dejavnosti in profesionalni razvoj zaposlenih v...člen) bibliotekarski izpit mora strokovni delavec opraviti najkasneje v enem letu Samostojni bibliotekar 5 let 100 najmanj 3 Višji

Mojca Dolgan Petrič, spec., nižja bibl. svetnica

mag. Špela Zupanc, višja bibl. svetovalka

M. Dolgan Petrič, Š. Zupanc, 19. 9. 2016 1

Pravilnik o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti in profesionalni razvoj zaposlenih v

slovenskih knjižnicah

UPRAVLJANJE ZNANJA V KNJIŽNICAHMaribor, 19. – 20. september 2016

Zakaj pa Vi hodite v službo?

• Melanholik: Moram, nimam druge možnosti.

• Flegmatik: Kaj hočem, takle mamo.

• Kolerik: Pridi sem, ti bom pokazal, zakaj hodim v službo.

• Sangvinik: Nekaj moraš delat.

• Cinik: Zato, da uživam.

• Potrošnik: Zato, da lahko plačam račune.

(Zadel, A.: Zakaj hodite v službo?. Pridobljeno 14. 9. 2016 s spletne strani: http://siol.net/siol-plus/kolumne/zakaj-hodite-v-sluzbo-425660.)


http://siol.net/siol-plus/kolumne/zakaj-hodite-v-sluzbo-425660

Vsebina

• Stalni strokovni razvoj zaposlenih v knjižnicah na tujem in pri nas;

• Izkušnje in rezultati podeljevanja strokovnih nazivov v obdobju 2009-2016;

• Predstavitev predloga novega Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti;

• Izzivi za dolgoročno, strateško upravljanje s kadri v knjižnicah;


IFLA PRIPOROČILA ZA STALNI STROKOVNI RAZVOJ (maj 2016)


• Naloge in odgovornosti: posameznikov, delodajalcev, financerjev, strokovnih združenj, univerz (LIS);

• Delodajalec naj nameni vsem oblikam izobraževanja zaposlenih najmanj 0,5-1 % letnega proračuna in 10 % delovnega časa letno (2 dni mesečno na zaposlenega);

• Dobre prakse iz različnih delov sveta

Strokovni razvoj knjižničnih delavcev (tujina)

Anglo-saksonski model - licenciranje• stanovska zbornica (CILIP, ALA, ALIA) izvaja akreditiranje izobraževalnih

programov

• podeljuje „licence“ strokovnim delavcem (npr. certification, chartership, fellowship);

• strokovni nazivi/članstvo v zbornici so obvezni za vse knjižnične delavce,

• strokovni nazivi se periodično preverjajo,

• postopek ocenjevanja je plačljiv,

• spletne aplikacije za vodenje portfelja dosežkov in samoevalvacijo (npr. Professional Knowledge and Skills Base www.cilip.org.uk/pksb )

• recipročno priznavanje kvalifikacij/nazivov med državami;

• skupni on-line izobraževalni programi (WISE http://wiseeducation.org/)


http://www.cilip.org.uk/pksb

Strokovni razvoj knjižničnih delavcev v Sloveniji - izhodišča

Etični kodeks slovenskih knjižničarjev – 2. člen:Knjižničar nenehno izpopolnjuje svoje strokovno znanje in ustvarjalno prispeva k razvoju knjižničarske stroke in njene dejavnosti.

Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji - 44. člen Pravico do strokovnega izpopolnjevanja imajo delavci:• z visoko strokovno izobrazbo najmanj 10 dni na leto oziroma

najmanj 30 dni na vsake tri leta,• z višjo strokovno izobrazbo najmanj 7 dni na leto oziroma 20 dni na

vsake tri leta,• s srednjo strokovno izobrazbo najmanj 5 dni na leto oziroma 14 dni

na vsake tri leta.


Strokovni razvoj knjižničnih delavcev v Sloveniji - učinki

• PONUDBA neformalnega izobraževanja se širi: Bibliotekarski izobraževalni center NUK, IZUM, Učni center MKL, Šola za direktorje splošnih knjižnic, strokovni dogodki ZBDS in področnih dušitev

• NAGRAJEVANJE:

• Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede in letna ocena delovne uspešnosti

• razlike v javnem sektorju glede na umestitev v sistemu plač (plačne skupine G, D, J)


Izobraževanje zaposlenih v slovenskih knjižnicah – rezultati Bibsist 2015

Nacionalna Visokošolske Splošne Specialne SKUPAJ

izobraževanje zaposlenih (ure) 3.574 8.554 29.691 1.617 43.436

število zaposlenih, ki so bili deležni izobraževanja 90 308 1.061 64 1.523

število ur na udeleženca 40 28 28 25 29

zaposleni skupaj (EPZ) 140 352 1.183 169 1.844

število ur na zaposlenega (EPZ) 26 24 25 10 24

delež zaposlenih vključenih v izobraževanje 64 % 88 % 90 % 38 % 83 %


Skupina Gorenje (2015): v izobraževanje vključenih 81 % zaposlenih, opravljenih 306.704 ur ali 29 ur na zaposlenega

NLB (2015): vsak zaposleni se je izobraževal 45 ur

Komisija za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti pri MK

23. 3. 2009 - 23. 3. 2014:

• dr. Silva Novljan (predsednica)

• dr. Eva Kodrič-Dačić

• dr. Anja Dular

• Ivan Kanič

• Tatjana Gornik Baraga

24. 3. 2014 - 24. 3. 2019:

• Mojca Dolgan Petrič (predsednica)

• dr. Silva Novljan

• Ivan Kanič

• Tatjana Gornik Baraga

• Mojca Račič


Strokovni tajnici: mag. Špela Zupanc, Eva Pohar SušnikRevizija in priprava odločb na MK: mag. Tatjana Likar

Podeljevanje strokovnih nazivov v obdobju 2009-2016


• Kandidata obravnavamo kot posameznika, ki zaprosi za določen strokovni naziv, da bi pridobil oceno strokovne uspešnosti svojega dela na področju knj. dejavnosti,

• s čimer bo okrepil svoj status v stroki, si povečal možnosti za uresničevanje svoje strokovne ustvarjalnosti, prispeval k ugledu knjižnice oziroma knj. dejavnosti,

• za svoje prizadevanje bo ustrezno nagrajen.


• 39 sej na MK ali v NUK (v 52 dneh)

Dokumenti:

• Navodila za izvajanje ocenjevanja strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti,

• Najpogostejša vprašanja in odgovori,

• Poslovnik o delu Komisije,

• Priprava delnih, polletnih in končnih letnih poročil o delu Komisije.



• obravnavanih 931 vlog za imenovanje v strokovni naziv v knjižnični dejavnosti

• porabimo vsaj 5 ur za celotno obravnavo vloge



• Podeljenih 889 strokovnih nazivov.

• 42 negativnih vlog (4,5 %).

Zakaj?

• niso izpolnjevali formalnih pogojev,

• niso dosegli zadostnega števila točk glede na Merila,

• niso izkazali dejavnosti na več področjih delovanja.



TIP KNJIŽNICESKUPNO ŠT. KANDIDATOV

(2009/2014)SKUPNO ŠT. KANDIDATOV

(2014/2016)SKUPAJ

Splošna knjižnica 503 226 729Visokošolska knjižnica 50 23 73Specialna knjižnica 31 7 38Nacionalna knjižnica 61 25 86Šolska knjižnica 1 2 3Druge organizacije 2 0 2

SKUPAJ: 648 283 931



78%

8%4%

9%

1%0%

Splošna knjižnica

Visokošolska knjižnica

Specialna knjižnica

Nacionalna knjižnica

Šolska knjižnica

Druge organizacije

Vloge za napredovanje v strokovni naziv po tipih knjižnic

Zaposleni strokovni delavci v knjižnicah v letu 2015


Nacionalna knjižnica; 104;

7%

Visokošolske knjižnice; 293;

20%

Splošne knjižnice; 932;

64%

Specialne knjižnice; 136;

9%

Vir: Slovenske knjižnice na kratko v letu 2015, Bibsist.

http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/nakratko.php



STOPNJA

IZOBRAZBE

SKUPNO ŠT. KANDIDATOV(2009/2014)

SKUPNO ŠT. KANDIDATOV(2014/2016)

SKUPAJ

V. 121 57 178

VI. 90 15 105

VII./1 27 20 47

VII./2 347 167 514

VIII., spec. 54 20 74

IX. 9 4 13

SKUPAJ: 648 283 931

Izobrazbena struktura kandidatov


19%

11%

5%

55%

8%

2%

V.

VI.

VII./1

VII./2

VIII., spec.

IX.


ST. IZOBR.PREDLAGANO IMENOVANJE V

NAZIV2009/2014 2014/2016 SKUPAJ

V. Knjižničarski referent 21 10 31

Višji knjižničarski referent 43 19 62

Samostojni knjižničarski referent 60 30 90

VI. Bibliotekarski sodelavec 6 5 11

Višji bibliotekarski sodelavec 13 5 18

Samostojni bibliotekar. sodelavec 69 7 76

VII./1 Bibliotekarski referent 7 4 11

Višji bibliotekarski referent 8 8 16

Samostojni bibliotekarski referent 10 2 12

VII./2 Samostojni bibliotekar 78 70 148

Višji bibliotekar 122 65 187

Bibliotekarski specialist 138 22 160

VIII. Bibliotekarski svetovalec 12 0 12

Višji bibliotekarski svetovalec 12 5 17

Nižji bibliotekarski svetnik 24 3 27

IX. Bibliotekarski svetnik 3 1 4

Bibliotekarski višji svetnik 5 2 7

SKUPAJ 631 258 889


• Maja 2009 prispelo prvih 149 vlog (okt. 87).

• Največje število točk: 6054 (potrebnih 960).

• Smer izobrazbe: prevladuje humanistična in družboslovna smer.

• 30 % kandidatov, ki zaprosijo za strokovni naziv so po formalni izobrazbi bibliotekarji.

• V letu 2015 in do maja 2016 (104 kandidati zaprosili za višji naziv (vseh vlog 283) – 37 %.


Pozitivni vplivi

• Strokovni naziv uporabljamo v strokovni in laični javnosti, sčimer izkazujemo strokovno pripadnost in svojo vlogo vstroki in družbi.

• Nosilec naziva prevzemamo tudi odgovornosti, saj organizacijizagotavlja, da bo pričakovano strokovno raven in uspešnost,ki jo izkazuje strokovni naziv, v delu tudi uresničeval.

• Z rastjo nazivov med knjižničarji se krepi zaupanje javnosti vstrokovnost knjižnic in knjižničarske stroke, še zlasti visokinazivi pa tudi njen ugled in mesto v družbi in med drugimistrokami.

• Strokovni nazivi spreminjajo vodenje knjižnic.


Negativni vplivi

• …


Pravilnik o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti (predlog)

• Imenovanje v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti se na osnovi javnega pooblastila po sedmih letih vrača z Ministrstva za kulturo v NUK.

• Vlogo za imenovanje, ki jo bo podal strokovni knjižničarski delavec, bo tako kot doslej obravnavala komisija za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti.

• Na podlagi obrazloženega mnenja komisije bo predstojnikNUK izdal upravno odločbo o imenovanju v naziv.

• Glavni namen je bolj jasno opredeliti zahteve in merila za pridobitev strokovnih nazivov na področju knjižnične dejavnosti ter spodbujanje stalnega strokovnega izpopolnjevanja in razvoja.


Nazivi in pogoji za pridobitev (1)


Naziv Del. izkušnje Točke* Št. različnih

poglavij Meril

KNJIŽNIČAR (15. člen) bibliotekarski izpit

Knjižničarski referent 5 let 25 najmanj 2

Višji knjižničarski referent 10 let 50 (25) najmanj 2

Samostojni knjižničarski referent 15 let 75 (25) najmanj 2

VIŠJI KNJIŽNIČAR (16. člen)bibliotekarski izpit

Bibliotekarski sodelavec 5 let 40 najmanj 2

Višji bibliotekarski sodelavec 10 let 80 (40) najmanj 2

Samostojni bibliot. sodelavec 15 let 120 (40) najmanj 2

BIBLIOTEKARSKI POMOČNIK

(17. člen) bibliotekarski izpit

Bibliotekarski referent 5 let 75 najmanj 2

Višji bibliotekarski referent 10 let 150 (75) najmanj 3

Samostojni bibliot. referent 15 let 225 (75) najmanj 3+AO

* V oklepaju je navedeno število zahtevanih točk v zadnjih petih letih

Nazivi in pogoji za pridobitev (2)


Naziv Del. izkušnje Točke* Št. različnih

poglavij Meril

BIBLIOTEKAR (18. člen) bibliotekarski izpit mora strokovni delavec opraviti najkasneje v enem letu

Samostojni bibliotekar 5 let 100 najmanj 3

Višji bibliotekar 10 let 200 (100) najmanj 3

Bibliotekarski specialist 15 let 300 (100) najmanj 3+AO

BIBLIOTEKAR Z ZNAN. MAG.

(19. člen)

bibliotekarski izpit mora strokovni delavec opraviti najkasneje v enem letu

Bibliotekarski svetovalec 5 let 200 najmanj 3+AO

Višji bibliotekarski svetovalec 10 let 350 (150) najmanj 3+AO

Nižji bibliotekarski svetnik 15 let 500 (150) najmanj 3+AO

BIBLIOTEKAR Z DOKTORATOM

(20. člen) bibliotekarski izpit mora strokovni delavec opraviti najkasneje v enem letu

Bibliotekarski svetnik 15 let 900 (300) najmanj 3+AO

Bibliotekarski višji svetnik 20 let 1500 (500)

najmanj 4 +

posebne

zahteve+AO

* V oklepaju je navedeno število zahtevanih točk v zadnjih petih letih

Kaj ohranjamo iz starega pravilnika?

• Trajnost nazivov;

• Kumulativa točk - presežek točk se prenaša v naslednje napredovalno obdobje;

• Točke mora kandidat pridobiti iz različnih poglavij Meril;

• Za najvišje nazive mora kandidat pridobiti 20-30 % točk z avtorskimi objavami (strokovni in/ali znanstveni prispevki).


Novosti

• Samo en rok za oddajo vlog (31. januar).

• Pomembni tudi dosežki zadnjih petih letih.

• Bolj jasna opredelitev avtorskih objav.

• Prevetritev meril.

• Možnost predčasnega napredovanja za nazive

v najvišji ravni izobrazbe (bibl. z dr.).


Merila (priloga pravilnika)• 10 poglavij:

I. Avtorske objave (upošteva se samo prva objava)II. Urejanje publikacij in spletnih mestIII. Strokovna predavanjaIV. Izboljšave strokovnih postopkov ter razvoj in uvedba

novih storitevV. Delo v strokovnih telesih in združenjihVI. Raziskovalni in razvojni projektiVII. Priprava razstavVIII. Pedagoška dejavnost in popularizacijaIX. Stalno izobraževanje in izpopolnjevanjeX. Osebna priznanja in nagrade


Oddaja vlog (portal eUprava)


Priporočila kandidatom

• Kandidati naj v vlogi izpostavijo ključne dosežke, saj večkratno preseganje zahtevanega števila točk ni potrebno;

• Selektivna bibliografija avtorskih objav s področja knjižnične dejavnosti;

• Sprotno vodenje portfelja dosežkov;

• Pomoč:

– Navodila za izpolnjevanje vloge

– Delavnice za izpolnjevanje vlog v decembru, januarju


Izzivi strateškega upravljanja s kadri• Stalni strokovni razvoj kot skupna, usklajena naloga:

– posameznikov – zaposlovalcev– strokovnih združenj– financerjev – nacionalnih ustanov (univerze, NUK, IZUM)

• Kakšne so potrebe, kadrovski načrti?• Kakšni so obstoječi programi formalnega in neformalnega

izobraževanja? • Kako izbiramo kadre? (kompetence za vodenje)• Karierni načrti in razvoj novincev, talentov, vodij, mentorjev• Prekvalificiranje, doizobraževanje za nove storitve• Razvoj starejših delavcev in motivacija za zadnjo četrtino kariere (55+)• Skrb za nasledstvo ključnih kadrov


Namesto zaključka: Zakaj pa Vi hodite v službo?


„Če so pri delu naše potrebe ogrožene, gre za nasilje. Če delamo zgolj za denar, gre za

razprodajo.“ (Zadel, 2016)

Documents

dejavnosti in profesionalni razvoj zaposlenih v...člen) bibliotekarski izpit mora strokovni delavec opraviti najkasneje v enem letu Samostojni bibliotekar 5 let 100 najmanj 3 Višji