Danilo Cvijetković, 2. razred, s.š. I. Cankar · Sadovnjak je lep, sadno drevje cveti spet. Čebele letajo od cveta na cvet in srkajo sladki med. Pod stari domači krov, lastovice

glasilo večstopenjske šole pri sv. jakobu š.l. 2016/2017

2

Danilo Cvijetković, 2. razred, s.š. I. Cankar

3

Polžek .................................................................................4Pomlad ..............................................................................5Velika noč .........................................................................6Mednarodni dan otrokovih pravic ..................... 7Bralna značka ...............................................................8Šolski izlet .........................................................................9Pešpot Ressel ............................................................... 10V knjižnici ........................................................................ 11Gledališke predstave ............................................... 12Ekskurzija v Ljubljano ............................................. 13Koledar 2017 ................................................................. 14V naši šoli je lepo! ...................................................... 15Utrinki .............................................................................. 16Moji afriški biseri .........................................................17Prvošolčki ... ................................................................... 18Dan spomina ...............................................................22Mir – Pace- Peace – Pax – Frieden – Mìr - Мир ...............................................................................24Pismo prijateljem v Gorlovki v Ukrajini ........25Otroške izštevanke vsi enaki, vsi različni ....26Tekst učencev o Prešernu..................................... 27Ta veseli, pisani in razigrani pust....................29Šola v naravi ...............................................................30Šola v naravi - aktivnosti .....................................32Kras skozi naše oči in rime .................................. 34Lepota Krasa ............................................................... 35Šola v naravi v domu Čebelica .........................36Potepi po Sloveniji ....................................................40Deklica zala ................................................................... 41Prispevki petošolcev ...............................................42Kolesarski izlet ............................................................ 43Svetovni dan jezikov ................................................46Pregovori in reki .........................................................47Več jezikov znaš, več veljaš! ................................48Različni jeziki ...............................................................49Petošolci – kuharji ...................................................50Rastem s knjigo ........................................................... 51Naše pravice ................................................................ 51Delavnica krativnega pisanja ........................... 54

Kazalo

Osnovna šola I. Grbec, M. G. Stepančič - ŠkedenjOsnovna šola J. Ribičič, K. Širok - Sv. JakobSrednja šola I. Cankar - Sv. Jakob

Emiliano Francioli, 2. razred, s.š. I. Cankar

Carlo Stocchi, 2. razred, s.š. I. Cankar

Slika na naslovnici: Francesco Vezil, 2. razred, s.š. I. Cankar

4

Polžek na pot se odpravipo mokri zeleni travi.

Veter piha in močno vrti,da polžkova hišica v zrak poleti.

Mravlja začudi se v mravljišču:»Polžkova hišica na dvorišču?«

Drži jo z nožicama trdnoin na polžka počaka tako

Polžek prileze do mravljice,vesel je svoje hišice

Drobtinico kruha mravlji dain z rožički ji pomahlja.

Kaj bi polžek brez hišice,ko po svetu hodi?V hišico se skrije,v hišici zaspi,hišica mu lepo pristoji

Mattia Braico Gabriel Bianco Maria Chiara Stefani Emma Ukmar Matilde Benco Lara Santon

Polžek

Pikapolonica

5

Mattia Braico Gabriel Bianco Maria Chiara Stefani Emma Ukmar Matilde Benco Lara Santon

Kukavica poje ku- ku,pomlad, pomlad je tu.Ptički prepevajo,gnezda si spletajo.

Travniki zelenijo,živali se zbudijo.Veselimo se pomladi,igrajmo se na livadi.

Sonce ogreva zemljo,žarki svetijo v nebo.Cvetice zadehtijo,vijolice zadišijo.

Sadovnjak je lep,sadno drevje cveti spet.Čebele letajo od cveta na cvet in srkajo sladki med.

Pod stari domači krov,lastovice pridejo domov.Račke v ribniku čofotajoin z ribicami se igrajo.

V parku čaka nas peskovnik,tobogan in vrtiljak,pa še žogo vzemimoin se s kolesom odpeljimo.

Pomlad

6

Velika noč

V začetku meseca aprila nas je obi-

skala gospa Vesna Guštin. Zbrali

smo se v vrtcu učenci 1. in 2. razreda

ter otroci zadnjega letnika. Gospa nam je po-

vedala, kako so nekoč živeli in se pripravljali

na praznik Velike noči.

Na Veliko noč so se nekoč zelo priprav-

ljali. Ženske so pekle kruh, potice, pince, ti-

tole…Jajca so kuhali v čebulnih listih ali kav-

nih ostankih. Pirhe so okrasili s cvetovi, lis-

tom peteršilja, deteljico, travo… Bila je nava-

da, da so kuhali tudi žuco in pekli ali kuha-

li pršut.

Na veliko soboto so ženske in otroci ne-

kaj teh dobrot nesli k velikonočnemu žegnju.

Na Veliko noč, po jutranji maši, se je

zbrala vsa družina pri mizi, kjer so jedli veli-

konočne jedi: žuco, kuhan ali pečen pršut z ri-

banim hrenom, kruh, pirhe, pinco, potico, ti-

tole…

Nekatere velikonočne navade so se oh-

ranile še danes.

7

Mednarodni dan otrokovih pravic

Matilde Benco Maria Chiara Stefani Lara Santon

Emma Ukmar Gabriel Bianco Mattia Braico

Ob koncu meseca novembra smo si

na Stadionu 1. Maja ogledali slike

ob Mednarodnem dnevu otrokovih

pravic. Nato nam je učiteljica Biserka opisa-

la njeno potovanje po Afriki. Pokazala nam

je tudi slike in razne posnetke. Najprej smo

spoznali nekatere živali, ki živijo v Afriki: le-

va, žirafo, povodnega konja, slona, zebro, pi-

tona in različne vrste opic. Spoznali smo ne-

kaj imen za živali v jeziku ručiga, ki ga govo-

rijo v Ugandi.

Pokazala nam je, kako gradijo hiše:

najprej postavijo ogrodje iz palic in nato z

blatom sezidajo hišo, pokrijejo jo s slamo ali

aluminijastimi ploščicami. Stranišče je luknja

v tleh sredi nasadov dreves. Kuhajo ponava-

di otroci: z lesom zakurijo ogenj in nanj posta-

vijo lonec. V glavnem jedo veliko riža, krom-

pir, polento, buče… Jedo z desno roko, ker le-

vo rabijo za osebno higieno.

Na posnetkih smo videli, kako gre-

do otro ci vsak dan po 4 do 8 krat po vodo k

vodnjaku, ker nimajo vode doma in jo rabijo

za kuhanje, umivanje, pranje, pitje…

Potem smo spoznali, kakšna je šola v

Afriki: razredi so zelo številni, v vsakem ra-

zredu je več kot 100 učencev, nimajo niti pro-

stora za vse in se stiskajo na eni klopci z zvezki

na kolenih. Učiteljica Biserka nas je naučila

šteti v jeziku ručiga. V tem jeziku smo tudi pe-

li pesmico Mojster Jaka.

Ob koncu nam je učiteljica pokazala ne-

kaj predmetov, ki jih je prinesla iz Afrike: ne-

kaj njihovih glasbil in oblačil, ročno izdelane

igrače… Oblekli smo se v ta oblačila in posku-

sili igrati na bobne, ropotulje in marimbe. Bi-

lo je zelo zanimivo in zabavno.

8

Bralna značka

Šolski izlet

V četrtek, 11. maja, je bilo na OŠ Ribičič

- Širok slovesno podeljevanje bral-

nih značk. Med šolskim letom smo si

redno izposojali knjige iz šolske, domače ter

Narodne in Študijske knjižnice. Komaj smo

čakali ta dan, ko bomo dobili priznanja.

Letos nam je bralna priznanja podelil

pisatelj Primož Suhodolčan. Všeč so nam nje-

gove zgodbe o Petru nosu. Na prireditvi nam

je pisatelj pripovedoval zgodbo o papaga-

ju, ki je ponavljal besede in pel pesmi. Bilo je

smešno, zelo smo se zabavali. Potem smo pi-

satelju zaploskali in se vsi skupaj slikali.

Gabriel Bianco

Mattia Braico

V sredo, 23. novembra, smo se učen-

ci OŠ Grbec- Stepančič in Ribičič - Širok v

spremstvu učiteljev odpeljali na celodnevni

izlet v Ljubljano.

V Cankarjevem domu smo si ogledali

knjižni sejem.

9

Šolski izlet

Na stojnicah so bile razstavljene najra-

zličnejše knjige. Bilo jih je dosti in bile so ze-

lo lepe. Nekatere smo le prelistali, nekaj smo

jih kupili zase in za šolo.

Po kosilu smo šli na sprehod po stari

Ljubljani. Na Prešernovem trgu ob Prešer-

novem spomeniku smo se slikali.

Videli smo reko Ljubljanico, od daleč

pa ljubljanski grad

Popoldne smo z avtobusom odpotova-

li v Trst. V Ljubljani smo preživeli lep in zani-

miv dan.

10

Pešpot Ressel

V mesecu maju smo se z linijskim avto-

busom napotili v Bazovico. Z vodičko

Anastazijo Purič smo se sprehodi-

li po Resslevi poti. Na travniku smo posluša-

li siničko, šojo, slavčka, v travi so se oglašali

črički. Potem smo šli h kalu, kjer smo opazo-

vali velike in male žabe, kačje pastirje. V vodi

je bilo dosti majhnih polžkov, letale so čebele

in pile vodo. Vodička nam je povedala, da se

je tu nekoč odžejala živina, sedaj pa pijejo vo-

do divje živali. Tu pa tam smo se po poti usta-

vili in vodička nam je pokazala razne rastli-

ne kot so bezeg, timijan, pelin, brin, bor, me-

to, divjo čebulo in smo jih povohali. Kako le-

po so dišale. Gospa Anastazija nam je pove-

dala, da so nekatere rastline zdravilne, zato

jih lahko sušimo in kuhamo čaj, nekatere pa

so lahko tudi strupene kot npr. jesenček, ki je

zelo lepa rožica, a nas lahko speče. Zato mo-

ramo rastline dobro poznati, preden jih upo-

rabimo.

Po poti smo videli hrošča govnača, ki

smo si ga tudi pobliže ogledali v lončku z le-

čo, veliko mravljo, mravljišče z majhnimi čr-

nimi mravljicami, stonogo, gosenico… Po slu-

šali smo detla, ki je tolkel in dolbel luknjo v

drevesu.

Nadaljevali smo pot in prišli do točke,

kjer so bile razstavljene razne skorje dreves.

Gospa Anastazija nam je povedala, da skorja

brani drevo pred škodljivci.

Pri naslednji točki smo se ustavili in

opazovali kamenje, ki služi za gradnjo zidov,

hiš, za apno in drugo. Ustavili smo se pri ka-

mniti hiški, ki so jo nekoč zgradili kmetje, da

so se zatekli vanjo pred dežjem, mrazom ali

ko so bili trudni od napornega dela. Tu smo

se slikali in opazovali dolinico, kjer je bila ne-

koč njiva, sedaj pa rastejo grmički in drevesa.

Sprehod po gozdu z vodičko Anastazijo

je bil zelo zanimiv, to je bila prava šola v na-

ravi.

Maria Chiara Stefani

Mattia Braico

11

V knjižnici

V mesecu novembru smo učenci in

učitelji obiskali Oddelek za mlade

bralce v NŠK v Narodnem domu. Tu

sta nam članici Rodu modrega vala Martina

Soban- Šmarnica in Barbara Ferluga-Breza

predstavili novo taborniško pesmarico ZA-

POJMO!

Pesmarico je oblikovala in ilustrirala

knjižničarka in tabornica Ivana Soban-Ma-

relica.

Najprej smo skupaj prelistali pesmari-

co. V njej so lepe taborniške, slovenske na-

rodne in druge pesmi. Potem smo zapeli hi-

mno Medvedkov in čebelic, Tre, tre, trese se,

Kekčeve pesmi, Hudo mravljico, Murenčke…

Pesmici Lubenica in Roka spredaj smo tudi

zaplesali.

Tudi na šoli bomo lahko kdaj pa kdaj za-

peli in zaplesali kako pesmico, saj sta nam ta-

bornici podarili nekaj izvodov te pesmarice.

Veseli smo, da smo spoznali taborniško

življenje, pesmi in plese, ki jih pojejo in pleše-

jo na taborih.

Morda bo tudi kdo izmed nas postal ta-

bornik.

Likovna delavnica

V začetku meseca junija je na šo-

lo pri šla ilustratorka Magda Tavčar.

Učenci prvega, drugega in tretjega

razreda smo pri likovni delavnici izdelova-

li knjigo o morju. Najprej je vsak pobarval list

z modro barvo, to je bilo morje. Potem smo iz

papirja naredili velike in majhne barčice.

Gospa Magda nam je pomagala upogi-

bati in lepiti modre liste in nastala je knjiga.

Vanjo smo prilepili barčice in s štampiljkami

natisnili ribice.

Z barvanjem, striženjem, lepljenjem in

sestavljanjem je popoldan hitro minil. Gospa

Magda nam je predlagala, da lahko tudi do-

ma naredimo podobno knjižico.

12

Gledališke predstave

SAPRAMIŠKA

Moja najljubša scena je bila, ko se je

miška zbudila brez hiše. Hišica in vse na

odru je bilo leseno. Predstava mi je bila všeč,

čeprav je bila bolj primerna za otročičke.Valentina, 3. razred

Nekaj časa nazaj smo šli v gledališče.

Gledali smo SAPRAMIŠKO. Pravljica je bila

smešna, nastopali so: Sapramiška, kovač,

lisica, zajec, drevo in žolna. Predstava se mi

je zdela malo dolgočasna, ampak je bila lepa.

Na koncu je bilo najlepše, ker so plesali.Riccardo, 3. razred

Sapramiška ni imela sreče. Iskala jo

je vsepovsod… Nekega dne je šla v mesto in

videla kovača. On ji je pomagal tako, da si je

sama skovala srečo v obliki srca.

Tako je tudi ona imela “srečo”.Michael, 3. razred

Sedel sem na sredini dvorane. V

predstavi so nastopali miška, zajec, žaba in

kovač. Vsi so se smejali. Predstava je bila bolj

primerna za vrtec; ni mi bila všeč.Kevin, 3.razred

Všeč mi je bila scena, ko si je Sapramiška

skovala srečo. Kovač ji je pomagal. Ker je bilo

delo naporno, so pojedli malico. Nastopili

so: žaba,kovač in veverica. Predstava je bila

zabavna. V gledališču je bilo polno otrok.Matjaž,3. razred

Sapramiška ni imela sreče. Miški se je

hiša podrla. Miška je šla in vprašala kovača,

če si lahko tudi ona kuje srečo. Meni je bilo

všeč, ko se je miška jokala. Predstava mi ni

bila všeč, ker je bila za otročičke.Marta, 3. razred

VSI JUNAKI SKUPAJ ZBRANI

4. maja smo šli v gledališče. Predstava

mi je bila všeč, ker so izvajali parkur. Vsi smo

se smejali, ko je hodil kralj Matjaž, ker je bila

med sprehodom zabavna glasba. Junak,

ki mi je bil najbolj všeč, je bil Peter, ker je

podoben meni. Jaz in Samuel sva se smejala.

Po predstavi sem skakal gor in dol, ker mi je

bilo zelo všeč.Leonid,4. razred

4. maja smo bili v gledališču. Ogledali

smo si predstavo, ki se je imenovala »Vsi

junaki skupaj zbrani«. Predstava mi je bila

všeč, tudi če je bilo preveč luči. Presenetila

me je glasba med sprehodom kralja Matjaža,

ker je bila smešna.Samuel, 4. razred

4. maja 2017 smo učenci 4. In 5. razreda

šli v gledališče. Predstava se je začela s

tem, da so vsi telovadili in se pripravljali na

tekmovanje. Kar naenkrat se je prikazal kralj

Matjaž z glasbo, ki je delala ”ahhh„. Potem se

je zgodilo to, da je en fant padel v nezavest.

Prišel je dan, ko so morali rešiti kviz. Na koncu

so postali vsi prijatelji.

Predstava mi je bila zelo všeč, ker so

postali prijatelji.Ginevra, 4. razred

13

Ekskurzija v Ljubljano

V sredo, 23. novembra 2016, smo

učenci kot običajno prišli v šolo ma-

lo pred osmo zjutraj. Zbrali smo se v

šolski veži, a smo bili vsi zelo vznemirjeni in

nestrpni, saj nas ni čakal običajen dan pou-

ka. Skupaj z učitelji smo se odpravili na ce-

lodnevni šolski izlet v Ljubljano. Z dvema av-

tobusoma smo se odpeljali proti glavnemu

mestu Slovenije. Vreme ni bilo prav jasno, a

smo bili vseeno veseli. Po poti smo videli ve-

like črede ovc in krav, ki so se mirno pasle po

velikih pobočjih in travnikih. Opazili smo tudi

dve visoki vetrnici, ki ju poganja veter in tako

proizvajata čisto energijo.

Po približno eni uri vožnje smo prišli v

Ljubljano. Peš smo se napotili proti velike-

mu Cankarjevemu domu, kjer se je ravno na

ta dan začel slovenski knjižni sejem. V manj-

ši dvorani smo odložili svoje nahrbtnike in

bunde ter se radovedno podali s svojimi uči-

teljicami na ogled razstavljenih knjig. Stopi-

li smo v svetle prostore, kjer se je gnetla ve-

lika množica ljudi, ki si je vneto ogledovala

založene stojnice. Še nikoli nismo videli toli-

ko knjig v enem samem prostoru. Prav kma-

lu nas je ustavila prijazna gospodična in nam

rekla, naj si izberimo knjigo, zato, da nam jo

bo prebrala. In res! Izbrali smo knjigo, se dli

smo okrog male mizice in pozorno posluša-

li branje zgodbe o gusarskih dogodivščinah.

Nadaljevali smo z obiskom knjižnega sejma,

ki se je razprostiral po treh nadstropjih. Police

in stojnice so bile bogato založene z revijami,

slovarji, različnimi knjigami, lutkami in ma-

skotami raznih knjižnih junakov. Vsak izmed

nas je prelistal cel kup knjig in si kupil tisto, ki

se mu je zdela najbolj zanimiva.

Ko smo opravili z ogledom, smo se vrnili

v dvorano, kjer so nas čakali nahrbtniki s ko-

silom. Sledil je še kratek sprehod po Ljubljani.

Najprej smo si ogledali lepo palačo naspro-

ti Cankarjevega doma, to je sedež Državne-

ga zbora Republike Slovenije. Nato smo šli do

največjega ljubljanskega trga, ki se imenuje

Kongresni trg. Sprehodili smo se mimo Pre-

šernovega trga, prečkali smo Tromostovje,

pod katerim teče Ljubljanica.

Čas je hitro tekel in napočil je trenutek

povratka. Preživeli smo nepozaben dan v

Ljubljani.

Učenci 3. razredaAlex Testa, Arjuna Husel, Elena Dri, Matteo Bruni.

Alex Testa Arjuna Husel

14

Koledar 2017

1. januar

10. oktober

11. november

12. december

2. februar

3. marec

4. april

5. maj

6. junij

7. julij

8. avgust

9. september

15

V naši šoli je lepo!

Dekle je pralo srajčke dvej

12. septembra smo se v šolo vrnili ,da se bomo nekaj novega naučili .Prvi dan smo novo sošolko Nino spoz-nali ,jo med nas sprejeli in se z njo igrali .Vsak dan , ko šolski zvonec zazvoni ,pripravimo zvezke in peresa en , dva, tri .V šolo radi hodimo pisat, risat, bratIn , zakaj ne, tudi se igrat.Saj pri nas res ni hudo!V naši šoli je zelo lepo.Učenci 3. razreda:

Alex, Arjuna, Azza, Elena, Francesca, Marko, Martin, Matteo Nina

Ljudska

Dekle je pralo srajčke dvejna sredi murja te vodédekle je pralo srajčke dvejna sredi murja te vódé.

Eno je prala bratecu,pa drugo svoj'mu ljubemueno je prala bratecu,pa drugo svoj'mu ljubemu.

16

Utrinki

Bralni kotiček pod učiteljičino mizo.

Likovno ustvarjanje z vodenkami . Opismenjevanje-črka A.

Opismenjevanje-črka S. Rišemo naše obrise . Sadimo rožice na vrtu.

Skupinski izdelek za likovni natečaj.

Skupinsko delo-hišice samoglasnikov.

Ustvarjalni in kreativni zmaji .

Ustvarjanje z jesenskimi listi .

Velikonočne vazice .

Zabavna matematika-razvrščanje .

17

Azza Boudhiaf

Martin SosičMarko Marković

Moji afriški biseri

Svetovni dan otrokovih pravic - ogled razstave „naše pravice” in delavnica

Učiteljice so nam povedale, da je 20.

novembra Svetovni dan otrokovih

pravic. Obrazložile so nam, katere

so te NAŠE PRAVICE in so nas opozorile, da

imamo tudi mi otroci kar nekaj DOLŽNOSTI.

Zato smo se v torek, 22. novembra, odpra-

vili na Stadion 1. maja, kjer smo si ogledali

razstavo z naslovom Naše pravice. Na velikih

panojih so bile slike, ki so prikazovale te pra-

vice, pod njimi pa so bili napisi v treh jezikih:

v slovenščini, angleščini in franconščini.

Nato smo šli v dvorano kulturnega

društva Slavko Škamperle, kjer nas je čaka-

la učiteljica Biserka. Povedala nam je, da je

pred leti šla več kot destkrat v Afriko kot pro-

stovoljka, kjer je spoznala in učila otroke pi-

sati, brati in plavati. Zato nam je želela pove-

dati, kakšno je življenje tam. Na velikem plat-

nu nam je pokazala veliko slik in posnetkov o

afriških živalih: zebrah, slonih, antilopah, le-

vih, netopirjih, bivolih, žirafah... Ogledali smo

si in spoznali afriško pokrajino: puščavo s pe-

ščenimi sipinami, savano, gozdove, jezera in

obalo. Nato pa nam je povedala in pokazala,

kje je živela in kaj je delala z otroki kot prosto-

voljka. V jeziku ručiga, ki ga govorijo v Ugan-

di, nas je naučila šteti in zapeti Mojster Jaka.

Dan, ki smo ga preživeli na Stadionu 1.

maja, je bil zelo zabaven in tudi zelo poučen.

Učenci 3. razredaAzza Boudhiaf, Francesca Laudicina, Marko

Marković, Martin Sosič in Nina Roso

18

18 razigranih prvošolčkov in prvošolk

je v septembru prestopilo prag osnovne šole

Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu.

Ob začetku šolskega leta je Društvo

Bralna značka Slovenijevsem učencem po-

darilo slikanice Primoža Suhodolčana in

Marjana Mančka 7 nagajivih. Vsem želimo

dobro branje!

21. novembra smo praznovali Dan otro-

kovih pravic in razmišljali o pravicah, ki jih

imajo vsi otroci sveta: pravico do družine,

pravico do hrane, pravico do šolanja. Otroci

pa imamo tudi dolžnosti.

Decembra nas je obiskal sveti Miklavž,

ki nam je prinesel zvrhan koš daril.

Oj december, mesec beli , nas otroke razveseli . Natresi nam snega in vsega dobrega. Miklavž je prišel med nasin nasmejan je vsak obraz.

Obiskala sta nas cestna redarja Marko

in Marko, s katerima smo spoznavali pravila

na cesti in prometne znake.

En pesnik je živel , iz Vrbe je bil , je pesmice pisal in fige delil . Kdo je to? France Prešeren

Prvošolčki ...

19

Pri pouku slovenske kulturne dediščine

smo spoznavali našega največjega sloven-

skega pesnika Franceta Prešerna. Posluša-

li smo njegovo pravljico o Povodnem možu in

se naučili njegovo Zdravljico, ki je sedaj po-

stala slovenska himna. Prešeren je bil zalju-

bljen v Julijo, tako smo pri pouku umetnosti z

ogljem risali oba: Franceta in njegovo Julijo.

Osmi marec, dan žena,dan vseh mamic in deklet.Vsaka v roki nosi cvet,vsaka srečno se smehlja.Osmi marec smo obeležili s kuharsko de-

lavnico: za naše mamice smo spekli slastne

piškote. Njami.

Od marca do maja smo se vsak teden

srečevali z igralcem, pevcem in animator-

jem Stenom Vilarjem in z njegovo prijazno

pomočnico Heidi. Skupaj smo peli, plesali, se

igra li in se veliko novega naučili.

V marcu smo prvošolčki povabili otroke

iz vrtca, da se nam pridružijo na pobudi »Šo-

lar za en dan«. Velički iz vrtca so bili z nami

celo jutro, spoznavali kaj delamo v šoli in se

skupaj z nami učili. Komaj čakajo, da bodo v

novem šolskem letu tudi oni šolarji.

20

Ob torkih smo obiskovali tečaj plavanja

v bazenu Bianchi. Veliko smo se igrali v vodi,

se špricali, čofotali in plavali. Nekateri so sa-

mi preplavali cel bazen, drugi pa smo plavali

s špagetkami in deskicami. Vsi pa smo se ze-

lo zabavali.

Učenci zelo radi listamo in beremo knji-

ge, še bolj pa poslušamo najrazličnejše zgod-

be in pravljice. Na šoli sicer imamo šolsko

knjižnico, obiskali pa smo tudi mladinski od-

delek Narodne in študijske knjižnice in itali-

jansko občinsko knjižnico Quarantotti Gam-

bini.

Športni krožek. Vsak petek popoldne

smo imeli z učiteljico Biserko športni krožek.

Veliko smo se igrali, tekali, skakali, se lovili in

spoznavali različne športe: atletiko, odbojko,

košarko, nogomet, hokej, namizni tenis, kole-

sarstvo in drugo. Bilo nam je zelo všeč.

21

Učiteljica nas je zelo razveselila, ko nam

je povedala, da se bomo udeležili tekmova-

nja v teku »Miramar young«. Tekli smo na tr-

gu Unità, kjer je bilo veliko ljudi, ki so nam

ploskali. Vsi smo dobili medalje in bili zelo po-

nosni.

Topel, že skoraj poletni dan, je bil kot

nalašč za kolesarski izlet. Zato smo v sredo,

31. maja v šolo prinesli kolesa in skiroje ter se

popoldne odpravili na kolesarsko stezo. Veli-

ko smo kolesarili, saj smo prevozili skoraj 10

kilometrov. Z nami je prišel celo gospod rav-

natelj. Zelo smo uživali.

Športna šola Trst je kot vsako leto or-

ganizirala Osnovnošolsko olimpiado na sta-

dionu 1. maja. Preizkusili smo se v teku na 20

metrov, v skoku v daljino in v metu medicin-

ke. Vsi smo se zelo potrudili, zato smo ob kon-

cu tudi dobili medalje!

22

Dan spomina

V ponedeljek, 30. januarja, smo žele-

li učenci obeležiti dan spomina in se

pokloniti žrtvam, ki so izgubili življe-

nje v Rižarni.

Ko smo se vrnili v šolo, smo zapisali na-

še vtise na papir.

Učiteljice so nas na ta obisk temeljito

pripravile. Povedale so nam, da ta kraj nosi

to ime, ker je bila tam najprej luščilnica riža,

nato pa so prostore spremenili v edino uni-

čevalno taborišče v Italiji med drugo svetov-

no vojno. V teh prostorih je umrlo mnogo Slo-

vencev, Hrvatov, Italijanov in Židov. To je ze-

lo žalosten kraj.Martin Sosič

Do vhoda v Rižarno vodi dolg in ozek

hodnik obdan z dvema visokima, debelima,

sivima, železobetonskima zidovoma, ki sta se

mi globoko vtisnila v spomin.Matteo Bruni

V Rižarni je dvorana, v kateri je sedem-

najst jetniških celic. Te so majhe, ozke in tem-

ne. V vsaki celici je bilo zaprtih do šest lju-

di. Ujetniki so ležali na lesenih trdih deskah.

Notri je bilo tudi zelo hladno in vlažno. Tež-

ko si predstavljam, da so morali ljudje živeti

v takih pogojih.Francesca Laudicina

Na dvorišču Rižarne je nekoč stala kre-

matorijska peč in visok dimnik, ki pa so ju na-

cisti uničili z dinamitom, da bi izbrisali do-Elena Dri

Francesca Laudicina

23

kaze krutih zločinov. Danes so na tem mes-

tu vid ni le sledovi na steni ene stavbe, po tleh

pa je nekoliko vkopana jeklena ploščad s ka-

nalom, ki se zaključi z visokim železnim spo-

menikom. Azza Boudiaf

Na velikem notranjem dvorišču je po-

stavljen visok železen spomenik. Učiteljica mi

je povedala, da ta predstavlja dimnik in dim,

ki se je kadil iz krematorijske peči.Elena Dri

V muzeju smo si ogledali tudi razstavo

slik in predmetov, ki so jih našli v taboriščih.

Najbolj mi je ostal v spominu železen bič, ki

sem ga videla v izložbi. Tega so uporabljali

vojaki v taborišču. Nina Roso

Ko razmišljam o Rižarni, mi res ni jas-

no, kako so lahko ljudje preživeli v teh temnih,

majhnih in mrzlih celicah brez hrane in vode.Arjuna Husel

V Rižarno smo nesli tudi šopke cvetja, ki

smo jih položili pred obeležje, ki stoji na me-

stu, kjer je bila nekoč krematorijska peč. Ta-

ko smo se poklonili vsem tistim ljudem, ki so

tu umrli.Alex Testa

Po obisku Rižarne mi je zelo jasno, da

nočem, da bi se še kdaj ponovilo kaj takega.

Srečen sem, da tu, pri nas, zdaj ni vojne.Marko Marković

Martin Sosič

24

Mir – Pace- Peace – Pax – Frieden – Mìr - Мир

30. januarja je bil res poseben

šolski dan. Posvetili smo

ga razmišljanju, kaj nam

pomeni mir in če ga res lahko vsi ljudje uživa-

mo. Kmalu smo ugotovili, da žal ni tako, saj

se marsikje ljudje borijo za preživetje, zara-

di krutih vojn.

Ob tej priložnosti smo se vsi skupaj

zbrali v Kettejevi dvorani, kjer so nas priča-

kale članice združenja “Amici Gioventù Musi-

cale F.v.G”, to je organizacija, ki podpira in po-

maga otrokom v stiski. Že v lanskem šolskem

letu so tri prijazne gospe, članice omenjene-

ga združenja, pripravile za nas šolarje sreča-

nje na temo “Otroci in vojna”. Tedaj so nam

želele povedati kakšne težave in stiske doživ-

ljajo otroci na vojnih območjih. Dve članici te-

ga združenja, gospe Anna Kaira in Antonina

Voronova, mama in babica našega sošolca

Martina, sta Rusinji po rodu; pomembno se

jima je zdelo, da opozorita, da kljub temu, da

si nihče ne želi živeti v vojni, se njuna rodna

dežela Donbass, na meji med Ukrajino in Ru-

sijo, ravnokar nahaja sredi bomb in vojaških

spopadov. Povedali sta, da so najbolj ne-

dol žne žrtve te in vsake vojne širom po sve-

tu prav otroci. Zato so nas učitelji spodbudili,

da smo prav za to priložnost pripravili nekaj

risb, pisem, spisov, pesmi s posvetili otrokom

s tega vojnega območja. Ta solidarno stna po-

šta je prepotovala lep del Evrope, predno bi

prišla na cilj.

Pred nekaj tedni pa je našo šolo ponov-

no obiskala ga. Voronova, ki je bila vidno ga-

njena. Z daljne Gorlovke blizu mesta Donetsk,

iz osnovne šole številka 17, je prispela velika

ovojnica polna poštnih žigov, v njej pa so bila

otroška in mladostniška pisma in risbe tam-

kajšnjih osnovnošolskih otrok, ki izražajo hre-

penenje po miru in umirjenem družinskem

življenju. Gospe Kaira in Voronova sta pisma

prevedli in risbe preslikali ter pripravili za-

nimiv prikaz, s katerim sta nam posredovali

hvaležnost otrok iz Gorlovke za izkazano pri-

jateljstvo in solidarnost nas učenev.

Otroci iz Donbassa so nas preseneti-

li s svojo prijaznostjo, zato smo jim tudi od-

pisali.

25

Pismo prijateljem v Gorlovki v Ukrajini

Spoštovani!

Mi smo učenci 3. razreda Osnovne šole

Josipa Ribičiča iz Trsta v Italiji.

Zelo nas je presenetila novica, da so

naša pisma in risbe, ki smo vam jih poslali v

lanskem šolskem letu prišla do vas v Ukra-

jino. Povedali so nam tudi, da ste se jih ze-

lo razveselili, saj so vam bila naša sporočila

v spodbudo in pomoč.

Presenečenje pa je bilo še veliko večje,

ko so nam povedali, da je iz Gorlovke prišla v

Trst velika ovojnica s snopičem pisem in risb.

Z velikim zanimanjem smo jih prebrali in hu-

do nam je bilo, ker smo občutili strah in bole-

čine, ki jih vi že toliko časa doživljate. Zelo so

nas navdušile vaše lepe risbe, ki smo jih raz-

stavili v naši šolski veži.

Sporočamo vam, da pogosto misli-

mo na vas in vam želimo, da bi čim prej lah-

ko spet mirno zaživeli v družbi svojih naj-

dražjih. Lepo vas pozdravljamo.

Carissimi amici di Gorlovka,

Siamo gli alunni della 3a classe del-

la Scuola primaria Josip Ribičič di Trieste in

Italia. Con grande sorpresa abbiamo appre-

so che le nostre lettere e disegni inviati l‘an-

no scorso, sono arrivati fino a voi e vi hanno

portato un po‘ di gioia. Lo stupore era ancora

maggiore, quando ci hanno comunicato che

da Gorlovka è arrivata a Trieste una gran-

de busta con tantissime lettere e disegni. Con

grande interesse abbiamo letto le vostre let-

tere che esprimono tanta paura e dolore per

la triste realtà nella quale state vivendo. Ci

sono piaciuti i vostri bellissimi disegni che gli

abbiamo messi in bella vista nel nostro corri-

doio scolastico.

Desideriamo comunicarvi che spesso

pensiamo a voi e in breve vorremo veder-

vi sorridere e riprendere una vita tranquilla

con i vostri cari.Tanti saluti a tutti voi.

Дорогие друзья из Горловки,Мы – ученики 3-го класса начальной

школы им. Йосипа Рыбичича г. Триеста (Ита-лия). С радостью мы узнали, что наши пись-ма и рисунки, отправленные вам в прошлом году, дошли до вас и принесли вам немно-го радости.

Мы очень обрадовались, когда узнали, что из Горловки в Триест пришел большой конверт с письмами и рисунками. С боль-шим интересом мы прочитали ваши пись-ма, в которых вы пишете о той боли и печаль-ной реальности, в которой вам приходится сейчас жить. Нам очень понравились ваши рисунки, которые мы повесили в фойе шко-лы.

Мы хотим вам сказать, что часто о вас думаем и очень хотим, чтобы вернулась к вам и вашим семьям опять спокойная и счастливая жизнь.

С наилучшими пожеланиями вам всем.Učenci 3. razreda: Alex, Arjuna, Azza, Elena,

Francesca, Marko, Martin, Matteo Nina

26

Otroške izštevanke vsi enaki, vsi različniMarko Marković

Lice je rumeni cvet,usta so sladka kot med,nos je mrzel kot led,na mesto las ima šte-vilko pet.

Lice mu je žuti cvet,usta su mu slatka kao med,nos mu je ladan kao led,na mesto kose ima broj pet.

Лице му је жути цвет,Уста су му слатка као Мед,нос му је ладан као лед,На место косe ма Број пет.

Alex TestaLase so skuštrali nagajivi vetrovi,oči, nos in usta so kot ribe med valovi.

Francesca LaudicinaMoja glava je cvetica,nos pa nogavica,na ustih mi sedi ptica.

Azza BoudhiafLa testa è un leone,il naso è un dentone,occhi da pallonee per bocca un tendone.

Matteo BruniPodoben levu je moj obraz,glava in veliki možgani – to sem jaz,senčnik mi namesto nosa stoji,usta pa mi žoga polni

La mia faccia è un leone,che ha un gran cervellone,al posto del naso ho l’ombrellonee invece della bocca un pallone.

Elena DriNamesto las imam ptice lastovice,namesto oči so peči,namesto nosa je hladna rosa,ko gledam ta obraz,mi je mraz.

Arjuna HuselMoj obraz je velika roža,namesto oči sta dva noža,namesto ust je klavir,namesto nosa pa krompir.

Nina RosoGlava podobna hiši je,oči pa sta rožici dve,moj nos so lesena drva,vedno hočem biti prva.

Glava mi je kao kuča,imam oči od cviječa,imam nos od drva,uvijek sam prva.

Martin SosičGlava moja je kot pica,hot-dog pa so lase in lica.Namesto oči in nosa imam ketchup.usta moja pa so kot sveča.

Голова моя как пицца,Волосы, как хот-дог,вместо глаз и носа кетчуп, но рот мой, как свеча

27

Tekst učencev o Prešernu

8. februar – Dan slovenske kulture Kaj bi počel s Francetom Prešernom, če bi bil še živ in bi prišel na obisk na našo šolo?

Chiara Toscan: Če bi bil France Prešeren moj

prijatelj bi ga naučila plavati, on bi pa meni

pomagal napisati eno poezijo. Skupaj bi kole-

sarila in pojedla sladoled.

Angelo Campagna: Nekega dne sem izvedel,

da France Prešeren prihaja v Trst, v knjižni-

co predstaviti svojo pesniško zbirko. Odpravil

sem se v knjižnico,da ga vidim.

Po predstavitvi sem ga povabil na pi-

co, on je povabilo sprejel in bil sem zelo vesel.

Pogovarjala sva se o njegovem delu in vpra-

šal sem ga, kako se pišejo poezije. Prosil sem

ga,če bi napisal eno poezijo o Trstu. Prešeren

mi je rekel,da mora spoznati najprej me sto

Trst, da lahko dobi navdih. Sprehodila sva

se po Trstu in povabil sem ga v Barkovlje na

morje. Naučil sem ga plavati. Po kopanju sem

ga pospremil na vlak in sva se pozdravila.

Po dveh tednih je prišla pošta iz Ljublja-

ne, hitro sem jo odprl in v njej našel presene-

čenje, lepo poezijo o Trstu.iBil sem zelo vesel.

Samuel Fischer: Če bi bil France Prešeren še

živ, bi ga naučil pisati na računalnik tako, da

bi poezije direktno pisal in objavil na inter-

netu.

Mark Derin: Franceta Prešerna bi vpra-

šal, če bi me naučil pisati poezije in če me

nauči pisati v stari slovenščini. Jaz pa bi ga

učil igrati nogomet in tudi odbojko na mivki.

Vprašal bi ga tudi, s čim so takrat pisali.

Natalija Bačkić: Če bi France Prešeren bil

živ, bi ga prosila naj mi pomaga napisati po-

ezijo, pisala bi skupaj veliko poezij. Naučila bi

ga plavati, igrati nogomet, igrati košarko in

še marsikaj. Skupaj bi si pogledala tako rabo

računalnika in telefona. Bilo bi zelo zanimivo,

če bi ga lahko tudi tega naučila.

Petar Maksim Bekić: Pisal in učil bi se po-

ezije s Francetom Prešernom. Rad bi postal

odvetnik in bi delal skupaj s Francetom Pre-

šernom. Plavala bi in lovila bi ribe skupaj na

Blejskem jezeru. S Prešernom bi rad igral no-

gomet.

Greta De Luca: Če bi bil France Prešeren še

živ, bi skupaj igrala košarko in nogomet. Igra-

la bi se tudi zbijanje. France Prešeren bi me

naučil slovenščino, jaz pa njega italijanščino.

Sabrina Beck: Če bi bil Prešeren moj prija-

telj, bi skupaj kolesarila, naučila bi ga igrati

violino, šivati, plesati, poslušati glasbo po ra-

diju in bi pela z njim njegove pesmi.

Če pa bi bil moj učitelj, bi ga stalno spra-

ševala, naj nas nauči pisati poezije in to vse,

dokler ne bi rekel, da ja.

Elettra Viutti: Franceta Prešerna bi vpraša-

la, kako se piše poezije. Pomagal bi mi, da bi

spoznala čim več novih besed, jaz pa bi ga

naučila italijanščino. Z veseljem bi ga naučila

plavati. S Prešernom bi šla jesti pico in spro-

28

ščeno bi se pogovarjala.

Aljaž Kalc Prokofjev: Meni je zelo všeč pla-

vanje, jadranje, smučanje in potapljanje. Če

bi bil France Prešeren še živ in pri močeh, bi

ga z veseljem naučil moje najljubše športne

panoge. Poleg tega, pa bi ga še naučil loče-

nega zbiranja odpadkov, ker takrat tega ni

bilo.

Zakaj sta kultura in narod?

Zakaj so pesniki? Da je pesnitev.

Zakaj je pesnitev? Da je kultura.

Zakaj je kultura? Da je narod.

Zakaj je narod? Da se spoznamo.

Zakaj se spoznamo? Da premagamo vojno in

strah.

Francesco Vezil, 2. razred, s.š. I. Cankar Matej Stopar, 2. razred, s.š. I. Cankar

29

Ta veseli, pisani in razigrani pust

Za letošnji pust, najbolj vesel in razigran

praznik v letu, smo si učenci 3. razreda

OŠ Josipa Ribičiča izdelali maske sa-

mi. Že veliko prej smo začeli zbirati odpadni

material, ki bi lahko prišel v poštev pri delu:

embalažne škatle iz kartona, odrezki pisane-

ga blaga in papirja , svileni trakovi, vata, za-

maški iz plutovine, gumbi, slama, školjke, če-

šarki, kostanj, suho sadje, različne veje ali le-

sene paličice in še marsikaj. Raziskali in po-

učili smo se o značilinih pustnih maskah na

Slovenskem: kurentih in lavfarjih. Priskrbeli

smo si ostre škarje, različne vrste lepil in dali

smo duška ustvarjalnosti ter naši bujni domi-

šljiji. Nastale so maske, ki vam jih s ponosom

predstavljamo.Alex Testa, Arjuna Husel, Azza

Boudhiaf, Elena Dri, Francesca Laudicina, Marko Marković,Martin

Sosič, Matteo Bruni, Nina Roso

Martin Sosič Matteo Bruni Nina Roso

Elena Dri Francesca Laudicina Marko Marković

Alex Testa Arjuna Husel Azza Boudhiaf

30

Šola v naravi

Dom Kavka, Livške ravne pri Kobaridu - 29. 3. 2017 – 31. 3. 2017

Kdo, kdaj in od kod smo odpotovali?

Učence 3., 4. in 5. razreda in tri učiteljice

osnovne šole Josipa Ribičiča je ob 8. uri ča-

kal avtobus pred šolo, da bi nas odpeljal za

tri dni v šolo v naravi. Vsi učenci smo bili zelo

vznemirjeni, veseli, a tudi precej zaskrbljeni,

saj se je večina med nami prvič udeležila ta-

ke pobude daleč od doma.

Katero pot smo prevozili in kaj smo vi-

deli z avtoubusa?

Že samo potovanje z avtobusom je bi-

lo pravo doživetje. Vreme je bilo čudovito, si-

jalo je toplo spomladansko sonce. Peljali smo

se mimo Trsta in kraške planote, Sesljana,

Štivana, Čedada, Špetra in Nove Gorice. Ko

smo se bližali Kobaridu, smo v dolini zagle-

dali modro-zeleno reko Sočo, obdano s ko-

maj ozelenelimi hribi. Na kobariškem trgu

smo videli visok spomenik posvečen duhov-

niku in pesniku Simonu Gregorčiču – goriške-

mu slavčku. Od tu smo zavili na ozko pot, ki

se je strmo vzpenjala proti cilju, Livškim rav-

nam. Ob 10.30 smo končno dospeli na cilj, do

doma Kavka.

Kaj smo doživeli in občutili ob prihodu

v dom?

Ob izstopu z avtobusa so nas prevze-

li različni občutki: veselje, spokojen mir v

o bjemu hribov, doživeli smo lepoto narave

obsijane s soncem, prevzel nas je opojen vonj

cvetočih vijolic. Vstopili smo v dom, kjer smo

si takoj sezuli čevlje in obuli copate. Posedli

smo se okrog miz. Sprejela sta nas in se nam

predstavila učitelj Matej in učiteljica Monika.

Kako so se imenovale sobe - gnezda, v

katerih smo spali?

Takoj so nam učitelji sporočili, kako bo-

mo porazdeljeni po sobah. Vsaka soba je ime-

la svoje ptičje ime: siničke, lastovke, šoje, čuki.

Sobe so bile prostorne. V njih je bilo več

pogradov in omar. Vsak od nas si je izbral

svoje ležišče. Nekateri, ki smo bili na to na-

vajeni, smo si z lahkoto postlali, ostali pa smo

bili nekoliko v težavah in smo potrebovali po-

moč. Za red in čistočo v spalnici, in tudi v je-

dilnici, smo morali skrbeti sami. Bili smo kar

spretni, saj smo pred odhodom prejeli naj-

višjo oceno 5 in tudi pohvalo za vzdrževanje

Posebna pohvala in priznanje

za red in čistočo sobe

SINIČKE

Točke: 5 na 5

Livške Ravne nad Kobaridom, 29 – 31 marec 2017



LASTOVKE

Točke: 4 na 5




ŠOJE

Točke: 5 na 5




Čuki

Točke: 5 na 5


31

reda in čistoče.

Kako smo se počutili v jedilnici in kaj

smo najraje jedli?

Jedilnica je bila v resnici večnamenski

prostor. Za zajtrke, kosila in večerje smo sa-

mi pripravili mize in tudi jedli. Za malico smo

imeli na razpolago sveže in suho sadje ter čaj.

Zraven jedilnice je bila kuhinja, kjer nam je

kuharica pripravila odlične obroke: polen-

to z mesom, pico, testenine, zelenjavo, sla-

dice... Med dnevom pa so nam učitelji v tem

istem prostoru organizirali tudi različne de-

lavnice: skupaj smo pripravili kobariške štru-

klje in smo jih za večerjo tudi pojedli, poslušali

smo pesmi in pravljice, izdelovali smo lutke in

z njimi priredili zelo zabavno lutkovno pred-

stavo. Najbolj zahtevno pa je bilo, ko nam je

učitelj Goran nastavil tarčo in smo jo mora-

li zadeti z lokom in puščico. Zelo zabaven pa

je bil zadnji večer, ko smo jedilnico spremeni-

li v disko in smo vsi veselo in razposajeno za-

plesali.

Spodaj so naštete vse dejavnosti, ki smo

jih izvedli med bivanjem v domu Kavka. Zapi-

sane so v vrstnem redu, kot smo jih opravili.

Ob vsaki smo napisali naše mnenje in ocenoUčenci 3. razreda: Alex, Arjuna, Azza, Elena,

Francesca, Marko, Martin, Matteo Nina



SINIČKE

Točke: 5 na 5




LASTOVKE

Točke: 4 na 5




ŠOJE

Točke: 5 na 5




Čuki

Točke: 5 na 5


32

DATUM IZVEDBE UČNE VSEBINE SEZNAM DEJAVNOSTI NAŠE MNENJE IN OCENA

Sreda, 29. 3. 17

Jedi iz Posočja Priprava in pokušnja kobariških štrukljev Najbolj sladka in dobra

Pohodništvo in spozna-vanje gozda

Rastline v gozdu Najbolj poučna

Kako preživeti v gozdu (šotori, ogenj …) Najbolj nevarna

Nočni pohod Najbolj zanimiva

Četrtek,30.3.17

Kras in kraške jame Ogled Kavkne jame Najbolj skrivnostna

Spoznavanje gozda Spoznavanje sledi živali Nam bo ostala vtisnjena v spominu

Posoške in druge zgodbe in pravljice

Pripovedovanje oz. poslušanje pravljic Najbolj zabavna

Lutkarstvo Oblikovanje lutk in pisanje zgodb za lutkovno predstavo Najbolj kreativna

Športno plezanje Spoznavanje športnega plezanja in opreme Najbolj adrenalinska

Zabavni večer Disko ples Najbolj naporna

Petek, 31.3.17

Lokostrelstvo Spoznavanje nove športne pano-ge - lokostrelstvo in opreme Bi jo radi ponovili

Ročne spretnosti Origami – izdelava žabic skokic in tekmovanje Najbolj zahtevna

Izletništvo in poho-dništvo Sprehod po Livških ravnah Najbolj umirjajoča

Spodaj so naštete vse dejavnosti, ki smo

jih izvedli med bivanjem v domu Kavka. Zapi-

sane so v vrstnem redu, kot smo jih opravili.

Ob vsaki smo napisali naše mnenje in oceno

Šola v naravi - aktivnosti

33

Prispeli smo do doma kavka

na LivŠkih ravnah!

Z uČiteljico Moniko smo pripravili Štruklje, ki smo jih pojedli za veČerjo.

MI SMO LAČNI!

UČITELJICA MOJCA NAM RAZKRIVA, KAJ SE SKRIVA V GOZDU.

UČITELJ MATJAŽ NAM poje in pripoveduje

pravljice.

kavkna jama je temna in

vlaŽna!

kot SPIDERMANI plezaMo po

steni!

med nočnim pohodom smo

zagledali srnjaka!

v gozdu cvetijo

trobentice in vijolice.

izdelali smo lutke in priredili lutkovno

predstavo.

WAU! LOKOSTRELSTVO!

34

Kras skozi naše oči in rime

Če bi bila na krasu peščena puščava,ne bi rasle dišeče rožice in trava.

Če bi se na krasu razprostirala stepa,bi bila pokrajina bolj pusta, manj le-pa.

Če bi se na krasu nahajal visok lede-nik,ne bi mogli več iti ven na piknik.

Sinje morje, previsna obala,ves kras prekriva siva skala.

V zalivu se Trst bohoti,na Kras se povzpnemo po strmi poti .

Res je , da na Krasu nimamo oceana, stepe, ledenika in puščave,zato pa lahko občudujemo prečudovite značilnosti in barve naše narave.

To pesem smo napisali učenci 3. razreda OŠ Josipa Ribičiča in smo jo poslali na

literarni natečaj, ki ga je razpisal Marijin dom v Rojanu. Osvojili smo 3. mesto in prejeli dragoceni dar za naš razredni knjižni kotiček.

Ponosni: Alex, Arjuna, Azza, Elena, Francesca, Marko, Martin, Matteo in Nina.

35

Lepota Krasa

Zadeva: Poezija o Krasu za nagradni natečaj na temo »NAŠ KRAS JE LEP« za otroke slo-

venskih otroških vrtcev in osnovnih šol na Tržaškem, ki ga razpisuje DRUŠTVO ROJANSKI

MARIJIN DOM .

O Kras moj prelepi kamniti svet,kjer noge z morja me vlečejo spet.

Opazuj ta naš Kras, kako je lep,odpri oči , ne bodi slep.Skalnata in kamnita pokrajina,trdna neizprosna površina.

Bori šumijo, ptički žvrgolijo,nikomur se ne mudi , ker tukaj je vse kar sičlovek v srcu poželi .

Jeseni ruj rdeči ,pozimi ptica odleti , spomladi narava se prebuja, poletje in srečo vzbuja.

Skozi celo leto se Kras predstavlja,lepa je tudi najmanjša mravlja.Sprehodi po Krasu so lepi jeseni , pozimi , spomladi in poleti .

Burja in sonce -prijatelja Krasa sta,kamnito pokrajino izoblikujetaoba.

Na Krasu cvetijo, za žene in dekleta, kraške rože,polno vina pa je za može.

Vasi so majhne, a nikoli dolgočasne.V njej prebivajo hrabri ljudje,ki se za svoje slovenske korenine še vedno borè .

Na Krasu je lepo,nikoli ni grdo, -travniki polni cvetja, in ptičjega petja.

Na Krasu je lepo,nikoli ni grdo, -pečine so razgled, za naš pogled.

Napisali so: Natalija Backic, Sabrina Beck, Petar Maksim Bekić, Angelo

Campagna, Greta De Luca, Mark Derin, Samuel Fisher, Aljaž Kalc Prokofjev,

Chiara Toskan, Elettra Viutti

Mentorica: Maddalena Mura

36

Šola v naravi v domu Čebelica

Osnovna šola Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu 1. in 2. razred

Od srede, 26. aprila, do petka, 28.

aprila, so učenci in učenke 1. in 2.

razreda osnovne šole Josipa Ribiči-

ča pri Sv. Jakobu, v spremstvu učiteljic Biser-

ke, Samoe in Doriane, preživeli tri nepozab-

ne dni v šoli v naravi na Dolenjskem, v Dole-

nji vasi pri Čatežu, pri Veliki Loki.

Luca: V sredo, 26. aprila, smo odpotovali iz

Trsta v Čatež pri Veliki Loki. Šli smo z avto-

busom, ki je bil dolg približno 10 metrov. Jaz

sem sedel z Mayo. Med potjo je nad nami letel

helikopter. Po dveh urah smo dospeli v dom

Čebelica.

Mina: Dom Čebelica je bil zelo lep. Bil je sredi

gozda, v čudoviti in prelepi naravi. Okoli do-

ma so bile lesene koče. Imeli smo lep pogled

na hribe in gore. Okrog doma je bila tišina.

Maya: Tudi sobe so bile čudovite. Naša soba

je bila vsa iz lesa. V njej so spali vsi moji so-

šolci: Mina, Nora, Sofia, Luca, Beatrice, Pe-

tra, Sara in jaz. Spali smo na pogradih. Jaz

sem izbrala spodnjo posteljo. V sobi smo se

tudi igrali in se zabavali. Preden smo zaspa-

li, nam je učiteljica prebrala zgodbo za lah-

ko noč. Ko je šla učiteljica iz sobe, pa smo po-

tiho še malo poklepetali, čeprav bi morali že

spati.

37

Sofia: V sredo popoldne smo šli v gozd in tam

naredili hišico za škrata Čateža. Delali smo

po skupinah. Jaz sem bila v skupini z Beatri-

ce in Jovanom. Naša hišica je imela posteljo,

mizo, stol, kopalno kad, dežnik, metlo in tu-

di vrt. Hišica je bila zelo lepa in mislim, da je

bil tudi škrat Čatež zelo zadovoljen. Tudi jaz

sem bila zelo vesela, da smo sestavili tako le-

po hišico.

Petra: V domu Čebelica smo imeli tudi ple-

zalno steno. Jaz zelo rada plezam, zato sem

prišla do vrha. Plezalna stena je bila visoka 11

metrov. Predno smo začeli, smo si nadeli ple-

zalno opremo. Na steni so bili vgrajeni plezal-

ni oprijemi. Učitelj Rado nam je pokazal, ka-

ko se pleza, nato smo poskusili. Meni je uspe-

lo dvakrat. Plezanje me je zelo navdušilo.

Nora: Učitelji so nam povedali, da bomo šli

na nočni pohod. Po večerji smo se odpravi-

li v gozd. Hodili smo v koloni in v tišini, da se

ne bi živalice v gozdu prestrašile. V temi smo

u te gnili videti tudi srnico. Na sredi gozda smo

se ustavili in poslušali učitelja, ki nam je po-

vedal nekaj o živalih gozda in o zvezdah. Po-

tem smo se v tišini in ob luči petrolejk vrnili v

dom, kjer smo šli v svoje sobe. Bili smo še kar

utrujeni, a vseeno nismo hitro zaspali.

38

Beatrice: Vsak dan je bil nekdo dežuren pri

pripravi miz. Dežurni smo pripravili krožnike,

kozarce, pribor in vodo. Po kosilu in po večerji

smo morali tudi vse pospraviti. Jedilnico smo

tudi pometli.

Sofia: V četrtek zjutraj nam je učiteljica Živa

povedala, da bomo pekli piškote. Dala nam

je bele predpasnike in bele kape. Bili smo zelo

lepi. Najprej smo si umili roke. Potem nam je

učiteljica prinesla vse potrebno za peko: mo-

ko, maslo, med in jajca. Dala nam je velike

sklede, v katerih smo mešali testo. Nato smo

z modelčki pripravili piškote različnih oblik.

Potem smo jih spekli in pojedli.

Sara: V domu Čebelica imajo tudi živalice in

sicer paličnjake, ptičke, ribe in želvo. Po peki

medenjakov smo se zbrali v drugem nad-

strop ju. Učiteljica nam je rekla naj prešteje-

mo noge paličnjakov. Ko smo jih prešteli, nas

je vprašala, koliko nog imajo paličnjaki? 3, 4,

5, 6 ali 7? Nismo poznali odgovora, zato nam

je učiteljica povedala, da jih imajo šest.

Mina: V četrtek popoldne nas je učitelj Drago

vodil po okolici in nam razkril zanimivosti va-

si Čatež. Ogledali smo si stoletno trto in zelo

staro drevo. Pri drevesu je stala kapelica, kjer

so ob priložnostih razglasili novoporočence.

Pri trti je stal ogromen sod – hišica, kjer so ob

praznikih prodajali vino.

39

Petra: V četrtek so učitelji organizirali lep ve-

čer v diskoteki. Za ples smo se lepo oblekli,

nato smo šli v veliko dvorano, kjer je bilo pol-

no luči in moderna glasba. Vsi smo imeli tu-

di krajši nastop. Najprej je nastopal prvi raz-

red, nato smo nastopili mi, učenci drugega

razreda. Predstavili smo modni defile: plesali

smo z dežnikom. Potem pa smo plesali in za-

peli pesem »Mi smo sonce«. V disku je bilo ze-

lo lepo.

Mina: V domu Čebelica smo spoznavali tudi

lokostrelstvo. Učitelj Rado je prinesel velik lok,

tarčo in veliko puščic. Najprej je poskusil stre-

ljati učitelj, potem pa smo poskusili mi. Jaz

sem bila tretja na vrsti. Zadela sem sredino

tarče. Streljati z lokom mi je bilo zelo všeč. Ti-

sti dan sem bila zelo zadovoljna.

Učenci in učiteljice smo zelo hvaležni

Zadružni Kraški banki iz Opčin, ki nas je fi-

nančno podprla in nam tako omogočila, da

smo se vsi udeležili nepozabne šole v naravi.

Kaj je bilo v šoli v naravi najlepše?

Aleksandar: Plezanje.

Gabriel: Ko smo našli ptička.

Ivan: Diskoteka.

Josip: Lokostrelstvo.

Jovan: Diskoteka.

Laura: Plesanje v diskoteki.

Leo: Vse!

Leonardo: Delanje hišic v gozdu.

Leonhard: Plesanje v diskoteki.

Luka: Lokostrelstvo.

Mara: Vse!

Marcello: Da smo vsi skupaj spali v sobah.

Marta: Plezanje in delanje medenjakov.

Nicolò: Delanje hišic za škrata Čateža in ples v diskoteki.

Tauba: Plezanje, plesanje in delanje hišic za škrata Čateža.

Vuk: Lokostrelstvo.

40

Potepi po Sloveniji

Novembra smo šli v Ljubljano na knjiž-

ni sejem. Najprej smo si v Cankarje-

vem domu ogledali stojnice s knjiga-

mi različnih založb. Ponudba je bila velika in s

težavo smo se odločili za nakup. Skrbno smo

spravili knjige v nahrbtnike in stopili na uli-

co. Že od daleč smo zagledali Prešernov kip.

Stekli smo do Prešernovega trga. Spomnili

smo se na Pavčkovo knjigo Juri Muri po Slo-

veniji, ki smo jo brali v razredu.

Na Tromostovju smo se zagledali v valo-

ve Ljubljanice, ki je leno tekla, in s pogledom

iskali povodnega moža.

Poigrali smo se na Kongresnem trgu in v

parku Zvezda.

V marcu smo preživeli čudovite dni v

Liv ških Ravnah pri Kobaridu.

Pripravili smo kobaridske štruklje, hodi-

li med žafrani, opravili smo nočni pohod, sre-

čali srno in krpe snega, ki so se iskrili v mese-

čini, poslušali tišino, se podali v Kavško jamo,

plezali po umetni stezi, streljali z lokom, igra-

li ping-pong, priredili gledališki večer, plesa-

li v disku in se zabavali.

Tudi v maju smo pohiteli v Ljubljano. Vsi

smo se udeležili tradicionalne poučne ekskur-

zije, ki jo ponuja Republika Slovenija tržaškim

in goriškim petošolcem.

V lutkovnem gledališču smo si ogledali

predstavo Tajno društvo PGC. Ob enajstih je

zazvonila stolpna ura in zagledali smo kipec

Martina Krpana s kobilico, ki nas je pozval na

ogled mesta. Stopali smo čez Zmajev most in

šli mimo tržnice do Narodne študijske knjižni-

ce in si ogledali staro mestno jedro.

Že smo zapustili Ljubljano in se vozi-

mo proti Postojni. Napolnimo želodčke in že

smo na vlakcu Postojnske jame. Vožnja nas je

navdušila. Pazljivo smo sledili besedam vodi-

ča Petra, ki nas je spremljal po blestečih be-

lih rovih čudovite jame.Videli smo stalagmite,

41

Deklica zala

stalaktite, stagmate in zavese, ki jih je ustva-

rila voda. Dragocena lepota Postojnske ja-

me nas je prevzela. Opazovali smo človeško

ribico, ki živi v bistrih vodah ponikalnice.

Navdušeni smo kupili spominčke in se

vrnili domov.

Nekateri učenci so s pripovedovanjem

tako prevzeli starše, da so z družino še enkrat

obiskali slovenske kraje.učenci 5.razreda J. Ribičič

Timava deklica zala,ki od daleč prihaja,z belim Krasom raja!Deklica, kaj si mu storila?Veliko biserov si vanj skrila.V Postojni si se dolgo mudila,obilo draguljev tam odložila.Še do Škocjana si zavilain pravi pekel tam naredila.Neučakano si do Jadrana krenila,v Briščkih se nekoliko odpočila.Netopirjem dvor uredila,kar z Briljantom ga okrasila.Na klepet z Belo damo si se podala,da bi zvedela, kaj je prestala.Dama ti je svoje življenje razkrila,ti pa si v Štivanu v morje planila.V Križu čupa je stalain mirno vse to opazovala.Čupa je dolgo modrovalain sms v Ljubljano poslala.Zmaj se ga je razveselil ,in tako ga je Jazon ubil .Ko je povodni mož to odkril ,je Ljubljanico zapustil ,v Donavo se je skril ,le po Urško se vrnil .Iz Grčije je barka pripotovalain argonavte k tebi poslala.V naglici pa si se odločila,da se boš ponovno skrilain kot Urška si v morje planila.

učenci 5.razreda J. Ribičič

42

Prispevki petošolcev

NENAVADNE SANJE

Ko sem bil star pet let, sem sanjal zelo

čudne in strašljive sanje.

Sanjal sem, da smo čakali goste za ma-

min rojstni dan. Nekdo je pozvonil na vrata.

Ko smo odprli vrata, je notri priteklo celo kr-

delo volkov. Očka jih je udaril s kozico po gla-

vi, potem sta z mamo izginila. Jaz in Matjaž

sva stekla pod mamino in očkovo posteljo,

vendar so naju volkovi obkolili. Jaz sem vol-

kovom rekel :”Dober dan debeli prašiči” in oni

so se spremenili v prašiče.

Potem sem se, na srečo, zbudil.Peter

LEPO DOŽIVETJE V NŠKUčenci 3., 4. in 5. razreda smo 21. aprila

sodelovali na delavnici branja v NŠK.

Pospremili sta nas učiteljica Alenka in

učiteljica Radha, kasneje pa je prišel še učitelj

Franko. Na mizah so nas čakaki zaboji z Lego

kockami. Povedali so nam, da bomo sestavi-

li Lego zgodbo, kar je zvenelo nekam čudno.

Knjižničarka nam je najprej prebrala

zgodbo o Beli dami, mi pa smo morali spre-

meniti zaključek legende. Najprej smo izdela-

li načrt v obliki miselnega vzorca. Nato smo s

pomočjo dlančnika slikali prizorčke, ki smo jih

sestavili, in nanj napisali zgodbo v obliki stri-

pa.

Doživetje me je presenetilo, ker nisem

pričakoval ustvarjanja v obliki igre.Jacopo

ČUKIZ mamo sva šla na koncert Čukov. Kon-

cert mi je bil všeč. Bilo je dosti ljudi.Čuki poje-

jo lepe pesmi.

Moja najljubša pesem je: Dvojčka rada

skupaj sta. Po vsaki pesmi smo vsi ploskali.

Med glasbili, ki smi jih uporabljali, so mi

bili najbolj všeč bobni. Zelo sem vesel, da sem

videl Čuke v živo, saj so moja najljubša sku-

pina.

Preživel sem zelo lep dan.Jan

NAGRADNA STROKOVNA ESKURZIJA10. maja smo šli v Ljubljano in v Po-

stojnsko jamo učenci 5-ih razredov. Bilo je več

šol.

Šli smo najprej v Ljubljano, kjer smo si

ogledali gledališko predstavo. Potem smo si

ogledali središče Ljubljane. Nato smo poto-

vali do Postojne, kjer smo kosili in kupili sla-

doled. Šli smo v Postojnsko jamo z vlakcem,

nato izstopili in se malo sprehodili. Videli smo

človeške ribice, stalagmite, stalaktite in so-

bo, kjer večkrat organizirajo koncerte. Ko smo

prišli ven, smo kupili spominčke ter nato šli

na avtobuse.

Peljali smo se do Opčin, kjer so nas ča-

kali starši.

Še posebno mi je bil všeč ogled Po-

stojnske jame.Laura

STARI ŠKEDENJ SKOZI FILMSKI TRAKPred kratkim sta nas obiskala gospa

Anica in gospod Aljoša Žerjal, Škedenjca po

rodu. Prišla sta nam pokazati posnetke, ki jih

je posnel gospod Aljoša ob raznih priložnostih.

43

Kolesarski izlet

Videli smo, kako so se odvijale prosla-

ve in predstave. Pokazala sta nam, in tudi

opisala zelo podrobno, kako so krušarce pri-

pravljale poseben kruh; vsaka je imela svo-

jo tehniko.

Zanimivo je bilo videti, kako so se oše-

mili za Pust; urejali so si posebne maske in

vozove.

Z ogledom posnetkov smo spoznali, ka-

ko močno in važno je bilo udejstvovanje va-

ščanov ob vsaki priložnosti.Sofia

PRVO SVETO OBHAJILOZbudila sem se zgodaj.

Vpašala sem mamo, če mi lahko naredi

nekaj kodrov na laseh; uspelo ji je, imela sem

lepo frizuro.

Ko smo prispeli pred cerkev, smo poča-

kali ostale otroke. Vsi smo morali imeti svečke.

Med mašo smo tudi zapeli dve pesmi o Mag-

daleni. Zapeli smo jih skupaj z zborom. Po

maši smo vsi skupaj šli peš do Doma J. Uk-

marja, kjer smo se posladkali s krofi. Po ma-

lici smo šli domov. Doma sem okrasila torto.

Jaz in Laura sva imeli rezervirano kosi-

lo v isti gostilni. Prejela sem dosti daril, a naj-

lepše mi je podarila moja teta: igrico za Wii.

Po kosilu smo se otroci igrali na skakalnici.

Ta dan mi je bil izredno všeč in ostal mi

bo za vedno v spominu.Rachele

V sredo, 31. maja, je bil prav pose-

ben šolski dan. Učenci 1. in 3. razre-

da smo se že zjutraj pripeljali v šo-

lo s kolesi, saj smo se dogovorili z učitelji, da

organiziramo po kosilu pravi kolesarski izlet.

Meni je bilo na izletu zelo lepo, ker smo

s kolesi, in v družbi učiteljev, šli na kolesarsko

stezo. Peljali smo se do skate-parka, kjer smo

se ustavili. Medtem, ko smo se tam igrali, nas

je obiskal tudi ravnatelj. Zelo smo se zabavali.Elena Dri

Bil je enkraten šolski izlet. Po poti smo

opazovali okolico in videli morje, mostove,

polja, ladjedelnico… S kolesi smo se pripelja-

li do skate-parka. Meni je padla veriga s kole-

sa, a mi jo je učiteljica spretno popravila. Bi-

lo je zelo lepo.Matteo Bruni

Kolesarski izlet je bil res čudovit. Po ko-

lesarski poti smo se pripeljali do lepo oprem-

ljenega skate-parka, kjer smo dali naši do-

mišlji in igri prosto pot. Nato smo se vrnili do-

mov utrujeni, a zelo veseli.Martin Sosič

44

Zelo sem se zabaval v skate-parku, kjer

sem se s sošolci preizkusil v različnih akro-

batskih igrah. Neprijetno pa mi je bilo, ko so

nekateri mlajši učenci vozili prepočasi in za-

virali po poti.Arjuna Huesl

Na kolesarskem izletu smo toliko kole-

sarili, da smo prišli do čudovitega skate-par-

ka. Tu nam je naš prijazni šolski sodelavec

Alessio, ki nas je spremljal s kolesom, poka-

zal različne kolesarske vragolije. Bil je zelo lep

dan, ki ga ne bom nikoli pozabila.Francesca Laudicina

Bilo je čudovito. S kolesi smo se pripelja-

li do skate-parka, kjer smo se zelo zabavali in

igrali. Kolesarjenje v družbi je enkratno.Azza Boudhiaf

Na začetku sem bila nekoliko zadržana,

ob povratku pa sem bila tako vesela, da bi se

najraje ponovno vrnila na kolesarsko stezo.Nina Roso

Jaz sem zelo spreten kolesar. Vendar mi

je padla veriga in sem se v trenutku znašel

zadnji v koloni. Potem pa sem rešil problem,

pospešil hitrost in se takoj pridružil skupini.

Med kolesarjenjem sem se pogovarjal s pri-

jatelji.Alex Testa

Prvič sem se vozil po tej kolesarski po-

ti. Tu smo srečali še druge kolesarje. Kolesar-

ska pot je obdana z drevesi in smo zato sliša-

li tudi ptičje petje. Najbolj sem se zabaval v

skate-parku, kjer smo se preizkusili v različ-

nih vragolijah.Marko Marković

45

Osnovnošolci 3., 4. in 5. razredov Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu so se odzvali vabilu priznanih

italijanskih športnih zvezd, ki so 23. maja prišli v Trst. Trg Zedinjenja Italije je bil preplavljen z glasbo in

navdušenimi šolarji, ki smo pogumno stopili pred šampione Adriana Panatto, Juriya Chechija, Francesca

Grazianija in Andrea Lucchetto in se preizkusili v osnovnih gibih tenisa, gimnastike, nogometa in odbojke.

46

Svetovni dan jezikov

26. september je posvečen vsem jezikom. Evropska komisija in Svet

Evrope sta ta dan razglasila za evropski dan jezikov, dan, ko se pra-

znuje jezikovna in kulturna raznolikost Evrope.

Namen pobude je opozoriti čim več ljudi na pomen učenja in

znanja tujih jezikov, jim približati jezikovno bogastvo in pestrost Evro-

pe ter spodbujati vseživljenjsko učenje.

Znanje jezikov je veliko bogastvo za vsakega človeka!

Zakaj se učim jezike?

.

47

Pregovori in reki

48

Več jezikov znaš, več veljaš!

49

Različni jeziki

50

KOKOSOVE KEPICE

PRIPOMOČKI:

Valjar, papir za peko, skleda, kuhalni-

ca, žlica, žlička in plastična posoda za shra-

njevanje.

POSTOPEK:

Na polovico folije papirja za peko polo-

žiš polovico piškotov. Folijo papirja za peko

upogneš tako, da nastane zaprta ovojnica. Z

valjarjem zdrobiš piškote v grobe drobtine in

jih položiš v skledo. Isto opraviš še z d r u -

go polovico piškotov.

V skledo z drobljenimi piškoti natreseš

še sladkor, kokosovo moko in premešaš s ku-

halnico. Dodaš še čokolado, sesekljane man-

dlje ali lešnike in vaniljevo aromo ponovno

premešaš s kuhalnico. Dodaš še jajce in do-

bro zmešaš zmes, da postane gnetljiva ma-

sa. Če je zmes presuha, dodaš še eno ali dve

žlici mleka.

Z žličko zajameš zmes in z dlanmi obli-

kuješ kepico. Kepico povaljaš po kokosovi mo-

ki, ali čokoladi v prahu, ali pa kakavu in jo po-

ložiš v posodo za shranjevanje. Ko so vse ke-

pice v vrsti in je posoda polna, jo zapreš in jo

daš v hladilnik za dobre štiri ure ali v zmrzo-

valnik za dvajset minut.

Kokosove kepice položiš na servirni kro-

žnik in ponudiš gostom.

Petošolci – kuharji

SESTAVINE:150 g suhih piškotov,

60 g sladkorja,

60 g čokolade v prahu ali kakava,

60 g sesekljanih mandljev ali lešnikov,

100 g kokosove moke in še malo moke za

povaljanje,

1 vaniljeva aroma,

1 jajce,

1 ali 2 žlici mleka.

V četrtek, 8. junija, je po raziskovanju

Aljaž (4.razred) dobil na vrtu v Pavanu pod

listnatim drevesom gobo…. jurčka!!

51

Rastem s knjigo Naše pravice

V ponedeljek, 27. novembra 2016, smo

učenci prvega razreda v okviru pro-

jekta Rastem s knjigo obiskali Mla-

dinski oddelek Narodne in študijske knjižnice.

V knjižnici so nas toplo sprejeli. Knjižni-

čarka nam je povedala, da so ta oddelek od-

prli pred tremi leti ob Prešernovem dnevu in

da je tu okoli 6.800 knjig. Pokazala nam je,

kako registrirajo knjige in kako jih poiščejo.

Sami smo tekmovali, kdo bo prvi našel knjigo.

Ogledali smo si film o Narodnem do-

mu in tako smo videli, kakšen je bil Narodni

dom pred požarom. Nato nam je knjižničar-

ka prebrala odlomek iz knjige Kit na plaži in

nam pokazala posnetek, v katerem je sam

avtor predstavil knjigo. Ob koncu obiska smo

knjigo dobili v dar. Prebrani odlomek nas je

tako pritegnil, da smo kasneje še sami segli

po knjigi. V knjižnici nam je bilo zelo lepo, ker

smo se naučili veliko novih stvari.

Bilo je zabavno in v šolo smo se vrni-

li veseli.1. razred: Anja, Lejla, Magdalena,

Gabriel, Fabiano, Marko, Sebastiano

Ob svetovnem dnevu otrokovih pravic,

to je 20. november, smo si ogledali razstavo

Naše pravice.

Pobudo za razstavo je dal General-

ni konzulat Republike Slovenije v Trstu ob

25-let nici osamosvojitve Slovenije.

Do sedaj je bila ta razstava postavlje-

na v prostorih Sveta Evrope v Strasbourgu,

v Državnem zboru v Ljubljani, v parlamentu

v Budimpešti, na sedežu Organizacije zdru-

ženih narodov v Ženevi, na Dunaju in v Trstu.Lejla

Razstava je prikazala vse pravice, ki bi

jih morali imeti vsi otroci na svetu.

52

Po ogledu smo v šoli razmišljali o tem,

kar smo videli, prebrali in slišali na razstavi.

Svoje misli in občutke smo zapisali, ne-

kateri pa so tudi risali na temo otrokovih pra-

vic.Magdalena

Mene je prevzela risba o pravici otrok

do prostega časa.

Prosti čas je pomemben, ker se mi otro-

ci lahko spočijemo in igramo. V prostem času

jaz najraje sestavljam puzzle iz tisoč koščkov.Lejla

V prostem času najraje počivam, saj je

prosti čas čas, ko se lahko otroci in odrasli od-

počijemo, da potem še bolje opravimo svoje

dolžnosti.Fabiano

V prostem času se rad vozim s kolesom

in grem na sprehode v naravo. Prosti čas je

pomemben, ker se sprostimo in razigramo.Anja

Na razstavi sem spoznala, da vsi mi

otroci moramo hoditi v osnovno šolo brez-

plačno.Sebastiano

Izobrazba je važna, ker moramo znati

vsaj osnovne stvari. Pomembno je, da znamo

pisati, šteti in brati.Gabriel

Osnovna izobrazba je pomembna zato,

da se bo lahko vsak otrok, ko bo odrasel, do-

bro znašel v življenju in tudi sam s svojim de-

lom prispeval k razvoju družbe.Marko

Nekateri otroci ne hodijo v šolo zaradi

vojne ali pomanjkanja denarja, spet drugi so

prisiljeni delati. Jaz ne poznam takih otrok.

Vem pa, da je na svetu veliko otrok, ki so po-

ceni delovna sila. Vsi otroci se moramo učiti

in igrati, ne pa delati.Magdalena

Otroci, ki ne hodijo v šolo, so prikrajšani

za učenje, pisanje, branje in spoznavanje no-

vih stvari.

53

54

Delavnica kreativnega pisanja

Anja, Lejla, Sebastiano, Magda 1. r

55

Gabriel, Fabiano, Marko, Illia 1. r

Večstopenjska šola pri Sv. Jakobus slovenskim učnim jezikom

ul. Frausin 12 - 34137 - Trst

tel. 0403481599 - fax 0403475993

e-mail: [email protected]

Documents

Danilo Cvijetković, 2. razred, s.š. I. Cankar · Sadovnjak je lep, sadno drevje cveti spet. Čebele letajo od cveta na cvet in srkajo sladki med. Pod stari domači krov, lastovice