DELNI ENERGETSKI PREGLED PODJETJA HENKEL ...Cene energentov se v glavnem zvišujejo in tudi v prihodnje ne kaţe, da bi le-te začele padati. Dogodki po svetu narekujejo nov način

Fakulteta za strojništvo

DELNI ENERGETSKI PREGLED PODJETJA

HENKEL SLOVENIJA, KI ZAJEMA

KOMPRIMIRAN ZRAK, ELEKTRIČNO

ENERGIJO IN HLAJENJE

Diplomsko delo

Študent: Mitja TURK

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program Strojništvo

Smer: Energetika in procesno strojništvo

Mentor: red. prof. dr. Niko Samec

Somentor: dr. Filip Kokalj

Maribor, September 2011

- II -

- III -

I Z J A V A

Podpisani Mitja TURK izjavljam, da:

je bilo predloţeno diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom red. prof.

dr. Niko Samec in somentorstvom dr. Filip Kokalj ;

predloţeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloţeno za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjiţnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, 11.8.2011 Podpis: ___________________________

- IV -

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Niko Samec in

somentorju dr. Filip Kokalj za pomoč in vodenje pri

opravljanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi

gospodu Srečku Habjaniču za mentorstvo in vodenje v

podjetju Henkel Slovenija

_______________________.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij.

- V -

DELNI ENERGETSKI PREGLED PODJETJA HENKEL SLOVENIJA, KI

ZAJEMA KOMPRIMIRAN ZRAK, ELEKTRIČNO ENERGIJO IN

HLAJENJE

Ključne besede: Energetski pregled, komprimiran zrak, kompresorska postaja, kompresor,

električna energija, električni porabniki, hlajenje.

UDK: 620.92:502.1(043.2)

POVZETEK

V diplomskem delu je obravnavan delni energetski pregled podjetja za proizvodnjo

kozmetičnih izdelkov Henkel Slovenija. Pregledano je bilo energetsko stanje podjetja s

poudarkom na komprimiranem zraku, električni energiji in hlajenju. Izrisana je bila mreža

medijev in naprav in izdelan seznam glavnih porabnikov. Skozi delo so predstavljene porabe

energentov zadnjih treh let in rešitve učinkovitejše rabe energije. Delo upošteva navodila, ki

jih podaja Priročnik za izvajalce energetskih pregledov.

Pregled je bil izveden zaradi stroškov energije in želji po navedbi ukrepov o izboljšanju

energetskega stanja v podjetju.

- VI -

PARTIAL ENERGY AUDIT HENKEL SLOVENIJA, WHICH INCLUDES

COMPRESSED AIR, ELECTRICITY AND COOLING

Key words: Energy audit, compressed air, compressor station, compressor, electricity,

consumer electronics, cooling.

UDK: 620.92:502.1(043.2)

ABSTRACT

This thesis considers a partial energy audit of a company for the manufacture of cosmetic

products, Henkel Slovenia. There was inspected the energy position of the company, with an

emphasis on compressed air, electricity and cooling. Energy network and devices were drawn

and a list of major customers was made.

My thesis presents the energy consumption for the last three years and more efficient energy

solutions. My work follows the instructions provided on the guide for providers of energy

audits.

The review was carried out because of energy cost and desire for the indication of measures

on improving the energy situation in the company.

- VII -

KAZALO

Vsebina

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 SPLOŠEN OPIS PODROČJA DIPLOMSKEGA DELA .............................................................. 1

1.2 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA .................................................................. 2

2 O PODJETJU ................................................................................................................... 3

2.1 SPLOŠNI PODATKI PODJETJA .......................................................................................... 3

2.2 KRATKA ZGODOVINA IN OPIS PODJETJA ........................................................................ 4

2.2.1 Pomembnejši datumi v zgodovini: ....................................................................... 4

2.2.2 Opis podjetja ......................................................................................................... 6

2.2.3 Organizacijska shema podjetja Henkel Slovenija ................................................ 9

2.2.4 Vizije, vrednote in poslovni cilji ........................................................................ 10

2.2.5 Politika kakovosti in ravnanja z okoljem ........................................................... 11

2.2.6 Druţbena odgovornost ........................................................................................ 13

2.3 TLORIS PODJETJA IN PROSTORSKA RAZPOREDITEV OBJEKTOV ..................................... 14

2.3.1 Tloris podjetja. .................................................................................................... 14

2.3.2 Kratek opis objektov podjetja ............................................................................. 15

2.4 UPRAVLJANJE Z ENERGIJO ........................................................................................... 17

2.4.1 Odgovorne osebe za energetiko v podjetju ........................................................ 17

2.4.2 Mediji in dobavitelji ........................................................................................... 18

3 SISTEM ZA KOMPRIMIRAN ZRAK ........................................................................ 19

3.1 SPLOŠNO O KOMPRIMIRANEM ZRAKU .......................................................................... 19

3.1.1 Lastnosti komprimiranega zraka ........................................................................ 19

3.2 KAKOVOST KOMPRIMIRANEGA ZRAKA ........................................................................ 21

3.2.1 Voda v komprimiranem zraku ............................................................................ 23

3.3 OPIS KOMPRESORSKE POSTAJE Z OMREŢJEM ............................................................... 24

3.3.1 Opis vijačnega kompresorja ............................................................................... 25

3.3.2 Sesanje zraka in izkoriščanje odpadne toplote ................................................... 25

- VIII -

3.3.3 Akumulacijski rezervoarji .................................................................................. 26

3.3.4 Sušilci zraka ........................................................................................................ 26

3.3.5 Cevovodi ............................................................................................................. 27

3.4 REGULACIJA KOMPRESORJEV ...................................................................................... 28

3.4.1 Frekvenčna regulacija ali spremenljiva hitrost vrtenja ...................................... 29

3.5 PORABA IN STROŠKI KOMPRIMIRANEGA ZRAKA .......................................................... 29

4 ELEKTROENERGETSKI SISTEM ............................................................................ 36

4.1 SPLOŠNO O ELEKTRIČNI ENERGIJI ................................................................................ 36

4.2 TRANSFORMATORSKA POSTAJA .................................................................................. 36

4.3 PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE .................................................................................. 37

4.4 MERJENJE PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE .................................................................. 42

4.5 OPIS NAPRAVE ZA MERJENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE ................................................... 42

4.6 RAZSVETLJAVA ........................................................................................................... 43

5 SISTEM ZA HLAJENJE ............................................................................................... 44

5.1 SPLOŠNO O HLAJENJU .................................................................................................. 44

5.2 KLIMATSKE NAPRAVE ................................................................................................. 45

5.3 DELOVANJE KLIMATSKIH NAPRAV .............................................................................. 45

5.4 VRSTE KLIMATSKIH SISTEMOV .................................................................................... 46

5.4.1 Lastnosti stenske klimatske naprave: ................................................................. 47

5.4.2 Lastnosti enojne stenske klimatske naprave z ionizatorjem in aktivnim

elektrostatičnim filtrom: ................................................................................................... 48

5.4.3 Ionizator .............................................................................................................. 49

5.4.4 Inverterska klimatska naprava ............................................................................ 49

5.5 HLAJENJE S HLADILNIMI AGREGATI ............................................................................ 50

5.5.1 Delovanje hladilnega agregata............................................................................ 50

5.5.2 Vrste hladilnih agregatov AERMEC v podjetju ................................................ 50

5.5.3 Merjenje učinkovitosti hladilnega sistema oziroma EER število ..................... 53

5.6 PREZRAČEVANJE ......................................................................................................... 53

6 UKREPI, PREDLOGI ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE ............................... 55

- IX -

6.1 KOMPRIMIRAN ZRAK ................................................................................................... 55

6.2 ELEKTRIČNA ENERGIJA ............................................................................................... 56

6.3 HLAJENJE .................................................................................................................... 57

7 SKLEP ............................................................................................................................. 58

8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV .......................................................................... 59

9 PRILOGE ........................................................................................................................ 61

- X -

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Tovarna Zlatorog Maribor, leta 1887 [1] ................................................................... 4

Slika 2.2: Struktura prometa podjetja Henkel Slovenija d.o.o. [1] ............................................. 7

Slika 2.3: Organizacijska shema podjetja Henkel Slovenija d.o.o. ............................................ 9

Slika 2.4. Logotip podjetja s sloganom .................................................................................... 10

Slika 2.5: Projekt smile [1] ....................................................................................................... 13

Slika 2.6: Tloris podjetja [4] ..................................................................................................... 14

Slika 2.7: Vzdrţevanje v podjetju ............................................................................................ 17

Slika 3.1: Sestava komprimiranega zraka................................................................................. 19

Slika 3.2: Prikaz stroškov ţivljenjskega cikla tipičnega sistema za proizvodnjo

komprimiranega zraka [7] ................................................................................................ 20

Slika 3.3: Ciklonski izločevalnik kondenzata .......................................................................... 23

Slika 3.4: Diagram porabe električne energije za komprimiran zrak ....................................... 31

Slika 3.5: Diagram porabe električne energije za komprimiran zrak v kWh ........................... 32

Slika 3.6: Diagram stroškov električne energije za komprimiran zrak v Eur........................... 33

Slika 4.1: Diagram porabe električne energije ......................................................................... 39

Slika 4.2: Poraba električne energije po letih v kWh ............................................................... 40

Slika 4.3: Stroški električne energije med posameznimi leti ................................................... 41

Slika 4.4: Naprava za merjenje MAVOWAT 40 [10] .............................................................. 43

Slika 4.5: Reflecta Oval T5 [11] ............................................................................................... 44

Slika 4.6: Reflecta Ecopower [11] ............................................................................................ 44

Slika 5.1: Hladilni agregat zrak-voda [16] ............................................................................... 51

Slika 5.2: Izpihovalna naprava TDA [16] ................................................................................ 51

Slika 5.3: Izpihovalna naprava FCX [16] ................................................................................. 51

Slika 5.4: Hladilni agregat voda-voda [16] .............................................................................. 52

- XI -

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 2.1: Splošni podatki podjetja .................................................................................. 3

Preglednica 2.2: Certifikati podjetja ......................................................................................... 12

Preglednica 2.3: Energenti in dobavitelji ................................................................................. 18

Preglednica 3.1: Razredi kakovosti komprimiranega zraka po DIN ISO 8573-1 [6]............... 22

Preglednica 3.2: Podatki o kompresorjih .................................................................................. 24

Preglednica 3.3: Podatki o sušilcih zraka ................................................................................. 27

Preglednica 3.4: Porabe in stroški komprimiranega zraka po letih [1] .................................... 30

Preglednica 4.1: Mesečne porabe električne energije po letih [1] ............................................ 38

Preglednica 5.1: Podatki hladilnih agregatov ........................................................................... 52

Preglednica 6.1: Puščanje komprimiranega zraka .................................................................... 56

- XII -

UPORABLJENE KRATICE

EER - Energy eficency ratio

COP - Coefficient of performance

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

- 1 -

1 UVOD

1.1 Splošen opis področja diplomskega dela

K pisanju tega diplomskega dela sta me navdihnila dva ključna vidika, in sicer energetski oz.

okoljski vidik in ekonomski vidik. Energetski oz. okoljski vidik je trenutno v svetu zelo

»trendovski« zaradi globalnega segrevanja in z njim povezanimi toplogrednimi plini. Drugi

vidik pa prispeva k niţanju stroškov in posledično k večji konkurenčnosti podjetja.

Okoljski vidik je iz leta v leto pomembnejši. S pojavom tople grede so se začele zaostrovati

omejitve emisij na okolje. Tako so emisije toplogrednih plinov postale tudi strošek, ki je

povezan s porabo energije.

Ekonomski vidik je bistven za obstoj podjetja. Če ţelimo biti konkurenčni na trgu, je nujno

imeti nadzor nad vsemi stroški in si prizadevati da bi jih zmanjšali. Energija je velik strošek

proizvodnih podjetij, zato je smiselna učinkovita raba energije. Cene energentov se v glavnem

zvišujejo in tudi v prihodnje ne kaţe, da bi le-te začele padati.

Dogodki po svetu narekujejo nov način razmišljanja o porabi energetskih virov na zemlji.

Sprememba našega podnebja in z njim povezanih naravnih nesreč je po vsej verjetnosti

posledica našega brezbriţnega ravnanja z energenti. Z razvijanjem druţbe in s porabniškim

načinom ţivljenja se poraba energije povečuje. Ker energija predstavlja enega večjih stroškov

v industriji, je potrebno razmišljati, kako zmanjšati to porabo, ne da bi se odrekli pridobitvam

modernega sveta.

Zato se je podjetje Henkel Slovenija d.o.o. odločilo izvesti energetski pregled. Z

obvladovanjem porabe energij, lahko namreč močno vplivamo na konkurenčnost podjetja. Še

posebej v današnjem času, je potrebno zmanjšati stroške na vseh področjih, hkrati pa

izboljšati kvaliteto in produktivnost.

Menim, da bi bilo potrebno, da podjetja takoj začnejo razmišljati o učinkoviti rabi energije,

saj jih bo v obratnem primeru prihodnost v to prisilila.


- 2 -

1.2 Namen in cilji energetskega pregleda

Podjetje Henkel Slovenija je napredno podjetje, ki vidi prihodnost v znanju in izboljšavah.

Ker podjetje ni skromen porabnik energentov, se je odločilo za energetski pregled. V

prejšnjem letu je porabilo za stroške energije velik deleţ svojega zasluţka. Razmeroma velika

poraba energije narekuje analizo obstoječega energetskega sistema.

Namen izdelave delnega energetskega pregleda v podjetju Henkel Slovenija d.o.o. je pregled

dejanskega stanja, lokacij, porab energij in medijev. Tu gre za analizo energij, ki vstopajo in

nastajajo v podjetju, njihova raba in uhajanje. Ker v podjetju še ni bilo narejenega

energetskega pregleda predpostavljam, da bodo moţnosti za izvajanje izboljšav in

optimizacij.

Energetski pregled izvajamo v skladu z Metodologijo izvajanja energetskega pregleda

Ministrstva za okolje in prostor (MOP).

Cilj diplomskega dela je povečati učinkovito rabo energij v podjetju in s tem zmanjšati

stroške. Pomembna je analiza trenutnega energetskega stanja in analiza podatkov o rabi

energije. Tu bo potrebno upoštevati ekonomske, tehnične in seveda vodstvene pogoje.

V okviru energetskega pregleda je bila izdelana:

analiza porab in stroškov električne energije, komprimiranega zraka in hlajenja,

ročni-popis mreţ obravnavanih medijev in porabnikov,

računalniški izris mreţ obravnavanih medijev in porabnikov po nadstropjih s

programom AutoCAD in

pregled in ocena glavnih porabnikov.


- 3 -

2 O PODJETJU1

2.1 Splošni podatki podjetja

Preglednica 2.1: Splošni podatki podjetja

Ime družbe: Henkel Slovenija d.o.o.

Sedež družbe:

Industrijska ulica 23, 2506 Maribor

Direktorja družbe: Ţeljko Smodlaka Melita Ferleţ

Telefon: (02) 2222 301 / (02) 2222 107

Fax: (02) 2222302 / (02) 2222 156

Internet: http://www.henkel.si

Matična številka družbe: 5382475

Davčna številka družbe: 64268438

Pošta: 2506 Maribor

Telefon: (02) 2222 100

Fax: (02) 2222 546

E-mail: [email protected]

Pravna oblika: druţba z omejeno odgovornostjo

Lastniška struktura: 100% tuji kapital Henkel Central Eastern Europe GmbH Wien

Znesek osnovnega kapitala: 10.368.148,00 evrov

Zaposleni: (29.2.2010) 696

1 Povzeto po [1]

http://www.henkel.si/


- 4 -

2.2 Kratka zgodovina in opis podjetja

Slika 2.1: Tovarna Zlatorog Maribor, leta 1887 [1]

2.2.1 Pomembnejši datumi v zgodovini:

1887 Ustanovljena je bila tovarna kemijskih in milarskih izdelkov, kjer so izdelovali

mila, sveče in zobno pasto.

1928 Tovarna se razvija. Uvedejo kozmetično proizvodnjo, s poudarkom na negi zob in

ust (z dresdenško licenčno znamko Chlorodont).

1945 Med drugo svetovno vojno so tovarno porušili, po osvoboditvi je prešla v drţavno

last.

1946 Vodenje podjetja je prevzel delavski svet (lastniki in predstavniki zaposlenih).

1988 Vodstvo Tovarne Zlatorog Maribor je prepoznalo potrebo po sodelovanju s

svetovno znanim uspešnim partnerjem, s katerim bi postali sodobno evropsko

podjetje.

1990 18. maja sta Tovarna Zlatorog Maribor in Henkel Austria GmbH podpisala

pogodbo o ustanovitvi mešane druţbe (51% v lasti Henkel Austria, 49% v lasti

Tovarne Zlatorog). 1. julija je mešana druţba Henkel Zlatorog pričela s

poslovanjem.

1993 1.junija je bil ustanovljen Henkel-Ecolab, d.o.o., Maribor. 16. septembra so bile

prvič podeljene nagrade Sklada Henkel-Zlatorog.


- 5 -

1995 Henkel-Zlatorog je prejel najvišje priznanje Mitteleuropa Trophy za najuspešnejše

podjetje leta 1994 v skupini povezanih podjetij desetih drţav Henkel Austria. 31.

avgusta je podjetje prejelo certifikate kakovosti (ÖQS in SIQ) za dokazan sistem

zagotavljanja kakovosti ISO 9001. Tega leta se je koncern Henkel zdruţil s

podjetjem Schwarzkopf in prenesel del proizvodnje izdelkov Schwarzkopf v

Henkel-Zlatorog.

1996 30. aprila je Henkel-Zlatorog prenehal s proizvodnjo toaletnih mil in glicerina. V

maju je podjetje pričelo z intenzivnim uvajanjem računalniških SAP R3

tehnologij. 30. aprila je Vlada Republike Slovenije sklenila, da podjetje Henkel

Zlatorog Storitve d.o.o., pridobi status podjetja za zaposlovanje in usposabljanje

invalidnih oseb.

1997 1. junija je Henkel Beteiligungsverwaltung GmbH Dunaj odkupil 49% deleţ

Zlatoroga. Podjetje je prešlo v 100% last skupine Henkel Srednja in Vzhodna

Evropa (HCEE) s sedeţem na Dunaju.

1998 11. januarja je v okviru Henkla Slovenija ustanovljen Loctite Slovenija, d.o.o. 2.

aprila je slovenska vlada dovolila, da se podjetje preimenuje v Henkel Slovenija,

d.o.o., Maribor. 14. julija je podjetje registriralo ustanovitveno pogodbo in ime

podjetja Henkel Slovenija, d.o.o.

1999 1. januarja je Henkel Slovenija za poslovanje odprl novo, visokoregalno skladišče

embalaţe za kozmetiko. 28. junija je podjetje pridobilo registracijo za

pooblaščenega uvoznika blaga.

2000 6. aprila je Henkel Slovenija pridobil registracijo za pooblaščenega izvoznika

blaga. 19. maja so svečano odprli visokoregalno prodajno skladišče za izvoz

kozmetičnih izdelkov. 10. obletnica poslovanja Henkla v Sloveniji.

2001 125. obletnica poslovanja koncerna Henkel. Henkel Slovenija obletnico

zaznamoval z dvema humanitarnima projektoma za otroke v Sloveniji (»Pomoč

slepim in slabovidnim otrokom in mladostnikom pri vključevanju v redne oblike

vzgoje in izobraţevanja«) in Bosni in Hercegovini (Otroški dom Egipat v

Sarajevu). Henkel Slovenija obnovil certifikat ISO 9001 in pridobil certifikat ISO

14001 in dovoljenje za uporabo logotipa programa odgovornega ravnanja.

Gospodarska zbornica v Mariboru podeli Henkel Slovenija d.o.o Priznanje za

urejenost delovnega okolja 2001.

2002 Uvedba elektronskega poslovanja Henkel Slovenija s carino. V okviru projekta

»Urejeno delovno okolje 2002« podeli Gospodarska zbornica Maribor Priznanje

za urejenost delovnega okolja.

2003 Koncern Henkel je prodal svoj celotni poslovni deleţ v druţbah Henkel Ecolab.

Henkel Ecolab d.o.o. se preimenuje v Ecolab d.o.o. Gospodarska zbornica

Maribor ţe tretjič zapored podeli podjetju Henkel Slovenija d.o.o. »Priznanje za

urejenost delovnega okolja 2003«. To prestiţno nagrado podeli podjetju Henkel

Slovenija d.o.o. na nacionalni ravni prvič tudi Gospodarska zbornica Slovenije.

10. obletnica Sklada Henkel Slovenija.


- 6 -

2004 Odprtje novega marketinško-prodajnega centra v Ljubljani. 1. mednarodna

Supply Chain konferenca Henkel & Schwarzkopf v Mariboru. Pričetek

proizvodnje na visoko modernizirani proizvodni liniji barv za lase IWKA.

Otvoritev prenovljene in modernizirane kuhinje in jedilnice, preselitev kontrolnih

laboratorijev v nove in obnovljene prostore. Prvič v Henkel Slovenija obeleţili

Henklov Dan prijateljstva. Slovesen zaključek projekta Henkel Slovenija d.o.o.,

MDP – Management Development Program; namenjenega mladim perspektivnim

zaposlenim.

2005 10. obletnica pridobitve certifikata kakovosti 9001. Dan odprtih vrat ob 15.

obletnici Henkla v Sloveniji.

2006 60. obletnica PIGD Henkel Slovenija. 130 obletnica koncerna Henkel.

2007 Marec – pričetek uvajanja sistema TPM – Total Productive Management

System/Optimiziranje procesov Proizvodno – oskrbovalne verige.

2.2.2 Opis podjetja

Henkel Slovenija d. o. o. katerega uprava, trţenje in proizvodnja se nahajajo v Industrijski

ulici 23, v Mariboru. Je ena izmed največjih slovenskih izvoznic in ena pomembnejših

slovenskih druţb. Direktorja podjetja sta Ţeljko Smodlaka in Melita Ferleţ. Podjetje je drugi

največji proizvajalec kozmetičnih izdelkov koncerna Henkel v Evropi. Svoje izdelke izvaţa v

več kot 30 drţav širom sveta.

Pri svojem delu sodeluje z več kot 2.600 partnerji (kupci, dobavitelji in storitvenimi

organizacijami) iz različnih drţav. V podjetju se zavedajo da potrebujejo v druţbi najboljše

sodelavce, zato morajo biti privlačen delodajalec. Organiziranost podjetja mora zagotavljati

potrebno varnost in jim sočasno omogočiti obvladovanje stalnih sprememb na trţiščih in v

okolju. Zaposlujejo 696 sodelavk in sodelavcev.

Henkel Slovenija d.o.o. je podjetje za proizvodnjo in trţenje kozmetičnih izdelkov ter za

trţenje pralnih in čistilnih sredstev, lepil in drugih kemičnih proizvodov. Opravljajo pa tudi

trgovinsko dejavnost.


- 7 -

Najpomembnejše blagovne znamke, ki jih proizvajajo v Henkel Slovenija d.o.o., po

segmentih so [1]:

Izdelki za nego las (Palette, Trivremenski taft, Schauma, Poly, Brillance,

Natural&Easy, Diadem, Live, Glem Vital, Glamur, Antica, Maxi)

Izdelki za nego telesa (Fa, Bac, Solea, Le Chat, Beer, Neutromed, Bernängen)

Izdelki za nego zob (Vademacum, Denta-med,Azulyn, Theramed)

Druţba Henkel Slovenija d.o.o. je del svetovnega koncerna Henkel, ki zaposluje več kot

51.000 ljudi po vsem svetu s sedeţem v Düsseldorfu v Nemčiji in je povezano s podjetjem

Henkel Srednja in Vzhodna Evropa s sedeţem na Dunaju.

Poslovanje podjetja je organizirano v več poslovnih sektorjev:

Pralna sredstva in čistila (Pril, Persil, Silan, Rex, Bref),

Kozmetika (Gliss Kur, Denta-med, Vademecum, Schauma, Palette, Solea, Taft, Fa,

Poly),

Lepila (Loctite, Pattex, Teroson, Super Attack) ter

Tehnologije.

Slika 2.2: Struktura prometa podjetja Henkel Slovenija d.o.o. [1]

76%

16%

5% 2% 1%

Struktura prometa podjetja Henkel Slovenija d.o.o.

Kozmetika

Detergenti

Tehnologije

Lepila

Ostalo


- 8 -

Poslovni sektor pralnih sredstev in čistil za gospodinjstvo trţi blagovne znamke za nego in

pranje perila, čistil za gospodinjstvo, sredstev za pomivanje posode ter osveţilcev prostorov.

Z blagovnimi znamkami detergentov zavzema v Sloveniji vodilno trţno pozicijo na trţišču

sredstev za pranje perila in sredstev za pomivanje posode.

Henkel Slovenija d.o.o. je tudi edini najpomembnejši proizvodni center na trţišču

kozmetičnih izdelkov v skupini Henkel Srednja in Vzhodna Evropa ter drugi največji

proizvajalec kozmetičnih izdelkov v koncernu Henkel. Močno ima razvito mikrobiološko

kontrolo izdelkov ter kontrole surovin, embalaţe in gotovih izdelkov. S kozmetičnimi izdelki

je vodilen tudi na slovenskem trţišču.

Henklovi kozmetični izdelki so na trţišču nedvomno uspešni zaradi močnih blagovnih znamk

in inovativnih trţnih konceptov.

Henkel lahko ponudi na področju lepljenja okoli 3.000 različnih rešitev in je s svojo

vsestransko ponudbo odločno prvi svetovni ponudnik lepil. Na slovenskem trţišču se kot

ponudnik lepil za široko potrošnjo in svojim asortimanom pojavlja od leta 1994 in v

določenih segmentih zavzema ţe vodilno mesto.

Poslovni program Tehnologije pa obsega inţenirska lepila Loctite, industrijska lepila in

tehnologije za obdelavo površin (Surface Tehnologies).


- 9 -

2.2.3 Organizacijska shema podjetja Henkel Slovenija

Slika 2.3: Organizacijska shema podjetja Henkel Slovenija d.o.o.

Henkel Slovenija d.o.o

Administracija

Služba za kadre in nagrajevanje

Finance, računovodstvo,

kontroling

Nabava

poslovna informatika

Pravna služba

Marketing in prodaja

Program kozmetike

Program detergentov in

čistil

Lepila in tehnologije

Proizvodno oskrbovalna

veriga

Material menegement

Investicijki inženiring

Razvoji in kontrola

Proizvodnja

Tehnični kontroling

Vodenje kakovosti in

okolja

Odnosi z javnostmi


- 10 -

2.2.4 Vizije, vrednote in poslovni cilji

Po nedavni strateški preusmeritvi v blagovne znamke in tehnologije Henkel prenavlja tudi

svojo vizijo vrednote in celostno podobo. Kot krovno blagovno znamko je Henkel prevzel

slogan »A Brand like a Friend« - »Blagovna znamka kot prijatelj«, ki vsebuje nov, k njihovim

uporabnikom usmerjen pristop delovanja druţbe.

Slika 2.4. Logotip podjetja s sloganom

Vizija podjetja Henkel Slovenija d.o.o. je imeti vodilni poloţaj v njihovi dejavnosti v Adria

prostoru in biti najuspešnejše podjetje v skupini povezanih podjetij Henkel Srednja in

Vzhodna Evropa. V podjetju so odločeni biti prvi pri odkrivanju razvojnih moţnosti in

priloţnosti na področju svoje dejavnosti. Prihodnost so si odločeni zagotoviti z dolgoročno

rastjo v okviru Henkel Srednje in Vzhodna Evropa. Uspehe na trgu si bodo zagotavljali s

stalnim vzdrţevanjem kakovosti, z izboljšanimi izdelki in izpopolnjenimi procesi ter z

odprtim in pravočasnim komuniciranjem z našimi javnostmi.

Vrednote podjetja:

Največja vrednota je kupec, ki predstavlja središče delovanja podjetja,

strmenje k inovacijam,

nenehno spreminjanje,

razvoj odličnih izdelkov in tehnologij,

uspeh temelji na ljudeh,

skrb za okolje,

vpletenost v razvoj lokalne skupnosti ter

odprto in aktivno komuniciranje.


- 11 -

Cilj podjetja je, da s širokim spektrom kakovostnih izdelkov in storitev odjemalcem nudijo

najboljšo zadovoljitev njihovih potreb in jim s tem omogočijo zadovoljstvo, koristi ter bolj

kakovostno ţivljenje.

V času številnih gospodarskih reform v Sloveniji, ki so posledica prilagajanja na trţno

gospodarstvo v evropski uniji, predstavlja Henkel Slovenija d.o.o. podjetje, ki omogoča

širitev in razvoj gospodarstva ter socialno varnost.

2.2.5 Politika kakovosti in ravnanja z okoljem

Henkel posluje v skladu z načeli trajnostnega razvoja, tako da ohranja ravnovesje med

ekonomskimi, ekološkimi in druţbenimi cilji. Odgovornost do potrošnika, skrb za okolje in

varnost zaposlenih so osnovna načela poslovanja podjetja. V Henkel Slovenija d.o.o. zato

nenehno spodbujajo in krepijo osveščenost zaposlenih glede varovanja okolja in varnosti. K

doseganju visokih okoljevarstvenih standardov spodbujajo tudi svoje poslovne partnerje.

Koncern Henkel je zasnovan na sistemu vodenja SHE (safety, health, environment) - varnost

in varovanje zdravja pri delu ter varstvo okolja. Sistem, ki upošteva regionalne razlike in

zahteve mednarodnih standardov, izpolnjuje vse zahteve mednarodnega programa

Responsible care. Le-ta vključuje odgovornost za izdelke, varnost naprav in varstvo pred

nevarnostmi, varnost pri delu, varstvo okolja ter varnost pri transportu.

V koncernu Henkel priznavajo tudi načela Ustanovne listine za okolju prijazen razvoj

gospodarstva Mednarodne gospodarske zbornice in načela Mednarodne iniciative kemične

industrije v okviru programa Responsible Care.


- 12 -

Skozi leta si je podjetje s svojim tehnološkim razvojem in vse večjimi zahtevami pridobilo

različne ISO certifikate, ki jih prikazuje spodnja preglednica. Certifikati so zelo pomembni za

prepoznavnost v svetu, vplivajo na njegovo vodenje kakovosti, ravnanje z okoljem ter

ravnanje s poklicnim zdravjem in varnostjo. Cilj vpliva teh sistemov je predvsem

konkurenčnost podjetja.

Pridobljeni certifikati podjetja:

Preglednica 2.2: Certifikati podjetja

Certifikat ISO 9001-Sistem

vodenja kakovosti

Certifikat ISO 14001-Sistem

ravnanja z okoljem

Certifikat OHSAS 18001-Sistem

vodenja poklicnega zdravja in

varnosti


- 13 -

2.2.6 Druţbena odgovornost

Henkel se ţe v svoji viziji zaveda pomena odgovornosti do ljudi in oţjega ter širšega

ţivljenjskega prostora. Svojo odgovornost do druţbe zavestno sprejema in se po svojih močeh

udejanja tudi zunaj ustaljenega poslovanja podjetja. Vse Henklove aktivnosti namenjene

ljudem, temeljijo na vrednotah in predanosti okolju, v katerem ţivimo.

Eden tovrstnih projektov se imenuje Henkel-Smile. Henkel se je s tem projektom, na

Svetovnem ekonomskem forumu v Davisu uvrstil na drugo mesto, v okviru izbora pod

nazivom »Upravljanje dobrih podjetij 2007«.

Slika 2.5: Projekt smile [1]

S tem projektom Henkel prevzema odgovornost do druţbe, v kateri deluje. Henkel podpira

projekte ki so usmerjeni na socialne programe, izobraţevanja in znanost, umetnost in kulturo,

šport in zdravje, kot tudi projekte posvečene ohranjanju človekovega okolja.


- 14 -

2.3 Tloris podjetja in prostorska razporeditev objektov

2.3.1 Tloris podjetja.

Slika 2.6: Tloris podjetja [4]


- 15 -

2.3.2 Kratek opis objektov podjetja

Objekt A: Glavni vhod v podjetje Henkel je iz Industrijske ulice. Tukaj stoji vratarnica za

sprejem vseh prihajajočih in odhajajočih iz podjetja. Glavni vhod je tudi dovoz za vsa

dostavna in tovorna vozila, katera uvaţajo ter izvaţajo surovine in izdelke. Med objektoma G

in H pa obstaja še pomoţni vhod za transportna vozila.

Objekt B: Je stavba večjih hal, ki je bila zgrajena ob ustanovitvi tovarne Zlatorog in se je z

razvojem spreminjala in dopolnjevala. Ta objekt je razdeljen na pet hal, imenovanih hala 1, 2,

3, 4 in 5 ter razdelitev po nadstropjih. V kleti objekta tako najdemo kompresorsko postajo, ki

zagotavlja komprimiran zrak za celotno podjetje. Tukaj je tudi arhiv, skladišče nekaterih

nevarnih surovin, čistilna naprava, garderobe in seveda večina glavnih inštalacijskih

razvodov, kot so voda, stisnjen zrak, para, dravska voda, hidrant postaja. V teh prostorih se

nahaja tudi t.i. šprinkler postaja, ki skrbi za avtomatske stacionarne gasilne sisteme celotnega

podjetja. Na juţnem delu objekta B se pod površjem skriva dravsko črpališče hladilne vode,

katero se uporablja za hlajenje pri procesih proizvodnje kemikalij. V pritličnih prostorih so

večinoma polnilne in pakirne linije, zraven je tudi glavna električna postaja, transformatorska

postaja, na juţnem delu se nahaja regalno skladišče ter pakirnica gotovih izdelkov. Prvo

nadstropje zavzema področje produkcije barv za lase, kjer se pripravljajo vse potrebna

sestavine za nadaljnje polnjenje. V etaţi nad skladiščem se nahajajo ročne linije.

Objekt C: Ta objekt se imenuje uprava. Je samostojna zgradba, ki je bila zgrajena v času

ustanovitve tovarne, sestavljena je iz štirih nadstropij. Polovica kleti pripada podjetju za

prehrano Sodexo, ostala polovica kleti pa razvoju in testiranju lepil. V pritličju prav tako

polovica pripada prehranjevalni verigi, tukaj se nahajata kuhinja in jedilnica za celotno

podjetje. Preostali del pritličja zaseda računalniški oddelek AOP, ki skrbi za kompletno

povezanost podjetja. V prostorih prvega in drugega nadstropja uprave so pisarne raznih

sektorjev.


- 16 -

Objekt D: V objektu, ki se imenuje večnamenska zgradba imajo svoj sedeţ gasilci, na juţnem

delu je industrijska prodajalna izdelkov iz podjetja. V zgornjih prostorih pa so pisarne ter

večji multimedijski prostor za razne predstavitve in srečanja večjih skupin gostov.

Objekt E: Ta objekt je razdeljen na več področij. V kletnih prostorih, ki so razdeljeni na staro

in novo skladišče, se nahaja skladišče surovin, skladišče strupenih kemikalij in postaja za

polnjenje viličarjev. V pritličju je električarska delavnica, pisarne za špedicijo, manjše

skladišče potrošnih materialov na zgornji strani pa polnilne linije Ronchy in pakirnica gotovih

izdelkov. Nad njima v tako rekoč drugem nadstropju objekta E pa je produkcija tekočih

proizvodov, kjer so glavna postrojenja in tehnologija za proizvajanje tekočih mil. Prvo

nadstropje v juţnem delu zasedajo inţenirsko načrtovalni oddelki vzdrţevanja in varovanja

okolja ter posebna soba za gasilce.

Objekt F: Razdeljen je po treh etaţah proizvodnje in še dve etaţi laboratorijev imenovan

klasična kozmetika. V kleti je tako priprava osnovnih surovin in skladišče le teh, v pritličju in

prvem nadstropju pa polnilne linije in pakiranje v embalaţe, v pisarnah 1., 2. in 3. nadstropja

pa so laboratoriji za preverjanje kakovosti vzetih vzorcev in mikrobiologija.

Objekt G: Ta objekt je velika skupna hala, kjer je se nahaja visokoregalno skladišče embalaţe

ter skladišče gotovih izdelkov. Tukaj so tudi nakladalne rampe za nalaganje gotovih izdelkov

na tovorna vozila.

Objekt H: Vzdrţevalni objekt, to so delavnice za popravilo viličarjev in skladišče drobnega

materiala.

Objekt I: Delavnica za orodjarje in ključavničarje, namenjena je predvsem za popravila in

vzdrţevanje tehnoloških linij, medijskih razvodov, ogrevanja, vode, stisnjenega zraka in

splošne potrebe vzdrţevanja objektov znotraj podjetja.


- 17 -

2.4 Upravljanje z energijo

2.4.1 Odgovorne osebe za energetiko v podjetju

Henkel Slovenija d.o.o. nima osebe, ki bi bila odgovorna samo za energetiko, ampak to

področje pokriva oddelek investicije vzdrţevanje. Za nemotene procese v podjetju tako skrbi

cel oddelek, kateremu interes je zmanjšanje porabe energije in s tem povezanih stroškov.

Pomembno je povedati, da podjetje vhodne energetske vire kot so: električna energija,

zemeljski plin, kurilno olje in mestna voda, dobi od zunanjih dobaviteljev. V proizvodnih

procesih se ti lahko uporabljajo bodisi direktno (pogoni strojev, zgorevanje) ali pa jih podjetje

pretvarja za proizvodnjo v druge potrebne oblike (komprimiran zrak, toplotna energija,

energija za hlajenje in tehnološka voda).

Zunanji kooperanti

INVESTICIJE IN

VZDRŢEVANJE

Strojni del

proizvodnje

Upravljanje

z energijo

Komprimiran zrak

Električna energija Ogrevanje

Hlajenje

Voda

Slika 2.7: Vzdrţevanje v podjetju


- 18 -

2.4.2 Mediji in dobavitelji

Spodnja preglednica nam prikazuje medije, ki jih dobavljajo v podjetje Henkel Slovenija

d.o.o., različni dobavitelji. Električno energijo podjetje dobiva od Elektra Maribor, mestno

vodo jim dostavlja Mariborski vodovod in zemeljski plin ter kurilno olje Geoplin plinovodi iz

Ljubljane. V nadaljevanju svojega diplomskega dela se bom osredotočil na naslednje tri:

komprimiran zrak, električna energija in hlajenje. Električno energijo podjetje dobiva od

dobavitelja, Elektra Maribor d.d. Komprimiran zrak in energijo za hlajenje pa si podjetje

proizvede samo.

Preglednica 2.3: Energenti in dobavitelji

Medij Dobavitelj

1 Električna energija

Elektro Maribor d.d.

Vetrinjska ulica 2,

2000 Maribor

2 Mestna voda

Mariborski vodovod, javno podjetje d.d.

Jadranska cesta 24,

2000 Maribor

3 Zemeljski plin

Geoplin plinovodi d.o.o.

Cesta Ljubljanske brigade 11,

1000 Ljubljana


- 19 -

3 SISTEM ZA KOMPRIMIRAN ZRAK

3.1 Splošno o komprimiranem zraku

Atmosferski zrak sestavlja 78 % dušika, 21 % kisika in 1 % ostalih plinov (argon, ogljikov

dioksid, helij, neon, ţveplov dioksid, metan, vodik, ksenon…). Komprimiran zrak je

komprimiran atmosferski zrak in je nosilec energije. Premosti lahko velike razdalje (v ceveh),

lahko se ga shranjuje (v tlačnih posodah) in lahko proizvaja delo.

Slika 3.1: Sestava komprimiranega zraka

3.1.1 Lastnosti komprimiranega zraka

Komprimiran zrak je komprimiran atmosferski zrak. Zelo široko se uporablja kot nosilec

energije, ki lahko premaguje precejšnje razdalje (v cevovodih) ali kot proizvodno sredstvo. O

njem je znano tudi to, da si njegovo pripravo zapomnimo po precejšnjih stroških.

78%

21%

1%

Sestava komprimiranega zraka

Dušik

Kisik

Ostali plini


- 20 -

Komprimiran zrak ima pred drugimi energijami številne prednosti, kot so:

Visoka kompresibilnost

Majhna viskoznost, kar pomeni da lahko dosega velike hitrosti (do 80 m/s)

Enostavno shranjevanje

Enostaven transport

Suhost

Čistost

Enostavna in varna uporaba

Majhna teţa

Je hiter delaven medij

Je izredno prilagodljiv medij

Seveda pa ima, kot vsaka stvar tudi komprimiran zrak svoje slabe strani in sicer, da je kot

energija 50 krat draţji od zemeljskega plina in olja ter 10 krat draţji od elektrike. Da je

problem še bolj očiten pove podatek, da se večino komprimiranega zraka (95 %) proizvede s

kompresorji, ki jih poganja električna energija. Zato podatek, da se kar 10 % vse v industriji

porabljene električne energije porabi prav za pripravo komprimiranega zraka, niti ni tako

nenavaden.

Slika 3.2: Prikaz stroškov ţivljenjskega cikla tipičnega sistema za proizvodnjo

komprimiranega zraka [7]

Stroški energije; 73%

Stroški investicije; 18%

Stroški vzdrževanja; 7%

Stroški inštalacije; 2%


- 21 -

Zgornji graf nam prikazuje stroške ţivljenjskega cikla tipičnega sistema za proizvodnjo

komprimiranega zraka. Največji strošek nam predstavlja energija, nato ji sledijo investicije,

vzdrţevanje in inštalacijski stroški.

Vzrokov, da je energija tako pomemben dejavnik, je več:

kompresija zraka je povezana z velikimi izgubami, saj proces ni izotermen (kar

pomeni izgubo, zaradi sproščanja toplote),

elektromotorni pogon prinaša svoje izgube,

mehanska zasnova kompresorja omogoča le nek izkoristek, ki pa je manjši od 100 %,

nepravilnosti v dimenzijah razdelilnega omreţja so vzrok za dodatne tlačne izgube in

neustrezna raba komprimiranega zraka.

3.2 Kakovost komprimiranega zraka

Razredi kakovosti za komprimiran zrak so definirani v DIN ISO 8573-1. Z njimi porabnik

laţje določi njegove potrebe in izbere opremo, ki jo potrebuje za obdelavo zraka.

Ta standard določa razrede komprimiranega zraka po naslednjih pogojih:

Vsebnost olja (določitev vsebnosti preostalih aerosolov in ogljikovodikov).

Velikost in gostota delcev (določitev velikosti in koncentracije delcev trdne snovi).

Točka rosišča (določitev temperature, do katere je zrak lahko ohlajen).


- 22 -

Preglednica 3.1: Razredi kakovosti komprimiranega zraka po DIN ISO 8573-1 [6]

Razred Največja

vsebnost olja

Največja vsebnost

preostalega prahu

Največja vsebnost preostale

vode

Velikost

delcev

Gostota

delcev

Preostala

voda

Točka

rosišča

[mg/m

3] [µm] [mg/m

3] [g/m

3] °C

1 0,01 0,1 0,1 0,003 -70

2 0,1 1 1 0,117 -40

3 1 5 5 0,88 -20

4 5 15 8 5,953 +3

5 25 40 10 7,732 +7

6 - - - 9,356 +10

Podjetje za uporabo zraka v svoje proizvodne namene ne uporablja najvišjega razreda

kakovosti zraka, saj je ta namenjen za prehrambno industrijo in medicino. Za potrebe podjetja

zadostuje kakovostni razred 3. Sem spadajo poleg splošne uporabe in uporabe zraka za

pihanje, tudi zrak za pnevmatiko in pnevmatska orodja.

Nečistoče, ki se nahajajo v zraku, lahko razdelimo v sledeče kategorije:

atmosferski prah, dim in hlapi, ki so vsesani s kompresorjem,

vsesane vodne pare,ki prehajajo skozi kompresor,

plini, ki nastanejo v kompresorju,

olje, ki prehaja iz kompresorja in

trdni delci, ki nastanejo znotraj sistema.

Trdni delci snovi v komprimiranem zraku povzročajo obrabo na pnevmatskih sistemih. Ti

vplivi se povečujejo, če so trdni delci pomešani z oljem ali mastjo za mazanje, saj tvorijo neke

vrste brusilno pasto. Delci so lahko kemično agresivni, lahko pa tudi škodujejo zdravju. Olje

v komprimiranem zraku pa nam povzroča zmanjševanje premera cevi in zamaške.


- 23 -

3.2.1 Voda v komprimiranem zraku

Voda in nečistoče iz atmosferskega zraka, ki ostanejo v komprimiranem zraku, lahko

povzročijo nezaţelene posledice. Če je kakovost komprimiranega zraka slaba, lahko to vpliva

na cevovode in uporabnikove naprave.

Voda v komprimiranem zraku povzroča korozijo pnevmatskega sistema in posledično

njegovo puščanje. Prav tako je povzročitelj vrzeli v oljnem filmu, ki sluţi za mazanje naprav,

kar pa povzroča njihove mehanske poškodbe. Pri nizkih temperaturah se tvori v sistemu led,

ki zmanjša premer cevovoda in ga zamaši. Postopek izpusta vode (kondenzata) iz sistema se

izvede s pomočjo ciklonskih izločevalnikov. To so naprave, ki za izločanje vode iz

komprimiranega zraka izkoriščajo centrifugalno silo.

Slika 3.3: Ciklonski izločevalnik kondenzata

Odstranitev vode iz sistema komprimiranega zraka, ima več prednosti:

Laţji transport do orodja in bolj učinkovito mazanje.

Izboljšano mazanje vseh pnevmatskih komponent.

Izognemo se tveganju razprševanja vodnih kapljic pri sistemu za barvanje s pomočjo

komprimiranega zraka.

Izognemo se nevarnosti zmrzovanja vode v sistemu.

Izognemo se nevarnosti korozije posameznih komponent sistema, ki lahko povzroči

padec tlaka ter puščanje.


- 24 -

3.3 Opis kompresorske postaje z omrežjem

Kompresorska postaja se nahaja v kletnem prostoru objekta B v bliţini vratarnice in upravne

stavbe. Razdalje cevnih vodov od najbolj oddaljenih porabnikov, do tistih v okolici postaje, so

različne. Juţni del proizvodnje se napaja direktno iz kompresorske postaje, medtem ko

severne proizvodne hale dobivajo glavni vod komprimiranega zraka po podzemni kineti. Ta

poteka pod dvoriščem, v bliţini glavnega vhoda in je vzporedna z Industrijsko ulico.

V postaji so poleg sušilcev zraka in akumulacijskih rezervoarjev inštalirani štirje rotacijski

kompresorji in vsi so vijačne izvedbe. Dva novejša kompresorja, proizvajalca Atlas Copco, od

katerih je eden frekvenčno voden. Druga dva kompresorja sta znamke Alup in sta v rezervi.

Kompresorji obratujejo na delovnem tlaku 8,1 bar, zmeraj obratuje frekvenčno vodeni

kompresor Atlas Copco GA 90 VSD, ostali pa se vključujejo po potrebi, ob velikih odjemih

komprimiranega zraka.

Preglednica 3.2: Podatki o kompresorjih

Proizvajalec Tip Kapaciteta

[m3/min]

Inštalira

na moč

[kW]

Delovni

tlak

[bar]

Max

delovni

tlak

[bar]

Število

obratovalnih

ur/ leto

Leto

vgradnje

1 Atlas GA 90 14,17 90 8 10 5000 2010

2 Atlas GA90VSD 2,28-17,072 20,3-

113,8 7 13 8000 2009

3 Alup SCK 121-

15 13,54 90 8 10 150 1998

4 Alup SCK 75-

15 7,0 55 13 15 150 1999


- 25 -

3.3.1 Opis vijačnega kompresorja

Vijačni kompresorji spadajo v druţino rotacijskih premičnih kompresorjev. Dva paralelna

rotorja z različnima profiloma se v ohišju vrtita v nasprotni smeri. Volumen vsesanega zraka

se v celicah zaradi rotacije rotorjev zmanjšuje, dokler se ne doseţe končni tlak, nato pa je

iztisnjen skozi odvodno odprtino. Celice se oblikujejo glede na stene ohišja in prestave spirala

rotorja. Ločimo vijačne kompresorje z vbrizgavanjem olja za hlajenje in brez oljne vijačne

kompresorje. Odlikuje jih predvsem majhna velikost, neprekinjena dobava zraka in nizka

končna temperatura kompresije. Zelo so primerni za širše področje obratovanja za manjše in

srednje pretoke, kot tudi na nizke in srednje tlake. Ti kompresorji se laţje prilagajajo

različnim potrebam po količinah komprimiranega zraka. Tudi vsebnost olja je manjša, kot pri

batnih in rotacijskih kompresorjih. Za dinamično spreminjajoče se potrebe po komprimiranem

zraku, lahko pogonski motor opremimo s frekvenčno regulacijo vrtljajev, kot tudi z napravo

za mehki zagon.

3.3.2 Sesanje zraka in izkoriščanje odpadne toplote

Sesanje zraka za kompresorje je izvedeno preko sesalnih kanalov na severni strani stavbe,

tako da je dovedeni zrak čim hladnejši, saj je na ta način moţno prihraniti tudi do 15 %

energije samo na račun večje gostote vstopnega zraka pri niţji temperaturi. Če sesamo zrak iz

prostora pri temperaturi 35 ºC namesto iz okolice s temperaturo 15 ºC, se zmanjša dobavljena

količina zraka za cca 6,5 %. [9]

Oba kompresorja Atlas Copco imata moţnost izkoriščanja odpadne toplote kompresorjev. Ta

proces je speljan preko toplotnega izmenjevalnika olje-voda, ki je opisan v nadaljevanju.

Toplo olje kompresorjev, ki pride v izmenjevalnik in odda toploto vodi se vrne po ceveh

nazaj h kompresorjema. Ogreta voda, pa je na drugi strani priključena na dve različni veji. In

sicer, v poletnih mesecih jo uporabljajo za segrevanje sanitarne vode ter za segrevanje

surovinskih rezervoarjev. Pozimi pa je priključena tudi na sistem centralnega ogrevanja. Del

odpadne toplote pa se odvede v obliki ogretega zraka, po speljanih kanalih na prosto.


- 26 -

3.3.3 Akumulacijski rezervoarji

Akumulacijski rezervoarji predstavljajo akumulatorje energije tlaka in so nepogrešljivi v

vsakem pnevmatskem sistemu. V teh sistemih imajo nalogo, da do neke mere nadomestijo

kompresorje.

Osnovne naloge akumulacijskih rezervoarjev:

ustvarjajo stabilnejše tlačne razmere,

učinkovito delujejo kot dušilnik pulzirajočega tlaka,

usklajujejo potrošnje zraka z mogočnostjo proizvodnje in

kompenzirajo konične obremenitve omreţja.

Po podjetju so razporejeni trije horizontalni akumulacijski rezervoarji in eden vertikalni. Dva

(vertikalni in horizontalni) sta v kompresorski postaji, druga dva sta razporejena po kletni

etaţi oddelkov kozmetike in starega skladišča. Njihova skupna kapaciteta znaša okoli 10 m3.

3.3.4 Sušilci zraka

Ko se pnevmatske komponente iztrošijo ali korodirajo zaradi vlage v komprimiranem zraku,

pride do povečane porabe le tega in s tem do izgube energije. Kadar je obraba zaradi korozije

prevelika, se morajo komponente popraviti ali zamenjati, kar nam spet poveča stroške

proizvodnje.

Vlaţen zrak nam povečuje stroške zaradi:

nabave rezervnih delov,

plačila serviserjev,

poškodb proizvodov in

ustavitve proizvodnje.

Zato zaradi zmanjšanja ali eliminiranja posledic vlaţnega komprimiranega zraka uporabljamo

sušilce. Za industrijske sisteme obstajajo štiri vrste sušilcev: adsorpcijski, absorpcijski,

kompresorski hladilni in membranski.

V podjetju uporabljajo kompresorski hladilni proces sušenja, pri katerem je stisnjen zrak

ohlajen v toplotnem izmenjevalniku sušilnika, skozi katerega teče hladilni medij. Z zniţanjem

temperature zraka na temperaturo kondenzacije zagotovimo, da vodna para, ki se nahaja v


- 27 -

zraku kondenzira. Kondenzacijska temperatura je temperatura, do katere moramo zrak

ohladiti, da vlaga iz zraka kondenzira. Kompresorski sušilniki so sposobni zrak ohladiti na

temperaturo od 2 °C do 5 °C.

Hladilniško sušenje je eden izmed najbolj ekonomičnih procesov sušenja, saj z nizkimi

tlačnimi padci v sušilniku (okoli 0,2 bar), izloči skoraj 100 % vseh trdnih delcev in vodnih

kapljic večjih od 3 µm.

Sušilci zraka so nameščeni v kompresorski postaji pred tlačnimi posodami. Njihova skupna

kapaciteta sušenja je pribliţno 60 m3/min komprimiranega zraka. Izvedena je tudi filtracija z

grobimi filtri pred sušilci, tem po navadi rečemo predfiltri. Prestrezajo nam večje trdne

nečistoče, najpogosteje so to prašni delci. Za sušilci pa imamo fine filtre, ki nam prestreţejo

nečistoče do okoli 3 µm. Za njimi pa so še filtri za aktivnim ogljem, ti pa so namenjeni

odstranjevanju neprijetnih vonjev iz komprimiranega zraka in delno tudi pri odstranjevanju

onesnaţenih oljnih par.

Preglednica 3.3: Podatki o sušilcih zraka

Proizvajalec Tip Kapaciteta sušenja

[m3/min]

ATLAS COPCO FD-285 17

ATLAS COPCO FD-285 17

INGERSOL TMS 16

OMI E-17 25

3.3.5 Cevovodi

Cevovodi so speljani v zanki, kar je za takšna podjetja tudi splošno. Ta rešitev je za

zagotovitev dobave komprimiranega zraka do končnih uporabnikov najprimernejša predvsem

zaradi:

Hitrosti zraka v cevovodih, ki je manjša zaradi dobave zraka iz dveh smeri, zaradi

česar so tudi pretočne tlačne izgube manjše.


- 28 -

Obstoja moţnost odklopa posameznih področij oziroma sekcij sistema, katerih

zapiranje sledi potrebam proizvodnega procesa.

Dovod oziroma napajanje notranjih zank je izvedeno le z eno cevno vejo, kar nam

omogoča enostavnejše merjenje pretokov.

Rekonstrukcija cevnega omreţja je bila izvedena leta 1996.

3.4 Regulacija kompresorjev

Vsi štirje kompresorji so vijačne izvedbe, kompresor znamke Atlas Copco GA 90 VSD

(Variable speed drive) je frekvenčno voden in je stalno v delovanju. Po potrebi se mu

priključi Atlas Copco GA 90, ob še večji potrebi po komprimiranem zraku pa se priključita

ostala kompresorja znamke Alup, ki sta v rezervi. Vsi trije kompresorji so regulirani s

pomočjo ON/OFF regulacije, s katero se izognemo prostemu teku.

V primeru zmanjšanja potreb po komprimiranem zraku se kompresorski blok razbremeni in

spet deluje le frekvenčno voden kompresor.

Način regulacije je pomemben dejavnik pri obratovanju kompresorja, saj je poraba električne

energije direktno odvisna od načina obratovanja kompresorja. Če kompresor ni polno

obremenjen, se razmerje med proizvedeno količino komprimiranega zraka in porabljeno

energijo slabša zaradi obratovanja neobremenjenega elektromotorja.

V primeru regulacije obremenitev/razbremenitev pri vijačnih kompresorjih ali dušenju pri

turbinskih kompresorjih, kompresor še vedno porablja od 30 do 40 % svoje moči, potrebne pri

polni obremenitvi. Zaradi slednjega je pomembno, da imamo pri obratovanju skupine

kompresorjev elektronske oziroma mikroprocesorske krmilnike, s katerimi se doseţe z

napovednim izklapljanjem, da kompresor izklopi takoj, ko pride do razbremenitve. Pri

povečanju porabe, se vklopi naslednji kompresor v sekvenci, kar omogoči predhodnemu

kompresorju, da ostane v izklopljenem stanju, na ta način prepreči okvare elektromotorja

zaradi prepogostih vklopov in odpravi potrebo po delovanju v razbremenjenem stanju.

Naloga sodobnega krmilnega sistema je tudi izbira najbolj primerne kompresorske enote, ki

bo pokrila potrebe potrošnikov in na ta način zmanjšala stroške za električno energijo.


- 29 -

3.4.1 Frekvenčna regulacija ali spremenljiva hitrost vrtenja

Frekvenčna regulacija vrtljajev je za kompresorje idealnega pomena. Razvoj elektronike je

omogočil cenejšo in bolj zanesljivo regulacijo za standardne elektromotorje na izmenični tok,

ki lahko obratujejo pri spremenljivih vrtljajih z visoko učinkovitostjo. Krmilje spremlja

porabo komprimiranega zraka in nam prilagaja vrtljaje elektromotorja kompresorja, ta pa nam

komprimira potrebno količino zraka. Tako sta moč motorja kompresorja in kapaciteta

komprimiranega zraka podana v nekem območju. Ti novi načini regulacije omogočajo tudi

mehki zagon z minimalnimi zagonskimi tokovi. To omogoča pogostejše vklope od običajnih.

Podobno je ta tehnologija omogočila izdelavo regulacij, ki so integrirane v moderne

računalniške sisteme.

3.5 Poraba in stroški komprimiranega zraka

Stroške komprimiranega zraka podjetje obravnava tako, da spremlja koliko električne energije

se porabi za proizvodnjo. Poraba zraka ima enak trend porabe kot elektrika, kar je logično, saj

je prav tako vezana na proizvodnjo. Če se bo cena električne energije zvišala je v prihodnje

moţno pričakovati podraţitev tega medija, saj poteka njegovo pridobivanje izključno iz nje.


- 30 -

Preglednica 3.4: Porabe in stroški komprimiranega zraka po letih [1]

MESEC Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011

Poraba [kWh]

Cena [Eur] Poraba [kWh]

Cena [Eur] Poraba [kWh]

Cena [Eur]

JAN 105.884 8.218,74 97.808 12.543,15 101.628 13.844,30

FEB 108.712 8.518,01 88.432 11.448,17 80.968 11.183,22

MAR 114.732 9.027,11 95.196 12.468,11 82.264 11.559,49

APR 117.372 8.811,90 94.016 11.887,28 83.348 11.059,16

MAJ 129.940 9.548,44 110.476 13.807,73 87.764 11.768,81

JUN 123.584 9.197,46 97.808 12.492,54 87.088 11.569,94

JUL 132.820 10.185,23 99.808 12.512,16 89.820 10.426,13

AVG 116.868 8.705,37 112.016 14.230,89 Ni podatka Ni podatka

SEP 110.224 8.357,90 108.472 13.888,66 Ni podatka Ni podatka

OKT 103.348 8.228,20 102.364 13.417,45 Ni podatka Ni podatka

NOV 102.260 8.262,48 107.516 14.186,09 Ni podatka Ni podatka

DEC 73.696 6.124,22 82.860 11.154,49 Ni podatka Ni podatka

SKUPAJ 1.339.440 103.185,07 1.196.772 154.036,71 1.050.651 139.561,80

Povprečje 111.620 8.598,76 99.731 12.836,39 87.554 11.630,15

Najvišja poraba/cena

132.820 10.185,23 112.016 14.230,89 101.628 13.844,30

Najnižja poraba/cena

73.696 6.124,22 82.860 11.154,49 80.968 10.426,13

Zgornja preglednica nam prikazuje podatke porabljenih kilovatnih ur električne energije, ki je

bila uporabljena za proizvodnjo komprimiranega zraka. Podatki so zbrani po mesecih, za

obdobje zadnjih treh let. Zraven njih so tudi cene, skupne porabe ter njih najniţje in najvišje

vrednosti. Za leto 2011 pa moram dodati, so bili na razpolago podatki do meseca avgusta.


- 31 -

Slika 3.4: Diagram porabe električne energije za komprimiran zrak

V diagramu je prikazana poraba električne energije za komprimiran zrak v obdobju zadnjih

treh let. Najvišje so mesečne porabe za leto 2009, ki pa se proti koncu leta začnejo zmanjševat

zaradi nakupa novega frekvenčno vodenega kompresorja. V letu 2010 je sledila še ena

posodobitev kompresorske postaje z novim kompresorjem. Največje razlike med

posameznimi meseci so na sredini leta, kjer se je poraba zmanjšala za 30.000 kWh. Tako

lahko za zadnji dve leti rečemo, da ne prihaja več do takšnih razlik v porabi kilovatnih ur po

posameznih mesecih. Najbolj konstantno porabo prikazuje leto 2011(do avgusta) v katerem se

vidi optimalno delovanje kompresorske postaje.

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

Leto 2009 105.88 108.71 114.73 117.37 129.94 123.58 132.82 116.86 110.22 103.34 102.26 73.696

Leto 2010 97.808 88.432 95.196 94.016 110.47 97.808 99.808 112.01 108.47 102.36 107.51 82.860

Leto 2011 101.62 80.968 82.264 83.348 87.764 87.088 89.820

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

Po

rab

a [k

Wh

]

Poraba električne energije za komprimiran zrak po letih


- 32 -

Slika 3.5: Diagram porabe električne energije za komprimiran zrak v kWh

Diagram nam prikazuje letne porabe električne energije za komprimiran zrak. Največja je bila

poraba za leto 2009. Posledica zmanjšanja za zadnji dve leti je vsekakor posodobitev

kompresorske postaje z novima kompresorjema. Za leto 2011 se je poraba s podatki do

avgusta priredila za obdobje celega leta, tako da dobimo primerjavo. V prihodnjih letih lahko,

ob nespremenjeni proizvodni dejavnosti podjetja, pričakujemo majhna odstopanja ali celo

zniţanje porabe, kar pa bi pomenilo niţje stroške.

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

1.400.000

1.339.440

1.196.772

1.050.651

Poraba električne energije za komprimiran zrak v kWh

Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011


- 33 -

Slika 3.6: Diagram stroškov električne energije za komprimiran zrak v Eur

V diagramu so prikazane cene, koliko ja stala proizvodnja komprimiranega zraka v zadnjih

treh letih. Za zadnje leto sem podatke priredil, tako da je primerjava med leti mogoča. V letu

2010 se lepo vidi sprememba cene ene kilovatne ure. Iz podatkov pa lahko razberemo da se je

leta 2009 porabilo več kWh in plačalo manj kot v naslednjem letu. Za leto 2011 pa lahko

sklepam, da se stroški ne bodo tako bistveno povečali, kot so se v prejšnjem letu. Sledita pa še

dva diagrama merjenja volumna kompresorjev.

0,00

20.000,00

40.000,00

60.000,00

80.000,00

100.000,00

120.000,00

140.000,00

160.000,00

103.185,07

154.036,71

139.561,80

Stroški električne energije za komprimiran zrak v Eur

Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011


- 34 -

Slika 3.6: Diagram merjenja urnega delovanja kompresorjev [1]

Na zgornjem diagramu je prikazano enourno merjenje delovanja kompresorjev, ki se je začelo

proti koncu jutranje izmene. Iz diagrama je razvidno območje porabe komprimiranega zraka,

ki niha med 1200 in 1600 m3/h ali med 20,0 in 26,6 m

3/min. Srednja vrednost volumna je

nekaj manj kot 1400 m3/h (23,3 m

3/min) in je najvišja v dopoldanskem času. K temu je

potrebno dodati tudi to, da je v dopoldanskem času na delu največ zaposlenih. Lepo se vidijo

tudi povečane porabe in zmanjšanje. Proti koncu diagrama od časa 13.30 se vidi zmanjšanje

porabe, saj se takrat začne proizvodnja ustavljat ker sledi menjava delovne izmene.

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

m³/

h

Merjenje kompresorjev Volumen (V [m³/h])

Začetek 18.03.12:45 Konec 18.03 13:36

Volumen (V [m³/h])

Srednja vredost


- 35 -

Slika 3.7: Diagram merjenja večurnega delovanja kompresorjev [1]

Diagram nam prikazuje večurno merjenje delovanja kompresorjev. Začetek merjenja se je

začel nekaj pred drugo uro popoldan. Modra krivulja nam lepo pokaţe kako se volumen

komprimiranega zraka poveča okoli druge ure, saj takrat začne s proizvodnjo popoldanska

izmena. Nato se pa nihanja začnejo zmanjševati, volumen se giblje med 1000 in 1400 m3/h to

je med 16,6 in 23,3 m3/min. Srednja vrednost doseţe okoli 1200 m

3/h (20,0 m

3/min) in je

niţja od srednje vrednosti dopoldanske izmene.

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

13:4

2

13:4

9

13:5

6

14:0

3

14:1

0

14:1

7

14:2

4

14:3

1

14:3

8

14:4

5

14:5

2

14:5

9

15:0

6

15:1

3

15:2

0

15:2

7

15:3

4

15:4

1

15:4

8

15:5

5

16:0

2

16:0

9

16:1

6

16:2

3

m³/

h

Merjenje kompresorjev Volumen (V [m³/h])

Začetek 18.03.13:42 Konec 18.03 16:24

Volumen (V [m³/h])


- 36 -

4 ELEKTROENERGETSKI SISTEM

4.1 Splošno o električni energiji

Električna energija je energija ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v

tokokrogu. Je ena najbolj uporabnih oblik energije, saj z njo napajamo električne aparate, ki

so vse bolj razširjeni pripomočki za ţivljenje, delo in zabavo. Postala je nepogrešljiva tudi za

razsvetljavo. Slaba stran električne energije je, da je neposredno ne moremo skladiščiti.

Skladiščimo jo v obliki kemične energije v akumulatorjih, manj pogosto kot mehansko

kinetično energijo in na druge načine.

4.2 Transformatorska postaja

Podjetje Henkel Slovenija d.o.o. je priključeno na javno Elektro energetsko omreţje.

Dobavitelj elektrike je podjetje Elektro Maribor d.d., kjer imajo zakupljeno konično moč

3000 KVA. Transformatorska postaja se nahaja na JV delu podjetja v objektu B. V njej so

poleg razsvetljave in vtičnic trije glavni transformatorji po 1000 KVA. Na transformatorje so

priklopljeni glavni razvodi elektrike. Iz razvodov pa potuje električna napeljava do glavnih

elektro omar, ki so razporejene po proizvodnih halah, delavnicah in ostalih delih podjetja. Na

elektro omare so vezani vsi porabniki, kateri za svoje delovanje potrebujejo električno

energijo (priloga 1).

Večina električne energije se v podjetju porabi pri pogonih elektromotorjev za mešanje in

pripravo surovin, za avtomatski gasilni sistem(šprinkler postaja), za pogone polnilnih linij, za

kompresorje, velik del pa terja tudi osvetljava.

V primeru izpada električne energije se avtomatsko vključi dizelski agregat moči 315 KVA.

Namenjen je predvsem za napajanje naprave za avtomatsko gašenje imenovane šprinkler

postaja, ki mora biti vedno v pripravljenosti. Nanj je priključena še razsvetljava in vtičnice

transformatorske postaje, hidrantna črpalka ki skrbi za hidrantni sistem, kotlarna in

računalniški oddelek AOP.


- 37 -

4.3 Poraba električne energije

Strošek električne energije je največji in predstavlja okoli 70% vseh stroškov energije. Večina

električne energije se v podjetju porabi pri pogonih elektromotorjev, ki se uporabljajo za

različne namene. Zato sem elektromotorje razdelil v štiri glavne skupine:

Kompresorska postaja

Sistem za gašenje, imenovan šprinkler postaja

Dravsko črpališče

Elektromotorji v proizvodnji

V kompresorski postaji se nahajajo skupaj z sušilci zraka štirje kompresorji, katerih

elektromotorji za svoje delovanje porabijo pribliţno 25% vse električne energije. Sistem za

gašenje imenovan šprinkler postaja, ki mora biti v stalni pripravljenosti, oskrbuje z vodo

celotno podjetje. Inštalirana ima dva elektromotorja skupne moči 180 KW, kar spet ni majhen

porabnik. Naslednje je dravsko črpališče, katero je namenjeno za filtriranje hladilno-

tehnološke vode, ki se črpa iz reke Drave. V tem primeru so električni porabniki črpalke za

pripravo tehnološke vode, ki jo črpajo v različne rezervoarje.

Ostane še proizvodnja, kjer se uporabljajo elektromotorji za pripravo surovin, za pogone

transportnih trakov, polnilne linije, pakirne linije. Podjetje pa ima v objektu B tudi robotsko

pakirnico. Svoj deleţ pa terja tudi razsvetljava.


- 38 -

Preglednica 4.1: Mesečne porabe električne energije po letih [1]

MESEC Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011

Poraba [kWh]

Cena [Eur] Poraba [kWh] Cena [Eur] Poraba [kWh] Cena [Eur]

JAN 505.074 39.203,96 470.371 60.321,61 479.186 65.277,22

FEB 483.928 37.917,67 422.634 54.713,07 406.580 56.156,45

MAR 499.277 39.283,11 448.991 58.805,70 430.200 60.450,40

APR 474.016 35.587,56 422.168 53.378,45 400.490 53.139,66

MAJ 530.788 39.004,14 480.527 60.058,16 440.361 59.050,68

JUN 521.504 38.811,76 466.177 59.542,51 473.202 62.866,51

JUL 559.342 42.892,82 523.845 65.670,41 529.411 61.453,01

AVG 554.188 41.280,86 524.304 66609,35 Ni podatka Ni podatka

SEP 505.012 38.293,29 483.249 61.874,78 Ni podatka Ni podatka

OKT 466.234 37.119,90 457.684 59.991,32 Ni podatka Ni podatka

NOV 449.282 36.301,41 462.218 60.986,88 Ni podatka Ni podatka

DEC 373.753 31.059,31 390.578 52.579,02 Ni podatka Ni podatka

SKUPAJ 5.922.398 456.755,79 5.552.746 714.531,26 5.416.165 717.246,73

Povprečje na mesec 493.533 38.062,98 462.729 59.544,27 451.347 59.770,56

Najvišja poraba/cena energije

559.342 42.892,82 524.304 66.609,35 529.411 65.277,22

Najnižja poraba/cena energije

373.753 31.059,31 390.578 52.579,02 400.490 53.139,66

V zgornji preglednici so zbrani podatki o porabah in stroških električne energije za zadnja tri

leta. Prikazane so tudi skupne vrednosti, povprečje ter najvišje in najniţje vrednosti porab in

cen. Podjetje je v letu 2009 porabilo 5,9 GWh in v 2010 5,5 GWh električne energije. Skupaj

je porabilo 11,47 GWh električne energije in skupen znesek je 1.171.287 Eur. Za leto 2011 pa

imamo samo informativen znesek, ki znaša dobrih 5,4 GWh.


- 39 -

Slika 4.1: Diagram porabe električne energije

Diagram nam prikazuje mesečne porabe električne energije za obdobje zadnjih treh let. Če

pogledamo diagram površinsko, vidimo da se poraba povečuje v poletnih mesecih, ko se

energija porablja za pogone klimatskih naprav in ostalih naprav za hlajenje.

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

Leto 2008 478.27 498.09 485.82 485.57 494.30 530.51 562.14 542.88 511.76 485.58 460.72 403.20

Leto 2009 505.07 483.92 499.27 474.01 530.78 521.50 559.34 554.18 505.01 466.23 449.28 373.75

Leto 2010 470.37 422.63 448.99 422.16 480.52 466.17 523.84 524.30 483.24 457.68 462.21 390.57

Leto 2011 479.18 406.58 430.20 400.49 440.36 473.20 529.41

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000P

ora

ba

[kW

h]

Poraba električne energije


- 40 -

Slika 4.2: Poraba električne energije po letih v kWh

Iz gornjega diagrama so razvidne vrednosti porab električne energije v kilovatnih urah za

zadnja štiri leta. Kot vidimo so porabe iz leta v leto nekoliko manjše, kar je posledica

zamenjave kompresorjev in opremljanja motorjev z frekvenčnimi regulatorji. V prihodnje je

moţno pričakovati, da bo vrednost porabljenih kilovatnih ur padala, saj je podjetje začelo z

zamenjavo nekaterih polnilnih linij v proizvodnih halah in opremljanjem motorjev z opremo

za spremenljivo hitrost vrtenja.

5.100.000

5.200.000

5.300.000

5.400.000

5.500.000

5.600.000

5.700.000

5.800.000

5.900.000

6.000.0005.938.894

5.922.398

5.552.746

5.416.165

Poraba električne energije po letih v kWh

Leto 2008 Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011


- 41 -

Slika 4.3: Stroški električne energije med posameznimi leti

Diagram na sliki 4.3 nam podaja vrednosti stroškov električne energije za zadnja štiri leta.

Velik preskok se vidi med letom 2009 in 2010, takrat se je cena električne energije povečala,

kar se lepo vidi v porabljenih kilovatnih urah za posamezno leto (slika 4.2).

0,00

100.000,00

200.000,00

300.000,00

400.000,00

500.000,00

600.000,00

700.000,00

800.000,00

452.555,23 456.755,79

714.531,26 717.246,73

Stroški elekrične energije med posamenimi leti v Eur

Leto 2008 Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011


- 42 -

4.4 Merjenje porabe električne energije

Merilniki porabe električne energije nam prikazujejo podatke o realnem stanju porab v

različnih časovnih mejnikih. Tako si lahko pogledamo dnevne, tedenske, mesečne ali letne

porabe. Iz podatkov pa lahko dobimo potrebne informacije za ukrepe, s katerimi lahko

pridemo do niţjih stroškov.

Za merjenje porabe električne energije smo imeli na izposoji posebno napravo MAVOWAT

40. Z njo smo merili porabe večjih električnih razvodov, ki se nahajajo po halah proizvodnje.

Na te razvode so priklopljeni razvodi: polnilnih linij, mešalci za surovine, kompresorji,

dvigala, osvetljava in še ostali porabniki elektrike (priloga 1). Vse pridobljene podatke nam

je naprava shranila na pomnilniško kartico, te pa smo kasneje obdelali v računalniškem

programu DranWIEV 6 Professional.

4.5 Opis naprave za merjenje električne energije2

Naprava MAVOWAT 40 je 3-fazni analizator omreţja in motenj električne energije, ki

izpolnjuje standarde EN50160, EN61000-4-7 in EN61000-4-15, pomembne za merjenje

kakovosti omreţja, kot tudi standard EN61000-4-30, ki določa postopke za merjenje

kakovosti napetosti. Naprava hkrati meri RMS vrednosti, harmonike, utripanja in prehode v

časovnih intervalih pribliţne dolţine 80 mikrosekund. Ponuja nam posebne načine snemanja

vklopnih učinkov in napak. Vgrajene ima module za analizo smeri padca napetosti,

preklapljanje vrhovnega korekcijskega faktorja moči in kakovost motorjev.

MAVOWAT 40 ima skupaj osem merilnih kanalov, štiri za napetost in štiri za tok. Merjena

konfiguracija in vrsta električnega krogotoka je samodejno izbrana na podlagi ugotovljenih

izmerjenih količin.

Inštrument se upravlja s pomočjo ikon, ki se pojavljajo na barvnem zaslonu na dotik. Mogoča

je tudi izbira nekaterih jezikov, v našem primeru je bila to angleščina. Pridobljeni podatki o

merjenjih se avtomatično shranjujejo na pomnilniško kartico, nato pa se obdelajo v

računalniškem programu DranWIEV 6 Professional.

2 Povzeto po 10


- 43 -

Slika 4.4: Naprava za merjenje MAVOWAT 40 [10]

4.6 Razsvetljava

Dobra razsvetljava na delovnem mestu pomeni večjo produktivnost, boljšo kakovost ter večjo

varnost. Omogoča nam ustrezno uporabo vida, ki je potrebna za proizvodne procese. Svetloba

močno vpliva na samo počutje ljudi. Slabo razsvetljavo lahko primerjamo s slabim

vremenom, ki nas spravi v slabo voljo. Dobro se počutimo pri dobri razsvetljavi in s tem se

poveča tudi naša učinkovitost. To lahko pripišemo temu, da naš ţivčni sistem potrebuje

bistveno manj energije in se tako manj utrudimo.

O ustreznosti razsvetljave na delovnih mestih govori standard SIST EN 12464 -1, katerega

cilji so zagotovitev ustrezne osvetlitve delovnih mest in s tem udobnega počutja pri delu. V

njem je zapisano, da mora biti minimalna razsvetljava na delovnem mestu 200lx. Vendar

minimum v podjetju pri nekaterih vrstah del ne zadostuje, saj se teţi k optimizaciji procesov.

Tako imajo delovna mesta prilagojeno razsvetljavo, kar omogoča večjo produktivnost, manjšo

utrujenost, manj napak pri delu in manj delovnih poškodb.

Če gledamo na razsvetljavo kot celoto, je stanje v podjetju na tem področju dokaj dobro

urejeno. V celotnem podjetju je namreč skoraj nemogoče najti klasično ţarnico z volframovo

nitko. V pisarnah uporabljajo dvocevne fluorescenčne ţarnice Reflecta Oval T5 moči 2x49


- 44 -

W, v proizvodnji pa starejše in debelejše dvocevne

fluorescenčne ţarnice T8, katere zamenjujejo z enocevnimi

Reflecta Oval T5, 1x80 W moči. V dveh visoko regalnih

skladiščih (objekt G), kjer podjetje skladišči gotove izdelke in

embalaţo imajo celoten sistem osvetljave izveden z visoko

učinkovitimi energetskimi svetilkami Reflecta Ecopower moči

4x54 W. Ta svetilka v izkoristku energije bistveno odstopa od

ostalih, saj ima večji izkoristek svetlobnega toka in tako

optimalno simulira dnevno svetlobo v vseh pogojih. Za zunanjo

osvetljavo pa uporabljajo svetilke z LED tehnologijo moči 125

W.

5 SISTEM ZA HLAJENJE

5.1 Splošno o hlajenju

Izmenjava toplote med različnimi termodinamičnimi sistemi je eden najbolj razširjenih

pojavov v naravi, ki lahko poteka kot prevod, konvekcija ali sevanje. Potreba po hladni toploti

je danes zelo velika in sega od različnih tehnoloških procesov do klimatizacijskih naprav za

pripravo bivalnega zraka. Hladilne naprave v skladu z drugim glavnim zakonom

termodinamike, prenašajo toploto, ki ima temperaturo niţjo od temperature okolice ali na še

višje temperaturne nivoje. Vsaka hladilna naprava v bistvu deluje kot toplotna črpalka. V

vsakdanji praksi pa naprave, ki črpajo toploto ki ima temperaturo niţjo od temperature

okolice, na temperaturo okolice imenujemo hladilne naprave. Kot zanimivost pa naj omenim

še to, da za začetek razvoja hladilnih naprav smatramo Perkinsov izum kompresorskega

hladilnega stroja iz leta 1834.

Hale v katerih poteka proizvodnja je poleti potrebno hladiti, saj bi bila drugače vročina v

prostoru neznosna. Veliko energije, ki je stroji porabijo za svoje delo se na koncu pretvori v

toploto. Tako je potrebno vso to toploto odvajati iz prostorov. Prav tako so klimatizirani tudi

prostori pisarn.

Slika 4.5: Reflecta Oval T5

[11]

Slika 4.6: Reflecta

Ecopower [11]


- 45 -

5.2 Klimatske naprave

Danes so klimatske naprave, sploh v vnaprej vse manj predvidljivih vremenskih razmerah,

skoraj nepogrešljive, saj v kateremkoli prostoru poskrbijo za naše boljše in udobnejše počutje.

Po potrebi nudijo hlajenje, ogrevanje, razvlaţevanje, ventilacijo in filtriranje zraka. Obstaja

izjemno veliko modelov, ki se uporabljajo tako za hlajenje kot za gretje prostorov in tudi kot

samostojni vir gretja v času nizkih zimskih temperatur. Nekateri modeli so primerni tudi za

hlajenje pozimi (laboratoriji,računalniške sobe..). Največje udobje nam nudi klima naprava z

inverter tehnologijo (vgrajen je frekvenčni pretvornik), poleg tega je tudi najbolj varčna, saj

naprava z inverter tehnologijo v primerjavi s standardnimi modeli lahko privarčuje do 50%

električne energije. Zato je tak model še posebej primeren za uporabo skozi celo leto.

Dandanes je na trgu na voljo ogromno vrst klimatskih naprav, tako da se lahko vsakemu

prostoru priredi točno določena oblika klimatizacijskega sistema, ki je pač za tisti prostor

najbolj ugoden, tako iz vidika funkcionalnosti energetske varčnosti in estetike.

5.3 Delovanje klimatskih naprav

Klimatska naprava odvzema zrak iz okolice (zunanja enota), s katerim hladi ob kompresiji

segret utekočinjen hladilni plin, ta nato po ceveh potuje do uparilnika (notranja enota), kjer

ekspandira (preide v plinasto stanje), pri tem pa se mu temperatura močno zniţa (odvisno od

vrste hladilnega plina, tlaka…). Notranja enota odvzema zrak iz prostora, ga ohladi, mu

odvzame vlago in ga izpiha nazaj v prostor. Hladilni plin ponovno potuje v kompresor in cikel

se neprestano ponavlja. Pri gretju prostora s klimatsko napravo se cikel obrne in notranja

enota klime greje, zunanja pa hladi.

Klimatske naprave so lahko fiksne (pritrjene na okno ali steno) ali prenosne, tako da jih lahko

prenašamo iz prostora v prostor. Pri prenosnih moramo paziti, kam jih postavimo, saj od

naprave vodi gibljiva cev za odvod segretega zraka.

Klimatska naprava je pravzaprav toplotna črpalka. Poleti odvzema toploto prostoru

(notranjosti) in jo odda okolici – torej segreva zunanji zrak. Pozimi pa ta klimatska naprava

lahko odvzema toploto okolici pri niţji temperaturi (hladen zrak pri niţji temperaturi do -

15°C) in jo črpa in odda sobi pri višji temperaturi. Pri tem se porabi samo električna energija

za črpanje toplote, ne pa za segrevanje, kot je to na primer pri grelcih. Tako lahko dobimo 3


- 46 -

kW toplote, porabili pa smo samo 1 kW električne energije. IZKORISTEK = proizvedena

toplota oz. hladilna energija / porabljena električna energija.

Torej, ko se odločamo za nakup klimatske naprave, premislimo, ali ţelimo zrak samo ohlajati

in sušiti, ali pa morda ţelimo pozimi to isto klimatsko napravo uporabiti za segrevanje zraka.

[14]

5.4 Vrste klimatskih sistemov

Dandanes nam trţišče nudi zelo širok prodajni program klimatizacijskih sistemov, ki so

primerni za vse vrste prostorov in različnih načinov odsesavanja toplega ter onesnaţenega

zraka in vpihovanja sveţega, ohlajenega in očiščenega zraka. V nadaljevanju bom naštel

nekaj primerov teh sistemov, ki se uporabljajo v podjetju.


- 47 -

5.4.1 Lastnosti stenske klimatske naprave:

obe enoti sta med seboj povezani s hladilnimi cevmi, ki so običajno poloţene v

nadomestne plastične kanale preseka 4 x 6 centimetrov ali več

zunanja enota klimatske naprave se lahko pritrdi na zunanjo steno zgradbe, na streho,

na tla ob zgradbi, na balkon ali tudi na podstrešje, če je dovolj zračno

klimatska naprava se upravlja s pomočjo daljinskega upravljalnika

klimatske naprave so različnih moči od 2 kW naprej za uporabo v prostorih različne

velikosti in različne toplotne obremenitve

5.4.1.1 Enojne klimatske naprave

Te naprave so nekako najbolj razširjene, saj se uporabljajo za ločeno hlajenje posameznih sob

v stanovanjskih hišah, pisarnah, itd. Sestavljene so iz ene zunanje in ene notranje enote, ki se

pritrdi na steno na višini 2 metra ali več.

5.4.1.2 Dvojne klimatske naprave

Dvojne klimatske naprave, so sestavljene iz ene zunanje enote in dveh notranjih enot, tako da

lahko klimatiziramo dva ločena prostora hkrati, pri večjih prostorih pa se namesti ena notranja

enota na eno stran, druga pa na drugo stran, s čimer se doseţe enakomernejše klimatiziranje

prostora kot z eno močnejšo napravo. Zunanja enota ima dva kompresorja, kar omogoča

popolnoma neodvisno delovanje obeh notranjih enot. Največja prednost te izvedbe, v

primerjavi z dvema enojnima napravama, je v tem, da se zmanjša potreben prostor za

namestitev zunanje enote.

5.4.1.3 Trojne klimatske naprave

Trojne klimatske naprave, so sestavljene iz ene zunanje enote in treh notranjih enot, tako da

lahko klimatiziramo tri ločene prostore hkrati, pri večjih prostorih pa se namesti ena notranja

enota na eno stran prostora, ostali pa na drugo stran, s čimer se doseţe enakomernejše

klimatiziranje prostora kot z eno močnejšo napravo. Največja prednost te izvedbe, v

primerjavi s tremi enojnimi klimatskimi napravami, je v tem, da se zmanjša potreben prostor

za namestitev zunanje enote.


- 48 -

5.4.1.4 Štirikratne stenske klimatske naprave

Te klimatizacijske naprave pa se ţe uporabljajo za hlajenje večjih prostorov, saj so sestavljene

iz ene zunanje enote in štirih notranjih enot, tako da lahko klimatiziramo do štiri ločene

prostore hkrati. Prednost pa je seveda v manjšem potrebnem prostoru za namestitev zunanje

enote.

5.4.2 Lastnosti enojne stenske klimatske naprave z ionizatorjem in aktivnim

elektrostatičnim filtrom:

sestavljene so iz ene zunanje in ene notranje enote

obe enoti sta med seboj povezani z hladilnimi cevmi, ki so običajno poloţene v

nadometne plastične kanale preseka 4 x 6 centimetrov ali več

zunanja enota pa se pritrdi na zunanjo steno zgradbe, na streho, na tla ob zgradbi, na

balkon ali tudi na podstrešje,če je dovolj zračno

naprave se upravljajo s pomočjo daljinskega upravljalnika

naprave so moči od 2,6 kW dalje za uporabo v prostorih različnih velikosti

5.4.2.1 Enojne stenske klimatske naprave z ionizatorjem in aktivnim elektrostatičnim filtrom

So stenske klimatske naprave, ki so v osnovi zelo podobne ostalim klimatskim napravam, le

da imajo ţe vgrajen ionizator (oziroma ga je moţno naknadno vgraditi). Prav tako je moţno

vgraditi tudi dodatni elektrostatični filter, ki iz prostora zelo učinkovito odstranjuje najfinejše

prašne in druge, zdravju škodljive delce. Le-ti so pozitivno nabiti, zato jih privlačijo površine

aktivnega elektrostatičnega filtra, ki imajo nasproten naboj. Takšno čiščenje zraka je izjemno

učinkovito in naravno, saj filter ne vsebuje nobenih kemičnih substanc, pa tudi njeno čiščenje

(s toplo vodo) je zelo enostavno in poceni.


- 49 -

5.4.3 Ionizator

Ionizator je naprava, ki ustvarja negativne ione in jih oddaja v naš delovni ali bivalni prostor.

Negativne ione naš organizem nujno potrebuje za celično presnovo in vse vitalne ţivljenske

funkcije. Pomanjkanje ionov povzroča slabo prekrvavljenost moţganov in drugih organov ter

upočasni izločanje škodljivih snovi iz telesa. Posledica tega so slabo počutje, utrujenost,

upočasnjeno razmišljanje in odzivanje, občutek napetosti in razdraţljivost. Telesni znaki

pomanjkanja negativnih ionov pa so izsušeno grlo, pekoče oči, hripav glas, zamašen nos in

vrtoglavica. Negativni ioni so torej prav tako pomembni kot vitamini in minerali. [15]

5.4.4 Inverterska klimatska naprava

V podjetju Henkel Slovenja d.o.o. uporabljajo za hlajenje pisarn in nekatere prostore

proizvodnih obratov inverterske klimatske naprave znamke Toshiba s split sistemom; to

pomeni, da jo uporabljajo kot hladilno enoto, kot tudi za ogrevanje. Split sistem je zelo

učinkovit, saj regulira notranjo temperaturo, na zunanjo temperaturo.

Lastnosti inverterskih klimatskih naprav:

velik prihranek energije in optimalno prilagajanje temperature

inverterska tehnologija zagotavlja skozi poseben način regulacije moči kompresorja,

manjše vrednostne oscilacije okrog nastavljene vrednosti ţelene temperature v

primerjavi s klasičnimi klimatskimi napravami

manjša poraba električne energije in zagotovljena enakomernejša vrednost nastavljene

temperature v prostoru


- 50 -

5.5 Hlajenje s hladilnimi agregati

Podjetje Henkel Slovenija d.o.o. se je odločilo, za uporabo hladilnih agregatov proizvajalca

AERMEC, za hlajenje proizvodnih hal in vzdrţevanje proizvodnih tehnologij.

5.5.1 Delovanje hladilnega agregata

Sestava hladilnega agregata je podobna klimatski napravi. Komponente so hladilo (R410A),

kompresor, dušilka, razvod cevi, rebrast hladilni del z ventilatorjem (če je ohlajanje z

zrakom)-kondenzator in uparjalni del z prenosno vodo. V našem primeru se uporabljata dva

načina hlajenja, zrak-voda in voda-voda.

Sistem zrak-voda in voda-voda imata primarni in sekundarni vod. V primarnem vodu je voda,

katera prenaša iz notranjega prostora v hladilni agregat toploto, ki jo je sprejela v izpihovalnih

napravah oziroma pri sistemu voda-voda iz pridelovalnih tehnologij. Primarni vod poganja

cirkulacijska črpalka, ki je nameščena na hladilnem agregatu. Slednji pa ima še moţnost

akumulacijskega rezervoarja, kateri vzdrţuje ohlajeno vodo za določen čas in nam omogoča,

da prihranimo pri električni energiji. Oba sistema imata na zunanji enoti hladilo R410A

(sekundarni vod), ki sprejema toploto iz primarnega voda in jo odnaša v okolico s pomočjo

hladilnih reber z aksialnimi ventilatorji.

5.5.2 Vrste hladilnih agregatov AERMEC v podjetju

Hladilni agregati s sistemom zrak-voda, se nahajajo zunaj proizvodne hale (dva sta

nameščena na tleh, ostali trije pa so nameščeni na strehi). Te vrste agregatov so AERMEC

NRL compact version (slika). Agregati so hladilne moči 95 kW in grelne moči 106 kW.

Učinek hlajenja EER imajo 2.35 in COP učinek pri gretju pa znaša 2.94.


- 51 -

Slika 5.1: Hladilni agregat zrak-voda [16]

Na te agregate pa so povezane izpihovalne naprave, katere izkoriščajo primarni vod hlajenja.

Nameščene so v notranjosti proizvodnje, te naprave uporabljajo sistem vodno jedro z

ventilatorskim izpihovanjem zraka. Naprav je 16 v dveh etaţah,

se pravi skupaj 32.

Imajo dve vrsti AERMEC izpihovalnih naprav in sicer, TDA

hladilne moči 13,1 kW in FCX hladilne moči 8,0 kW. Te

naprave delujejo tako, da do njih pride ohlajen prenosni medij

(v našem primeru je to voda), preko katerega ventilator vpihuje

sobni zrak, ki je seveda toplejši, ter ga na ta način ohladi. Ogreti

prenosni medij, ki je sprejel toploto zraka, odvede to toploto

nazaj v hladilni agregat.

Izpihovalne naprave so nameščene v halah pritličja in prvega

nadstropja objekta B in E, kjer se nahaja produkcija in polnilne

ter pakirne linije.

Slika 5.2: Izpihovalna naprava

TDA [16]

Slika 5.3: Izpihovalna naprava

FCX [16]


- 52 -

Drugi agregat, ki uporablja sistem voda-voda, kateri je namenjen samo za hlajenje izdelkov in

tehnoloških procesov. Ta agregat je znamke AERMEC, tipa NXW 900. Njegova hladilna moč

znaša 350 kW. Priklopljen je tudi na sistem hlajenja prezračevalnega sistema v pritličju in

prvem nadstropju objekta F (kozmetika).

Slika 5.4: Hladilni agregat voda-voda [16]

Preglednica 5.1: Podatki hladilnih agregatov

TIP NRL 550 NXW 900

Sistem Zrak-voda Voda-voda

Hladilna moč [kW] 95 350

Skupna vhodna moč [kW] 40,5 60,4

Pretok vode [l/h] 16340 57750

Padec tlaka [kPa] 50 36

EER 2,35 4,61


- 53 -

5.5.3 Merjenje učinkovitosti hladilnega sistema oziroma EER število

Količnik energetskega izkoristka je podatek ki pove, koliko znaša izkoristek oziroma

energetski učinek klimatske naprave pri hlajenju in se imenuje EER (Energy Eficiency Ratio).

Običajno se podaja v enotah W/W. Podatek npr. EER = 2,35 W/W pomeni, da nam bo

hladilna naprava s porabo elektrike oziroma priključno močjo 1000 W hladila z močjo 2350

W. EER je tudi v zvezi z koeficientom učinkovitosti COP (Coefficient of performance). Ta

podatek pa pove, koliko znaša izkoristek oziroma energetski učinek hladilne naprave pri

gretju, enota je W/W. Podatek npr. COP = 4,00 W/W pomeni, da nam pri priključni moči

1000 W hladilna naprava greje z grelno močjo 4000 W. Ta dva podatka sta zelo pomembna

pri izbiri naprave, še posebej če hočemo z njo segrevati v hladnejših obdobjih.

5.6 Prezračevanje

Glavni razlog za prezračevanje je dovajanje čistega zraka v prostor in kar se da učinkovito

odstranjevanje škodljivih primesi . Za vzdrţevanje proizvodnje s sveţim zrakom je v podjetju

Henkel Slovenija d.o.o. zadolţen klimat proizvajalca Sistemair. Ker se v proizvodnji nahajajo

veliko število ljudi in ker je to kemijska industrija je to iz vidika varstva pri delu seštevek

obeh faktorjev enak slabemu zraku. Z varčevanjem energije pri prezračevanju prostora je

najboljša izbira te vrste naprav. Njegova funkcija je ne samo izmenjati zrak, ampak iz zraka,

ki ga potegne iz notranjega prostora tudi izmenja toploto- notranji zrak toplejši, odda toploto

zunanjemu –hladnejšemu in še dodatno do greje, če je seveda to potrebno. Podoben postopek

je za ohlajanje, samo temperaturi notranjega in zunanjega zraka se zamenjata in ga potlej

samo še dodatno ohlaja. Naprava je sestavljena iz več malih komor v katerih se nahaja

določena stopnja za obdelavo zraka.

Komore ki se nahajajo v aklimatu so:

filtrska komora (filtrira zrak, ki vstopa v iz okolice kot tudi iz notranjih prostorov ter

odstranjuje delce ki ne smejo vstopiti v prostor kot tudi delce iz hal),

dušilna komora (njena naloga je da duši zvok proizveden ob vstopu oziroma izstopu iz

ventilatorske komore),

komora z ventilatorjem (v tej komori se nahaja ventilator katerega funkcija je sesanje

in vpihovanje zraka v prostore),


- 54 -

hladilna –grelna komora (komora ima funkcijo zrak dodatno ohladiti se pravi poleti in

ogreti v času zime) in

regenerativna komora (funkcija v tej komori je prenesti toploto iz notranjih prostorov

na zrak, ki se bo vpihoval v prostor).


- 55 -

6 UKREPI, PREDLOGI ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

Pri načrtovanju učinkovite rabe energije se upoštevajo organizacijski kot tudi investicijski

ukrepi. Za izvajanje prvih potrebujemo dobro usposobljen kader, ki deluje odgovorno in

organizirano. K temu se prišteva predvsem dobro vodenje porabe energentov, dobro

vzdrţevanje in zavest o ekonomičnosti.

Investicijski ukrepi pa so povezani s finančnim vlaganjem podjetja. Nanašajo se na nakup

naprav, posodabljanje proizvodnje, preglede strokovnih sluţb…Pomembno je, da si podjetje s

temi investicijami dobi neko prednost, ki se lahko kaţe kot izboljšanje kakovosti, zmanjšanje

stroškov ali povečanje produktivnosti.

6.1 Komprimiran zrak

Kot je bilo ţe omenjeno ima komprimiran zrak zelo široko porabo, kot nosilec energije ali kot

proizvodno sredstvo, vendar nas njegova univerzalnost in varnost pri delu staneta zelo veliko.

Ker je komprimiran zrak kot energija 10 krat draţji od elektrike, moramo zagotoviti čim bolj

učinkovito delovanje kompresorjev z različnimi regulacijami. V podjetju je veliko različnih

linij in drugih naprav, ki za svoje delovanje uporabljajo komprimiran zrak. Tega ne moremo

spremeniti, lahko pa poskrbimo da bo pritekal zrak s čim manjšimi izgubami do porabnika.

Pomembno je dobro vzdrţevanje sistema po specifikacijah izdelovalca. Potrebno je omeni to,

da ţe zamašitev zračnega filtra pri tlaku 7 bar in pretoku 250 l/s posledično predstavlja 1kW

izgubljene moči. Naslednji velik problem je puščanje sistema. V tem primeru je koristno

vzpostaviti program rednega vzdrţevanja omreţja, saj lahko tako prihranimo od 5 do 20%

energije. Netesnosti se ne moremo popolnoma izogniti, v dobrih sistemih se lahko zaradi

netesnosti izgubi 20% zraka in le v najboljših primerih 5%. Da se izognemo temu, puščanja

najprej zatesnimo, pred tiste veje ki so v uporabi redko ali nikoli pa namestimo ventile.

Porabniki nam določajo kakšna mora biti priprava zraka. Najugodneje je, da se vzdrţuje čim

skromnejša moţna priprava. Če so med porabniki tudi takšni, ki zahtevajo višjo kakovost

zraka, se to reši z lokalno postajo za pripravo zraka. Nekaj pa lahko prihranimo z dodatnim

motiviranjem za ekonomično ravnanje delavcev ter menjavo ročnega pnevmatskega orodja z

električnim (kjer je to izvedljivo).


- 56 -

Preglednica 6.1: Puščanje komprimiranega zraka

Premer luknje

Izguba

komprimiranega

zraka pri 6 bar

Pribliţna izguba

energije

Stroški

proizvodnje na

letnem nivoju

Stroški

proizvodnje in

priprave na

letnem nivoju

mm m3/h kW € €

1 4,8 0,4 320 768

3 40 4 3200 6432

5 111 10 8000 17827

10 471 43 34400 75360

6.2 Električna energija

V podjetju kakršno je Henkel Slovenija d.o.o. neprestano deluje mnogo porabnikov električne

energije. Zagotovljeno mora biti predvsem ustrezno in kakovostno vzdrţevanje ter osveščanje

zaposlenih o pomenu varčevanja z energijo. Največji porabniki so elektromotorji za različne

namene. Pri sistemih s spremenljivo obremenitvijo, lahko delno vplivamo na porabe z

vgradnjo frekvenčnih regulatorjev to velja predvsem za črpalke in ventilatorje. Pri sistemih z

delno obremenitvijo pa z vgradnjo napetostnih regulatorjev. Manjši porabniki, kot so luči,

računalniki in druge podobne elektronske naprave, omogočajo prihranek energije s skrbnim

izklapljanjem, kadar niso v uporabi. Veliki prihranki se lahko doseţejo z razsvetljavo, kateri

je podjetje namenilo veliko pozornosti, saj so zamenjali ţe večji del stare z novo bolj

učinkovitejšo in varčnejšo razsvetljavo REFLECTA.


- 57 -

6.3 Hlajenje

Na področju hlajenja se morajo izvajati redni vzdrţevalni pregledi opreme. Preučiti se morajo

izgube hlajenja poleti skozi stene zgradb in temu ustrezno ukrepati za dodatno izolacijo sten,

strehe in zamenjavo oken. Pri hlajenju v poletnih mesecih lahko prihranimo tudi z zapiranjem

oken in vrat. Ob nakupu ali zamenjavi klimatizacijskega sistema moramo biti pozorni na

energetsko učinkovitost naprav, to sta energetska količnika hlajenja (EER) in gretja (COP), ki

morata biti čim višja. Vpliv na porabo električne energije ima tudi hladilni medij s svojimi

fizikalnimi lastnostmi. Prihranke pa lahko doseţemo z novimi sistemi na primer; z

ogrevanjem in hlajenjem z izkoriščanjem sončne energije.


- 58 -

7 SKLEP

V energetskem pregledu podjetja Henkel Slovenija d.o.o. je bil izveden energetski pregled

stanja porabe energentov. Iz podatkov je razvidno, da je podjetje velik porabnik energentov,

zato bi ţe manjše izboljšave izboljšale stanje.

Za smotrno uporabo energije in sistemov v proizvodnji je potrebno nenehno posodabljati

tehnologijo in pa načine proizvodnih sistemov. Zaradi vedno hitrejšega tehnološkega razvoja

in načina ţivljenja nam je dostopnost različnih oblik energije postala tako samoumevna, da o

njenem nastanku dejansko ne razmišljamo. V prihodnosti bo cena energije naraščala, zato bo

varčna raba vedno bolj postajala realnost tudi v vsakdanjem ţivljenju.

Na področju komprimiranega zraka so moţni prihranki z dobrim vzdrţevanjem in nadgradnjo

sistema, motiviranjem delavcev in postopkih zamenjave pnevmatskih orodij z električnimi.

Pri porabi električne energije je bilo ugotovljeno, da so največji porabniki elektromotorji, na

te se da vplivat z uporabo novejše opreme. Precejšen vpliv ima tudi razsvetljava. Temu

področju je podjetje posvetilo veliko pozornosti, saj se je zamenjala starejša razsvetljava z

novo, bolj učinkovito in pa varčnejšo. Potrebno bi bilo preučiti tudi izgube, toplote pozimi ter

dovedene hladilne toplote poleti skozi stene zgradb in temu tudi ustrezno ukrepati z dodatnim

izoliranjem sten, strehe in oken, saj nas vzdrţevanje konstantne temperature v prostorih tudi

stane električne energije. Razmisliti bi morali tudi o sistemih s pomočjo sončne energije.

Glavni namen prikazanih izboljšav je zmanjšanje stroškov za energijo, tukaj ne smemo

zanemariti okoljskega vidika, saj zmanjšanje porabe energije pomeni tudi manjši izpust

toplogrednih plinov, kar pa ima za posledico manjše segrevanje ozračja.


- 59 -

8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] Arhiv podjetja Henkel Slovenija d.o.o., arhiv porab, energenti, arhiv gradiva.

[2] Agencija republike Slovenije za učinkovito rabo energije; Ministrstvo za okolje in

prostor: Metodologija izvedbe energetskega pregleda, Ljubljana 2001.

[3] Agencija republike Slovenije za učinkovito rabo energije; Ministrstvo za gospodarske

dejavnosti: priročnik za izvajalce energetskih pregledov, Ljubljana 1997.

[4] Geopedija, Geodetska uprava republike Slovenije, dostopno na www.geopedia.si

[20.8.2011]

[5] Klemen Debelak, Energetski pregled podjetja Gorenje orodjarna d.o.o.: diplomska

naloga. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2010.

[6] Damjan Verhovec. Priročnik o stisnjenem zraku, 2. Izdaja, Omega air d.o.o., Ljubljana

2007.

[7] Mreţa za energetsku efikasnost u indostriji Srbije. Vodič za povečanje energetske

efikasnosti pneumatskih sistema.

[8] Vijačni kompresorji ALUP SCK. Dostopno na:www.prochrom-comp.si [22.8.2011]

[9] Agencija za učinkovito rabo energije. Varčno z energijo pri rabi komprimiranega zraka.

Institut Joţef Štefan, Ljubljana 1999.

[10] Naprava Mavowat 40, za merjenje električne energije. Dostopno na:

www.gossenmetrawatt.com [16.8.2011]

[11] Energijsko varčnejše svetilke Reflecta. Dostopno na: www.en.svetloba.eu

http://www.geopedia.si/

http://www.prochrom-comp.si/

http://www.gossenmetrawatt.com/

http://www.en.svetloba.eu/


- 60 -

[12] Milan Marčič, Jurij Avsec. Hladilna tehnika : učbenik. Maribor : Fakulteta za

Strojništvo, 2003.

[13] SIST EN 12464-1, O mejnih vrednostih svetlobnega onesnaţevanja okolja, SIST,

Ljubljana 2007.

[14] Delovanje klimatske naprave. Dostopno na: www.klimatiziran.si [25.8.2011]

[15] Kakšne vrste klimatskih naprav izdeluje Gorenje. Dostopno na: www.gorenje.si

[25.8.2011]

[16] Hladilni agregati in izpihovalne naprave. Dostopno na: www.aermec.com [27.8.2011]

http://www.klimatiziran.si/

http://www.gorenje.si/

http://www.aermec.com/


- 61 -

9 PRILOGE

Priloga 1: Seznam glavnih električnih razvodov

Priloga 2: Poročilo merjenja električnega razvoda

Priloga 3: Seznam porabnikov po nadstropjih podjetja

Priloga 4: Tehniška risba kleti podjetja

Priloga 5: Tehniška risba pritličja podjetja

Priloga 6: Tehniška risba 1. nadstropja podjetja




- 62 -

Priloga 1: Seznam glavnih električnih razvodov


- 63 -

Priloga 2: Poročilo merjenja električnega razvoda


- 64 -

DEMAND AND ENERGY TIMEPLOTS Site: HENKEL 300A 230V ZVEZDA,KOMPRESOR FREKVENČNI Measured from 04.05.2011 06:34:00,0 to 06.05.2011 08:16:00,0

12:00

04.05.2011

Wednesday

18:00 00:00

05.05.2011

Thursday

06:00 12:00 18:00 00:00

06.05.2011

Friday

06:00

25

50

75

100

kW

h/h

TOT Demand(kWh/h)

0

500

1000

1500

2000

2500

kW

h

TOT Pintg Energy(kWh)

C re ate d wi th D ran V ie w 6.9 .0


- 65 -

MIN/MAX/AVG POWER REPORT Site: HENKEL 300A 230V ZVEZDA, KOMPRESOR FREKVENČNI Measured from 04.05.2011 06:34:00,0 to 06.05.2011 08:16:00,0

POWER ACTIVE POWER, P (W) A B C TOTAL Min kW 0.03 0.00 -0.06 0.00 on 05.05.2011 17:20:00 Max kW 42.39 39.32 39.05 119.38 on 05.05.2011 22:55:00 Median kW 15.36 14.77 15.56 45.60 Average kW 17.22 16.39 16.95 50.56 APPARENT POWER,S (VA) A B C TOTAL Min kVA 0.11 0.18 0.10 0.40 on 05.05.2011 09:35:00 Max kVA 47.43 45.19 44.50 135.75 on 05.05.2011 22:55:00 Median kVA 19.48 18.60 19.45 57.53 Average kVA 21.06 20.18 20.75 62.00 REACTIVE POWER Q, AT FUND. FREQ. (VAR) A B C TOTAL Min kVAR -0.099 -0.322 0.042 -0.217 on 05.05.2011 09:35:00 Max kVAR 9.425 11.116 7.460 25.736 on 05.05.2011 22:45:00 Median kVAR 3.970 3.072 3.006 10.072 Average kVAR 4.209 3.675 3.186 11.070 POWER FACTOR, PF A B C TOTAL Min -0.583 -0.815 -0.457 -0.932 on 05.05.2011 17:20:00 Max 0.903 0.969 0.887 0.897 on 05.05.2011 01:20:00 Median 0.789 0.794 0.794 0.795 Average 0.701 0.713 0.779 0.747

DEMAND REAL POWER DEMAND A B C TOTAL Min kWh/h 7.02 on 06.05.2011 03:15:00 Max kWh/h 115.69 on 06.05.2011 01:10:00 Median kWh/h 47.09 Average kWh/h 50.57

ENERGY ENERGY - INTEGRATED ACTIVE POWER (W-HRS) A B C TOTAL kWh 813.6 774.4 800.9 2388.8 on 06.05.2011 07:00:00


- 66 -

Priloga 3: Seznam porabnikov po nadstropjih podjetja


- 67 -

Porabniki na nivoju kleti:

No. Henkel

no. Opis tehničnega mesta Tehnično mesto

1. 33 Klet kompresorji W249-B04BF-0001

2. 34 Glicerin pritličje W249-B04GF

3. 53 BL-Klet W249-B07BF

4. 72 Dravsko črpališče W249-B11

5. 101 Staro skladišče klet W249-B14BF

6. 124 Tekoči proizvodi klet W249-B16BF

7. 141 Klasična kozmetika klet W249-B17BF

8. 209 Čistilna naprava W249-BLICN

9. 213 Kompresorska postaja W249-BLIKP

10. 217 Šprinkler postaja W249-BLISP

11. 311 Pralnica KK W249-KKIPR

12. 313 Raztehtalnica KK W249-KKIRA

13. 315 Toplotna komora KK W249-KKITK

14. 413 TP Demi naprava W249-TPIDN

15. 416 Odsesavanje iz raztehtalnic 1,2 W249-TPIOD-Z001

16. 421 Redčenje Texapona W249-TPITX

17. 423 Vakuumiranje reaktorja W249-TPIVA


- 68 -

Porabniki na nivoju pritličja:

No. Henkel


1. 13 Uprava pritličje W249-B01GF

2. 15 Jedilnica W249-B01GF-JEDI

3. 16 Kuhinja W249-B01GF-KUHI

4. 24 AOP W249-B02GF-AOP0

5. 37 BL Hale 1,2,3 pritličje W249-B05GF

6. 42 Kotlarna splošno W249-B06GF-0001

7. 56 BL Pritličje hala 4 W249-B07GF

8. 58 CET prostor W249-B07GF-CET0

9. 60 BL Pakirnica W249-B08GF

10. 69 Henkel storitve W249-B10GF-0001

11. 103 Staro skladišče pritličje W249-B14GF

12. 113 Tekoči proizvodi hala W249-B15GF

13. 145 Klasična kozmetika pritličje W249-B17GF

14. 151 Skladišče embalaže W249-B19

15. 161 Skladišče gotovih izdelkov W249-B20

16. 172 Delavnica za popravilo viličarjev W249-B21

17. 181 Skladišče rezervnega materiala W249-B22

18. 191 PI-V-K delavnica W249-B23

19. 215 Naprava za dušik W249-BLIN2

20. 212 Trafo postaja W249-BLITP

21. 258 Adrians linija W249-BLPAD

22. 260 Bünder & Schmitt 12MBP W249-BLPBS

23. 264 Kugler contiline W249-BLPCL

24. 266 Hassia 1 W249-BLPH1

25. 268 Hassia 2 W249-BLPH2

26. 270 IWKA 1 W249-BLPI1

27. 274 IWKA 2 W249-BLPI2

28. 278 IWKA 3 W249-BLPI3

29. 283 BL paletizacija W249-BLPPA

30. 287 Sollas W249-BLPSO

31. 291 Dvigala Henkel SI W249-DVI

32. 341 Linija 2V1/2 DÜLKEN W249-KKPDU

33. 348 Linija 2V1/1 MENGIBAR W249-KKPME

34. 369 Klimatizacija BL W249-KLIBL

35. 427 Zunanji rezervoarji W249-TPIZR

36. 445 Linijski dovod plastenk W249-TPPDP

37. 447 Linija Ronchy 1 W249-TPPL1

38. 453 Linija Ronchy 2 W249-TPPL2

39. 459 Linija 3 W249-TPPL3




- 69 -

42. 481 Paletizacija Ronchy W249-TPPPA

43. 487 Sleever W249-TPPSL


- 70 -

Porabniki na nivoju 1. nadstropja:

No. Henkel


1. 8 Uprava W249-B011F

2. 30 Glicerin W249-B041F

3. 50 BL produkcija Hala 4 W249-B071F

4. 82 Pisarne_večnamenska stavba W249-B131F-PIS0

5. 89 Staro skladišče W249-B141F

6. 116 Tekoiči proizvodi W249-B161F

7. 127 Tekoči proizvodi Hala W249-B16GF

8. 132 Klasična kozmetika W249-B171F

9. 227 Becomix mali W249-BLMBE-A000

10. 228 Becomix 1 W249-BLMBE-A001



13. 231 Demi naprava BL W249-BLMDM

14. 239 Odsesavanje BL W249-BLMOD

15. 251 Toplotna komora produkcija W249-BLMDTK-B001

16. 253 Waldner 1000 W249-BLMWA-A100

17. 254 Waldner 4000 W249-BLMWA-A400

18. 366 WICK W249-KKPWI

19. 369 Klimatizacija BL W249-KLIBL

20. 371 Klimatizacija KK W249-KLIKK

21. 377 Klimatizacija TP W249-KLITP

22. 415 TP Odsesavanje W249-TPIOD

23. 430 Tekoči proizvodi Bachiler W249-TPMBA

24. 431 Bachiler 3t W249-TPMBA-A03T

25. 432 Bachiler 5t W249-TPMBA-A05T

26. 436 Mešalni reaktor 10t W249-TPMMR-A10T

27. 437 Mešalni reaktor 3t W249-TPMMR-A3T1

28. 438 Mešalni reaktor 5t/1 W249-TPMMR-A5T1

29. 439 Mešalni reaktor 5t/2 W249-TPMMR-A5T2

30. 489 Zasilna razsvetljava W249-ZAS


- 71 -


No. Henkel


1. 19 Uprava W249-B022F

2. 31 Glicerin ostalo W249-B041F-0001

3. 136 Klasična kozmetika W249-B172F

4. 287/2 Solas W249-BLPSO

5. 371 Klimatizacija KK W249-KLIKK

6. 375 Klimatizacija ročne linije W249-KLIRL


No. Henkel


1. 291 Dvigala Henkel SI W249-DVI

2. 373 Klimatizacija-samostojne klime W249-KLIPI

3. 427 Zunanji rezervoarji W249-TPIZR

4. 489 Zasilna razsvetljava W249-ZAS


- 72 -

Priloga 4: Tehniška risba kleti podjetja

Risba 1: Porabniki, klima

Risba 2: Komprimiran zrak, električni razvodi


- 73 -

Priloga 5: Tehniška risba pritličja podjetja




- 74 -





- 75 -


Risba 1: Komprimiran zrak, klima, porabniki


- 76 -


Risba 1: Komprimiran zrak, klima, porabniki

Documents

DELNI ENERGETSKI PREGLED PODJETJA HENKEL ...Cene energentov se v glavnem zvišujejo in tudi v prihodnje ne kaţe, da bi le-te začele padati. Dogodki po svetu narekujejo nov način