorpindoV 2.39 0.61 9.11 8.901 3.79

26 temorpinèarZ 6.67 9.72 7.92 8.77 2.89






ebaropekori�3.74 1.83 7.66 1.57 8.81










PODATKOVNA PRILOGA

Stran 80



.t�.radopsog

urd �b

.t�hinelsopaz

itsièoteN/keèibod

*abugziTISoimv



/.paz.t�ejtejdop

paz/avtsderSTIS000v

JAPUKS 71763 673064 4.8683- 0.102 5.21 9.57741



2 ovtsradzoG 65 5402 9.781 4.872 5.63 7.8447

B OVT�IBIR 91 041 1.35- 7.38 4.7 0.72911

C OVTSRADUR 24 2876 5.9213- 1.0252 5.161 3.88051





D ITSONVAJEDENLAVOLEDERP 1216 558412 6.2502 6.053 1.53 1.6839







ED .KSIT,OVT�IN�OLAZ,AJRIPAP,NINKALV.ZIORP 248 73161 0.984 0.332 2.91 9.77801






ID .DZIHINLARENIMHIKSNIVOKEN.RD.ZIORP 502 90301 6.4562 1.865 3.05 5.71011

JD .DZIHIKSNIVOKNINIVOK.ZIORP 3511 69072 8.11602- 7.642 5.32 3.17001

72 nivokajndovziorP 38 2338 5.37891- 4.6641 4.001 0.84251

82 varpannivejortsnezar.dzi.nivok.ziorP 0701 46781 4.837- 1.251 5.71 6.2777

KD VARPANNIVEJORTS.ZIORP 634 48122 2.1531 6.734 9.05 8.0487

LD .RPOHINÈITPONIHINÈIRTKELE.ZIORP 877 29242 7.4045 3.252 2.13 2.7657

03 vokinlanuèar,vejrotshik�inrasip.vziorP 201 737 6.2- 7.48 2.7 3.66041


23 ruret.murtsnihinèitponi.hemonif.cidem.vziorP 961 5275 3.8231 9.553 9.33 5.9709


Stran 81


.t�.radopsog

urd �b

.t�hinelsopaz

itsièoteN/keèibod

*abugziTISoimv


/avtsderS,.jdop

TISoimv

/.paz.t�ejtejdop

paz/avtsderSTIS000v

33 ruret.nemurtsnihinèitponi.hemonif.cidem.ziorP 402 9846 4.949 0.312 8.13 1.1726






73 alkiceR �a 44 596 5.582 9.412 8.51 6.1559




F OVT�INEBDARG 0812 57463 5.4243 0.841 7.61 8.2508






H OVTSNITSOG 8011 58111 4.396- 3.831 1.01 2.34031



16 temorpindoV 11 031 0.21 3.247 8.11 4.16345

26 temorpinèarZ 32 346 1.412 0.147 0.82 1.19232






ebaropekori�16 443 1.3631- 7.38 6.5 6.40651


37 jovzarniejnavoksizaR 012 4001 3.19 3.24 8.4 2.9038





29. itsonvajedentrop�nienrutluk,eksjicaerkeR 594 8743 3.179- 9.801 0.7 0.56731



PODATKOVNA PRILOGA

Stran 82



-OPSOGTSONRAD


.TIVOKNIÈU


tsonsonoD,vetsders

%v

tsonsonoD,ejadorp

%v


anadoD,.paz/.derv

TIS000v

/aledik�ortS,.paz

TIS000v

JAPUKS 800.1 60.0- 1.0- 48131 5023 8712



2 ovtsradzoG 889.0 2.1 2.1 4007 8303 3062

B OVT�IBIR 768.0 81.3- 0.3- 62301 4171 4022

C OVTSRADUR 069.0 1.3- 2.7- 9716 6393 5303





D ITSONVAJEDENLAVOLEDERP 710.1 01.0 1.0 94201 3892 0702



71 jilitsket.ziorP 500.1 0.2- 0.2- 7426 2202 6851




ED .KSIT,.IN�OLAZ,AJRIPAP,NINKALV.ZIORP 410.1 82.0 3.0 79211 2353 5252

12 anotrakniajripap,ninkalv.vziorP 999.0 9.1- 1.2- 44311 6462 9081





ID .DZIHINLARENIMHIKSNIVOKEN.RD.ZIORP 730.1 43.2 7.2 0468 8313 4502

JD VOKLEDZIHIKSNIVOKNINIVOK.ZIORP 199.0 55.7- 2.7- 3489 3062 7691

72 nivokajndovziorP 259.0 6.51- 1.91- 18511 2932 3891

82 varpannivejortsnezarvokledzi.nivok.vziorP 510.1 5.0- 4.0- 1709 7962 0691

KD VARPANNIVEJORTS.ZIORP 020.1 87.0 6.0 1769 5972 3791

LD .RPOHINÈITPONIHINÈIRTKELE.ZIORP 120.1 49.2 2.2 8149 4113 7412

03 vokinlanuèar,vejrotshik�inrasip.vziorP 310.1 30.0- 0.0 74562 0383 1252


23 ruret.murtsnihinèitponi.hemonif.cidem.vziorP 399.0 6.2 0.2 13201 2923 1422


Stran 83


-OPSOGTSONRAD


.TIVOKNIÈU


tsonsonoD,vetsders

%v

tsonsonoD,ejadorp

%v


anadoD,.paz/.derv

TIS000v

/aledik�ortS,.paz

TIS000v

33 ruret.nemurtsnihinèitponi.hemonif.cidem.ziorP 620.1 3.2 8.1 7187 0892 4322






73 alkiceR �a 410.1 3.4 8.2 84141 3883 5372




F OVT�INEBDARG 500.1 71.1 9.0 5479 7852 3291






H OVTSNITSOG 379.0 5.0- 9.0- 8706 8932 9971



16 temorpindoV 548.0 2.0 2.0 04453 8903- 6103

26 temorpinèarZ 089.0 4.1 2.1 34832 9507 7854






ebaropekori�557.0 4.52- 4.94- 5856 9591 8591


37 jovzarniejnavoksizaR 120.1 1.1 0.1 4318 9004 5523








PODATKOVNA PRILOGA

Stran 84




hirivvgloD,vetsders

%v


%v,.ders


%v,.sders


%v,golaz


JAPUKS 4.84 9.82 8.87 5.19 9.52



2 ovtsradzoG 3.61 0.31 0.831 5.031 2.8

B OVT�IBIR 0.45 4.24 1.69 2.77 5.1

C OVTSRADUR 2.51 7.8 4.69 5.99 4.2




























Stran 85



hirivvgloD,vetsders

%v


%v,.ders


%v,.sders


%v,golaz


%v







73 alkiceR �a 2.42 3.02 0.911 1.611 0.52




F OVT�INEBDARG 4.46 3.44 8.47 8.68 1.4






H OVTSNITSOG 1.63 7.71 8.57 2.59 7.71



16 temorpindoV 0.49 8.22 0.9 0.78 5.69

26 temorpinèarZ 3.07 0.22 5.73 5.78 6.89






ebaropekori�0.67 3.46 8.33 4.74 8.71










PODATKOVNA PRILOGA

Stran 86



.t�.radopsog

urd �b

.t�hinelsopaz

itsièoteN/keèibod

*abugziTISoimv



/.paz.t�ejtejdop

paz/avtsderSTIS000v

JAPUKS 58573 490954 3.63563 3.712 2.21 1.33961

A OVTSRADZOG,VOL,OVTSJITEMK 793 0038 8.082 9.562 9.02 3.79521

1 volniovtsjitemK 733 1436 7.021 9.362 8.81 9.74931

2 ovtsradzoG 06 9591 4.61 3.772 7.23 4.5228

B OVT�IBIR 81 611 1.061- 3.28 4.6 3.14231

C OVTSRADUR 24 3866 0.7341- 9.9362 1.951 2.41261


01 atingilniagomerpagevajr,agenrèejnavibodirP 6 2565 2.1 4.44161 0.249 4.32761










ED .KSIT,OVT�IN�OLAZ,AJRIPAP,NINKALV.ZIORP 488 20841 0.608- 5.032 7.61 2.80531







JD .DZIHIKSNIVOKNINIVOK.ZIORP 0911 35962 4.0644 4.942 6.22 4.28701

72 nivokajndovziorP 38 7228 1.3591 8.0251 1.99 7.86051

82 varpannivejortsnezar.dzi.nivok.ziorP 7011 62781 2.7052 1.451 9.61 3.9988







Stran 87


.t�.radopsog

urd �b

.t�hinelsopaz

itsièoteN/keèibod

*abugziTISoimv


/avtsderS,.jdop

TISoimv

/.paz.t�ejtejdop

paz/avtsderSTIS000v







73 alkiceR �a 64 027 1.291 0.622 7.51 9.58731




F OVT�INEBDARG 6032 04363 4.813- 4.251 8.51 1.3729






H OVTSNITSOG 9611 79701 8.1992- 6.421 2.9 1.04831

I EZEVZ,EJNEÈ�IDALKS,TEMORP 9611 79701 8.1992- 6.421 2.9 1.04831

06 tropsnartindovovec,temorpiksnepoK 1101 63481 8.9714 4.912 2.81 4.07311

16 temorpindoV 21 831 8.91- 8.034 5.11 3.51384

26 temorpinèarZ 42 326 2.065 1.869 0.62 2.52323






ebaropekori�26 562 5.469- 7.17 3.4 1.22081




O .JED.TSENBESONIENPUKS,ENVAJEGURD 668 6817 9.4211 5.421 3.8 1.82141



29. itsonvajedentrop�nienrutluk,eksjicaerkeR 215 8653 9.755 1.711 0.7 9.06951



PODATKOVNA PRILOGA

Stran 88



-OPSOGTSONRAD


.TIVOKNIÈU


tsonsonoD,vetsders

%v

tsonsonoD,ejadorp

%v


anadoD,.paz/.derv

TIS000v

/aledik�ortS,.paz

TIS000v

JAPUKS 010.1 74.0 5.0 76441 6353 2832

A OVTSRADZOG,VOL,OVTSJITEMK 299.0 21.0 1.0 76441 2803 2042

1 volniovtsjitemK 399.0 3.0 4.0 67301 5203 0722

2 ovtsradzoG 989.0 0.1- 0.1- 1847 9623 1382

B OVT�IBIR 889.0 70.1 1 39921 6123 4152

C OVTSRADUR 999.0 3.1- 0.3- 4786 5634 7023


01 atingilniagomerpagevajr,agenrèejnavibodirP 520.1 0.0 0.0 2746 3054 2333






71 jilitsket.ziorP 600.1 7.0- 7.0- 8467 6822 6871




ED .KSIT,.IN�OLAZ,AJRIPAP,NINKALV.ZIORP 400.1 04.0- 4.0- 58431 4314 8003

12 anotrakniajripap,ninkalv.ziorP 499.0 0.2- 3.2- 10641 5253 2732






JD VOKLEDZIHIKSNIVOKNINIVOK.ZIORP 000.1 35.1 3.1 22901 1992 3712

72 nivokajndovziorP 669.0 6.1 4.1 34131 0113 6332

82 varpannivejortsnezarvokledzi.nivok.vziorP 020.1 5.1 3.1 6499 9392 2012







Stran 89


-OPSOGTSONRAD


.TIVOKNIÈU


tsonsonoD,vetsders

%v

tsonsonoD,ejadorp

%v


anadoD,.paz/.derv

TIS000v

/aledik�ortS,.paz

TIS000v







73 alkiceR �a 210.1 9.1 7.1 65741 5614 5492




F OVT�INEBDARG 110.1 90.0- 1.0- 7399 2672 4902






H OVTSNITSOG 339.0 0.2- 9.3- 3056 2242 8491


06 tropsnartindovovec,temorpiksnepoK 510.1 0.2 0.3 4207 4713 3522

16 temorpindoV 197.0 3.0- 3.0- 29382 2963- 5433

26 temorpinèarZ 110.1 8.2 9.2 21662 0057 8815






ebaropekori�817.0 2.02- 9.82- 0788 3572 2022




O .JED.TSENBESONIENPUKS,ENVAJEGURD 800.1 1.1 4.1 15401 2415 9783



29 itsonvajedentrop�nienrutluk,eksjicaerkeR 300.1 0.1 0.1 91641 2696 7245



PODATKOVNA PRILOGA

Stran 90




hirivvgloD,vetsders

%v


%v,.ders


%v,.sders


%v,golaz


JAPUKS 4.84 4.82 1.97 7.29 2.62



2 ovtsradzoG 7.36 6.71 1.131 2.121 2.8

B OVT�IBIR 7.36 7.24 8.58 0.38 7.1

C OVTSRADUR 5.41 7.8 6.79 9.99 0.3













12 anotrakniajripap,ninkalv.ziorP 3.53 8.32 7.98 5.39 9.06















Stran 91



hirivvgloD,vetsders

%v


%v,.ders


%v,.sders


%v,golaz


%v







73 alkiceR �a 3.92 4.32 1.801 4.901 4.81




F OVT�INEBDARG 8.46 9.44 4.67 9.88 6.3






H OVTSNITSOG 0.73 6.91 2.57 4.39 0.51



16 temorpindoV 1.78 6.71 0.51 0.29 9.59

26 temorpinèarZ 2.76 5.11 9.73 8.79 5.89






ebaropekori�3.77 0.45 4.92 2.75 1.31










PODATKOVNA PRILOGA

Stran 92



.t�.radopsog

urd �b

.t�hinelsopaz

itsièoteN/keèibod

*abugziTISoimv



/.paz.t�ejtejdop

paz/avtsderSTIS000v

JAPUKS 35573 184364 5.025911 4.942 3.21 7.21981



2 ovtsradzoG 95 2871 9.762 0.592 2.03 2.1559

B OVT�IBIR 71 821 0.55- 4.49 5.7 1.75021

C OVTSRADUR 84 1556 2.5164- 4.5742 5.631 3.13571
























03 vokinlanuèar,vejrotshik�inrasip.ziorP 001 049 3.605 7.931 4.9 6.75131

13 votarapahiksjicakinumokniVTR.ziorP 103 31111 7.8463 3.453 9.63 2.9209

23 ruret.murtsnihinèitponi.hemonif.cidem.ziorP 061 6595 9.3291 6.264 2.73 6.32711


Stran 93


.t�.radopsog

urd �b

.t�hinelsopaz

itsièoteN/keèibod

*abugziTISoimv


/avtsderS,.jdop

TISoimv

/.paz.t�ejtejdop

paz/avtsderSTIS000v


MD LIVOLPNILIZOV.ZIORP 321 5089 8.6681 6.5721 7.97 4.97151

43 cilokirplop,cilokirp,lizovhinrotom.ziorP 68 1807 5.2472 7.8251 3.28 3.96871


ND .CER.JED.DERPHIGURDNIAVT�IHOP.ZIORP 035 45121 8.1803 1.702 9.22 2.1048

63 itsonvajedenlavolederpegurd,avt�ihop.ziorP 984 28411 3.4192 7.102 5.32 1.4597

73 alkiceR �a 14 276 5.761 2.272 4.61 6.04061




F OVT�INEBDARG 3842 35793 0.2065 2.371 0.61 4.9289






H OVTSNITSOG 6321 70511 6.9881- 8.341 3.9 6.15041


06 tropsnartindovovec,temorpiksnepoK 8201 38481 2.317 7.842 0.81 0.71921

16 temorpindoV 41 921 3.7 6.024 2.9 3.46824

26 temorpinèarZ 42 626 2.31 7.1801 1.62 5.39293



K EVTIROTSENVOLSOP,MEJAN,ENINÈIMERPEN 6858 41763 0.4275 4.811 3.4 4.27403



ebaropekori�77 212 7.682- 3.26 8.2 4.39712



47 itsonvajedenvolsopegurD 0607 97103 2.4221 7.911 3.4 9.86023




29. itsonvajedentrop�nienrutluk,eksjicaerkeR 525 9163 0.248- 8.921 9.6 4.89671

39 itsonvajedenevtirotsegurD 262 1961 6.551 5.84 5.6 4.0657s


PODATKOVNA PRILOGA

Stran 94



-OPSOGTSONRAD


.TIVOKNIÈU


tsonsonoD,vetsders

%v

tsonsonoD,ejadorp

%v


anadoD,.paz/.derv

TIS000v

/aledik�ortS,.paz

TIS000v

JAPUKS 310.1 4.1 5.1 11951 6193 3062



2 ovtsradzoG 799.0 6.1 7.1 3658 2863 7503

B OVT�IBIR 219.0 6.3- 9.2- 27431 7972 4652

C OVTSRADUR 389.0 0.4- 4.9- 0827 1454 4843








71 jilitsket.ziorP 300.1 1.1- 1.1- 5528 9942 3091




ED .KSIT,.IN�OLAZ,AJRIPAP,NINKALV.ZIORP 320.1 4.1 3.1 28141 8264 9223

12 anotrakniajripap,ninkalv.ziorP 910.1 4.0- 4.0- 88851 8304 9052















Stran 95


-OPSOGTSONRAD


.TIVOKNIÈU


tsonsonoD,vetsders

%v

tsonsonoD,ejadorp

%v


anadoD,.paz/.derv

TIS000v

/aledik�ortS,.paz

TIS000v


MD LIVOLPNILIZOV.ZIORP 300.1 3.1 7.0 69572 6763 4842

43 cilokirplop,cilokirp,lizovhinrotom.ziorP 700.1 2.2 0.1 14553 5314 1052


ND .CER.JED.DERPHIGURDNIAVT�IHOP.ZIORP 610.1 0.3 7.2 8358 8182 2702

63 itsonvajedenlavolederpegurd,avt�ihop.ziorP 510.1 2.3 9.2 2318 5372 3202

73 alkiceR �a 710.1 6.1 6.1 77451 6324 7092




F OVT�INEBDARG 510.1 4.1 1.1 97811 7013 0032






H OVTSNITSOG 259.0 2.1- 2.2- 1186 0372 3712


06 tropsnartindovovec,temorpiksnepoK 999.0 3.0 5.0 5277 1143 3842

16 temorpindoV 648.0 1.0 2.0 35052 13- 8983

26 temorpinèarZ 940.1 1.0 1.0 41103 8289 4795



K EVTIROTSENVOLSOP,MEJAN,ENINÈIMERPEN 820.1 5.0 0.1 41041 1424 8092



ebaropekori�719.0 2.6- 0.8- 55831 3074 4932



47 itsonvajedenvolsopegurD 320.1 1.0 3.0 55331 1593 1572







PODATKOVNA PRILOGA

Stran 96




hirivvgloD,vetsders

%v


%v,.ders


%v,.sders


%v,golaz


JAPUKS 5.94 9.82 5.87 7.39 6.42



2 ovtsradzoG 2.02 4.51 1.621 6.221 4.8

B OVT�IBIR 1.07 3.05 8.26 0.76 6.0

C OVTSRADUR 4.61 7.01 7.69 9.89 3.3













12 anotrakniajripap,ninkalv.ziorP 0.83 9.72 9.88 9.09 7.95








82 varpannivejortsnezarvokledzi.nivok.ziorP 5.05 5.63 4.98 4.98 1.05



03 vokinlanuèar,vejrotshik�inrasip.ziorP 2.27 5.85 9.48 5.57 5.7

13 votarapahiksjicakinumokniVTR.ziorP 8.24 7.92 8.801 8.101 5.76

23 ruret.murtsnihinèitponi.hemonif.cidem.ziorP 4.56 3.93 0.69 1.98 4.45


Stran 97



hirivvgloD,vetsders

%v


%v,.ders


%v,.sders


%v,golaz


%v







73 alkiceR �a 3.62 2.22 0.711 9.611 2.62




F OVT�INEBDARG 7.76 5.94 5.37 9.68 6.2






H OVTSNITSOG 9.43 9.81 3.57 9.19 4.31



16 temorpindoV 4.78 8.02 7.41 1.78 1.59

26 temorpinèarZ 7.86 0.31 8.53 0.69 1.89






ebaropekori�7.75 2.83 6.96 1.79 8.31










PODATKOVNA PRILOGA

Stran 98



.t�.radopsog

urd �b

.t�hinelsopaz

itsièoteN/keèibod*abugziTISoimv



/.paz.t�ejtejdop

paz/avtsderSTIS000v

JAPUKS 59673 776864 0.25711 6.782 4.21 0.55512

A OVTSRADZOG,VOL,OVTSJITEMK 994 8609 2.376 4.123 2.81 8.48671

1 volniovtsjitemK 234 9237 8.481 9.523 0.71 0.01291

2 ovtsradzoG 76 9371 4.884 2.292 0.62 8.65211

B OVT�IBIR 81 621 5.11 0.28 0.7 5.02711

C OVTSRADUR 05 0135 1.2803- 1.9742 2.601 3.06822







51 limrk,èajip,enarhajndovziorP 783 49091 1.5722 9.9301 3.94 7.77012

61 vokledzihinèabotajndovziorP 1 973 0.0342 2.33472 0.973 1.38327


71 jilitsketajndovziorP 722 99031 0.552 8.286 7.75 4.33811



DD ASELAVALEDERPNIAVALEDBO 674 71001 5.662 1.312 0.12 5.72101


12 anotrakni.pap,ninkalv.ziorP 19 0585 4.7346 1.5151 3.46 5.76532















Stran 99


.t�-ksradopsog

urdhi �b

.t�hinelsopaz

itsièoteN-gzi/keèibod

*abuTISoimv



/.paz.t�ejtejdop

paz/avtsderSTIS000v


MD LIVOLPNILIZOV.ZIORP 811 8439 6.7833 4.0531 2.97 8.54071

43 cilokirplop,cilokirp,lizovhinrotom.ziorP 97 6466 2.2823 9.8161 1.48 9.34291

53 livolpnilizovhigurd.ziorP 93 2072 4.501 4.608 3.96 0.93611



73 alkiceR �a 24 966 5.416 5.733 9.51 3.78112




F OVT�INEBDARG 9062 14804 8.0015 1.881 7.51






H OVTSNITSOG 5921 81221 6.9892- 3.461 4.9 2.97951



16 temorpindoV 02 531 6.582 6.704 8.6 7.00025

26 temorpinèarZ 62 836 6.38 4.1031 5.42 7.36864






ebaropekori�68 761 3.14- 1.05 9.1 7.86272







29 itsonvajedentrop�nienrutluk,eksjicaerkeR 445 9363 7.2252- 5.051 7.6 3.80602

39 itsonvajedenevtirotsegurD 182 0771 7.85- 9.94 3.6 6.2557


PODATKOVNA PRILOGA

Stran 100



-OPSOGTSONRAD

TSONSONOD TSONVITKUDORP.K�ORTS.TIVOKNIÈU


tsonsonoD,vetsders

%v

tsonsonoD,ejadorp

%v


anadoD,.paz/.derv

TIS000v

/aledik�ortS,.paz

TIS000v

JAPUKS 610.1 2.1 3.1 21281 5634 2982

A OVTSRADZOG,VOL,OVTSJITEMK 899.0 4.0 4.0 44751 6253 3472

1 volniovtsjitemK 499.0 1.0 1.0 62071 7333 5062

2 ovtsradzoG 030.1 5.2 6.2 83301 3234 4233

B OVT�IBIR 449.0 8.0 6.0 33541 7152 7162

C OVTSRADUR 889.0 5.2- 1.6- 9529 4045 9593







51 limrk,èajip,enarh.ziorP 520.1 6.0 6.0 36971 3284 1992

61 vokledzihinèabot.ziorP 471.1 8.8 1.11 16605 90391 6055


71 jilitsket.vziorP 400.1 2.0 1.0 93241 7582 3022



DD ASELAVALEDERPNIAVALEDBO 999.0 3.0 2.0 1399 7192 5922

ED .KSIT,.IN�OLAZ,AJRIPAP,NINKALV.VZIORP 640.1 8.3 6.3 41471 4355 3753

12 anotrakniajripap,ninkalv.vziorP 460.1 9.4 8.4 60022 3165 8392















Stran 101


-OPSOGTSONRAD

TSONSONOD TSONVITKUDORP.K�ORTS.TIVOKNIÈU


tsonsonoD,vetsders

%v

tsonsonoD,ejadorp

%v


anadoD,.paz/.derv

TIS000v

/aledik�ortS,.paz

TIS000v


MD LIVOLPNILIZOV.ZIORP 900.1 1.2 1.1 87223 9444 4982

43 cilokirplop,cilokirp,lizovhinrotom.ziorP 010.1 5.2 1.1 32814 6094 1492

53 livolpnilizovhigurd.ziorP 600.1 4.0 4.0 0088 4233 9772



73 alkiceR �a 260.1 9.4 2.4 41412 4216 3053




F OVT�INEBDARG 410.1 1.1 9.0 37521 9033 7942






H OVTSNITSOG 859.0 5.1- 0.3- 6147 6213 5332



16 temorpindoV 268.0 1.4 9.6 65022 8521 7404

26 temorpinèarZ 299.0 3.0 3.0 07953 4939 8436






ebaropekori�759.0 9.0- 4.1- 05451 7734 8042








39 itsonvajedenevtirotsegurD 500.1 4.0- 6.0- 8615 3572 8712


PODATKOVNA PRILOGA

Stran 102



.K�ORTS.TIVOKNIÈU

ARUTKURTSANÈNANIFEJTIRKONÈNANIF

VETSDERSANZOVZI.REMSU

aledik�ortS.derv.dodv

TIS000v

hirivvgloD,vetsders

%v


%v,.ders


%v,.sders

.rkop.rogloD.sders.glod

%v,golazni

eleD � azovziv,ijadorpv

%

JAPUKS 3.66 4.15 5.92 1.67 5.39 1.72

A OVTSRADZOG,VOL,OVTSJITEMK 8.77 3.63 5.62 7.89 8.19 4.4

1 volniovtsjitemK 1.87 3.83 7.72 9.49 4.88 2.3

2 ovtsradzoG 9.67 8.12 0.81 5.721 1.121 2.21

B OVT�IBIR 0.401 2.45 4.64 9.58 6.86 2.3

C OVTSRADUR 3.37 3.41 7.01 7.001 7.99 9.3

AC nivorushikstegreneejnavibodirP 0.67 0.01 6.8 8.201 7.99 8.1

01 atingilniagomerpagevajr,agenrèejnavibodirP 3.57 1.01 6.8 9.201 7.99 8.1

BC ninmak,durejnavibodirP 2.75 9.74 7.62 0.97 4.001 0.11

41 ninmaknidurhigurdejnavibodirP 5.55 2.05 9.72 2.57 1.89 0.11

D ITSONVAJEDENLAVOLEDERP 9.56 5.34 5.13 0.001 8.49 9.55

AD VOKLEDZIHINÈABOT,ÈAJIP,ENARH.ZIORP 6.95 2.43 5.62 2.501 7.59 5.71

51 limrk,èajip,enarh.ziorP 0.26 6.43 9.62 8.201 1.49 9.51

61 vokledzihinèabot.ziorP 5.82 6.82 9.91 7.351 8.321 6.44

BD VOKLEDZIHINEJNSU.KET.LITSKET.ZIORP 8.48 7.94 0.14 3.99 9.68 5.55

71 jilitsket.vziorP 1.77 8.35 2.44 4.59 6.48 6.55

81 vokledzihinenzrk,lièalbo.vziorP 2.59 0.93 8.23 7.701 1.29 9.45

CD VOKLEDZIHINEJNSU,AJNSU.ZIORP 1.78 7.84 2.92 8.201 5.39 0.86

DD ASELAVALEDERPNIAVALEDBO 7.87 6.05 2.73 4.48 2.48 9.45

ED .KSIT,.IN�OLAZ,AJRIPAP,NINKALV.VZIORP 6.46 6.14 3.03 3.49 7.49 4.93

12 anotrakniajripap,ninkalv.vziorP 3.25 8.53 6.62 1.69 7.39 2.36

22 ovtsraksit,ovt�inolaZ 8.37 2.94 3.53 5.19 2.69 1.21

FD AVIROG.SRDEJ,.VIREDHINTFAN,ASKOK.ZIORP 8.021 5.87 2.92 5.83 9.86 9.64

GD .LV.TEMU,DZIHINÈIMEK,JILAKIMEK.ZIORP 9.05 7.03 3.81 2.621 6.611 7.96

HD SAMHINÈITSALPNIEMUGZI.DZI.ZIORP 8.46 6.73 7.13 3.39 5.09 9.85

ID .DZIHINLARENIMHIKSNIVOKEN.RD.ZIORP 1.26 4.04 2.72 2.59 2.89 5.24

JD VOKLEDZIHIKSNIVOKNINIVOK.ZIORP 1.46 2.94 5.63 1.49 5.98 6.85

72 nivokajndovziorP 8.65 3.74 9.33 0.39 1.88 5.76

82 varpannivejortsnezarvokledzi.nivok.vziorP 0.86 6.05 3.83 0.59 5.09 3.35

KD VARPANNIVEJORTS.ZIORP 4.66 5.94 8.43 1.79 6.39 7.27

LD .RPOHINÈITPONIHINÈIRTKELE.ZIORP 6.86 5.35 1.63 5.601 1.69 7.26

03 vokinlanuèar,vejrotshik�inrasip.vziorP 5.66 3.96 6.55 9.58 1.87 9.9

13 votarapahiksjicakinumokniVTR.vziorP 7.66 6.54 2.23 5.601 5.89 2.86

23 ruret.murtsnihinèitponi.hemonif.cidem.vziorP 6.17 7.66 4.24 4.601 5.68 7.76


Stran 103


.K�ORTS.TIVOKNIÈU

ARUTKURTSANÈNANIFEJTIRKONÈNANIF

VETSDERSANZOVZI.REMSU

aledik�ortS.derv.dodv

TIS000v

hirivvgloD,vetsders

%v


%v,.ders


%v,.sders

.rkop.rogloD.sders.glod

%v,golazni

eleD � azovzi,ijadorpv

%v

33 ruret.nemurtsnihinèitponi.hemonif.cidem.ziorP 5.96 5.74 4.03 4.011 8.501 2.86

MD LIVOLPNILIZOV.ZIORP 1.56 1.84 0.53 5.68 4.58 8.67

43 cilokirplop,cilokirp,lizovhinrotom.ziorP 9.95 0.74 7.33 0.98 4.78 6.87

53 livolpnilizovhigurd.ziorP 6.38 0.35 9.93 6.67 7.77 2.55

ND .CER.JED.DERPHIGURDNIAVT�IHOP.ZIORP 4.87 0.15 9.73 8.78 9.58 0.15

63 itsonvajedenlavolederpegurd,avt�ihop.ziorP 9.08 1.35 7.93 6.58 8.28 2.45

73 alkiceR �a 2.75 7.33 0.32 7.201 6.211 7.72

E ODOV,MONILP,OKIRTKELEZABRKSO 2.34 3.92 0.8 8.87 7.79 4.2

04 odovolpot,orap,monilp,okirtkelezabrksO 3.83 1.22 2.8 0.78 2.79 5.2

14 edovajicubirtsidniejneè�iè,ejnaribZ 7.26 6.17 8.6 2.13 8.001 5.1

F OVT�INEBDARG 5.57 9.86 2.15 7.47 6.78 9.2

G LIZOVHINROTOMALIVARPOP,ANIVOGRT 4.56 6.26 4.94 7.97 6.87 5.9


ivirogiminrotomzonbordananivogrt3.75 8.06 8.54 7.77 4.87 8.7

15 olebedananivogtniovt�indersoP 2.26 1.66 7.35 2.68 1.38 2.41

25 ebaropekori�.ledzialivarpop,onbordananivogrT 1.47 3.75 1.44 8.27 9.27 4.2

H OVTSNITSOG 7.47 0.43 2.71 5.67 1.49 1.31

I EZEVZ,EJNEÈ�IDALKS,TEMORP 1.16 8.15 4.02 1.95 9.39 8.72

06 tropsnartindovovec,temorpiksnepoK 0.28 7.87 6.02 3.52 3.19 4.24

16 temorpindoV 7.123 1.07 7.02 3.33 7.58 5.09

26 temorpinèarZ 6.76 5.37 8.41 1.03 7.39 0.89

36 omoP � jicnega.tsirutnihinlavotop.rots,.jed.morpen 1.75 7.04 7.32 8.78 7.701 3.92

46 evtirots.mokeletnient�oP 2.64 9.63 6.81 9.17 9.88 1.5

K EVTIROTSENVOLSOP,MEJAN,ENINÈIMERPEN 6.07 8.15 2.43 2.87 2.39 0.11

07 imaninèimerpenzejnavolsoP 0.05 8.26 2.33 6.06 4.58 7.1


ebaropekori�0.55 1.84 1.73 5.17 6.28 6.31

27 ezabenvoktadop,voktadopavaledbO 8.07 3.15 5.83 7.301 1.901 1.61

37 jovzarniejnavoksizaR 1.77 7.35 7.04 7.58 6.59 9.01

47 itsonvajedenvolsopegurD 3.27 3.05 0.43 6.97 7.39 0.11

O .JED.TSENBESONIENPUKS,ENVAJEGURD 6.17 6.35 3.22 1.26 8.99 5.53

09 eneigihenvajevtirotS 8.86 7.66 1.21 7.93 1.301 1.0

19 urdzitsonvajeD � jicazinagro,jne 5.611 9.06 1.82 0.041 7.851 1.8

29 itsonvajedentrop�nienrutluk,eksjicaerkeR 6.07 2.74 4.72 6.57 7.89 9.84

39 itsonvajedenevtirotsegurD 1.97 7.05 1.32 3.36 0.49 5.1


PODATKOVNA PRILOGA

Stran 104


Stran 105

Do sedaj iz�lo v okviru zbirke delovni zvezki:

Letnik I, leto 1992

�t.1. Razvojno planiranje na ravni Republike Slovenije. Uredil mag. Matej More, Ljubljana, maj1992, 59. strani

�t.2. Ocena gospodarskega in socialnega razvoja Slovenije v letih 1991 in 1992 (majska analiza)z dokumentacijo, vodja projekta mag. Andrej Hartman, junij 1992

�t.3. Slovenia in 1991 - 1992. Report on economic developments. Ljubljana, June 1992, 55strani; (with statistical annex)

�t.4. Radej Bojan: Vrste ekonomskih in�trumentov varstva okolja in njihova uporaba. Naravni virikot razvojni dejavnik - interdisciplinarni raziskovalni projekt trajnega razvoja. Zavod RepublikeSlovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, maj 1992, 122 strani

�t.5. Finanèni rezultati poslovanja gospodarstva Slovenije v prvem polletju 1992 - primerjalniprikaz po posameznih dejavnostih gospodarstva na osnovi podatkov SDK iz periodiènihobraèunov pravnih oseb za prvo polletje 1992. Pripravila: Stane Vencelj in Jana Jev�evar,15. september 1992, 30 strani

�t.6. Finanèni rezultati poslovanja zavodov s podroèja dru�benih dejavnosti v Sloveniji v prvempolletju 1992 - primerjalni prikaz po posameznih dru�benih dejavnostih na osnovi podatkovSDK iz zakljuènih raèunov in periodiènih obraèunov zavodov za prvo polletje 1992 in zaleto 1991. Pripravila Jasna Kond�a, Ljubljana, 7. oktober 1992

�t.7. Finanèni rezultati poslovanja javnih podjetij gospodarstva Slovenije v prvem polletju 1992 -primerjalni prikaz po posameznih dejavnostih gospodarstva na osnovi podatkov SDK izperiodiènih obraèunov pravnih oseb za prvo polletje 1992. Pripravila Jana Jev�evar, oktober1992, 36 strani

�t.8. Selected indicators from the income statement and balance sheet by sector and by origin ofcapital of the Slovenian economy in January - June 1991 and 1992

�t.9. Gospodarska gibanja v letu 1992 in kratkoroène perspektive gospodarstva Slovenije v letu1993 (Jesenska analiza), vodja projekta mag. Andrej Hartman, oktober 1992, Ljubljana

�t.10. Slovenia - Economic Developments in 1992 nad the Outlook for 1993, October 1992

�t.11. Pano�ne prognoze na podlagi ocenjevanja perspektivne sposobnosti industrijskih podjetijza obdobje 1992 - 1995, vodja projekta dr. Pavle Gmeiner, Ljubljana, november 1992

DO SEDAJ IZ�LO

Stran 106


Letnik II, leto 1993

�t.1. Ali so se stro�ki uvoza blaga resnièno poveèali, dr. Janez Potoènik, Ljubljana, januar 1993

�t.2. Bilanca pomembnej�ih prehranskih proizvodov, Bo�ena Leonardi, Ljubljana, januar 1993

�t.3. Industri jska politika Slovenije - koncept, omejitve, mo�nosti in usmeritve nanarodnogospodarski in sektorski ravni, dr. Pavle Gmeiner, dr. Anton Pov�e, Ljubljana, februar1993

�t.4. Analiza gibanja plaè in dometa ter uèinkovitosti zamrznitve plaè v marcu 1993, BojanRadej, Ljubljana, marec 1993

�t.5. Finanèni rezultati poslovanja gospodarstva Slovenije v letu 1992, Jana Jev�evar, april 1993

�t.5.1. Lastninjenje dru�benega premo�enja v gospodarstvu republike Slovenije v letu 1992, JuditaMirjana Novak, maj 1993

�t.5.2. Finanèni rezultati poslovanja javnih podjetij v letu 1992 - primerjalni prikazi na osnovipodatkov zakljuènih raèunov za leto 1992, Jana Jev�evar, maj 1993

�t.5.3. Finanèni rezultati poslovanja zavodov s podroèja dru�benih dejavnosti - Primerjalni prikazina osnovi podatkov zakljuènih raèunov za leto 1992, Jasna Kond�a, maj 1993

�t.5.4. Finanèni rezultati poslovanja bank in zavarovalnic v letu 1992, Vida Brus, maj 1993

�t.6. Portfolio analiza slovenske industrije v obdobju 1990-1992, Tanja Èesen, junij 1993

�t.7. Nacionalni raèuni Slovenije- ocena 1990-93 in projekcije 1994-97, vodja projekta Igor mag.Strm�nik, Zavod RS za makroekonomske analize in razvoj, junij 1993

�t.8. Gospodarska gibanja v Sloveniji leta 1993 in perspektive do leta 1997 (Pomladanskoporoèilo), vodja projekta mag. Andrej Hartman, Zavod RS za makroekonomske analize inrazvoj, junij 1993

�t.9. Finanèni rezultati poslovanja gospodarstva, zavodov s podroèja dru�benih dejavnosti terbank in zavarovalnic v prvem polletju 1993- primerjalni prikazi na osnovi podatkov SDK izperiodiènih obraèunov pravnih oseb, Jana Jev�evar, Dijana Pirc, Vida Brus, september 1993

�t.10. Mesto Slovenije v svetu- mednarodne primerjave podatkov nacionalnih raèunov, TanjaÈesen, september 1993

�t.11. Gospodarska gibanja v letu 1993 in kratkoroène perspektive gospodarstva Slovenije v letu1994 (Jesensko poroèilo), Zavod RS za makroekonomske analize in razvoj, vodja projektamag. Andrej Hartman, november 1993

�t.12. Izhodi�èa za pripravo strategije gospodarskega razvoja Slovenije, dr. Janez Potoènik,november 1993

Stran 107

Letnik III, leto 1994

�t. 1. Prebivalstvo in zaposlenost v Sloveniji na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta inocena tendenc razvoja do leta 2000, Toma� Kraigher, januar 1994

�t. 2. Analiza obrestnih mer in obresti v letih 1991 do 1993, Vida Brus, februar 1994

�t. 3. Analiza in perspektiva de�elnega rizika Slovenije, dr.Pavle Gmeiner, maj 1994

�t. 4.1 Finanèni rezultati poslovanja gospodarstva Slovenije v letu 1993 - primerjalni prikazi naosnovi podatkov zakljuènih raèunov za leto 1993, Judita Mirjana Novak, maj 1994

�t. 4.2.Finanèni rezultati poslovanja zavodov s podroèja dru�benih dejavnosti - primerjalni prikazina osnovi podatkov zakljuènih raèunov za leto 1993, Dijana Pirc, maj 1994

�t. 4.3.Finanèni rezultati poslovanja bank in zavarovalnic v letu 1993 - primerjalni prikazi naosnovi podatkov zakljuènih raèunov za leto 1993, Vida Brus, maj 1994

�t. 4.4.Finanèni rezultati podjetij v izgubi v letih 1992 in 1993, Slavica Juranèiè, junij 1994

�t. 5. Prikaz cenovnih sprememb v letih 1985 do 1993 - izraèun veri�nih indeksov cen posektorjih NACE klasifikacije dejavnosti, Jure Pov�nar, Nata�a Marzidov�ek, junij 1994

�t. 6. Gospodarska gibanja v Sloveniji v letu 1994 s projekcijami razvoja do leta 1998 (Pomladanskoporoèilo), Zavod RS za makroekonomske analize in razvoj, vodja projekta mag. AndrejHartman, junij 1994

�t. 7. Regionalni vidiki razvoja Slovenije v obdobju 1990 - 1994, Janja Peèar, julij 1994

�t. 8. Finanèni rezultati poslovanja Zavodov s podroèja dru�benih dejavnosti in zavarovalnihorganizacij v prvem polletju 1994, Judita Novak, Dijana Pirc in Vida Brus, september 1994

�t. 9. Kmetijska pridelava in odkup kmetijskih proizvodov v obdobju 1988 - 1993, Mateja Kovaè,oktober 1994

�t. 10. Analiza gospodarskih gibanj v Sloveniji v letu 1994 s projekcijo razvoja v letu 1995 (Jesenskoporoèilo), vodja projekta Tanja mag. Èesen, Zavod RS za makroekonomske analize inrazvoj, november 1994

�t. 11. Primerjava med finanènimi rezultati poslovanja slovenskega gospodarstva za leto 1993 pozakonu o raèunovodstvu in po slovenskih raèunovodskih standardih, Judita Mirjana Novak,december 1994

�t. 12. Turistièni promet v obdobju 1985 - 1994 in statistièni prikaz stanja turizma v Sloveniji, PetraDrobne, december 1994

DO SEDAJ IZ�LO

Stran 108


Letnik IV, leto 1995

�t. 1. Finanèni rezultati poslovanja zavodov s podroèja dru�benih dejavnosti v letu 1994, Primerjalniprikazi na osnovi zakljuènih raèunov za leto 1994, Judita Mirjana novak, april 1995

�t. 2. Analiza in perspektiva de�elnega rizika Slovenije po dveh scenarijih v obdobju do leta2000, dr.Pavle Gmeiner, maj 1995

�t. 3. Finanèni rezultati poslovanja bank in zavarovalnic v letu 1994 - primerjalni prikazi naosnovi podatkov zakljuènih raèunov, Vida Brus, junij 1995

�t. 4. Analiza gospodarskih gibanj v Sloveniji v letu 1995 s projekcijo razvoja do leta 2000(Pomladansko poroèilo), vodja projekta Igor mag. Strm�nik, julij 1995

�t. 5. Finanèni rezultati poslovanja gospodarstva Slovenije v letu 1994 (na osnovi statistiènihpodatkov iz bilance uspeha leta 1994, Judita Mirjana Novak , julij 1995

�t. 6. Analiza gospodarskih gibanj v Sloveniji v letu 1995 s projekcijo razvoja v letu 1996 (Jesenskoporoèilo), vodja projekta Igor mag. Strm�nik, oktober 1995

�t. 7. Nacionalni programi in posebni razvojni zakoni v luèi strategije gospodarskega razvojaSlovenije in vpliva na regionalni razvoj, mag. Ana Murn, Ljubljana, november 1995

�t. 8. Znaèilnosti razvoja slovenskih regij, Janja Peèar, Ljubljana, december 1995

�t. 9. Politika cenovnega nadzora v Sloveniji v letih 1991 do 1995, Nata�a Marzidov�ek, Ljubljana,december 1995

�t. 10. Pregled posebnih razvojnih dokumentov, ki jih je sprejela dr�ava Slovenija, mag. AnaMurn, Ljubljana, december 1995

�t. 11. Razmerja v slovenskem gospodarstvu v letih 1992 in 1993 v luèi input - output tabel,Vesna �traser, Ljubljana, februar 1996

�t. 12. Ocena demografskih raèunov Slovenije 1981 - 1994, Toma� Kraigher, Ljubljana, marec1996

Stran 109

Letnik V, leto 1996

�t.1. Analiza gospodarskih gibanj v Sloveniji leta 1996 s ciljno projekcijo razvoja do leta 2000(Pomladansko poroèilo), Urad RS za makroekonomske analite in razvoj, vodji projekta mag.Igor Strm�nik in mag. Alenka Kajzer

�t.2. Finanèni rezultati poslovanja gospodarstva Slovenije v letu 1995 (na osnovi statistiènihpodatkov iz bilance stanja in bilance uspeha za leto 1995), Judita Mirjana Novak, Ljubljana,julij 1996

�t.3. Poslovanje bank v letu 1995, Vida Brus, Ljubljana, julij 1996

�t.4. Javnofinanène obveznosti, ki izhajajo iz dokumentov razvojnega naèrtovanja in posebnihrajonih zakonov, mag. Ana Murn, Ljubljana, september 1996

�t.5. Finanèni rezultati poslovanja zavodov s podroèja dru�benih dejavnosti v letu 1995, JuditaMirjana Novak, Ljubljana, oktober 1996

�t.6. Neposredne tuje investicije v slovensko gospodarstvo in njihov razvojni potencial. ForeignDirect Investment in the Slovenian Economy and its Development Potential, Matija dr.Rojec, Ljubljana, oktober 1996

�t.7. Regionalni vidiki razvoja Slovenije s poudarkom na finanènih rezultatih poslovanjagospodarskih dru�b v letu 1995, Janja Peèar, Ljubljana, oktober 1996

�t.8. Kazalci finanène uspe�nosti gospodarjenja v letu 1995 po sektorjih in regijah, Liljana Figarkot vodja, Peter Beltram, Vida Brus, Mateja Kovaè, Judita Mirjana Novak, Janja Peèar,Bo�tjan Ple�ec, Jure Pov�nar, Ana Seènik, Ljubljana, november 1996

�t.9. Ocena input-output tabele Republike Slovenije za leto 1995 v tekoèih in stalnih cenah,Ivanka Zakotnik, Ljubljana, november 1996

�t.10. Dejavniki za poveèanje konkurenènosti slovenske predelovalne industrije s posebnim oziromna kooperacije, razvojne raziskave in tuja vlaganja, dr. Pavle Gmeiner, Ljubljana, december1996

�t.11. Analiza gospodarskih gibanj v Sloveniji - Jesensko poroèilo 1996, vodja projekta dr. AlenkaKajzer, Ljubljana, december 1996

�t.12. Slovenija in Maastrichtski kriteriji konvergence, dr. Ivo Lavraè in mag. Vladimir Lavraè,Ljubljana, februar 1997

DO SEDAJ IZ�LO

Stran 110


Letnik VI, leto 1997

�t.1. Analiza gospodarskih gibanj s ciljno projekcijo do leta 2001 (Pomladansko poroèilo), UradRS za makroekonomske analize in razvoj, vodja projekta dr. Alenka Kajzer, Ljubljana, junij1997

�t.2. Finanèni rezultati poslovanja gospodarskih dru�b v letu 1996 (na osnovi statistiènih podatkoviz bilance stanja in bilance uspeha za leto 1996), Judita Mirjana Novak, Ljubljana, julij 1997

�t.3. Ocena kupne moèi bruto domaèega proizvoda na prebivalca v Sloveniji 1993-1997 inprognoza do 2005, mag. Tanja Èesen, Ljubljana, julij 1997

�t.4. Regionalni vidiki razvoja Slovenije s poudarkom na finanènih rezultatih poslovanjagospodarskih dru�b v letu 1996, Janja Peèar, Ljubljana, oktober 1997

�t.5. Poslovanje bank v letu 1996, Vida Brus, Ljubljana, oktober 1997

�t.6. Uvod v kupno moè denarne enote in probleme merjenja domaèega proizvoda po kupnimoèi, dr. Pavle Gmeiner, Ljubljana, november 1997

�t.7. Ocena gospodarskih gibanj v letu 1997 in mo�nosti razvoja v letu 1998 (Jesensko poroèilo),Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, vodja projekta dr. Alenka Kajzer, Ljubljana,november 1997

�t. 8. Finanèni rezultati poslovanja izvoznikov v letu 1996, Judita Mirjana Novak, Ljubljana, december1997

�t. 9. Kazalci finanène uspe�nosti gospodarjenja v letu 1996 po sektorjih, Liljana Figar kot vodja,Vida Brus, Andrej Hrovat, Mateja Kovaè, Judita Mirjana Novak, Mateja Peèar, Jure Pov�nar,Ana Seènik, Ljubljana, december 1997

�t.10. SAM Slovenija 1996 (matrika nacionalnih raèunov), Ivanka Zakotnik, Ljubljana, december1997

�t.11. Slovenija v Evropi regij - Regionalne strukture raz�irjene evropske zveze, mag. Igor Strm�nik,Ljubljana, januar 1998

�t.12. Globalna konkurenènost Slovenije - Eksperimentalna ocena njenih prednosti in slabosti pometodi Svetovnega ekonomskega foruma. dr. Pavle Gmeiner, Ljubljana, januar 1998

Stran 111

Letnik VII, leto 1998

�t. 1. Pregled javnofinanènih prihodkov za leto 1997 (na osnovi Poroèila B-2) Agencije RS zaplaèilni promet, Jasna Kond�a, Ljubljana, marec 1998

�t. 2. Projekcije prebivalstva Slovenije 1996 - 2070, Toma� Kraigher, Ljubljana, marec 1998

�t. 3. Sistem nacionalnih raèunov SAM (Social Accounting Matrix) Slovenija 1995, dr. Ivo Lavraè,Branka Tavèar, Ivanka Zakotnik, Ljubljana, april 1998

�t. 4. Vladne finanène intervencije v gospodarstvu, Dr�avne pomoèi v Evropski uniji, mag. AnaMurn, Ljubljana, maj 1998

�t. 5. Finanèni rezultati poslovanja gospodarskih dru�b v letu 1997 (na osnovi statistiènih podatkoviz bilance stanja in bilance uspeha za leto 1997), Judita Mirjana Novak, Ljubljana, julij 1998

�t. 6. Slovenija v letu 1997 � ocene nacionalnih raèunov, Ivanka Zakotnik, Ljubljana, avgust 1998

�t. 7. Finanèna uspe�nost gospodarjenja v letu 1997 po sektorjih, Liljana Figar, Andrej Hrovat,Mateja Kovaè, Judita Mirjana Novak, Jure Pov�nar, Mateja Peèar, Ana Seènik, Ljubljana,oktober 1998

�t. 8. Ocena èetrtletnega bruto domaèega proizvoda Slovenije potro�na struktura 1995 � 1997, dr.Tanja Èesen, Ljubljana, november 1998

�t. 9. Regionalni vidiki razvoja Slovenije s poudarkom na finanènih rezultatih poslovanja gospodarskihdru�b v letu 1997, Janja Peèar, december 1998

�t. 10. Razvojni indikatorji za vrednotenje okoljske kakovosti gospodarske rasti, Bojan Radej, februar 1999

�t. 11. Koncept in empirièni rezultati merjenja nacionalne konkurenène sposobnosti v Sloveniji zaobdobje 1995-1998 in napovedi do leta 2000, dr. Pavle Gmeiner, Liljana Figar, februar 1999

�t. 12. Prenova regionalne politike, mag. Igor Strm�nik, april 1999

DO SEDAJ IZ�LO

Stran 112


Letnik VIII, leto 1999

�t. 1. Finanèni rezultati poslovanja gospodarskih dru�b v letu 1998 (na osnovi statistiènih podatkov iz bilance stanja in bilance uspeha za leto 1998), Judita Mirjana Novak, avgust 1999

�t. 2. Ocenjevanje cen �ivljenskih potreb�èin, drobnoprodajnih cen in cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih, Bo�tjan Ple�ec, Nata�a Marzidov�ek, maj 2000

�t. 3. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije - razvojni scenarij, koordinatorja: mag. Igor Strm�nk, Branka Tavèar, september 1999

�t. 4. Matrika nacionalnih raèunov - Slovenija 1998, Ivanka Zakotnik, december 1999

�t. 5. Finanèna uspe�nost gospodarjenja v letu 1998 po sektorjih, Jure Pov�nar, dr. Tanja Èesen,Andrej Hrovat, Mojca Koprivnikar �u�ter�iè, Mateja Kovaè, Judita Mirjana Novak, Ana Seènik,februar 2000

�t. 6. Vzroki primanjkljaja na tekoèem raèunu plaèilne bilance v obdobju tranzicije, mag. RotijaKmet, februar 2000

�t. 7. Poslovanje banènega sistema v letu 1998, Andrej Hrovat, februar 2000

�t. 8. Regionalni vidiki razvoja Slovenije s poudarkom na finanènih rezultatih poslovanja gospodarskih dru�b v letu 1998, Janja Peèar, marec 2000

�t. 9. Pregled javnofinanènih prihodkov za leto 1998 in 1999 (na osnovi Poroèila B-2) Agencije RS za plaèilni promet, Jasna Kond�a, Ljubljana, april 2000

�t. 10. Zunanje neravnovesje in ekonomska politika v obdobju tranzicije - primer Èe�ke, Mad�arske in Poljske z mo�nimi zakljuèki za Slovenijo, mag. Rotija Kmet, marec 2000

�t. 11. Sodobne tendence v odnosih med storitveno in industrijsko proizvodnjo v svetu in v Sloveniji, dr. Metka Stare, Ljubljana, april 2000

�t. 12. Regionalna politika, Mojca Aljanèiè, Sara Dragana Bogdanoviè, Ljubljana, maj 2000

Stran 113

DO SEDAJ IZ�LO

Letnik IX, leto 2000

�t. 1. Neposredne tuje investicije v Slovenijo, trendi, razvoj in politika v obdobju 1997 - 1999, dr. Matija Rojec, Ljubljana, julij 2000

�t. 2. Finanèni rezultati poslovanja gospodarskih dru�b v letu 1999 (na osnovi statistiènih podatkov iz bilance stanja in bilance uspeha za leto 1999), Judita Mirjana Novak, Ljubljana, september 2000

�t. 3. Plaèilna bilanca in napovedovanje njenega razvoja, mag. Jo�e Markiè, Ljubljana, september 2000

�t. 4. Ekonometrièna analiza gibanja investicij v osnovna sredstva v Sloveniji, mag. Vesna �traser, Ljubljana, oktober 2000

�t. 5. Poslovanje banènega sistema v letu 1999, mag. Luka Vesnaver, Ljubljana, oktober 2000

�t. 6. Pomen in merjenje osnovne inflacije v Sloveniji, mag. Bo�tjan Vasle, Ljubljana, oktober 2000

�t. 7. Shema indikatorjev monitoringa okoljskega razvoja, mag. Bojan Radej, Jure Pov�nar, Mateja Kovaè, Ivanka Zakotnik, dr. Pavle Gmeiner, Matja� Han�ek in dr. Janko Seljak, Ljubljana, november 2000

�t. 8. Regionalni vidiki razvoja Slovenije s poudarkom na finanènih rezultatih poslovanja gospodarskih dru�b v letu 1999, Janja Peèar, mag. Metka Fariè, januar 2001

�t. 9. Analiza poslovanja gospodarskih dru�b v obdobju 1995-1999 po dejavnostih, mag. Rotija Kmet, Janez Ku�ar, Jure Pov�nar, Mateja Kovaè, dr. Tanja Èesen, mag. Mateja Peternelj, marec 2001

�t. 10. Dr�avne in strukturne pomoèi v Evropski uniji, posameznih dr�avah Evropske unije inSloveniji, Ana Murn, marec 2001

Stran 114


Letnik X, leto 2001

�t. 1. Motivi in strategije tujih investitorjev v Sloveniji / Motivation and Strategic Considerations ofForeign Investors in Slovenia, Matija Rojec, Miroslav Stanojeviæ, avgust 2001

�t. 2. Sektorska analiza poslovanja gospodarksih dru�b v obdobju 1995 - 2000, mag. Rotija Kmet,Gorazd Kovaèiè, Mojca Koprivnikar �u�ter�iè, Jure Pov�nar, Eva Zver, Mateja Kovaè, JanezKu�ar, mag. Brigita Lipov�ek, 2001

Stran 115

Stran 116


N A R O ^ I L N I C A

Ime,priimek,podpisNaslov

naro~nika

Zavezanec za DDVDav~na {t.� DA � NE

Datum:

Ozna~itiz X P e r i o d i k a SIT

Pomladansko/Jesensko poro~ilo. Letna naro~nina za eno publikacijo 1,650 SIT. Analizagospodarskih gibanj v Sloveniji s ciljno projekcijo razvoja v prihodnjih letih, ocenami nacionalnihra~unov in obse`no dokumentacijo.

3,300

Spring/Autumn Report. Letna naro~nina za eno publikacijo 2,200 SIT. 4,400InfoZMAR/IMADInfo. 1 izvod brezpla~no. Koristne informacije o ZMAR. Slovensko, angle{ko.Delovni zvezki. 10 zvezkov letno. Objave detaljnih rezultatov analiz, podatkovnih serij inmetodolo{kih razprav. Cena za en izvod 1,800 SIT.

17,100

IB revija. �tiri {tevilke letno (vklju~uje mednarodno IB Review). Revija za strokovna inmetodolo{ka vpra{anja gospodarskega, prostorskega in socialnega razvoja. Enojna {t. 1,600SIT.

8,000

IB Review (Journal for Institutional Innovation, Development, and Transition) 3,500Ekonomsko ogledalo. 12 {tevilk letno (vklju~uje letno izdajo). Cena za en izvod 1,300 SIT. 14,850Ekonomsko ogledalo - Letna izdaja. Izbor iz Ekonomskih ogledal preteklega leta. Dogajanjana letni ravni za podro~ja, ki jih redno mese~no spremljamo v EO.

1,400

Slovenian Economic Mirror (including Annual Edition). 14,850Slovenian Economic Mirror - Annual Edition. 1,400

K n j i ` n e i z d a j e SIT

J. Poto~nik, B. Majcen: Slovenija in EU, 1996, 290 str. Koristi in stro{ki pribli evanja EU, tudi napano`ni ravni. Izra~uni z modelom splo{nega ravnote`ja.

2,500

P. Gmeiner: Analiza in perspektiva deèlnega rizika Slovenije, 1996, 67 str. Avtor priprojekciji deèlnega tveganja izhaja iz metode Euromoneya in projekcij gibanj do leta 2000 izStrategije gospodarskega razvoja Slovenije. Ovrednoti posledice uresni~itve Scenarija (+) inScenarija (-) SGRS.

1,300

F. Cimperman, A. Koàr, F. Kuzmin, L. Pfajfar, B. Ple{ec, M. Simon~i~, I. Strm{nik, A. Strojan:

Kvartalni ekonometri~ni model slovenskega gospodarstva, 1996, 164 str. Kvartalniekonometri~ni model sestavljen iz realnega, zunanjetrgovinskega in monetarnega bloka.

1,900

Matija Rojec: Prestrukturiranje z neposrednimi tujimi investicijami:Slovenija/Restructuring with foreign direct investment: The Case of Slovenia, 1998.

2,000

B. Radej: Onesnaènje naprodaj, 1994, 166 str. 1,900Strategija gospodarskega razvoja (SGRS), 1995.Priblièvanje Evropi � rast, konkuren~nost in integriranje, 1,500 SIT.Approaching Europe: Growth, Competitiveness and integration, 2,000 SIT.Utemeljitev, vrednote in cilji, 750 SIT.Splo{ni pogoji za gospodarski razvoj, 2,000 SIT.Faktorji gospodarskega razvoja, 2,000 SIT.Prostor, okolje, socialna varnost, 1,500 SIT. Infrastruktura, kmetijstvo, industrija, storitve, 1,750SIT.Scenarij gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2000, 1,000 SIT.

12,500

Strategija R Slovenije za vklju~itev v Evropsko unijo, ekonomski in soc. del, 1998. 2,500B. Radej, A. Pirc Velkavrh, L. Globevnik: Indikatorji o okolju in razvoju / Indicators onenvironment and development, 1999, 216 str.

1,880

M. Hanèk: Poro~ilo o ~lovekovem razvoju-Slovenija 2000-2001, cena je z DDV. 2,000

Davek 8-odstotni DDV v ceno {e ni vklju~en.Popusti Na koli~ino � po dogovoru (pri naro~ilu ve~jega {tevila izvodov ene publikacije do 25%), za naro~ilo na ve~ mese~nih

zbirk (na dve zbirki 20%, in 25% za naro~ilo na vsaj tri) in za organe Vlade RS.Naro~ilo ininformacije

UMAR, Gregor~i~eva 27, 1000 Ljubljana; telefon 01-478-1043; fax 01-478-1070.E-mail: [email protected]. Naro~ene publikacije in ra~un vam bomo poslali po po{ti.

Obnavljanje Naro~ilo se avtomati~no obnavlja za naslednje leto.Odpoved Pisna odpoved naro~nine velja po izteku leta, za katero je bila naro~nina obnovljena.

Documents

DELOVNI ZVEZKI URADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ … · 2004-01-21 · Stran 6 DELOVNI ZVEZKI URADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ - −T. 2/2001 Podobno kot v letu 1999