Teme diplomskih nalog 2009 Predmeti: Dendrologija, Dendrologija z žlahtnjenjem gozdnega drevja, Okrasno drevje in grmovje

Mentor: doc. dr. Robert Brus

Delovni naslov: Morfološka variabilnost širokolistne zelenike (Phillyrea latifolia) v Sloveniji Ozadje: Širokolistna zelenika je v Sloveniji redka drevesna vrsta. Avtohtono raste le na nekaj nahajališčih v sredozemskem svetu. Njena razširjenost, morfološka variabilnost in morebitna ogroženost še niso dovolj preučeni. Cilj: Ugotoviti natančno razširjenost vrste v Sloveniji in zabeležiti njena nahajališča, raziskati njeno morfološko variabilnost, oceniti njeno ogroženost in predlagati ukrepe za njeno dolgoročno ohranitev. Metode dela: študij literature, pregled gozdnogospodarskih načrtov, preverjanje stanja na terenu, nabiranje herbarijskega materiala in vnos v zbirko, morfometrijska analiza. Terensko delo: Primorska

Delovni naslov: Morfološka variabilnost navadnega koprivovca (Celtis australis) v Sloveniji Ozadje: navadni koprivovec je v Sloveniji redka drevesna vrsta. Avtohtono raste le na nekaj nahajališčih v sredozemskem svetu. Njegova razširjenost, morfološka variabilnost in morebitna ogroženost še niso dovolj preučeni. Cilj: na osnovi izbranih populacij raziskati morfološko variabilnost navadnega koprivovca v Sloveniji Metode dela: študij literature, pregled gozdnogospodarskih načrtov, preverjanje stanja na terenu, nabiranje herbarijskega materiala in vnos v zbirko, morfometrijska analiza. Terensko delo: Primorska

Delovni naslov: Morfološka variabilnost drobnice (Pyrus pyraster) in zimske hruške (Pyrus nivalis) Ozadje: Drobnica in zimska hruška sta avtohtoni slovenski vrsti divje hruške, vendar je njuno razlikovanje težko in pogosto nezanesljivo, njuna razširjenost pa slabo poznana. Cilj: na osnovi izbranih populacij drobnice in zimske hruške raziskati morfološko variabilnost obeh vrst in ananlizirati možnost njunega razlikovanja. Metode dela: študij literature, pregled gozdnogospodarskih načrtov, preverjanje stanja na terenu, nabiranje herbarijskega materiala in vnos v zbirko, morfometrijska analiza. Terensko delo: SV del Slovenije, predvsem Slovenske gorice

Delovni naslov: Razširjenost in ogroženost rakitovca (Hippophae rhamnoides) v Sloveniji Ozadje: Rakitovec (Hippophae rhamnoides) je v Sloveniji redka grmovna vrsta. Avtohtono raste le na nekaj nahajališčih ob reki Dravi, drugje ga zasajajo ob rečnih bregovih in kot okras, v svetu pa je zaradi užitnih plodov z izjemnimi zdravilnimi lastnostmi vse bolj cenjen kot sadna vrsta. Njegova razširjenost in morebitna ogroženost pri nas še nista dovolj preučeni. Cilj: Ugotoviti natančno razširjenost rakitovca, preučiti njegovo morfološko variabilnost, oceniti njegovo ogroženost in predlagati ukrepe za njegovo ohranitev. Metode dela: študij literature, pregled gozdnogospodarskih načrtov, terensko delo, nabiranje herbarijskega materiala in vnos v zbirko, morfometrijska analiza Terensko delo: Dravsko polje

Delovni naslov: Razširjenost in ogroženost rumenega sleča (Rhododendron luteum) v Sloveniji Ozadje: Rumeni sleč je v Sloveniji redka grmovna vrsta in je terciarni relikt. Avtohtono raste na nekaj nahajališčih na Dolenjskem (Mokronog, Gorjanci), drugje ga zasajajo kot okras. Njegova morfološka variabilnost, uspešnost pomlajevanja in morebitna ogroženost pri nas še nista dovolj preučeni. Cilj: Ugotoviti natančno razširjenost rumenega sleča, preučiti njegovo morfološko variabilnost, oceniti načine in uspešnost pomlajevanja in oceniti njegovo ogroženost ter predlagati ukrepe za njegovo ohranitev. Metode dela: študij literature, pregled gozdnogospodarskih načrtov, terensko delo, nabiranje herbarijskega materiala in vnos v zbirko, morfometrijska analiza listov Terensko delo: Dolenjska, Gorjanci

Delovni naslov: Stanje in ogroženost navadnega jadikovca (Cercis siliquastrum) Ozadje: Navadni jadikovec je v Sloveniji avtohtona, vendar izjemno redka in v naravi ogrožena drevesna vrsta. Avtohtono raste le na dveh nahajališčih na Primorskem. Njegova morfološka variabilnost, uspešnost pomlajevanja in morebitna ogroženost pri nas še nista dovolj preučeni. Cilj: Ugotoviti natančno razširjenost navadnega jadikovca, preučiti njegovo morfološko variabilnost, oceniti načine in uspešnost pomlajevanja in oceniti njegovo ogroženost ter predlagati ukrepe za njegovo ohranitev. Metode dela: študij literature, terensko delo, nabiranje herbarijskega materiala in vnos v zbirko, morfometrijska analiza listov Terensko delo: Sočerga in dolina Dragonje

Delovni naslov: Stanje in ogroženost jagodičnice (Arbutus unedo) v Sloveniji Ozadje: Jagodičnica je v Sloveniji avtohtona, vendar izjemno redka in v naravi ogrožena drevesna vrsta. Avtohtono raste le na enem nahajališču na Primorskem. Njegova morfološka variabilnost, uspešnost pomlajevanja in morebitna ogroženost pri nas še nista dovolj preučeni. Cilj: Ugotoviti morfološko variabilnost jagodičnice, oceniti načine in uspešnost pomlajevanja in oceniti njegovo ogroženost ter predlagati ukrepe za njegovo ohranitev. Metode dela: študij literature, terensko delo, analiza pomlajevanja, nabiranje herbarijskega materiala in vnos v zbirko, morfometrijska analiza listov. Terensko delo: okolica Strunjana

Delovni naslov: Bela metlina (Osyris alba) v Sloveniji Ozadje: Bela metlina je polzajedalski grm, pri nas razširjen samo v sredozemskem svetu. Pod zemljo zajeda korenine oljke, trte in več vrst gozdnega drevja, pogosto hrastov in črnega gabra. Njena razširjenost in pomen sta v Sloveniji je slabo raziskana. Cilj: Ugotoviti razširjenost bele metline v Sloveniji in zanjo izdelati arealno karto. Predstaviti ekologijo in biologijo vrste, sestaviti seznam gostiteljskih vrst, oceniti škodo, ki jo povzroča in oceniti potrebo po morebitnem zatiranju. Metode dela: študij literature, preverjanje stanja na terenu, nabiranje herbarijskih primerkov in določevanje s pomočjo določevalnih ključev, vnašanje primerkov v herbarijsko zbirko. Terensko delo: Primorska od Dragonje do Nove Gorice

Delovni naslov: Navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii) v Sloveniji Ozadje: Ameriška duglazija je bila v preteklosti ena najpogosteje sajenih tujih drevesnih vrst v Sloveniji. Podatkov o tem, kakšen je obseg in stanje teh nasadov danes, je malo. Cilj: Pripraviti pregled gojenja ameriške duglazije v Sloveniji v preteklosti, ugotoviti njeno razširjenost, kakovost in zdravstveno stanje danes, analizirati trg njenega lesa in njegovo porabo ter oceniti njene prihodnje perspektive. Metode dela: študij literature in pregled gozdnogospodarskih načrtov, preverjanje stanja na terenu. Terensko delo: Izbrani deli Slovenije

Delovni naslov: Spolna struktura naravnih populacij lovorolistnega volčina (Daphne laureola) Ozadje: Lovorolistni volčin je vrsta, za katero v velikem delu Evrope ugotavljajo tako prisotnost rastlin z dvospolnimi kot rastlin s samo ženskimi cvetovi. Raziskave kažejo, da spolna struktura vpliva na reproduktivno uspešnost posamezne populacije. Cilj: Ugotoviti spolno strukturo v izbranih populacijah lovorolistnega volčina po Sloveniji in njeno povezavo z rastiščnimi razmerami. Metode dela: študij literature, terensko delo in vzorčenje v izbranih populacijah po vsej Sloveniji. Terensko delo: izbrani deli Slovenije

Delovni naslov: Navadni brinjekaz (Arceuthobium oxycedri) v SlovenijiOzadje: Navadni brinjekaz je polzajedalski grmiček, ki zajeda nekaj vrst brinov. Pri nas je bil doslej kot gostitelj znan samo rdečeplodni brin (J. oxycedrus), v zadnjem času pa je bil brinjekaz odkrit tudi na navadnem brinu (J. communis). Razširjen je v južni Evropi in vse do Perzije. V Sloveniji je redek in doslej znan le z nekaj nahajališč nad Dragonjo.Cilj: Ugotoviti razširjenost navadnega brinjekaza v Sloveniji, ugotoviti, katere vrste so njegovi gostitelji, oceniti stopnjo napadenosti gostiteljev in morebitno škodo in oceniti potrebo po morebitnem zatiranju. Metode dela: študij literature, preverjanje stanja na terenu in kartiranje razširjenosti, meritve stopnje napadenosti gostiteljev, nabiranje herbarijskih primerkov, vnašanje primerkov v herbarijsko zbirko. Terensko delo: Primorska (večinoma dolina Dragonje)

Delovni naslov: Inventarizacija drevnine v urbanem okolju (različne lokacije)Ozadje: Inventarizacija drevnine je dobra osnova za izboljšanje kakovosti gospodarjenja z mestno drevnino, vendar večina slovenskih katastra drevnine nima. Zato je gospodarjenje z njo pogosto premalo učinkovito, nenačrtno in stihijsko.Cilj: V izbranem mestu izvesti podrobno inventarizacijo lesnatih rastlin (vrstna sestava,...), oceniti stanje drevnine, predvideti najpotrebnejše ukrepe v prihodnosti ter oceniti potrebne stroške. Metode dela: delo poteka po ustaljeni metodologiji: terensko delo, določevanje s pomočjo določevalnih ključev, izmera dimenzij dreves, izdelava katastra in karte, ocena stroškov vzdrževanja.Terensko delo: izbrano mesto v kateremkoli delu Slovenije

Več informacij: Robert Brus ali Kristjan Jarni