UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

VLOGA INTERNETA V MEDNARODNEM TRŽNEM KOMUNICIRANJU

The role of Internet in international marketing communication

Kandidat(ka): Barbara Mušič Študent(ka) rednega študija Številka indeksa: 81659463 Program: univerzitetni Študijska usmeritev: mednarodna poslovna ekonomija

Mentor: izredni profesor, dr. Milan Jurše

Študijsko leto: 2009/2010

Slovenske Konjice, September, 2010

2

PREDGOVOR Uporaba interneta je v zadnjih letih dosegla neverjetno razsežnost. Pripomogla je k hitri rasti podjetij, saj omogoča hiter in učinkovit odziv na spremembe tržišča. Zaradi teh dveh prednosti, se vse bolj uveljavlja tudi spletno tržno komuniciranje. Pojavlja se vse več agencij, ki ponujajo različne možnosti spletnega marketinga; spletno oglaševanje, pospeševanje prodaje, neposredno trženje in odnose z javnostjo. Internet je zelo dober vir za pridobivanje informacij. Na njem lahko najdemo večino tradicionalnih virov, kot so poročila podjetij, državna poročila, ekonomske podatke, analize statističnih uradov. Vse te podatke lahko najdemo preprosto s pomočjo spletnih iskalnikov ali posebnih spletnih strani. Podjetjem tako ni potrebno zapravljati časa za raziskavo nekega tujega tržišča, saj lahko vse vire preprosto in hitro najdejo na spletu. Največji napredek, ki ga je prinesel internet, pa se kaže v uporabi elektronskega poslovanja. Njegova uporaba se iz leta v leto veča. Najbolj razširjena oblika je zagotovo elektronska trgovina, ki kupcem omogoča nakup izdelkov kar iz domačega naslonjača. E-trgovina je le ena izmed vrst elektronskega poslovanja. Poznamo namreč elektronsko poslovanje med podjetji, elektronsko poslovanje med podjetji in končnim potrošnikom, elektronsko poslovanje med potrošniki in elektronsko poslovanje med podjetji ter državno upravo. V diplomski nalogi smo primerjali različne modele slovenskih in tujih podjetij ter pogledali, kaj so ključne razlike med njimi. V zadnjem delu diplomskega seminarja smo se osredotočili na spletno marketinško komuniciranje. Pogledali smo si, kaj so ključne razlike med tradicionalnim in spletnim trženjem. V nadaljevanju smo predstavili sestavine spletnega komuniciranja. Oglaševanje preko interneta je v zadnjih letih postal najhitreje rastoči trend na področju marketinga. Podjetja oglašujejo svoje izdelke in storitve preko elektronske pošte, na drugih spletnih straneh, preko izskočnih oglasov in preko socialnih omrežji, ki danes predstavljajo nov medij oglaševanja. Njihova prednost je ciljno oglaševanje, saj omogoča prikaz oglasa glede na izbrano starost, regijo oz. državo, spol, itd. Tudi pospeševanje prodaje je zelo razvito, saj na spletu najdemo veliko spletnih nagradnih iger in elektronskih kuponov, ki jih podjetja ponujajo na svojih straneh. Pomembni so tudi odnosi z javnostjo, preko katerih so potrošniki dnevno obveščeni o novicah in novostih podjetij. Spletno tržno komuniciranje je omogočilo podjetjem, da so vsak dan v stiku s svojo ciljno skupino. Sprotno lahko prilagajajo trženjske vsebine in jih hitro in enostavno spreminjajo. Kar je še več, niso omejeni le na domač trg, saj so njihove vsebine dostopne vsem uporabnikom po svetu.

3

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................. 5

1.1. Opredelitev področja in opis problema ....................................................................... 5

1.2. Namen, cilji in osnovne trditve .................................................................................... 5

1.3. Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 6

1.4. Uporabljene raziskovalne metode ............................................................................... 6

2. VLOGA IN POMEN INTERNETA V MARKETINGU ................................................... 8

2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja ............................................................................. 8

2.2 Kupci in prodajalci ........................................................................................................... 8

2.3 Prihodnost interneta ..................................................................................................... 9

2.4 Vloga interneta pri raziskovanju tujih tržišč .................................................................... 9

2.5 Vloga interneta kot distribucijskega kanala ............................................................... 10

2.5.1 Izdelki in storitve, ki so predmet menjave ............................................................................ 10

2.5.2 Cena in prodajni pogoji ........................................................................................................ 11

2.5.3 Primer prodajnih poti slovenskih spletnih podjetij ............................................................... 12

3. VRSTE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ................................................................ 13

3.1 B2B ................................................................................................................................. 13

3.1.1 Primerjava slovenskih portalov Mimovrste.com in Akcija.si .............................................. 14

3.1.2 Primer tujih spletnih portalov: Feedex.com in Freemarkets.com ......................................... 14

3.2 B2C ................................................................................................................................. 15

3.2.1 Primerjava slovenskih spletnih trgovin Mimovrste.com in EnaA.com ................................ 16

3.2.2 Primerjava tujih spletnih trgovin Tysrus.com in eToys.com ................................................ 16

3.3 C2B ................................................................................................................................. 17

3.3.1 Primer: Priceline.com ........................................................................................................... 17

3.4 C2C ................................................................................................................................. 18

3.4.1 Primerjava slovenskih strani Bolha.com in Salomon.si ....................................................... 18

3.4.2 Primerjava spletnih tržnic: eBay.com in eCarter.com ......................................................... 19

4. VLOGA INTERNETA KOT ORODJA ZA KOMUNIKACIJO ..................................... 20

4.1 Tržno komuniciranje ...................................................................................................... 20

4.1.1 Razlike med spletnim in tradicionalnim trženjem ................................................................ 20

4.2 Sestavine komunikacijskega spleta ................................................................................ 21

4.2.1 Spletno oglaševanje .............................................................................................................. 21

4.2.2 Pospeševanje prodaje............................................................................................................ 27

4.2.3 Odnosi z javnostjo ................................................................................................................ 31

4.2.4 4.2.4 Neposredno trženje ...................................................................................................... 32

4

4.2.5 Blog ...................................................................................................................................... 33

4.3 Primerjava spletnega poslovanja podjetij Gorenje d.d. in Electrolux ....................... 34

5. SKLEP .............................................................................................................................. 37

6. LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 40

6.1 Literatura ................................................................................................................... 40

6.2 Viri ............................................................................................................................. 40

5

1. UVOD

1.1. Opredelitev področja in opis problema Vloga interneta tako v vsakdanjem življenju posameznikov kot podjetij se iz dneva v dan povečuje. Nekateri strokovnjaki napovedujejo, da v prihodnosti ne bo mogoče poslovati brez interneta. Prav gotovo nam je odprl nešteto možnosti in nam poenostavil življenje, saj lahko danes kupujemo raznorazne izdelke praktično kar iz naslonjača. Ti spletni nakupi se iz dneva v dan povečujejo, saj marsikomu prihranijo čas, ki bi ga zapravili, če bi kupovali v trgovini oziroma v supermarketu. Vse več podjetij se zaveda prednosti, ki jih prinaša poslovanje preko interneta, zato skorajda težko najdemo podjetje, ki ne bi imelo svoje spletne strani. Lahko bi dejali, da v današnjem svetu velja rek: »Kogar ni na internetu, ta ne obstaja.« Internet nudi podjetjem veliko možnosti za mednarodno komuniciranje, saj se s tem pospešuje sodelovanje in poslovanje s tujino. Poleg spletne prodaje pa ga lahko uporabljajo tudi za druge namene: oglaševanje, distribucijo, informiranje, povezovanje s potrošniki, poslovanje med podjetji,… Veliko podjetij je prav zaradi izkoristka številnih prednosti, ki jih internet ponuja, doživelo hitro rast. Ena izmed njegovih glavnih prednosti je predvsem hiter odziv in prilagodljivost na spremembe na trgu, ki postaja vse pomembnejša za uspeh na sodobnem trgu. Iz istih razlogov pa postaja vse bolj pomembno tudi globalno tržno komuniciranje preko spleta. Podjetja izvajajo spletna oglaševanja, pospeševanja prodaje, neposredno trženje. S tem imajo vsakodnevni stik s potrošniki, saj danes skoraj vsak človek preživi vsaj eno uro dnevno na spletu. Svoje izdelke oglašujejo predvsem na različnih socialnih omrežjih, kjer je registriranih na milijone ljudi. Na primer Facebook ima dnevno okoli 175 milijonov aktivnih članov. Mnogo podjetij je to zaznalo kot priložnost, zato izvajajo na tej spletni strani številne nagradne igre in promocije svojih izdelkov, s tem pa dosežejo, da njihov produkt opazijo ljudje po vsem svetu. Poleg tega jim internet nudi številne informacije, ki jih potrebujejo za dobro in kvalitetno trženje. Poiščejo lahko podatke o mednarodnih sejmih, na katerih nameravajo nastopiti; statistiko sejma iz preteklih let, cene najemov prostorov, konkurenčna podjetja, ki so se in se bodo udeležila sejma,…Lahko bi dejali, da internet ni samo dobra priložnost za mednarodno komuniciranje, ampak je tudi zelo pomemben vir za izvedbo trženja na globalni ravni. In prav uspešno mednarodno tržno komuniciranje je tisto, ki bo poskrbelo za dobro prodajo izdelka na tujem trgu, saj brez komunikacije ni mogoče uspeti. Poznamo več vrst elektronskega poslovanja: poslovanje med podjetji (ponudniki, dobavitelji, grosisti,..), poslovanje med podjetji in kupci, poslovanje med potrošniki. Vsaka oblika ima svoje značilnosti, na katere moramo biti pozorni. Najbolj razširjena je zagotovo prodaja končnemu potrošniku, vse bolj pa postaja pomembno elektronsko poslovanje med podjetji na globalni ravni. Kadar podjetje oblikuje svojo spletno stran, ki je namenjena porabnikom širom sveta, mora biti pozorno na medkulturne razlike. Svoje spletne trgovine mora prilagoditi normam in vrednotam ljudi, kar pa ni vedno lahka naloga. Prav tako pa mora biti pozorno tudi pri poslovanju s tujimi podjetji. Težko je proučiti vpliv interneta, saj danes živimo v svetu, kjer se tehnologije zelo hitro spreminjajo, prav tako pa bliskovito narašča in se spreminja struktura uporabe interneta. 1.2. Namen, cilji in osnovne trditve

Cilj naloge je teoretično predstaviti vlogo interneta na internacionalni ravni in nato izvršiti empirično analizo s preučitvijo različnih slovenskih in tujih podjetij, ki posluje preko interneta. Primerjali bomo predvsem strukturo spletnih strani, dejavnosti, ki jih podjetja

6

izvajajo preko interneta in storitev, ki jih ponujajo. Podrobneje se bodo seznanili z vrstami elektronskega poslovanja in praktičnimi primeri. Odgovoriti bomo poskušali na naslednja zastavljena vprašanja:

• Kaj sploh je internetno trženje? • Kakšna je vloga interneta kot orodja za komuniciranje s trgom? • Kako se razlikujejo spletne strani slovenskih in tujih podjetij? • Kakšne storitve izvajajo podjetja preko interneta? • Kako podjetja oglašujejo svoje proizvode oz storitve preko interneta? • Kako podjetja preko spleta komunicirajo s tujimi poslovnimi partnerji ? • Kako podjetja preko spleta komunicirajo s potencialnimi kupci? • Kakšna je vloga interneta kot orodja za pospeševanje prodaje na mednarodni ravni? • Kašna je vloga interneta kot orodja za neposredno trženje na globalni ravni? • Katere vrste elektronskega poslovanja poznamo?

1.3. Predpostavke in omejitve raziskave Pri diplomskem seminarju smo si postavili naslednje predpostavke: 1. Pričakujemo, da se bo globalizacija nadaljevala s tako hitrostjo kot do sedaj, zato bo tudi

vloga interneta vse večja. 2. Ocenjujemo, da bo v prihodnosti vse več podjetij uporabljajo elektronsko poslovanje, zlasti

pri mednarodnih trgovanjih. 3. Sodimo, da bo vse več ljudi v prihodnosti zaupalo spletnim trgovinam, zato bo moč

zaslediti vse več spletnih trgovin in večjo rast nakupov preko interneta. Skozi obravnavane teme se srečamo s številnimi omejitvami, prva je prav gotovo dostop do informacij. Ker je elektronsko poslovanje v poslovnem svetu prisotno šele nekaj časa in še ni tako razširjeno, težko najdemo tiskano literaturo, večina jo je v tujem jeziku. Največ virov tako najdemo na spletu, ki pa kot vemo ni vedno zanesljiv vir podatkov. Prav tako nismo našli nobenih statističnih podatkov za konkretne primere podjetij, ki uporabljajo internet kot glavno vrsto poslovanja na mednarodni ravni. Analitični del diplomskega seminarja bo zajemal primerjave različnih slovenskih in tujih spletnih strani. Pri tem smo omejeni na podatke, ki so dostopni širši javnosti. Ker je elektronsko poslovanje zelo širok pojem, se bomo v diplomskem seminarju posvetili predvsem uporabi interneta v komunikacijske namene. Kot omejitev pa lahko navedemo še pomanjkanje praktičnega znanja. 1.4. Uporabljene raziskovalne metode Pri diplomskem seminarju bomo uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature. Z njim bomo predstavili teoretična izhodišča naše naloge (internetno trženje,prodajalci in kupci,varnost, področja uporabe elektronskega poslovanja), ki so temelj da lahko proučimo različna spletna podjetja. Za konkretne primere podjetij pa bomo uporabili analitični pristop. Na spletnih straneh podjetij si bomo pogledali, kakšne vrste elektronskega poslovanja podjetja uporabljajo. Proučili bomo kako poteka prodaja nekega izdelka preko interneta, kakšne so cene istovrstnih izdelkov na različnih spletnih straneh, v koliko jezikih so strani na voljo, katere storitve ponujajo,.. Podrobno se bomo seznanili z vsebino spletnega tržnega komuniciranja. Proučili bomo kako različna podjetja uporabljajo internet v oglaševalske namene (ali oglašujejo samo na svojih spletnih straneh, ali uporabljajo tudi tuje spletne strani, ali uporabljajo socialna omrežja kot sta Twitter in Facebook). Pogledali si bomo kako internet različnim podjetjem služi, kot orodje za pospeševanje prodaje in

7

neposredno trženje. Te analize spletnih strani bomo izvedli s pomočjo komparativne metode raziskovanja. Uporabili pa bomo tudi znanje, ki smo si ga pridobili v času študija.

8

2. VLOGA IN POMEN INTERNETA V MARKETINGU 2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja Pojem elektronsko poslovanje izhaja iz ameriškega izraza »electronic commerce« in obsega veliko več, kot le izmenjavo računalniških podatkov in delovanje spletne trgovine. Je vse, kar delamo v sklopu svoje poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij. Obsega naslednje elemente (Jerman Blažič 2001, 11-12): • Način dela: računalniška izmenjava podatkov preko odprtih omrežij. • Udeleženci poslovanja: posamezniki (podjetniki, raziskovalci, managerji, študenti,

učitelji), podjetja, izobraževalne in državne ustanove. • Vsebina poslovanja: prodaja blaga in storitev, plačevanje, bančne transakcije, izmenjava

dokumentov, nakupovanje v spletnih trgovinah,..

Internet ne dela razlik med velikimi in majhnimi, tradicionalnimi in novimi udeleženci v mednarodnem poslovanju. Prav z njim naj bi manjša podjetja in začetniki pridobili enakopravne pravice za vstop na mednarodne trge. Mnogi pravijo, da je internet zelo demokratičen instrument (Hrastelj 2001, 242). Prednosti interneta, ki veljajo za mednarodno poslovanje (ibid., 239-241) : • hiter, učinkovit in racionalen vstop na svetovne trge • izboljšanje prodajne odzivnosti ne glede na čas • preprosto in ažurno prilagajanje ponudbe kupcem • nižje institucionalne ovire za izvozni marketing • zmanjšanje vpliva in pogajalske moči distributerjem • preprosto eksperimentiranje 2.2 Kupci in prodajalci Na spletnih omrežjih se srečujejo tako kupci kot prodajalci. Kupci so lahko posamezniki, ki kupujejo različne izdelke preko spletnih trgovin ali podjetja, ki kupujejo izdelke oz. storitve drugih podjetij. V vlogi prodajalcev najpogosteje nastopajo različne spletne trgovine. Vse več pa se v tej vlogi pojavljajo tudi posamezniki, ki preko spletnih strani, kot je na primer eBay, ponujajo in prodajajo svoje predmete (knjige, računalniške igre, oblačila, kovance, avtomobile,..) Značilnosti internetnih kupcev v Ameriki (Kotler et al. 2005, 136): • Tri izmed vsakih pet internetnih uporabnikov kupuje stvari preko interneta, kar pomeni

približno 67 milijonov ljudi. Od leta 2000 je število naraslo za 63 %. • Vsak dan približno 6 milijonov Američanov kupi izdelek preko interneta. • Uporabniki z višjo stopnjo izobrazbe, višjimi dohodki, so bolj nagnjeni k internetnemu

nakupovanju. • Včasih je bilo večina kupcev moškega spola, danes ženske prav tako kupujejo kot moški. • K internetnemu nakupovanju so bolj nagnjeni mladi ljudje kot starejši. Ti stereotipi naj bi se spremenili, saj se bodo ti kupci starali in tako bo tudi povprečna starost kupcev, ki kupujejo na internetu naraščala. Več kot bodo imeli ljudje izkušenj z internetom, bolj bodo zaupali internetnim trgovinam. Trenutno imajo največ izkušenj mladi, zato ni presenetljiv podatek, da največji delež kupcev predstavljajo mlajše generacije. Internetni

9

prodajalci večinoma prodajajo stvari, katere kupci že poznajo. Včasih so največji delež prodaje predstavljali glasba, knjige, letalske vozovnice in računalniški deli. Težje je bilo prodati na primer pulover. V zadnjih letih pa se je to spremenilo. Danes so na prvem mestu prav oblačila, sledijo jim igrače in video igrice, računalniški deli in na zadnjem mestu dvd-ji in videi. Če se bo delež ženskih uporabnic povečeval, potem je možno sklepati, da bo tudi prodaja oblačil rasla in tako ostajala na prvem mestu (ibid., 136-138). 2.3 Prihodnost interneta V zadnjem desetletju se je število internetnih aktivnosti v Ameriki povečalo iz manj kot 20 milijonov na več kot 132 milijonov. Skoraj vsako podjetje ima svojo spletno stran. Internet olajšuje marketinške dejavnosti kot so: prodaja in nakup izdelkov oz. storitev, ustvarjanje odnosov s strankami, zmanjšuje stroške in povečuje velikost trgov. Nekatera podjetja so povečala svojo ponudbo preko interneta in si s tem pridobila tudi več kupcev. Danes ima že skoraj vsaka letalska družba lastno spletno stran, kjer si lahko zagotovimo letalsko vozovnico v nekaj minutah (Kotler et al. 2005, 118). Glede na raziskavo, ki jo je izvedel Statistični urad Republike Slovenije, se je delež podjetij v EU, ki so imela svojo spletno stran, v obdobju 2004-2008 zmerno povečal. Povprečje EU-27 je leta 2004 znašalo 57 %, leta 2008 pa 64 %. V Sloveniji se je delež povečal za 13 %, največ med malimi podjetji. Z razvojem spleta je postalo pomembno tudi to, kaj spletna stran ponuja oz. omogoča (Statistični urad Republike Slovenije, 2008). 2.4 Vloga interneta pri raziskovanju tujih tržišč Raziskovalne strategije vsebujejo zbiranje dveh vrst podatkov: primarne in sekundarne. Primarne podatke dobimo direktno od intervjujev in diskusij s vprašalniki, na katere odgovorijo potrošniki. Sekundarne podatke pa pridobimo od notranjih in zunanjih virov, ki so bili prej pobrani in primerjani (Chaffey et al. 2000, 105). Internet je zelo dober vir za pridobivanje sekundarnih virov, saj lahko tukaj najdemo večino tradicionalnih virov in informacij, npr. poročila podjetij, državna poročila, ekonomske podatke, poročila o trgih, poročila in analize različnih statističnih uradov in ustanov. Nekatere informacije so brezplačne, za druge je treba plačati. Ključna vprašanja, katere si moramo zastaviti, kadar iščemo podatke preko spleta so: • Ali so pomembna/bistvena? • Ali so točna? • Ali so aktualna? Če iščemo informacije o podjetjih in različnih poslovnih trgih, je najbolje uporabiti glavne iskalnike Yahoo ali Google, saj prikažejo najbolj obširne rezultate podjetij in linke k ustreznim spletnim stranem. Podjetja so registrirala svoja imena in jih je lahko najti s ključnimi besedami. Produkte in storitve je lažje najti s spletnimi stranmi (»search engine«). Za lokalna podjetja je spet boljše uporabiti lokalne spletne strani (ibid., 105-110). Spletni iskalniki pa niso edina možnost našega raziskovanja. Obstajajo strani kot so: http://www.izvoznookno.si, http://www.imf.org, itd., ki že imajo narejene raziskave o državah. Z njimi si lahko pomagamo, kadar iščemo informacije o državah, kot so BDP prebivalstva, starostne skupine, izvoz in uvoz,.. Na teh straneh najdemo podatke za določeno obdobje, največkrat za eno leto, za obdobje večih letih ali pa napovedi za prihodnja leta.

10

Poleg teh podatkov pa nekatere strani ponujajo tudi informacije glede ovir vstopa na trg, postopkov, sporazumov, torej informacije, ki so nujne, kadar želi neko podjetje vstopiti na mednarodni trg. Imamo še eno vrsto spletnih strani in to so tiste, ki že same ponujajo raziskovanje trgov. Primer tega je http://www.gfk.com. Gfk je globalno tržno raziskovalno podjetje. Omogoča poslovnim partnerjem na izbranih trgih primerljive storitve in raziskovalno svetovanje najvišje kakovosti. Raziskovanje preko interneta poteka tudi preko spletnih anket. Ankete so lahko poslane preko e-pošte na naslovnika, lahko so objavljene na spletni strani, ki jo obiskujemo ali pa so poslane povezave na spletno stran, kjer so ankete. Odvisno je od raziskave, ki poteka in njene pomembnost. 2.5 Vloga interneta kot distribucijskega kanala Proces prodaje in zagotavljanja izdelkov oziroma storitev za kupce je bistvo e-poslovanja, saj vključuje transakcije. Elektronsko poslovanje in elektronsko trženje sta primarni elektronski aplikaciji, ki ustvarjata vrednost za kupce (Strauss in Frost 2001, 18). Distribucijski kanal sestavljajo tržni posredniki, ki naj bi omogočili večji pretok izdelkov oz. storitev. S povečanjem poslovanja na internetu se vloga klasičnih posrednikov manjša, vse večji je poudarek na krepitvi direktnih stikov med prodajalci in njihovimi kupci. Zaradi izrinjanja so začeli nastajati novi tržni subjekti-pojavijo se informacijski posredniki. Kupcem ponujajo informacije, s pomočjo katerih lahko primerjajo cene in ponudbe izdelkov (Skrt, december 2000). Modele distribucije na internetu lahko razdelimo v tri skupine (ibid., december 2000): • Posredniški model brez zalog: ta model uporabljajo posredniki in podjetja, ki izdelke

prodajajo s pomočjo pošte in nimajo lastnih zalog izdelkov. Neko podjetje, ki npr. prodaja čevlje, se direktno poveže s proizvajalcem čevljem, kateremu tudi pošlje naročila. Proizvajalec nato pošlje naročene izdelke h kupcu. Največja prednost modela so nizki stroški, saj podjetja nimajo stroškov skladiščenja, pakiranja in razpošiljanja. Te stroške nosi distributer ali proizvajalci.

• Model zalog: pri tem modelu imajo podjetja izdelke vedno na zalogi. To je tudi glavna prednost, saj lahko podjetja izdelek takoj, ko prispe naročilo, odpošljejo. Hitreje kot ga kupec dobi, večje bo njegovo zadovoljstvo. Posledica vzdrževanja zalog so visoki stroški. Podjetja imajo lahko velike probleme in dodatne stroške, če nepravilno vodijo zaloge. Uspešna so lahko le tista podjetja, ki aktivno iščejo nove kupce in jim nudijo prodajno podporo.

• Izpolnitvena hiša: model je primeren za začetna podjetja, ki se povežejo s ponudniki storitev e-poslovanja ti. izpolnitveno hišo. Ta prevzame nase celoten posel (sprejemanje in obdelava naročil, zagotavljanje varnega nakupovanja, omogočanje procesiranja plačil,..). Izpolnitvena hiša lahko zagotavlja naročitveni, podporni in poprodajni servis.

2.5.1 Izdelki in storitve, ki so predmet menjave Še pred nekaj leti smo kupovali večino izdelkov v trgovinah in opravljali raznorazne storitve na različnih ustanovah (banke, šole, pošta,..). Danes se je vse to prav zaradi interneta

11

spremenilo, saj skorajda ni predmeta, ki ga nebi mogel kupiti na spletu oz. skoraj vsako podjetje nam ponuja številne elektronske storitve. Izdelke, ki se pojavljajo na spletu, lahko najprej razdelimo v dve veliki skupini, in sicer (Hollensen 2004, 373-378): • Fizični izdelki: so vsi otipljivi izdelki, ki se prodajajo preko spleta (oblačila, avtomobili,

knjige, igrače, hrana,..). Prodaja prav teh je privedla do nekaterih največjih zgodb o uspehu na področju elektronskega trženja.

• Digitalni izdelki in storitve: ta kategorija vključuje finančne informacije, nove storitve, material za učenje, multimedijske izdelke, programsko opremo,.. Internet je ustvaril inovativne digitalne izdelke kot na primer klepetalnice, spletne igre na srečo, spletne iskalnike, spletno oglaševanje, rumene strani,..

Internet je ponudil podjetjem možnost za razvoj in trženje novih storitev. Na primer spletna stran http://HitBox.com ponuja svojim uporabnikom vrsto storitev: preverjanje črkovanja, analiziranje natančnosti oz. pravilnosti HTML kode, sledenje obiska strani, vrednotenje META kazalcov, itd. V kategorijo storitev uvrščamo on-line svetovanja, dražbe, trgovanje z delnicami, spletne strani, kjer izračunavajo davke, strani javnih ustanov, preko katerih lahko izpolnimo različne obrazce, strani bank, kjer lahko plačujemo položnice, nakažemo denar, preverjamo stanje, spletna izobraževanja (Skrt, november 2000). 2.5.2 Cena in prodajni pogoji Cene izdelkov na spletu so nižje od tistih v trgovinah. To je posledica tega, da večina kupcev ne zaupa kupovanju preko spleta, zaradi številnih zlorab kreditnih kartic, ki so se zgodile v preteklosti in se dogajajo še danes. Spletne trgovine morajo nekako pritegniti kupce do nakupa, prva stvar so prav nizke cene. Vendar pa cena ni tisti ključni faktor, zaradi katere bi kupec nek izdelek kupil takoj, saj je v interesu večine kupcev, da izdelek, ki so ga naročili, prejmejo čim hitreje. Prodajni pogoji spletnih trgovin se med seboj zelo razlikujejo. Nekatera podjetja imajo izdelke na zalogi, zato jih kupec lahko dobi v roku 3 do 7 dni, medtem ko je potrebno za tiste, ki niso na zalogi, čakati od treh tednov do enega meseca. V Sloveniji je potrebno na izdelke, v primerjavi z drugimi državami, kar dolgo čakati. Po svetu so številna podjetja, ki omogočajo dostavo različnih paketov v različne države v roku 2 dni. Internet postaja več kot samo nov način sprejemanja naročil ali dostav, saj postaja raj za primerjavo med nakupovalci. Vse več spletnih trgovin in spletnih storitev ponuja na svojih straneh več informacij o cenah. Potrošniki si na podlagi teh informacij lahko izberejo zanje najbolj ustrezno ponudbo (Reedy et al. 2000, 64). Na internetu obstajajo trije modeli vrednotenja cen (Skrt, november 2000): • Direktni model je najbolj razširjen in najbolj poznan. Za izdelek oz. storitev kupec plača

toliko, kot je navedena cena. • Indirektni model vključuje premestitev stroškov od potrošnika na neko drugo osebo. Model

večinoma uporabljajo strani, ki ponujajo brezplačno vsebino. Uporabnik dobi brezplačne informacije, podjetje pa njegovo pozornost. Stran financirajo oglaševalci, ki objavljajo oglase. Cilj, ki ga podjetje želi doseči je, da obiskovalci preživijo čim več časa na njihovi strani in da se vračajo nazaj.

• Kombinirani model je za podjetja najbolj dobičkonosna odločitev. Podjetje proda izdelke po vnaprej določeni ceni, hkrati pa oglaševalcem ponuja zakup oglasnega prostora. Večji kot je obisk, večje je zanimanje oglaševalcev za oglaševanje.

12

2.5.3 Primer prodajnih poti slovenskih spletnih podjetij Pogledali smo si nekaj slovenskih spletnih trgovin in primerjali med seboj čas in način dostave izdelkov. Najprej smo si pogledali spletno stran mimovrste.com, kjer smo ugotovili, da se časi dostave izdelkov na dom med seboj razlikujejo. Za fotoaparate potrebujejo približno 7 dni, za računalniško opremo od 5 do 30 dni, za knjige običajno en teden, za telefone od 5 do 21 dni. Najkrajši rok dostave izdelkov na dom je 5 dni, najdaljši pa en mesec. Če imajo izdelek na zalogi v njihovem skladišču, se pošlje do kupca že isti dan. Iste kategorije izdelkov smo nato primerjali še na strani enaA.com. kjer smo ugotovili da je za računalniško opremo predviden rok dostave od 2 dni do enega tedna, za fotoaparate približno 2 dni, za knjige približno 3 dni, za telefone od 2 do 5 dni. Če izdelka ni na zalogi, lahko dobava traja največ en mesec. Iz teh podatkov lahko vidimo, da ima trgovina enaA precej krajši rok dostave, kot trgovina mimovrste. Največja razlika je pri računalniški opremi, kjer je pri trgovini enaA najdaljši rok dostave en teden, pri drugi trgovini pa kar 30 dni. Če pogledamo najkrajši rok, je tudi ta pri spletni trgovini enaA krajši, samo 2 dni, pri mimovrste pa 5 dni. Primerjali smo tudi tri spletne trgovine z majicami in sicer: pizdarije.com, majica.si in majcke.net. Prva spletna trgovina nam dostavi majice na dom v roku 1-5 dni, pri čemer nas pridejo stroški dostave 3,80 evrov. Druga spletna trgovina dobavi majice v roku 3-5 delovnih dni, pri čemer so stroški dostave 2,40 evrov. Spletna trgovina majcke.net pa dobavi blago v roku 5 do 7 dni, stroški dostave pa znašajo 2,50 evrov. Ugotovili smo, da se čas dostave ne razlikuje veliko in povprečno traja 5 dni. Presenetil pa nas je podatek, da so stroški dostave pri prvem ponudniku dokaj višji, kot pri ostalih dveh. Ko smo primerjali cene ženskih majic s kratkimi rokavi, smo ugotovili, da ima tudi tukaj najvišje cene prva trgovina in sicer je povprečna cena 14 evrov, pri ostalih dveh trgovinah pa 10 evrov. Ti podatki zagotovo odvračajo kupce od nakupa v takšni spletni trgovini, saj bo vsakdo raje kupil izdelke tam, kjer so cenejši in kjer so nižji stroški dostave. Drugače je seveda takrat, kadar kupujemo priznano blagovno znamko, vendar v našem primeru ne gre za to, saj so vse majice bombažne in se med seboj bistveno ne razlikujejo.

13

3. VRSTE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Podjetja uporabljajo elektronsko trženje za razvoj konkurenčnih prednosti, ki jih dosegajo z zagotavljanjem bolj koristnih informacij, širšo izbiro, razvojem novih storitev, racionalizacijo nabavnega procesa in nižjimi stroški (Hollensen 2004, 375). Raziskave kažejo, da se raba vseh vrst elektronskega poslovanja iz leta v leto veča. Elektronsko nakupovanje je v prvem četrtletju 2008 naraslo za 2 % v primerjavi z istim obdobjem leta povprej. Količina e-poslovanja narašča za približno 15-25 % letno. Njegova največja prednost je ta, da omogoča poslovanje po vsem svetu. Podjetjem omogoča boljšo globalno dosegljivost in s tem nove poslovne priložnosti ter krajši vstop izdelka na trg. (eDnevnik, november 2008). Elektronsko poslovanje omogoča interakcijo med različnimi posamezniki oz. skupinami. Glede na udeležence, ki jih povezuje, ga lahko oblikujemo v naslednje vrste poslovanja (Bobek, 2009): • B2B poslovanje med podjetji • B2C poslovanje, ki poteka od podjetja do končnega potrošnika • C2B poslovanje, ki poteka od potrošnika do podjetja • C2C poslovanje med potrošniki • B2G poslovanje, ki poteka od podjetja do državne uprave • G2B poslovanje, ki poteka od državne uprave do podjetja V naslednjih poglavjih si bomo pogledali najpogostejše vrste elektronskega poslovanja, ki so pomembne v mednarodnem trženju in sicer B2B, B2C, C2C in C2B. 3.1 B2B B2B opisuje poslovanje med podjetji: na primer med grosistom in trgovcem na drobno. Ponudniki, dobavitelji, grosisti, distributerji si med seboj preko elektronske oblike delijo informacije o inventarju, pošiljajo naročila in račune (Hollensen 2004, 376). Elektronsko poslovanje med podjetji naj bi po ocenah raziskav predstavljal največji del elektronskega poslovanja. Zajema vzpostavitev povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji, elektronsko bančništvo in sodelovanje na skupnih projektih ( Jerman Blažič 2001, 17). Eno izmed najbolj rastočih področij B2B poslovanja predstavljajo e-tržišča. Njihova uporaba poenostavlja mednarodno poslovanje in spreminja načine poslovanja. Vse transakcije se odvijajo preko interneta, podjetja tako izvajajo poslovanje v »enem koraku«. Podjetja sklepajo pogodbe, izvajajo transakcije, porabljajo finančne, logistične in zavarovalniške storitve (Skrt, september 2002). Z vidika lastništva ločimo tri vrste e-tržnic (Bobek, 2009): • Javne e-tržnice so v lasti podjetja, ki pa se na tržnici ne pojavlja niti v vlogi kupca niti v

vlogi prodajalca. • Zasebne e-tržnice so v lasti enega podjetja, ki pa se pojavlja v vlogi kupca ali v vlogi

prodajalca. • E-tržnice konzorcijev so v lasti skupine podjetij, ki imajo skupne interese.

14

3.1.1 Primerjava slovenskih portalov Mimovrste.com in Akcija.si Za primerjavo smo si izbrali dva slovenska ponudnika, ki nudita B2B poslovanje, ter ju med seboj primerjali. Mimovrste.com je spletna trgovina, ki poleg klasičnega B2C e-poslovanja nudi tudi obliko B2B poslovanja. Namenjena je tako slovenskim kot tujim podjetjem, ki naj bi preko spletnega nakupovanja prihranila na času, ter kupovala ceneje. Nakupovanje jim prinaša tudi ugodnosti, kot so količinski popusti in dostava brez stroškov. Trenutno je na strani registriranih 165 000 podjetij, ki mesečno skupno naročijo okoli 15 000 naročil. Tudi spletna trgovina Akcija.si nudi tako B2C kot tud B2B poslovanje (za slovenska in tuja podjetja). Spletni portal je v lasti ene izmed največjih slovenskih spletnih portalov- družbe Comtron. Poleg spletnih nakupov nudijo podjetjem servisno tehnično podporo, vzdrževanje in drugo podporo pri delovanju, ki jo poslovno okolje zahteva. Tudi ta spletna trgovina nudi določene ugodnosti (npr. brezplačna dostava za nakupe v vrednosti nad 500 €). Ko smo med seboj primerjali strani, smo ugotovili, da je njihova struktura zelo podobna. Obe spletni trgovini imata na vrhu strani okvirčke, v katerih so zapisane kategorije izdelkov, ki jih ponujajo (npr. računalništvo, avdio in video, vsi oddelki, itd.). Pod okvirji se nahajajo raznorazni oglasi, saj obe strani ponujata podjetjem tudi oglaševanje. Pod njimi se nahajajo aktualni izdelki (4 ali 6 produktov). Mimovrste.com ponuja širši izbor izdelkov, saj ima kar 13 oddelkov, medtem ko jih ima Akcija.si manj. Slednja pa zato ponuja dodatne storitve (novice iz Slovenije in sveta, spletno dražbo in razvijanje digitalnih fotografij). Obe strani zahtevata registracijo oz. prijavo podjetij ob vstopu v spletno trgovino, zato podrobnejših informacij in detajlov nismo mogli izvedeti. 3.1.2 Primer tujih spletnih portalov: Feedex.com in Freemarkets.com Ena najbolj znanih spletnih podjetij, ki je na zelo dober način izkoristilo B2B elektronsko poslovanje, je podjetje Fedex. Gre za drugo največjo kurirsko družbo v ZDA, ki lahko dostavi hitro pošto ali pakete iz ene države v drugo- praktično po vsem svetu (220 držav). Podjetja lahko na tej strani zvedo skoraj vse informacije glede mednarodne logistike. Lahko primerjajo storitve, preverijo razpored paketov in dostav, sledijo pošiljki, kako potuje, in naročijo potrebne prevoze blaga. Spletna stran ponuja podjetjem najširšo paleto prevoza, elektronskega trženja in mnogo rešitev za dobavne verige. Največja prednost pred ostalimi konkurenčnimi podjetji je ta, da njihova dostava traja le od enega do dveh delovnih dni, ne glede ne to, v katero državo je izdelek namenjen. Za podjetja, ki si izberejo Fedex, kot dobavitelja, je to velik prihranek na času, saj rabijo samo nekaj minut, da gredo na spletno stran in se dogovorijo, kaj želijo dostaviti in kam. V poslovnem svetu to zelo olajša zadeve, saj na primer trgovini v Alžiriji ni potrebno čakati en mesec ali več, da dobi določeno število izdelkov iz podjetja v Braziliji, ampak največ dva dni. Spletni portal Freemarkets.com deluje kot dražba, kjer lahko podjetja kupujejo industrijske dele, surovine, proizvode in storitve iz vseh delov sveta. Ponuja pa tudi industrijske informacije. Ker je industrijski nakup za podjetja zelo zahteven, so se odločili, da ustanovijo to spletno stran. Tako lahko določeno podjetje napiše oglas za nakup neke surovine, nanj se potem odzovejo druga podjetja, vsaka s svojo ponudbo. Podjetje tako na eni strani primerja vse ponudbe, stroške, cene, informacije in tako prihrani na času. Podjetje Iskraemeco d.d. iz Kranja si je prav na spletni tržnici Freemarkets.com pridobilo veliko naročilo. Zgodba sega v leto 2001, ko se je podjetje China Light & Power iz Hong Konga odločilo za nabavo merilne opreme za potrebe treh let. Naročilo so oddali na strani Freemarkets.com, kjer se je začela dražba, na kateri je sodelovalo tudi kranjsko podjetje. Vsak

15

zainteresiran dobavitelj, si je moral namestiti programsko opremo BidWare. Dražba se je začela 22. januarja 2002 in je trajala 4 ure. Iskraemecu je od treh lotov, za katere so se potegovali, uspelo dobiti naročilo iz dveh (Skrt, september 2002). 3.2 B2C B2C je najbolj znana oblika elektronskega poslovanja. Gre za prodajo končnemu potrošniku. Prednosti, ki jih ponuja tako poslovanje, so izkoristile številne spletne trgovine. Najbolj znana spletna trgovina je gotovo Amazon.com, ki je bila sprva zasnovana kot spletna knjigarna. Danes je ustanovljenih več spletnih strani, ki pokrivajo različna geografska območja, s čimer omogočajo hitrejši čas dostave med državami. Spletne strani ima ustanovljene v naslednjih državah: Kanadi, Nemčiji, Kitajski, Japonski, Veliki Britaniji in Franciji. Za nekatere izdelke omogoča tudi mednarodni ladijski promet. Izdelki na njihovi strani so razdeljeni v različne kategorije: oblačila, igrače, nakit, živila, zdravje in osebna nega, orodja, CD, DVD,.. poleg tega lahko obiskovalci izdelke tudi ocenijo in jih komentirajo. Vsako leto stran obišče okoli 600 milijonov obiskovalcev (About Amazon, 2010). Eden najboljših primerov te vrste elektronskega poslovanja je e-trgovina, ki pomeni nakup, kjer funkcijo prodajalca opravlja računalnik, kupec pa preko informacijskega sistema prodajalca vnese sam vse podatke o nakupu (Prešeren 2006, 28). Poznamo pet vrst B2B elektronskega poslovanja (Presentia, februar 2008): • Neposredni trgovci: podjetja, ki kupcu izdelke posredujejo direktno. V svetu je najbolj

prepoznaven tip elektronskih podjetij. Obstajata dve vrsti neposrednih trgovcev, o e-trgovci (po sprejetem naročilu podjetje pošlje izdelke direktno kupcu, ali pa

proizvajalcu za dobavo). Primer je podjetje buy.com. o e-proizvajalci: Prodajajo kupcem neposredno preko interneta. Cilj je odstraniti

posrednike in vzpostaviti neposreden odnos s kupcem. Primer je podjetje hp.com • On-line posredniki: podjetja, ki pospešujejo transakcije med kupci in prodajalci.

Hkrati pobirajo odstotke vrednosti posamezne transakcije. Dandanes predstavljajo največjo skupino B2C podjetij v svetu. Ločimo dve vrsti on-line posrednikov:

o agenti: pospešujejo transakcije med kupci in prodajalci. Poznamo izvršitelje nakupov (npr. eTrade), virtualne tržnice (Alibaba), transakcijske posrednike (Amazon, zShops), iskalne agente (MojeDelo) itd.

o informacijski posredniki: delujejo kot nekakšni filtri med podjetji in kupci. Kupci tem podjetjem posredujejo informacije, v zameno pa dobijo specifične oglase in ponudbe. Na drugi strani podjetja plačajo posrednikom za pridobljene informacije kupcev.

• Oglaševalski modeli: predstavljajo poslovne spletne strani, ki svoja mesta za oglase prodajajo drugim podjetjem. Poznamo dva pristopa. Eden je kvantitativni, kjer prevladuje veliko število oglasov z različnih področij, na drugi strani pa kvalitativni pristop zagovarja malo število točno določenih in specializiranih oglasov.

• Modeli na podlagi skupnosti: pri teh modelih je značilna interakcija ljudi na podlagi podobnih področij interesov. Tovrstna podjetja služijo z zbiranjem lojalnih uporabnikov in kvalitativnim pristopom oglaševanja.

• Modeli na podlagi članarine: v tem modelu podjetje uporabnikom zaračunava naročnino za ogled določenih vsebin. Obstaja več načinov plačevanja, kot so mesečne naročnine in predplačniški način.

16

Podjetja, ki uporabljajo to vrsto e-poslovanja, so osvobojena geografskih meja in stroškov dejanskih trgov. Prednost je tudi ta, da lahko kupci na eni sami strani najdejo zelo veliko informacij o izdelkih oz. storitvah in s tem prihranijo na času. Internetna trgovina se lahko poveže s fizično trgovino, ter jo podpira na različne načine (navzkrižne promocije, storitve z dodano vrednostjo). Fizična trgovina lahko uporablja spletno stran elektronske trgovine za objavo različnih dogodkov in akcij, ki se bodo odvijali v trgovini. Podjetje lahko uporabi spletno pošto ne samo za direktno trženje ampak tudi za zagotovitev informacij glede izdelkov oz storitev, ki so na voljo v fizičnih trgovinah (Hollensen 2004, 378-379). 3.2.1 Primerjava slovenskih spletnih trgovin Mimovrste.com in EnaA.com Mimovrste.com in EnaA.com sta eni izmed najbolj uspešnih spletnih trgovin v Sloveniji. Podjetje EnaA.com je bilo leta 2008 izbrano za najboljše e-podjetje pri nas. Kot prvo slovensko podjetje so leta 2002 zabeležili spletno prodajo nad milijon evrov. Decembra 2005 je skupna prodaja izdelkov preko njihove spletne trgovine presegla 1 milijon evrov, leto kasneje pa so prodali za več kot 10 milijonov evrov izdelkov (EnaA, 2010). Tudi podjetja Mimovrste.com se lahko pohvali z lepimi dosežki. Leta 2005 so prejeli nagrado ePodjetnik. Danes vsak mesec uspešno zaključijo 15 000 naročil. Leta 2007 in 2009 so dobili nagrado Netko. Lansko leto je njihov promet znašal 18 milijon evrov (Mimovrste, 2010). Obe strani so za obiskovalce zelo preprosto oblikovane. Kupec lahko na vrhu vsake strani izbere oddelek, ki ga zanima (glasba, film, telefonija, itd.), v vsaki kategoriji pa je seznam različnih skupin izdelkov. Pri tem naj omenimo, da ima spletna stran Mimovrste.com 13 oddelkov, medtem, ko jih ima EnaA.com kar 23. Tako na primer ponujajo še vstopnice, avto kozmetiko, izdelke za domače živali, erotične pripomočke, P.O.S. pospeševanje, ki jih na prvi spletni trgovini ni mogoče zaslediti. Naslednja stvar, ki smo jo primerjali, je bila preglednost izdelkov. Tako smo na vsaki strani vstopili na foto oddelek in se odločili za digitalne fotoaparate. Obe strani sta nam ponudili možnost, da izdelke razvrstimo glede na ceno, priljubljenost ali naziv. Prav tako imata spletni trgovini funkcijo primerjave izdelkov, pri kateri si lahko izberemo dva ali več izdelkov in jih med seboj primerjamo (cena, funkcije, material, barve,..) Na spletni strani mimovrste.com lahko med seboj primerjamo največ 3 izdelke, na drugi spletni strani lahko primerjamo kar 5 izdelkov. Čeprav nam prva stran ponuja primerjavo manj izdelkov, je narejena na veliko preglednejši način (kot tabela). Tako so iste kategorije napisane v eni vrsti, da lahko lažje preberemo podatke in jih tudi lažje med seboj primerjamo. Glede dostave izdelkov pa imata strani precej podobne roke: od 1 dneva pa do enega meseca. Pomembno pa se nam zdi dejstvo, da strani ponujata plačilo po povzetju. To je dobro, saj večina kupcev še vedno ne zaupa plačilu preko spleta z bančno kartico zaradi številnih zlorab, ki smo jih priča v zadnjih nekaj letih. 3.2.2 Primerjava tujih spletnih trgovin Tysrus.com in eToys.com Odločili smo se za primerjavo dveh specializiranih spletnih trgovin, ki kupcu ponujata prodajo igrač. Spletna trgovina Tysrus.com je bila ustanovljena leta 1998 in danes predstavlja vodilno spletno podjetje, ki kupcem nudi nakup igrač, video igric in izdelkov za dojenčke. Podjetje Toys.com deluje približno dobro leto, poleg igrač ponuja še pohištvo za otroške sobe, izdelke za hišne ljubljenčke, vse za šolo in glasbene instrumente. Obe spletni strani nam ponujata dokaj podobne možnosti nakupovanja. Kupec lahko odloča ali bo iskal izdelek glede na kategorijo, starost otroka, blagovno znamko, itd. Prav tako lahko najdemo v obeh spletnih trgovinah »outlet« oddelek oz. oddelek, za »praznjenje zalog«, kjer lahko najdemo izdelke, ki so znižani tudi do 75 %. Trgovina eToy pa ima še poseben oddelek imenovan darila, ki je razdeljen v več kategorij; darila za dekleta, za fante, za dojenčke, izdelki za učenje, izdelki za

17

raziskovanje in izdelki, ki so bili nagrajeni. Ta oddelek je zelo koristen, kadar kupujemo darilo za otroke, saj nam omogoča, da med vsemi igračami zelo hitro in enostavno najdemo pravo darilo. Naslednja stvar, ki smo jo primerjali so bile informacije o izdelkih. Na vsaki strani smo si izbrali enak izdelek-govorečo lutko. Opazili smo, da spletna trgovina Tysrus.com nudi veliko več. Podatki, ki jih ponujata obe trgovini, so bili naslednji: slika igrače, ki smo jo lahko povečali in si tako pobližje pogledali detajle, ocena obiskovalcev, cena in podatki o primerni starosti otroka za igračo. Spletna stran Tysrusa.com pa ima na voljo video, ki nam omogoča vpogled na delovanje igrače, poleg tega nam prikaže še slike o detajlih, ki so na lutki in opis (iz katerega animacijskega filma je lutka, koliko je visoka, kako je oblečena, kaj govori itd.). Menimo, da je to zelo pozitivno, saj lahko kupec pridobi živo podobo o igrači in tako točno ve, kaj bo kupil. O eni igrači je toliko podatkov, da jih je težje zahtevati še več. Obe spleti trgovini ponujata tudi telefonsko pomoč obiskovalcem, ki deluje vse dni v tednu od jutra do večera. Poleg tega lahko na straneh najdemo vse informacije glede dostave, pogojev plačila, varnosti, pogojev poslovanja, itd. Spletna trgovina eToys.com ima zelo malo ocenjenih igrač in komentarjev, vendar nas to ni presenetilo, saj je šele na začetku svojega delovanja. Medtem pa na drugi strani skoraj ni igrače, ki nebi imela ocene in komentarjev. Kupci najprej ocenijo igračo z zvezdicami od 1 do 5, nato pa napišejo še svoje mišljenje (največkrat je opisano zadovoljstvo in reakcija njihovih otrok na igračo). Menimo, da je to zelo dobro, predvsem v primerih, ko so kupec odloča med 2 igračama in ne ve katero bi izbral. Tako lahko preprosto pogleda komentarje in se lažje odloči. 3.3 C2B C2B je neke vrste obrnjena dražba, kjer kupec namesto prodajalca začne transakcijo (kupec ponuja izdelke oz. storitve podjetjem).Obrnjene dražbe zajemajo tudi primere, ko kupec pošlje razpis in poziva dobavitelje k ponudbam. Kot primer C2B bi lahko vzeli naslednje: študent želi leteti iz Londona v New York. Na letališču stane letalska karta 320 $, vendar jih ima on samo 200. Odloči se, da bo obiskal eno od C2B spletnih strani, kjer pripravi oglas za letalske družbe, ki so mu pripravljene ponuditi let za 200 $ ali manj. Na njegov oglas se nato odzovejo različne letalske družbe, študent pa si bo izbral tisto, ki mu bo najbolj ustrezala (Yocard, decemer 2009). Spletni strani Fotolia in Google video, sta zelo dobra primera modernega C2B poslovanja. Na njih lahko kdorkoli prodaja digitalne vsebine (npr. fotografije, slike, animacije in video posnetke) podjetjem. Takšne digitalne vsebine so zelo dobre za poslovanje, saj nastanjeno s pomočjo enostavne in poceni tehnologije (posameznik tako nima proizvodnih stroškov), zelo enostavno jih deliti (ni logističnih stroškov) in niso pokvarljive (ni stroškov zalog). Posameznik, se torej izogne trem vrstam stroškov (TyePepad, avgust 2005). 3.3.1 Primer: Priceline.com Je spletna stran, ki deluje kot neka vrsta dražbe. Zbira povpraševanje potrošnikov po ceni, ki jo da stranka. Tako na primer nekdo rezervira hotelsko sobo in ponudi koliko denarja je pripravljen odšteti zanjo. Kupci lahko na takšen način privarčujejo, saj plačajo manj, kot bi plačali če bi sobo rezervirali neposredno preko hotela ali preko agencije. Ponudba, ki jo da posameznik, traja določen čas (odvisno od določila kupca ). Ponudbe nato ne morejo odpovedati. Posamezniki lahko privarčujejo do 40 % pri letalskih kartah, 50 % na hotelskih sobah in 40 % pri najemu avtomobila. V času gospodarske krize vse več hotelov in letalskih družb sodeluje s to spletno stranjo, saj vse več sob in sedežev ostaja praznih. Kako sploh poteka dražba? Želimo rezervirati hotelsko sobo v Parizu. Najprej obiščemo spletno stran

18

Priceline.com. Izberemo si kategorijo hoteli in lokacijo (v bližini letališča, mesta..) nato si izberemo datum in na koncu še število sob, ki jih želimo najeti. Počakamo nekaj trenutkov, da se nam izpišejo vse proste sobe v Parizu. Nato si izberemo hotel, v katerem želimo najeti sobo, napišemo znesek, ki smo ga pripravljeni plačati in posredujemo svoje podatke. Podjetje nato sporoči našo ponudbo izbranemu hotelu, ki lahko ponujeno ceno sprejme ali zavrne. 3.4 C2C Gre za vrsto elektronskega poslovanja, kjer poslovanje poteka od potrošnika do potrošnika. Dražbe niso bile razvite zaradi priložnosti, ampak zato, da bi ustrezale tako kupcem kot prodajalcem (Hollensen 2004, 380). Ena najbolj razvitih spletnih strani, ki omogoča trgovanje skupnosti od ene osebe do druge, je eBay. Gre za spletno stran, kjer so prodajalci in kupci povezani med seboj, tako da lahko prodajajo ali kupujejo njihove osebne stvari kot so kovanci, oblačila, igrače, spominke,… Posameznikom, ki želijo stvari prodati, omogoči, da jih dajo na seznam predmetov za prodajo, kupcem, da stvari naročijo in kupijo in obiskovalcem spletne strani, da prelistajo sezname vseh predmetov, ki so na voljo za prodajo. Na strani je tudi servis, ki deluje 24ur na dan in sedem dni v tednu. Poglejmo si nekatere zanimive ekonomske podatke o tej spletni strani (Spletne novice, december 2007): • Ebay je imel leta 2006 212 milijonov registriranih uporabnikov, v ZDA 128

milijonov, ostalih 84 milijonov pa iz drugih držav sveta. • Ebay po svetu sestavlja mrežo 299.000 trgovin, od katerih jih je samo v ZDA 173 tisoč.

Gostovanje ene trgovine pri ebayu stane 499 $, od tod pridemo do podatka, da samo na osnovi gostovanja svojih trgovin ebay zasluži letno več kot 57 milijonov $.

• Leta 2005 je 724.000 Američanov prodajo na ebayu označilo kot primaren ali sekundaren vir prihodkov.

• Povprečen čas med oddajo oglasa in prodajo je 9 minut. • Septembra 1998 je bilo na borzi za delnico ebaya potrebno odšteti 18 $, danes je vredna

760 $. • Vsako sekundo se na ebayu sklene za 729 $ kupčij. • Leta 2003 je bilo na ebayu prodanih za 6,7 milijarde $ rabljenih in novih avtomobilov • Leta 2004 je ebay poslovanje zaključil z 32,4 milijard $ sklenjenih nakupov, kar je veliko

več kot tržna vrednost stoletnega avtomobilskega giganta Ford. Ta vrsta elektronskega poslovanja postaja vse bolj popularna na univerzah in fakultetah, kjer univerze same ustanovijo mesto na internetu, da si lahko študentje med sabo prodajajo učbenike in druge šolske stvari, ali pa oddajo ponudbe za študentske sobe oz. stanovanja. 3.4.1 Primerjava slovenskih strani Bolha.com in Salomon.si Bolha.com je največja slovenska spletna trgovina, ki ponuja okoli 300 000 izdelkov in storitev. Je peta najbolj obiskana spletna stran in hkrati najbolje uporabljena stran v Sloveniji. Mesečno naj bi jo obiskal vsak drugi Slovenec (Bolha, 2010). Na njej pa oglašujejo tudi različna podjetja. Salamonov oglasnik je začel svojo pot kot časnik, ki je izhajal nekajkrat mesečno. Danes pa deluje tudi na spletu. Na obeh spletnih straneh lahko najdemo zelo širok spekter izdelkov od avtomobilov, nepremičnin, plovil, knjig, oblačil, itd. Tako kot večina spletnih strani, imajo izdelke organizirane v oddelke, tako da kupci lažje najdejo izdelke. Vsak, ki želi nek izdelek prodati na strani, se mora najprej registrirati. Registracija je na obeh straneh brezplačna. Salomon.si ponuja uporabnikom še dodatno storitev; oglasomat. Gre za

19

obveščanje o oglasih. Vsak, ki se zanima za določeno vrsto izdelkov, aktivira povpraševanje. Salomon.si mu na elektronski naslov ali preko sms sporočila pošlje aktualne oglase. To je zelo praktična zadeva, posebej za tiste, ki ne morejo veliko časa preživeti za računalnikom, tako preprosto dobijo oglas na telefon in lahko preko njega spremljajo aktualne ponudbe. Obe strani nam pri pregledu oglasov ponujata več možnosti, lahko ga na primer posredujemo prijatelju, ga natisnemo ali celo objavimo na socialni mreži Facebook. Spletna trgovina Bolha.com pa obiskovalcem ponuja še dodatne storitve. Kupcem na primer omogoča primerjavo avtomobilov. Poleg tega ima tudi posebni oddelek-avkcija, kjer prodajalec odda oglas za nek izdelek, kupci pa nato zanj ponujajo različne cene. Obe spletni strani še ponujata oglaševanje pravnih oseb. 3.4.2 Primerjava spletnih tržnic: eBay.com in eCarter.com Kot smo že omenili zgoraj, je eBay.com največja spletna tržnica na svetu. Zaradi njene uspešnosti jo je zelo težko primerjati z ostalimi. Svoje spletne strani upravlja kar v 30 državah. Nekdo, ki želi prodati svoj izdelek na tej spletni strani, lahko odda ponudbo kot fiksen oglas ali v obliki dražbe. Primerjali smo ga s spletno tržnico eCarter.com, ki je na spletu od leta 2004. Na obeh straneh je možna prodaja tako rabljenih kot starih izdelkov. Vsak, ki želi izdelek prodati oz. oddati oglas, se mora registrirati (registracija je brezplačna). Tako, kot na podobnih spletnih straneh, so tudi tukaj izdelki razdeljeni v oddelke, pri tem naj omenimo, da jih ima eBay.com znatno več kot eCarter.com. Kadar želimo nek izdelek kupiti, si najprej na obeh tržnicah izberem oddelek, nato pa nam vsaka ponudi različne opcije. Pri eBay.com najprej določimo naše okvire nakupovanja; rabljen/nov izdelek, razpon cene, lokacija, fiksna cena/dražba. Ko si izberemo te opcije, se nam prikaže seznam izdelkov, ki si ga lahko prilagodimo glede na čas, najboljše zadetke, čas dostave, ceno, itd. Pri spletni trgovini eCarter.com je teh opcij manj. Najprej si izberemo cenovni razpon, nato pa določimo ali naj se seznam izdelkov prikaže glede na ceno ali glede na datum. Pri prvi trgovini si lahko kupec postavi zelo ozke zahteve in tako zelo lahko oz. v nekaj minutah najde izdelek, ki ga išče, medtem ko je na drugi strani potrebno kar nekaj časa, saj nam ne ponuja tako ozkega izbora. Obe strani imata forume, kjer si tako kupci kot prodajalci med seboj postavljajo vprašanja, izmenjujejo mnenja in se informirajo o vseh stvareh v zvezi s spletnima tržnicama. eBay.com poleg tega ponuja še različne skupine (ki povezujejo ljudi z enakimi interesi), klepetalnice in soseščine. S tem obe strani spodbujata člane, da se čim večkrat vračajo nazaj. Vsem, ki kupijo izdelke, nudi posebno zaščito »eBay zaščita kupcev«. S tem omogoča kupcem, da jih pokličejo v primeru, da so dobili drugačen izdelek, kot je bil opisan v oglasu ali v primerih, ko različni paketi izdelkov niso zajemali tistega, kar je bilo našteto. Rešujejo tudi primere, ko kupci izdelka niso prejeli. Probleme rešujejo takoj, če reklamacija v sedmih dneh ni rešena, eBay.com povrne celotno ceno in stroške poštnine. Ta program zaščite je zelo pozitivna zadeva, saj se dogajajo številne zlorabe in danes je na spletu na prvem mestu prav varnost.

20

4. VLOGA INTERNETA KOT ORODJA ZA KOMUNIKACIJO 4.1 Tržno komuniciranje Internet nudi veliko možnosti za mednarodno komuniciranje, saj se s tem odpirajo nove oblike pospeševanja mednarodnega sodelovanja v oblikah, kot so nabava, prodaja, oglaševanje itd., ki prinašajo številne prednosti. Ker veliko ljudi sprejema informacije preko interneta kot zabavo, je to dodaten dokaz, da gre za najbolj odprt in svoboden komunikacijski medij. Elektronsko komuniciranje ima posebno prednost za poslovneže in oddelke, ki se ukvarjajo z marketingom, saj je na internetu na voljo veliko poslovnih in drugih podatkov, s stalno dosegljivostjo. Prednost takšne komuniciranja je tudi, da so informacije na voljo po celem svetu (Povzeto po Devetak 2001, 201). Tržnikom in porabnikom internet ponuja priložnosti za večjo interakcijo in individualizacijo. Podjetja so tako med seboj v interakciji in se lahko pogovarjajo s precej večjimi skupinami kot kdajkoli v preteklosti. Porabnikom lahko pošljejo poosebljena sporočila, tako lahko za vsakega porabnika posebej prilagodijo vsebino glede na želje in potrebe (Kotler 2004, 629). Možnosti, ki jih ponuja splet, so idealne za ohranjanje dobrih odnosov s strankami, dobro predstavitvijo izdelkov in neomejeno možnost komunikacije. V nasprotju z drugimi mediji oglaševanja zagotavlja svetovni splet dvosmerno komunikacijo. Prednost komuniciranja s strankami preko njega je tudi uporaba večpredstavnosti (slika, zvok, video, tekst), s čimer v potrošniku zbudi zanimanje in hkrati informiranost o izdelku. Pomembno je tudi to, da internet daje podjetjem možnost objave toliko informacij, kot sami mislijo, da je potrebno ( Jerman Blažič 2001, 66-67). 4.1.1 Razlike med spletnim in tradicionalnim trženjem Spletno in tradicionalno trženje se med seboj razlikujeta. Kot smo zgoraj navedli, poteka spletni tržni model dvosmerno in je prilagojen vsakemu kupcu posebej. Podjetje lahko tako sproti oblikuje vsebine in spoznava kupčeve potrebe. Pri tradicionalnem trženju gre za množično trženje preko različnih medijev (TV, radio, telefon, itd.), ki poteka enosmerno. Glavne razlike med spletnim in tradicionalnim tržnim modelom so prikazane v spodnji tabeli. Tabela 1: Primerjava tržnega komuniciranja v tradicionalnem in spletnem marketingu

TRADICIONALNO TRŽENJE SPLETNO TRŽENJE

Masovno komuniciranje Individualizirana komunikacija, bazirana na podrobnih informacijah o potrošnikih

Neosebni komunikacijski kanal, enosmerna komunikacija z velikim tržiščem z različnimi nakupovalnimi navadami

Osebni komunikacijski kanal, dvosmerna komunikacija s ciljno skupino, ki ima podobne nakupovalne navade

Za odnose s strankami skrbijo distributerji, detajlisti in prodajno osebje

Internet prisili tržnike, da se ukvarjajo neposredno s potrošniki

Klasično oglaševanje; prodajalec išče kupce in se jim vsiljuje

Kupec sam išče informacije in se odloča kaj si bo pogledal

Vir: Skrt, januar 2001.

21

4.2 Sestavine komunikacijskega spleta Zelo veliko podjetij uporablja internet kot orodje za komunikacijo s kupci in potencialnimi kupci. V primerjavi z drugimi mediji za oglaševanje in promocijo je uporaben predvsem za ustvarjanje in grajenje odnosov s strankami. V zadnjih letih se je zelo hitro razvila in razširila spletna prodaja-nova oblika neposrednega trženja, ki so jo števila podjetja izkoristila za pridobitev novih kupcev in trgov (Hofacker 2001, 3-4). Marketinška komunikacija je sestavljena tako iz načrtovanih kot nenačrtovanih sporočil med podjetji in kupci ali med samimi kupci. Komunikacijski splet je sestavljen iz naslednjih elementov (Strauss in Frost 2001, 220): • Oglaševanja • Pospeševanja prodaje • Odnosov z javnostjo • Neposrednega trženja Tradicionalni marketinški model vključuje še osebno prodajo, ki pomeni direktno komunikacijo iz oči v oči, kar pa na internetu seveda ni mogoče. Zaradi specifičnih lastnosti se morajo tržniki naučiti ustvarjati nove oblike interakcij in transakcij s potrošniki. Zato potrebujejo nov marketinški model, ki bo ustrezal novemu trženjskemu okolju in novim pristopom. Za uspeh internetnega marketinga mora biti ta model zgrajen na osnovi petih dejavnikov: pritegnitev uporabnikove pozornosti in sodelovanja, vračanje uporabnikov na spletno stran, spoznavanje porabnikovih potreb, personalizirane interakcije (Skrt, januar 2001). Prve spletne tehnike komuniciranja so bile spletne predstavitve, prisotnost v spletnih imenikih, spletno oglaševanje s pasicami, obogateni oglasi, sponzorirane povezave, in oglaševanje preko elektronske pošte. Prenašale so sporočila podjetja do končnega uporabnika preko cenejšega, zanimivejšega in učinkovitejšega komunikacijskega kanala od ostalih. Te tehnike so del starega spleta- spleta kot vir informacij. V zadnjih nekaj letih se je pojavilo novo obdobje spletnega tržnega komuniciranja, ki je posledica nastanka novega spleta (Web 2.0) ali spleta sodelovanja. Razvila so se nova komunikacijska orodja: spletne skupnosti, wikiji, weblogi in nova tehnologija RSS (Levovnik, februar 2010). 4.2.1 Spletno oglaševanje Kot spletno oglaševanje se štejejo vsi plačani prostori na spletnih straneh ali na elektronski pošti. Uporablja se za ustvarjanje zavesti, zagotavljanje informacij, ustvarjanje pozitivnega odnosa o izdelkih in za opominjanje kupcev o izdelkih (Strauss in Frost 2001, 221-222). Oglaševanje na internetu je v zadnjih letih postal najhitreje rastoči trend na področju marketinga. Po raziskavi Pricewaterhouse Coopers je v letu 2007 rasel s 26 % stopnjo rasti, leto kasneje pa z 10,6 % rastjo. Nekateri viri celo napovedujejo, daj naj bi leta 2011 spletni marketing zavzemal 25 % celotnega tržnega proračuna podjetij. Prednosti, ki jih internet ponuja, so predvsem cenovna dostopnost, učinkovitost, popoln nadzor nad porabo sredstev in natančno merjenje rezultatov (Mohar, junij 2009). Na spletu je zelo veliko različnih metod oglaševanja. Najpogostejše in aktualne so predvsem naslednje: • Oglaševanje preko elektronske pošte • Zakup spletnega oglaševalskega prostora • Oglaševanje na socialnih omrežji

22

• Elektronski pano • Indeksiranje lastnih strani na znane spletne iskalnike • Predstavitev podjetja na internetu • Izskočni oglasi Primer 1: Oglaševanje s pomočjo elektronske pošte Preko elektronske pošte podjetja oglašujejo svoje izdelke oz. storitve, lahko pa tudi svoje spletne strani. Pogledali si bomo nekaj primerov oglaševanja storitev in izdelkov. Agencija Grad-Potovanja Pirc ima poleg poslovalnice v Mariboru tudi svojo spletno stran zadnji-trenutek.com, kjer ponujajo last-minute ponudbe za potovanja po vsem svetu. Na strani se lahko vsak obiskovalec prijavi v Last Minute klub. S prijavo tako brezplačno dobiva aktualno ponudbo na svoj elektronski naslov. To je koristno tako za podjetje, saj s tem pridobi informacije o potrošnikih, kot tudi za stranke, saj ne rabijo vsak dan obiskovati strani, da bi se seznanili z aktualnimi informacijami.

Slika 1: Oglaševanje preko elektronske pošte: zadnji-trenutek.com

Na sliki je prikazano oglaševanje preko elektronske pošte, ki ga izvaja spletna stran zadnji-trenutek.com. Najprej nam sporočijo, katero ponudbo nam pošiljajo v priponki- v našem primeru je to akcija za Jadran in Mediteran. Spodaj se nahaja naslov spletne strani. S tem podjetje spodbudi kupca, naj se zopet vrne na njihovo spletno stran. Nižje je opisano, kako se lahko od novic odjavimo. To naj bi vsebovala vsaka elektronska pošta, ki je namenjena oglaševanju, saj je tako predpisano v zakonodaji.

Vir: Gmail, 2010 Slika 2: Prikaz tedenskih novic Koloseja z oglasno vsebino

Na spletu so podjetja, ki ponujajo možnost vstavljanja besedila v elektronska sporočila, ki jih pošiljajo uporabnikom. V Sloveniji je tak primer Kolosej. Svojim uporabnikom tedensko pošiljajo elektronske novice. Na njih je prijavljenih okoli 14.000 potrošnikov. Oglaševalcem ponujajo možnost vstavljanja oglasov v obliki besedila v novicah. Pri tem zaračunavajo 0,02 centa za en elektronski naslov (Kolosej, 2010).

Vir: Kolosej, 2010

23

Na spletu lahko najdemo števila podjetja, ki so bila ustanovljena z namenom, da podjetjem nudijo oglaševanje preko elektronske pošte. Eno izmed njih je EmailBrain, ki je bilo ustanovljeno leta 2003 in sedež v ZDA. Uporabljajo ga številna podjetja po svetu. Podjetje ponuja ustvarjanje elektronskih oglasov, povezovanje s socialnimi omrežji, oglaševanje preko SMS sporočil, itd. Za njihov program se je odločilo tudi podjetje Remax iz Italije in sicer za pošiljanje glasila vsem zainteresiranim uporabnikom. Vsak, ki ga želi prejeti mora na njihovi spletni strani remax.com izpolniti obrazec in vanj vpisati svoje podatke in elektronski naslov. S pomočjo programske opreme EmailBrain se ti podatki vpišejo v podatkovno bazo podjetja. Program omogoča izbiro med več jeziki in sicer angleškim, nemškim, italijanskim, portugalskim ali španskim. S tem se prilagajajo uporabnikom po vsem svetu in omogočajo globalno prepoznavnost podjetja. Spletna stran EmailBrain pa jim je omogočila izbiro glasila že pripravljenih vzorcev. Tako podjetju ni bilo potrebno vlagati časa in energije v pripravo, saj so si lahko preprosto izbrali enega izmed pripravljenih (EmailBrain, 2010). Slika 3: Izpolnitveni obrazec na spletni strani Remax

Vir: EmailBrain, 2010 Primer 2: Zakup oglaševalskega spletnega prostora Spletne strani oglaševalcem ponujajo zakup spletnega prostora, ki ga poznamo tudi pod imenom spletne pasice. Večina spletnega prostora v Sloveniji se proda po ceni na prikaz, kjer se oglaševalcu obračuna vsak prikazan oglas. Poznamo pa še model zakupa po ceni na klik, pri čemer se obračuna vsak klik uporabnika na oglas. Neko podjetje bi lahko na primer za 1000 evrov zakupilo 2222 klikov ali 100.000 prikazov oglasa (takšne so trenutne cene na slovenskih tleh). Za večino slovenskih podjetij je takšno oglaševanje predrago (Skrt, september 2009). Podjetje Httpool je eden vodilnih mednarodnih ponudnikov na področju spletnega oglaševanja v Sloveniji in centralno vzhodni Evropi. Oglaševalcem ponujajo štiri vrste produktov (Httpool, 2010):

24

• Premium mreža predstavlja najbolj obiskane in reprezentativne slovenske strani. Oglaševanje se izvaja na izbranih mestih s produkti od vedenjskega ciljanja, do video in multimedijskih oglasov.

• Kontekstualna mreža predstavlja vodilne strani z dnevnimi novicami in nišne strani, pri tem se tekstovni ali pasični oglasi distribuirajo le na tiste, kjer se vsebina ujema z izbranimi besedami oglaševalca.

• Performance mreža predstavlja nišne strani in podstrani največjih slovenskih založnikov. Pasica se distribuira na najširše število strani.

• Globalna mreža predstavlja vodilne svetovne strani, kjer lahko oglaševalci s številnimi produkti dosegajo slovenske obiskovalce.

Nekaj najbolj obiskanih spletnih strani preko katerih podjetje Httpool ponuja oglaševanje: 24ur.com, Siol Portal, spletna tržnica Bolha.com, MSN, Finance.si, Dnevnik.si, MicrosoftAdvertisig.com, itd. Slika 4: Oglasni prostor na 24ur.com Slika 5: Tekstovni oglas na spletni strani Cosmopolitan

Vir: Httpool Online Advertising, 2010 Vir: Httpool Online Advertising, 2010 Slika 6: Oglaševalska akcija s klik oglasi na strani Obala.net

Vir: Httpool Online Advertising, 2010 Primer 3: Oglaševanje na socialnih omrežjih Spletno socialno trženje predstavlja nov medij oglaševanja. V to kategorijo spada široka paleta spletnih kanalov, ki vključujejo bloge, socialne medijske agregate in spletne socialne

25

mreže, kot sta Twitter in Facebook (Mohar, junij 2009). Facebook omogoča oglaševalcem demografsko segmentiranje na podlagi spola, starosti, izborazbe, interesov,.. Če želi na primer kozmetično podjetje oglaševati kremo proti gubam, lahko izbere opcijo, da se oglas prikazuje samo ženskam, ki so starejše od 45 let. Prav zaradi ciljnega oglaševanja, ki ga Facebook ponuja, se je povečala odzivnost na oglase (Skrt, decemer 2008). Oglaševanje na socialnem omrežju Facebook.com je za podjetja zelo zanimivo, saj je ima kar 400 milijonov uporabnikov. V Sloveniji je na portal prijavljenih okoli 570 tisoč uporabnikov (Mohar, junij 2009). Če želijo podjetja oglaševati na socialni mreži Facebook, lahko to storijo zelo enostavno. Najprej se odpravijo na spletno stran www.facebook.com/advertising. Tukaj lahko izberejo ali bodo ustvarila oglas ali svojo stran znotraj Facebooka. Za oglase morajo podjetja plačati, medtem ko je ustvarjanje strani brezplačno. V oglas lahko vključijo tekst in sliko, nato določijo svoje ciljno občinstvo. Na svojih Facebook straneh podjetja oglašujejo izdelke, objavljajo aktualne novice, prav tako izvajajo različne oblike pospeševanja prodaje (nagradne igre, kuponi, tekmovanja,..). Kot primer strani podjetja na strani Facebook.com smo izbrali podjetje Gorenjka. Podjetje ima objavljen link do svoje uradne spletne strani www.gorenjka.si, informacije glede izdelkov, slike svojih produktov, zanimive novice in poseben klub za oboževalce-Čokoman Klub. V Klub se lahko včlanijo vsi ljubitelji čokolade, ki lahko potem sodelujejo v različnih nagradnih igrah in natečajih. Slika 7: Stran podjetja Gorenjka na socialnem omrežju Facebook

Vir: Facebook Gorenjka, 2010 Slika 8: Prikaz izdelkov podjetja Slika 9: Čokoman Klub na Facebook.com

Vir: Facebook Gorenjka, 2010 Vir: Facebook Gorenjka, 2010 Oglasne površine se nahajajo ob robu strani. Največkrat, so prikazani trije oglasi hkrati. Vsak oglas ima najprej sporočilo, pod njim je slika in kratek opis izdelka oz. storitve. Če si želimo ogledati oglas preprosto kliknemo nanj, nato se nam prikaže spletna stran podjetja, ki oglašuje ta izdelek.

26

Slika 10: Primer oglasov na strani Facebook.com

Vir: Facebook, 2010 Primer 4: Indeksiranje lastnih strani na znane spletne iskalnike Iskalnik je programska oprema, postavljena na določen strežnik spleta z namenom indeksiranja naslovov spletnih strani na podlagi identificirane vsebine. Poznamo univerzalne iskalnike in specializirane iskalnike. Najbolj priljubljeni iskalniki so Yahoo, Google, Lycos, Excite, Infoseek ter Altavista (Jerman Blažič 2001, 74). Iskalniški marketing, tako v Sloveniji kot v svetu, predstavlja do polovico investicij v spletno oglaševanje. Zajema vse, kar lahko podjetje stori, da se pripadajoče spletno mesto pojavi tam, do koder ne more priti z optimizacijo svoje spletne strani. Večina uporabnikov si pogleda le prvo stran z zadetki, zato si čim več podjetij želi biti prisotna na njej (Senca, 2010). Podjetje Internet.si se ukvarja s spletnim oglaševanjem, posebej pa so specializirani za oglaševanje v Google omrežju. Izdelujejo in oblikujejo oglase, ki so prikazani na straneh, kjer predvajajo Google oglase. Pridobljeni imajo Google Adwords certifikat (Agencija za Google oglaševanje, 2010). Oglas se bo prikazal na levi ali desni strani. V spletni iskalnik Google smo tako vpisali besedo klimatske naprave. Prikazali so se nam zadetki na levi in desni strani. Pri tem so prvi trije prikazi obarvani z drugačno barvo, nad njimi pa je napis, da gre za sponzorirane povezave. Ta podjetja so si zakupila prostor na vrhu seznama. Prav tako pa so sponzorirane povezave tudi na desni strani, tudi ta podjetja so si zakupila prostor. Ta podjetja zagotovo več zaslužijo s prodajo izdelkov, saj se potrošniki najprej ogledajo njihove strani, šele nato strani podjetij, ki so na drugi ali tretji strani iskalnikov. Slika 11: Prikaz povezav za iskano vsebino klimatske naprave

Vir: Google, 2010

27

Podjetje Red Orbit je vodilno slovensko podjetje na področju iskalnega marketinga, optimizacije spletnih strani in social media marketinga. Pomagali so številnim podjetjem pri pozicioniranju njihovih blagovnih znamk. Eden izmed njihovih največjih uspehov je optimizacija spletne strani MountVacation.com. Spletna stran je vodilni evropski portal za počitnice v gorah, prevedena je v pet jezikov. Kljub široki ponudbi je bila stran slabo obiskana zaradi slabega pozicioniranja v spletnih iskalnikih. Želeli so doseči čim boljše položaje na vseh ključnih besedah, povezanih s smučanjem, gorskim turizmom in optimatizacijo spletne strani v več tujih jezikih, saj delujejo na mednarodni ravni. Podjetje Red Orbit je z analizo prijaznosti do spletnih iskalnikov omogočilo spletnim iskalnikom lažji dostop do vsebine, prav tako pa so zgradili vhodne povezave. V treh mesecih so dosegli zelo velik uspeh. Spletna stran je bila pozicionirana na 1. mestu na več kot 80 ključnih besedah, obisk spletne strani se je povečal za 112 %, preko spletnega iskalnika Najdi.si pa za 342 %. Zelo se je povečal obisk iz tujine: Velika Britanija 1041 %, Nemčija 331 %, Hrvaška 103 % in Italija 75 % (Red Orbit, 2010). Primer 5: Izskočni oglasi Izskočni ali pojavni oglasi, se pojavljajo v novem oknu kadar odpremo določeno spletno stran. Takšni oglasi so pogosto moteči, saj jih mora obiskovalec spletne strani zapreti, če želi nadaljevati s pregledom vsebine. To lahko slabo vpliva na spletno stran, saj se nekateri potrošniki ne bodo več vračali. Slika 12: Primer pojavnih oken

Vir: Business in Economy, 2010 4.2.2 Pospeševanje prodaje Pospeševanje prodaje je lahko usmerjeno na porabnike, posrednike in zaposlene v podjetjih. Izvaja se kratkoročno in neposredno. Glavni cilj je spodbuditi porabnike k takojšnjemu nakupu izdelka ali storitve. Zelo uporabno je pri predstavitvi novega izdelka (Završnik 2009, 67). Na spletu se najpogosteje uporabljajo naslednja orodja pospeševanja prodaje: elektronski kuponi, nagradne igre, tekmovanja, brezplačni vzorci, spletni katalogi in spletna svetovanja. Pomembna so, saj pritegnejo kupce, da si ogledajo spletno stran in jih privabljajo, da se vračajo nazaj. Ena izmed največjih prednosti pa je ta, da omogočajo zbiranje imen in podatkov potrošnikov v podatkovne baze podjetij (Strauss in Frost 2001, 237).

28

Primer 1: Nagradne igre in tekmovanja Veliko podjetij preko svojih spletnih strani ali socialnih omrežij izvaja spletne nagradne igre in tekmovanja. S tem želijo prepričati potrošnike, da obiščejo njihovo stran, se vpišejo v bazo podatkov in spodbudijo k nakupu. Podjetje Merkur ima zelo dobre izkušnje s spletnimi nagradnimi igrami. Leta 2002 so organizirali nogometno spletno igro, kjer so se obiskovalci pomerili v vlogi nogometašev Pata in Mata. Spletne obiskovalce so na igro povabili preko elektronskih novic in spletnih pasic. Od milijona uporabnikov, ki so bili izpostavljeni spletnemu oglaševanju jih je 50 tisoč prišlo na Merkurjevo spletno stran, 6.533 obiskovalcev je svoje podatke tudi vpisalo v Merkurjevo internetno bazo. V času nagradne igre pa so opazili tudi 400 % povečanje povpraševanje po blagovni znamki Sony (Skrt, marec 2003). Zaradi velike uspešnosti so se odločili nadaljevati s nagradnimi igrami na svoji spletni strani. V času svetovnega nogometnega prvenstva so organizirali igro nogometna stavnica, kjer je vsak obiskovalec napovedal katere ekipe bodo 4 najboljše. Na njihovi strani imajo seznam vseh dosedanjih igre, ki jih lahko obiskovalci kljub zaključenim nagradnim igram igrajo vsak dan za zabavo. Lahko si jih tudi prenesejo na računalnik in jih igrajo brez internetne povezave. Slika 13: Merkurjeva spletna igra-Naj zmaga boljši

Vir: Nakup Merkur, 2010 Spletna stran nagradne-igre.net je namenjena promociji ter objavi spletnih nagradnih iger, ki potekajo na slovenskem spletu. Na strani so objavljeni podatki kdaj in kje poteka nagradna igra, kakšne so nagrade. Ponujajo objavo na dva načina: COOL stran je prva stran, ki se pokaže, kadar vstopimo na spletno stran podjetja nagradne-igre.net. in brezplačen vpis pod Ostale igre (urednik pogleda nagradno igro, ki mu jo pošlje podjetje, če je zanimiva jo tudi objavi) (Nagradne-igre, 2010). Spodnji sliki nam prikazujeta strani z nagradnimi igrami. Prva spletna stran COOL je zelo barvita, vsaka nagradna igra je prikazana s sliko, torej z neko zanimivo vsebino. Stran z ostalimi oglasi ne vsebuje nobenih slik, prikazan je seznam iger, pri čemer je najprej napisan naslov igre, nato pa sledi kratka razlaga in nagrade, ki si jih obiskovalci lahko pridobijo.

29

Slika 14: COOL nagradna igra Slika 15: Ostale nagradne igre

Vir: Nagradne igre, 2010 Vir: Nagradne igre, 2010 Prav tako lahko nagradne igre zasledimo na socialnih omrežjih. Zelo aktualna na tem področju je stran Activie. Activia je blagovna znamka jogurtov in jogurtovih napitkov, ki jih proizvaja Danone. Na strani preko Facebook omrežja izvaja številne nagradne igre in tekmovanja. Obiskovalce, ki jim je všeč njihova spletna stran, pozovejo k igram preko objave na tako imenovanem zidu. V začetku meseca avgusta so pozvali oboževalce, da na njihovi strani objavijo fotografijo poletnih trenutkov, naključno 3 izbranim so podarili lončke. Igra je potekala en dan. Julija so organizirali nagradno igro v kateri je lahko sodeloval vsak, ki je na njihov zid napisal predlog za kolesarsko turo. Obiskovalci so nato lahko glasovali za najboljši predlog tako, da so ga označili z »všeč mi je« oz »like«. Igra je trajala 2 dni. Predlog z največ glasovi in najbolj atraktiven predlog po njihovem izboru je bil nagrajen z Activia majčko. Activia izvaja predvsem kratkoročne nagradne igre, saj želi, da stran obišče čim več obiskovalcev. To je bolj atraktivno, saj lahko obiskovalci sodelujejo v več igrah, hkrati pa jih čaka vedno novi izziv. Na strani pa prav tako objavljajo slike nagrad (lončkov, majčk, paketov,..) in tudi slike iz prevzema nagrad. Slika 16: Poziv Activie k nagradni igri-objava na zidu

Vir: Facebook Activie, 2010 Slika 17: Objava slik iz podelitve nagrad

Vir: Facebook Activie, 2010

30

Primer 2: Elektronski kuponi Elektronski kuponi so zelo podobni navadnim kuponom, ki jih kupec dobi. Razlika je v tem, da so navadni kuponi že natisnjeni, elektronske pa si je potrebno natisniti sam. Podjetja največkrat kupone objavljajo na svojih spletnih straneh. Danone je na svojih spletni strani vse obiskovalce, ki imajo povišan holesterol pozval k Danacol izzivu. Namen izziva je bil prepričati ljudi s povečanim holesterolom, da opravijo 3 tedensko preizkušnjo. Vsak naj bi užival uravnoteženo prehrano, se redno gibal in vsak dan popil eno stekleničko Danacola. Če se po treh tednih stanje ne izboljša vrnejo, ob predložitvi računov, denar nazaj. Kot metodo pospeševanja prodaje so vključili v izziv še elektronske kupončke. Vsak, ki se je pridružil izzivu, je na njihovi strani izpolnil obrazec s podatki, nato pa je prejel kupon za 15 % popust pri nakupu paketa izdelkov Danacol. Slika 18: Obrazec za pridobitev kupona-Danacol

Vir: Danacol-Danone, 2010 Tudi Perutnina Ptuj je na svoji strani obiskovalcem ponudila kupon za pridobitev brezplačnih hrenovk Slimfitk. Hrenovke vsebujejo manj maščob in so obogatene s koencimom Q10. S tem so želeli potrošnike spodbuditi, da poskusijo nove hrenovke in to povsem brezplačno. Kuponi, s katerimi si lahko pridobimo brezplačne izdelke, so boljši od tistih, ki nudijo popuste. Kupcu ne bo potrebno odšteti denarja za izdelek in ga bo lahko brezplačno preizkusil. Tako izdelek preizkusijo tudi tisti, ki bi se drugače odločili za nakup podobnega izdelka druge blagovne znamke. Vsak, ki prejme tak kupon, ga po navadi tudi uporabi. Medtem ko kupone s popustom največkrat vnovčijo potrošniki, ki so že zvesti določeni blagovni znamki. Slika 19: Kupon na strani Perutnine Ptuj

Vir: Perutnina Ptuj, 2010

31

Primer 3: Elektronski katalogi in brošure Glavni namen elektronskih katalogov in brošur je informiranje kupcev. Proizvajalec oziroma podjetje lahko predstavi različne uporabe izdelka in podobno. Podjetje Gorenje na svoji spletni strani www.gorenje.si ponuja kupcem različne brošure, zloženke in kataloge. V njih predstavlja svoje izdelke oziroma linijo izdelkov. Na strani je tudi obrazec, kjer lahko obiskovalci posredujejo svoje podatke in tako prejmejo kataloge na dom brezplačno. Posebnost te strani je ta, da ima poseben oddelek imenovan »Worldwide«. Tako lahko obiskovalci iz vsega sveta obiščejo spletno stran, najprej izberejo državo iz katere prihajajo, na strani pa se temu primerno spremenita jezik in informacije. Na tuji strani prav tako najdemo njihove kataloge, ki pa se razlikujejo glede na države, saj imajo določene linije izdelkov samo v določenih državah. Slika 20: Seznam spletnih katalogov in brošur podjetja Gorenje

Vir: Gorenje Slovenija, 2010 4.2.3 Odnosi z javnostjo Odnosi z javnostjo se nanašajo na neosebna sporočila v zvezi z organizacijo, izdelkom ali storitvijo. Pomemben del predstavlja prepoznavanje različnih javnosti, ki naj bi jih podjetja dosegla z informacijami (Reedy et al. 2000, 189). Internet se lahko zelo učinkovito uporablja kot orodje za odnose z javnostjo. Prednost je predvsem ta, da lahko podjetje takoj objavi sporočilo in ga pošlje vsem zainteresiranim uporabnikom. Med najbolj razširjena spletna orodja za odnose z javnostjo spadajo e-pošta, poštni seznami, spletne strani, kjer ima podjetja posebne rubrike za javnost, sponzoriranje določenih spletnih strani ali spletnih projektov (Skrt, januar 2001). Podjetje z dobro urejenimi odnosi s strankami prihrani pri oglaševanju in trženju. Na spletu lahko podjetja registrirajo vsako podrobnost vsakega stika z vsako stranko in si tako pridobijo pomembne podatke. Dobri odnosi s strankami vplivajo na učinkovitost elektronskega poslovanja. Prav vzdrževanju in izboljšanju odnosov z obstoječimi kupci je potrebno nameniti

32

veliko pozornosti in časa. Možnosti prodaje izdelka novemu kupcu so ocenjene na 15 % medtem ko je prodaja obstoječemu kupcu na 50 % (Jerman Blažič 2001, 81-83). Primer odnosov z javnostjo: Termoelektrarna Šoštanj Pogledali smo si spletno stran Termoelektrarne Šoštanj, saj ponuja strankam oziroma obiskovalcem zelo veliko orodij, ki so namenjena odnosom z javnostjo. Kot prvo naj omenimo rubriko novice. V njej objavljajo aktualne novice glede delovanja elektrarne, proizvodnje, dogodkov, itd. Tako lahko vsak, ki ga zanima dogajanje, dnevno spremlja vse informacije. Poleg novic imajo posebno rubriko mediji. V njej so objavljeni vsi članki iz častnikov, spletnih portalov, spletnih časopisov, itd. Poleg tega redno objavljajo fotografije različnih dogodkov, arhive njihovega časopisa Pretok, letne biltene in poročila. Najdemo še posebno rubriko-sporočila za javnost. Na spletni strani je opisana tudi novost, ki jo ponujajo za javnost, to so dnevi odprtih vrat. TEŠ se je odločila, da bo vsak prvi četrtek v mesecu pripravila dneve odprtih vrat. Na njih direktor dr. Uroš Rotnik predstavlja razvojno strategijo in odgovarja na morebitna vprašanja, nato pa popelje obiskovalce na ogled elektrarne. Prav tako imajo na strani obrazec, preko katerega uporabnik vpiše svoje podatke in elektronski naslov ter zastavi vprašanje. Slika 21: Novice za javnost Slika 22: Publikacije na spletni strani TEŠ

Vir: Termoelektrarna Šoštanj, 2010 Vir: Termoelektrarna Šoštanj, 2010 4.2.4 Neposredno trženje Neposredno trženje prestavlja neposredno komunikacijo preko neosebnih medijev z skrbno izbranimi posamezniki, z namenom pridobitve takojšnega odziva (Strauss in Frost 2001, 240). Z razvojem informacijski tehnologij se je najbolj razvila ena od njegovih oblik-spletno nakupovanje. Neposredno trženje ima prednosti tako za kupce kot za prodajalce. Porabnikom omogoča nakupovanje 24 ur na dan in vse dni v letu. Prodajalcem pa omogoča prodajo, ki ni odvisna od časa in prostora, globalno prisotnost in večjo selektivnost glede potencialnih kupcev (Skrt, januar 2001).

33

4.2.5 Blog Blog se je pojavil kot oblika spletnega dnevnika, kamor so posamezniki zapisovali svoj vsakdan. Danes pa zagotavljajo komentiranje ali novice na različne aktualne teme. Blogi so pozitivno komunikacijsko orodje, ki jih lahko podjetja uspešno uporabljajo v svojo korist. Na primer blogerji pogosto pišejo o proizvodih in storitvah, ki jih dnevno uporabljajo. Podjetja, ki te objave spremljajo, lahko podajo svoje komentarje. Najlažje pa podjetja vplivajo na objavljeno vsebino tako, da začnejo s pisanjem blogov kar sama (Levovnik, februar 2010). Danes lahko blogi poleg teksta vsebujejo še slike, video posnetke, povezave na druge strani, ki so povezane z obravnavano tematiko. Ločimo osebne in poslovne bloge. Osebni dajejo osebni pogled na določeno tematiko. Poslovni pa nastanejo z namenom informiranja, promocije in posredovanja znanja. Največkrat se ti uporabljajo za komuniciranje s strankami in zaposlenimi. Poslovni blogi se največkrat nahajajo na sami spletni strani podjetja, osebni pa stojijo na svoji domeni ali so postavljeni v okvir določene blogosfere (blog.siol.net, najbolog.com, večer.si/blog). Podjetja želijo s poslovnimi blogi približati strankam dogajanje v podjetju in na trgu. Uporabljajo pa jih še za napovedovanje novosti v podjetju ter tako preverjajo svoje ideje (Skrt, maj 2003). Za prvi slovenski korporativni oziroma poslovni blog se je leta 2006 odločila družba Siol. Zaposleni na spletni strani siolov.blog.siol.net dnevno pišejo o svojem delu, življenju in internetu nasploh. Na njihove bloge lahko komentar odda vsak obiskovalec, ki si na strani brezplačno ustvari svoj blog račun. Prav tako imajo objavljen seznam avtorjev oziroma piscev. Blogi so razdeljeni glede na oddelke: zadnje objave, arhiv po mesecih, kategorije (Internet, miks, Siol in Slovenija), najboljše objave. To omogoča obiskovalcem lažji pregled in hitrejšo izbiro. Vsak objavljen blog lahko kdorkoli posreduje naprej: na primer objavi na socialnem omrežju Facebook, Twitter, pošlje preko maila svojih prijateljem ali tistim, ki bi jih vsebina zanimla, itd. S to funkcijo so omogočili, da lahko vsebino določene objave preberejo tudi tisti, ki sicer ne obiskujejo blog strani, ampak bi zanje pomenila koristen vir informacij. Slika 23: Siolov blog

Vir: Siol-ov blog, 2010 Razkrito.com je prvi slovenski poslovni blog. Ne gre za blog, ki bi pripadal nekemu podjetju, kot smo navedli zgoraj. To je blog, ki nudi brezplačne informacije za večjo poslovno in osebno uspešnost. Ti nasveti so v obliki video posnetkov. Blogi so razvrščeni v več kategorij: podjetništvo in služba, denar, marketing in prodaja, osebna rast in ostale teme. Prednost takšnega bloga je, da obiskovalec ne rabi brati vsebine, saj si jo preprosto pogleda preko video posnetka. Avtor video posnetkov oz blogov je Žan Nekrep, ki je lastnik več spletnih strani in avtor številnih strokovnih člankov. Video posname kar v svoji pisarni in tako daje obiskovalcem bolj sproščen občutek. Svojo skupnost Razkrito.com pa ima tudi na drugih straneh: Facebook in Twitter, Youtube.com in CentrSource (Razkrito, 2010).

34

Slika 24: Primer video posnetka na Razkrito.com

Vir: Razkrito, 2010 4.3 Primerjava spletnega poslovanja podjetij Gorenje d.d. in Electrolux Za primerjavo spletnega poslovanja smo si izbrali dve podjetji iz iste panoge, prvo podjetje Gorenje d.d. ima sedež v Sloveniji, drugo podjetje Electrolux pa na Švedskem. Skupina Gorenje spada med vodilne evropske proizvajalce gospodinjskih aparatov in na trgu deluje že šestdeset let. Svoje izdelke prodaja kar v sedemdesetih državah po vsem svetu in tako deluje na vseh kontinentih. Poleg gospodinjskih aparatov proizvajajo tudi kuhinjsko in kopalniško opremo ter široko paleto izdelkov za dom. Z 90 % deležem izvoza so najbolj mednarodno usmerjeno slovensko podjetje (Gorenje Slovenija, 2010). Electrolux je vodilno podjetje na področju gospodinjskih aparatov in aparatov za profesionalno uporabo na svetu. Deluje v 150 državah, kjer letno proda preko 40 milijonov izdelkov. Njihovo največje tržišče je v Evropi in Severni Ameriki, močno pa so prisotni tudi na trgih Latinske Amerike, Azije in Oceanije (Electrolux, 2010). Oba sta zelo uspešna na mednarodnem trgu, nas pa je zanimalo, katere so ključne razlike med njunim delovanjem na spletu. Za lažjo primerjavo smo si izbrali naslednje kategorije: • Jezikovna dostopnost potrošnikom • Spletna trgovina • Vsebine namenjene odnosom z javnostjo • Vsebine namenjene poslovnim partnerjem • Prisotnost na socialnih omrežjih • Prisotnost na ostalih spletnih straneh Jezikovna dostopnost potrošnikom: V tej kategoriji smo si pogledali ali sta strani na voljo v različnih tujih jezikih. Ko smo odprli stran Gorenja, se nam je prikazala v slovenskem jeziku, to je povsem razumljivo, saj ima sedež v Sloveniji. Glavna stran je torej v pripadajočem nacionalnem jeziku. Na vrhu strani smo našli okno Worldwide, kjer smo si lahko izbrali državo. Navedenih je vseh 70 držav, v katerih prodajajo izdelke, s tem si lahko potrošnik izbere državo iz katere prihaja in tako stran »bere« v svojem jeziku. Stran podjetja Electrolux

35

je v celoti angleška. Na njej nismo zasledili opcije, ki bi ponujala izbiro drugega jezika. Spletna stran Gorenja deluje potrošnikom prijazna in prilagodljiva, saj se z izbiro jezika kupci lažje znajdejo na njej, medtem ko je stran Electroluxa za nekatere težko čitljiva in pregledna, saj vsi ne razumejo tujega jezika. Spletna trgovina: primerjali smo spletni trgovini, ki jih imata podjetji na svoji strani. Spletna trgovina podjetja Gorenje je na voljo samo na prvotni-slovenski strani. Na vrhu strani najdemo podatke o splošnih pogojih, plačilnih metodah, dobavnem roku in dostavi. Na levi strani je več oddelkov: ponudba meseca, pralni stroji, kuhalni aparati, DVD predvajalniki,.. v katere so razporejeni izdelki, tako, da jih kupec lažje najde. Na desni strani pa je prikazana košarica naših izdelkov, novosti v ponudbi, najbolj prodajani izdelki in priporočani izdelki. Ko smo si izbrali izdelek, se nam je najprej prikazala njegova slika, nato pa podrobnejše informacije (lastnosti, tehnični podatki, upravljanje, programi,..). Preden želimo vstopiti v spletno trgovino Elecrolux, si moramo izbrati državo iz katere prihajamo. Spletna trgovina se nam nato prilagodi v jezik in izdelke, ki so na voljo v izbrani državi. Pri tem smo naleteli na težave, saj nekatere države nimajo spletne trgovine in tako se nam, namesto spletne trgovine, odpre samo spletna stran izbrane države, kjer izdelkov ne moremo naročiti, lahko pa najdemo informacije o njih. To je slabo, saj kupec pričakuje, da bo izdelke lahko kupil, ne pa dobil samo informacije. Bilo bi boljše, da bi bile na seznamu samo države, ki dejansko ponujajo nakup. Ker slovenska stran nima trgovine, smo si pogledali nemško spletno trgovino. Razporeditev je podobna strani Gorenja. Na levi strani najdemo oddelke, kjer se nahajajo različni izdelki glede na kategorije. Stran nam ponuja tudi možnost iskanja izdelkov glede na številko izdelka. Ko smo si izbrali izdelek, se nam je prikazalo bistveno manj informacij, kot na strani Gorenja, tudi slika je manjša. Spletna trgovina Gorenja je bistveno bolje narejena in pregledna kot Electrolux. Čeprav je na voljo le državljanom Slovenije, pa lahko na njej najdemo vse izdelke in kar je pomembnejše vse informacije glede izdelkov. Na drugi strani sicer Electrolux ponuja prodajo v različnih državah, vendar pa so nam njihove spletne trgovine ponudile bistveno manj podatkov. Vsebine namenjene odnosom z javnostjo: v tej kategoriji smo si pogledali, kaj strani ponujata javnosti, ali jo redno obveščajo in v kakšni meri. Gorenje skrbi za vsebine na vseh spletnih straneh. Javnosti ponujajo aktualne novice glede izdelkov, poslovanja, nagradnih iger,.. Stran ima tudi arhiv novic glede na mesece za obdobje zadnjih štirih let. Poleg tega imajo tudi rubriko katalogi, kjer lahko najdemo različne kataloge izdelkov, brošure, magazin, zloženke in letake. Kot popestritev pa so na strani tudi različni recepti. Tudi spletna stran Electrolux ponuja potrošnikom sveže novice, različna poročila, novice glede prihajajočih dogotkov, itd. V tej kategoriji sta si podjetji precej podobni. Vsebine namenjene poslovnim partnerjem: vsaka dobro zasnovana spletna stran mora imeti tudi vsebine, namenjene poslovnim partnerjem. Gorenje.com ima na strani posebno okence z imenom »for bussines partners«. Za poslovne partnerje uporablja posebno tehnologijo imenovano EDI. Omogoča prejemanje in pošiljanje elektronskih dokumentov, ter tako omogoča hitro povezavo z njihovimi poslovnimi partnerji, bankami, dobavitelji, logističnimi partnerji, itd. Na desni strani so različni oddelki: e-ponudba, poprodaja, prodaja, prodaja na vzhodu, podatki o izdelkih,… Vsak poslovni partner, ki želi vstopiti v enega izmed izdelkov potrebuje uporabniško ime in geslo. Poleg tega na strani najdemo tudi informacije glede delnic, obvestila za vlagatelje, prezentacije, letna poročila, strateški plan. Na strani podjetja Electrolux posebne vsebine, ki bi bila namenjena samo poslovnim partnerjem nismo zasledili. Kljub temu pa so na strani številne informacije, ki jim lahko koristijo: letna poročila, poročila za določena obdobja, informacije glede delnic, prihajajoči dogodki, poročila

36

vodstva,…Obe strani tako ponujata širok asortiment informacij, ki so namenjene poslovnim partnerjem. Gorenje pa je naredilo korak naprej, saj je ustvarilo rubriko, ki je vidna samo njim in omogoča hitro izmenjavo informacij, ki je danes bistvena za uspešno mednarodno delovanje. Prisotnost na socialnih omrežji: obe podjetji se zavedata prednosti, ki jo prinašajo različna socialna omrežja, kjer je registriranih na milijone potrošnikov iz vsega sveta. Na svojih spletnih straneh imata zato povezave, ki nas vodijo do ostalih strani, kjer sta prisotna. Tako Gorenje kot Electrolux imata svojo stran v angleškem jeziku na socialnem omrežju Facebook. Gorenje preko nje obvešča potrošnike o aktualnih novostih v podjetju, objavlja različne recepte, video posnetke, fotografije izdelkov. Vse to nam ponuja tudi stran Electroluxa. Poleg tega lahko na njej najdemo še posebno rubriko imenovano VAC. Gre za nov projekt podjetja, kjer bodo z zbiranjem plastike iz morja naredili novo zbirko sesalnikov. S tem želijo obvestiti potrošnike o njihovi okoljski ozaveščenosti. Electrolux ima še tri svoje strani in sicer: Design Lab, Electrolux Severna Amerika in Kelly Confidential. Prva stran je namenjena vsem, ki jih zanima natečaj Design Lab. To je natečaj, ki je namenjen vsem dodiplomskim in podiplomskim študentom industrijskega oblikovanja, ki bi radi predstavili svoje ideje za gospodinjske aparate prihodnosti. Na strani so objavljene aktualne novice glede kandidatov, izdelkov, ki so se uvrstili v finale, obiskovalci lahko tudi glasujejo za najboljši inovativen izdelek, itd. Ostali dve strani pa sta namenjeni predvsem potrošnikom iz Severne Amerike. V tej kategoriji gre plus podjetju Elektrolux. Prisotnost na ostalih straneh: obe podjetji sta prisotni tudi na drugih straneh. Med drugimi na strani YouTube, kjer lahko preko video posnetkov spoznamo njihove izdelke. Obe podjetji redno objavljata slike na strani Flickr. Gorenje ima predstavitev podjetja tudi na strani Wikipedija. Electrolux pa je prisoten še na nekaterih drugih straneh kot so: Issuu, Picasa in Slideshare.

37

5. SKLEP

Internet ne dela razlik med velikimi in majhnimi udeleženci v mednarodnem poslovanju. Z njim si je mnogo podjetij pridobilo enakopraven vstop na mednarodne trge. Z njegovim razvojem je dobilo tudi elektronsko poslovanje povsem nove razsežnosti. Uporabljajo ga tako posamezniki za opravljanje nakupov, pridobivanje informacij, opravljanje storitev, kot tudi podjetja, ki jim splet predstavlja novo tržno pot. Kupcem na eni strani prinaša številne prednosti, kot so ugodnejše cene, večja količina informacij, enostavni nakupi in primerljivost podatkov oz. cen. Na drugi strani pa se srečujejo tudi z omejitvami, saj izdelkov ne morejo videti, hkrati pa morajo na njih čakati nekaj časa. Ker pa je večina ljudi danes omejena s časom in nima na voljo več ur za klasično nakupovanje po trgovinah, raje stvari kupijo preko spleta. To je vidno v številnih raziskavah, kjer lahko vidimo, da spletna prodaja narašča iz dneva v dan. S primerjalnimi analizami smo ugotovili kakšne so razlike med slovenskimi in tujimi spletnimi ponudniki. Pri klasičnem poslovanju med podjetji in končnimi potrošniki, so svetovne spletne trgovine bolje razvite od domačih. Njihova prednost je predvsem ta, da ponujajo dostavo skoraj v vsako državo in to le v nekaj dnevih. Slovenska podjetja so večinoma omejena na domače tržišče, na izdelke pa je potrebno čakati kar nekaj časa. Podobno je tudi pri elektronskem poslovanju med potrošniki. Tako Bolha in Salamon, ki sta najbolj znani slovenski tržnici, sta omejeni na domače tržišče. Na njunih portalih so registrirani le domači uporabniki. Medtem ko ima največja spletna tržnica eBay uporabnike iz vseh delov sveta. Napredek pri mednarodnem poslovanju je moč zaslediti pri podjetjih, ki ponujajo B2B obliko elektronskega poslovanja. Slovenski portali tukaj ne sodelujejo samo z domačimi podjetji, ampak tudi s tujimi. Na tem področju smo v primerjavi s tujimi državami dokaj uspešni, posamezna podjetja dosegajo dobre poslovne rezultate. Čeprav jih po uspehu ne moremo primerjati z tujimi podjetji, je na tem področju viden napredek. Mnogo slovenskih podjetij sodeluje na tujih portalih in si tako pridobiva pomembna naročila. V današnjem času nekemu podjetju ni potrebno vlagati toliko truda in napora v pridobitev mednarodnega posla, kot nekoč. Marsikatera preprosto sodelujejo na spletnih dražbah. S tem si pridobijo predvsem na času in tudi posebnih stroškov pri tem nimajo. Oblika elektronskega poslovanja, ki pri nas še ni tako razvita, je poslovanje med potrošnikom in podjetjem. Gre za primere, ko kupec pošlje razpis in poziva dobavitelje k ponudbam. Na ta način delujejo številni portali, kjer potrošniki nudijo svoje slike ali video posnetke drugim podjetjem. Skozi komunikacijski splet smo spoznali različne oblike trženja, ki jih podjetja uporabljajo na svetovnem spletu. Najhitreje rastoči trend je spletno oglaševanje. Podjetja oglašujejo svoje izdelke preko elektronske pošte in drugih strani. Prednost je predvsem ta, da lahko vsebino prilagodijo različnim skupinam, hkrati pa jim omogoča dvosmerno komunikacijo. Zaradi vse večjega spletnega oglaševanja, se je povečalo število podjetij oz. agencij, ki ponujajo različne oblike spletnega trženja. Podjetjem omogočajo postavitev oglasov na najbolj obiskane strani. Vse več je podjetij, ki imajo svoje strani na socialnih omrežjih. Na podlagi Facebooka smo ugotovili, da ima skoraj vsako podjetje svojo stran, kjer potrošnike dnevno obvešča o aktualnih novicah, novih izdelkih, nagradnih igrah,… Podjetja izkoriščajo svoje spletne strani še za pridobivanje kontaktov in podatkov potrošnikov. V ta namen ustanavljajo različne spletne klube, ki kupcem dajejo različne ugodnosti, podjetja pa skozi njih spoznavajo želje in potrebe javnosti. Pomembno je tudi to, da obiskovalcem na svoji strani ponudijo čim več. Ni dovolj le predstavitvena stran, potrebno je skrbeti za dobre odnose z javnostjo. Tako vse več

38

strani obiskovalcem ponuja spletne kataloge, letna poročila, vabila na družabne dogodke, poročila gibanja delnic,… V zadnjem delu diplomskega seminarja smo primerjali spletno delovanje podjetij Gorenje in Electrolux. Obe podjetji spadata med vodilne mednarodne proizvajalce gospodinjskih aparatov. Spletna stran Gorenja je prilagojena kupcem po svetu in jim nudi opcijo preproste izbire države, tako se stran prilagodi glede na regijo, iz katere izhaja. Electrolux te možnosti ne ponuja in je s tem stran težje berljiva za tiste, ki ne obvladajo angleškega jezika. Prav tako nam obe strani ponujata spletno trgovino. Pri Gorenju je ta namenjena le slovenskim potrošnikom, medtem, ko se na strani Electroluxa prilagodi glede na kupčevo državo. Obe podjetji sta tako izkoristili prednosti, ki jih ponujajo številne spletne trgovine in si z njihovo uvedbo povečala prodajo in tudi informiranost potrošnikov. Glede na to, da podjetji delujeta na mednarodnem trgu, smo pogledali, kaj ponujata poslovnim partnerjem. Pri tem smo ugotovili, da ima Gorenje posebno rubriko, ki jim je namenjena in vanjo lahko vstopijo le podjetja, ki so registrirana. Na ta način si hitro izmenjuje podatke in elektronske obrazce z drugimi podjetji, ter tako omogoča hitro in nemoteno komunikacijo. Electrolux te možnosti ne ponuja, vendar pa ima kar nekaj rubrik, ki so namenjene drugim podjetjem. Obe podjetji se zavedata, kako pomembna je prisotnost na svetovnem spletu, zato imata svoje podstrani tudi na drugih straneh, kot so Facebook, Twitter, Youtube, Wikipedija, itd. Prisotnost na svetovnem spletu je postala nuja. Tega se ne zavedajo samo velika in uspešna mednarodna podjetja, ampak tudi slovenska. Podjetja se predstavljajo na različnih straneh, ter tako dnevno komunicirajo s potrošniki. Poleg tega splet izkoriščajo kot hitro in enostavno obliko komuniciranja in poslovanja s poslovnimi partnerji širom sveta. POVZETEK V zadnjem desetletju je število internetnih aktivnosti močno naraslo. Še pred nekaj leti smo kupovali večino izdelkov v trgovinah, danes pa se je to spremenilo, saj skorajda ni izdelka, ki ga nebi mogli kupiti preko spleta. Internet je ponudil podjetjem možnost za razvoj in trženje novih storitev. Pojavile so se nove oblike elektronskega poslovanja. Najbolj razširjeno je zagotovo poslovanje med podjetjem in končnim potrošnikom. Za podjetja je posebej pomembno B2B elektronsko poslovanje, kjer gre za poslovanje med podjetji. Preko njega potekajo vse transakcije v enem samem koraku. Veliko podjetij pa sodeluje na spletnih tržnicah, kjer si z malo sreče in znanjem lahko pridobijo velika naročila. Internet nudi veliko možnosti za mednarodno komunikacijo, saj se s tem odpirajo nove oblike pospeševanja mednarodnega sodelovanja. Na njem najdemo veliko poslovnih in drugih podatkov, ki so ves čas na voljo po celem svetu. Podjetjem daje možnost, da se povežejo tudi z večjo skupino porabnikov, hkrati pa lahko pošiljajo poosebljena sporočila. Glavna razlika med tradicionalnim in spletnim trženjem je ta, da slednje omogoča dvosmerno komunikacijo in uporabo večpredstavnosti. Najbolj razvita oblika spletnega trženja je zagotovo spletno oglaševanje. Njegova uporaba se iz leta v leto povečuje. Najbolj aktualno pa je postalo oglaševanje na socialnih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter. Na njih je registriranih milijone uporabnikov, ki jih vsak dan obiščejo. Podjetja so to izkoristila, saj je trženje na teh straneh dokaj enostavno in ugodno.

39

Zaradi vse večje uporabe interneta, se bo zagotovo večala tudi uporaba spletnega tržnega komuniciranja. Podjetja so spoznala, da je takšna oblika cenovno ugodna, učinkovita in hitra. Prav hiter odziv, pa je v današnjem svetu nuja za preživetje. Internet ne povezuje samo podjetja z domačim trgom, ampak s celotnim svetom. Podjetja preko njega komunicirajo s tujimi poslovnimi partnerji. Na drugi strani pa lahko s pomočjo spleta opazujejo potrošnike, njihove želje in potrebe. Svoje trženjske vsebine lahko preprosto prilagajajo različnim starostnim in regionalnim skupinam. Ključne besede: internet, elektronsko poslovanje, elektronsko trženje, spletna trgovina, B2B, B2C, komunikacijski splet, spletno oglaševanje, mednarodno komunicranje, socialna omrežja ABSTRACT

In the last decade, the number of internet activity is growing very fast. A few years ago we bought majority of products in shops. Today this has changed. We can buy almost anything on the internet. The internet has offered companies the ability to develop. Today there are many new forms of electronic commerce. The most popular e-commerce is business between companies and final consumers. For companies it is particularly important B2B e-commerce; business between companies. Through him all transactions take place in just one step. Many businesses take part in online marketplaces, where they are able to obtain large orders. The internet offers many opportunities for international communication and speeds up new forms of international cooperation. On it we can find business and other information at any time. Companies can connect with a larger group of consumers and can also send personalized messages. The main difference between traditional and online marketing is that online marketing enables two-way communication and use multimedia. The most spread type of online marketing is web advertising. Its use is increasing very fast. The most current has become advertising on social networks such as Facebook and Twitter. They have millions of registered users who visit them every day. For companies this type of advertising is quite easy and cheap. The use of internet is increasing and we can also expect that the use of online marketing communication will become more and more widen. Companies have realized that this type of marketing is cheap, efficient and fast. A quick response is necessity for survival in today's business world. Internet doesn't only connect companies to the domestic market, but with the whole world. Through him companies communicate with foreign business partners. On the other hand, internet helps them to realize consumer wishes and needs. Their marketing contents can be easily adaptable to different age and regional groups. Key words: internet, electronic commerce, electronic marketing, online shop, B2B, B2C, promotional MIX, online advertising, international communication, social networks

40

6. LITERATURA IN VIRI 6.1 Literatura 1. Chaffey, Dave, Mayer Richard, Johnston Kevin in Ellis-Chadwick Fiona. 2000. Internet

marketing: strategy, implementation and practice. New Jersey: Prentice Hall. 2. Devetak, Gabrijel. 2001. Evropski marketing storitev. Kranj: Moderna organizacija. 3. Hrastelj, Tone. 2001. Mednarodno poslovanje v vrtincu novih priložnosti. Ljubljana: GV

založba.

4. Hofacker, Charles F. 2001. Internet marketing. New Jork: J. Wiley. 5. Hollensen, Svedn. 2004. Global marketing: a decision-oriental approach. Harlow:

Pearson Education.

6. Jerman Blažič, Borka s soavtorji. 2001. Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: GV Založba.

7. Kotler, Philip, Wong Veronica, Saunderes John A. in Armstrong Gary. 2005. Principles of

Marketing. Harlow: Pearson Education.

8. Kotler, Philip. 2004. Management trženja. Ljubljana: GV Založba. 9. Prešeren, Saša. 2009. Poslovna informatika in internet za podjetnike in managerje- e-

poslovanje, e-trgovanje, e-plačevanje, e-podpis, e-zaščita, m-storitve. Ljubljana: samozaložba.

10. Reedy, Joel, Schullo Shauna in Zimmerman Kenneth. 2000. Electronic marketing:

Integrating electronic resources into the marketing process. Orlando: The Dryden Press. 11. Strauss, Judy in Frost Eaymond. 2001. E-Marketing. New Jersey: Prentice Hall. 12. Završnik, Bruno. 2009. Marketinško komuniciranje. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta. 6.2 Viri 1. Amazon. (2010). About Amazon. [online]. Dostopno na: http://www.amazon.com/ [22.7.2010]. 2. Bobek, Samo. 2009. Elektronsko poslovanje. Gradiva za predavanja. [online]. Dostopno

na: http://epf-oi.uni-mb.si:8000/clani/bobek/FI/e-poslovanje.pdf [25.11.2010].

3. Bolha. (2010). Bolha trgovina. [online]. Dostopno na: http://www.bolha.com/oglasevanje/bolha-trgovina [12.11.2010].

4. Business in economy. (2010). Web site problems. [online]. Dostopno na:

http://www.businessineconomy.com/web-site-problems/ [23.8.2010].

41

5. Danacol-Danone. (2010). Danacol. [online]. Dostopno na:

http://www.danone.si/notranja_stran/danacol.asp [12.8.2010]. 6. eDnevnik. (november 2008). E-poslovanje. [online]. Dostopno na: http://www.ednevnik.si

[30.7.2010]. 7. Electrolux. (2010). [online]. Dostopno na: http://www.electrolux.si/ [29.8.2010].

8. EmailBrain. (2010). Smart Email Marketing. [online]. Dostopno na:

http://www.emailbrain.com/eb/index.shtml [22.8.2010].

9. EnaA. (2010). O podjetju. [online]. Dostopno na: http://www.enaa.com/ [22.7.2010].

10. Facebook. (2010). Facebook advertising. [online]. Dostopno na: http://www.facebook.com/ [28.8.2010].

11. Gmail. (2010). [online]. Dostopno na: http://mail.google.com/ [16.8.2010].

12. Google. (2010). [online]. Dostopno na: http://www.google.si/ [8.8.2010]. 13. Google oglaševanje. (2010). Agencija za Google oglaševanje. [online]. Dostopno na:

http://inter-net.si/ [22.8.2010]. 14. Gorenje Slovenija. (2010). [online]. Dostopno na: http://www.gorenje.si/ [29.8.2010].

15. Httpool. (2010). Spletno oglaševanje. [online]. Dostopno na: http://www.httpool.si/

[23.8.2010]. 16. Kolosej. (2010). Trženje. [online]. Dostopno na: http://www.kolosej.si/ [27.8.2010]. 17. Levovnik, Nika. (februar 2010). Spletna orodja kot del marketinške strategije podjetij.

Revija Moj Mikro. [online]. Dostopno na: http://www.mojmikro.si/mreza/za_mala_podjetja/spletna_orodja_kot_del_marketinske_strategije_podjetij [10.7.2010].

18. Nagradne igre. (2010). [online]. Dostopno na: http://www.nagradne-igre.net/ [5.8.2010].

19. Nakup Merkur. (2010). Merkurjev vrtiljak. [online]. Dostopno na: http://nakup.merkur.si/

[5.8.2010]. 20. Mimovrste. (2010). O Mimovrste. [online]. Dostopno na: http://www.mimovrste.com/

[22.7.2010]. 21. Mohar, Nika. (4.6. 2009). Spletno oglaševanje. Mladi podjetnik. [online]. Dostopno na:

http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/marketing/spletno-oglasevanje [20.7.2010]. 22. Presentia. (21.2.2008). Elektronsko B2C poslovanje (elektronsko poslovanje med

podjetjem in potrošnikom). [online]. Dostopno na: http://blog.presentia.si/ [25.11.2009].

42

23. Razkrito. (2010). Poslovni nasveti. [online]. Dostopno na: http://www.razkrito.com/ [17.7.2010].

24. Redorbit. (2010). Reference. [online]. Dostopno na: http://www.red-orbit.com/

[10.8.2010].

25. Senca. (2010). Iskalniški marketing. [online]. Dostopno na: http://www.senca.net/storitve/iskalniski-marketing/ [16.8.2010].

26. Siol-ov Blog. (2010). Siol piše blog. [online]. Dostopno na: http://siolov.blog.siol.net/

[27.7.2010].

27. Skrt, Rado. (november 2000). Vpliv interneta na trženjski splet podjetja (1.del: izdelek, prodajne cene). Nasvet. [online]. Dostopno na: http://www.nasvet.com/trzenjski-splet-1/ [26.7.2010].

28. Skrt, Rado. (december 2000). Vpliv interneta na trženjski splet podjetja (2.del: prodajne

poti). Nasvet. [online]. Dostopno na: http://www.nasvet.com/trzenjski-splet-2/ [26.7.2010].

29. Skrt, Rado. (januar 2001). Vpliv interneta na trženjski splet podjetja (3.del: trženjsko

komuniciranje). Nasvet. [online]. Dostopno na: http://www.nasvet.com/trzenjski-splet-3/ [28.7.2010].

30. Skrt, Rado. (september 2002). B2B poslovanje. Nasvet. [online]. Dostopno na:

http://www.nasvet.com/b2b-poslovanje/ [28.11.2009]. 31. Skrt, Rado. (marec 2003). Promocija spletne trgovine. Nasvet. [online]. Dostopno na:

http://www.nasvet.com/promocija-spletne-trgovine/ [27.11.2009]. 32. Skrt, Rado. (decemer 2008). Na Facebooku se splača oglaševati. Nasvet. [online].

Dostopno na: http://www.nasvet.com/facebook-oglasevanje/ [13.7.2010].

33. Skrt, Rado. (julij 2010). AdMunds, nova spletna oglaševalska mreža. Nasvet. [online]. Dostopno na: http://www.nasvet.com/admundus/ [10.8.2010].

34. Skrt, Rado. (julij 2010). AdMunds, nova spletna oglaševalska mreža. Nasvet. [online].

Dostopno na: http://www.nasvet.com/admundus/ [10.8.2010]. 35. Skrt, Rado. (september 2009). Klik, klik, klik-akcija. Revija Moj Mirko. [online].

Dostopno na: http://www.mojmikro.si/mreza/uporabno/klik_klik_klik_akcija [15.8.2010]. 36. Spletne novice. (17.12. 2007). Ebay-čudež ekonomije. [online]. Dostopno na:

http://www.spletnenovice.net/ebay-cudez-ekonomije.html [15.11.2010]. 37. Statistični urad Republike Slovenije. 2008. Uporaba interneta v podjetjih z 10 ali več

zaposlenimi osebami, Slovenija, 1. Četrtletje 2008. [online]. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=1912 [20.11.2009].

43

38. YooCart. (3.12.2009). C2B- Consumer to Business- Type od eCommerce. [online]. Dostopno na: http://www.yoocart.info/2009/12/c2b-consumer-to-business-type-of-ecommerce/ [25.11.2009].

39. Typepad. (27.8. 2005). The C2B revolution (Consumer to Bussines). [online]. Dostopno

na: http://c2b.typepad.com/c2b/2005/08/the_c2b_revolut.html [25.11.2009].

Kazalo slik Slika 1: Oglaševanje preko elektronske pošte: zadnji-trenutek.com ........................................ 22

Slika 2: Prikaz tedenskih novic Koloseja z oglasno vsebino ................................................... 22

Slika 3: Izpolnitveni obrazec na spletni strani Remax ............................................................. 23

Slika 4: Oglasni prostor na 24ur.com…………………………………………………………24 Slika 5: Tekstovni oglas na spletni strani Cosmopolitan ......................................................... 24

Slika 6: Oglaševalska akcija s klik oglasi na strani Obala.net ................................................. 24

Slika 7: Stran podjetja Gorenjka na socialnem omrežju Facebook .......................................... 25

Slika 8: Prikaz izdelkov podjetja……………………………………………………………. 25 Slika 9: Čokoman Klub na Facebook.com ............................................................................... 25

Slika 10: Primer oglasov na strani Facebook.com ................................................................... 26

Slika 11: Prikaz povezav za iskano vsebino klimatske naprave .............................................. 26

Slika 12: Primer pojavnih oken ................................................................................................ 27

Slika 13: Merkurjeva spletna igra-Naj zmaga boljši ................................................................ 28

Slika 14: COOL nagradna igra Slika 15: Ostale nagradne igre ................ 29

Slika 16: Poziv Activie k nagradni igri-objava na zidu ........................................................... 29

Slika 17: Objava slik iz podelitve nagrad ................................................................................. 29

Slika 18: Obrazec za pridobitev kupona-Danacol .................................................................... 30

Slika 19: Kupon na strani Perutnine Ptuj ................................................................................. 30

Slika 20: Seznam spletnih katalogov in brošur podjetja Gorenje ............................................ 31

Slika 21: Novice za javnost………………………………………………………………… 31 Slika 22: Publikacije na spletni strani TEŠ .............................................................................. 32

Slika 23: Siolov blog ................................................................................................................ 33

Slika 24: Primer video posnetka na Razkrito.com ................................................................... 34