Bohinjske noviceGLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XVII 23. DECEMBER 2014 ŠTEVILKA 12

Rokza oddajoprispevkovv decembru

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 2. januarja, na e-naslov bohinj-ske.novice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE.

Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpgformatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, pod prispevek zapišite še avtorja prispevkain avtorja fotografije.

Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov inodloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud inčas se vam najlepše zahvaljujemo.

Naslednja številka izide v petek, 16. januarja 2015. Uredništvo Bohinjskih novic

Orožnova koča vabi tudi pozimi

Petra Lotrič OgrinOrožnova koča na planini Za Liscem je bila do sedaj praviloma

odprta le tri mesece v letu – v poletni sezoni. Zato je Franc Beguš,sicer oskrbnik Kranjske koče na Ledinah, predlagal prijatelju iz mla-dostnih dni Lojzetu Budkoviču, ki je aktiven član Planinskega društvaBohinjska Bistrica, da bi bila Orožnova koča tudi v zimski planinski se-zoni odprta vsak teden od petka do nedelje, ob vseh praznikih in delaprostih dnevih ter med zimskimi počitnicami. Po nekaj sestankih sose predstavniki PD Bohinjska Bistrica in Beguš dogovorili, da boOrožnova koča v letošnji zimski planinski sezoni odprla vrata obisko-valcem na božični dan, 25. decembra, zimski oskrbnik pa bo pobud-nik Beguš sam.

Gre za akcijo po vzoru Prijateljev Begunjščice, ki jo v zimskem časuizvaja PD Radovljica, Junakov Kriške gore PD Križe, PrijateljevKrekove koče PD Železniki, Lubnikarjev PD Škofja Loka in mnogihdrugih. Akcija PD Bohinjska Bistrica se imenuje Prijatelji Orožnovekoče.

Bistvo akcije je predvsem druženje in spoznavanje novih lju-di, medtem ko s pohodom do koče naredite tudi nekaj zase – zasvojo kondicijo in zdravje. Akcija je odprta za vse in vanjo se lahkovključite kadarkoli. Zimska vpisna sezona traja do 10. maja 2015.

Vendar obstajajo pravila. Na voljo bo posebna vpisna knjiga in vsaksodelujoči v akciji bo ob prvem vpisu dobil svojo registracijskoštevilko, s katero ga bo lahko identificiral v primeru, da bo njegovpodpis bolj v stilu zdravniških, torej nečitljiv. Ob registraciji vsak plačakotizacijo, in sicer odrasli 15 evrov, otroci do 15 let pa 5 evrov. Koti-zacija bo namenjena nakupu spominskih majic, kap, čelnih svetilk ipd.Spominski artikli se bodo iz leta v leto menjali.

Na koncu zimske vpisne sezone se bodo vpisi v posebni vpisniknjigi prešteli in na zaključni prireditvi, ki naj bi bila predvidoma vsoboto, 16. maja 2015, bodo podeljena priznanja. Za deset vpisovbronasto, za 20 srebrno, za 30 zlato in za 100-odstotni obisk šeposebno priznanje. V letošnji zimski sezoni bo možnih 39 vpisov.Pomembno je tudi, da bo za vsak dan štel le en vpis in da bo le po envpis priznan tudi tistim, ki bodo v Orožnovi koči prespali.

Na zaključni prireditvi bodo lahko sodelujoči v akciji podali tudipredloge za prihodnjo sezono, ki se bo predvidoma pričela 15. okto-bra 2015.

Omenimo še, da so v času zimske sezone v Orožnovi koči do-brodošli tudi ostali, ki se akciji ne bodo pridružili, in da se bodo v kočiodvijali različni dogodki, npr. predavanja, filmski dnevi, nočni pohodiob polni luni ipd. Predloge lahko podajo tudi obiskovalci sami. V kočije mogoče še praznovanje rojstnih dni ali česa podobnega. Vendar jeto potrebno prej najaviti oskrbniku Francu Begušu, na tel. št. 051 442550. Na tej telefonski številki je dosegljiv tudi za informacije o do-stopih do koče, ki jih je kar precej. �

Foto: Petra Lotrič Ogrin

Foto: Petra Lotrič Ogrin

3. redna sejaObčinskega svetaObčine BohinjPetra Lotrič Ogrin

Za decembrsko redno sejo občinskega sve-ta je bilo predvidenih sedem točk dnevnega

reda, in sicer:1)predlog Odloka o proračunu Občine Bohinj

za leto 2015, druga obravnava;2)tehnični popravek 14. člena Odloka o (3)

spremembah in dopolnitvah prostorskihureditvenih pogojev za Bohinjsko Bistrico(PUP Bohinjska Bistrica, Uradni vestnikObčine Bohinj, št. 3/13);

3)Sklep o določitvi vrednosti točke občinsketakse v Občini Bohinj za leto 2015;

4)predlog Sklepa o določitvi cen za leto2015;

5)predlog Sklepa o določitvi cen voženj s tu-ristično ladjo za leto 2015;

6)imenovanje predstavnika Občine Bohinj vsvet zavoda Razvojne agencije ZgornjeGorenjske in predstavnikov Občine Bo-hinj v Svet zavoda OŠ dr. Janeza Mencin-gerja;

7)vprašanja, pobude in informacije.Občinski svet je na seji sprejel Odlok o pro-

računu Občine Bohinj za leto 2015, ki je ob-javljen v Uradnem vestniku v tej izdajiBohinjskih novic. Poleg tega so v Uradnemvestniku objavljeni tudi: tehnični popravek14. člena Odloka o (3) spremembah in dopol-nitvah prostorskih ureditvenih pogojev za Bo-hinjsko Bistrico, Sklep o določitvi vrednostitočke občinske takse v Občini Bohinj za leto2015, Sklep o določitvi cen za leto 2015 terSklep o določitvi cen voženj s turistično ladjoza leto 2015. �

Župan pisal ministriciza okoljePetra Lotrič Ogrin

Konec novembra je župan Franc Kramarpisal ministrici za okolje in prostor Ireni Maj-cen. V pismu je izrazil željo, da bi se rad z njoosebno sestal in ji pojasnil zakaj Zakon oTriglavskem narodnem parku tako pesti našoobčino in njene prebivalce.

Že v pismu je župan izpostavil predvsem10. in 11. člen zakona, v katerih so navedeneoblike sofinanciranja s strani države in raz-vojne usmeritve, na katere parkovne občine

2AKTUALNO

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 24. 10.2014; uredniški odbor: odgovorna urednica Petra Lotrič Ogrin, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Vesna Arh, Katarina Košnik in Kle-men Langus; lektoriranje: Špela Košutnik; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/5770 100, faks: 04/57218 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d. o. o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d. o. o., (tel.:04/531 86 36, e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si); dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

Županov kotičekSpoštovane Bohinjke in cenjeni Bohinjci!

Zmanjšanje povprečnine ali po domačedohodnine za občine s strani države me za-vezuje, da kot predlagatelj proračuna upo-števam smernice in poskrbim, da jeuravnotežen med prihodki in odhodki. Zanaslednje leto sem tako primoran zmanjšatistroške za zakonske obveznosti na področjudelovanja občinske uprave, šolstva, otroš-kega varstva, sociale in zdravstva. Ker želimohranjati nivo storitev na teh področjih, semse odločil, da zmanjšam delež za plače za-poslenih, in pripravil kadrovski načrt zmanj-šanja.

Lahko si mislite, da je to neprijeten ukrep,vendar standardov na področju šolstva, ot-roškega varstva in ostalih socialnih transfer-jev ne bom zmanjševal. V javnosti se jeproblem spolitiziral in razne definicije, kakoveliko denarja gre za zaposlene, ki skrbijo za5.200 prebivalcev, so smešne, saj pozablja-mo, da imamo poleg prebivalstva tudi šestonajvečjo občino s 24 naselji, ki obsega velikoinfrastrukture – od cest do kanalizacij, vodo-vodov in ostalih obveznosti. V kadrovskemnačrtu prav nikjer ni navedeno z imenom,kdo je tisti, ki bo odpuščen, in zato je pre-senetljivo, da so nekateri od svetnikov nas-protovali kadrovskemu načrtu v prepri-čanju, da gre za ženo enega izmed svetnikov.

Takšno osebno gledanje na problem je pomoji oceni nedopustno in vodi v političnapreigravanja. Med drugim so tudi predlogi,naj se zmanjšajo sejnine (odločitev o tem jestvar občinskega sveta), naj župan dela hono-rarno (to sem počel dva mandata) ali pa najzmanjša investicije, kar je zavajanje. Na tostran se postavijo še sindikati, to so tisti, kiso ob odpuščanju delavcev iz gospodarstva

skriti, oglasijo pa se, ko gre za javni sektor.Prav neverjetno je, koliko sindikatov v Slo-

veniji ščiti zaposlene v t. i. javnem sektorju, izkaterega bi morali izločiti policijo, gasilce,zdravstvene delavce in tiste, ki nimajo po-vezave z državnimi inštitucijami. Le-te bimorali obravnavati ločeno, tako pa se za nji-mi skriva masa državnih birokratov v agen-cijah, zavodih, skladih, inštitutih in drugihparadržavnih organih, ki so nedotakljivi. Me-nim, da bi se morali država in sindikati boritiza delovna mesta v gospodarstvu, ki prina-šajo nove dodane vrednosti in so temelj sta-bilnosti, a ob odpuščanju molčijo ali sesklicujejo na zakonodajo, tako da lahko delo-dajalci brez problema odpuščajo.

Ob koncu bi rad poudaril še dejstvo, da negre za odpuščanje zaradi kakršnega koli re-vanšizma, saj odločitev ni dokončna. V prvivrsti gre za »mehko« odpuščanje (upokojitev,želja po prekinitvi delovnega razmerja), je panapoved očitno povzročila polemiko, iz kate-re izhaja vrsta zaključkov, za katere semdobil tudi osebno potrditev.

V upanju, da država ne bo zmanjšalapovprečnine in da bomo lahko zagotovili iz-vajanje vseh nalog proračuna, Vas pozdrav-ljam. Ob prehodu v novo leto Vam, spošto-vane Bohinjke in cenjeni Bohinjci, v upanjupo boljšem jutri želim v letu 2015 velikozdravja, sreče in osebnega zadovoljstva.

S spoštovanjem!

ŽupanFranc Kramar, uni. dipl. ing. les.

čakajo že od uveljavitve zakona. »Dejstvo je,da se izvajajo prepovedi in omejitve, že vseod novelacije zakona leta 2010 pa občinenismo prejele še nobenih sredstev,« je zapisal.

Ocenil je, da bi morala za investicijske ci-kluse, ki se bodo v naši občini odvijali v letu2015, država nameniti 300.000 evrov, »karje sicer bistveno manj, kot nam predpisujezakon«. A ker se zavedajo vztrajajoče fi-nančne krize, bodo ostala sredstva zagotovilisami.

»Ne sprejemamo več ignorance državnihorganov in zato menimo, da bomo v primerunerealizacije primorani iskati svojo pravicona sodišču. Prav tako menimo, da Občine Bo-hinj k urejanju območja Triglavskega narod-nega parka ne zavezuje noben zakon, ampakje to obveza države, konkretno upravljavcaparka Javnega zavoda TNP s sedežem naBledu. Tako v poletni sezoni ne bomo več ure-jali prometa, praznili smetnjakov in v spo-mladanskem času ne bomo uredili območjaob jezeru do te mere, da se bodo obiskovalcipočutili dobro,« je napisal v pismu ministriciMajcnovi župan Kramar. �

ODGOVOR NA ČLANEKBohinjci vednonaredijo tako, kot jepravMilena Cesar, Vesna Arh, Lista za Bohinj

Letošnje lokalne volitve so za nami in popotrditvi mandatov članov občinskega svetain članov komisij se je v teh organih začeloresno in odgovorno delo. Res je, da so sesedeži list v občinskem svetu precej pre-mešali, in le čas bo pokazal, ali bodo sprejeteodločitve občinskega sveta v novi sestaviimele pozitiven vpliv na življenje prebivalcevv občini. Napovedi o tem so vsekakor pre-nagljene, saj je to v veliki meri odvisno orazpoložljivih denarnih sredstev, ki jih zaradigospodarske in finančne krize kronično pri-manjkuje.

Tudi v prihodnosti se na tem področju neobeta nič dobrega, saj bo interventni zakon,ki ga pripravlja vlada, še bolj zarezal v pro-račune lokalnih skupnosti. Brez denarja pa šetako dober župan ne more narediti praktičnoničesar. Vsekakor se zdijo napovedi Ekipe zaprihodnost o boljšem in neprimerno boljkakovostnem življenju lokalnega prebivalstvaprecej neumestne in so bolj podobne astro-loškim napovedim.

V članku avtor omenja »samovoljo« županain občinskega sveta v prejšnjih mandatih, karse zdi skrajno neprimerno, če ne celo žaljivo.Mnoge Bohinjke in Bohinjci so v vsem temčasu prepoznali dobro delo župana in ni na-ključje, da so mu vnovič zaupali tako pomem-ben mandat.

Sama »konstruktivnost« Ekipe za prihod-nost se je pokazala že na nedavni proračunskiseji občinskega sveta in pri zasedanju komisijpred njo. Takoj je postalo jasno, da delovanje

Ekipe oz. njihovega predstavnika ne temeljina konstruktivnosti, temveč je polno pogoje-vanj, ki ne morejo biti v dobrobit Bohinja innjegovih prebivalcev. Pokazalo se je, da pred-vsem lastni interesi nezadržno prihajajo izozadja.

Odkar je bila ustanovljena Občina Bohinj,se še nikoli ni zgodilo, da bi Statutarno-pravna komisija morala zasedati dvakrat za-pored po več ur in to le za tri točke dnevnegareda, od katerih je bila zadnja »Razno«. Statu-tarno-pravna komisija namreč le preverjaskladnost občinskih aktov z zakoni in ustavo.

Prisotnost predstavnika Ekipe za prihod-nost je posledično vplivala tudi na potek delaostalih komisij, ki so trajale nerazumno dolgozaradi nenehnega vsiljevanja predlogov prisprejemanju sklepov članov teh komisij.

Strinjava se, da je potrebno sodelovanje indogovarjanje na vseh ravneh dela v občini,tako med občinskim svetom, županom inobčinsko upravo, ki je po zmotnem prepri-čanju nekaterih nesposobna in ne dela nič. Letako lahko dosežemo želene rezultate, zaradikaterih nam je bil zaupan mandat. Ni panujno, da so vse spremembe vselej dobre.Željni sprememb smo se že večkrat zmotili.

Pred več kot dvajsetimi leti smo se v željipo boljši prihodnosti odločili za samostojnodržavo. Danes vidimo, da je življenje ljudi pre-cej slabše, kot je bilo nekdaj. Stiske ljudi,povezane z izgubo zaposlitve in posledičnosoočanja z revščino, so neizmerne, pa tudi ne-dopustno je, da se število lačnih otrok pri naspovečuje. Vendar, dokler se bomo ukvarjali lesami s sabo in zmotno mislili, kako zelo smopomembni, si sprememb na bolje ni mogočeobetati. �

Za več reda in razvoja!Bojan Traven, lista Ekipa za prihodnost

V zadnjih tednih se v Bohinju precej vrtiokoli denarja, saj občinski svetniki razpore-jamo denar Bohinjk in Bohinjcev, ki ga bodoprispevali z davki in prispevki v letu 2015.Ekipa za prihodnost se kot druga največjasvetniška skupina v Bohinju zaveda svojeodgovornosti, zato še posebno stremimo kpregledni, varčni in razvojno naravnaniporabi. Če se je zdelo, da se v preteklih letihdela z davkoplačevalskim denarjem včasihkar malo »po domače« ali samovoljno, zdajdelamo velike korake k jasni, projektno na-ravnani porabi.

Dejstvo je: če ne bomo imeli projektov, nebomo mogli dobiti dodatnega denarja izevropskih skladov, tako pa ne bo razvoja. Zdrugimi svetniškimi skupinami in županomsmo dosegli marsikateri kompromis in šte-vilni naši predlogi so v proračunu za leto2015. Na našo pobudo je končno uvrščen za-četek projekta gradnje vodovoda Žlan, saj jenedopustno, da so nekateri Bohinjci danes šebrez vodovoda. Izpolnjujemo svojo predvo-lilno obljubo: začeli bomo ustanavljati pod-jetniško-razvojni center, kjer bodo vsipodjetniki, obrtniki, kmetje in vsi tisti mladi,ki želijo v Bohinju ustvarjati, dobili pomoč pri

pridobivanju evropskih sredstev, dovoljenj alipomoč pri trženju svojih izdelkov. Ob tem seje na našo pobudo povečal tudi skladnepovratnih sredstev za razvoj bohinjskihpodjetnikov.

Veseli nas, da smo povečali postavko za ženekaj let nerešljiv problem urejanja nabrežinna Gorjušah in Koprivniku, ko voda dere popobočjih do hiš ob vsakem večjem deževju.Na našo pobudo se bo za Staro Fužino začelizdelovati projekt ureditve območja med Mer-catorjem in kulturnim domom, vključno sspodnjim parkiriščem. Sam pa sem se šeposebno zavzel za dodatno javno razsvetljavoin selitev knjižnice v Stari Fužini na ustreznej-šo lokacijo. Glede na to, da bomo na rekon-strukcijo ceste zaradi gradnje kanalizacije vZgornji dolini čakali še kar nekaj časa, nam jeuspelo s pobudo, da se začne priprava zagradnjo pešpoti med Srednjo vasjo in Češ-njico. Pot bo omogočila večjo varnost, zlastiza otroke in starejše. Tekaške proge bodomorale biti letošnjo zimo bolj urejene, sajtemu namenjamo več denarja – namenjene sotako domačinom kot turistom, ki prinašajo vobčino denar.

Konstruktivno smo podprli projekte, ki sojih predlagali drugi svetniki, župan in občin-ska uprava – ureditev pomolov ob jezeru,pločnik Kamnje–Polje, ureditev Zoisovegaparka, Vodnikove ceste na Bohinjski Bistrici.Preprečili smo županovo namero, da bi seskoraj 50.000 evrov, ki jih dobimo iz turis-tične takse, namenilo za pluženje cest medpočitniškimi hišami. To je bilo nepošteno doBohinjk in Bohinjcev. Denar turistične taksese mora nameniti za turistično infrastrukturoin se vračati v turizem, občina pa mora takozagotoviti normalno prevoznost glavnihobčinskih cest. Lopate v roke moramo pozimiprijeti vsi! Podprli smo tudi županov predlog,da se z denarjem turistične takse delno sofi-nancira krožišče v Bohinjski Bistrici, a le podpogojem, da bo županu in upravi preostanekuspelo dobiti iz državnega proračuna, saj greza državno cesto in je nesmiselno, da samizagotovimo okrog 100.000 evrov za tanamen.

Bohinjska občina s približno 7 milijoni real-nih prihodkov (brez evropskih sredstev) in zokoli 5000 prebivalci ni med revnimi sloven-skimi občinami. Imamo še precej rezerve.Tako pri stroških uprave, županovi reprezen-tanci, sejninah in podobno. Temu bi se lahkov teh kriznih časih odpovedali. Naša skupinaje zato predlagala prepolovitev sejnin za ob-činske svetnike, s čimer bi privarčevali30.000 evrov.

S pametnim načrtovanjem, pridobivanjemevropskih sredstev, modrim razpolaganjem spremoženjem in vitko ter učinkovito upravobi lahko zagnali nov razvojni cikel. A tega nebo čez noč. Spremembe, tudi v upravi, ki jihzahtevamo, bodo prišle sčasoma. Največjoodgovornost pa nosi, tako so se za ta mandatodločili volivci, zdajšnji župan. Zato smo gapri njegovih načrtih pri odpuščanjih v upraviin režijskem obratu dobronamerno opozorili,naj pripravi jasen načrt – novo sistemizacijoin organizacijo. A tega do zdaj še ni upošteval.

3 AKTUALNO

4AKTUALNO, GOSPODARSTVO

Zato se te dni po Bohinju spet dviguje velikoprahu, koga vse bodo odpustili na občini, vrežijskem obratu in zakaj. Ob tem ni nepo-membno dejstvo, da se povečuje postavkaza podjemne pogodbe, kar pomeni nove ho-norarne zaposlitve v upravi in režijskem ob-ratu.

Osebno sem prepričan, da takšen načindela nikomur ne koristi. Predvsem pa ne Bo-hinjkam in Bohinjcem, zaradi katerih obsta-jajo občina, njeni uslužbenci in njeni funkcio-narji. A spoznanje, da so nas ljudje izvolili,zato ker smo jim obljubili delo za skupnodobro, in ne zaradi pridobivanja političnihtočk, osebne promocije ali možnosti razdelje-vanja bombončkov oziroma kaznovanja, nepride kar tako. Potrebne bo še veliko strp-nosti, a tudi odločen udarec po mizi. �

Tudi Slovenija lokomotiva EvropeMilena Klemen

V Milanu se je 1. in 2. decembra odvijalaKonferenca deležnikov strategije EU za Alp-sko regijo (EUSALP), ki vključuje sedemdržav, Avstrijo, Francijo, Liechtenstein, Italijo,Nemčijo, Slovenijo in Švico, ali 48 regij, ki sodel t. i. alpskega loka.

Konference so se iz naše države udeležilidržavna sekretarka Dragoljuba Benčina, na-cionalna koordinatorka za makroregije mag.Andreja Jerina in direktor Zavoda za varstvonarave dr. Darij Krajčič.

Konferenca je bila namenjena diskusiji oizzivih, s katerimi se soočajo države alpskegaprostora, razpravi o ustanovitvi makroregijein t. i. transnacionalne institucije, ki naj bi vpogajanjih z Evropsko komisijo za regionalnopolitiko pridobila in zagotovila regijam sred-stva, potrebna za rešitev vprašanj povezanihz infrastrukturo, okoljem, turizmom, pove-čanjem gospodarske rasti in zaposlitvenihmožnosti. Konferenca je predstavljala pod-lago za oblikovanje sporočila in akcijskeganačrta strategije.

V okviru konference je italijanski poslanecRoberto Maroni (bivši minister za notranjezadeve in trenutno predsednik regije Lom-bardija) duhovito pripomnil, da »lahko zzagotovitvijo sredstev s strani evropskih in-stitucij in pravilno razdelitvijo teh pripada-jočim regijam bodoča Alpska makroregijapredstavlja lokomotivo Evrope.«

Sredstva se torej v projektu, ki traja od leta2014 do 2020, obetajo tudi Sloveniji, in topredvsem alpskim občinam. Vprašanje je,kako dobro se bomo zanje pogajali, kdaj bodona voljo in kje se bo večina teh ustavila. �

TNP pilotna regija zaekološko povezanostPetra Lotrič Ogrin

Alpska konvencija je na 13. Alpski konfe-renci z naslovom »Alpe so bogastvo virov, kijih moramo trajnostno upravljati«, ki jepotekala 19. novembra v Torinu, Triglavskinarodni park in italijanski Naravni park Julij-sko predgorje priznala za uradno čezmejnopilotno regijo ekološke povezanosti. Zavaro-vani območji sta z imenovanjem postali de-veta tovrstna pilotna regija v Alpah.Imenovanje pomeni priznanje prizadevanjemza trajnostni razvoj in bo omogočilo sodelo-vanje na področju varstva narave z drugimipilotnimi regijami, podporo pri tekočih innačrtovanih projektih ter umestitev projek-tov v programe subvencioniranja.

Triglavski narodni park in Naravni parkJulijsko predgorje že vrsto let sodelujeta napodročju raziskav in izobraževanja. Leta2009 sta prejela Europarcov certifikatkakovosti za čezmejno sodelovanje za zava-rovana območja, ki izkazujejo zahtevanostopnjo sodelovanja pri upravljanju, varo-vanju in trajnostnem razvoju. FederacijaEuroparc je oktobra 2014 certifikat po-daljšala za naslednjih pet let.

Platforma Alpske konvencije za ekološkopovezanost je ena izmed enajstih delovnihpodročij stalnega odbora Alpske konvencijein prispeva k izvajanju protokola varstva na-rave in urejanja krajine. Pripravlja skupnestrategije za ohranjanje biotske raznovrst-nosti v Alpah, predvsem ukrepe za poveza-nost med naravnimi življenskimi prostori.Platforma povezuje zavarovana območja vAlpah, na pilotnih območjih podpira inspremlja dejavnosti za izmenjavo izkušenj,znanja ter sodelovanja z drugimi projekti inpobudami ter predstavlja pomemben vezničlen med politiko, znanostjo in prakso. Vzpo-stavitev ekološke povezanosti v Alpah je edenod ključnih ciljev protokola Alpske konven-cije.

Alpska konferenca je najvišji organ Alpskekonvencije, ki daje usmeritve za izvajanjekonvencije ob upoštevanju novih izzivov.Konferenco sestavljajo ministri alpskih držav,pogodbenic Alpske konvencije (Avstrija, Fran-cija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija,Slovenija in Švica), ter EU. Osrednje področjedelovanja konvencije je spodbujanje trajnost-nega razvoja na območju Alp in skrb za tamživeče prebivalstvo.

Vsakokratna ministrska konferenca je na-menjena pregledu opravljenega dela na pod-lagi podeljenih mandatov predsedstvu,delovnim skupinam in platformam, obenempa je odlična priložnost za izmenjavo stališč onovih izzivih, s katerimi se soočamo alpskedržave ter za dogovor o prihodnjih usmerit-vah in prioritetnih aktivnostih. Ministri sopotrdili zavezo za nadaljnje aktivno sodelo-vanje v nastajajoči strategiji EU za alpskoregijo in vključevanju znanja ter bogatihizkušenj konvencije, s katerimi je mogoče

dobro prispevati k uresničevanju vizije traj-nostnega razvoja širše regije. Za Italijo jepredsedovanje Alpski konvenciji v obdobju2015–2016 prevzela Nemčija. Ministri sopodprli nemški program, ki se bo osredotočilna področja zelene ekonomije, biološkeraznolikosti, trajnostnega turizma, kot tudipodnebnih sprememb, prometa in mobilnostiter EUSALP.

Iz Slovenije se je konference udeležiladržavna sekretarka Ministrstva za okolje inprostor, mag. Tanja Bogataj, ki je zelenogospodarstvo, temo prihodnjega poročila ostanju Alp, ocenila kot ključno temo, ki zaAlpsko konvencijo pomeni logično nadalje-vanje dosedanjega dela in razprav o razvojnihpotencialih alpskega prostora. »Dobraokoliščina je, da se o zelenem gospodarstvurazpravlja tako na ravni EU kot na globalniravni, zato se lahko Alpska konvencija dobrovključi v to razpravo v svojem in v širšemokviru,« je dejala. Poudarila je še, da »bimorali zeleno gospodarstvo razumeti kotnačin življenja, h kateremu smo zavezani vsi.Zelenega gospodarstva ne vidimo le kot us-meritev razvojne politike, temveč lahko prekozelenega gospodarstva uveljavljamo splošnočloveško težnjo, da deluje povezano in uskla-jeno z naravo, da prispeva k prizadevanjemskupnosti za trajnostni razvoj, kar je valpskem prostoru še posebej pomembno.«Izrazila je tudi prepričanje, da bo delo na po-dročju zelenega gospodarstva v okviruAlpske konvencije priložnost za aktivni ininovativni prispevek pri pripravi strategije EUza Alpsko regijo. �

Ski servis Iskraponovno odprtBrane Iskra

Na Bohinjski Bistrici v nekdanji stavbi»elektra« ponovno odpiramo Ski servis inšportno trgovino. Vabljeni vsi smučarskirekreativci in tekmovalci, tekači na smučehin deskarji na snegu, ki bi želeli kvalitetenservis vaših smuči in desk.

Strokovni serviserji bodo poskrbeli za: os-novno impregnacijo in voskanje drsneobloge, strojno obdelavo drsne obloge (skamnom in trakom), obdelavo in brušenjerobnikov, popravilo in krpanje zarez inlukenj, montažo in premontažo vezi, vrhun-ski servis smuči in smučarskih desk, tek-movalni servis ter brušenje drsne obloge invrezovanje strukture.

Poleg servisa za smuči in deske lahko v tr-govini kupite tudi vse za tek na smučehznamk Fischer, Rossignol, Sportful.

Servis in trgovina sta odprta od ponedeljkado sobote med 9. in 12. ter 15. in 18. uro. Zaveč informacij pokličite na tel. št. 041 981234 ali pišite na e-poštni naslov brane.iskra@gmail.com. �

5 GOSPODARSTVO

Pogodba o sodelovanju s Slovenskimi železnicamiPetra Lotrič Ogrin

Turizem Bohinj že nekaj let uspešnosodeluje s Slovenskimi železnicami in drugimiponudniki javnih oblik prevozov s ciljempostopne umiritve prometa v Bohinju ter znamenom spodbujanja in krepitve uporabejavnih prevoznih sredstev. »S tem želimopokazati, da kljub pomanjkanju alternativnihprevozov, kot je na primer kolesarska pot zBleda v Bohinj, vseeno lahko z obstoječiminačini zelo uspešno promoviramo Bohinj tudikot destinacijo trajnostnega prometa,« jepovedal Klemen Langus, direktor TurizmaBohinj.

Najuspešnejši projekt na tem področju jezagotovo lanskoletna uvedba paketa, imeno-vanega BohinjSKI vlak, ki je vozil od januarjado marca. Le-ta je vključeval prevoz z vlakomdo Bohinjske Bistrice, prevoz z avtobusom dospodnje postaje žičnice na Vogel in smu-čarsko karto za celodnevno smučanje naVoglu. »Vlak se je izredno dobro prijel, od ja-nuarja do sredine marca smo prodali več kot2.400 paketov, kar pomeni, da so se ljudjepripravljeni odpovedati luksuzu svojega av-tomobila in priti na smučanje z vlakom,« jezadovoljen Langus. Paket BohinjSKI vlak jesicer malo bolj zanimiv za primorsko stranbohinjske železnice, ker ima direktno pove-zavo. Medtem ko je potrebno iz smeri Ljub-ljane prestopiti na Jesenicah.

Uspešnost projekta je botrovala podpisupogodbe med Slovenskimi železnicami inTurizmom Bohinj o poslovnem sodelovanjuza nedoločen čas. »Lanski projekt je pokazal,da obstaja obojestranski interes za spodbu-janje takšnih oblik prevoza. S pogodbo smose zavezali, da bomo še naprej načrtovali pro-grame, ki vključujejo uporabo javnih pre-voznih sredstev. Zavedamo se pomembnostispodbujanja takšnih alternativnih oblik pre-voza z namenom umirjanja prometa v Bo-hinju in spodbujanja trajnostnega prometa vširšem regijskem prostoru,« je pojasnil Lan-gus. Podlaga za nove turistične pakete staprimera dobre prakse – lanskoletni BohinjSKIvlak in Zeleni vikend v Bohinju, ki se odvijazadnjih pet pomladi.

»Krovna pogodba nam omogoča še, da obrazličnih priložnostih in dogodkih v paketevključimo naše poslovne turistične partnerje,kot je v primeru paketa BohinjSKI vlakŽičnice Vogel Bohinj. Sodelovanje bomolahko tako ponudili tudi Turističnemudruštvu za Kravji bal,« je na primeru pojasnilLangus. �

Pričetek smuke naVogluPetra Lotrič Ogrin

Na Voglu so v četrtek, 11. decembra, urad-no začeli zimsko sezono. »Čeprav nam jo jevikend pred tem dodobra zagodlo vreme,smo z veliko truda uspeli pripraviti nekajprog in se zato ob ugodni napovedi predvsemza tisti četrtek in petek odločili, da začnemoz zimsko sezono,« so povedali na Voglu.

Če bi na Voglu obstal ves sneg, ki je padelletošnjo jesen, bi snežna odeja že tisti danpresegala meter debeline. Stanje snežneodeje po dveh močnih odjugah pa je bilo obpričetku smučarske sezone tako, da je bilo nasmučišču med 25 in 40 cm dobro utrjenegain pomrznjenega snega. »K utrditvi prog je iz-datno pripomogel padec temperatur in za-gnanost naših delavcev, ki so na progonametali veliko dodatnega snega in ga natodobro utrdili. Sončna napoved za naslednjadva dneva in optimizem glede napovedi zatisti vikend, ko naj bi nas razveselilo nekajnovega snega, so botrovali odločitvi, da smozačeli z zimsko sezono dan prej, kot je bilonačrtovano,« pravijo. Zaradi ne preveč debelesnežne odeje so uredili le progi Orlove glavein Brunarica.

A žal je namesto napovedanega snega tistikonec tedna padal dež, pihal pa je tudi zelomočan veter, tudi so 100 km/h. »Imamo 10-20 cm snega, kar je premalo za obratovanjesmučišča. Zato je smučišče obratovalo le včetrtek in petek,« je razočarano povedalpredsednik uprave Boštjan Mencinger. Dejalje, da se bodo potrudili, da bi od sobote, 20.decembra, naprej obratoval vsaj otroški park,da bo mogoče smučanje za otroke in pasankanje ter otroški vrtiljak. »Napovedano jelepo vreme do božiča, šele v zadnjih dneh letakaže, da bi morda lahko padlo kaj snega.Naše koče, ki imajo skupaj 80 postelj, smoimeli od 20. decembra vse že zelo dobrozasedene, a v zadnjih dneh prestavljamo da-tume na kasneje, nekaj pa je tudi odpovedi.Kdor pride na Vogel, pride zaradi smučanja,in če ni snega, žal ne pridejo,« je povedalMencinger.

»Smučišče smo sicer dan pred odprtjemdobro preizkusili, gostili smo namreč pred-stavnike avstrijskega gospodarstva, ki so naVoglu preverjali možnosti sodelovanja na po-dročju celoletnega gorskega turizma,« je

povedal Mencinger. Nad smučiščem, razgle-dom in smuko so bili gostje navdušeni in nas-ploh pozitivno presenečeni. »Med delovnimkosilom je tekla živahna debata o možnostihin nadaljnjem razvoju Vogla, saj je v igri karnekaj možnosti. Za vsaj delno uresničitev vbližnji prihodnosti pa potrebujemo dobroletošnjo sezono,« je zaključil.

Odprtje smučišča je bilo v petek, 12. de-cembra, obeleženo tudi z najvišjo zabavo vSloveniji, ko je goste v baru Čuk na zgornjipostaji gondole, ki je 1535 m visoko na mor-jem, zabaval DJ. V soboto pa je goste na istemmestu v novo sezono pospremil še nastopskupine Super Action Heroes. �

Vabljeni v BožičkovodeželoPetra Lotrič Ogrin

Koledarska zima je tu in tudi naravna žetrka na vrata. Podjetje Top agencija, ki gavodi Liza Topolnik, je za otroke v božično-no-voletnem času že tretje leto zapored priprav-ilo program z imenom Božičkova dežela. »VBohinju imamo pripravljen program zBožičkom, ki se razlikuje od vseh ostalih pro-gramov ravno v tem, da je pristen in naraven,brez nepotrebnega blišča in kiča, s katerim jetrg že tako nasičen,« nam je povedala Liza.Verjetno imajo tudi zato vsako leto vednovečji obisk iz vse Slovenije.

Kljub več terminom kot jih je bilo lani, sotrije že za nami. Ostali so še trije, zato zara-di naraščajočega povpraševanja priporoča-mo, da se čim prej prijavite in rezervirate. Tolahko storite na tel. št.: 051 412 686 (Liza). �

Bohinj predstavilsvojo gastronomskoplatPetra Lotrič Ogrin

V začetku decembra se je Bohinj na pova-bilo generalne konzulke Danice Urtl pred-stavil na generalnem konzulatu RepublikeSlovenije v Celovcu v Avstriji. Konzulat že večlet vodi projekt Okno umetnosti k sosedu,prek katerega skušajo na avstrijskem Ko-roškem predstaviti različne slovenske regijetako preko umetnosti in kulinarike kot prekturistične ponudbe in gastronomije.

Foto: Žičnice Vogel Bohinj

6GOSPODARSTVO

Konzulat je pripravil prednovoletno sre-čanje, v sklopu katerega je potekala otvoritevrazstave bohinjskega akademskega slikarjaČrta Freliha in akademske slikarke KatarineZavodnik. Turizem Bohinj je na tem dogodkuskupaj s partnerji poskrbel za turistično pred-stavitev Bohinja ter naše gastronomije in kuli-narike, in sicer skozi svoj projekt kakovostiBohinjsko. V okviru tega dogodka so poskr-beli za pokušino različnih jedi, ki jih jepripravil kuharski šef Jože Godec iz GostilneDanica, ki jo vodi Turistično društvo Bohinj.Poleg tega so predstavili nekatere drugeizdelke, ki so že prejeli certifikat Bohinjsko.Na ogled je bila postavljena izvorna bohinjskakolekcija pohištva podjetja LIP Pohištvo, raz-stavljene so bile gorjuške čedre. S seboj sopripeljali velik hlebec sira kot simbol bohinj-skega sirarstva in bohinjske Sirarske poti,katere idejni oče je Dušan Jović. Obiskovalciso lahko poskusili tudi vino Bohinjc, ki ni za-stopal bohinjskega vinarstva, ampak je bilbolj dokaz medsebojnega sodelovanja lokal-nega prebivalstva.

Dogodek je bil zelo dobro obiskan. Udele-žili so se ga predstavniki političnega in kul-turnega življenja avstrijske Koroške pa tudinovinarji. Po otvoritvi razstave je potekal ne-formalni del dogodka, ki je bil namenjen med-sebojnemu spoznavanju, druženju in mre-ženju. Dogodka se je udeležilo približno 150ljudi, ki so bili presenečeni, da se Bohinj pred-stavlja tudi kot gastronomsko-kulinaričnadestinacija, saj je najbolj znan zaradi pohod-ništva in kolesarjenja. Predvsem so bilifascinirani nad blagovno znamko Bohinjsko.

Srečanja se je udeležil tudi prof. Peter Lexe,medijsko znan kuharski šef, ki je bil zelo po-zitivno presenečen nad kuharskimi dobro-tami našega Godca. Odločil se je, da bo marcaobiskal Bohinj in za svoj brezplačni časopis,ki ima 70.000 izvodov naklade, pripravil re-portažo o gastronomsko-kulinaričnemu po-tovanju po Bohinju. Junija bo na podlagi tereportaže v Bohinj pripeljal skupino ljudi.

Iz Bohinja so se dogodka udeležili pod-župan Jože Sodja, direktor Turizma BohinjKlemen Langus, predstavniki Turističnegadruštva in Dušan Jović kot gonilna sila Si-rarske poti v Bohinju.

»Menim, da gre za pomemben dogodek,predvsem ker se je Bohinj s tem predstavil vožjem alpskem območju – še posebej naavstrijskem Koroškem, kjer je Slovenija pre-poznavna, ampak mogoče Bohinj malo manj,ker je vedno v senci Bleda. Zato se nam jezdelo zelo pomembno, da ta dogodek soor-ganiziramo in se tako nadejamo novihdnevnih, predvsem pa vikend gostov. Avstrij-ski gostje imajo namreč poleg zdravilišč inmorja zelo radi tudi zavarovana naravna ob-močja, dobro hrano in alpske viže. Na podlagislednjega smo promovirali naš dogodek Alp-ski večer v maju 2015 in poželi kar nekajzanimanja zanj,« je povedal Klemen Langus,direktor Turizma Bohinj. �

Priznani šef Rudolphvan Veen obiskal BohinjTurizem Bohinj in Žičnice Vogel Bohinj

V okviru promocije svoje nove knjigeRudolph kuha, ki jo je izdala založba Vita, ješef Rudolph, znan tudi iz oddaje 24kitchen,obiskal Bohinj. Po nekaj dneh megle ga je iz-jemno razveselil obisk Vogla, kjer je posnelnekaj fotografij za novo knjigo o balkanskihjedeh. Zaradi izjemne naravne kulise se jezadržal dlje in si med drugim privoščil nekajbohinjskih dobrot: bohinjski sir, klobaso inzaseko, najbolj pa je užival ob piškotih z mo-hantom. Rudolph bo o svojem obisku pisaltudi v novi knjigi, zato si upravičeno nade-jamo promocijskih učinkov, še posebej na ni-zozemskem trgu. �

Priporočila za oblikovanje politik naobmočju Alp Urška Smukavec in Turizem Bohinj

V sklopu projekta GreenAlps smo projektnipartnerji oblikovali deset priporočil za ob-likovanje politik, ki so namenjena vsem nosil-cem odločanja in deležnikom iz vseh sektorjevin ravni, od lokalne do evropske. Priporočilaizpostavljajo nekatere vrzeli, ki jih je trebaodpraviti, pa tudi potrebe, ki jih je treba zado-

voljiti, če želimo, da izvajanje naravovar-stvenih ukrepov postane učinkovito. Polegtega priporočila poudarjajo velik vpliv, ki gaimajo politične razmere na ohranjanje narave.

Priporočila so naslednja:1) oblikovati celovito medresorsko pokra-

jinsko vizijo za Alpe;2) preiti s praks, ki predvidevajo zagotav-

ljanje nadomestila za okoljsko škodo, nasistem vrednotenja in plačevanja ekosi-stemskih storitev;

3) zagotoviti prepoznavnost rezultatov pro-jektov in jih upoštevati v politikah instrategijah EU;

4) projekte EU približati prebivalcem in zago-toviti aktivno sodelovanje deležnikov zustvarjanjem večje prepoznavnosti kon-kretnih rezultatov in izboljšanjem komu-nikacije;

5) zagotoviti konkretne pilotne dejavnosti vokviru izvajanja projektov;

6) zadolžiti občine za izvajanje strateškihukrepov ohranjanja biotske raznovrst-nosti in ekološke povezanosti;

7) zadolžiti upravljavce zavarovanih območijza delovanje zunaj meja zavarovanih ob-močij;

8) okrepiti sodelovanje v t. i. “delovnih regi-jah”;

9) zagotoviti medresorsko izvajanje ukrepovza zagotavljanje ekološke povezanosti;

10) izboljšati postopek za spremljanje sklad-nosti zaradi uresničevanja ukrepov ohra-njanja biotske raznovrstnosti.

V sklopu projekta GreenAlps so bile pre-gledane vse politike EU s področja biotskeraznovrstnosti kakor tudi rezultati drugihprojektov EU. Ocenjen je bil pomen teh rezul-tatov za trenutne in prihodnje naravovarstve-ne strategije na območju Alp. Prikaz možnostiin ovir pri oblikovanju učinkovite strategijeza ohranitev biotske raznovrstnosti in traj-nostne rabe naravnih virov v Alpah je temeljilna opravljeni analizi in izkušnjah lokalnihdeležnikov na pilotnih območjih. Projekt jepotekal od septembra 2013 do novembra2014, njegovo izvajanje pa je sofinanciralEvropski sklad za regionalni razvoj v okviruprograma Območje Alp.

Več informacij o rezultatih projekta je navoljo na spletni strani www.greenalps-pro-ject.eu. �

Tekmovanje »Turistični vodnik«Ekipa TD Bohinj

Vse mlade, stare med 16 in 29 let, ki vaszanima turistično vodenje, vabimo, da se ude-ležite tekmovanja »Turistični vodnik«, ki ga ssvojimi partnerji organizira Turistična zvezaSlovenije. Tekmovanje vključuje teoretični del(seminarska naloga in načrt vodenja) terpraktični del, ki zajema nastop oz. vodenjeskupine na terenu.

Vse zainteresirane vabimo, da kontaktirateJureta Sodjo po e-pošti jure.sodja@bohinj-info.com. Podal vam bo vse informacije in

Foto: Žičnice Vogel Bohinj

7 IZ NAŠIH KRAJEV

skupaj boste oddali prijavo. Pomembno je, dase prijava odda do 12. januarja 2015.

V TD Bohinj si želimo vseh nadobudnihmladih, ki bi jih to področje zanimalo, zatovam bomo na tekmovanju v pomoč. Najboljšitekmovalci prejmejo brezplačen tečaj za tu-rističnega vodnika, zmagovalec pa tudi brez-plačno prvo opravljanje izpita za vodnika zdržavno licenco. Tekmovanje je lahko odličnaodskočna deska za kasnejše karierne prilož-nosti, zato vas vabimo, da se na tekmovanjeprijavite. �

Medovite trajnice začebeleMojca Rehar Klančič, za TD Bohinj

Medovite rastline so tiste, na katerih sičebele nabirajo medičino in cvetni prahali pelod. Zelo veliko jih je v prosti na-

ravi, kakor tudi med kulturnimi rastlinami.Rastejo v gozdovih, na travnikih, po poljih, poobdelanih in neobdelanih površinah. Če bi selastniki vrtov zavedali njihovega pomena, bijih lahko bilo tudi v okrasnih vrtovih velikoveč.

Brez medovitih rastlin tudi čebel ne bi bilo.Prav tako se mnoge rastline brez čebel kotglavnih opraševalcev ne bi mogle razmnože-vati. Življenje na zemlji je tako zelo odvisnood zdravega okolja in sožitja različnih živihbitij. Vse je med seboj povezano: rastline, ži-vali in človek. Zato moramo skrbeti, da bo vnašem okolju čim več čebel in seveda čim večmedovitih rastlin.

Da bi naravi pomagali, velikokrat sadimomedovite rastline tudi na vrtovih. Na ta načinhkrati poskrbimo za lepo urejeno bivanjskookolje in za čebele.

Zelo pomemben delež medovitih rastlin jemed zeljnatimi okrasnimi trajnicami ter medtrajnimi dišavnicami, zelišči in zdravilnimirastlinami, ki jih lahko gojimo po naših vr-tovih. Seveda moramo izbirati sadike, ki sobile vzgojene tako, da so res trpežne in brezkemičnih pomagal, da jih bo na vrtu mogočegojiti naravi in čebelam prijazno. Tistimvrstam in sortam, ki bi na vrtu zahtevaleškropljenje s čebelam nevarnimi škropivi, seraje že kar na začetku odpovejmo.

Za čebelam prijazne vrtove in rastline vnjih skrbimo tako, da zasajamo čim več traj-nic, ki bogato cvetijo v različnih letnih časih– tako bodo poskrbele za čebeljo pašo odzgodnje pomladi pa do jeseni. Za trajnice senajde dovolj prostora tudi v manjših vrtovihin tam, kjer za medovite grmovnice in dre-vesa zmanjka prostora.

Medovite trajnice lahko sadimo vedno, koimamo zanje pripravljen prostor ter z na-ravnimi organskimi gnojili pognojeno inzrahljano zemljo brez trajnih plevelov. Tolahko storimo od zgodnje pomladi do poznejeseni, le pozimi, ko so tla zmrznjena, saditveniso možne. To velja seveda, če imamo narazpolago sadike, vzgojene v lončkih v navad-ni vrtni zemlji. Tiste v šotnici in gnojene zmineralnimi gnojili so vsekakor bolj obču-tljive – za njihovo saditev je treba izbrati časbolj pozorno in po sajenju zahtevajo velikoveč nege.

Predavanje o sajenju medovitih trajnic, kije bilo 26. novembra v Kulturnem domu vStari Fužini, je ponudilo odgovor na mnogavprašanja, veliko informacij pa je možno do-biti tudi na spletni strani www.trajnice.com.Na željo slušateljev predavanja smo dodalištevilne fotografije vrtov in gredic. Tu je tudispletna trgovina, v kateri je mogoče kupitimedovite trajnice in jih naročiti na dom. Narazpolago je še svetovanje posameznim in-teresentom, in sicer preko e-pošte traj-nice@trajnice.com ali po tel. št. 05 3078 810,ter priprava brezplačnih zasaditvenih skic zaposamezne grede medovitih trajnic in di-šavnic. �

Srečanje jubilantovDruštvo upokojencev BohinjskaBistrica

Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica je19. novembra pripravilo srečanje jubilantov,to je tistih svojih članov, ki so oziroma šebodo v letu 2014 dopolnili 80 ali 90 let.

Srečanja se je udeležilo 23 osemdesetlet-nikov, žal pa letos ni bilo nobenega devetde-setletnika.

Jubilante je pozdravil predsednik društvaJanez Čufer, za dobro vzdušje na srečanju jes harmoniko skrbel Ivan Cvetek, za pope-stritev pa je z zanimivimi teksti poskrbelaAnica Bajt. Prišel je tudi župan Franc Kramar,ki je jubilantom čestital in jim zaželel vsedobro.

Poskrbeli smo za dobro hrano, pijačo zazdravice, vsakemu smo pripravili tudi majhnopresenečenje in seveda praznično torto.Srečanje je potekalo v zelo prijetnem vzdušjuin živahnem kramljanju. �

Predavanje o prvi pomočiMartin Gorišek, tajnik KO Polje Bohinj

Krajevni odbor Zveze borcev Polje Bohinjje s pomočjo strokovnih delavcev izvedel pre-davanje, ki je zajemalo oskrbo ran, zvinov inzlomov. V četrtek, 27. novembra, se je v sejnisobi PGD Savica Polje zbralo lepo številonaših članov, da bi poslušali predavanje s po-dročja prve pomoči, ki ga je vodil Robert Jen-sterle.

Predavanje je zajemalo osnove temeljnegapostopka ocene poškodbe, pristop in izvedbooskrbe. Najprej smo izvedli oskrbo manjšerane – opraskanine, zatem nekoliko hujšopoškodbo, kasneje pa še oskrbo odprtegazloma kosti na roki, ustavitev krvavenja, imo-bilizacijo in uporabo trikotne rutke. Nadaljesmo obravnavali poškodbo, pri kateri je tujekostal v rani, kako jo oskrbeti in kako pripravi-ti poškodovanca za v oskrbo zdravstvenimdelavcem z uporabo kompresijske preveze.Prikazane so bile tudi: rana, iz katere pone-srečenec zelo močno krvavi in kako jo oskr-bimo, če smo sami ali če nam lahko še kdopomaga; uporaba povoja direktno na rano;kje so mesta za zaustavitev krvi na roki in

Foto: Pavel Korošec

8IZ NAŠIH KRAJEV, MLADINA

nogi s pritiskom na veno; oskrba poškodbevratu, kjer iz rane močno krvavimo. Robertnam je pojasnil ravnanje pri izgubi uda,pristop, namestitev povoja na rano, uporaboEsmarchove preveze, izvedbo zategovanja inpopuščanja z obvezno izvedbo imobilizacijeuda ter kako ravnamo z odtrganim udom inkako ga pripravimo za transport v zdrav-stveno ustanovo.

Obravnavali smo tudi zvine, kako poškod-bo oskrbimo z opornicami in kako lahko im-proviziramo, če le teh nimamo, oskrbozlomov na raznih delih telesa ter imobilizacijoz uporabo opornic. Izvedeli smo, kako oskr-beti poškodovanca, ki ima poškodovanohrbtenico, kdaj pristopimo do poškodovaneosebe od spredaj in kdaj od zadaj ter kako,kakšen je razgovor z osebo s ciljem prido-bitve čim več informacij o njej, o nastankupoškodbe in mestu poškodbe. Naučili smo se,kako imobilizirati glavo in vrat od zadaj terkakšno je uživanje tekočin pri ponesrečencihz različnimi poškodbami.

Zelo pomembno je, da skušamo pri vsehpoškodbah, razen manjših, vedno za pomočpridobiti mimoidoče, obvezno pa obvestimoustrezne službe, in sicer na tel. št. 112.

Po predavanju so sledila konkretna vpra-šanja, na katere so bili podani strokovniodgovori. Na predavanje so bili vabljeni tudičlani sosednjih krajevnih organizacij, vendarkljub vedno aktualni temi odziva oz. interesani bilo, verjetno zaradi znanja, ki ga ima vsakposameznik že predhodno pridobljenega inga ni potrebno obnavljati? �

V SPOMINPavel Zupan (1956–2014)»Dajal je vsem, ne da bi komu sledil.In to v svetu, kjer skorajda vsi sledijo vsem,ne da bi se komu dali.«

(Antonio Porchia)

Učitelj Pavel Zupan je s poučevanjem pričelpred 18 leti. Njegova primarna izobrazba jebila inženir strojništva. Na učiteljsko pot jestopil leta 1996 na OŠ Gorje, leto pozneje pa

je postal tudi del kolektiva OŠ dr. JanezaMencingerja Bohinjska Bistrica, kjer je dopol-njeval svojo učno obveznost učitelja tehnič-nega pouka.

Poleg rednega pouka je izvajal tudi do-datne aktivnosti z učenci. Znal jih je motivi-rati in pritegniti na področju prometnevzgoje, obdelave lesa in drugih gradiv ter napodročju elektrotehnike. Pri delu z učenci jevedno našel prijazno besedo. Nikoli mu nibilo žal svojega prostega časa za pripravo nadelo z učenci. Z njimi je sodeloval na različnihtekmovanjih, kjer so dosegali dobre rezultate.Pri svojem delu se je dodatno izobraževal naštevilnih usposabljanjih in dosegel najvišjimožni naziv učitelj svetnik.

Pavel je bil tih, nevsiljiv, mnogokrat ne-opazen. A toliko bolj vesten, temeljit inzanesljiv. Njegova ustvarjalnost nas je vednoznova presenečala, pa naj bo povezana s šol-skim delom ali delom v njegovem prostemčasu. Delal je odmaknjeno od drugih, sledil jesvojim ciljem. Bil je preprost človek, a ven-darle nas je bogatil s svojimi mnogoterimidarovi in sposobnostmi. Loteval se je vednonovih izzivov na tehnološkem področju,predan je bil ljudskemu izročilu in tradiciji.Včasih je bil nerazumljen za ta naš svet. A česmo mu znali prisluhniti, smo v njem prepo-znali tisto že skoraj pozabljeno bohinjskoklenost, trdnost in neomajnost.

Podoživljamo trenutke, ki smo jih preživelis Pavlom, in vedno bolj se zavedamo njegoveveličine in občutka praznine, ki je nastala znjegovo izgubo.

kolektiva OŠ Gorje in OŠ dr. JanezaMencingerja Bohinjska Bistrica

Pavlu v slovo in spominIzgubili smo veliko srce strokovnjaka ve-

likega uma. Poznali smo ga kot delovnega innatančnega strokovnjaka, ki je vedno rad po-magal. Z iskreno in iskrivo besedo je premikalsvet na bolje. Imel je izjemen občutek zapomoč ljudem v stiski.

Svoje bogato znanje in izkušnje s področjakulture in naravoslovja je rad delil. Že v gim-naziji in tudi na strojni fakulteti v Ljubljani jez lahkoto dosegal najboljše ocene. Njegovavelika potreba po znanju ga je gnala, da se jeneprestano izobraževal.

Po izobrazbi je bil univerzitetni diplomiraniinženir strojništva in učitelj tehničnega poukain računalništva. Zaposlen je bil kot projek-tant v Železarni Jesenice in kot učitelj tehnikein tehnologije na osnovnih šolah na BohinjskiBistrici in v Gorjah.

Pavel Zupan je bil aktiven tudi na drugihpodročjih. Bil je član prostovoljnega gasilske-ga društva v domačem kraju, pevec v dvehpevskih zborih, član volilne komisije in krvo-dajalec. Sodeloval je kot sodnik na tek-movanjih mladih konstruktorjev, ki jih pri-rejata Društvo učiteljev tehničnega poukaGorenjske in Zveza organizacij za tehničnokulturo Slovenije. Njegovi učenci so pogostozmagovali na robotskih tekmovanjih naFakulteti za elektrotehniko in računalništvov Mariboru.

Pavel Zupan je bil ustanovni in prizadevničlan Odprte akademije Združenja za napre-dek. Predaval je po vsej Sloveniji in po hudiujmi leta 2008 tudi v domači BohinjskiBistrici. Širjenje znanja in umetnosti je bilo zanjegov vedoželjni duh premalo. Raziskoval jetehnične rešitve na področjih informacijsketehnologije in robotike. Bil je velik um invizionar, ki je ljubil lepote svojega Bohinja.

Hvala, dragi Pavel, pogrešamo te ...

Tatjana Dragič, Dušica Pogačnik in Andrej Koložvari

Zahvala družineKavaličJanja Klančar

Zahvaljujemo se vsem, ki prinašate cvetjein prižigate svečke na njenem preranemgrobu. Hvala vsem in vsakemu posebej.

Ti že eno leto v grobu mirno spiš,toda v naših srcih vsak dan bolj živiš,kako so dolgi dnevi in noči,ker tebe z nami več ni,kako to močno boli, vemo lesamo mi!

Hčerki Janja in Angelika, mama Rozi z Italom,brat Davor s Tadejem in Klemnom.

Pri nas je pestro inrazgibano vse letoMojca Rozman, ravnateljica OŠ dr.Janeza Mencingerja

Bohinjska osnovna šola je zaradi svojeganovega videza deležna veliko pohval. Stavbaje z energetsko obnovo, ki se je začela izva-jati letos julija, nadaljevala pa se bo tudi v letu2015, dobila novo preobleko. Navdušeni smonad novim, svetlejšim, prijaznejšim videzom,

Pavel Zupan. Foto: osebni arhiv

Klara Kavalič, 2. 12. 2013

9 MLADINA

uporabnimi okni, žaluzijami in še najbolj nadmanjšo porabo kurjave. Posebej smo ponosni,ko zunanji obiskovalci vstopijo v pros-tore šole in povedo, da tu prevladuje pozi-tivno vzdušje, ustvarjalna energija, po-vezanost. Šoli dajemo pečat vsi, ki se v tehprostorih srečujemo – učenci, delavci šole,starši, okolje ...

Zavedamo se, da so materialni pogoji zadelo zelo pomembni. Vendarle pa je vsebinatista, ki zaznamuje naše delo. Prva in naj-pomembnejša naloga šole je, da učence izo-bražuje in vzgaja. Obvezen program šole jeuzakonjen. Zadnja leta se je Zakon o OŠ karnekajkrat spremenil oz. dopolnjeval.

Od šolskega leta 2011/2012 je naša šolaena od 156 v Sloveniji, ki ima v sklopu pro-jekta predčasnega uvajanja drugega tujegajezika poleg angleščine v zadnjem triletju kotobvezni predmet tudi nemščino. S spre-membo zakona se bo ta projekt izvajal le šedve leti. A za učence vseeno obstajajo mož-nosti, da se poleg obveznega predmeta an-gleščine, ki se začne v 4. razredu, naučijo šedrugih tujih jezikov.

V zadnjem triletju ostaja nemščina obvezniizbirni predmet. V 4. in 7. razredu se z letoš-njim šolskim letom uvajajo neobvezni izbirnipredmeti, med njimi je tudi nemščina.Učencem na podružnični šoli je v 2. in 3.razredu ponujena interesna dejavnost an-gleščina, na matični šoli ruščina za učence od6. do 9. razreda, v organizaciji Občine inDruštva mladih Bohinj pa španščina za učen-ce od 1. do 3. razreda.

S 1. septembrom se je po zakonu začelouvajanje prvega tujega jezika v 2. razred 15 %slovenskih osnovnih šol. Naslednje šolskoleto bo to izvajalo 30 % osnovnih šol, šenaslednje pa vse šole v Sloveniji. Program iz-vajajo tiste šole, ki so bile izbrane s stranišolskega ministrstva na osnovi prijav in us-treznih pogojev. Naša šola zaenkrat še neizpolnjuje teh pogojev.

Poleg tujih jezikov je učencem ponujenomnogo drugih dejavnosti, pri katerih lahkorazvijajo svoje talente in različna področjazanimanja. Vsa pestrost pouka in programaob pouku se odraža tudi na področjih, kjernaši učenci tekmujejo in dosegajo izjemnerezultate. Samo od septembra do sedaj so žedosegli dve zlati priznanji, več srebrnih pri-znanj in nadaljnje visoke uvrstitve na državnatekmovanja. Glavnina tekmovanj se bo odvi-jala v novem koledarskem letu.

V skrbi za zdrav razvoj naših otrok smo v

letošnjem letu uvedli t. i. vsakodnevno mi-nuto za zdravje, kjer poskrbimo za gibalnosprostitev in krepitev za telo in možgane. Vprehrano vključujemo lokalno pridelanohrano, dodatno sadje in zelenjavo, za kateročrpamo sredstva iz evropskih skladov. V na-stajanju je tudi zeliščni vrt.

Težko je zaobjeti vso raznolikost našegadelovanja. Naš zavod, ki vključuje šolo invrtec, se velikokrat – tudi nehote – jemlje kotnekaj samoumevnega. Kako zelo smo vpeti vdelo kraja, se kaže prav v povezanosti zoko-ljem na različnih področjih – pri sodelo-vanju v projektih, prireditvah, povezovanjurazličnih generacij, preventivni dejavnosti ...Vse to in še več se začne že v vrtcu.

Na osnovi razvojnega načrta letos še boljnačrtno ustvarjamo vzgojno okolje z bogatoizmenjavo izkušenj in znanj. S tem razvijamovrednote medsebojnega sodelovanja inobčutka, da smo med seboj vsi povezani.Strokovne delavke so k sodelovanju povabilestarše, stare starše, znance, razna društva,podjetja in institucije. Oddelek vrtca v Srednjivasi sodeluje v mednarodnem projektu Po-mahajmo v svet, v katerem se otroci v vrtcihna različnih koncih sveta med seboj povezu-jejo prek video omrežja in tako spoznavajorazlične kulture, običaje in načine življenja.

Brez sodelovanja si ne predstavljamo delanašega zavoda. Poglavitnega pomena so tudistarši. Konstruktivni pogovori, medsebojnozaupanje in spoštovanje so temelj dobregadela, saj si vsi prizadevamo za celovit in kako-vosten otrokov razvoj.

Varčevalni ukrepi in z njimi povezana za-konodaja nam narekujejo skrajno racionali-zacijo organizacije dela. S to predpostavko inob obstoječih zakonskih normah ni eno-stavno zagotoviti kakovostnega strokovnegadela. Kljub temu menim, da nam v danihrazmerah uspeva delati čim bolj optimalno.Pri vsem delu pa so na prvem mestu sevedaotroci oziroma učenci.

Zahvaljujemo se vam za vso podporo,ki nam jo na kakršenkoli način namenjatepri vzgojno-izobraževalnem delu. Star pre-govor pravi, da je v slogi moč, zato vsem vnovem letu želimo veliko medsebojne po-vezanosti in zadovoljstva na vseh ravneh. �

Tradicionalni slovenski zajtrkPetra Lotrič Ogrin

V okviru dneva slovenske hrane je v petek,21. novembra, že četrto leto zapored v vsehslovenskih vrtcih in osnovnih šolah potekalprojekt tradicionalni slovenski zajtrk (TZS).Domač kruh, maslo, med, mleko in jabolka sotako zajtrkovali tudi vrtčevski otroci in os-novnošolci v Bohinju. Sredstva za izvedboprojekta je kot že vsa leta zagotovilo Mi-nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano.

Namen dneva slovenske hrane in projektatradicionalnega slovenskega zajtrka je, dapomen kmetijstva, živilske industrije, čebe-

larstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi spomenom zdrave in uravnotežene prehraneter gibanja spoznajo že otroci. Da skozi idejoo nujnosti zajtrkovanja spoznajo, da jepotrebno biti pozoren na kakovost hrane, kijo zaužijemo in posledično, da je lokalnahrana ustreznejši izbor. Osnovni cilj projektaTSZ je izobraževati, obveščati in ozaveščatinajmlajše in šolajočo mladino ter vzporednov določenem obsegu tudi najširšo javnost opomenu zajtrka v sklopu prehranjevalnihnavad. Prav tako želijo s projektom poudaritipomen in prednosti lokalno pridelanih živil,pomen kmetijske dejavnosti za gospodarstvoin okolje ter pomen čebelarstva za kmetijskopridelavo. Posebej so izpostavljene posa-mezne kmetijske panoge: prireja mleka,pridelava žit, čebelarstvo in sadjarstvo.

Čebelarstvu so dali poudarek v vrtčevskih

skupinah Miške in Krtki, ki imata svoji igral-nici v osnovni šoli na Bohinjski Bistrici. Naj-prej so se otrokom pri zajtrku pridružiližupan Franc Kramar, čebelar Mišo Serajnikskupaj s svojim varovancem, mladim čebe-larjem Markom z Broda, ter predstavniciobčinske uprave Iva Lapajne in Anita Zorč, kise ukvarjata s področjem družbenih de-javnosti. Otrokom sta podarili knjigo Zemljaima srce.

Po zajtrku sta čebelarja Mišo in mladiMarko predstavila življenje čebel ter pri temnašim petletnikom, ki so z zanimanjemposlušali in sodelovali, pojasnila, kaj so panj,satovje, vosek, med, matica, zalega, matičnimleček, cvetni prah, rojenje. Na učnem panjusta prikazala delo čebelarja s panjem in sat-nicami, pri čemer se je Marko oblekel v pravočebelarsko obleko, medtem ko je bil čebelarMišo v čebelarski »uniformi«. �

Tradicionalni zajtrk zministricoPeter Kolman, OŠ A. Janše Radovljica

V petek, 21. novembra, so na slovenskihšolah in v vrtcih s tradicionalnim slovenskimzajtrkom obeležili dan slovenske hrane. Na tadan šole in vrtci ponudijo otrokom za zajtrkali malico pet živil: mleko, kruh, maslo, medin jabolko, ki so vsa pri- ali predelana lokalno.

Ob tej priložnosti je ministrica za izobraže-vanje, znanost in šport dr. Stanislava SetnikarCankar obiskala Osnovno šolo Antona JanšeRadovljica, kjer sta se z radovljiškim župa-

Foto: OŠ dr. Janeza Mencingerja

Čebelarja Mišo in Marko med obiskom pri Miškah inKrtkih. Foto: Petra Lotrič Ogrin

10MLADINA

nom Cirilom Globočnikom pridružila učen-cem pri zajtrku.

Pri pripravi na tradicionalni slovenski zaj-trk so na šoli izvedli več aktivnosti. Učenci sospoznavali delo čebelarja, delo na kmetiji,peko kuha in vrsto drugih dejavnosti, po-vezanih s pridelavo hrane. Ministrica si jeogledala šolo, obiskala učence v razredih inse z njimi pogovarjala. Ravnateljica JelenaHorvat pa ji je predstavila aktivnosti in delona šoli.

Ministrica je bila navdušena nad učitelji instrokovnim osebjem, ki s toplino in znanjemdelajo z otroki, ki so nekoliko drugačni, aenkratni. Prepričana je, da bo ta šola, ki dihaz okoljem, za otroke naredila največ, karlahko. �

Adventni bazarvrtčevskega skladaPetra Lotrič Ogrin, za Vrtec Bohinj

Vrtčevski sklad, katerega predsednica jeUrška Kregar Cundrič, je tudi letos zbiral fi-nančna sredstva na dveh predprazničnihbazarjih. Predsednica Urška je letos pred-stavnike staršev že na prvem sestanku svetastaršev pozvala, naj pomagajo obvestiti staršev njihovih skupinah o predprazničnih bazar-jih. In ker beseda ni konj, je bil letošnji odzivstaršev odličen.

Najprej so se v ogromnem številu odzvalipri ustvarjanju adventnih venčkov, božičnihokraskov in piškotov, ki so jih oddali pri vzgo-

jiteljicah svojih otrok. Največ dela je bilo pos-torjenega na ustvarjalni delavnici, ki jo je vprostorih vrtca na Mencingerjevi ulici s po-močjo vzgojiteljic organizirala predsednicasklada Urška. Odzvale so se mamice, babice,tete in nekateri očetje, ustvarjali pa so sevedatudi otroci.

Prvi bazar je potekal v soboto, 29. novem-bra, tik pred začetkom adventnega časa, zatoni presenetljivo, da so ljudje največ kupovaliadventne venčke s svečami in venčke za navrata. Dobro so se prodajali tudi domači piš-koti. Kar je ostalo pletenih rokavic, kap inšalov ter prazničnih čestitk, dišečih svečk, do-mačih marmelad in čajev je počakalo nadrugi, praznični bazar. Ta je bil v četrtek, 11.decembra, v avli Kulturnega doma Joža Až-mana pred in po predstavi z naslovom MojcaPokrajculja, ki so jo za otroke pripravile inzaigrale strokovne delavke Vrtca Bohinj.

Vodja Vrtca Bohinj Anica Stare in predsed-nica Urška Kregar Cundrič se vsem, ki so po-magali pri ustvarjanju izdelkov, organizacijiin prodaji, ter vsem, ki so z nakupi prispevaliv Vrtčevski sklad, najlepše zahvaljujeta zapomoč in prijaznost. Vsem želita lepe bo-žično-novoletne praznike in srečno novo leto2015. Njunim zahvalam in željam se pridru-žujemo tudi predstavniki staršev v Svetustaršev Vrtca Bohinj. �

»Zmoremo – čez oviredo oviranih«Urška Repinc, OŠ dr. J. Mencingerja

Z namenom pridobivanja širokega, čim boljuporabnega znanja učencev, se naša šolapovezuje z različnimi institucijami. S knjižnicoAntona Tomaža Linharta sodelovanje že usta-ljeno poteka v različnih oblikah. Vsebine sespreminjajo in dopolnjujejo glede na aktual-nost dogajanja v našem okolju in v družbi nasploh.

Zanimivo novost sodelovanja v tem šol-skem letu prinaša učna ura »Zmoremo – čezovire do oviranih«. Izvajal jo je knjižničar An-drej Jalen, ki je učence že v preteklosti se-znanjal z drugimi kulturami – npr. z daljnoKitajsko.

Letošnja delavnica je bila namenjenaučencem od 1. do 5. razreda. Naslavljala jetematiko izključenosti oz. vključevanja ranlji-vejših socialnih skupin. Na tej delavnici je bilaposebna pozornost namenjena razumevanjuslepih in slabovidnih.

Andrej Jalen je pripravil in zbral veliko di-daktičnih sredstev, s pomočjo katerih jeučencem predstavil, kako se počutijo slepi inslabovidni, katere ovire morajo premagovati.Povezal se je z Zavodom za slepo in slabo-vidno mladino v Ljubljani, ki mu je posodilnekatere pripomočke. Opozoril je še na dru-gače ovirane osebe in se kot knjižničardotaknil tudi literature, ki obravnava ome-njeno tematiko, in tako spodbudil učence, dabodo z branjem izkušnjo z delavnice še dopol-nili in nadgradili.

Učenci so bili z doživetim zelo zadovoljni,prav tako učitelji. Njihovo mnenje Andreju ve-liko pomeni, saj tudi na osnovi pogovorov znjimi gradi svoje nadaljnje delovanje. Hkratisi želimo, da bi se ta kultura sodelovanja pre-našala tudi na sodelovanje med učenci. �

V vrtcu mahamo v svetSilva Krivc in Polona Arh, Vrtec v Srednji vasi

V vrtcu v Srednji vasi smo v preteklih dvehletih s pomočjo pravljičnih junakov in junakoviz risank spoznavali nekatere evropske državein njihove zastave. Ker so otroci pokazali velikinteres za te dejavnosti, smo se letos odločiliza sodelovanje v mednarodnem projektu»Pomahajmo v svet«, ki ga vodi Fini zavod izRadeč. Z njihovo pomočjo smo navezali stik zvrtcem v Gambiji, ker želimo spoznati življenjev povsem drugačnih okoliščinah.

Glavni namen projekta je spoznavanje inodkrivanje domačega okolja in širšega sveta.Otroci imajo možnost, da se preko različnihdejavnosti in video klicev seznanjajo z razni-mi kulturami in tradicijami ter s tem pre-magujejo predsodke in stereotipe do dru-gačnih.

Do konca šolskega leta bomo z našim pri-jateljskim vrtcem izvedli pet video klicev.Vsak klic je namenjen določeni temi, ki jopred tem obravnavamo v skupini. Teme so:»To sem jaz«, »Jaz in moja družina«, »Jaz inmoj vrtec«, »Jaz in moj kraj«, »Jaz in mojadržava«.

Ob prvem klicu smo se predstavili in zaple-sali ob pesmi Rom pom pom ter z navduše-njem poslušali, ko so nam afriški otroci zapelipesem v slovenščini. Konec novembra sta nasobiskala Urša in Musa Fall iz Gambije. Skupajs šolarji smo si ogledali fotografije iz vsako-dnevnega dogajanja v njihovem vrtcu, zakonec pa smo zapeli in zaigrali na afriške in-strumente. Naši gostje so si ogledali po-družnično šolo in vrtec. Izmenjali smo sidarila, ki so jih pripravili otroci, in se posloviliv pričakovanju naslednjega javljanja prekoSkypa. �

Adventni bazar na tržnici. Foto: Anica Stare

Prizor iz delavnice Andreja Jalna. Foto: Martina Medja

Ministrica in radovljiški župan zajtrkujeta z učenci.Foto: OŠ A. Janše Radovljica

LETO XVII Bohinj, . 2023 december 14 Š 9tevilka

Uradni vestnikOb ine Bohinjč

12. ODLOK o proračunu Občine Bohinj za leto 201513. SKLEP o določitvi cen voženj s turistično ladjo14. SKLEP o določitvi vrednosti točke občinske takse v Občini Bohinj za

leto 201515. SKLEP o določitvi cen za leto 2015

12.Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - urad-

no prečiščeno besedilo 2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF), 29. člena Zakona ojavnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo 4, 14/13 - popr.in 101/13), Pravilnika o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Uradnilist RS, št. 57/05, 88/05 - popr., 138/06 in 108/08) in 109. člena Statuta Občine Bohinj(Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) ter 73., 90. in 95. člena Poslovnika Občinskegasveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07, 2/09) je Občinski svetObčine Bohinj na 3. redni seji, dne 18. decembra 2014 sprejel

ODLOKo proračunu Občine Bohinj za leto 2015

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Bohinj za leto 2015 določajo proračun, postopkiizvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja naravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELAPRORAČUNA

2. člen(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasi-fikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določav naslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih

Skupina/Podskupina kontov/Konto Proračun leta 2015

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 10.551.966,42

TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.779.874,3070 DAVČNI PRIHODKI 5.032.847,58700 Davki na dohodek in dobiček 3.718.842,00703 Davki na premoženje 686.255,58704 Domači davki na blago in storitve 627.750,0071 NEDAVČNI PRIHODKI 1.747.026,72710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 371.134,72711 Takse in pristojbine 4.060,00712 Globe in druge denarne kazni 73.000,00713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 975.300,00714 Drugi nedavčni prihodki 323.532,00

72 KAPITALSKI PRIHODKI 80.247,00720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 1.000,00722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopred. dolg. sredstev 79.247,0073 PREJETE DONACIJE 500,00730 Prejete donacije iz domačih virov 500,0074 TRANSFERNI PRIHODKI 3.691.345,12740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.168.528,88741 Prejeta sredstva iz drž. proračuna iz sredstev pror. EU 2.522.816,24

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 10.327.133,42

40 TEKOČI ODHODKI 3.591.959,58400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 841.509,56401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 117.731,00402 Izdatki za blago in storitve 2.537.719,02403 Plačila domačih obresti 33.000,00409 Rezerve 62.000,0041 TEKOČI TRANSFERI 2.276.752,37410 Subvencije 118.000,00411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 924.857,00412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 217.361,07413 Drugi tekoči domači transferi 1.016.534,3042 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.289.994,47420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.289.994,4743 INVESTICIJSKI TRANSFERI 168.427431 Invest. transferi pravnim in fiz. osebam, ki niso prorač. uporabnik 96.100,00432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 72.327,00

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 224.833,00(I. – II.) (skupaj prihodki minus skupaj odhodki)

III/1 PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) 256.373,00(I.-7102) - (II.-403-404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhod-ki brez plačil obresti)

III/2 TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) 911.162,35(70+71) - (40+41) (tekoči prihodki minus tekoči odhodki in tekoči transferi)

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Proračun leta 2015

IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITAL. DELEŽEV(750+751+752) 89.957,0075 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 89.957,00750 Prejeta vračila danih posojil 500,00751 Prodaja kapitalskih deležev 89.457,00

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV(440+441+442+443) 200,0044 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 200,00441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 200,00

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITAL. DELEŽEV(IV.-V.) 89.757,00

C. RAČUN FINANCIRANJA

Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Proračun leta 2015

VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 110.140,00

VSEBINA

Bohinj, 23. december 2014Številka 9 URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

50 ZADOLŽEVANJE 110.140,00500 Domače zadolževanje 110.140,00

VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 384.730,0055 ODPLAČILA DOLGA 384.730,00550 Odplačila domačega dolga 384.730,00

IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU 40.000,00(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)

X. NETO ZADOLŽEVANJE -274.590,00(VII.-VIII.)

XI. NETO FINANCIRANJE -224.833,00(VI.+X.-IX.)

XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 40.000,00

2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki sorazdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavneprograme in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občin-skih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na pod-skupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

3) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - in načrt razvojnih pro-gramov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Bohinj.

4) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA3. člen

(izvrševanje proračuna)1) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.

4. člen(namenski prihodki in odhodki proračuna)

1) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prve-ga odstavka 43. člena Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF) (donacije,namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposred-nih uporabnikov, prihodki od prodaje ali zamenjave stvarnega premoženja inodškodnine iz naslova zavarovanj) tudi naslednji prihodki:

- prihodki požarne takse po 60. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni listRS, št. 03/07- uradno prečiščeno besedilo, 09/11 in 83/12), ki se uporabijo zanamen, določene v tem zakonu,

- prihodki od pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, - prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja

odpadnih voda,- prihodki iz naslova podeljenih koncesij- prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja

odpadkov, - prihodki, zbrani s plačili komunalnih prispevkov, ki se uporabljajo za gradnjo komu-

nalne opreme, - prihodki iz naslova sofinanciranja projektov, - prispevki soinvestitorjev,- prihodki od parkirnine po Odloku o prometnem in obalnem režimu,- prihodki od turistične takse in koncesijska dajatev od posebnih iger na srečo,- lastni prihodki krajevnih skupnosti, ki se namenijo za financiranje izdatkov, predvi-

denih v finančnem načrtu krajevnih skupnosti. 2) Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren

namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v viši-ni dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov proračuna.

3) Med namenska sredstva sodijo tudi sredstva proračunske postavke za odpravoplačnih nesorazmerij po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS,št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 -ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU in 50/14).

4) Pravice porabe namenskih sredstev, ki niso bile porabljene v tekočem letu, razenpravic porabe sredstev, ki jih neposredni proračunski uporabnik doseže z lastnodejavnostjo, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen.

5. člen(prerazporejanje pravic porabe)

1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembeproračuna ali rebalans proračuna.

2) O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi pro-grami v okviru področja proračunske porabe in med podprogrami v okviru glavnihprogramov odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposredne-ga uporabnika – župan in sicer župan lahko prerazporeja sredstva med glavnimiprogrami v okviru področja proračunske porabe največ v višini 20% posameznegaglavnega programa programske klasifikacije. Med podprogrami znotraj glavnegaprograma in znotraj podprogramov med proračunskimi postavkami pa lahko pre-

razporeja sredstva župan brez omejitev, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanjenalog, za katere so bila sredstva zagotovljena.

3) O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu krajevnih skupnosti odločapredsednik krajevne skupnosti v soglasju z županom.

4) V obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve iz splošne proračunske rezer-vacije ter prerazporeditve povezane z organizacijskimi spremembami proračunskihuporabnikov.

5) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati razen pod pogoji in na način, ki jihdoloča ta odlok in zakon o javnih financah, upoštevaje strukturo predloga proraču-na. Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računomfinančnih terjatev in naložb in računom financiranja ni dovoljeno.

6) Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključ-nim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2015 in nje-govi realizaciji.

6. člen(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vred-nost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovanepravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle vplačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne smepresegati 60% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporab-nika, od tega:1. v letu 2015 največ 60% navedenih pravic porabe in2. v ostalih prihodnjih letih 40% navedenih pravic porabe.

3) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle vplačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

4) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanjeobveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninskapravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzema-nje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalne storitve in drugihstoritev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.

5) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo vfinančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

7. člen(spreminjanje načrta razvojnih programov)

1) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte,katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinskisvet.

2) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranjaprestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov pouveljavitvi proračuna.

3) Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi dokumenta identi-fikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP), izdelanega v skladu z Uredboo enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije napodročju javnih financ (Ur. list RS, št. 60/06 in 54/10).

4) Investicijsko dokumentacijo za projekte, vključene v načrt razvojnih programov,sprejema župan.

8. člen(splošna proračunska rezervacija)

1) V splošno proračunsko rezervacijo se v letu 2015 izloči 0,1421 % prihodkov izbilance prihodkov in odhodkov oziroma 15.000 EUR.

2) V sredstva proračunske rezerve se izloča del prihodkov iz bilance prihodkov inodhodkov proračuna v višini, ki je določena v prejšnjem odstavku, vendar največdo višine 2% prihodkov proračuna.

3) Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidenenamene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, zakatere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu,ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.

4) O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.

9. člen(proračunski skladi)

1) V proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad, se v letu 2015 izloči 0,3317% prejemkov oziroma 35.000 EUR.

2) V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkovproračuna v višini, ki je določena v prejšnjem odstavku vendar največ do višine1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec,dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto

3) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravoposledic naravnih nesreč kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visoksneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške,živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile inekološke nesreče.

Bohinj, 23. december 2014 Številka 9URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

4) O uporabi sredstev proračunske rezerve do višine 2.100 EUR odloča na predlogobčinske uprave župan in o uporabi sredstev obvesti občinski svet s pisnimporočilom.

5) V primerih, ko financiranje izdatkov za odpravo posledic presega višino, ki jedoločena v prejšnjem odstavku, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.

IV. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGAPREMOŽENJA DRŽAVE

10. členČe so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2015

odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do višine 800 EUR nadolžnika.

11. člen1) S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva

se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostnepapirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb.

2) Posredni uporabniki morajo na zahtevo za finance pristnega organa občine prostadenarna sredstva najprej ponuditi proračunu, če je to potrebno za zagotavljanjelikvidnosti oziroma za izvrševanje občinskega proračuna.

V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA

12. člen(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)

1) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, pre-sežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dol-gov v računu financiranja se občina za proračun v leta 2015 lahko zadolži do110.140 EUR, in sicer za investicije iz načrta razvojnih programov.

2) Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij,katerih ustanoviteljica je Občina Bohinj, v letu 2015 ne sme preseči skupne višineglavnic 42.000 EUR.

13. člen(obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in

izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje)1) Posredni uporabniki občinskega proračuna (javni zavodi in javna podjetja, katerih

ustanoviteljica je občina), ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposred-no ali posredno prevladujoč delež, se lahko v letu 2015 zadolžijo do skupne višine42.000 EUR, in sicer s soglasjem ustanovitelja.

2) O soglasju odloča občinski svet.

14. člen(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko zadolži do višine stanja

glavnice na dan 31.12.2015.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

15. člen(sklepanje pogodb s prejemniki proračunskih sredstev)

S posrednimi in neposrednimi proračunskimi porabniki in drugimi prejemniki pro-računskih sredstev ni dovoljeno skleniti pogodbe ali nakazati proračunskih sredstev, čeimajo neporavnane zapadle obveznosti do proračuna in neposrednih in posrednih pro-računskih porabnikov na podlagi veljavnih občinskih predpisov in veljavnih sklenjenihpogodb.

16. člen(začasno financiranje v letu 2015)

V obdobju začasnega financiranja Občine Bohinj v letu 2015, če bo začasno finan-ciranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

17. člen(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Bohinj.

Številka: 410-0029/2014-16Bohinjska Bistrica, 18. december 2014

Župan Občine BohinjFranc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

13.Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 8/07)

je Občinski svet Občine Bohinj na 3. redni seji, dne 18. decembra 2014 sprejel

SKLEPo določitvi cen voženj s turistično ladjo

I.V Občini Bohinj se za leto 2015 in 2016 za prevoze turistov s turističnim čolnom

uporablja cenik, ki je priloga tega sklepa.

II.Za vse cene velja, da vsebujejo DDV.

III.Ta sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj

in se uporablja od 01.01.2015.

Številka: 032-0010/2014-4 Bohinjska Bistrica, 18. december 2014

Župan Občine BohinjFranc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

III. – CENE VOŽENJ S TURISTIČNO LADJO:

ENOSMERNE KARTE CENAOdrasli 9 € po osebiOtroci 4 do 14 let 6,5 € po osebiDijaki, študenti, seniorji 65+ 8 € po osebiEnosmerna družinska karta* 19 €Skupina nad 20 oseb 7,5 € po osebiŠolska skupina otrok nad 20 oseb 5,5 € po osebiSkupina dijaki, študenti, seniorji 65+ nad 20 oseb 6,5 € po osebiPredšolska skupina otrok nad 20 oseb 3 € po osebi

POVRATNE KARTE CENAOdrasli 10,5 € po osebiOtroci 4 do 14 let 7,5€ po osebiDijaki, študenti, seniorji 65+ 9,5 € po osebiPovratna družinska karta* 24 €Skupina nad 20 oseb 9,5 € po osebiŠolska skupina otrok nad 20 oseb 6,5 € po osebiSkupina dijaki, študenti, seniorji 65+ nad 20 oseb 8,5 € po osebiPredšolska skupina otrok nad 20 oseb 4 € po osebi

*Družinska karta pripada družini z dvema odraslima osebama in najmanj enimotrokom do 18. leta starosti.

* Študentom, dijakom in osebam, starim nad 65 let se prizna popust na osnovidokazil.

*Za potrebe oblikovanja programov (paketov) in agencijskih popustov se omogočido 30% popust po sklepu župana.

Zaradi spodbujanja uporabe javnih prevoznih sredstev se imetnikom Kartice GostBohinja prizna 50% popust na navedene cene.

14.Na podlagi 6. člena Odloka o občinskih taksah v Občini Bohinj (Uradni vest-

nik Občine Bohinj, št. 3/07), ter 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Ob-čine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na 3. redni seji, dne 18.12.2014sprejel

SKLEPo določitvi vrednosti točke občinske takse v Občini Bohinj

za leto 2015

I.Vrednost točke po Odloku o občinskih taksah v Občini Bohinj (uradni vestnik

Občine Bohinj, št. 3/07) od 1.1.2015 znaša 0,083 EUR.

II.Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

Številka: 032-18/2007-4Bohinjska Bistrica, 18. december 2014

Župan Občine BohinjFranc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r

15.Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07)

je občinski svet na 3. redni seji, dne 18. decembra 2014 sprejel

SKLEPo določitvi cen za leto 2015

I.V Občini Bohinj se v letu 2015 uporablja cenik, ki je priloga tega sklepa.

II. Za večino cen v ceniku velja, da ne vsebujejo DDV. Če je DDV že vračunan v ceni,

pa je to ustrezno navedeno v opombi.

III.Cene, ki so priloga tega sklepa, veljajo za leto 2015 in se uporabljajo od 1.1.2015

dalje.

Številka: 032-0010/2014-3Bohinjska Bistrica, 18. december 2014

Župan Občine BohinjFranc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

I. REŽIJSKI OBRAT

1. Storitve komunalnih dejavnosti

1. PRODAJNE URE

Tarifna skupina Vrsta del Delo pod posebnimipogoji - nadure

EUR/uro EUR/uro

I., II., III. Manj zahtevna dela 8,50 10,88IV., V. Zahtevna dela 13,96 17,86VI., VII. Zelo zahtevna dela 19,20 24,55

1.1 Stroški v postopku

EUR/kos

črno – belo fotokopiranje in tiskanje A4-ena stran 0,06

barvno fotokopiranje in tiskanje A4-ena stran 0,63

2. PRODAJNE STROJNE URE

EUR/uro

Man kiper ali traktor 27,48

Bager MF 27,82

Unimog - brez priključka 42,53

Kosilnica, mulčer 15,16

Kombi Iveco 23,45

EUR/km

Osebni avto 0,33

Tovorni avto 0,60

3. PRIROČNI STROJI

EUR/uro

Aparat za iskanje napak na cevovodih 4,36

Aparat za taljenje vode 4,36

Električni vrezovalec navojev 4,36

Motorna žaga, motorna kosa, puhalnik listja, 4,36

obrezovalnik za živo mejo, višinski obrezovalnik drevja

Žaga za rezanje asfalta 4,36

Črpalka za vodo Honda 4,36

Čistilec kanalizacije 4,36

EUR/kos/danCestna signalizacija 1,13

*Opomba: Stroji in oprema se daje v najem samo skupaj z delavcem, katerega ura sedodatno zaračuna.

4. ZIMSKA SLUŽBA - odstranjevanje snega na vozišču in posipanje

EUR/uro

Man - plug 39,67

Unimog - plug 57,70

Unimog - čelna rolba 69,24

Unimog - stranski odmetalec 61,14

Nakladač - bager MF 37,03

Traktor (do 40 KM) - plug 22,57

Traktor (od 41 - 59 KM) - plug 26,36

Traktor (od 60 - 95 KM) - plug 30,85

Traktor (od 96 - 120 KM) - plug 39,38

Traktor (nad 120 KM) - plug 44,86

Honda - odmetalec 24,20

EUR/m3

Posipanje in soljenje z mešanico 147,60

Priprava in dostava mešanice 122,51

4.1 Cene storitev pogodbenih izvajalcev (odstranjevanje snega na vozišču)*

Vozilo z plugom Vozilo z odmetalcemEUR EUR

bruto/uro bruto/uro

Traktor (do 40 KM) 22,57 29,35

Traktor (od 41 - 65 KM) 26,36 34,27

Traktor (od 66 – 95 KM) 30,85 40,10

Traktor (od 96 - 120 KM) 39,38 51,20

Traktor (nad 120 KM) 44,86 58,33

Bohinj, 23. december 2014Številka 9 URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Bohinj, 23. december 2014 Številka 9URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

4.1.a. Cene storitev pogodbenih izvajalcev (posipanje vozišč)*

Vozilo z posipalcemEUR

bruto/uro

Traktor 30,85

4.1.b. Cene storitev pogodbenih izvajalcev (stalna pripravljenost na domu)*

Vozila z delavcemEUR

bruto/mesec

Stalna pripravljenost na domu 85,85

*Opomba: Navedene so bruto cene (z DDV za s.p. in z akontacijo dohodnine v primerudopolnilne dejavnosti na kmetiji), ki pomenijo celoten strošek za naročnika.

5. POKOPALIŠKO-POGREBNA DEJAVNOST

5.1 Pogrebna dejavnost

EUR/danUporaba mrliške vežice 119,21

5.2 Cene strojnega in ročnega izkopa grobaEUR/kos

Navadni grob - ročni izkop 190,86

Navadni grob - strojni izkop 114,51

Žarni grob 27,82

Dodatek pri izkopu groba 9,82

5.3 GrobninaEUR/kos

Enojni grob 13,90

Dvojni grob 27,82

Trojni grob 41,71

Vrstni grob 27,82

Žarni grob 10,41

Grobnica 55,62

6. RAVNANJE Z ODPADKI

Najemnine (na mesec) EUR/kos

Zabojnik - 120 – 240 l 0,69

Zabojnik – večji od 240 l 3,91

Zabojnik (5 – 10m3) na dan 0,69

Dostava zabojnika (5 – 10 m3) 20,20

EUR/m3

Odlaganje mešanih gradbenih odpadkov 30,30

EUR/tOdlaganje azbestnih odpadkov 85,85

7. PLAKATIRANJE

Najem enega plakatnega mesta (na dan) EUR/kos

Manjši od vključno A3 (30x42) 0,13

Večji od A3 0,24

Nameščanje in odstranjevanje (na kos) 2,16

*Opomba: Nameščanje plakatov se bo izvajalo samo ob torkih in petkih.

II. DVORANA DANICA

1. Izposoja klopi in stojnic iz večnamenske dvorane Danica

Najem

1 komplet (2 klopi in miza) 4,33 EUR/dan uporabe

Stojnica 9,74 EUR/dan uporabe

Izposoja klopi in miz se dovoli za humanitarne namene oziroma se izposoja lahkoizvrši le za prostore, ki so ustrezno urejeni in imajo utrjeno podlago.

Plačila najemnine so oproščena društva, javni zavodi in druge organizacije ki imajosedež v občini Bohinj in se financirajo iz proračunskih sredstev ter ne opravljajo profitnedejavnosti.

2. Najemnine za prostore, ki se oddajajo brez javnega razpisa2 a. Cenik za uporabo teniškega igrišča

Obdobje najema Čas najema Cena najema/uro

od 01.01. do 30.04. od 09. do 22. ure 14,09 EUR

od 01.05. do 30.09. od 09. do 22. ure 5,95 EUR

od 01.10. do 31.12. od 09. do 22. ure 14,09 EUR

2 b. Cenik za rekreacijo

Obdobje najema Čas najema Cena najema/uro

od 01.01. do 30.04. od 09. do 22. ure 21,65 EUR

od 01.05. do 30.09. od 09. do 22. ure 17,88 EUR

od 01.10. do 31.12. od 09. do 22. ure 21,65 EUR

2 c. Cenik za prireditve

Obdobje najema Čas najema Cena najema športne, kulturne prireditve/dan

od 01.01. do 30.04. od 00. do 24. ure 1.356,04 EUR

od 01.05. do 30.09. od 00. do 24. ure 1.083,43 EUR

od 01.10. do 31.12. od 00. do 24. ure 1.356,04 EUR

Obdobje najema Čas najema Cena najema druge prireditve/dan

od 01.01. do 30.04. od 00. do 24. ure 1.408,47 EUR

od 01.05. do 30.09. od 00. do 24. ure 1.245,95 EUR

od 01.10. do 31.12. od 00. do 24. ure 1.408,47 EUR

Najemnine pod točko 2a., 2b. in 2c. plačajo društva, javni zavodi in druge organi-zacije ki imajo sedež v občini Bohinj in se financirajo iz proračunskih sredstev ter neopravljajo profitne dejavnosti, v višini 10 % navedenih cen.

V primeru najema dvorane za rekreacijo, kjer se uporablja ½ dvorane ali manj, secena najema zniža za 40%.

Programi organizirane vadbe za mlade, v starosti do 18. let, so oproščeni najema.

III. KULTURNI DOM JOŽA AŽMANA

1. Najem dvorane za oddajo brez javnega razpisa

Poslovni prostor Cena najema 1. Sejna dvorana, predavanja, seminarji, tečaji, posveti 14,09 EUR/uro

2. Folklorna/glasbena soba 14,09 EUR/uro

Bohinj, 23. december 2014Številka 9 URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

3. Dvorana 20 % inkasa za gostujoče

Kulturne prireditve 15 % inkasa za domačine

brez inkasa – 50 % cene za komercialne prireditve

Komercialne prireditve od 0 do 4 ure 48,75 EUR/uro

občni zbori, kongresi od 5 do 7 ur 43,33 EUR/uro

shodi političnih strank več kot 7 ur 346,69 EUR

4. a. Avla kulturnega doma 14,09 EUR/dan

• Razstave zunanjih ponudnikov.

• Kongresi.

• Shodi političnih strank.

4. b. Avla kulturnega doma 14,09 EUR/dan

• Komercialne prireditve.

• Itd.

*Opomba: Upošteva se inkaso brez DDV.** Opomba: Ob najemu Dvorane je uporaba avle brezplačna.

Plačila najemnin pod točkami 1., 2., 3. (velja samo za občne zbore) in 4. sooproščena društva, javni zavodi in druge organizacije ki imajo sedež v občini Bohinj inse financirajo iz proračunskih sredstev ter ne opravljajo profitne dejavnosti.

IV. DRUŠTVENI DOM

Najem dvorane za oddajo brez javnega razpisa

Poslovni prostorSejna dvorana 6,16 EUR/uropredavanja, seminarji, tečaji, posveti

*Opomba: Cene že vsebujejo DDV.

V. MUZEJSKA DEJAVNOST

Vstopnine

Odrasli 2,50 EUR

Otroci, upokojenci, invalidi, študentje 2,00 EUR

Skupina nad 10 oseb 10 % popusta

Razglednice 0,30 EUR

Razglednice Valentin Hodnik 3,74 EUR

Brošura "Muzeji na Gorenjskem" 1,52 EUR

Značke 0,10 EUR

Slovensko muzejsko društvo brezplačno

Muzejsko društvo Žiga Zois, Društvo ICOM brezplačno

Javni zavod OŠ dr. Janeza Mencingerja brezplačno

Domači in tuji novinarji ter turistični agenti brezplačno

v dogovoru z Zavodom za turizem (poslovni partnerji)

*Opomba: Cene že vsebujejo DDV.

**Za potrebe oblikovanja programov (paketov) se omogoči do 30 % popust po sklepužupana.

*** Velja tudi za leto 2016.

VI. ŠOTOR

Najem, postavitev in podiranje

Šotor za prireditve 453,49 EUR/dan uporabe

Postavljanje šotora 163,54 EUR

Podiranje šotora 81,77 EUR

Nadzor nad podiranjem in postavljanjem šotora – prisotnost delavca 8,37 EUR/uro

V primeru najema delov šotora (osmin) se zgoraj navedene cene sorazmernoznižajo, razen cen nadzora, ki se obračunajo po opravljenih urah.

V primeru, da najemnik šotora sam izvede postavitev in podiranje šotora, plačaobvezen nadzor nad podiranjem in postavljanjem.

Za vsak nadaljnji dan uporabe nad dvema dnevoma skupaj se cena najema šoto-ra zniža na polovico osnovne cene.

Društva, javni zavodi in druge organizacije ki imajo sedež v občini Bohinj in sefinancirajo iz proračunskih sredstev, ne opravljajo profitne dejavnosti ter niso davčnizavezanci, plačajo 30 % navedenih cen.

Za ostale uporabnike znaša cena najema po ceniku.

Plačila najema šotora so oproščena izključno humanitarna in invalidska društva ssedežem v občini Bohinj.

VII. STOJNICE

Najem

Stojnice (LEADER) 8,52 EUR/dan uporabe

Uporabnike stojnic, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji ali čebe-larstvo v Občini Bohinj (prehrambeni izdelki in ročna dela), se oprosti plačila.

VIII. CECONIJEV PARK

Najemnina

Do 2 uri 50,00 EUR

Vsaka nadaljnja ura 20,00 EUR

Organizacija porok

Organizacija civilne poroke 400 EUR

Organizacija nadstandardne poroke 500 EUR

*Opomba: V primeru slabega vremena na dan poroke, se poroka organizira v avli

Kulturnega doma Joža Ažmana.

IX. TRŽNICA BOHINJSKA BISTRICA

Dnevni najem prodajnega mesta 5 EUR/dan uporabe

Mesečni najem prodajnega mesta z rezervacijo 30 EUR/mesec uporabe

Letni najem prodajnega mesta z rezervacijo 200 EUR/leto uporabe

*Opomba: Cene že vsebujejo DDV.

Če prodajalec do 8. ure ne zasede prodajnega mesta v okviru mesečnega oziromaletnega najema prodajnega mesta, se prodajno mesto lahko odda drugemu prodajalcuza isti dan.

Za večino cen v ceniku velja, da ne vsebujejo DDV. V kolikor pa je DDV že vraču-nan v ceni pa je to ustrezno navedeno v opombi.

Kadar je Občina Bohinj soorganizator prireditev je najem prostora brezplačen.

Odobritev najema posameznih prostorov se uveljavi na podlagi vloge. Če vloga nioddana in se prostor kljub temu koristi, Občina Bohinj uporabniku zaračuna polno ceno.

Cenik velja za leto 2015 in se uporablja od 01.01.2015 dalje.

17 MLADINA, KULTURA

Tujejezični recital intekmovanje iz logikeNatalija Bohinc Zaveljčina

V petek, 7. novembra, je Gimnazija ŠkofjaLoka je že štirinajstič zapored organizirala tu-jejezični recital Jezik – kultura in tradicija2014, letos s podnaslovom »Rod si rodu rokopodaja«. Na recitalu je sodelovalo 20 osnov-nih in srednjih šol iz vse Slovenije, ki so s svo-jim pevskim ali dramskim nastopom opozo-rile na pomen medgeneracijskega sožitja instrpnosti. Našo šolo so zastopali dijaki z Jese-nic: Nina Smolej, 4.b, ki je zapela pesem One(U2), in Laura Drole, 4.c, z recitacijo Belissimalettera di un figlio ai genitori ob klavirskispremljavi Vida Jeraše, 4.c. Recital je bil izve-den tudi v okviru projekta Dvig socialnega inkulturnega kapitala za vse šole v naši mreži.

V soboto, 8. novembra, je na Fakulteti zaelektrotehniko v Ljubljani potekalo državnotekmovanje iz logike. Naših deset tekmoval-cev se je odlično odrezalo, saj so dosegli trizlata in štiri srebrna priznanja. Zlato pri-znanje so osvojili Sara Ravnik (iz Žirovnice),Maj Jensterle (z Bleda) in Kristjan Bregant (izGorij), srebrna pa Andraž Maier (iz Podnarta),Tjaša Češek, Ema Češek in Meta Pirc (vse triiz Žirovnice). Poleg tega je z dosežki našolskem tekmovanju osvojilo bronasto pri-znanje kar 43 dijakov. �

Projektni dan Gimnazije JeseniceMilena Gerbec, vodja projekta

V torek, 18. novembra, smo na Gimnaziji Je-senice izvedli tradicionalni projektni dan, na-menjen predvsem dijakom drugih letnikov indevetošolcem iz osnovnih šol. Tema letošnjegaprojektnega dneva je bila »Socialni kapital«.

Obiskalo nas je kar 85 devetošolcev in nji-hovih spremljevalk ter spremljevalcev iz os-mih osnovnih šol. Z nami so se učili, zabavali,družili in pogovarjali. Sodelovali so pri ra-zličnih predmetnih področjih – od jezikov,matematike, zgodovine, geografije, soci-ologije, psihologije, biologije, likovne umet-nosti, glasbe do športne vzgoje.

Dijaki so se skupaj z devetošolci naučili, danam le izobrazba, znanje, medsebojno spo-štovanje in sposobnost sodelovanja omogoča,

da se vključujemo v družbo in jo skupaj zdrugimi oblikujemo in spreminjamo na bolje.Zaupanje in pripravljenost sodelovati stapomemben del človeškega kapitala, ki pove-zuje ljudi. Skupaj bomo izboljšali življenje insvet zate, zame in za vse nas. �

Božično-novoletnikoncertGlasbena šola Radovljica

Glasbena šola Radovljica že vrsto let obizteku koledarskega leta prireja božično-no-voletni koncert s prazničnim programom. Našoli spodbujamo skupinsko, orkestrsko inansambelsko muziciranje in praznični de-cember je priložnost, da se učenci predstavijosvojim domačim, pa tudi zunanjim poslušal-cem. Letos bodo nastopili: učenci Glasbenepripravnice, Mladinski pevski zbor, Mladinskipihalni orkester, Godalni orkester, Kitarskiansambel in Mali godalni ansambel.

Prejšnja leta so se koncerti odvijali vBaročni dvorani Radovljiške graščine, ki pa jezaradi vedno večjega števila nastopajočihpostala pretesna. Zato smo se odločili, da seletos srečamo v Festivalni dvorani na Bledu,in sicer v torek, 23. decembra, ob 18. uri.

Vljudno vabljeni, vstop je prost. �

Gala koncert GodbeBohinjNada Frelih, Glasbeno društvo Bohinj

Koledarsko leto se izteka, beleži zadnjestrani, vrstice, besede, ki bodo še ujete v leto2014. Ljubiteljska kultura se vrednoti po delu,ki je opravljeno v koledarskem letu. Kot vsislovenski pihalni orkestri je tudi godba Glas-benega društva Bohinj v jesenskem časuštudirala izbrani glasbeni program za praz-nični koncert, ki naj bi prikazal celoletno delo.Veliko časa in truda je bilo vloženega. Napočilje čas, da naučeno uporabimo v praksi.

Vsebina koncerta je nova, program je di-namičen in bo ustregel okusom vseh ge-neracij, prav vsak bo našel nekaj zase; prvičbosta zaigrani božični skladbi Lojzeta Doli-narja (priredbo za godbo je izdelal MilanŽnidaršič), v katerih so glavne osebe pevci os-novne šole in srednje glasbene šole; v našte-vanju imata mesto tudi klasika in lepaslovenska popevka; želji novih, mladih god-benikov pa smo ustregli z nekaj živahnimiskladbami, med katerimi je prav gotovo silnoopevana Gangnam Style. In še in še bi lahkonaštevali ... A nekaj naj ostane skrito.

Bohinjski godbeniki z dirigentom MarkomŽirovnikom in gosti vas prisrčno vabimo vnašo družbo na tradicionalni božično-novo-letni koncert in počastitev dneva samostoj-nosti in enotnosti, ki bo na štefanovo, 26.decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu JožaAžmana v Bohinjski Bistrici.

Vstopnina za odrasle je osem, za otroke(10–15 let) pa pet evrov. �

Božični večerTriglavskih rož'cJure Sodja, predsednik KD Bohinj

Sobota, 27. december, bo prav posebendan, saj bodo Triglavske rož'ce zopet postale»božične zvezdice«. V goste so povabile pravposebne fante, ki bodo z njimi tudi zapeli.Božični koncert s pričetkom ob 19. uri bo vcerkvi Svetega Martina v Srednji vasi. Tri-glavske rož'ce bodo tako zaključile zanimivoleto. Vstopnine ni.

Tudi ta koncert je dobrodelen, saj Triglav-ske rož'ce že četrto leto zapored pomagajodeklici Monishi v Indiji, ki so jo »posvojile«,in ji s tem omogočajo normalno prehrano inšolanje. �

V veseli december sKD Bohinj Jure Sodja, predsednik KD Bohinj

Leto 2014 se zaključuje in s tem tudi dobapraznovanj obletnic folklornih skupin Kul-turnega društva Bohinj. Odločili smo se, dajih obeležimo na letni prireditvi, ki jo običajnoorganiziramo okoli 3. decembra zaradi pove-zave s Prešernom, vendar je letos datumpadel ravno na sv. Miklavža.

Na prazničnem večeru je nastopalo vsehpet sekcij našega društva. Lepo so zapelepevke Ženskega pevskega zbora in Triglav-skih rož'c, plesali pa so Pastirčki, Ta vel'ki pa-stirčki in Odrasla FS.

Večer je bil prav poseben in lep za članeOdrasle folklorne skupine, saj so po enemletu vaj dočakali izvedbo »Plesnega potovanjapo Sloveniji«, ki ga je v ta namen pripravilamentorica Folklornih skupin in režiserka ve-čera Marjeta Preželj. Bili smo priče zanimi-vemu plesnemu prepletu, različnim ritmom,predstavitvi značilnosti sedmih slovenskihpokrajin. Plesalci so uživali ob nastopih v

Foto: Gimnazija Jesenice

18KULTURA

civilnih oblačilih, ker je režiserka želela po-udariti plese. Na koncu smo podelili velikoplaket in priznanj našega društva in JSKD OIRadovljica, ki so si jih naši folkloristi zaslužili.Posebna priznanja JSKD sta dobili naši folk-lorni skupini za 30 in 60 let delovanja.

Nastopi so navdušili obiskovalce dobrozasedene dvorane. Člani KD in starši otrok paso se izkazali s peko peciva in ostalih dobrot.Hvaležni smo tudi za pomoč bohinjskihgostincev, ki so prispevali pijačo za našopogostitev. S KD Bohinj v veseli december inceloten kulturni vikend je ponudil velikočustev in veselja, ki nas bodo ponesla v novoleto 2015!

Še enkrat hvala vsem članom KD Bohinj, kiste bili, in hvala tistim, ki ste še vedno del tečudovite zgodbe, ki smo jo v teh dnehpočastili z lepim praznovanjem. �

Sladek kreativen dan vHotelu KristalPetra Lotrič Ogrin

V družinskem hotelu Kristal, ki ga voditaAlenka in Ludvik Dobravec, že tradicionalnopotekajo vsakoletne mednarodne likovnekolonije. V oktobru je bila organizirana že 6.Mednarodna likovna kolonija Kristal. Kolonijaje ponovno potrdila spoznanje, da so kulturnevsebine tiste, ki dajejo našemu vsakdanjemuživljenju, pa tudi gostinstvu in turizmu,pomembno presežno vrednost.

Uspešno izpeljani likovni koloniji je sledilše zanimiv kreativen dan. V soboto, 15. no-vembra, sta Alenka Dobravec in Nina Krai-gher, avtorica-umetnica čokoladnih kreacij, kiz božanskimi okusi božajo brbončice še takozahtevnih obiskovalcev čokoladnice v Bohinj-ski Češnjici, umetnike povabili na posebnodelovno druženje, katerega cilj je imel hu-manitaren značaj.

Umetniki so slikarska platna zamenjali začokoladne ploščice, akrilne in oljne barve paza jedilne. Čokoladna plošča je vsakemupredstavljala svet ustvarjalne svobode,površino, na kateri je lahko v njemu lastni inprepoznavni tehniki upodobil svojo likovno

zgodbo. Slikanje s povsem drugačno tehnikojim je predstavila Nina.

Delovno srečanje je bilo kljub sladkim ma-terialom resno likovno delo s plemenitim na-menom, saj sta se pobudnici kreativnegadneva Alenka in Nina odločili, da bostaizkupiček od prodanih čokoladnih slik name-nili za pomoč štiri in pol leta stari dekliciEvelin Strajnar, ki se je rodila s hudo in zeloredko gensko napako, zaradi katere bo ostalaumsko in telesno prizadeta. Skrbna starša sez njo zelo veliko ukvarjata, vozita jo na te-rapije v zdravstveni dom, na URI Soča v Lju-bljano, na Polikliniko za fizikalno medicino inrehabilitacijo v Zagreb, v center Gibanje ter vStaro Goro na Oddelek za invalidno mladino.Več informacij o Evelin lahko izveste v Zgodbio Evelin na spletnem portalu Youtube.

Alenka in Nina dajeta s svojo odločitvijotudi vam priložnost, da postanete del njunegaplemenitega dejanja. Z nakupom čokoladneslike boste tudi vi pomagali Evelin do raz-ličnih terapij, ki ji izboljšujejo kvaliteto življe-nja, in hkrati pridobili nadvse zanimivolikovno podobo, delo enega izmed znanih inpriznanih likovnih umetnikov. S svojim daro-vanjem si boste praznični čas, ki se začenja,oplemenitili in polepšali. �

Martinovanje na ProsekuNada Frelih, Glasbeno društvo Bohinj

Godba Bohinj je 9. novembra gostovala naProseku pri Trstu, kjer se je na povabilo do-mačega godbenega društva udeležila »fu-renge« s prevozom in krstom novega vina.

Prosek in praznik sv. Martina veže dolgatradicija, saj je sv. Martin zavetnik te vasi innaj bi mošt spremenil v novo vino. Vsako letovaške organizacije in društva s pomočjodrugih ustanov obudijo stare običaje s po-hodom, furengo, krstom novega vina, števil-nimi predavanji in srečanji ter sevedasejmom na dan sv. Martina, 11. novembra.

»Furenga« s prevozom in krstom novegavina, ki je potekala v režiji Kmečke zveze inMladinskega krožka Prosek-Kontovel, je vnedeljo, 9. novembra, na Prosek pritegnila ve-liko obiskovalcev. V zgodnjem popoldanskemčasu se je pričela že tradicionalna Martinova»furenga«. Ime je dobila po furmanih, ki so vpreteklosti z vozovi prinašali novo vino tudi vproseške gostilne, da bi ocenili letino. Do-godka se je udeležila tudi kraljica terana AnetJagodić.

Povorka se je vila po vasi od gostilne dogostilne, od vinarja do vinarja. Povorko je

vodila Godba Bohinj, sledili so ji kočije in vo-zovi s sodi vina. Na osmih lokacijah so pride-lovalci vin ponudili v pokušino svoj vinskiizdelek. Ob 16. uri je bil v kulturnem domukrst novega vina prosekarja, ki ga na tem ob-močju proizvajajo že stoletja – Janez VajkardValvazor ga je na primer že leta 1689 omenilv svoji Slavi vojvodine Kranjske. V zadnjihletih je proizvodnjo na podlagi izvirnegapostopka ponovno oživel praprovski vinarEdi Kante, ki poudarja, da ne gre za njegovovino, ampak za penino, ki je izraz teritorija.Letos je proizvedel okrog dva tisoč steklenicin prvo steklenico so uradno odprli ob 18. uriv Društveni gostilni na Proseku. Njegova željaje, da bi se tudi mlajši vinogradniki preizkusiliv proizvodnji. Kmečka zveza je že registriralaznamko Prosekar: kdor jo bo želel uporab-ljati, bo moral spoštovati izvirni postopekvinifikacije.

Godba je zaključila krst vina s priljubljenoskladbo Oh, ta žeja. Ob pokušini vin inpriljubljene krajevne specialitete – »fanclov zdušo« – se je razvilo pristno druženje z do-mačini, godbeniki in obiskovalci krajevnegapraznika.

Prijaznost, gostoljubnost in predvsem lepaslovenska beseda so odlika zamejskega krajaProsek. �

Miklavžev dobrodelnikoncertJure Sodja, predsednik KD Bohinj

Miklavžev večer leta 2014 bo za vedno za-pisan v srcih organizatorjev, nastopajočih indružine Pekovec. Vsi, ki smo sodelovali pritem projektu upamo, da bo večer ostal tudi vsrcih vseh obiskovalcev koncerta. Polna dvo-rana, bogat program, fantastični nastopajoči,nasmejani obrazi, domači piškoti in kuhanovino. Ko bi le bilo veliko podobnih večerov vprihodnosti.

Nastopale so odlične skupine: Aleša in JašaSodja ter Baletni sončki iz Plesalnice Bohinj,Bohinjski harmonikarji Glasbene šole Bohinj,Lovski rogisti Bohinja, Trio flavt Ane, Mancein Mateje. Brez pevskih zborov seveda ni šlo:ŽPZ KD Bohinj, PD Franc Urbanc s sprem-ljavo harmonikarja Krištofa Mikeljna, Triglav-ske rož'ce KD Bohinj. Navdušil nas je imitatorin stand-up komik Aleksander Pozvek terglasbeni solisti: Ana Ogrin s citrami, TinaBučar z violino in spremljavo Špele Torkar,Katja Arh na saksofonu, harmonikarji JanŠubelj, Luka Kalita in Jaka Taler, pevka JercaLunar s spremljavo Julija Koporca na kitari,

Foto: Pavel KorošecFoto: Pavel Korošec

Foto: Hotel Kristal

19 KULTURA, ŠPORT

pevka Sara Zakrajšek s spremljavo RokaMraka na klaviaturi. Veliko aplavzov je bilonamenjenih Glasbenemu studiu Osminka, kise nam je pridružil pri organizaciji s svojimipevkami in glavnim pevskim presenečenjemvečera. Dekleta so se predstavile v solonastopih, pa tudi kot skupina Studio OsminkaM. Nastopale so Aleksandra Vovk, Janja Je-senko, Neža Čadež, Ana Smukvač, Zoja Šporn,Tea Kavčič in Neža Witwicky. Polno dvoranoje navdušil še tekmovalec priljubljene oddajeSlovenija ima talent, Stiven Rahman, zakaterega smo tudi Bohinjci stiskali pesti ledva večera kasneje, ko je nastopil v polfinalu.Prekrasen, pester in programsko bogat pro-gram je povezovala neprekosljiva Lucija Grm,ozvočil pa Klemen Černe. Uporabo dvoraneKulturnega doma Joža Ažmana je prispevalaObčina Bohinj.

Organizatorji smo nadvse hvaležni vsemskupaj in vsakemu posebej od nastopajočih,ki so nam pripravili prekrasen večer. Pravtako se iskreno zahvaljujemo vsakemu, ki jeprišel v dvorano in prispeval kak evro za našletošnji dober namen. Zbrali pa nismo lekakega evra, ampak celo 3.287,13 evrov, karje preseglo vsa pričakovanja in želje pred do-godkom. Organizatorji se zavezujemo, da boves denar nakazan na poseben račun, ki je zaŠtefanovo operacijo odprt pri Območnemzdruženju Rdečega križa Radovljica, in sicerTRR: 07000-0000487321, sklic: 290-11,namen nakazila: za Štefana. Račun navajamo,saj je v zadnjih dneh veliko Bohinjk in Bohinj-cev vprašalo, kam se lahko nakaže prispevkev primeru neudeležbe koncerta.

Hvala vsem! �

Vabilo na ValentinovkoncertNSD Bohinj

Nordijsko smučarsko društvo Bohinj vabina Valentinov koncert z ansamblom Spev, kibo v petek, 13. februarja, ob 20. uri v Kul-turnem domu Joža Ažmana.

Koncert bo dobrodelen, saj bo izkupiček odprodanih vstopnic namenjen delovanjudruštva in nakupu skakalne opreme. Vstop-nice po 12 evrov bodo v prodaji takoj ponovem letu v Turizmu Bohinj, kupite jih lahkotudi eno uro pred pričetkom koncerta v KDJoža Ažmana. �

Svetovno prvenstvo vplesu na PoljskemSlavi Martinovič, Petra Lotrič Ogrin

Plesalnica Studia Bohinj se je od 7. do 14.decembra s svojimi plesalkami udeležila Sve-tovnega prvenstva v plesu v Mikolajki naPoljskem.

Tekmovanja so se udeležile: Neža Ribnikar,Aleša Sodja, Tinkara Odar, Monika Topolnik,Maruša Odar, Mina Rozman Hadžič, KatarinaCerkovnik in Ana Kurent.

V solo plesu je tekmovala Neža Ribnikar, kije osvojila odlično 18. mesto v konkurenci 47solistk. V plesu v paru sta tekmovali MarušaOdar in Ana Kurent. V mali plesni skupini paso tekmovale Monika Topolnik, Maruša Odar,Neža Ribnikar, Tinkara Odar, KatarinaCerkovnik in Mina Hadžič Medja. Dosegle sozelo dobro 15. mesto.

Za vso izkazano podporo se Plesalnica Stu-dia Bohinj zahvaljuje staršem svojih plesalk,županu Francu Kramarju in Občini Bohinj.

Svetovnega prvenstva sta se udeležili tudiSara Medja in Nastja Smukavec in v plesu vparu dosegli enkratno četrto mesto. Njunakonkurenca je bila zelo močna, kar 25 parovplesalcev iz vsega sveta. �

Planinska zvezapodelila najvišja priznanjaPetra Lotrič Ogrin

V soboto, 6. decembra, je v Ajdovščinipotekala svečana podelitev najvišjih priznanjPlaninske zveze Slovenije za leto 2014.Podelitve, ki jo je Planinska zveza Slovenije(PZS) pripravila v sodelovanju s Planinskimdruštvom Ajdovščina in Občino Ajdovščina,so se udeležili številni ugledni gostje, kotslavnostni govornik pa je spregovoril alpinistViki Grošelj.

Najvišja priznanja PZS podeljuje enkratletno ter so velika čast in pohvala prejem-nikom za njihovo dolgoletno in predano pro-stovoljno delo. Svečane listine PZS je letosprejelo enajst zaslužnih posameznikov, ki sodali bistven pečat planinstvu in planinski or-ganizaciji, spominske plakete pa je ob živ-ljenjskih jubilejih (65, 70, 75, 80 let) zauspešno delovanje in izjemne dosežke prejeloštirinajst planincev.

»Podelitev najvišjih priznanj PZS zaslužnimčlanom ni samo najbolj svečan vsakoletni do-godek v delovanju naše organizacije, ko sepoklonimo prejemnikom, se z vsem obču-dovanjem in spoštovanjem ozremo na njihovvelik prispevek k uspešnemu delu in razvojuna različnih področjih delovanja planinskihdruštev in s tem tudi PZS, ampak je tuditrenutek za premislek o prostovoljstvu, vred-noti, ki je temelj delovanja planinskih društevin celotne planinske organizacije vse od njeneustanovitve,« pravijo pri PZS.

Med prejemniki najvišjih priznanj »sve-

čanih listin PZS« za leto 2014 je tudi JanezKorošec s Koprivnika v Bohinju. Za dolgo-letno, vsestransko in zelo predano delo v PDSrednja vas v Bohinju in v MDO Gorenjske jePZS Janezu Korošcu podelila srebrni in zlatičastni znak PZS. V predstavitev in obraz-ložitev so zapisali: »Janez Korošec je letosdopolnil 90 let življenja, oplemenitenega zbogato delovno potjo in ustvarjalnim popot-ništvom. Leta 1976 se je aktivno vključil vdruštvo, ki ga z vso skrbnostjo uspešno ingospodarno vodi že tretje desetletje. Njegoviplaninski začetki so povezani s pripravo inpostavitvijo spominskega obeležja Štirimsrčnim možem ob 200-letnici prvega vzponana vrh Triglava. Pri določitvi lokacije, kjerdanes stoji spomenik, je bila odločujoča pravnjegova beseda. Janezova najpomembnejšazasluga je, da je za postavitev spomenika vceloti nabral sredstva v takratnih gorenjskihobčinah. Kot predsednik PD Srednja vas jevsako leto glavni organizator spominskeslovesnosti pri spomeniku Štirim srčnimmožem. Sodeloval je pri urejanju helikop-terske baze na Pokljuki za oskrbovanjeplaninskih postojank v Triglavskem pogorju.Skrbno nadzoruje, da je najbolj obiskana potz Rudnega polja na Triglav prehodna,popravljena, taka, kot si jo želi vsak planinec.Iz začetka njegovega predsedovanja jepotrebno omeniti še gradnjo nove koče naVojah, v zadnjih letih pa gradnjo čistilnihnaprav pri Koči na Uskovnici, Koči pod Bo-gatinom in pri Vodnikovem domu na Velempolju. To so koče, ki jih oskrbuje njihovodruštvo, slednja je tudi pobratena s planin-skim domom pod Watzmanom na Bavar-skem. Kot predsednik dobro sodeluje z vsemisosednjimi planinskimi društvi. Vseskozi siprizadeva za uspešno planinsko gospo-darstvo. Da skrbi tudi za društveni pod-mladek, pove navdušenje nad izdanimi knji-žicami Bohinjčki planinčki. Njegov pozitivniodnos do planinstva je botroval volji pla-nincev, da je bil dva mandata predsednikMDO PD Gorenjske.«

Planinska zveza Slovenije, ena največjih innajbolj množičnih nevladnih organizacij vSloveniji, povezuje več kot 55.000 planincev,predanih prostovoljstvu, skrbi za naravo inokolje, ohranjanju in urejanju poti ter pozi-tivnim planinskim vrednotam, ki jih je v os-predje postavil tudi slavnostni govornik VikiGrošelj: »Slovenci veljamo za športno izo-bražen narod. Planinska zveza Slovenije innjeni člani smo najboljši dokaz te izobraže-nosti, saj poleg gibanja, tako pomembnega začlovekovo dobro počutje in zdravje, pro-moviramo še druge pomembne vrednote: po-trpežljivost, vztrajnost, predanost, pomočsočloveku, varovanje in ohranjanje nara-ve.« �

Prejemniki najvišjih priznanj PZS, svečanih listin zaleto 2014, z alpinistom Vikijem Grošljem in predsed-

nikom PZS Bojanom Rotovnikom. Foto: Manca Čujež

2015 bo letoevropskega prvenstvav kajakaškem maratonuJure Sodja, gen. sek. OK EURO 2015

Letos smo uspešno izvedli generalko zaevropsko prvenstvo v kajakaškem maratonu,ki ga bomo v Bohinju organizirali prihodnjeleto. Po tekmovalni plati lahko ocenimotekme kot zelo uspešne, vsaj tako je bilo tudiorganizacijsko.

S strani uradnikov in sodnikov Mednarod-ne kajakaške zveze smo dobili najvišje oceneza izvedbo. Naše prvenstvo bo ena izmed naj-večjih športnih prireditev leta 2015 v Slo-veniji in odlična priložnost za promocijoBohinja doma in po celotni Evropi. Amaterskitekmovalci napovedujejo svoj prihod celo izAvstralije, Nove Zelandije in Južne Afrike.

Po letošnji izkušnji lahko napovemo izrednopester prvi teden julija 2015. Do takrat boseveda potrebno narediti še veliko. Želimo sisponzorjev, prenosa v živo, večje medijske pod-pore in predvsem večjega števila navijačev.

V upanju, da ta članek poveča interes, vasvabimo k spremljanju dogajanja pred in medprvenstvom. Glede načrtov bi rad poudaril, dajih žal pišejo finance, saj bomo organiziralitekmo v zelo slabem času. Upajmo, da bomorda svetovno prvenstvo, ki bi ga nekočradi organizirali, imelo več sreče. Načrtujemopet dni tekmovanj z odličnim obiskom ama-terskih in profesionalnih športnikov. Želimosi tudi dobre zabave, saj bomo ob prvenstvupripravili sicer bolj skromen ampak vseenopester spremljevalni program.

Več o dogodku si lahko preberete na splet-ni strani www.bohinj.si/euro2015 in na Face-book profilu Canoe european marathonchampionship, kjer si boste lahko ogledali pro-mocijski film, ki je delo Gregorja Skoberneta.Tam lahko spremljate vse naše aktivnosti in sepridružite prostovoljcem prvenstva! �

Jesenski del nogometne sezoneUO NK Bohinj

V NK Bohinj smo zaključili z jesenskimdelom nogometne sezone 2014/2015. Pri-nesel nam je nekaj lepih dogodkov in namdaje zagon za naprej. Naši nogometašinastopajo v vseh selekcijah, nekateri v okvirudomačega kluba, drugi v skupnem projektuekip Zgornje Gorenjske, pri mlajših pa tradi-cionalno odlično sodelujemo z Nogometnimklubom Bled.

Vrh piramide vsakega kluba mora biti član-ska ekipa in tako je tudi pri nas. Naši članisodelujejo v 1. Gorenjski nogometni ligi, kjerna polovici sezone zasedajo peto mesto in sov boju za sam vrh. Ekipa je sestavljena izdoma vzgojenih igralcev, nekateri posa-mezniki se odločajo za preizkušnjo na višjemnivoju tekmovanja. Glede na kakovost, ki jopremoremo v Bohinju, je samo vprašanje ča-sa, kdaj bomo tudi mi poizkusili z nastopan-jem na višjem nivoju tekmovanja, to je v 3.Slovenski nogometni ligi. Prvi pogoj so se-veda finance, drugi pa, da stisnemo glaveskupaj in poizkušamo s homogeno ekipodokazati, da zmoremo. V kar v NK Bohinj nedvomimo.

Sezona pri mladincih in kadetih je letosnekoliko specifična. Predlani smo namrečskupaj z NK Bled in NK Jesenice ustvariliekipo Selekcija Zgornje Gorenjske (SZG), dabi omogočili našim članom igranje nogometana višjem nivoju. S tem smo našim fantomomogočili nadaljnji razvoj in preizkus na širšinogometni sceni. Fantje to s pridom izko-riščajo, na žalost pa se letos druga ekipaBleda in Bohinja ni prijavila v ligaško tek-movanje. Nekateri so se pridružili članskemumoštvu, drugi igrajo v SZG, nekateri pa so nažalost prenehali z igranjem nogometa. Upa-mo seveda, da v prihodnjem letu ponovnopoizkusijo, saj vemo, da nogometni potencialobstaja.

V selekciji U15 je podobna situacija, le datu nastopamo z ekipo v Gorenjski ligi, kakortudi v 1. SNL (SZG). Z odličnim trenerjem sofantje v Gorenjski ligi dokazali, da lahkopremagajo kogarkoli in dosegli nekaj lepihzmag. S tem se bližajo uvrstitvi na sredinolestvice, kar je glede na večinoma starejšetekmece lep uspeh.

Najlepše presenečenje je ekipa U13, kateri

se je letos pridružilo precej novih fantov.Lepo in hitro so se vklopili v sistem dela indosegli nekaj dobrih rezultatov. Hkrati se je vtej kategoriji spremenil tudi način igranja (iz7 : 7 na 9 : 9), tako da smo bili vsi predpričetkom tekmovanja resnično v nego-tovosti. A se je izkazalo, da neupravičeno, sajso fantje skupaj z blejsko ekipo na koncu za-sedli peto mesto na lestvici in se uvrstili vskupino, ki se bo na koncu borila za naslovprvaka.

Pri ekipah U9 in U11 v ospredju ni rezultat,pač pa je glavno načelo množičnost. Sicer seliga igra, a se ne vodi lestvic, glavno je, da seotroci pri igri nogometa zabavajo. Še posebejsmo v klubu ponosni na ekipo U9, ki trenutnošteje kar 20 igralcev. Že drugo leto zapored vNK Bohinj izvajamo tudi malo nogometnošolo, letos za otroke rojene v letih 2009 in2010. Tu dajemo poudarek predvsem nasplošno razvitost gibalnih sposobnosti, takoda ste fantje in punce vabljeni, da se nampridružite. Treningi potekajo ob četrtkih od16.30 do 17.30 v dvorani Danica.

Prav tako ste vabljeni vsi ostali, da se nampridružite in da skupaj nadaljujemo tradicijonogometa v Bohinju! Urniki vadbe so objav-ljeni na naši spletni strani in na Facebookprofilu NK Bohinj. �

Skakalci v »Gostilni prišefu«Pisec

Veseli december nam je že takoj na začetkupodaril belo preprogo. Preprosto si ne bimogli želeti boljšega začetka zimske sezone,ki nam ponuja odlične pogoje za treningepred prihajajočimi tekmami.

Na slabih 13 cm snežne podlage smo naPoljah že pripravili skakalnice in opravili prvetehnične treninge na snegu. Ta mesec tudisodniki niso počivali, v Velenju so se udeležililicenčnega seminarja in tako obnovili svojeznanje ter potrdili pripravljenost za tekme, kinas čakajo to zimo.

V Ihanu je SSK Sam Ihan pripravil podelitevza poletni Pokal Cockta, kjer smo se še pose-bej veselili. V skupnem seštevku sta prvomesto, vsak v svoji kategoriji, slavila TinkaraKomar in Žan Žnidar.

Naše skakalke in skakalci so si za zelo us-pešno leto 2014 in izjemen kuharski dosežekKatre Komar (na šolskem kuharskem tek-movanju je osvojila zlato kuhalnico) zaslužiliobisk v Gostilni pri šefu. Za vse uspehe nam

20ŠPORT

Članska ekipa Nogometnega kluba Bohinj. Foto: NK Bohinj

V Gostilni pri šefu. Foto: SSK Bohinj

Foto: Bobo

21 ŠPORT

je čestital sam šef Bine Volčič, k naši mizi paje prišel tudi zmagovalec Valerijo. Najbolj nasje pritegnilo dogajanje v kuhinji, ki smo galahko spremljali, in seveda smo spodbudnebesede tekmovalcem zapisali na steklo predkuhinjo.

Tudi letos sodelujemo pri organizaciji nov-oletnih zabavnih prireditev. Dobimo se 31.decembra v dvorani Danica, od 21. urenaprej. Z izkupičkom večera bo naš klub vsajmalo lažje zadihal, kupili bomo nekaj noveopreme in poplačali stare dolgove.

Letos praznuje naš klub 15-letnico delo-vanja, zato smo za vas pripravili nekaj klub-skih artiklov, in sicer majico, pulover, kapo alitrak z logom SSK Bohinj in naš klubskikoledar, ki je letos še posebej zanimiv. Dobitejih v zameno za prostovoljni prispevek vnašem klubu na treningih oz. na prireditvi zasilvestrovo.

Vabljeni na novoletno veselico, da skupajskočimo v novo leto. �

Športne novice z Gimnazije JeseniceNatalija Bohinjc Zaveljčina

V soboto, 25. oktobra, je ekipa naših dija-kinj in dijakov nastopila na Ljubljanskemmaratonu. Maratona se je udeležilo kar 42gimnazijcev, pohvala gre vsem udeležencem.Dijaki in dijakinje z najboljšimi rezultati so:Miha Ličef iz Gorij četrto mesto, Anja Man-deljc iz Gorij šesto mesto, Alenka Peternelj izPodnarta sedmo mesto in Neža Žerjav izKranjske Gore deveto mesto. Ekipno so našedijakinje zasedle drugo mesto, dijaki pa ne-hvaležno četrto.

Tim Pahor državni prvak v judu

V sredo, 12. novembra, je v dvorani Bo-nifika v Kopru potekalo Srednješolskodržavno tekmovanje v judu. Jeseničan TimPahor iz 2.š je postal državni prvak v kate-goriji do 50 kg, Matic Kos, tudi z Jesenic, iz1.a je bil sedmi v kategoriji do 81 kg. Za lep

uspeh gre zahvala tudi trenerju Renatu Ve-zossiju.

10. Zdravkov memorialV soboto, 15. novembra, je v telovadnici

Gimnazije Jesenice potekalo tradicionalnosrečanje v spomin na nekdanjega ravnateljain »Trhlaka« Zdravka Kavčiča. Na tekmovanjuv košarki so sodelovale štiri ekipe. Prvotninamen srečanja ni bil tekmovalnega značaja,vendar brez tekmovalnega duha le ni šlo. Kotje ob zaključku turnirja dejal Primož Kosmač,eden od pobudnikov omenjenih srečanj, sobili na koncu vsi zmagovalci. Vseeno pa senismo izognili končnemu vrstnemu redu,zmagovalci turnirja so postali jeseniški gim-nazijci, sledila jim je ekipa Abakoš izCerknice, tretji so bili profesorji (z okrepi-tvami) in četrti ekipa Trhlih vej.

Področno tekmovanje v odbojkiV sredo in četrtek, 12. in 13. novembra, je

na naši šoli potekalo področno tekmovanje vodbojki za dijakinje in dijake. Na turnirju se jezbralo devet ekip gorenjskih srednjih šol. Vpomoč pri organizaciji so nam tako kot vsakoleto priskočili kolegi iz SŠ Jesenice. V za-ključnih tekmah, ki so potekale na gimnaziji,so se med seboj pomerile zmagovalke skupiniz predtekmovanja. Pri dekletih so bile toekipe: Gimnazija Kranj, GSŠRM Kamnik inGimnazija Jesenice. V razburljivi končnici soslavile domačinke, poleg njih so se v nadalj-nje tekmovanje uvrstile še Kamničanke. Prifantih je naša ekipa kljub borbenosti ostalabrez finala. Končni zmagovalci so postali fan-tje iz Kamnika, drugo mesto so zasedli dijakiiz Naklega in si s tem priborili vstopnico začetrtfinale. Tretji v finalu so bili srednješolciiz Jesenic. Še enkrat čestitke vsem ude-ležencem in vodjem ekip omenjenega tek-movanja. �

Pregled leta NK BohinjUO NK Bohinj

Večina člankov v Bohinjskih novicah je na-menjenih predvsem tekmovalnim dosežkom.Ker pa se v Nogometnem klubu Bohinj neukvarjamo samo s treniranjem in tekmovan-jem, vam želimo na kratko predstaviti, kaj vsesmo počeli v preteklem letu in kaj name-ravamo v naslednjem.

V našem klubu redno trenira okoli 80otrok in odraslih, s čimer smo najštevilčnejšešportno društvo v občini Bohinj. Poleg tek-movanj smo letos našim članom pripravilipiknik ob zaključku sezone, predlani smo jihpeljali na rafting, kar nameravamo v priho-dnjem letu ponoviti, najmlajše bo ponovnoobiskal Božiček. Zastavili smo si cilj, da vsezainteresirane enkrat na polovico sezone pe-ljemo na ogled velike nogometne tekme, na-meravamo se povezati s prijateljskim klubomv tujini ...

Najbolj nepozaben od vseh dogodkov vletošnjem letu pa je zagotovo obisk no-gometne tekme državnih reprezentanc

Slovenije in Kolumbije v Stožicah. Verjeli aline, iz Bohinja si je tekmo v živo ogledalo kar118 ljubiteljev nogometa, kar kaže, da imamov Bohinju nogomet radi. Dva polna avtobusain klubski kombi so poskrbeli za nepozabnodoživetje za marsikoga.

Tudi organizacijsko smo zelo dejavni, sčimer si omogočamo preživetje v teh fi-nančno težkih časih. Tako v Bohinj uspešnoprivabljamo slovenske komike, kar name-ravamo storiti tudi v februarju, organiziramoturnirje, sodelujemo na gostinskih priredi-tvah itd.

V letu 2015, ko bo naš klub praznoval 60.obletnico ustanovitve, bomo še posebej ak-tivni. Visok jubilej nameravamo proslaviti znogometno tekmo proti resnično velikemuklubu ter z veselico z ansamblom. Hkrati zaprihodnje leto že pripravljamo klubske kar-tice, ki bodo na voljo v začetku leta. Obplačani simbolični članarini boste s klubskokartico lahko pridobili različne popuste zarazlične dogodke oz. storitve v Bohinju. Večinformaciji glede tega sledi na spletni straniwww.nkbohinj.si in e-pošti info@nkbohinj.si.

Za konec želimo vsem Bohinjkam in Bo-hinjcem veliko zdravja, uspeha in sreče v pri-hajajočem letu 2015, našim članom pa ševeliko tekmovalnih uspehov.

Upamo, da nas boste podpirali še naprej.Športni pozdrav! �

Dober zaključekkarate sezoneShotokan karate klub Bohinj

Karateisti Shotokan karate kluba Bohinj soz vadbo pričeli v oktobru. Ponedeljkovi inčetrtkovi vadbi začetnikov se je pridružilošest novih članov. Najmlajši člani KarateVrtca Bohinj nadaljujejo vadbo v telovadniciVrtca Bohinj ob ponedeljkih.

V septembru je naš član Jernej Taler svojeznanje karateja iz kimone na tatamiju prene-sel ob tatami v obleko sodnika.

Poleg novih članov v klubu uspešnonadaljujejo sezono tudi tekmovalci. Mlajši souspešno zastopali Osnovno šolo dr. JanezaMencingerja na prvi tekmi osnovnošolskekarate lige Gorenjske. Priborili so si sedemposameznih medalj in zlato medaljo v ekip-nem nastopu »kate team«. Poleg uspešneganastopa tekmovalcev je Jernej Taler prestalkrstni nastop sodnika.

Državni prvak v judu Tim Pahor. Foto: Gimnazija Jesenice

Bohinjski nogometni navdušenci v Stožicah. Foto: NK Bohinj

Zelo dobro so zastopali barve kluba mladikarateisti na mednarodnem tekmovanju vKranju septembra, kjer so dosegli lepe rezul-tate. Neža Korošec je v kategoriji kate osvo-jila srebrno medaljo, Žiga Leban bronasto,Taj Klemenčič zlato in bronasto. Taj Kle-menčič je zlato medaljo dosegel tudi na med-narodnem turnirju 6. decembra v Trbovljah,kjer so nastopali tekmovalci iz 11 evropskihdržav.

Jaka Taler in Maja Stare sta kot članaslovenske mladinske reprezentance zastopalabarve Slovenije na mednarodnem karateturnirju na Reki na Hrvaškem, kjer je Majaosvojila odlično peto mesto.

V oktobru sta Maja in Jaka kot člana Karatezveze Gorenjske odpotovala v Beograd namednarodni karate turnir Beograd Trophy2014. Velikost turnirja se odraža v udeležbipreko 1.200 tekmovalcev iz 17 držav. Majaje zasedla odlično peto mesto med kadetin-jami v športnih borbah, Jaka pa deseto mestomed kadeti v katah.

Dobro pripravljenost sta oba tekmovalcapokazala tudi na zadnjih dveh tekmah zaPokal Slovenije 2014, kjer je največji uspehdosegla Maja in osvojila naslov Pokalnezmagovalke 2014 med kadetinjami v skup-nem seštevku in športnih borbah. Jaka pa jeosvojil naslov Pokalnega zmagovalca 2014med kadeti v katah. Shotokan karate klub Bo-hinj se je med 59 klubi uvrstil na odlično 12.mesto, za kar so zaslužni vsi tekmovalcikluba, trenerji, starši in podporniki kluba.

Aljaž Lapornik Iskra je svoj največji uspehdočakal na državnem mladinskem prvenstvu2014 v Žalcu med mladinci, kjer je postaldržavni podprvak in si v športnih borbah pri-boril srebrno medaljo. Jaka Taler je medkadeti v katah dosegel tretje mesto.

Jaka se bo v decembru v sklopu repre-zentančnih priprav za evropsko mladin-sko prvenstvo 2015 udeležil še Balkanske-ga prvenstva 2014 v Sofiji v Bolgariji, kamorpa zaradi poškodbe ne bo potovala MajaStare.

Jaka čakata še naporna december in januarz mednarodnimi tekmovanji in reprezen-tančnimi pripravami. Ostali tekmovalci se

bodo v miru pripravljali do februarja, ko jihponovno čakajo nova tekmovanja v novi se-zoni. �

Vadba za najmlajšeŠportno društvo Bohinj

Športno društvo Bohinj je v oktobru pričeloz vadbo za najmlajše. Dobivamo se vsakosredo med 17. in 18. uro v dvorani gasilskegadoma v Bohinjski Češnjici. Ker smo bili zelopridni, nas je z manjšimi darili obdaril tudiMiklavž.

Vsi zainteresirani otroci, stari od 3 do 8 let,se nam še vedno lahko pridružite. Takoj, kobo dovolj snega za smuko v Senožetih ali naPokljuki, pa se nam lahko pridružite tudi valpski šoli.

Prijave in informacije dobite po e-pošti sd-bohinj@gmail.com in na tel. št. 040 468 376(Saša, po 17. uri). �

Povzetek leta Kajakkanu kluba BohinjSandi Komar, KKK Bohinj

Leto gre h koncu in spet je čas za pregledprehojene poti. Kajak kanu klub šteje 8 letobstoja. Se pravi, da je še vedno otrok, kiraste, se razvija in uči. Bohinjci nas že po-znajo in vedo, da smo delavni. Sodelujemo načistilni akciji, pri izvedbi triatlona, orga-niziramo tečaje veslanja in seveda veslašketekme – letos celo za svetovni pokal.

Ker se predsednik kluba in trener terčlovek za vse Stane Klemenc razdaja za našeotroke, se tudi starši po svojih močehtrudimo pomagati s prevozi na tekme, priorganizaciji in izvedbi tekem, zbiranju sred-stev za čolne, vesla in drugo opremo. Sred-stva zbiramo tudi z organizacijo koncerta obdnevu žena in pri izpeljavi prednovoletnezabave v Danici.

Naši tekmovalci so vse bolj prepoznavnitudi na evropskem nivoju. To so: Rok in JanŠmit, Ines Matuc in Špela Bajrič. Veliko jih po-bira medalje na slovenskih tekmah: MatijaOdar, Miha Repinc, Jan Markelj, Matic Ajdič,Miha Fartek, Taja Smukavec, Urška Mustar,Manca in Tjaša Mikelj. Letos je bilo veliko us-pehov na tekmah in bi nam naštevanje za-vzelo kar nekaj prostora. Rezultate sprotiobjavljamo na spletnih straneh kluba. Vsemob koncu leta čestitamo za ves trud in rezul-tate.

Nekaterim tekmovalcem do medalj še malomanjka, sicer pa te niso edini razlog zaobiskovanje treningov, ampak je to gotovogibanje na svežem zraku sredi krasne naravein dobra družba.

Nazadnje gre še zahvala staršem in trener-jem: Stanetu, Nevenki, Mihu in Darku.

Pa še to. Tokrat vas vabimo v dvorano Da-nico v ponedeljek, 29. decembra zvečer –veselo bo! �

7. Memorial Joža KorošcaAndrej Kovačič, NK Bohinj

V soboto, 29. novembra, je v večnamenskidvorani Danica v organizaciji Nogometnegakluba Bohinj potekal že 7. memorial v spominna našega dolgoletnega igralca, trenerja invelikega prijatelja nogometa Joža Korošca.

Na turnirju je sodelovalo osem ekip otrokstarih do 13 let, ki so se med seboj pomeriliv napetih dvobojih. Skupno je tako svojeznanje predstavilo okrog 100 otrok ingledalci smo videli veliko.

Vsako leto poudarjamo, da je glavni ciljturnirja druženje, a hkrati ugotavljamo, da seraven nogometa v Sloveniji na splošnodviguje. Znanje, ki so ga prikazali mladinadobudni nogometaši, je na ravni, kakršnosmo si deset let nazaj težko predstavljali. Topomeni, da je usmerjenost nogometa vSloveniji na pravi poti.

Nogometna zveza Slovenije si je zadala cilj,da se poveča število otrok, ki se ukvarjajo sšportom, in sicer na svojevrsten način. V klu-bih težimo k kvalitetnemu in načrtnemu pro-cesu razvoja psihomotoričnih sposobnostiotroka, ki ga ob učenju nogometnih prvinponuja trenažni proces. Da lahko sledimotemu cilju, potrebujemo varno, sproščenookolje, v katerem ni prostora za pretirane pri-tiske, vezane na rezultat. Moto klubov je igraza učenje pred igro za rezultat. Tako se odletošnjega leta dalje v tekmovanju do 13. letastarosti enostavno ne vodi več lestvic. Otrociigrajo tekme za zabavo, pritisk na njih jemanjši, trenerji ne lovijo rezultata za vsakoceno itd. Otroci se v igri zabavajo, seveda jeprisotna želja zmagati vsako tekmo, a nazdrav in športen način.

Glede na dvig kvalitete je to edina pravapot, ki bi jo veljalo posnemati tudi v drugihšportih. Prevelika tekmovalnost in ambi-cioznost, predvsem staršev in trenerjev, vmladih letih enostavno pripelje do »pretreni-ranosti«, utrujenosti in prenasičenosti otroks športom do obdobja pubertete. Posledica je,da potem enostavno prenehajo s športom.Problem je seveda, da potem ne bomo imelidržavnih prvakov pri 10 letih!? Toda vprašaj-mo se, ali je cena, ki jo otroci plačajo za to,vredna tega?

Zato tokrat nisem pisal toliko o rezultatih,ki so jih otroci dosegli. Omenimo samo, da jebila na koncu po zanimivih bojih najboljšaekipa Triglava iz Kranja. Prav vsemudeležencem turnirja čestitamo za lepo igro,v kateri so se vidno zabavali.

Pokale in bogate nagrade naših sponzorjevje na koncu podelil župan Franc Kramar, zakar se mu najlepše zahvaljujemo. Hvala tudivsem sponzorjem turnirja ter staršem, ki sopomagali pri njegovi izvedbi. Se vidimo pri-hodnje leto! �

22ŠPORT

Pokalna zmagovalca Slovenije 2014. Foto: Shotokan karate klub Bohinj

23 PRIREDITVE

24PRIREDITVE

25 OGLASI - 040/202 384

Polje 48, 4264 Bohinjska Bistrica, tel: 05/998 92 42e-mail: simonakosnik@gmail.com,

www.gostisce-prkosnik.com

Nudimo vse vrste pizze, testenine, solate

GOSTIŠČE - PIZZERIA - PR' KOŠNIK

Lepe praznike in vse dobro v novem letu!

GUMA SERVIS KEMPERLEGUMA SERVIS KEMPERLEAlojz Kemperle, s.p.

Srednja Vas v Bohinju 125, tel.: 5723 652, gsm: 041/347 488AVTOMEHANI^NA DELA VULKANIZERSTVO

Srečno 2015!Srečno 2015!

o`i~

PENSION

Rib~ev Laz 42, Bohinjsko Jezero,

e-mail: rozic siol.net@

http://www.penzion-rozic.com

tel.: 04/5723 393, fax: 04/5746 111,

Vsem

občanom

Bohinja in

našim

obiskovalcem

želimo vesel

božič ter

obilo sreče in

zadovoljstva

v novem

letu!

Odprto: pon., ~et. 13 - 20, tor., sre. 8 - 15,pet. in sob. po dogovoru

Vesel bo`i~

in sre~no

novo leto!

26OGLASI - 040/202 384

Srečno 2015!

Vesele

praznik

e in

sre

no novo le

to!

č

Sre no novo leto!č

Sprejemamonaro~ila za sve`ein suhe ikebane,`alne ikebane,{opke, poro~ne{opke inaran`majeter aran`majedaril.

Srečno 2015!Vesel božič!

27 OGLASI - 040/202 384

Razkošje idej inharmonija bivanja

Izletniška ul. 11, RIBNO, BLED(Zadružni dom Ribno)

04 57 66 111041 735 905salondekorative@gmail.com

www.salon-dekorative.si

T:G:E:

Del. as: pon., sreda, petek 12.00 - 19.00tor., četr., 9.00 - 16.00, sobota 9.00 - 13.00

č

... vse za dekorativno opremo bivalnegain poslovnega prostora, zavese, karnise,

talne obloge, vzmetnice, blazine,pregrinjala, oblazinjanje pohištva, ...

Sre no 2015!č

Odprto: 8- sobota 8 - 119, 2

Pre~na 1 b, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04 572 14 10

Vesna Ravnik s.p.

TEKSTIL - OBUTEV

Pestra izbira zimskih oblačilter obutve za otroke in odrasle.

Zvestim strankam najlepša hvalaza nakup ter želimo vesel božič

in srečno 2015!

Popust ob plačilu z gotovino.

Se priporočamo za vaš nakup tudi za naprej.

Trgovina zribiško opremoBohinjska Bistrica

PIROTEHNIKA

Sre

čn

o 2

01

5!

04572 14 87&

Pri nakupu pirotehnike nad 20,00 EURprejmete 10-15% popusta

24ZADNJA STRAN