Embed Size (px)
Citation preview
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
D I P L O M S K A N A L O G A
VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
PRVE STOPNJE
MITJA PRUS
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
D I P L O M S K A N A L O G A
INFORMACIJSKI SISTEM IN ELEKTRONSKO
BANČNIŠTVO SKB BANKE D. D.
Mentor: izr. prof. dr. Robert Vodopivec
Novo mesto, avgust 2013 Mitja Prus
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani Mitja Prus, študent FIŠ Novo mesto, v skladu z določili statuta FIŠ izjavljam:
da sem diplomsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v
diplomski nalogi,
da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na
spletni strani FIŠ oz. v digitalni knjižnici FIŠ (obkroži odločitev):
o takoj,
o po preteku 12 mesecev po uspešnem zagovoru,
o ne dovoljujem objave na spletni strani oz. v elektronski knjižnici FIŠ zaradi
prepovedi organizacije, v sklopu katere je bil pripravljen empirični del naloge.
da je diplomska naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki identična tiskani verziji,
da je diplomska naloga lektorirana.
V Novem mestu, dne _________________ Podpis avtorja ______________________
POVZETEK
V diplomski nalogi sem predstavil informacijski sistem, elektronsko poslovanje in
elektronsko bančništvo. Osredotočil sem se na elektronsko bančništvo SKB banke, saj sem
tudi sam uporabnik le-tega. Za razumevanje tega je bilo potrebno najprej opredeliti
elektronsko poslovanje in elektronsko bančništvo v splošnem, podrobneje spoznati zgodovino
razvoja elektronskega bančništva ter delovanje in storitve, ki nam jih nudi SKB banka.
Vse banke in uporabniki bančnih storitev se zavedajo, da bo internetno bančništvo vedno bolj
koristno in da bo vedno več uporabnikov bančnih storitev, zato bodo banke morale dajati
velik poudarek na storitve internetnega bančništva in vlagati v razvoj kakovostnih spletnih
mest.
Ključne besede: SKB banka d. d., elektronsko bančništvo, SKB NET, elektronsko
poslovanje, varnost elektronskega bančništva, informacijski sistem.
SUMMARY
In this dissertation I have presented the IT system, online buisness and online banking. I have
focused on online banking from SKB bank, because I use it myself. In order to understand it,
the first thing needed to do was to define online buisness and banking in general, learn more
about the history and evolution of electronic banking and learn how it works and what
services the SKB bank is providing.
All the banks and the users of banking services are aware that the usage of internet banking is
increasing daily, so the banks will have to put a lot of attention to internet banking services
and the development of it in the future to produce quality web sites.
Key words: SKB bank d.d., elecronic banking, SKB NET, electronic buisness, electronic
buisness security, IT system, online banking, online buisness
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................ 1
1.1 Opredelitev oz. opis problema ..................................................................................... 1
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................... 1
1.3 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 2
2 INFORMACIJSKI SISTEM .............................................................................................. 3
2.1 Informacijski sistem .................................................................................................... 3
2.2 Sestavine informacijskega sistema .............................................................................. 4
2.3 Vrste informacijskih sistemov ..................................................................................... 5
2.3.1 Transakcijski IS .................................................................................................... 6
2.3.2 Upravljavski IS ..................................................................................................... 6
2.3.3 Direktorski IS ....................................................................................................... 6
2.3.4 Sistem za podporo odločanju ............................................................................... 7
2.3.5 Ekspertni IS .......................................................................................................... 7
2.3.6 Sistemi za avtomatizacijo pisarniškega poslovanja ............................................. 8
2.3.7 Sistemi za podporo delovnim procesom ............................................................... 8
2.4 Razvoj informacijskega sistema ................................................................................ 10
2.4.1 Prenova obstoječega informacijskega sistema .................................................. 11
2.5 Varnost informacijskega sistema............................................................................... 12
2.5.1 Obseg varnostnih ukrepov ................................................................................. 13
2.5.2 Naložba v varnost............................................................................................... 14
2.6 Informacijski sistem SKB banke ............................................................................... 14
2.7 Sisbon ........................................................................................................................ 16
3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE .................................................................................. 18
3.1 Opredelitev elektronskega poslovanje....................................................................... 18
3.2 Razvoj elektronskega poslovanja .............................................................................. 20
3.3 Vrste elektronskega poslovanja ................................................................................. 22
3.4 Oblike elektronskega poslovanja ............................................................................... 24
3.5 Prednosti in slabosti e-poslovanja ............................................................................. 26
3.5.1 Prednosti elektronskega poslovanja .................................................................. 26
3.5.2 Slabosti elektronskega poslovanja ..................................................................... 27
4 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO .................................................................................. 28
4.1 Definicija elektronskega bančništva .......................................................................... 28
4.1.1 Uporaba e-bančništva ........................................................................................ 29
4.2 Zakonodaja pri elektronskem bančništvu .................................................................. 31
4.3 Razvoj elektronskega bančništva ............................................................................... 34
4.4 Delovanje elektronskega bančništva .......................................................................... 36
4.5 Prednosti in slabosti elektronskega bančništva .......................................................... 37
4.5.1 Prednosti za banko in komitenta ........................................................................ 38
4.5.2 Slabosti za banko in komitenta ........................................................................... 39
5 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO SKB BANKE ........................................................... 40
5.1 Predstavitev SKB banke d. d. .................................................................................... 40
5.2 Pomembni dogodki zgodovine SKB banke ............................................................... 43
5.3 Skupina Societe Generale .......................................................................................... 44
5.3.1 Strategija skupine ............................................................................................... 45
5.3.2 Mednarodna bančna mreža ................................................................................ 45
5.4 Elektronsko poslovanje SKB banke .......................................................................... 46
5.4.1 Bankomati in plačilne kartice ............................................................................. 47
5.4.2 Telefonsko in mobilno bančništvo ...................................................................... 48
5.4.3 Internetno bančništvo ......................................................................................... 49
5.5 SKB NET ................................................................................................................... 50
5.5.1 Spletno mesto SKB NET-a .................................................................................. 52
5.5.2 Varnost SKB NET-a ............................................................................................ 57
5.5.3 Novosti za varnejšo uporabo elektronskega bančništva .................................... 58
5.5.4 Prednosti in slabosti SKB NET-a ....................................................................... 60
5.5.5 Prednosti za komitenta ....................................................................................... 61
5.5.6 Prednosti za banko ............................................................................................. 62
5.5.7 Slabosti za komitenta .......................................................................................... 64
5.5.8 Slabosti za banko ................................................................................................ 65
5.6 PRO SKB NET, MULTI SKB NET, B2B SKB NET in SOGECASH ..................... 66
5.6.1 Prednosti PRO SKB NET-a ................................................................................ 66
5.7 Kriptografija SKB banke ........................................................................................... 67
5.7.1 Simetrična kriptografija ..................................................................................... 68
5.7.2 Asimetrična kriptografija ................................................................................... 68
5.7.3 Digitalni podpis banke ....................................................................................... 69
6 ZAKLJUČEK................................................................................................................... 71
7 LITERATURA................................................................................................................. 73
8 VIRI ................................................................................................................................. 75
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Sestavine informacijskega sistema ............................................................................. 4
Slika 2.2: Razvoj novega informacijskega sistema .................................................................. 11
Slika 3.1: Vrste e-poslovanja .................................................................................................... 24
Slika 4.1: Uporaba e- bančništva v Sloveniji ........................................................................... 30
Slika 4.2: Uporaba e-bančništva v članicah EU leta 2012 ....................................................... 31
Slika 4.3: Osnovni princip delovanja elektronskih medijev ..................................................... 36
Slika 4.4: Osnovni princip delovanja elektronskega bančništva .............................................. 37
Slika 5.1: Poslovne enote in poslovalnice ................................................................................ 41
Slika 5.2: Logotip SKB banke .................................................................................................. 42
Slika 5.3: Starost in izobrazba delavcev SKB banke ................................................................ 43
Slika 5.4: Obisk in ogled spletne strani .................................................................................... 46
Slika 5.5: Opremljenost SKB banke za fizične osebe .............................................................. 51
Slika 5.6: Opremljenost podjetij s produkti elektronskega bančništva .................................... 52
Slika 5.7: Vstopno mesto v SKB NET ..................................................................................... 53
Slika 5.8: Osnovna spletna stran SKB NET-a .......................................................................... 54
Slika 5.9: Identifikacijska kartica ............................................................................................. 58
Slika 5.10: Dvojna prijava ob vstopu v SKB NET ................................................................... 59
Slika 5.11: Dvojna prijava ob vstopu v PRO SKB NET .......................................................... 60
Slika 5.12: Opremljenost podjetij s elektronskim bančništvom ............................................... 67
Slika 5.13: Uporaba digitalnega podpisa v praksi med dvema uporabnikoma ........................ 69
1
1 UVOD
1.1 Opredelitev oz. opis problema
Odkritje interneta nam je prineslo informacijsko revolucijo, saj uporaba le-tega kaže kot na
najobetavnejše in najhitrejše rastoče področje komunikacijskih storitev. Silen razmah
informacijske tehnologije nas spreminja v pripadnike informacijske družbe. Elektronsko
bančništvo ima v tem pogledu posebno vlogo. Uspešnost bank je v veliki meri odvisna od
ustrezne informacijske tehnologije in njene učinkovitosti.
Elektronsko bančništvo je ena najpomembnejših in najcenejših načinov poslovanja
posameznega uporabnika. Omogoča hitro opravljanje storitev in nenehen dostop do želenih
informacij, vezanih na njegove posle, poravnavo dolgov, pregled računov, hitro plačevanje,
ipd. Vsekakor je zelo dobro imeti možnost informacije 24 ur na dan o prilivih in odlivih
denarja na računu uporabnika. Elektronsko bančništvo omogoča, da uporabnik ne trati časa,
ko stoji pred bančnim okencem, ampak se udobno namesti v naslonjač in s klikom na miško
ureja stvari. Elektronsko bančništvo omogoča tudi prihranek dragocenega časa, enostavno
uporabo in posodobitev bančnega poslovanja. Če banke ne bi sledile razvoju, bi jih izrinila
konkurenca. Elektronsko bančništvo ima poleg prednosti tudi slabosti tako za banko kot tudi
za njene komitente. Uporaba internetnega bančništva iz leta v leto narašča, saj se ljudje vedno
bolj izobražujejo na področju interneta. Z uporabo internetnega bančništva pa tudi narašča
tekmovalnost med bankami, saj si vsaka banka prizadeva dobiti novega uporabnika.
V diplomski nalogi bomo podrobneje predstavili elektronsko bančništvo SKB banke,
pregledali bomo tudi uporabo elektronskega poslovanja, kateri informacijski sistem se
uporablja in kako je z varnostjo podatkov.
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
Zanimanje za proučevanje področja elektronskega bančništva sem pridobil kot uporabnik
elektronskega bančništva, pri proučevanju sodobnih informacijskih sistemov in njihove
varnosti na fakulteti.
2
Cilji diplomske naloge so:
- opredeliti informacijski sistem
- predstaviti elektronsko poslovanje
- predstaviti SKB banko d. d.
- opredeliti elektronski plačilni sistem SKB banke d. d.
- prikazati varnost uporabe elektronskega bančništva
Hipoteze oziroma raziskovalna vprašanja:
- Elektronsko poslovanje se uporablja v vse večjem številu, saj se tehnologija močno
razvija in poskušamo biti v koraku s časom.
- Elektronsko poslovanje v bančništvu vedno bolj nadomešča klasičen način poslovanja
z banko.
- SKB banka ponuja svojim uporabnikom prijazno in varno opravljanje storitev.
- SKB banka je razvila svoj sistem elektronskega bančništva v skladu s postavljenimi
cilji.
Pričakovani rezultati:
- Varnost informacijskega sistema v SKB banki
- Varnost elektronskega poslovanja v SKB banki
- Ljudje prehajajo v večini na elektronsko bančništvo.
- Opravljanje elektronskih bančnih storitev je cenejši, lažji in udobnejši način
finančnega poslovanja.
1.3 Predvidene metode raziskovanja
Pri pisanju diplomske naloge se opiramo na znanje, ki je bilo pridobljeno tekom študija.
Pri pisanju diplomske naloge bomo uporabili deskriptivni pristop, metodo kompilacije,
komparacije, analize in sinteze. Uporabili bomo različne primarne in sekundarne vire ter
ustrezno literaturo. Primarne vire in podatke bomo pridobili na SKB banki, sekundarne vire in
podatke pa bomo iskali v literaturi različnih avtorjev ter na internetu.
3
2 INFORMACIJSKI SISTEM
2.1 Informacijski sistem
V strokovni literaturi zasledimo več definicij informacijskega sistema in vse so si smiselno
zelo podobne. Ena od možnih definicij IS je:
Informacijski sistem opredelimo kot množico medsebojno odvisnih komponent (strojna
oprema, komunikacijska oprema, programska oprema, ljudje), ki zbirajo, procesirajo, hranijo
in porazdeljujejo podatke in s tem podpirajo tako temeljne kot tudi odločitvene procese v
organizaciji (Rupnik, 2010).
Informacije so za organizacijske sisteme zelo pomemben dejavnik. Kreirajo se iz podatkov v
poslovnem sistemu ali iz okolja. Informacijski sistem je sistem, v katerem se generirajo,
arhivirajo in pretakajo podatki in informacije. Brez informacijskih sistemov ni možna nobena
oblika organizacije. Informacijski sistemi rešujejo tri vrste problemov:
- Problem premostitve časovne pregrade (večina podatkov se ne predela in uporabi v
trenutku nastanka, ampak šele v času, ki je časovno odmaknjen od nastanka podatka),
- Problem premostitve prostorske pregrade (dogodke, povezani z informacijami in
podatki, se običajno vršijo na različnih prostorskih lokacijah, prav zato je treba
zagotoviti pogoje za primeren transport podatkov med temi lokacijami),
- Problem transformacije podatkov (transformacija podatkov pomeni proces, iz katerega
iz različnih dejstev dobimo različne uporabne informacije) (Gradišar in Resinovič
1997, str. 91-93).
Uspešnost poslovanja organizacije terja ustrezen informacijski sistem. Cilj takega sistema je
zagotavljanje natančnih informacij v primarni uporabni. Sistem pomeni urejeno celoto
elementov, v kateri vladajo določene zakonitosti.
IS postaja v moderni organizaciji pomemben zaradi naslednjih razlogov (Kolar, 2003):
- možnost pridobiti konkurenčno prednost,
- prodornost informacijske tehnologije v organizacijah,
- kritična odvisnost organizacij od dnevnih operacij IS,
4
- rast medorganizacijskih sistemov,
- integracija telekomunikacij s funkcijami IS.
2.2 Sestavine informacijskega sistema
Informacijski sistem je sestavljen iz naslednjih sestavin:
- vhodni blok – V
- metode – M
- izhodni blok – I
- informacijska tehnika in tehnologija – T
- sklop podatkovnih zbirk – P
- kontrolni blok – K
- udeleženci - U
Udeleženci oz. ljudje vedno sodelujejo v informacijskih sistemih, razen pri tistih delih
sistema, ko je popolnoma avtomatizirano.
Slika 2.1: Sestavine informacijskega sistema
Vir: Gradišar in Resinovič (2001, str. 340)
Elemente slehernega IS-a s slike 1 lahko razdelimo na 7 vsebinskih sklopov:
5
Vhodni blok (V). Vhodni blok predstavlja množica vnosnih form, preko katerih
poteka vnos podatkov. Vnos je lahko računalniško podprt, tako da je forma prikazana
na zaslonu, ali pa ni računalniško podprt in zahteva ročni vpis na papir.
Metode (M). Sklop proceduralnih, logičnih, matematičnih metod, s katerimi se
obdelujejo podatki, da bi prišli do želenih rezultatov. Tipični postopki obdelave
podatkov so zajemanje, razvrščanje, urejanje, računanje, sumiranje, arhiviranje,
iskanje, reproduciranje, komuniciranje, preverjanje.
Tehnika (T). Informacijska tehnologija temelji na tehničnih sredstvih in omogoča
dejansko transformacijo podatkov.
Podatkovna baza (P). Podatkovna baza hrani podatke v določeni podatkovni
strukturi.
Izhodni blok (I). Izhodni blok mora prikazovati izhodne informacije. Pogoj za
transformacijo podatkov v informacije je poleg obdelave podatkov tudi ustrezen način
prikaza informacij, saj postane podatek informacija takrat, ko za uporabnika postane
uporaben. Če je uporabna informacija v prikazu skrita ali nejasno prikazana, za
uporabnika ne predstavlja nobene uporabnosti.
Kontrolni blok (K). Kontrolni mehanizmi informacijskega sistema morajo
zagotavljati preverjanje vhodnih podatkov in izločati tiste nepravilne vnosne podatke,
ki so nepotrebni ali napačni za ustrezen zapis v podatkovno bazo.
Udeleženci (U). Udeleženci so ljudje, ki skrbijo in upravljajo z informacijskim
sistemom ter uporabljajo izhode informacijskega sistema (Gradišar in Resinovič,
2001).
2.3 Vrste informacijskih sistemov
Med osnovne vrste informacijskih sistemov štejemo:
transakcijske IS ( TPS-Transaction Processing System), ki so namenjeni zaje
upravljavske (poslovodne) IS (MIS-Management Information System)
direktorske IS (ESS-Executive Support System)
sisteme za podporo odločanju (DSS-Decision Support System)
ekspertne sisteme (EIS-Expert Systems)
sisteme za avtomatizacijo pisarniškega poslovanja OASOffice Automation System)
sisteme za podporo delovnim procesom (WfS-Workflow Management System)
6
2.3.1 Transakcijski IS
Transakcijski IS (TPS – Transactional Processing System) so namenjeni zajemu in hranjenju
podatkov o dnevnih operacijah, imenovanih tudi transakcije. Transakcija je poslovni dogodek,
ki generira ali spremeni podatke v podatkovni bazi informacijskega sistema.
TPS so v pomoč pri izvajanju in sledenju vsakodnevnih operacij v poslovnem sistemu, včasih
pa nudijo podporo tudi pri odločanju v sklopu izvajanja transakcij (primer: iskanje
najprimernejšega leta za izbrano destinacijo)
So najstarejši sistemi. Prvi so obstajali že v petdesetih letih, predvsem v računskih centrih
večjih podjetij.
2.3.2 Upravljavski IS
Upravljavski IS (MIS – Management Information Systems) so namenjeni vodstvenim
delavcem. Iz TPS jemljejo podatke ter jih oblikujejo (agregirajo) v poročila, ki so v pomoč pri
upravljanju organizacije.
MIS so se pojavili tudi zaradi pomanjkljivosti TPS, ki so sicer izboljšali procesiranje
transakcij, za upravljanje pa niso dali veliko informacij. MIS se veliko uporabljajo, predvsem
v kontrolne namene.
Včasih so v pomoč tudi pri planiranju in organizaciji dela. MIS se ne ukvarjajo z
vsakodnevnimi operacijami, temveč z aktivnostmi, ki so namenjene njihovemu usmerjanju.
2.3.3 Direktorski IS
Direktorski IS (EIS – Executive Information Systems) so poseben primer upravljalskih
sistemov. V primerjavi s klasičnimi MIS:
- so bolj interaktivni (MIS omogočajo monitoring na osnovi vnaprej izdelanih poročil.)
- so bolj prilagodljivi različnim poslovnim situacijam (MIS so v pomoč pri iskanju
odgovorov na vnaprej znana vprašanja, EIS pa s posebnimi mehanizmi podpirajo
reševanje poljubnih vprašanj managementa, npr. iskanje v globino)
7
- uporabljajo vmesnike, ki so enostavni in primerni za delavce na vodilnih položajih (ti
navadno nimajo veliko izkušenj z računalniki)
- dajejo poudarek na enostavnih vmesnikih ter učinkoviti predstavitvi podatkov.
2.3.4 Sistem za podporo odločanju
Sistemi za podporo odločanju (DSS – Decision Support Systems) so interaktivni sistemi, ki na
osnovi podatkov, orodij za njihovo obdelavo ter modelov omogočajo odločevalcem, da se
lažje odločajo v situacijah, ki niso predvidene in formalizirane.
Tradicionalni DSS:
- omogočajo interaktivno reševanje odločitvenih situacij,
- delujejo na osnovi modelov odločanja,
- nudijo posebne mehanizme za analizo alternativnih možnosti (npr. kaj če analiza).
DSS lahko služijo kot pomoč pri reševanju ponavljajočih poslovnih situacij ter pri reševanju
specifičnih, enkratnih situacij.
2.3.5 Ekspertni IS
ES sestavljajo trije pomembni moduli: baza znanja (Knowledge Base), mehanizem sklepanja
(Inference Engine) in uporabniški vmesnik (User Interface).
Baza znanja vsebuje znanje, ki je specifično za problemsko domeno. Običajno
vsebuje:
- preprosta dejstva ter pravila, ki določajo oziroma opisujejo relacije v domeni,
- metode in različne ideje ter hevristiko za reševanje problemov v domeni.
Mehanizem sklepanja je vmesnik, ki zna uporabljati bazo znanja.
Uporabniški vmesnik omogoča preprosto komunikacijo med uporabnikom in
sistemom. Skupaj tvorita lupino ES, ki je lahko splošna za več ES (bazo znanja ES
poljubno zamenjamo, lupina pa ostaja ista).
8
2.3.6 Sistemi za avtomatizacijo pisarniškega poslovanja
Sistemi za avtomatizacijo pisarniškega poslovanja (OAS – Office Automation Systems)
vsebujejo orodja za podporo osnovnemu
pisarniškim aktivnostim:
izdelava raznih izračunov (TPS),
urejanje dokumentov,
organizacija sestankov,
nadzor nad pisarniškim poslovanjem ipd.
OAS zajemajo širok spekter orodij:
preglednice (DSS),
urejevalniki besedil,
orodja za pripravo predstavitev,
komunikacijski sistemi,
- telekonferenčni sistemi (Teleconferencing Systems),
Sporočilni sistemi (Messaging Systems),
Sistemi za podporo skupinskemu delu (Groupware Systems),
Sistemi za upravljanje z znanjem (Knowledge Management Systems)
2.3.7 Sistemi za podporo delovnim procesom
Sistem za podporo delovnim procesom (WfS – Workflow System) je sistem, kjer so definirani,
krmiljeni, izvajani in nadzorovani delovni procesi ali deli delovnih procesov z uporabo
informacijske tehnologije, pri čemer je zaporedje izvajanja aktivnosti v celoti definirano z
logičnim zapisom delovnih procesov, ki ga razume ta sistem.
Upravljanje delovnih procesov zajema:
definiranje
krmiljenje
izvajanje
nadzorovanje.
(Fakulteta za računalništvo in informatiko)
9
Klasifikacija bančnega informacijskega sistema razvršča ta informacijski sistem na tri plasti
podsistemov:
Informacijski podsistemi strežbe, ki jih ločimo v dve skupini:
1. Informacijske podsisteme bančnih enot – ti podpirajo osebno strežbo tako standardiziranih
kot tudi individualno oblikovanih bančnih storitev; pri tem upoštevajo učinkovitost strežbe
(hitrost), dodano vrednost svetovanj in informatiziranje gotovinskega poslovanja.
2. Informacijske podsisteme elektronskih prodajnih poti – ti podpirajo samopostrežbo
bančnih strank; pri tem upoštevajo dosegljivost bančne storitve, enostavnost uporabe,
zanesljivost delovanja in varnost.
Informacijski podsistemi podpore – so povezani z operativnimi postopki delovanja
banke, ki so za stranke nevidni in so povezani zlasti z evidentiranjem (knjiženjem).
Informacijske podsisteme podpore ločimo v tri skupine:
1. Informacijski podsistemi, v katerih se izvaja potrebna podpora posamezni bančni storitvi,
ki ni neposredno povezana s strežbo.
2. Informacijski podsistemi, ki omogočajo horizontalno in vertikalno povezovanje in
avtomatizacijo bančnih procesov.
3. Informacijski podsistemi, ki so v funkciji informatizacije raznih notranjih del poslovanja
banke, kot je npr. kadrovsko področje.
Informacijski podsistemi managementa – so povezani z upravljanjem banke.
Informacijske podsisteme managementa ločimo v tri skupine:
1. Informacijski podsistemi za obvladovanje tveganj.
2. Informacijski podsistemi za upravljanje odnosov s strankami.
3. Informacijski podsistemi za upravljanje donosnosti in drugih vidikov kontrolinga
(opredelitev vizije, poslanstva in ciljev banke, določanje ukrepov za uresničenje načrtovane
donosnosti, sestava planov, optimalna uporaba razpoložljivih virov itn.) (Gradišar in
Resinovič 2001, str. 364).
10
2.4 Razvoj informacijskega sistema
Pri izgradnji oziroma prenovi informacijskega sistema lahko uporabimo tradicionalni
tehnološki ali strateški pristop. Tradicionalni pristop temelji na preslikavi poslovnih in
delovnih postopkov v aplikativne rešitve, s čimer je zanemarjena ideja o prenovi poslovanja
in največ, kar lahko dosežemo s tehnološkim postopkom, je dvig učinkovitosti izvajanja
obstoječih poslovnih postopkov (Kovačič 1997, str. 2).
Z vključitvijo prvih računalnikov v informacijske sisteme je postala preslikava rutinskih
ročnih postopkov v aplikativne rešitve možna. Povzročila pa je veliko znižanje stroškov
procesa. Prvi IS-i so najprej skrbeli za obdelavo podatkov, pozneje pa za obdelavo procesov.
IS, ki poleg grobe preslikave izvaja tudi analize podatkov, se imenuje IS za podporo
odločanja, pojavil pa se je v sedemdesetih letih 20. stoletja. Strateški pristop temelji na
možnostih, ki jih ponuja informacijska tehnologija in stremi k najučinkovitejši uporabi
informacijskega sistema z namenom doseči strateško prednost na nekem področju (Kovačič
1997, str. 2 in Alter 1995, str. 288-298).
V začetku devetdesetih so se pojavili strateški IS-i, ki so omogočali primerjavo, spremljanje
in analizo poslovanja posameznih delov organizacije v povezavi z zunanjim okoljem (Groznik
in Kovačič 2001, str. 12).
Dinamika poslovnega okolja ter predvsem s tem povezane nove tehnološke možnosti je razlog
za nujnost stalnega spreminjanja informacijskega sistema podjetja, da bi dosegli
spreminjajoče se organizacijske cilje. Načrtovanje in razvoj IS-a tako postaneta iterativna
procesa s stalnim prilagajanjem na spremembe okolja ter izkoriščanjem novih tehnoloških
možnosti.
11
Slika 2.2: Razvoj novega informacijskega sistema
Vir: Alter (1992)
Splošna načela izgradnje IS so (Avison in Shah 1997, str. 306):
- sodelovanje uporabnikov,
- jasno definiran problem,
- določene morajo biti posamezne faze in aktivnosti,
- določena morajo biti pravila za skladen razvoj IS-a in ustrezna dokumentacija,
- stalno je potrebno preverjati izvedljivost projekta,
- možnost razširitve ter spremembe IS-a.
2.4.1 Prenova obstoječega informacijskega sistema
Prenova informacijskega sistema je posodobitev, s čimer ga prilagodijo za zadovoljitev novih
ali spremenjenih informacijskih potreb. Revolucionarno prenavljanje informacijskega sistema
je redko uspešno. Izbrani način posodobitve obstoječega informacijskega sistema zagotavlja
stabilen prehod na uporabo prenovljenega informacijskega sistema, poleg tega pa tud
12
posodabljanje in uvajanje prenovljenega sistema z nizkimi razvojnimi stroški v kratkem času
(Gradišar in Resinovič 2001, str. 340).
Prednosti:
- delo z znanim in v podjetju uveljavljenim uporabniškim vmesnikom
- potreben je relativno kratek čas za uvedbo informacijske tehnologije in posameznih
rešitev
- manjši obseg in postopnost naložb
Slabosti necelovitega nadaljevanja razvoja obstoječega informacijskega sistema:
- zahtevano, drago in problematično vzdrževanje
- nizka kakovost in neustreznost programskih rešitev in v rešitve vključenega
tehnološkega znanja
- nepravočasno zagotavljanje podatkov na ravni podjetja in uporabe odločevalnih orodij
- slabo zagotavljanje varnosti podatkov in zanesljivosti njihovih obdelav
2.5 Varnost informacijskega sistema
Varnost informacijskega sistema je postopek zaščite in zavarovanja računalniške in
programske opreme, podatkov, fizičnih naprav, omrežij in osebja pred nesrečami, namerno
škodo ali naravnimi katastrofami. To je neprekinjena aktivnost, ki traja 24 ur dnevno (Gupta
2000, str. 327).
Varnost je pomembna tema, s katero bi se v podjetjih morali ukvarjati upravni odbori.
Podjetja se zanašajo na notranje računalniške sisteme in internet. Ne morejo si privoščiti
prekinitev poslovanja. Varnostni incident ima lahko širše negativne posledice in dohodke
podjetja, zaupanje strank in stike z javnostjo. Zaradi teh posledic je varnost informacij
pomemben sestavni del učinkovite poslovne strategije. Program za varovanje informacij naj
bi bila glavna prioriteta poslovanja vsakega podjetja (Egan in Mather 2005, str. 2).
13
Kontrole vodstva temeljijo na treh principih:
- posameznikovi odgovornosti,
- ločevanju nalog,
- nadzoru.
2.5.1 Obseg varnostnih ukrepov
Kljub temu da lahko rečemo, da sistem ni nikoli popolnoma varen, se postavlja pomembno
vprašanje, koliko varnostnih ukrepov izvesti. Vsak varnostni ukrep v IS pomeni tudi neko
oviro pri delu uporabnikov (npr. vnos gesla). Če je teh ukrepov preveč, je lahko to že moteče
za redno delo. Poleg tega pa z naraščanjem števila varnostnih ukrepov narašča stopnja
težavnosti za uporabnike eksponentno in ne linearno. Po drugi strani pa je sistem brez
varnostnih ukrepov zelo ranljiv na vdore. Z večanjem števila ukrepov pa hitro upada
verjetnost vdora oziroma zlorabe, vendar nikoli ne pade na 0 (Gril 2003, str. 6).
Zaradi tega je pomembno, da se upravljavci IS zavedajo pomena krivulj. Količina varnostnih
ukrepov pa je odvisna tudi od politike vodstva. Varnostna politika je vedno kompromis med
stroški in tveganji. Na grobo rečeno je sistem varen takrat, ko so stroški, ki jih imajo
napadalci na sistem, večji kot koristi, ki jo pridobijo z uspešnim vdorom v sistem.
Pravilna pot pri zagotavljanju varnosti v organizaciji je naslednja:
Najpomembnejše je, da vodstvo spozna in razume pomen varnosti ter se zavestno
odločiti vzpostaviti varnost v organizaciji.
Drugi korak je, da se poiščejo tveganja, ki obstajajo v organizaciji. Po navadi si pri
tem pomagamo s sistematično metodo.
Nato je potrebno oceniti ta tveganja in opredeliti, kakšno nevarnost v resnici
predstavljajo za poslovanje ali celo preživetje organizacije. Tudi na tem koraku je
dobrodošel pripomoček sistematična metoda, ki oceni tveganja.
Na osnovi teh ocen je potrebno izdelati ukrepe, ki bodo zmanjšali tveganja. Po navadi
taki ukrepi niso ravno poceni, zato se je potrebno odločiti, katera tveganja so takšna,
da se ne splača uvajati dodatnih kontrol. S tem pridemo do sprejemljivega tveganja za
organizacijo.
14
2.5.2 Naložba v varnost
Kljub možni škodi nekatera manjša podjetja menijo, da je vlaganje v informacijsko varnost
razmetavanje denarja. Pri večjih podjetjih je slika drugačna. Študija ameriškega inštituta za
računalniško varnost iz leta 2000 ugotavlja, da namerava 60% podjetij povečati sredstva, ki
jih namenja za informacijsko varnost. Raziskave tudi kažejo, da se za te potrebe namenja 1%
do 3% denarja za informacijske sisteme (Gupta 2000, str. 328).
Ignoriranje varnostnega področja lahko prinese podjetju nenapovedane izgube. Znan je primer
glavne banke v New Yorku, ki je zaradi računalniškega vdora utrpela 34 milijonov dolarjev
neposrednih izgub, poleg tega pa še veliko več posrednih.
Naložbo v varnost lahko smatramo tudi kot prihranek pri stroških, ki bi jih imelo podjetje pri
morebitnem vdoru v informacijski sistem. V komercialnem svetu se stroški, ki jih povzročijo
vdori, delijo na vidne in nevidne. Vidni stroški vdorov so lahko naslednji:
izguba posla zaradi nerazpoložljivih informacijskih virov,
izguba posla zaradi strank, ki so zaradi vdora prestopile h konkurenci,
padec produktivnosti ali celo popolna prekinitev dela pri zaposlenih izven IT,
stroški dela zaposlenih v IT zaradi ugotavljanja in popravljanja posledic vdora,
stroški zbiranja dokazov in sodni stroški ob morebitnih sodnih postopkih,
stroški povezani s pojasnjevanjem vdora v javnosti.
Nevidne stroške je težje opredeliti in meriti, nedvomno pa so opazni pri slabših poslovnih
rezultatih. Povežemo jih lahko z izgubo konkurenčne prednosti podjetja zaradi vdora, kar ima
za posledico zmanjšanje zaupanja strank, težave pri pridobivanje novih strank, zmanjšanje
ugleda zaradi negativne publicitete in podobno. Afera, ki se je pojavila v zvezi z NLB in
Klikom, ni povzročila neposrednih vidnih stroškov, je pa nedvomno povzročila kar nekaj
nevidnih (Kuščer 2002, str. 8).
2.6 Informacijski sistem SKB banke
V SKB banki so kot prva banka v Sloveniji ponudili storitve elektronskega bančništva SKB -
net. Uvedli so informacijski sistem Symbols, ki se že uporablja v slovenskem jeziku.
Informacijski sistem Symbols je aplikacija tipa odjemalec/strežnik, ki je narejena z razvojnim
15
orodjem Oracle Developer/2000 in teče na podatkovni zbirki Oracle. Izpeljali so tudi prenos
informacijskega sistema Symbols na višjo verzijo podatkovne zbirke. Poleg samega prenosa
na višjo verzijo podatkovne zbirke (Oracle 8i) so uporabili tudi nov program za zaščito
podatkov Fine-Grained Access Control.
Arhitektura Symbolsov je zasnovana na treh podsistemih. Ti so: osebna obravnava komitenta,
podporni podsistem in distribucijski kanali. Najpomembnejši je podsistem osebne obravnave
komitenta, ki predstavlja osebno komuniciranje s komitentom, kot sta svetovanje in prodaja,
kar preko interneta. Podsistem je zasnovan na skladišču podatkov o komitentu, storitvah
banke, tržišču, konkurenci, in sicer vse z namenom celovite obravnave komitenta. Drugi
podsistem je podporni in vključuje kredite, depozite, akreditive... Tretji podsistem je
namenjen različnim distribucijskim kanalom, od bančnih okenc, interneta do telefona.
Ukvarja se tudi z raznimi programskimi rešitvami za podporo posameznim distribucijskim
kanalom.
Z uvedbo informacijskega sistema Symbols so pričeli izvajati prenovo informacijskega
sistema. Sistem zajema poslovne module in module skupnega okolja, ki so med seboj
integrirani. Banke uporabljajo module kot njihove bančne pripomočke za dosego določenega
cilja. Primer modula v banki je lahko elektronski plačilni nalog oziroma servis za spremljanje
evidenc o neplačanih obveznosti od komitentov ali pa do komitentov.
V prvi fazi prenove so uvedli module Kernel - skupni šifranti, financiranje izvoznih poslov,
prenosi sredstev med različne bančne račune, glavna knjiga, računi bank, zapiranje nostro
računov, denarni trg in devizni tečaj.
V drugi fazi so uvedli module, ki zagotavljajo opravljanje domačega plačilnega prometa ter
vodenje deviznih in tolarskih računov in depozitov komitentov banke. Dopolnili so še modul
za denarni trg za tolarsko poslovanje. Poleg tega so intenzivno uvedli projekta, in sicer
prenova kreditov in prenova poslovanja s prebivalstvom. Ta projekt pa so zaključili s
posodobljeno informacijsko podporo poslovanju z občani, in sicer preko bančnih okenc. V
modulu potrošniški krediti so bili na začetku zajeti le devizni krediti za tuje pravne osebe,
kasneje pa so ga razširili še z ostalimi krediti, in sicer krediti domačih pravnih oseb in
občanov. Uporabljati so začeli še dva nova modula skupnega okolja. To sta limiti poslovanja
in zavarovanja.
16
Rezultat prenove informacijskega sistema je v tem, da bodo zaposleni imeli mnogo več
kakovostnih in pravočasnih informacij, ki jih potrebujejo za svoje dnevno delo s komitenti.
Vzporedno z uvedbo Symbols-ov je potekalo še elektronsko bančništvo, ki je v celoti
integrirano z informacijskim sistemom banke. Osnovo storitvam elektronskega bančništva za
celovito podporo poslovanja s transakcijskimi računi predstavlja osrednji informacijski sistem
Symbols.
V primeru nedelovanja informacijske podpore je bil ustanovljen krizni štab, ki skrbi nad
delovanjem sistema in rešuje nastale težave ter obvešča komitente o tem, kako, kje in kdaj so
posamezne bančne storitve omogočene.
SKB banka je vpeljala nov blagajniški modul BT, ki je povezan s Symobsi. Ta informacijski
oz. delovni modul se uporablja samo za blagajniško poslovanje (plačila, menjalnica, pologi,
dvigi in prenosi sredstev).
Vpeljala je tudi nov modul Transact, ki je povezan s Symbolsi (v osnovi je informacijski
bančni sistem) za vnos in odločanje o kreditni sposobnosti stranke. Nov je tudi modul IBI za
poslovanje z vrednostnimi papirji, ki je prav tako povezan s Symbolsi. Vsi moduli črpajo in
pošiljajo podatke v Symbolse.
Ti trije moduli so vpeljani oz. so nadgradnja osnovnega informacijskega sistema banke
(Adlešič, 2013).
2.7 Sisbon
SISBON je elektronski informacijski sistem, ki omogoča medsebojno izmenjavo in obdelavo
osebnih podatkov o komitentih med bankami, hranilnicami in hranilno-kreditnimi službami
podpisnicami Dogovora o postavitvi in uporabi informacijskega sistema SISBON. Uporaben
je zato, ker se v njem zbirajo in obdelujejo podatki komitentov in so podlaga za določitev
njihove kreditne sposobnosti.
Med podatke komitentov spadajo:
matični podatki o komitentu (davčna številka, osebno ime, datum in kraj rojstva,
naslov stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča, zaposlitev). Ti podatki se
hranijo, dokler je v SISBON podatek o kateremkoli poslu pri katerikoli podpisnici
Dogovora.
17
matični podatki o poslih (vrsta posla, ali je to osebni račun, izredni limit, posojilo,
kreditne kartice, poroštvo drugim, druge terjatve, datum sklenitve posla, oznaka
valute, znesek ob odobritvi, znesek anuitete oz. obroka, vrsta anuitete oz. obroka,
odplačilna doba v mesecih, podatki o moratoriju in datum vnosa posla v SISBON).
Podatki se hranijo šest let po zapadlosti ali ukinitvi posla.
Poslovni dogodki, ki vplivajo na potek posla (odplačilo dolga, predčasno poplačilo,
sprememba odplačilne dobe, sprememba obroka). Podatki se hranijo šest let po zapadlosti
posla ali datumu dogodka.
Poslovni dogodki, ki niso v skladu s pogodbo (odpoved posla zaradi neplačila dolga,
neplačani zapadli dolg, blokiranje, deblokiranje). Ti podatki se hranijo šest let po datumu
dogodka.
Za komitente je to enostavneje, ker v krajšem času lahko dokažejo svojo kreditno sposobnost
oz. nesposobnost. Vsak komitent lahko zahteva izpis svojih podatkov in prav tako informacije
o tem, kdo jih je posredoval in komu so bili v vpogled v zadnjih dvanajstih mesecih od dneva
zahtevka, in vpogled v vire, iz katerih ti izpiski izhajajo. Vsak komitent mora izpis prejeti v
petnajstih dneh od njegove pisne zahteve. Podpisnice dogovora imajo vse podatke o
komitentih na enem mestu in s tem kaj hitro določijo kreditno sposobnost komitentov. Osebni
podatki komitentov so poslovna skrivnost skladno z Zakonom o bančništvu in z Zakonom o
varstvu osebnih podatkov. Dostop do teh podatkov je dovoljen le pooblaščenim osebam v
vsaki banki, in sicer v primeru sklepanja novega posla s komitentom, izterjave zapadlih
obveznosti, reklamacije komitenta in v primeru posodabljanja njegovih matičnih podatkov.
Če podatki v SISBON niso pravilni, podpisnica Dogovora na podlagi utemeljenega zahtevka
komitenta, ko ugotovi, da podatki niso pravilni, le-te izbriše in dopolni oz. popravi v roku 15
dni od prejema zahtevka. Nadzor vstopa v SISBON in identifikacija pooblaščenih oseb
potekata s pomočjo digitalnih elektronskih potrdil. Izdajajo jih javne kvalificirane
certifikatske agencije, in sicer bankam, hranilnicam in hranilno-kreditnim službam, seveda
tistim, ki so podpisali sporazum. Vsaka banka, hranilnica in hranilno-kreditna služba pa
znotraj svoje ustanove pooblasti določene delavce, ki imajo dostop do sistema SISBON,
vendar so ta pooblastila omejena. Bančni delavec v sistemu SISBON lahko za določenega
komitenta preveri le, koliko ima le-ta obveznosti in če odplačuje v dogovorjenih rokih, ne
more pa pogledati, npr. pri kateri banki ima kredit. Vsakdo pa lahko od pooblaščene
inštitucije zahteva podatke, ki jih iz sistema prejme na svoj stalni naslov.
18
SISBON je bil vzpostavljen s 1. januarjem 2008, v celoti pa naj bi deloval najpozneje do 30.
junija 2008 in je s 1. 7. 2008 tudi dejansko realiziran. Dogovor je do 31. decembra 2007
podpisalo 23 slovenskih bank in hranilnic. Večina članic EU ima vzpostavljene sisteme za
spremljanje bonitete komitentov in mnoge druge države, ki se združujejo v ACCIS
(Association of Consumer Credit Information Suppliers).
Zaradi vedno večjega obsega, spremenjene zakonodaje in zahtevnosti upravljanja tovrstnega
sistema informacij pa so se banke v letu 2011 odločile za ustanovitev samostojnega podjetja,
ki bo upravljalo slovensko bazo s podatki o zadolženosti posameznikov. Tako je bil s
15.12.2011 ustvarjen »Kreditni biro SISBON, d. o. o.«.
Kreditni biro SISBON, d.o.o. skupaj s pogodbenim obdelovalcem podatkov upravlja ter
zagotavlja pravilno in nemoteno delovanje sistema SISBON, kar pomeni, da zagotavlja
delovanje programske in strojne opreme ter njeno fizično in elektronsko zaščito. »Kreditni
biro SISBON, d.o.o.« in pogodbeni obdelovalec podatkov nimata pravice do vpogleda in
pooblastila za vpogled v zbirke podatkov, ki jih vsebuje sistem SISBON (www.zbs-giz.si).
3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE
3.1 Opredelitev elektronskega poslovanja
Elektronsko poslovanje pomeni prehod iz klasičnega načina poslovanja, ki je potekal po
telefonu in s pomočjo podatkov, informacij na papirju, v elektronsko obliko sporazumevanja
in poslovanja. Tehnološki napredek je s svojimi posledicami močno vplival tudi na
bančništvo. Hitrost, enostavnost in nizke cene bančnih storitev, preprostost dostopa in
uporabe teh storitev ter informacij so želja vseh strank, zato morajo poleg podjetij tudi banke
razširiti svoje storitve in ponudbo elektronskih medijev (Groznik in Lindič 2007, str. 7).
V ožjem smislu pa elektronsko bančno poslovanje pomeni opravljanje tistih storitev, ki jih
lahko komitent izvaja od doma oz. svojega delovnega mesta brez pomoči bančnih delavcev, in
19
to ob kateri koli uri vse dni v letu. Gre torej za telebančništvo oz. bančništvo na daljavo (Fišer
2010, str. 34).
Na intenzivnost uvajanja elektronskega poslovanja vplivajo: konkurenca, vrsta dejavnosti,
stopnja razvitosti organizacije, stopnja razvitosti okolja, države potrošnikov ter znanje in
osveščenost o elektronskem poslovanju (Pucihar in Gričar 2002, str. 209).
Elektronsko poslovanje je več kot samo navadno izmenjavanje računalniških podatkov in
delovanje spletne trgovine. Vse, kar danes delamo v okviru poslovne dejavnosti s pomočjo
raznih računalniških aplikacij in računalniških omrežij, imenujemo elektronsko poslovanje.
Pomembni elementi teh dejavnosti so naslednji (Jerman Blažič 2001, str. 129):
način dela: kjer se računalniško izmenjujejo podatki ob uporabi odprtih omrežij, kot
je npr: internet;
vsebina poslovanja: prodaja blaga in storitev, plačevanje, prodaja informacij, bančne
transakcije, izmenjava dokumentov in listin, storitve trženja in medosebnega
komuniciranja, nakupovanje v spletnih trgovinah, opravljanje dela na daljavo,
omogočanje pomoči na daljavo (npr. zdravniške), izvajanje pouka na daljavo, storitve
državne uprave na daljavo in podobno;
udeleženci poslovanja: med udeležence elektronskega poslovanja lahko štejemo
posameznike (podjetnike, managerje, raziskovalce, občane, učitelje, študente, dijake,
upravne delavce), podjetja, bolnišnice, muzeje, galerije, univerze, izobraževalne
organizacije in državne organe. To je poslovanje znotraj posameznih skupin in
poslovanje med skupinami. V zadnjem času prihaja v ospredje predvsem poslovanje
med posamezniki ter med posamezniki in podjetji. Poslovanje med samimi podjetji je
na trgu prisotno že dlje časa.
V primeru poslovanja med stranko oz. posameznikom in podjetjem oz. poslovnim sistemom
omogoča elektronsko poslovanje strankam večji vpliv pri oblikovanju produktov in na to,
kako so produkti narejeni ter način dostopa do storitev. V tem primeru govorimo o poslovanju
med stranko in poslovnim sistemom. V primeru bank imenujemo tovrsten način elektronskega
poslovanja elektronsko bančništvo (Bračun in Cetinski 1998, str. 144).
Bančništvo vsebuje nekatere specifične značilnosti, ki omogočajo, da ima ta dejavnost zelo
dobre možnosti za uvedbo elektronskega poslovanja (Cetinski 1999, str. 149):
20
bančne storitve temeljijo v veliki meri na informacijah;
večina občanov uporablja bančne storitve, tako da imajo večje slovenske banke, ki so
sicer po mednarodnih merilih razmeroma majhne, tisoč in več strank;
banke nudijo široko ponudbo storitev, od katerih so nekatere take, da jih mnoge
stranke koristijo skoraj vsak dan ali pa tudi večkrat dnevno.
Glede na obsežnost pojma e-poslovanja lahko razlage e-poslovanja proučujemo iz različnih
spektrov (Kalakota 1997, str. 3):
1. Komunikacijski pogled: je prenos informacij, proizvodov in storitev po telefonu,
računalniškem omrežju ali drugih komunikacijskih povezavah.
2. Poslovno-procesni pogled: v poslovni proces s pomočjo programskih aplikacij vnaša
avtomatizacijo procesov in transakcij.
3. Storitveni pogled: omogoča večjo učinkovitost poslovanja z znižanjem stroškov, boljšo
kakovostjo in s hitrejšo dobavo oz. izvedbo storitve.
4. Povezovalni pogled: deluje v omrežjih, ki so med seboj povezana in delujejo neposredno.
3.2 Razvoj elektronskega poslovanja
Začetki elektronskega poslovanja segajo v leto 1968, ko se je začel razvoj računalniških
omrežij in interneta, združevanje informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter z
uvajanjem standardov za RIP. Računalniška tehnologija, ki je bila v začetku namenjena le
računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom, je z leti postala veliko bolj uporabna in
prijazna tudi širšim uporabnikom.
V 70. letih se je s pojavom elektronskih finančnih prenosov med bankami po varnih zasebnih
omrežjih spremenil način poslovanja na finančnem trgu. Veliko podatkov je iz papirnate
oblike prešlo na elektronsko obliko, ki so se znotraj podjetja prenašali z različnimi sistemi za
prenos podatkov in po elektronski pošti. V poznih 70. in zgodnjih 80. letih se je e-poslovanje
razširilo v okviru podjetij v obliki sistemov za prenos datotek, RIP in elektronske pošte. S tem
so podjetja zmanjšala obseg papirnega dela in povečala se je avtomatizacija pisarniškega
poslovanja. V poznih 80. in zgodnjih 90. letih so sistemi za izmenjavo sporočil postali
integralni del računalniških sistemov in omrežij (Jerman Blažič 2001, str. 13–14).
21
Dotedanja praksa izmenjave podatkov je pokazala nekaj slabosti in usmerila nadaljnji razvoj
(Škrlec 2002, str. 18):
natančno določena oblika podatkov in dokumentov, ki se izmenjujejo med različnimi
aplikacijami na podlagi natančno določenih standardov;
preslikava v želeno obliko je bila draga in zapletena, težje dostopna in razumna za širši
krog uporabnikov.
Kljub pomanjkljivosti, ki jih je dajal sistem, je bila dobra stran standardizacije in izgradnje
komunikacijske infrastrukture v avtomatizaciji procesov, ki je skrajšala čas obdelave
podatkov in zmanjšala stroške prenosa. To se je dogradilo v nadaljnjem razvoju, ki je bil hiter
in učinkovit. Nove rešitve se dopolnjujejo s staro tehnologijo, kar podjetjem omogoča
cenovno ugodno nadgradnjo sistema. 90. leta so z razvojem interneta ter s pojavom
svetovnega spleta na internetu prinesla preobrat, ki je sprožil razvoj e-poslovanja na vse
oblike uporabe, ki so poznane tudi danes in so se razširile med številne uporabnike. Njihovi
temelji enostavne in preproste uporabe izhajajo iz ključnih predpostavk, ki gradijo internet. Te
so:
lokacijsko neodvisno in strankam dosegljivo omrežje kjerkoli in kadarkoli,
povezava množice navzven odprtih manjših računalniških omrežij, ki nimajo
skupnega lastnika ali osrednjega nadzornega organa,
preprosta uporaba z vnaprej določenimi scenariji in
strojna ter programska neodvisnost.
Komunikacija je izvedljiva po istih pravilih sporazumevanja, ki so poznana vsem
uporabnikom. S tem je internet znižal stroške za učinkovito komuniciranje, odprl pot do
novega načina poslovanja in novih trgov, povečal učinkovitost, skrajšal čas posameznih
poslovnih postopkov, omogočil vpeljavo večpredstavnih storitev ter večjo prilagodljivost
spremembam na trgu in zagotovil, da je ekonomija postala globalna, gospodarske organizacije
pa globalno povezane.
22
3.3 Vrste elektronskega poslovanja
Elektronsko poslovanje danes pomeni poslovati elektronsko oziroma natančneje poslovati v
elektronski obliki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Glede na
interakcijo subjektov elektronskega poslovanja ločimo elektronsko poslovanje (Groznik in
drugi, 2009):
- med podjetji – B2B (angl. Business to Business),
- med podjetji in potrošniki – B2C (angl. Business to Consumer),
- med potrošniki – C2C (angl. Consumer to Consumer),
- med podjetji in javno upravo – B2G (angl. Business to Government),
- med državljani in javno upravo – C2G (angl. Consumer to Government),
- znotraj javne uprave – G2G (angl. Government to Government).
Redkeje so uporabljene:
- G2E (angl. Government to Employee) – poslovanje med javno upravo in njenimi
zaposlenimi;
- G2N (angl. Government to Non Profit Organization) – poslovanje med javno upravo
in neprofitnimi organizacijami.
Med udeležence elektronskega poslovanja tako štejemo podjetja, odjemalce (podjetniki,
občani, študentje, raziskovalci), javno upravo (izobraževalne ustanove, bolnišnice, državne
ustanove), zaposlene v podjetjih in neprofitne organizacije.
Elektronsko poslovanje lahko poteka samo med podjetji B2B, med podjetjem in odjemalci
B2C, med podjetje in javno upravo B2G, med podjetjem in zaposlenimi B2E ter med
podjetjem in neprofitno organizacijo B2N.
Pri poslovanju med podjetji gre za tržne transakcije med podjetjem in drugimi organizacijami
na tržišču. Elektronsko poslovanje med podjetji služi predvsem namenu zniževanja
administrativnih stroškov in pospeševanju števila transakcij, podjetja pa se tako lažje
prilagajajo hitrim spremembam na trgu. Komunikacija med podjetji je pomembna tudi zaradi
lažjega in hitrejšega dostopa do globalnega tržišča. V Sloveniji obstaja nekaj tržnih podjetij,
kot sta npr. Comtron in Mimovrste. Poslovanje med podjetji spada med najbolje razvite vrste
elektronskega poslovanja, kar dokazujejo številna podjetja, ki s svojimi številnimi uspešno
zaključenimi posli dnevno zvišujejo uspešnost svojega poslovanja.
23
Osnovna ideja komuniciranja podjetij s fizičnimi osebami je, da lahko fizične osebe poslujejo
s podjetji kar od doma. Fizične osebe pridobivajo različne informacije s spletnih strani,
izpolnjujejo različne obrazce in oddajajo naročila, podjetja pa z uporabo elektronskega
poslovanja opravijo določeno storitev (Oblike e-poslovanje 2010).
Po ocenah analitikov dosega elektronsko poslovanje med podjetji najpomembnejši delež
elektronskega poslovanja. Zajema različne oblike poslovanja, od elektronskega bančništva za
pravne osebe, management oskrbne verige, do sodelovanja v virtualnih organizacijah.
Elektronsko poslovanje med podjetji in potrošniki je pogosto zmotno opredeljeno kot
najpomembnejša oblika elektronskega poslovanja. Razlog lahko iščemo v tem, da nam je kot
potrošnikom najbližja, saj jo v vsakdanjem življenju najpogosteje srečujemo.
Primeri elektronskega poslovanja med podjetji in potrošniki so elektronsko bančništvo za
fizične osebe, elektronsko trgovanje, izobraževanje na daljavo … Elektronsko poslovanje med
potrošniki je namenjeno interakciji potrošnikov, ki na elektronski način bodisi komunicirajo
(npr. forumi) ali poslujejo (npr. dražbe). Posebno področje elektronskega poslovanja so vrste,
kjer kot subjekt nastopa javna uprava. Pri poslovanju z javno upravo ločimo njeno poslovanje
s podjetji (npr. izvajanje javnih razpisov, oddajanje napovedi za odmero DDV…), z državljani
(npr. oddaja napovedi za odmero dohodnine, izdaja izpiska iz rojstne matične knjige…) ter
elektronsko poslovanje znotraj javne uprave (npr. spremljanje podatkov o realizaciji
proračuna RS, telefonski imenik državnih organov RS) (Groznik in drugi, 2009).
24
Slika 3.1: Vrste e-poslovanja
Vir: Groznik in Lindič (2004)
Nekaj prednosti, ki jih prinaša elektronsko poslovanje (Groznik, 2009, str. 3):
- zniževanje stroškov poslovanja, trženja in prodaje,
- zmanjševanje količine zalog,
- skrajševanje poslovnih ciklov,
- višja kakovost proizvodov in storitev,
- nove priložnosti na trgu.
3.4 Oblike elektronskega poslovanja
V nadaljevanju poglavja so opisane različne oblike elektronskega poslovanja, ki so (Groznik
in Lindič, 2004):
elektronsko bančništvo,
elektronsko zavarovalništvo,
elektronsko trgovanje,
potrošniško plačevanje,
elektronsko borzništvo,
elektronsko poslovanje državnih in javnih služb,
elektronsko založništvo.
25
Elektronsko bančništvo
Gre za sklepanje bančnih poslov na elektronski način. Banke, v želji ponuditi svojo storitev
bliže stranki, uporabljajo različne medije (telefon, faks, internet …). Elektronsko bančništvo
torej omogoča optimizacijo distribucije bančnih storitev prek elektronskih medijev. Zaradi vse
večje konkurence na trgu morajo banke vedno iskati nove poti za ponudbo storitev, ki
pomenijo napredek v bančni ponudbi. Banke so v hudem konkurenčnem boju prisiljene
uvajati nove storitve, ki temeljijo na sodobnih tehnologijah. V praksi se spletno in elektronsko
bančništvo pogosto zamenjujeta. Elektronsko bančništvo preko interneta imenujemo spletno
bančništvo.
Elektronsko zavarovalništvo
Sklepanje zavarovalnih pogodb je razmeroma formulirano (s pomočjo vnaprej pripravljenih
obrazcev in splošnih pogojev). To je idealno okolje za razvoj elektronskega načina dela.
Kadar je sklenitev zavarovanja eden izmed poslovnih dogodkov v verigi, se z zavarovanjem
dogaja tako kot z drugimi povezanimi deli poslovanja. Elektronsko izvedeni dogodki
pritiskajo na neelektronske, ki s svojo počasnostjo ovirajo druge.
Elektronsko trgovanje
V elektronski obliki so izvedljive vse vrste trgovanj: na drobno, veliko in ne glede na vrsto
blaga. Elektronsko poslovanje se ne uveljavlja enakomerno v vseh tradicionalnih poslovanjih,
pojavljajo pa se tudi povsem nove oblike, ki v tako imenovanem predelektronskem času
doslej še sploh niso bile izvedljive. Tako trgovanje ima številne prednosti: omogoča povečan
trg, nižje zagonske in obratovalne stroške, vstop na neomejeno velik trg brez fizične
prisotnosti, poceni distribucijo, učinkovitejše trženjske prijeme, obsežne dobave ob nižjih
stroških.
Potrošniško plačevanje
Tehnologije komercialnega in potrošniškega plačevanja po internetu se še niso ustalile.
Veliko je razvitih ali delujočih sistemov. To velja tudi za bančno uporabniško poslovanje. Pri
vsem tem je potrebno zagotoviti bančno tajnost in anonimnost nekaterih poslov.
Elektronsko borzništvo
Elektronski način poslovanja omogoča borznikom učinkovitejše poslovanje, kljub možnostim
zlorabe in tveganj. Vlagateljem so na voljo sprotne informacije o položaju njihovih naložb.
26
Čeprav je število delničarjev in drugih udeležencev veliko, njihova številčnost ne ovira
kakovosti poslovanja. Mali delničarji lažje poslujejo z borznimi posredniki. Borzne hiše
sprejemajo poročila družb po elektronski poti v taki obliki, da so sposobna za samodejno
obdelavo.
Elektronsko poslovanje državnih javnih služb
V notranjem poslovanju javnega sektorja je veliko dejavnosti, ki so standardizirane. Zato so
zelo primerne za vključevanje v elektronsko poslovanje. Del pobud za elektronsko poslovanje
javnega sektorja prihaja iz gospodarstva, saj se mora tudi država vključiti v verige
nastajajočih elektronskih poslovanj. Pravne in druge javne finance so po elektronski poti
dostopne na preprost način.
Elektronsko založništvo
Izdajajo vzporedne elektronske tiske ali pa izvirna dela v digitalni obliki. E-založništvo v
širšem smislu posega tudi na področje klasičnih medijev obveščanja, kar prinaša posebne
pravne zaplete. Nova so nekatera avtorskopravna vprašanja in problem, kako trajno
shranjevati elektronsko kulturno dediščino. Kot poudarjata Groznik in Lindič (2004), bo
elektronsko založništvo, ki uporablja internet, še bolj spodbudilo prizadevanje, da bi vpeljali
tehnike za elektronsko varovanje avtorskih del.
3.5 Prednosti in slabosti e-poslovanja
Elektronsko poslovanje omogoča enostaven, hiter in poceni dostop do raznovrstnih podatkov
in informacij, njihovo shranjevanje in prenos. Sodobna informacijska tehnologija je največji
podporni steber informacijske družbe (Resnik, 2010 in Valh, 2008).
3.5.1 Prednosti elektronskega poslovanja
Prednosti elektronskega poslovanja lahko gledamo iz dveh vidikov, tako z vidika uporabnikov
kot z vidika podjetij.
Najpomembnejše prednosti za uporabnike:
različne možnosti dostopa do storitev in informacij,
storitve so prilagojene v večji meri,
27
uporabniki so vključeni v oblikovanje storitev in njihove izboljšave,
uporabniki so vključeni v proces odločanja,
stroški so nižji,
prihrani se čas za opravljanje storitev in pridobivanje informacij,
storitve so na voljo tudi izven delovnega časa.
Najpomembnejše prednosti za podjetja:
kljub začetnim višjim investicijskim stroškom se dolgoročno posluje z nižjimi stroški,
poslovanje je bolj pregledno,
viri so bolje razporejeni,
storitve za uporabnike so hitrejše,
kakovost storitev je višja,
manj je napak in podvajanja dela,
elektronsko komuniciranje prinaša boljšo in modernejšo podobo podjetja pri poslovnih
partnerjih in strankah,
višja kvaliteta storitev oz. izdelka.
3.5.2 Slabosti elektronskega poslovanja
Največja slabost je, da ni dovolj velikega deleža uporabnikov, ki bi imeli možnost uporabe
informacijske tehnologije. Omejitve predstavljajo različni dejavniki:
socialne potrebe (npr. osebni stik),
kulturna vprašanja (npr. jezikovne ovire),
ekonomski dejavniki (dostopnost informacijske tehnologije),
dejavniki, povezani z učenjem (npr. spoznavanje nove tehnologije, računalniška
pismenost, spreminjanje navad ipd.),
fizični dejavniki (npr. telesne nezmožnosti, slepota),
razvitost omrežja za zagotavljanje storitev informacijske tehnologije.
Ostale slabosti:
možnost zlorabe informacijske tehnologije,
nezaupanje v novosti,
28
neosebnost takšne oblike komuniciranja,
napake in zamude, ki se pojavijo ob uvajanju novih tehnologij.
Sodobna informacijska tehnologija omogoča enostaven, hiter in poceni dostop do
raznovrstnih informacij in podatkov, njihovo shranjevanje in prenos. S tem se spodbuja
političen, socialen in gospodarski napredek.
4 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO
4.1 Definicija elektronskega bančništva
Hiter tehnološki razvoj je vplival na bančništvo. Stranke želijo zraven hitrih, cenejših in
enostavnih bančnih storitev predvsem preprost dostop do storitev in informacij. Banke morajo
zato, tako kot tudi druga podjetja, diverzificirati svoje storitve in eden od načinov smotrne
razširitve ponudb so tudi storitve elektronskih medijev. K razvoju informacijske tehnologije
so veliko prispevale banke kot osrednje finančne ustanove. Poslovanje bank je bilo že od
nekdaj polno transakcij, ki zahtevajo veliko mero natančnosti, ki jo je mogoče zagotoviti z
uporabo ustrezne informacijske tehnologije. Zato so banke že zelo zgodaj uvedle računalnike
v vsakdanje poslovanje. S povečanjem števila transakcij in ponudbe storitev je bilo potrebno
razvijati tudi računalniško tehnologijo (Valh 2008, str. 101).
Elektronsko bančništvo pomeni sklepati bančne posle na elektronski način. Banke pri
poslovanju uporabljajo različne medije (na primer internet, telefaks…), da bi tako ponudile
svoje storitve čim bliže stranki, ter s tem znižujejo stroške poslovanja z obstoječimi komitenti.
Elektronsko bančništvo omogoča optimizacijo distribucije bančnih storitev prek elektronskih
medijev. Zaradi vse večje konkurence na trgu bančnih storitev morajo banke vedno znova
iskati nove poti za ponudbo storitev, ki pomenijo napredek v bančni ponudbi. Banke so v
hudem konkurenčnem boju primorane uvajati nove storitve, ki temeljijo na sodobnih
tehnologijah (Groznik in Lindič 2004, str. 7).
29
Nekateri avtorji pojmujejo elektronsko bančništvo tudi direktno bančništvo. To je način
opravljanja bančnih storitev, ki jih lahko kot bančni komitent opravimo neposredno s svojega
delovnega mesta ali od doma, brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca, in to kadarkoli,
24 ur na dan, 365 dni v letu (Kadivec 2000, str. 3).
Elektronsko bančništvo lahko razlagamo s širšega in ožjega vidika. K širši razlagi
elektronskega bančništva sodi vse, kar je povezano z elektronskim poslovanjem. Torej
uvrščamo k širši razlagi elektronskega bančništva bančne avtomate, avtomatske odzivnike,
telefonsko bančništvo itd. Ožja razlaga elektronskega bančništva zajema le storitve
virtualnega bančništva oziroma bančništva, ki ga uporabljamo preko interneta, tako
imenovanega spletnega bančništva.
Glede na subjekte, ki nastopajo v elektronskem bančništva, lahko ločimo tri vrste poslovnih
odnosov:
- med bankami,
- med banko in posameznikom,
- med banko in podjetjem.
Za poslovanje med bankami je uveljavljen mednarodni informacijski sistem za izvajanje
plačilnega pometa SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication).
SWIFT je danes prisoten na vseh kontinentih v kar 209 državah in je nepogrešljivo sredstvo
izmenjave bančnih podatkov. SWIFT je sestavljen iz medsebojno povezanih računalniških
centrov, uporabniki pa vanj vstopajo v računalniško podprto opremo, ki mora ustrezati
standardom SWIFT (SWIFT, 2010).
4.1.1 Uporaba e-bančništva
Sprva je bilo spletno bančništvo predvsem marketinška poteza bank, saj so s postavitvijo
svojih prvih spletnih strani lahko na nov in zanimiv način predstavljale sebe in svojo
ponudbo. Svojim uporabnikom so s tem omogočile enostaven in hiter način dostopa do
informacij ter omogočile lažjo primerjavo istih storitev različnih ponudnikov (Keča 2010, str.
14).
30
Na spletni strani www.ris.org (Raba interneta v Sloveniji) so prikazani podatki o uporabi
spletnega bančništvo od leta 2008-2012. Podatke so zbrali na Statističnem uradu Republike
Slovenije. Leta 2012 je elektronsko bančništvo uporabljalo 26,4% populacije od 10-74 let, kar
je za več kot 2 odstotni točki manj kot leta 2011, ko je tovrstne storitve uporabljalo 28,9%
posameznikov v populaciji 10-74 let. Če se omejimo na prebivalce Slovenije, ki so že
uporabljali svetovni splet, jih je e-bančništvo leta 2011 uporabljalo 39,7 %, leta 2012 pa 35,9
% (www.ris.org, 2013).
Slika 4.1: Uporaba e- bančništva v Sloveniji
Vir: www.ris.org (2013)
Elektronsko bančništvo je v državah EU27 v zadnjih treh mesecih leta 2012 v povprečju
uporabljalo 38 % populacije 16-74 let. Delež uporabnikov e-bančništva v evropskih državah
varira med 3 % in 86 %, Slovenija pa sodi med države z manj razvitim spletnim bančništvom
(www.ris.org, 2013).
31
Slika 4.2: Uporaba e-bančništva v članicah EU leta 2012
Vir: www.ris.org (2013)
4.2 Zakonodaja pri elektronskem bančništvu
Zakonodajo na področju varnosti elektronskega bančništva ureja Zakon o elektronskem
poslovanju in elektronskem podpisu (v nadaljevanju ZEPEP). Ta zajema poslovanje v
elektronski obliki z uporabo informacijske tehnologije in uporabo elektronskega podpisa v
pravnem prometu (ZEPEP, 2000).
32
Pomen nekaterih izrazov iz ZEPEP:
1. Podatki v elektronski obliki so podatki, ki so oblikovani ali shranjeni na elektronski
način.
2. Elektronsko sporočilo je niz podatkov, ki so poslani ali prejeti na elektronski način,
kar vključuje predvsem elektronsko izmenjavo podatkov in elektronsko pošto.
3. Elektronski podpis je niz podatkov v elektronski obliki, ki je vsebovan, dodan ali
logično povezan z drugimi podatki in je namenjen preverjanju pristnosti teh podatkov
in identifikaciji podpisnika.
4. Varen elektronski podpis je elektronski podpis, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
povezan je izključno s podpisnikom,
iz njega je mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika,
ustvarjen je s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so izključno pod
podpisnikovim nadzorom,
povezan je s podatki, na katere se nanaša, tako da je opazna vsaka kasnejša
sprememba teh podatkov ali povezave z njim.
5. Časovni žig je elektronsko podpisano potrdilo overitelja, ki potrjuje vsebino podatkov,
na katere se nanaša, v navedenem času.
6. Pošiljatelj elektronskega sporočila je oseba, ki je sama poslala elektronsko sporočilo
ali pa je bilo sporočilo poslano v njenem imenu in v skladu z njeno voljo; posrednik
elektronskega sporočila se ne šteje za pošiljatelja tega elektronskega sporočila.
7. Naslovnik elektronskega sporočila je oseba, ki ji je pošiljatelj namenil elektronsko
sporočilo.
8. Prejemnik elektronskega sporočila je oseba, ki je prejela elektronsko sporočilo;
posrednik elektronskega sporočila se ne šteje za prejemnika tega elektronskega
sporočila.
9. Posrednik elektronskega sporočila je oseba, ki za drugo osebo pošlje, prejme, shrani
elektronsko sporočilo ali nudi druge storitve v zvezi z elektronskim sporočilom.
10. Podpisnik je oseba, ki ustvari ali je v njenem imenu in v skladu z njeno voljo ustvarjen
elektronski podpis.
11. Informacijski sistem je sistem za oblikovanje, pošiljanje, prejemanje, shranjevanje in
druge obdelave podatkov v elektronski obliki.
12. Podatki za elektronsko podpisovanje so edinstveni podatki, kot so šifre ali zasebni
šifrirni ključi, ki jih podpisnik uporablja za oblikovanje elektronskega podpisa.
33
13. Sredstvo za elektronsko podpisovanje je nastavljena programska ali strojna oprema, ki
jo podpisnik uporablja za oblikovanje elektronskega podpisa.
14. Sredstvo za varno podpisovanje je sredstvo za elektronsko podpisovanje, ki izpolnjuje
zahteve iz 37. člena tega zakona.
15. Podatki za preverjanje elektronskega podpisa so edinstveni podatki, kot so šifre ali
javni šifrirni ključi, ki se uporabljajo za preverjanje elektronskega podpisa.
16. Sredstvo za preverjanje elektronskega podpisa je nastavljena programska ali strojna
oprema, ki se uporablja za preverjanje elektronskega podpisa.
17. Oprema za elektronsko podpisovanje je strojna ali programska oprema ali njune
specifične sestavine, ki jih overitelj uporablja za storitve v zvezi z elektronskim
podpisovanjem ali ki se uporabljajo za oblikovanje ali preverjanje elektronskih
podpisov.
18. Potrdilo je potrdilo v elektronski obliki, ki povezuje podatke za preverjanje
elektronskega podpisa z določeno osebo (imetnikom potrdila) ter potrjuje identiteto.
19. Kvalificirano potrdilo je potrdilo, ki izpolnjuje zahteve iz 28. člena tega zakona in ki
ga izda overitelj, ki deluje v skladu z zahtevami iz 29. do 36. člena tega zakona.
20. Overitelj je fizična oseba, ki izdaja potrdila ali opravlja druge storitve v zvezi z
overjanjem ali elektronskimi podpisi.
Po kazenskih določbah ZEPEP ob ugotovitvi prekrška se posameznika kaznuje z denarno
kaznijo, ki pa so različne, in sicer po 47. členu ZEPEP.
V primeru, če je overitelj pravna oseba, se z denarno kaznijo od 208,64 € do 417,29 € kaznuje
za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki je storila prekršek.
Elektronska izmenjava podatkov po Združenju bank Slovenije:
Banka lahko za uporabo elektronskih komunikacijskih poti predpiše svoje splošne
poslovne pogoje.
Za varno elektronsko izmenjavo podatkov s stranko banka uporablja take zaščitne
mehanizme, da lahko zanesljivo preveri identiteto nalogodajalca bodisi z uporabo
enolične identifikacijske kode, ki jo dodeli imetniku transakcijskega računa, bodisi z
uporabo podobnega načina preverjanja identitete. Banka in stranka se zavezujeta k
doslednemu spoštovanju varnostnih ukrepov, ki zagotavlja cim manjše tveganje
neavtoriziranega pristopa do podatkov, za spreminjanje podatkov in izgubo teh.
34
Banka mora seznaniti stranko z načini uporabe posamezne komunikacijske poti ter s
priporočljivimi varnostnimi ukrepi z navodili za uporabo oziroma prek drugih medijev
(npr. spletnih strani).
Vsa elektronska sporočila med banko in stranko, posredovana po dogovoru in varno,
veljajo za verodostojna in nepreklicna.
Banka ne prevzema odgovornosti in škode zaradi morebitne izgube ali uničenja
katerih podatkov in opreme uporabnika zaradi namestitve in uporabe elektronske
komunikacijske poti.
Banka krije morebitno škodo, ki bi jo stranki povzročile tretje osebe z vdorom v
bančni informacijski sistem.
4.3 Razvoj elektronskega bančništva
Spletno bančništvo predstavlja opravljanje bančnih storitev preko spleta. Je oblika
elektronskega bančništva, ki se danes najhitreje razvija. Razlogov za hiter razvoj je več, saj
spletno bančništvo prinaša veliko prednost tako za stranko kot za samo banko.
Pojem elektronskega bančništva sega v leto 1871, ko telegrafsko podjetje Western Union
Telegraph Company, s sedežem v Rochesterju v New Yorku, omogoči transfer denarja po
vsej državi. Približno 80 let pozneje, leta 1950, izumijo način magnetnega prepoznavanja s
črnilom zapisanih znakov (MICR – Magnetic Ink Character Recognition) v povezavi z
branjem in urejanjem čekov. (Gup 2003, str. 132).
Prvi sistem sodobnega elektronskega bančništva, kot si ga predstavljamo danes, se je pojavil v
Veliki Britaniji. Vzpostavilo ga je podjetje Nottingham Building Society leta 1983. Sistem je
temeljil na "Prestel" sistemu in je za delovanje potreboval računalnik (BBC Micro) ali pa
tipkovnico (Tandata Td1400) ter televizor ali monitor ter povezavo z internetom. Sistem je
omogočal vpogled na stanje na računih, plačevanje računov in bančna nakazila (Cornin 1997,
str. 42).
Prva banka, ki je 18. oktobra 1995 uvedla sistem domačega bančništva in je obenem bila tudi
»virtualna« banka, je Security First Network Bank iz Atlante v Združenih državah Amerike,
vendar ta zdaj ne posluje več (Oman 2002, str. 20).
35
V Evropi največje uspehe na področju spletnega bančništva beležijo skandinavske države, ki
še danes slovijo kot dežele z največjim številom uporabnikov spleta na svetu. Že leta 2002 naj
bi na Švedskem uporabljalo spletno bančništvo kar 31% prebivalcev. Največje število
uporabnikov spletnega bančništva ima največja regionalna banka v Evropi Nordea. Nordea je
nastala z združitvijo finske banke Merita, danske banke Unidanmark, norveške banke
Christiania in švedske banke Nordbanken. Noreda je spletno bančništvo ponudila svojim u-
porabnikom v letu 1996 in do leta 2002 že imela 2,2 milijona uporabnikov (Oman 2002, str.
20).
V Sloveniji pa začetek spletnega bančništva pripada SKB banki, k je v letu 1997 prva
ponudila spletno bančništvo. Nato so se ji pridružile še ostale banke in danes v Sloveniji
skoraj vse banke ponujajo spletno bančništvo (Groznik in Lindič 2004, str. 9).
Pri načrtovanju elektronskega bančništva je potrebno izhajati iz potreb in želj strank. Pri tem
pa je potrebno upoštevati možnosti, ki jih ponuja razpoložljiva tehnologija. Pri razvoju je
potrebno upoštevati naslednja dejstva (Bračun 1997, str. 150):
uporabniki želijo opravljati storitve od kjerkoli, kadarkoli in na kakršenkoli način,
kakšno tehnologijo imajo na razpolago uporabniki (stranki ne smejo vsiljevati
tehnologije, ampak morajo upoštevati tisto, ki jo imajo doma ali v podjetju),
kakšna je telekomunikacijska infrastruktura v Sloveniji,
kakšno povezavo želi banka vzpostaviti s strankami,
kakšni so dolgoročni in kakšni so kratkoročni učinki elektronskega bančništva,
kakšna je cilja skupina uporabnikov,
uporabniki morajo imeti zaupanje v storitev,
banka mora poskrbeti za najvišjo stopnjo varnosti.
Danes gre razvoj elektronskega bančništva v smeri opravljanja storitev investicijskega
bančništva in ponujanja bančno-zavarovalniških storitev (Halcom Informatika, 2002).
Opaziti je celostno obravnavo strank, saj se tem poskuša omogočiti opravljanje vseh finančnih
poslov, od klasičnih bančnih storitev, storitev investicijskega bančništva do uporabe
zavarovalniških produktov po elektronski poti. Stranke imajo tako z enega mesta pregled nad
36
celotnim finančnim stanjem, ob enem pa lahko s tega mesta opravijo večino finančnih storitev
(Bundesverband deutscher Banken 2001, str. 20).
4.4 Delovanje elektronskega bančništva
Standardni načini nudenja bančnih storitev so imeli veliko pomanjkljivosti; od raznih vdorov
do nedostopnosti ipd. Zaradi tega se je pojavila ideja o uporabi elektronskih medijev za
opravljanje bančnih storitev (Kovačič 1997, str. 132).
Slika 4.3: Osnovni princip delovanja elektronskih medijev
Vir: www.google.si/slike (2012)
Slika 4.3 prikazuje osnovni princip delovanja elektronskih medijev, ki so odpravili slabosti
standardnih načinov nudenja bančnih storitev. Komitent opravi storitev tako, da se s posebnim
vmesnikom priključi na komunikacijsko omrežje, preko katerega tečejo storitve o želeni
transakciji do banke, ki je na komunikacijsko omrežje priključena z svojim vmesnikom.
Banka opravi storitev v svojem informacijskem sistemu in pošlje potrdilo o opravljeni storitvi
po isti poti do komitenta. Ta način opravljanja storitev se je prenesel v elektronsko
bančništvo, ki ga prikazuje slika 4.3.
37
Slika 4.4: Osnovni princip delovanja elektronskega bančništva
Vir: www.google.si/slike (2012)
Slika 4.4 prikazuje, kako se je prenesel osnovni princip delovanja elektronskih medijev v
prakso oziroma v delovanje elektronskega bančništva. Komitent preko osebnega internetnega
brskalnika preko interneta pošlje zahtevo po izvršitvi določene transakcije oziroma storitve do
bančnega internetnega strežnika in dalje do bančnega informacijskega sistema. Ta transakcijo
oziroma storitev opravi in obvesti komitenta o opravljeni transakciji oziroma storitvi po enaki
poti nazaj. Novost je le elektronski notar, ki omogoča banki preverjanje istovetnosti komitenta
oziroma preverjanje istovetnosti banke komitentu.
Ta način oz. sistem opravljanja ima po Kovačiču (1997, str. 132) nekaj bistvenih prednosti:
temelji na javnem standardiziranem prenosu podatkov,
za uporabo komitenti potrebujejo le osebni računalnik z dostopom do interneta,
vmesniki nekaterih najbolj uveljavljenih proizvajalcev so brezplačni,
vmesniki podpirajo varen (enkriptiran) prenos podatkov in
komitent in banka se lahko prepričata o medsebojni identiteti.
4.5 Prednosti in slabosti elektronskega bančništva
Uvedba elektronskega bančništva prinaša prednosti tako bankam kot komitentom bank, saj
omogoča hitrejše, kvalitetnejše in ekonomično poslovanje. Prav tako pa obstaja tudi nekaj
slabosti uvedbe le-tega.
38
4.5.1 Prednosti za banko in komitenta
Prednosti za banke (Olenšek 2007, str. 35):
Zmanjšanje stroškov bančnega poslovanja: manjša uporaba papirja, izginja potreba po
klasičnem bančnem okencu, banke ne plačujejo stroškov komunikacije.
Boljši pregled nad poslovanjem in lažja obdelava podatkov.
Kakovostnejše storitve.
Zmanjšanje čakalnih vrst pred bančnimi okenci.
Zaradi internetnega načina poslovanja lahko banka pridobi nove komitente tudi izven
območja svojega klasičnega poslovanja oziroma na lokacijah, kjer nima poslovalnic.
Večja ažurnost in informiranost o poslovanju komitentov, ker so vsi načini poslovanja
povezani preko enega sistema ima banka vpogled v trenutno stanje svojih komitentov.
Banka tako lažje in hitreje odgovarja na želje svojih komitentov.
Elektronsko zajemanje in obdelava podatkov, pri čemer uporabniki sami vnesejo
potrebne podatke, na kar jih sistem avtomatsko obdela in banki ni potrebno dodatno
vnašati podatkov.
Natančno spremljanje dejanske uporabe.
Potrebno je manj delovnih mest.
Potrebno je tudi manjše število poslovalnic, s čimer tudi znižajo ali pa ukinejo stroške.
Odpira nove trge. Ker je domač računalnik postal bančna podružnica, ni nujno, da je
stranka v istem mestu, kot je banka.
Pospešuje kroženje denarja in omogoča bolj redno plačevanje obveznosti.
Ker je komunikacija multimedijska, je zanesljivost informacije zlahka preverljiva.
Večja kakovost poslovanja, ki izhaja iz kakovostnejših podatkov, ki so v elektronski
obliki in njihova obdelava ne dopušča napak.
Prednosti za komitente (Olenšek 2007, str. 35)
Med pomembnejše lahko štejemo:
Prihranek časa, saj glede na življenjski ritem, ki ga živimo, postaja čas redka dobrina.
Krajše čakalne vrste pred bančnim okencem.
39
Nižja cena bančnih storitev, ki je v primerjavi s storitvijo za bančnim okencem
bistveno nižja. To je posebej primerno pri velikih zneskih, kjer so bili včasih stroški
bančne transakcije bistveno večji.
Večja preglednost in enostavnost uporabe ter možnost naročanja novih storitev.
Večja svoboda uporabnika, ker ni časovnih omejitev.
Omogočena je večja stopnja zasebnosti, ki jih v klasičnih poslovalnicah težko
dosežemo.
Možnost dostopa do banke od kjerkoli in kadarkoli, ne glede na to, kje se nahajamo.
Banke so z uvedbo elektronskega bančništva postale dosegljive 24 ur, 7 dni v tednu,
kar pomeni, da lahko storitve opravljamo tudi izven uradnih ur banke.
4.5.2 Slabosti za banko in komitenta
Slabosti za banko
Glavne slabosti lahko povzamemo v naslednje kategorije (Sjekloša 1999, str. 34):
Uvajanje tovrstnega načina poslovanja je povezan z visokimi stroški. Stroški nastanejo
zaradi zahtevnega razvoja aplikacij, ki zahtevajo precej znanja in sredstev razvoja, s
katerimi stranki približamo storitev. Ti stroški se pokrijejo šele z določenim obsegom
uporabe novih storitev, kar lahko traja tudi nekaj let.
Možnost vdora v sistem in zlorabe zasebnih podatkov.
Možnost tehničnih napak in nezanesljivost sistema.
Banka mora zaposliti dodaten kadar, ki mora biti izobražen, in to seveda predstavlja
dodatni strošek.
Nezaupanje novi tehnologiji.
Storitev ni primeren za vse uporabnike, saj se najdejo ljudje, ki ne zaupajo
računalnikom ali pa jih sploh nimajo, najdejo pa se tudi ljudje, ki ne želijo uporabljati
plačilnih kartic.
Slabosti za komitenta
Elektronsko bančništvo z vidika komitenta nima le prednosti, ampak tudi slabosti
(Groznik in Lindič 2004, str. 15-16):
40
Težave z računalniško opremo in dostopom do interneta.
Odsotnost osebnega kontakta z bančnim uslužbencem, saj vsi ljudje ne obiskujejo
bank zgolj zaradi bančnih opravil, temveč želijo komunicirati z bančnimi uslužbenci,
se posvetovati in graditi svoj poslovni odnos na temelju medsebojnih odnosov in
zaupanja.
Zasebnost podatkov.
Pomisleki glede varnosti, vendar postaja ta ovira za uporabnike vse manjša.
Stare navade. Mnogi ljudje so navajeni na klasične bančne storitve in ne želijo ničesar
spreminjati.
Nepoznavanje delovanja elektronskega bančništva – za mnoge uporabnike je način,
kako deluje elektronsko bančništvo, popolna neznanka.
5 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO SKB BANKE
5.1 Predstavitev SKB banke d. d.
SKB je razvojno usmerjena univerzalna banka, ki prek različnih prodajnih kanalov, vključno s
60 poslovalnicami po Sloveniji, in s sodobnimi bančnimi potmi − kot so elektronsko,
telefonsko in mobilno bančništvo, mreža bankomatov, plačilne in kreditne kartice −
zagotavlja celovito in raznoliko paleto kakovostnih bančnih produktov in storitev. SKB kot
banka za poslovanje s prebivalstvom ter z majhnimi in srednje velikimi podjetji nudi širok
nabor finančnih storitev, vendar za svoj račun ne trguje z nobenim od finančnih instrumentov.
41
Slika 5.1: Poslovne enote in poslovalnice
Vir: SKB letno poročilo (2012)
Podjetje SKB Leasing z lizinškimi produkti nadgrajuje bančne storitve in produkte.
Posameznikom in podjetjem ponuja prek bančne mreže poslovalnic, ki se nahajajo v večjih
regionalnih centrih, in preko prodajnih zastopnikov vse lizinške produkte, razen lizinga
nepremičnin. SKB Leasing si z banko SKB deli komercialno mrežo in področje upravljanja s
tveganji ter ima skupne nekatere funkcije upravljanja, da se tudi na ta način v Skupini SKB
izkoristijo vse možne sinergije.
V Skupini SKB posvečajo posebno pozornost oblikovanju celovitih in dolgoročnih poslovnih
odnosov s strankami. Kakovost njihovih storitev, temelji na odlični izvedbi in strokovnem
svetovanju, izboljšujejo s hitro odzivnostjo na potrebe strank, pa tudi z nenehnim iskanjem
optimalne poslovne umeščenosti njihove bančne mreže na zemljevid Slovenije. To jim
omogoča, da zadovoljijo finančne potrebe obstoječih strank in da hkrati privabijo nove
stranke, posameznike, samostojne podjetnike ter majhna in srednje velika podjetja. Za vsak
segment strank imajo posebej zanje oblikovane strategije z njim primernimi prodajnimi
pristopi in ustreznimi usmeritvami. Pri vsaki ponudbi si prizadevajo razviti tudi širšemu krogu
strank uporaben bančni produkt in vpeljati standardiziran pristop.
42
Slika 5.2: Logotip SKB banke
Vir: SKB (2012)
SKB se odlikuje kot sodobna, inovativna banka ter pobudnica za razvoj slovenskega bančnega
sistema. Kot del Skupine Société Générale je SKB deležna močne podpore matične skupine
ne zgolj v smislu prenosa sodobnih tehnoloških znanj in novih poslovnih priložnosti, saj
svojim strankam, slovenskim podjetjem, lahko pri razvoju njihovih poslov v Srednji, Vzhodni
in Jugovzhodni Evropi nudi tudi dostop do široke mednarodne mreže Skupine Société
Générale.
Bančni produkti se dopolnjujejo s produkti in storitvami, ki jih ponujata SKB Leasing in ALD
Automotive, hčerinsko podjetje Société Générale, kar zagotavlja celotno paleto produktov in
storitev, ki lahko zadovoljijo vse finančne potrebe strank. Varčevalne produkte nadgrajujemo
s produkti za upravljanje premoženja Skupine Société Générale, ki jih nudi podjetje Amundi,
zaradi česar se lahko stranke odločajo med širokim naborom naložbenih priložnosti. V
sodelovanju z zavarovalnicami nudimo strankam v SKB tudi široko paleto zavarovalniških in
naložbenih produktov (SKB, 2011).
Kadrovska struktura SKB banke
V SKB banki je bilo konec leta 2012 924 zaposlenih, od tega 873 v banki SKB in 51 v
podjetju SKB Leasing. Povprečna starost delavcev v SKB banki je nekaj manj kot 42 let.
Vidimo lahko tudi, da je največje število zaposlenih v SKB banki s srednješolsko izobrazbo,
sledijo jim zaposleni s šesto in sedmo stopnjo izobrazbe.
43
Slika 5.3: Starost in izobrazba delavcev SKB banke
Vir: SKB letno poročilo (2012)
5.2 Pomembni dogodki zgodovine SKB banke
Leta 1997, kot prva banka v Sloveniji, ponudi storitve elektronskega bančništva (SKB
NET).
Leta 1998 postane prva slovenska banka, ki ponudi elektronsko bančništvo za podjetja
(POSLOVNI SKB NET).
Leta 2000, kot prva banka v Sloveniji, prva razvije bančne storitve preko telefonov
WAP.
Leta 2000 uvedejo PRO SKB NET za podjetja in podjetnike.
Leta 2000 pravnim osebam ponudijo izpopolnjen MULTI SKB NET, ki omogoča
izmenjavo plačil z različnimi bankami.
Kot del mednarodne mreže bančne skupin, SKB približuje strankam specializirane
storitve Skupine Société Générale in omogoča slovenskim podjetjem dostop do
razširjene mednarodne mreže Société Générale, še zlasti ob razvijanju poslovanja v
osrednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi.
44
Banka posluje z 233.049 občani in 20,7 tisoč podjetji in z drugimi pravnimi osebami,
medtem ko ima SKB Leasing skoraj 15 tisoč strank.
SKB Leasing in partnerska družba BPF Financiranje dosegata s skupnim 16-odstotnim
tržnim deležem drugo mesto med ponudniki lizinga na slovenskem trgu.
Skupina SKB je strankam in njihovim potrebam blizu zaradi razvejane poslovne
mreže, ki jo sestavlja 61 poslovalnic z lizinškimi točkami po vsej Sloveniji.
V letu 2012:
Aprila so ponudbo razširili z ekskluzivno partnersko SKB ISIC VISA debetno kartico,
ki kot prva tovrstna kartica na slovenskem trgu mladim nudi ugodnosti VISA debetne
kartice in ugodnosti mednarodne ISIC študentske kartice.
Novembra so s ponudbo E-račun strankam omogočili prejem računov v elektronski
obliki, ki omogoča prejemnikom hrambo računov v elektronski obliki, enostavno
izvajanje plačil in boljši ter enostavnejši pregled prejetih in plačanih računov.
Strokovnost, skupinsko delo in ustvarjalnost so tiste vrednote, iz katerih izvira več kot 145 let
uspeha in delovanja Skupine Société Générale. Te vrednote, ki jih uveljavljajo tudi v Skupini
SKB, še dandanes predstavljajo temelj prihodnjega razvoja Skupine in nas medsebojno trdno
povezujejo (www.SKB.si).
5.3 Skupina Societe Generale
Société Générale, ki je ena vodilnih finančnih skupin v Evropi, je bila ustanovljena leta 1864.
Skupina posluje v 85 državah in ima več kot 160.000 zaposlenih, ki pripadajo 116 različnim
narodnostim; največje banke glede na število zaposlenih so v Franciji, Rusiji, na Češkem, v
Romuniji, Egiptu in Maroku.
Skupina Société Générale je organizirana v pet ključnih področij poslovanja:
Bančna mreža v Franciji,
Mednarodna bančna mreža,
Podjetniške finance in investicijsko bančništvo,
Specializirane finančne storitve/zavarovalništvo,
Privatno bančništvo in globalno upravljanje premoženja ter z njim povezane storitve.
45
Bonitetne ocene Skupine Société Générale so naslednje: Moody's A1, S&P A in Fitch A+
(marec 2012)
5.3.1 Strategija skupine
Kljub temu, da so znaki gospodarskega okrevanja še vedno šibki, Société Générale dosega
pozitiven preobrat pri finančnih rezultatih, ob tem pa nadaljuje s prestrukturiranjem in
prilagajanjem svojega poslovnega modela. Strategija Skupine, poimenovana Ambition SG
2015, ki je bila objavljena 15. junija 2010, predstavlja del tega procesa. V novem po-kriznem
okolju je težišče strategije na zagotavljanju dolgoročne rasti ob nižjem tveganju posebej
usmerjeno v:
krepitev k stranki usmerjenega modela univerzalnega bančništva na treh ključnih
poslovnih področjih (bančna mreža v Franciji, Mednarodna bančna mreža in
Podjetniške finance in investicijsko bančništvo),
optimizacijo poslovnega modela Skupine glede na dane regulatorne okvire,
nadaljevanje konzervativne politike upravljanja s tveganji,
prilagajanje poslovanja.
5.3.2 Mednarodna bančna mreža
Skupina Société Générale sledi strategiji vlaganj v razvoj mednarodne bančne mreže,
predvsem v regijah z visokim potencialom rasti. Njena uspešnost temelji na modelu
univerzalnega bančništva, ki upošteva posebnosti lokalnega okolja. Temu zahvaljujoč dosega
Mednarodna bančna mreža vodilni položaj na območjih, kot so Osrednja in Vzhodna Evropa,
vključno z Rusijo, severna Afrika, podsaharska Afrika in francoska prekomorska območja.
Skupina je vpeta v financiranje gospodarstev v državah, kjer posluje, saj v njih širi svoje
poslovanje z inovativnim naborom bančnih produktov in storitev ter s partnerskim poslovnim
odnosom, ki ga vzpostavlja s svojimi strankami.
Mednarodna poslovna mreža ima skupaj 3.900 poslovalnic v 37 državah in francoskih
prekomorskih območjih. 63.400 zaposlenih različnih narodnosti z bogastvom svojih izkušenj
46
skrbi za dobrobit 12,8 milijona strank – fizičnih oseb ter skoraj 800.000 podjetij. Kreditni
portfelj Mednarodne bančne mreže je konec leta 2011 dosegal 67,8 milijard evrov, kar je za 4
% več kot konec leta 2010; medtem ko so depoziti dosegli 68,8 milijard evrov, oziroma 3,3 %
več konec prejšnjega leta (SKB letno poročilo, 2011).
5.4 Elektronsko poslovanje SKB banke
Po prenovi spletnih strani www.SKB.si julija 2010 so izvajali različne aktivnosti za povečanje
obiskov in ogledov strani, kot so optimizacija spletne strani SKB. si za iskalnike, iskalniški
marketing, komuniciranje prek SKB spletne banke in oglaševanje.
Z razvojem novih digitalnih medijev stranke na spletu ne iščejo le relevantnih informacij,
temveč pričakujejo tudi interakcijo z banko. Na te vedenjske spremembe strank smo se v SKB
odzvali in začeli v zadnjem kvartalu 2011 pripravljati dodatne aktivnosti digitalnega
komuniciranja v novih medijih, vključno z družabnimi mediji, ki jih bomo začeli izvajati v
začetku 2012.
Slika 5.4: Obisk in ogled spletne strani
Statistika SKB spletne strani 2. polletje 2010 1. polletje 2011 2. polletje 2011
Obiski 1.896.297 2.172.160 2.152.875
Ogledi strani 4.100.913 4.685.635 5.257.036
Vir: SKB (2011)
Novosti pri elektronskem bančništvu:
• uvedba SEPA kreditnih transakcij in množičnih plačil na PRO SKB NET-u in MULTI
SKB NET-u,
• uvedba SEPA direktnih obremenitev na PRO SKB NET-u in MULTI SKB NET-u,
• vzpostavitev dnevnih limitov in limitov za posamezne plačilne transakcije na SKB
NET-u,
• razvoj zaprte liste prejemnikov plačil.
47
5.4.1 Bankomati in plačilne kartice
Pri SKB banki večvalutni osebni račun je osnova za elektronsko finančno poslovanje. To
pomeni, da mora imeti komitent odprt račun pri SKB banki, da bi lahko opravljal vse storitve
na bankomatih.
Vrste računov, ki jih lahko imajo komitenti odprte pri SKB banki, so:
- osebni računi:
standardni ali pokojninski osebni račun,
zlati osebni račun (omogoča poslovanje z večjimi vsotami in limiti),
prestige osebni račun,
gotovinski osebni račun,
ISIC osebni račun,
MEGA osebni račun (namenjen srednješolcem in študentom),
PAPI osebni račun (namenjen osnovnošolcem) ali
osebni račun nerezidenta.
- ali transakcijski račun podjetja
(SKB, 2012).
SKB banka ne omogoča svojim uporabnikom brezplačnega dvigovanja denarja le na svojih
bankomatih, ampak tudi en brezplačen dvig mesečno na bankomatih drugih bank in en
brezplačen dvig mesečno na bankomatih izven Slovenije, kjer je Evro plačilno sredstvo. Dvig
na vseh tujih BA razen PAPI, MEGA in Prestige osebnih računov se zaračunava 0,45€ za
dvig (SKB, 2010).
Prav tako SKB banka svojim komitentom omogoča uporabo elektronskega načina bančništva
v obliki plačilnih kartic. Tako kot pri uporabi bankomatov je tudi pri uporabi plačilnih kartic
pogoj za uporabo odprtje enega izmed prej naštetih računov. SKB banka svojim komitentom
omogoča uporabo naslednjih plačilnih kartic:
Activa Maestro,
Activa Visa in
Activa MasterCard.
48
SKB banka svojim komitentom ponuja le debetne in kreditne kartice oziroma kartice z
odloženim plačilom, medtem ko posojilnih kartic še nimajo v svoji ponudbi (SKB, 2010).
5.4.2 Telefonsko in mobilno bančništvo
SKB banka omogoča svojim uporabnikom telefonsko bančništvo, ki se imenuje SKB TEL 01
471 55 55. SKB TEL je namenjen vsem komitentom, ki želijo opravljati bančne storitve preko
stacionarnega telefona. Komitentom omogoča telefonsko bančništvo in avtomatski odzivnik,
nekomitentom pa zgolj informacije o ponudbi. Medtem ko je avtomatski odzivnik na voljo 24
ur na dan, pa je telefonsko bančništvo in informacije na voljo le v času uradnih ur banke.
SKB TEL telefonsko bančništvo je telefonski servis za opravljanje bančnih storitev, ki je
dostopen kjerkoli in na varen način. Z osebnim pristopom zagotavlja individualnost in
diskretnost ter ima tudi nižjo provizijo za opravljene bančne storitve kot poslovalnice. Za
uporabo SKB TEL telefonskega bančništva potrebuje komitent stacionarni telefon in pa
elemente prepoznave – aktivator dostopa oziroma identifikacijsko kartico in identifikacijsko
številko (to so enaki varnostni elementi, ki jih potrebuje za dostop do SKB NET-a). SKB TEL
telefonsko bančništvo omogoča:
brezplačne prenose sredstev med računi,
pregled transakcij,
plačilni nalogi
nakup in prodajo tujih valute,
vpogled v stanje in porabo,
vezavo depozita,
varčevanje,
pregled kreditov in
oddajo naročil.
SKB TEL avtomatski odzivnik je odzivnik, ki je komitentom dostopen kjerkoli na enostaven
in varen način ter deluje 24 ur na dan vse dni v tednu. Brezplačno pripada vsem imetnikom
osebnega računa oziroma komitentom. Je zelo varen, saj je varovan s šestmestno
identifikacijsko številko in s štirimestnim osebnim geslom. Za njegovo uporabo pa
potrebujejo komitenti še stacionarni telefon s tonskim izborom telefonskih številk. SKB TEL
49
informacije pa je informacijski servis SKB banke tako za komitente kot tudi za nekomitente.
Na tem mestu lahko oboji dobijo informacije o:
ponudbi banke,
lokacijah in delovnem času poslovalnic,
lokacijah bankomatov,
delovanju SKB TEL-a, SKB NET-a in PRO SKB NET-a ter
se lahko naročijo na obisk v banki
(SKB, 2010).
5.4.3 Internetno bančništvo
SKB banka je razvila ločen sistem elektronskega bančništva. Za fizične osebe je to SKB NET,
za pravne pa PRO SKB NET. SKB NET je elektronsko bančno okence, ki uporabnikom
omogoča opravljanje osnovnih finančnih storitev. Na voljo je s kateregakoli računalnika, ki je
priključen na internet. Uporaba storitve je dokaj enostavna in na zahteva posebnega dodatnega
računalniškega znanja. Provizije pri SKB NET-u so tudi občutno manjše kot pri
tradicionalnem poslovanje preko bančnega okenca. Varnost uporabe zagotavljajo uporaba
kriptografije, usmerjevalnikov, požarnih zidov, interne kontrole, uporabnikove
identifikacijske številke, aktivator dostopa oziroma identifikacijska kartica ipd (SKB, 2010).
MULTI SKB NET in B2B SKB NET sta elektronski bančni poslovalnici za podjetja, ki imajo
odprte poslovne transakcijske račune pri večjih domačih bankah. Prednosti teh dveh sistemov
so, da omogočata več bančno poslovanje ter zagotavljata prilagoditev elektronskega
bančništva uporabnikovem obstoječem računovodskem sistemu. Ta dva sistema elektronskega
bančništva ponujata opravljanje naslednjih storitev:
pregled stanja in promet pri SKB banki,
vpogled v račune pri drugih bankah,
domača in čezmejna plačila ter
nakup in prodajo tujih valut.
SOGECASH pa je sistem elektronskega bančništva za podjetja, ki poslujejo tudi z bankami v
tujini oziroma imajo odprte poslovne transakcijske račune v tujini pri tujih bankah. Zagotavlja
50
celovito upravljanje plačil in bančnih računov, omogoča upravljanje likvidnosti ter varno
upravljanje z uporabniki. Storitve, ki jih lahko opravljajo preko tega sistema, so:
prejemanje bančnih izpiskov,
pošiljanje raznih plačilnih nalogov v banko ter
upravljanje različnih tabel
(SKB, 2010).
5.5 SKB NET
SKB NET omogoča fizičnim osebam preprosto upravljanje računa ter bančnih storitev. Deluje
24 ur na dan in sedem dni v tednu, uporabljamo pa ga lahko kjerkoli in kadarkoli ter na
vsakem računalniku, ki ima dostop do interneta. Za njegovo uporabo fizične osebe ne
potrebujejo obširnega znanja s področja informatike. Predstavlja udobno in pregledno
finančni poslovanje ter prihranek časa in denarja (SKB, 2010).
Storitve, ki jih lahko opravljamo (SKB, 2011):
pregled stanja in prometa na osebnih, varčevalnih in kartičnih računih, odprtih pri
SKB;
cenejše plačilnih nalogov in računov s sodobnimi plačilnimi instrumenti doma in v
tujini ter možnost odločitve poznejšega datuma izvedbe plačila;
sklepanje vezave depozita ter pregled depozitov v evrih in tujih valutah;
brezplačen in neomejen prenos sredstev med osebnimi računi različnih oseb na
varčevalne račune pri SKB ali z njih;
oddaja naročila oziroma vlog za:
- odobritev hitrega kredita,
- povečevanje limita za dvig gotovine na bankomatu,
- napoved dviga večje vsote gotovine,
- odprtje varčevalnega računa,
- MasterCard kartico in VISA kartico,
- spremembo višine limita porabe ali okvirnega kredita na kartičnem računu;
prenosi deviznih sredstev na skrbniški račun in prenosi deviznih sredstev na lasten
račun pri SKB ali drugi banki v Sloveniji;
51
nakup in prodaja tuje valute z možnostjo zavarovanja pred možnimi spremembami
tečaja;
oddaja zahtevka za kredit in pregled kreditov, najetih pri SKB;
hitro spreminjanje kontaktnih podatkov.
Za pristop k SKB NET-u potrebujemo (SKB, 2011):
osebni račun, odprt pri banki SKB,
izpolnjen zahtevek za uporabo sodobnih bančnih poti za fizične osebe,
osebni dokument.
Spodnja slika nam prikazuje povečevanje število osebnih računov, kreditnih kartic in SKB
NET-a za fizične osebe. Število uporabnikov SKB NET-a se je od konca leta 2009 do konca
leta 2011 povečalo za slabih 14 tisoč oz. za 16,4%. V letu 2012 pa je imela SKB banka že
89.377 e-računov, kar je 6,4% več kot leto prej.
Slika 5.5: Opremljenost SKB banke za fizične osebe
Vir: SKB (2012)
Spodnja slika pa nam prikazuje opremljenost podjetij s produkti elektronskega bančništva.
Tako lahko vidimo, da se število le-teh iz leta v leto povečuje. Od leta 2010 pa do leta 2012 se
je povečalo za 1523 oz. dobrih 13%.
52
Slika 5.6: Opremljenost podjetij s produkti elektronskega bančništva
Vir: SKB letno poročilo (2012)
5.5.1 Spletno mesto SKB NET-a
Prijava
Uspešna prijava v sistem je prvi pogoj za uspešno uporabo SKB NET-a. V sistem se
uporabnik prijavi tako, da pritisne na gumb "VSTOP ZA UPORABNIKE". Nadaljnji
postopek prijave je opisan v naslednjih štirih korakih:
uporabnik vnese v prvo polje svojo identifikacijsko številko,
vklopi identifikacijske kartice, ki uporabniku generira enkratno varnostno geslo,
vnese enkratno varnostno geslo v drugo polje in
zaključi prijavo s klikom na gumb "OK"
(SKB, 2010).
53
Slika 5.7: Vstopno mesto v SKB NET
Vir: SKB (2012)
Osnovna stran
Osnovna stran je prvi zavihek po prijavi v SKB NET. Uporabniku omogoča prikaz stanja na
računih (prikaz dejanskega stanja na računih ter tudi datum in uro zadnje spremembe) ter
prikaz nalogov v čakalni vrsti in prikaz zavrnjenih nalogov (oba prikaza se prijavita samo, če
na računu uporabnika ni dovolj sredstev za plačilo obveznosti; prvi zgolj opozarja, da na
računu ni dovolj sredstev za plačilo prihodnjih nalogov, drugi pa nam prikaže zavrnjene
pretekle neporavnane obveznosti) (SKB, 2010).
54
Slika 5.8: Osnovna spletna stran SKB NET-a
Vir: SKB (2012)
Računi
Pod napisom SKB NET se nahajajo zavihki.
Zavihek računi nam v SKB NET-u omogoča pregled:
stanja (prikaz dejanskega stanja na računih),
razpoložljivega stanja (razpoložljivo stanje se računa po posameznih valutah in za
določen dan ter je predstavljeno kot vsota knjigovodskega stanja na računu,
povečanega za limit ter zmanjšanega za še ne knjižena plačila preko POS-a in dvigih
preko bankomatov),
datuma in ure zadnje spremembe,
podrobnejših podatkov o računu (limitov, blokad, trajnikov, pooblaščenih oseb,
izpiskov ipd.),
preračuna stanja v izbrano valuto (omogoča preračun stanja na posameznih računih v
izbrano valuto ter prikaz skupnega stanja na računih v izbrani valuti),
podrobnejšega prikaza prometa (vsebuje podatke o nalogodajalcu oziroma prejemniku,
številko njegovega računa, znesek, namen, datum ipd.),
55
dodatnih možnosti pri izpisu prometa (uporabnik lahko z določitvijo različnih
kriterijev oblikuje različne izpise),
izpiskov
prijave novih računov (v primeru, da ima uporabnik več računov, lahko določi, preko
katerega bo izpolnjeval svoje obveznosti).
(SKB, 2010).
Plačila
Tretji zavihek plačila uporabnikom omogoča:
plačila s plačilnim nalogom (plačila z valuto vnaprej so možna za obdobje do 90 dni;
po vnosu računa prejemnika se lahko ostali podatki o prejemniku izpolnijo
avtomatsko, če komitent tako želi),
plačila v tujino in čezmejna plačila (uporabnik lahko izvrši plačilo v tujino ali izvrši
plačilo na račun nerezidenta z odprtim računom pri slovenski banki; omogoča tudi
plačilo v tujino s čekom, dvig tuje valute za plačilo tujemu partnerju, nakazilo valute
za službeno potovanje ipd.),
nalog za prenos ter interni prenos (uporabnik lahko prenaša sredstva med računi SKB
banke ali drugih slovenskih bank),
čakalno vrsto (plačila v čakalni vrsti se obdelajo na dan valute, če je na računu dovolj
sredstev),
osebni seznam (podatke o plačilih uporabnik lahko shrani v osebni seznam in jih
uporabi pri kasnejših plačilih),
arhiv plačil (SKB, 2010).
Menjalnica
Zavihek menjalnica omogoča z nakupom in prodajo tujih valut celovito upravljanje s sredstvi
na računu komitenta. Namenjena je predvsem tistim komitentom, ki bodisi dobivajo prejemke
bodisi varčujejo v tuji valuti. Prav tako komitentu zavihek menjalnica omogoča pregled
čakalne vrste (pregled prodaje ali nakupa tujih valut, ki čakajo na izvršitev), arhiva in tečajnih
list (SKB, 2010).
56
Kartice
Komitenti, ki imajo plačilne in kreditne kartic in ki imajo odprt račun pri SKB banki ter
katerih izdajatelj teh kartic je prav tako SKB banka, lahko spremljajo promet in izpiske za
posamezno kartico. Pred pregledom prometa ali izpiskov je potrebno kartico prijaviti preko
SKB NET-a (SKB, 2010).
Varčevanje
SKB NET na tem zavihku omogoča razen oddaje vloge za odprtje varčevalnega računa tudi
prenose sredstev med osebnimi in varčevalnimi računi.
Omogoča nam pregled nad:
razpoložljivim stanjem ter datumom in uro zadnje spremembe,
podrobnejšimi podatki o računu (kot so pooblaščene osebe, izpiski in nastavitve) ter
nastavitvami (SKB, 2010).
Krediti
Zavihek krediti nam omogoča:
pregled kreditov (pregled še neodplačanih ali odpovedanih kreditov) in
pregled podatkov o kreditu (ti zajemajo opis kredita, osnovne podatke o kreditu, kot so
tip kredita, način vračanja, datumu sklenitve in zapadlosti ipd., podatke o črpanju
kredita, o zavarovanju kredita, o stanju kredita, o zapadlih neplačanih obveznostih in
nadomestilih za zapadle mesečne obveznosti) (SKB, 2010).
Naročila
Zavihek naročila se najhitreje spreminja. Komitentom omogoča oddajo naročil, ki bi jih v
nasprotnem primeru moral opraviti osebno na bančnem okencu. Trenutno lahko komitenti
izbirajo med naslednjimi naročili:
oddaja vloge za odobritev izrednega limita,
oddaja vloge za odobritev hitrega kredita,
oddaja vloge za povečanje limita in dviga na bankomatu,
napoved dviga večjih zneskov gotovine,
oddaja vloge za odprtje varčevalnega računa,
oddaja vloge za MasterCard ali VISA kartico ter
oddaja vloge za spremembo višine limita porabe ali okvirnega kredita (SKB, 2010).
57
Nastavitve
Zadnji zavihek so nastavitve in na tem mestu komitent lahko upravlja z osebnimi
nastavitvami ali z nastavitvami za račune. Pri osebnih nastavitvah lahko vnese dodatne
kontaktne podatke, kot so številka domačega, službenega ali mobilnega telefona, dodaten
poštni naslov za obveščanje in naslov za elektronsko obveščanje oziroma e-naslov. Pri
nastavitvah na računu lahko komitenti nastavijo različne kontaktne podatke za vsak račun, za
katerega so pooblaščeni. Ta funkcija je smiselna takrat, kadar želi komitent imeti na računu
vnesene različne kontaktne podatke od tistih, ki so vpisani v osebnih nastavitvah (SKB,
2010).
Izpis
Zaradi večje varnosti je priporočljivo, da se uporabnik po opravljenem delu odjavi iz SKB
NET-a. To opravi tako, da pritisne na gumb odjava, katero v naslednjem koraku še enkrat
potrdi.
5.5.2 Varnost SKB NET-a
Varnost Elektronskega bančništva je pri SKB banki zelo pomembna. Priporočljivo je, da
uporabnik uporablja za dostop do SKB NET-a najsodobnejši spletni brskalnik, ki podpira
kodiranje med uporabnikom in banko (tehnologija SSL – Secure Socket Layer). Da ne bi
prišlo do zlorabe podatkov, morajo po priporočilih SKB banke:
uporabniki ohraniti podatke zaupne, si izbrati ustrezno geslo ter uporabljati ustrezen
brskalnik,
pri uporabi interneta paziti na uporabo digitalnega podpisa in šifrirnega ključa,
v SKB banki uporabljati najprimernejše metode varovanja, kot so usmerjevalniki,
požarni zid, internetne kontrole ter uporaba aktivatorjev dostopa oziroma
identifikacijskih kartic,
uporabljati cookie - piškotek (cookie je informacija, namenjena izmenjavi podatkov
med bančnim strežnikom in uporabnikovim brskalnikom; cookiji so namenjeni zgolj
za pravilno delovanje elektronskih produktov in ne omogočajo dostopa do osebnih
podatkov na uporabnikovem računalniku ali elektronskega naslova) ter
pošiljati kodirane oziroma šifrirane podatke med uporabnikom in banko (SKB, 2010).
58
Slika 5.9: Identifikacijska kartica
Vir: SKB (2010)
Slika 5.9 nam prikazuje identifikacijsko kartico, brez katere ne moremo vstopati v SKB NET.
Za identifikacijo uporabnika na SKB NET-u se uporablja identifikacijska kartica, ki generira
enkratna časovno omejena gesla za dostop. S tem je SKB banka uspešno omogočila varnost
identitete oziroma preprečila nepooblaščen dostop. Velika prednost te kartice je tudi
prenosljivost. Zaradi majhnosti jo lahko imamo vedno ob sebi in tako zmeraj dostopamo do
SKB NET-a (SKB, 2010).
Za dodatno varnost SKB NET-a je SKB banka 5.1.2013 vzpostavila EV certifikat certifikatne
agencije Thawte. Ta bo vsem, ki uporabljajo novejše brskalnike, naslovno vrstico spletnih
strani SKB NET in PRO SKB NET označil s posebnimi vidnimi oznakami (npr. zelen
tekst, zeleno ozadje, izpis banke SKB, izpis države, ipd.), kar pomeni, da se nahajajo na
spletni strani banke SKB in ne na t.i. phishing strani. Pozorni morajo biti v primeru, če se
bo naslovna vrstica spletne strani obarvala rdeče, saj to pomeni, da niso na strani banke
SKB (www.SKB.si).
5.5.3 Novosti za varnejšo uporabo elektronskega bančništva
Dvojna prijava ob vstopu v SKB NET
Dvojna prijava zagotavlja višjo stopnjo varnosti, saj zmanjšuje možnost nepooblaščene
uporabe in zlorabe. Postopek prijave je enostaven, na voljo pa so tudi kratka navodila. Pri
dostopu do SKB NET-a je zahtevana še dodatna potrditev z identifikacijsko kartico.
59
Slika 5.10: Dvojna prijava ob vstopu v SKB NET
Vir: www.SKB.si/obvestilo (2013)
Če identifikacijska kartica ne omogoča dvojne prijave, se v spletno banko vseeno še naprej
lahko dostopa po ustaljenem postopku. Kljub temu pa je priporočljivo, da se identifikacijska
kartica čim prej zamenja, saj nova omogoča tudi druge varnostne nastavitve.
Za dodatno varnost je uvedena tudi samodejna prekinitev aktivne seje, kar pomeni, da je delo
v SKB NET-u prekinjeno po 30 minutah. Za nadaljevanje dela v spletni banki se mora
ponovno prijaviti (www.SKB.si).
Dvojna prijava ob vstopu v PRO SKB NET z identifikacijsko kartico
Dvojna prijava zagotavlja višjo stopnjo varnosti, saj dodatna prijava zmanjšuje možnost
nepooblaščene uporabe in zlorabe. Postopek prijave je enostaven, na voljo pa so tudi kratka
navodila. Pri dostopu do PRO SKB NET-a po novem zahtevamo še dodatno potrditev z vašo
identifikacijsko kartico. Gre za uveljavljen postopek, ki ga že uporabljate tudi pri
podpisovanju plačilnih nalogov.
60
Slika 5.11: Dvojna prijava ob vstopu v PRO SKB NET
Vir: www.SKB.si/obvestilo (2013)
Če identifikacijska kartica ne omogoča dvojne prijave, se v spletno banko vseeno še naprej
lahko dostopa po ustaljenem postopku. Kljub temu pa se naj identifikacijska kartica čim prej
zamenja, saj nova omogoča tudi podpisovanje plačilnih nalogov.
Za dodatno varnost je uvedena tudi samodejna prekinitev aktivne seje, kar pomeni, da bo delo
na PRO SKB NET-u prekinjeno po 60 minutah. Za nadaljevanje dela v spletni banki se mora
ponovno prijaviti (www.SKB.si).
ukinitev aktivnosti seje po 30 minutah na SKB NET-u oziroma po 60 minutah na
PRO SKB NET-u.
5.5.4 Prednosti in slabosti SKB NET-a
Elektronsko bančništvo učinkovito podpira hitro in kakovostno izvajanje bančnih storitev. Z
njim je mogoče storitve poceniti, njihova uporaba ni več omejena na čas, ko so banke uradno
odprte, in na lokacijo bančnih poslovalnic, predvsem pa tako bankam kot njihovim strankam
omogoča velike prihranke na času.
Deluje 24 ur na dan vse dni v letu.
Uporabljamo ga lahko kadar koli, na katerem koli računalniku, vključenem v internet:
v službi, doma, v šoli, na počitnicah ali v tujini.
Ne potrebujemo posebnih programov, dovolj je navaden spletni brskalnik.
61
Z osnovnim znanjem o uporabi spleta se hitro usvoji tudi spletno bančništvo. Pri tem
pomagajo podrobna navodila, vgrajeni nasveti in telefonska pomoč.
Cenejše storitve prek SKB NET-a kot v poslovalnicah,
Celovito vodenje in upravljanje osebnih financ brez obiska poslovalnice.
Udobno in pregledno finančno poslovanje nam omogoča, da pogledamo stanje in promet na
naših računih, v arhivih pa so zbrani vsi podatki o plačilih, vezavah in naročilih prek SKB
NET-a in SKB TEL-a (SKB, 2010).
5.5.5 Prednosti za komitenta
S SKB NET se prihrani dragoceni čas in tudi denar.
Brez odvečnih poti v banko in čakanja v vrsti.
Nižje provizije za opravljene bančne storitve kakor na bančnem okencu.
Uporabniki SKB NET-a brez doplačila in z istimi identifikacijskimi sredstvi
uporabljajo tudi storitve telefonskega bančništva.
Elektronsko bančništvo ima dobro lastnost, da je dejansko uporabno in koristno za obe strani,
kar je prvi pogoj za uspešen razvoj storitve.
Prva prednost je izogibanje gneči. Uporabnike moti ta večna gneča in drenjanje pred
bančnimi okenci, zato so začeli uporabljati elektronsko bančništvo.
Druga prednost je dostop do elektronskega bančništva od doma in iz službe.
Tretja prednost je prihranek časa. Mnogi bančni komitenti so močno zaposleni in
imajo zelo malo časa, ki ga ne želijo trošiti za rutinske zadeve, ki jih je moč opraviti
prek računalnika.
Četrta prednost je možnost opravljanja storitev ob katerem koli času. Obstajajo
stranke, ki se lotijo urejanja svojih osebnih financ šele ob koncu napornega dneva, ko
so vse poslovalnice že zaprte.
Peta prednost je možnost hitrega ukrepanja. Včasih je treba kakšno stvar opraviti hitro,
pri čemer je elektronsko bančništvo v veliko pomoč.
Šesta prednost so nižje cene bančnih storitev. Plačilo bančnih transakcij preko SKB
NET je veliko ceneje kot ob bančnem okencu. To je posebej primerno pri velikih
zneskih, kjer so bili včasih stroški bančne transakcije bistveno višji.
62
Sedma prednost je večja informiranost. Stranke bolj pozorno spremljajo svoje finance,
saj imajo večji pregled nad stanjem kot prej, ko so z zamudo po navadni pošti dobile
obvestilo na dom.
Osma prednost je enostavnost, ker je uporaba elektronskega bančništva zelo
enostavna.
Deveta prednost je večja hitrost opravljanja storitev. Uporabniki imajo občutek, da se
vse skupaj odvija hitreje in da prej dobijo svoj denar, kar v večini primerov dejansko
drži, saj se poravnave dogajajo pogosteje kot pri klasičnem plačevanju s položnico za
okencem.
Deseta prednost je v tem, da stik z bančnimi uslužbenci ni potreben. Odkar stranke
uporabljajo SKB NET, ne želijo imeti opravka z bančnimi uslužbenci.
Zadnja prednost pa je zasebnost. Večina ceni udobnost zasebnosti domačega
računalnika, saj si tako vzamejo čas in v miru opravijo, kar so se namenili, ne da bi jim
za hrbtom stali radovedni neznanci.
5.5.6 Prednosti za banko
Prva prednost so nižji stroški bančne transakcije. Cena obdelave elektronskega
plačilnega naloga je približno 10 do 15-krat nižja od cene klasične obdelave, kar pri
milijonih transakcij predstavlja velikanski znesek. Posledično se lahko znižajo tudi
provizije, ki jih plačujejo komitenti.
Druga prednost je več potencialnih strank. Zaradi vse večjega števila potencialnih
strank banka pridobi nove stranke tudi na lokacijah, kjer sicer nima klasičnih
poslovalnic, v nekaterih primerih pa tudi poseže preko državnih meja.
Tretja prednost je manj poslovalnic. V primeru, da banki uspe prepričati večji del
svojih komitentov, da pričnejo dostopati do banke preko interneta, se pokaže, da banki
ni več treba vzdrževati široke mreže poslovalnic, ampak lahko nekatere tudi odproda
ali ukine in si s tem zniža stroške.
Četrta prednost je prihranek pri obvestilih o stanju na računu. Za banke predstavljajo
stroški obveščanja o stanju in transakcijah ter s tem povezana poštnina precejšen
strošek, ki pa ga do sedaj niso bile sposobne znižati, ker vse stranke takšna obvestila
pričakujejo. Po novem bi banke pošiljale obvestila preko elektronske pošte in tako sebi
63
znižale stroške, uporabniki pa bi bili obveščeni takoj, ko bi prišlo do kakšne
spremembe.
Peta prednost je priložnost za manjše banke. Ker elektronsko bančništvo ne zahteva
več velikanskega aparata, ampak stavi na manjšo skupino vrhunskih bančnikov in
računalnikarjev, ki prav tako dobro vodijo banko, je to priložnost tudi za manjše
banke, ki bi na klasičen način le s težavo pridobivale nove stranke.
Šesta prednost je večja ažurnost in informiranost o bančnem poslovanju. Z moderno
tehniko je šla informiranost tako daleč, da vsako novico izvemo takoj, preko interneta
pa se je mogoče tudi naročiti na informacije, ki bi nas utegnile zanimati. S tem se
povečuje ažurnost in preglednost poslovanja, kar se kaže tudi v povečanem zaupanju
strank.
Sedma prednost je večja posvečenost uslužbencev posameznim strankam. Zaradi
avtomatiziranosti rutinskega dela, ki predstavlja večino obsega poslovanja, ostane
bančnim uslužbencem več časa, da se lahko bolj posvetijo strankam, kadar jih te
potrebujejo. Posebej to velja za zahtevnejše posle, kjer se je treba bolj poglobiti v
zadevo.
Osma prednost je večja kontrola poslovanja. Pri elektronskem poslovanju so vsi
podatki vedno na voljo v pregledni obliki, kar omogoča kontroli, da laže opravlja
svoje delo. Obstajajo računalniške aplikacije, ki ne omogočajo nepravilnih transakcij,
ali pa za bolj nenavadne zahtevajo potrditev nadzornih organov. Če pa že pride do
nepravilnosti, se zelo hitro ugotovi, kaj se je dejansko zgodilo.
Deveta prednost je elektronsko zajemanje podatkov. Večina aplikacij elektronskega
bančništva je narejenih tako, da uporabniki sami vnesejo vse potrebne podatke, sistem
pa potem avtomatsko opravi svoje delo. S tem se banke izognejo naporu vnašanja v
računalnik, podatki pa se takoj prenesejo in so elektronsko obdelani.
Deseta prednost je spremljanje uporabe. S pomočjo programske opreme merimo, kako
pogosto ljudje obiskujejo našo spletno stran, kaj jih zanima, koliko časa so prisotni in
od kod prihajajo. Na ta način banka meri učinkovitost naše predstavitvene strani na
internetu oziroma kakovost informacij, ki jih ponuja, ter se odziva na ustrezen način,
da spreminja predstavitveno stran.
Enajsta prednost je možnost dodatnega zaslužka. Obstaja več možnosti za povečanje
dobičkonosnosti, kar je tudi cilj uvedbe elektronskega bančništva. Te možnosti so, da
zaračunajo kupcem in trgovcem naročnino ali transakcijsko provizijo, da prodajajo
64
informacije o svojih klientih in njihovih navadah, z oglaševanjem, z reinvestiranjem
dela e-depozitov, s prodajo dodatnih storitev ali produktov v smislu širitve na celotno
e-poslovanje. To pomeni, da banke prek elektronskega poslovanja ponujajo vpogled v
stanje, vpogled v prometne postavke, plačevanje obveznosti doma in v tujini,
sklepanje depozitov (vezave), nekatere banke že vsakodnevno spremljanje porabe
sredstev porabe na kartici z odloženim plačilom (mastercard), sprotno spremljanje
novosti banke v obliki sporočil, kar je za banko najcenejša oblika reklame in seveda
pri vsem tem nimamo stika z bančnim uslužbencem, kar tudi pomeni nižji strošek za
banko. Dražja je bila začetna investicija (vzpostavitev komunikacijskih poti,
oblikovanje in programiranje spletnih strani, zagotovitev varnostnih standardov),
stroški se sedaj zmanjšujejo.
5.5.7 Slabosti za komitenta
Vsi uporabniki ne vidijo samo prednosti v sistemih elektronskega bančništva, ampak
imajo nekateri tudi pripombe.
Prva slabost je, da ni pisnega potrdila. V primeru, da se zgodi kaj nepredvidenega ali
pride do nesporazuma, stranke nimajo v rokah ničesar konkretnega, s čimer bi
dokazovale svoj prav. Pri pomembnejših poslih ali transakcijah želijo ljudje dobiti
pisno potrdilo.
Druga slabost je, da ni osebnega kontakta. Med razlogi proti uporabi medmrežja v
bančništvu ne velja pozabiti na socialni in psihološki vidik uvajanja sodobnih oblik
bančništva. Vsi ljudje ne obiskujejo bank le zaradi bančnih opravil, temveč želijo
komunicirati z bančnimi delavci, se posvetovati in nasploh graditi svoj poslovni odnos
na temelju medsebojnih odnosov in zaupanja.
Tretja slabost je problem varnosti. Približno 2/3 uporabnikov je zaskrbljenih zaradi
varnosti. Večinoma gre za uporabnike, ki jim je moderna tehnologija tuja in imajo
nezaupanje do računalnikov. Kljub temu da navadno ne znajo utemeljiti svojega
nezaupanja, jih je treba jemati resno.
Četrta slabost je, da nimajo vsi dostopa do elektronskega bančništva. Računalnik je
postal precej vsakdanja stvar v slovenskih domovih, vendar še vedno ne za čisto vse.
65
Peta slabost je slabo poznavanje delovanja elektronskega bančništva. Za mnoge
uporabnike je način, kako funkcionira elektronsko bančništvo, popolna neznanka.
Nerazumevanje postopkov vodi v nezaupanje in posledično v neuporabo storitev.
Šesta slabost so stare navade. Mnogi ljudje so navajeni na klasične bančne storitve in
ne želijo ničesar spreminjati. Taki vidijo v elektronskem bančništvu preveč sprememb
in premalo podobnosti z dosedanjim načinom. Odpor do novitet se zgodi že na
začetku, ko je treba vpisati svoje uporabniško ime in geslo.
5.5.8 Slabosti za banko
Prva slabost so visoki začetni stroški. Razvoj aplikacij elektronskega bančništva
zahteva precejšnja sredstva, saj večinoma ni mogoče nadgraditi že obstoječih
sistemov, ampak jih je treba vzpostaviti na novo. Prav tako nastanejo visoki stroški
reklame, ko se uporabnikom poskuša približati storitev. Ti stroški se pokrijejo šele z
določenim obsegom uporabe nove storitve, kar pa lahko traja tudi več let.
Druga slabost je, da ni nujno, da res prihranimo pri zaposlenih. Zaradi specifičnosti
kadra, ki je potreben za izvajanje elektronskega bančništva in ki ga večina bank nima,
je pogosto treba zaposliti nove, še bolj izobražene in dražje kadre, ki izničijo prihranek
pri navadnih zaposlenih.
Tretja slabost je, da storitve niso primerne za vse. Kljub temu da prinaša številne
prednosti, se najdejo ljudje, ki ne zaupajo računalnikom, jih ne marajo ali jih preprosto
nimajo. Prav tako se uporaba storitev preko interneta ne zdi primerna vsem tržnim
segmentom.
Četrta slabost je, da komitenti še vedno uporabljajo star način poslovanja z banko.
Nekateri komitenti uporabljajo storitve samo na pol, kar pomeni, da še vedno
uporabljajo tudi klasične načine opravljanja bančnih storitev. Zato še vedno
povzročajo relativno visoke stroške za bančnimi okenci in vrsto pred njimi, kar
pomeni, da elektronsko bančništvo ni izkoriščeno tako, kot bi lahko bilo.
66
5.6 PRO SKB NET, MULTI SKB NET, B2B SKB NET in SOGECASH
PRO SKB NET je namenjen pravnim osebam, imetnikom transakcijskih računov v SKB, ki
želijo preproste in cenejše vsakodnevne bančne operacije. Vanj sodijo PRO SKB NET,
MULTI SKB NET in B2B SKB NET ter SOGECASH. Vse prestavljajo različen sistem
elektronskega bančništva za pravne osebe.
PRO SKB NET je najsodobnejša elektronska poslovalnica SKB banke. Omogoča učinkovit
način izvajanja elektronskega bančništva za pravne osebe. Prednosti, ki jih prinaša, so
enostaven dostop do banke preko interneta, večjo varnost in zaščito, možnost razširitev
elektronskega poslovanja ter cenejše poslovanje. Omogoča vse storitve v zvezi z:
računi (stanje, promet, izpiski, limiti, blokada, čakalna vrsta, ipd),
domačimi in čezmejnimi plačili (priprava in podpis plačil, združevanje plačil, uvoz
plačil, predloge plačil, arhiv plačil ipd),
menjalnico (nakup in prodaja tujih valut, tečajne liste in arhivi tečajnih list ipd.) ter
novimi plačilnimi instrumenti (direktne odobritve in obremenitve, posebne položnice,
ipd.)
5.6.1 Prednosti PRO SKB NET-a
enostavnost uporabe – dostopnost prek katerega koli računalnika, povezanega z
internetom;
prihranek časa – ni treba obiskovati bančne poslovalnice;
prihranek denarja – nižje provizije za opravljene bančne posle kot v poslovalnici;
ažurnost informacij – vse informacije o stanju in prometu na računu v realnem času;
povezljivost z različnimi poslovnimi in računovodskimi orodji, s čimer se izognete
večkratnemu vnosu podatkov
.
67
Slika 5.12: Opremljenost podjetij s elektronskim bančništvom
Vir: SKB (2011)
Zgornja slika nam prikazuje, kako se je povečevalo število podjetij, ki so začela uporabljati
elektronsko bančništvo. Od konca decembra 2009 pa do konca decembra 2011 se je povečalo
število podjetij za dobrih 1.500, kar je približno 13%.
5.7 Kriptografija SKB banke
Kriptografija je veda o šifriranju oz. zakrivanju sporočil. Osnovni namen kriptografije je
zaščititi zaupne podatke pred nepooblaščenimi dostopi in ponarejanjem. Sporočilo se po
nekem postopku oz. algoritmu spremeni v kodirano sporočilo, pri tem pa se za parametre
algoritma uporabi določena vrednost, ki ji pravimo ključ. Osebi, ki si želita izmenjati šifrirana
sporočila, se morata zato najprej dogovoriti o algoritmu in ključu. Algoritem je nekako
zaporedje definiranih pravil in ukazov, ki zagotavlja rešitev problema v končnem številu
korakov. Med najbolj pomembnimi algoritmi so DES, RSA, AES, PGP, DSS, DH, RC4, RC5,
RC6 itd. Po navadi gre za kratice priimkov avtorjev teh algoritmov (www.SKB.si).
68
5.7.1 Simetrična kriptografija
Simetrična kriptografija temelji na tem, da se pošiljatelj in naslovnik sporočila dogovorita za
algoritem in en skupen ključ, s katerim se sporočila šifrirajo oz. dešifrirajo. Vsak par
naslovnikov in pošiljateljev ima svoj tajen ključ; če se sporočila izmenjujejo z več osebami, je
torej potrebno varno hraniti več različnih tajnih ključev, kar seveda predstavlja problem.
Poleg tega sta običajno v uporabi dva komunikacijskega kanala; prvi, preko katerega se
izmenjavajo šifrirana sporočila, in drugi, ki mora biti veliko bolj varen, za določitev tajnega
ključa. Običajna dolžina ključev je 40, 64, 128, ali 256 bitov, pri čemer je treba upoštevati, da
so dovolj varne šele dolžine od 128 bitov dalje. V SKB banki so zaščiteni s 128 bitnim
ključem (www.SKB.si).
5.7.2 Asimetrična kriptografija
Asimetrična kriptografija ali kriptografija z javnimi ključi temelji na takšni kombinaciji
ključev, da bo sporočilo, ki je bilo šifrirano s prvim, mogoče dešifrirati samo z drugim, in
obratno. Zato se vsakemu uporabniku dodeli en tak par ključev in določi, da je eden od njiju
javen (znan vsem), drugi pa zaseben (znan samo uporabniku). Vsak, ki pozna javni ključ neke
osebe, lahko tej osebi pošlje sporočilo, ki ga bo mogla odšifrirati samo ona s svojim drugim,
zasebnim ključem. In obratno: ta oseba lahko vsem drugim pošlje sporočilo, ki ga je
zašifrirala s svojim zasebnim ključem. Takšno sporočilo lahko vsi ostali odšifrirajo in
preberejo, vendar vedo, da ga ni mogel zašifrirati nihče drug, kakor ta oseba, saj ima le ona
dostop do svojega zasebnega ključa. Izključno ona je torej mogla zašifrirati neko sporočilo na
tak način, da ga je možno odšifrirati z njenim javnim ključem. Temu postopku se sicer pravi
elektronsko podpisovanje; sporočilo je lahko samo šifrirano, samo podpisano ali tako šifrirano
kot podpisano.
Kriptografija z javnimi ključi ima več prednosti pred klasično kriptografijo:
Delo s ključi je poenostavljeno, saj mora uporabnik paziti le na svoj lastni zasebni
ključ, javni ključi pa so lahko shranjeni v splošno dostopni bazi.
Poenostavljen je tudi problem izmenjave (distribucije) javnih ključev. Uporabniku ni
potrebno pošiljati javnega ključa vsakemu uporabniku, temveč ga lahko objavi na
javnem strežniku. Za distribucijo javnih ključev je možno uporabiti več načinov. Pri
prvem načinu uporabimo zaupanja vreden strežnik, da hrani javne ključe. Ob vsakem
69
zaupnem sporočilu nekemu drugemu uporabniku se pošiljatelj obrne na ta strežnik in
povpraša za prejemnikov javni ključ (www.SKB.si).
Drugi način pa je uporaba digitalnega potrdila z digitalnim podpisom.
5.7.3 Digitalni podpis banke
Digitalni podpis preprečuje spreminjanje in zlorabljanje sporočil in zagotavlja, da tok
podatkov med banko in uporabnikom ostane nedotaknjen. Ob začetku transakcije pošljemo
preko brskalnika v banko varno sporočilo. Banka vrne certifikat oziroma digitalno potrdilo, ki
vsebuje njen javni ključ. Bančni strežnik, ki podpiše javni ključ, s svojim strežniškim
zasebnim ključem potrdi, da javni ključ spada k temu in temu uporabniku. Za resničnost
vsebine digitalnega potrdila jamči elektronski podpis strežnika, ki je potrdilo izdal. Ko želi
pošiljatelj prejemniku poslati zaupno sporočilo, se mu zato, da bi dobil njegov javni ključ, ni
več treba obračati na strežnik, pač pa naslovnika samega povpraša za njegovo digitalno
potrdilo. Ko potrdilo dobi v roke, najprej preveri, kateri strežnik ga je izdal in ali je ta strežnik
vreden zaupanja. Če je odgovor pozitiven, pošiljatelj preveri, ali je strežnikov podpis na
digitalnem potrdilu veljaven. Če je tudi tu rezultat pozitiven, potem javni ključ v potrdilu
resnično pripada želenemu naslovniku. Pošiljatelj nato sporočilo šifrira s tem javnim ključem
in ga odpošlje.
Slika 5.13: Uporaba digitalnega podpisa v praksi med dvema uporabnikoma
Vir: Danda (2001, str 49).
Ko pošiljatelj želi prejemniku digitalno podpisati, svoje sporočilo stisne v blok sporočila, ki
ga še zašifrira s svojim zasebnim ključem. Blok sporočila je posebna šifra, ki je krajša od
70
osnovnega sporočila. Rezultat šifriranja je digitalni podpis in ga aplikacija pred pošiljanjem
pripne osnovnemu sporočilu. Seveda se proces šifriranja oziroma dešifriranja ne izvaja ročno,
saj za to poskrbi aplikacija, s katero pošiljatelj (prejemnik) pošilja (prejema) sporočilo preko
interneta.
71
6 ZAKLJUČEK
Elektronsko bančništvo ponujajo skoraj vse slovenske banke, saj postaja elektronsko
plačevanje za veliko ljudi že nepogrešljivo, ker ponuja lažji in udobnejši način za upravljanje
z denarjem. Elektronsko bančništvo je glede na današnji ritem življenja izredno praktična
stvar. Tiste banke, ki bodo ponudile storitev elektronskega bančništva, bodo v veliki
prednosti.
Največja ovira pri uporabi elektronskega bančništva pa predstavlja varnost. Veliko ljudi
predvsem starejših ne zaupa varnosti elektronskega bančništva, ampak še vedno uporablja
klasičen način – obisk banke. Absolutne varnosti v spletnem bančništvu ni. Zloraba tako
fizična kot elektronska nam sledi na vsakem koraku. Banke zagotavljajo varnost z
najsodobnejšimi varnostnimi tehnologijami, katerim je namenjena velika pozornost. Najlažja
tarča je uporabnik, saj mora v prvem koraku biti on tisti, ki bo poskrbel za varnost svojega
osebnega računalnika in s tem poslovanja prek elektronske banke.
Namen diplomske naloge je bil potrditi oz. zavrniti teze, ki sem jih vnaprej postavil. Vse
omenjene teze lahko potrdim. SKB banka ponuja svojim uporabnikom veliko funkcij –
poslovanje in vodenje računov v tujih valutah in enostavnejšo uporabo SKB NET-a pri
poslovanju z računi, odprtimi pri tujih bankah v Sloveniji. Elektronsko bančništvo SKB banke
uporablja vsako leto več ljudi, kar kažejo tabele. Ljudje so vedno bolj zaposleni, vedno manj
imajo prostega časa, zato se v večini odločajo za uporabo elektronskega bančništva, saj je
dražje in bolj zamudno čakati pred bančnim okencem. SKB banka uporablja varen
računalniški sistem, ki sledi novejšim trendom varnostne politike in skuša v največji meri
minimizirati varnostne incidente brez hujših posledic. Banka uporablja vse osnovne sisteme
varovanja, kot so šifriranje, digitalni podpis in potrdilo, usmerjevalnike in požarne zidove.
Zadnja teza pa je bila, da je SKB banka razvila svoj sistem elektronskega bančništva. Cilj
banke je bil prenesti najenostavnejše bančne posle iz banke na domač računalnik. Banka tudi
redno posodablja svoj sistem tako, da vključuje najnovejšo ponudbo svojih storitev in zato
lahko tudi zadnjo tezo potrdimo.
Elektronsko bančništvo je del celotnega sistema in če nudi uporabnikom koristi, je to zelo
pomembno za zadovoljstvo samega uporabnika, za konkurenčnost banke in za samo zaupanje
72
v zaščito in delovanje sistema. V Sloveniji že skoraj vsako tretje podjetje uporablja
elektronsko bančništvo.
73
7 LITERATURA
1. ADLEŠIČ, TOMAŽ (2013) uslužbenec SKB banke d. d. Pogovor z dne 8.4.2013.
2. AVISON, D.E. in FITZGERALD. G. (1996) Information Systems Development:
Methodologies, Tecniques and Tools. 2nd ed. London : McGraw-Hill.
3. ALTER, STEVEN (1995) Information System – A Management Perspective. 2nd ed.
Menlo Park : Benjamin/Cummings.
4. BLAŽIČ JERMAN, BORKA, KLOBUČAR, TOMAŽ, NEDELJKOVIČ, DRAGAN in
PERŠE, ZORAN (2001) E poslovanje na internetu, Gospodarski vestnik. Ljubljana.
5. BRAČUN, FRANC (1997) Praktične izkušnje pri uvajanju elektronskega bančništva.
Banke in tveganja, Zveza ekonomistov Slovenije, Ljubljana.
6. BRAČUN, FRANC in CETINSKI, ANDREJ (1998) Elektronsko poslovanje v SKB
banki, d. d. Organizacija, Kranj.
7. BUNDESVERBAND DEUTSCHER BANKEN (2001) Daten, Fakten, Argumente. E-
Commerce als Bankdienstleistung. Berlin.
8. CETINSKI, ANDREJ (1999) Elektronsko poslovanje v bančništvu. Organizacija, Kranj.
9. CORNIN, MARY(1997) Banking and Finance on the Internet. New York: Van Nostrand
Reinhold.
10. DANDA, MATTHEW (2001) Protect Yourself Online. Redmond : Microsoft Press.
11. EGAN MARK, TIM MATHER (2005) Varnost informacij: grožnje, izzivi in rešitve.
Vodnik za podjetja. Ljubljana: Pasadena.
12. GRADIŠAR, MIRO in RESINOVIČ, GORTAN (1997) Informatika v poslovnem okolju.
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
13. GRADIŠAR, MIRO in RESINOVIČ, GORTAN (2001) Informatika v poslovnem okolju.
Ljubljana : Ekonomska fakulteta.
14. GRIL, MATEJ (2005) Varnost in zaščita informacijskega sistema v banki. Magistrsko
delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
15. GROZNIK, ALEŠ in LINDIČ, JAKA (2004) Elektronsko poslovanje, Univerza v
Ljubljani, Ekonomska fakulteta Ljubljana.
16. GROZNIK, ALEŠ in LINDIČ, JAKA (2007) Elektronsko poslovanje. Ekonomska
fakulteta, Ljubljana.
74
17. GROZNIK, ALEŠ, TRKMAN, PETER in LINDIČ, JAKA (2009) Elektronsko
poslovanje (Ekonomska fakulteta - skripta). Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Ljubljana.
18. GROZNIK, ALEŠ in KOVAČIČ, ANDREJ (2001) Skladnost poslovnega strateškega
načrta s strateškim načrtom informatike. Uporabna informatika, Ljubljana.
19. GUP, BENTON E (2003) The future of banking. Westport: Quorum books.
20. GUPTA, UMA G.(2000) Information systems Success in the 21st Century. New Jersey:
Prentice Hall.
21. KADIVEC, J. (2000) Elektronska banka – priročnik za uporabo sistema PPD E-bank,
Ljubljana, NLB.
22. KALAKOTA, RAVI in WHINSTON, ANDREW (1997) Electronic Commerce. A
Manager s guide. B:k.: Addison – Wesley Longman, XVI.
23. KEČA, T. (2010) Oblikovanj prve osebne banke na spletu. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
24. KOVAČIČ, MATEVŽ (1997) Storitve elektronskega bančništva. Zbornik, Banke in
tveganja. Portorož : Zveza ekonomistov Slovenije.
25. KUŠČER, SAMO (2002) O varnosti in odgovornosti. Monitor. Ljubljana: Infomediji,
številka 11.
26. OLENŠEK, OLIVER (2007) Poslovanje iz naslanjača. Kapital, Ljubljana.
27. OMAN, SAŠA (2002) Pravna ureditev on-line bančništva. Bančni vestnik, 9.
28. PUCIHAR, ANDREJ in GRIČAR, JOŽE (2000) Izraba informacijske tehnologije za
elektronsko poslovanj. Organizacija, Kranj.
29. SJEKLOŠA, MARKO (1999) Elektronsko bančništvo. Bančni vestnik, Ljubljana.
30. ŠKRLEC, IVAN (2002) E-poslovanje in uporaba formata XML. Finance, Ljubljana.
31. VALH, DEJAN (2008) Elektronsko poslovanje – višješolski učbenik, Doba Višja
strokovna šola.
32. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. 2000. ZEPEP.
75
8 VIRI
1. FIŠER, ROMANA (2010) Temelji bančnega poslovanja. Dostopno prek:
http://www.impletum.zavodirc.si/docs/Skriti_dokumenti/Temelji_bancnega_poslovanja-
Fiser.pdf (20. 5. 2012).
2. Fakulteta za računalništvo in informatiko Ljubljana: Informacijski sistemi. Dostopno
prek: http://www.scribd.com/doc/86359471/30/VRSTE-INFORMACIJSKIH-
SISTEMOV (16.2.2013).
3. HALCOM INFORMATIKA (2002) E-banka za boljše obračanje sredstev. Dostopno
prek: http://www.halcom.si/index.php?action=view&id=61&module=
newsmodule&src=%40ra ndom443fae1a5ccef] (20.2.2013).
4. RESNIK, S. (2010) Prednosti in slabosti elektronskega poslovanja. Pridobljeno na:
http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/prednosti-in-slabosti-e-poslovanje
2010.
5. RIS (raba interneta v Sloveniji) Dostopno prek: http://www.ris.org/index.php?fl=
2&lact=1&bid=9400&parent=26&p1=276&p2=285&p3=1354&p4=1351&p4=1357&id
=1357 (24.2.2013).
6. RUPNIK, T. (2010) Informacijski sistemi. Dostopno prek: http://www.e-
studij.si/Informacijski_sistemi.
7. SKB banka d. d., www.SKB.si
8. SKB banka d. d., letno poročilo 2010, 2011, 2012.
9. SKB banka d. d., interno gradivo.
10. SWIFT, (2010). Povzeto SWIFT: http://www.swift.com/about_swift/index.page?.
11. TOPFIRMA.si (2010) Oblike e-poslovanja. Dostopno prek:
http://www.topfirma.si/?highlighttext=elektronsko+poslovanje&cid=18235
12. Združenje bank Slovenije. Dostopno prek: www.zbs-giz.si (2.3.2013)
