ČIŠČENJE TRANSFORMATORSKIH POSTAJ IN KABELSKIH …ŒIŠČENJE-TP-IN-KABELSKIH... · Ob ne upoštevanju periodike vzdrževanje še posebej objektov, ki so podvrženi obratovanju

34. KOTNIKOVI DNEVI ‐ RADENCI 2013 1/X

REFERAT X

mag. Viktor Lovrenčič, univ. dipl. inž. el.

[email protected],

mag. Damjan Seme, univ. dipl. inž. el.

[email protected],

Matjaž Lušin, dipl. inž. el.

[email protected],

C&G d.o.o. Ljubljana, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana

ČIŠČENJE TRANSFORMATORSKIH POSTAJ IN KABELSKIH PROSTOROV POD NAPETOSTJO

Povzetek:

Periodično čiščenje transformatorskih postaj je vzdrževalna zahteva predpisov in nujnost v primeru zelo zaprašenega okolja ali

v primeru poplav. Čiščenje je tehnološko nezahtevna ak vnost, ko gre za TP, ki smo jo popolnoma izklopili iz omrežja torej ko

se delo opravlja v breznapetostnem stanju. Postopek čiščenja postane s stališča varnos in zdravja pri delu zahtevna naloga,

ko TP ni mogoče izklopi zaradi pomembnos napajalne točke za odjemalce. Zahteve po neprekinjenem napajanju v

industrijskih obra h ali posebnih odjemih kot so bolnišnice, tuneli in drugi infrastrukturni objek ali ustanove so vse bolj

pogoste. Tudi drugi odjem kot je gospodinjski si želi čim manj moteno dobavo električne energije. V tem primeru je edina

razpoložljiva metoda dela, delo pod napetostjo na nizki in srednji oz. visoki napetos (DPN na NN in SN). Delo pod napetostjo

nad 50 V izmenične napetos in 120 V enosmerne napetos je dovoljeno v izjemnih primerih in po kriterijih, ki morajo bi

opredeljeni in utemeljeni ter podrobno obdelani v posebnem navodilu za varno delo pod napetostjo na terenu. Posebno

navodilo za varno delo pod napetostjo na terenu mora obvezno vsebova podrobna določila, kjer so vključene minimalne

predpisane zahteve, da so delavci, ki dela opravljajo, strokovnjaki elektrotehnične stroke in glede na vrsto del ter obseg

nevarnos , še posebej usposobljeni, da mora bi izbrani sistem dela pod napetostjo in delovni postopek v naprej določen in

preverjen, da morajo delavci glede na zbrani način dela pod napetostjo uporablja ustrezna izolirna orodja, sredstva in

opremo za osebno varstvo ter druga varnostna sredstva in opremo ter da morajo bi izdelana pisna navodila za vsako vrsto

dela posebej. Torej, le usposobljeni električarji s primernim orodjem in osebno varovalno opremo smejo izvaja čiščenje NN in

SN naprav. Ko se izvaja DPN na NN se uporabljata metodi dela »v do ku« in »na oddaljenos «. Slednja je edina dovoljena

metoda čiščenja SN opreme. Odpira se vprašanje čiščenje kabelskih prostorov s SN kabli, ki so poplavljeni in so kabli še pod

vodo oz prekri z muljem. Pri tem delu je potrebno zagotovi varno delo izvajalcem čiščenja in izdela natančno navodilo za

vse faze čiščenja. Stroka je negotova pri predpisovanju varnih pogojev dela pri čiščenju SN kablov pod napetostjo, saj ni jasne

ločnice ali gre za delo v breznapetostnem stanju ali za delo pod napetostjo.

ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO MARIBOR


2/X

1. NEKAJ UVODNIH VPRAŠANJ

Praksa odpira vprašanja, ki jih ni možno enoznačno odgovori s pomočjo predpisov in standardov še

posebej ko gre za vzdrževanje električnih inštalacij, ki so lahko tudi kompleksna in zahtevna dela, pa

tudi za tako na videz enostavna dela kot so čiščenje transformatorskih postaj.

Poglejmo nekaj na videz enostavnih vprašanj, ki jih odpiramo električarji na terenu ob izvajanju svojih

vzdrževalnih ak vnos h ob čiščenju TP:

Kako predpisi urejajo periodiko čiščenja TP?

Ali je čiščenje TP elektrotehnično ali neelektrotehnično delo?

Kdo lahko čis TP?

Ali se lahko TP čis z metodo dela pod napetostjo?

Ali je dovoljeno čis SN kabel pod obremenitvijo oz. pod napetostjo?

Ali je potrebno naredi oceno tveganja za ta dela – čiščenje TP in SN kabla?

Kakšna je predpisana osebna varovalna oprema za ta dela ‐ čiščenje TP in SN kabla?

2. NEKATERI POJMI

Pojmi določeni v predpisih in standardih vsem udeležencem pri vzdrževanju, omogočajo pravilno

razumevanje problema ke, ki jo rešujemo in o kateri razpravljamo (OPOMBA: Tolmačenje predpisov je

pristojnost izdajatelja npr. ministrstva oz. MDDSZ).

Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, Ur.l. RS, št. 29/1992.:

2) Delovišča so delovni kraji v delovnih prostorih in izven njih, kjer se opravlja delo začasnega značaja.

Po končanju del se vsa sredstva za delo iz delovišča odstranijo.

3) Elektroenergetski objekt je gradbeno‐elektrostrojno montažna celota, v katerem se proizvaja,

prenaša, pretvarja, razdeljuje in uporablja električna energija.

4) Elektroenergetski postroj je skupek električnih naprav in električne opreme, ki so namenjene za

proizvodnjo, prenos, pretvarjanje, razdelitev in uporabo električne energije.

6) Dela na elektroenergetskih objek h, elektroenergetskih postrojih, električnih napravah, električni

opremi in električnih instalacijah obsegajo: vzdrževanje, rekonstrukcijo, razširitev, preizkušanje in

zagone.

7) Električna naprava in električna oprema je sestav različnih delov, ki se uporabljajo za proizvodnjo,

pretvarjanje, prenos ali uporabo električne energije, kot so električni stroji, transformatorji,

apara , merilni instrumen , zaščitne naprave, oprema za polaganje kablov in vodnikov ter

porabniki.

9) Električna obratovališča so prostori v zgradbah ali na prostem, določeni predvsem za names tev

in obratovanje elektroenergetskih postrojev, v katerih se smejo zadrževa samo s , ki take

postroje vzdržujejo ali z njimi ravnajo. Drugim osebam je dovoljen dostop v take prostore le pod

strokovnim nadzorstvom.



21) Varstvo pred električnim tokom obsega varstvene ukrepe, ki preprečujejo nevarnos zaradi

električnega udara, električnega obloka, eksplozije, požara in drugo.

34) Strokovna oseba elektrotehniške stroke je oseba, ki na osnovi strokovne izobrazbe, znanja in

izkušenj poznavanja tehničnih predpisov in standardov s področja svojega dela, kot tudi predpisov

s področja varstva pri delu lahko predvidi nevarnos in tudi varstvene ukrepe, ki te nevarnos

omejijo in preprečijo.

35) Elektrotehniško poučen delavec je delavec, ki ga oseba elektrotehniške stroke pouči o možnih

nevarnos h, do katerih lahko pride pri neustreznem ravnanju ob izvajanju določenih nalog

oziroma del. Prav tako mora bi poučen o uporabi sredstev in opreme za osebno varstvo, kakor

tudi o varstvenih ukrepih, ki te nevarnos omejijo ali preprečijo.

Slovenski standard SIST EN 50110‐1:2007 Obratovanje električnih inštalacij:

3.4.1 delo ‐ vsaka oblika elektrotehničnega ali neelektrotehničnega dela, kjer obstaja možnost električne ogroženos . 3.4.2 elektrotehnično delo ‐ delo na električnih inštalacijah ali z njimi ali v njihovi bližini, npr. preskušanje in merjenje, popravljanje, zamenjava, spreminjanje, razširjanje, postavitev, vzdrževanje in preverjanje. 3.4.3 neelektrotehnično delo ‐ delo v bližini električnih inštalacij, npr. gradnja, zemeljska dela, čiščenje, pleskanje itd. 3.4.4 delo pod napetostjo ‐ vsako delo, pri katerem se delavec z deli telesa ali z orodjem, opremo ali napravami zavestno dotakne delov pod napetostjo ali zaide v območje dela pod napetostjo.

3. UVOD

Osnovni namen tega prispevka je seznani strokovnjake elektrotehniške stroke z enim vidikom

čiščenja TP in sicer z metodo dela pod napetostjo. Slovenska distribucija je začela s postopkom

uvajanja DPN na SN (čiščenje) po tem ko je uspešno začela izvaja DPN na NN.

Ob uvajanju metode dela DPN na SN – čiščenje TP se je pojavila zahteva čiščenja SN kablov pod

obremenitvijo oz. pod napetostjo v RTP 110/20 kV, ki je bila poplavljena in so kabli bili vlažni in prekri

z muljem. Zaradi pomembnos odjemalcev ni bilo mogoče zagotovi breznapetostnega stanja in ob

teh zahtevah so se odprla uvodoma predstavljena vprašanja na katera stroka ni našla enoznačnih

odgovorov.

Prispevek ima namen, da s pomočjo pojmov iz predpisov in standardov opredeli okvir racionalnega

tehnološkega postopka čiščenja RTP ali TP z upoštevanjem varnos osebja, ki izvaja dela ter varnos in

zanesljivos opreme, ki jo čis mo. Ne nazadnje odpiramo razpravo okrog ocene tveganja in elementov

varnos in zdravja pri izvajanj teh del.

Ko pristopamo k vzdrževanju električnih inštalacijah je na prvem mestu, varnost ljudi. Varnost in z anesljivost opreme oz. električnih postrojev, kot tudi čim daljša življenjska doba električne opreme, nalagajo redno periodično vzdrževanje elektroenergetskih (EE) objektov.

Periodika tovrstnih posegov je zahteva predpisov in nujnost v primeru zelo zaprašenega okolja, kakor tudi v primeru izrednih razmer, kot so tudi pri nas vse pogostejše poplave, katerih ne moremo predvide .



4/X

Ob ne upoštevanju periodike vzdrževanje še posebej objektov, ki so podvrženi obratovanju v težkih pogojih kakor tudi vzdrževanja in saniranja objektov npr. po poplavah, lahko pride do pospešenega staranja električnih materialov iz katerih je proizvedena oprema (nižanje npr. dielektrične trdnos izolacije kablov, parcialna praznjenja, …) ter posledično do električnih prebojev in uničenja opreme in nevarnos za uporabnika oz. posluževalca/vzdrževalca. V prvem delu prispevka obravnavamo delo pod napetostjo oz. čiščenje SN elektroenergetskih postrojev (TP) kot novost v slovenski distribuciji in v drugem delu odpiramo razpravo o varnem čiščenju SN kablov pod obremenitvijo oz. pod napetostjo upoštevajoč predpise, ki zahtevajo zagotavljanje periodičnega čiščenja in vzdrževanje kabelskih kanalov in hodnikov v urejenem in čistem stanju.

4. DELO POD NAPETOSTJO – ČIŠČENJE TP Z METODO DPN NA SN

Letos je stota obletnica zabeleženega začetka dela pod napetostjo na srednji napetos (DPN na SN).

Strokovni refera govorijo o začetkih v posameznih državah vendar so si vsi enotni, da se je DPN na SN

začelo v zvezni državi Ohio v ZDA leta 1913 z doma narejeno predimenzionirano leseno palico za

ločevanje »disconnect s cks« [1,2].

Slovenski strokovnjaki so se začeli ak vno zanima za DPN že v sedemdese h le h prejšnjega stoletja v

sodelovanju z Jugoslovanskimi strokovnjaki (JUGEL). Tako je bil že v zgodnih osemdese h le h sprejet

JUGEL‐ov panožni standard št. GSE – 40/81 »Pravila in ukrepi za varstvo pri delu v elektroenergetskih

objek h« [3].

Inš tut EIMV je izdela študijo v kateri je naredil pregled zakonskih in tehničnih določil v zvezi z delom

pod napetostjo [4]. Pomembna ugotovitev je bila, da ni zakonskih povojev za uvajanje DPN saj takratni

jugoslovanski predpisi tega niso predvidevali do leta 1992, ko je bil sprejet še danes veljaven slovenski

predpis Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka [5].

Koncem leta 2005 je obnovljena diskusija o uvajanju DPN v Sloveniji ko je prišlo do prvih razgovorov

med C&G in HEP NOC, ki je to leto začel z usposabljanjem monterjev v HEP‐u. Sledila sta promocijska

predavanja za slovensko industrijo in distribucijo v Kidričevem in Ljubljani leta 2006 [6,7] o uvajanju

DPN.

Po ustanovitvi Konzorcija DPN in SIST TC/DPN v letu 2007 je prišlo do pospešenih priprav ter prevzema

sistemskih priročnikov DPN na NN [8,9,10] po pogodbi o sodelovanju in prenosa znanja med C&G in

HEP NOC. S strokovnimi razpravami med elektro energe ki na CIGRE ‐ CIRED [11,12,13] in Kotnikovih

dnevih [14] je dana podpora projektu uvajanja DPN na NN, kar je bilo potrjeno s prvim uspešnim

usposabljanjem leta 2008 na hrvaškem v HEP NOC. Začetkom leta 2009 je NEK kot prva slovenska

pravna oseba začela izvaja DPN na NN, ki so se ji kasneje istega leta pridružile še SEL [15,16,17].



Ko je EIMV [18] izdelal analizo uvajanja vzdrževalnih del pod napetostjo v slovenskih distribucijskih

podjetjih, se je začel proces uvajanja DPN tudi v distribucijah, ki se je ak viral leta 2011, ko so izdelani

sistemski priročniki [19,20,21] in ko so prvi slovenski distributerji uspešno zaključili usposabljanje in

pridobili pooblas la ter začeli z DPN na NN na omrežju [22,23,24,25].

Koncem leta 2012 se je začel proces uvajanja DPN na SN v slovenski distribuciji z usposabljanjem

monterjev in koordinatorjev v HEP NOC za čiščenje TP, kar se nadaljuje z izdelavo sistemskih

priročnikov za DPN na SN za čiščenje TP [26,27] in elaboratov za uvajanje DPN na SN [28,29,30].

Novembra 2012, ko so poplave zajele območje distribucije Elektro Celje, smo izvedli čiščenje kabelskih

prostorov RTP 110/20 kV Velenje in RTP 110/20 kV Podlog. Odprlo se je vprašanje varnega čiščenja

kabelskih prostorov s SN kabli, ki so poplavljeni in ko so kabli še pod vodo oz prekri z muljem ter

obremenjeni oz. pod napetostjo. Po oceni tveganja je izdelano natančno navodilo za vse faze čiščenja.

Namen članka je odpre diskusijo o varnostnih ukrepih, ki so nujni pri izvedbi tovrstnih del.

5. DOSEDANJE SLOVENSKE IZKUŠNJE PRI IZVAJANJU DPN

V slovenskem prostoru so je v proces izvajanja DPN vključilo petnajst (15) podje j in večje število

monterjev in koordinatorjev (Preglednica 1).

Preglednica 1. Slovenska podjetja, ki izvajajo DPN na NN

Podjetje Začetek DPN

Usposabljanje M/K

Pooblas lo M/K

Opomba

NEK 2009 11/9 10/7

ELMONT 2009 7/3 7/3 Montažer (NEK)

SEL 2009 4/2 4/1

Papirnica Vevče 2010 4/1 4/1

ELES 2011 5/7 5/6

Papirnica Goričane 2010 2/2 2/2

Energomont 2011 4/1 3/1 montažer

SENG 2010 2/1 0/0 Ne izvajajo DPN

TETOL 2011 4/2 4/2

EM 2011 19/22 19/22

EL 2011 10/8 10/4

EG 2011 4/13 4/2

EC 2012 4/5 4/2

KRKA 2011 3/3 3/3

TEB 2013 2/1 2/1 februar 2013

SKUPAJ 85/80 81/57



6/X

OPOMBA: Navedene so letnice začetka izvajanja DPN na NN (npr. NEK, ELMONT in SEL so usposabljali

že leta 2008). M/K pomeni monter/koordinator. Našte so vsi, ki so zaključili usposabljanje (M/K) in

s , ki danes še vedno imajo veljavno pooblas lo (M/K).

V preglednici 2 so predstavljena podjetja, ki so v usposabljanje vključili le svoje inženirje oz.

koordinatorje DPN na NN.

Preglednica 2. Usposabljanje koordinatorjev DPN na NN

Koncem leta 2012 je začet proces teore čnega in prak čnega usposabljanja slovenskih distributerjev

po programu DPN na SN – čiščenje TP (Preglednica 3.). Celoten postopek bo zaključen do polletja 2013,

ko bo opravljena praksa na lastnih objek h.

Preglednica 3. Usposabljanje koordinatorjev in monterjev DPN na SN (čiščenje TP)

OPOMBA: EG – Elektro Gorenjska d.d., EL – Elektro Ljubljana d.d., EM – Elektro Maribor d.d.

5.1 DPN na SN – čiščenje TP prvi korak uvajanja DPN na SN

Delo na električnih inštalacijah se lahko izvaja na več načinov (metode dela): delo v breznapetostnem stanju (de‐energized work), delo v bližini delov pod napetostjo, delo pod napetostjo (live work, live line work, energized work).

DPN po mestu izvajanja:

na nadzemnih vodih, na kabelskih vodih, na notranjih inštalacijah (razdelilci), v TP, RP in RTP.

Podjetje Leto Koordinator Opomba

C&G 2008 2 Usposabljanje za DPN

Elektroservisi 2010 1

Iskraemeco 2011 2 DPN v R&R

EP 2011 2

DEM 2011 4 Samo informa vno

SKUPAJ 11

Podjetje Leto Koordinator Monter Opomba

C&G 2012 2 0 Usposabljanje za DPN

EG 2012 2 4 Nezaključeno

EL 2012 1 2 Nezaključeno

EM 2012 2 4 Nezaključeno

SKUPAJ 7 10



DPN se v Sloveniji deli glede na napetost: na NN (do 1000 V), na SN (1 kV do 35 kV), na VN (110 kV do 400 kV).

OPOMBA: UVN (ultra VN od 500 kV do 750 kV) – zunaj Slovenije. DPN se po metodi izvajanja deli na (Slika 1):

delo na potencialu (bare‐hand), delo na oddaljenos (hot s cks), delo v do ku (samo NN in SN).

POSEBNOSTI: DPN iz avto pla orme in helikopterja na potencialu in s pomočjo robota.

Slika 1: Delitev DPN glede na metodo izvajanja (Vir: C&G)

Distribucije v svetu in Evropi imajo zelo bogat nabor DPN na SN, ki je odvisen od stopnje razvitos DPN

v konkretnem delovnem okolju oz. od usposobljenos monterjev oz. ekip za DPN na SN ter

opremljenos le‐teh za izvajanje DPN na SN (orodje, izolacijski elemen , avtopla orma z izolacijskim

vložkom, …).

Posamezne distribucije, predvsem ste, ki na novo uvajajo DPN na SN, skrbno preučujejo različne

tehnologije (francoska, nemška, angleška oz. škotska, madžarska, …). Večinoma distribucije izberejo

sto tehnologijo, ki je najbližja po filozofiji oz. kulturi dela in organizaciji v domačem okolju ter

tehnološki opremi postrojev v lastnem omrežju.

Slovenska distribucija se je opredelila za francosko tehnologijo DPN na SN (prej EDF SERECT – danes

RTE SERECT) ter v sodelovanju s C&G in HEP NOC le to prenaša v lastno okolje.



8/X

Seznam možnih del se bo s pridobivanjem izkušenj razširil. Okvir, ki ga nudita C&G in HEP NOC, je

izhodišče za dogovarjanje z izvajalcem prak čnega usposabljanja na poligonu za DPN na SN in sicer s

HEP NOC.

Odlična popotnica za uspešno uvajanje DPN na SN, je ak vno delo slovenskih distributerjev pri

dejanskem izvajanju DPN na NN, ki so ga začeli izvaja koncem leta 2011.

Oktobra 2012 je izvedeno teore čno (C&G ‐ 1 dan v Kranju) in teore čno‐prak čno usposabljanje na

poligonu (HEP NOC – 6 dni na Hrvaškem) za DPN na SN.

C&G je v sodelovanju s HEP NOC pripravil prilagojen program usposabljanja za DPN na SN za slovensko

distribucijo upoštevajoč pogoj, da se prvega usposabljanja udeležijo monterji, ki že imajo pooblas lo za

DPN na NN.

Izhajali smo iz osnovnega 10‐dnevnega programa usposabljanja, ki je bil izveden koncem leta 2011 za

monterje največje hrvaške distribucije Elektra Zagreb. Dobre izkušnje tega usposabljanja so bile vodilo

za slovenski program.

Sočasno je C&G prevzel obvezo, da pripravi dokumente, sistemska priročnika in elaborat:

Priročnik, Pogoji za izvajanje del pod napetostjo – Čiščenje na srednji napetos (PID – SN C),

Priročnik, Tehnični opis opreme in orodja za čiščenje pod napetostjo na srednji napetos

(TOOO – SN C),

Elaborat, Uvajanje dela pod napetostjo na srednji napetos .

Pri izdelavi teh dokumentov za DPN na SN je potrebno upošteva osnovne že pripravljene dokumente

za DPN na NN, ki jih izvajamo v praksi [19‐25]:

SPID – NN DISTRIBUCIJE,

PID – NN DISTRIBUCIJE,

TOOO – NN DISTRIBUCIJE,

Elaborat, Uvajanje DPN na NN.

Zaveda sem moramo, da je uvajanje DPN na SN – Čiščenje na SN le prvi korak k kompleksnem

tehnološkem izvajanju DPN na SN oz. vseh treh metod DPN na SN (kombinirana metoda ‐ Slika 1):

delo na potencialu (bare‐hand),

delo na oddaljenos (hot s cks),

delo v do ku.

DPN na SN – Čiščenje na SN je dejansko najenostavnejše delo na SN in ga v večini distribucij v svetu in

Evropi uporabljajo na začetku, saj je najbolj množično uporabljano delo pri čiščenju distribucijskih

elektroenergetskih (DEE) objektov na SN nivoju.

Zahtevnost procesa uvajanja DPN na SN in zahtevnost ter obseg dela pri izvedbi projekta je narekovala

več korakov in sicer:



Prvi korak – Izdelava elaborata in sistemskega priročnika (konec 2012),

Drugi korak – Razprava (januar 2013),

Tretji korak ‐ Izdelava elaborata ‐ dokumen varnega dela (februar –marec 2013).

Pri izdelavi elaborata so tesno sodelovali strokovnjaki C&G in HEP NOC s strokovnjaki iz slovenskih

distribucij (EG, EL in EM). Elaborat je osnova vodstvu oz. strokovni skupini distribucije za oblikovanje

usmeritev na področju uvajanja DPN na SN.

Elaborat upošteva sprejeto poli ko varnos in zdravja pri delu ter analizira in predlaga op malne

rešitve ter z zaključki daje odločne strokovne usmeritve pri uvajanju DPN na SN.

Elaborat izraža realno stališče, da je mogoče uveljavi DPN na SN z izdajo pooblas l osebju do polletja

2013 glede na to, da je potrebno še naroči orodje za DPN na SN in zaključi prak čno usposabljanje

na lastnih SN postrojih.

5.2 Pogoji za izvajanje DPN na SN

Zakon o varnos in zdravju pri delu (ZVZD‐1) daje splošne okvire za uveljavljanje in zagotavljanje

varnos in zdravja pri delu, natančneje pa so obveznos in zahteve glede DPN opredeljene v Pravilniku

o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Pravilnik [5]). Slovenski standard

SIST EN 50110‐1:2007 Obratovanje električnih inštalacij kot priporočilo daje odličen strokovni okvir za

uvajanje in izvajanje DPN na SN.

OBVEZNA UPORABA

Zakon o varnos in zdravju pri delu (ZVZD‐1), Ur.l. RS, št. 43/2011,

Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, Ur.l. RS, št. 29/1992.

PRIPOROČILO

Slovenski standard SIST EN 50110‐1:2007, januar 2007, Obratovanje električnih inštalacij

(istoveten EN 50110‐1:2004 Opera on of electrical installa ons, CENELEC,

november 2004) – prevod december 2010 (terminološka uskladitev)

Izpolnitev zahtev iz 54. člena Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, Ur.l. RS, št. 29/1992:

delavci, ki taka dela izvajajo, morajo bi strokovnjaki elektrotehniške stroke in glede na vrsto del ter obseg nevarnos še posebej usposobljeni,

delavci morajo bi zdravstveno pregledani in morajo bi zdravstveno sposobni za takšna dela, izbrani sistem dela pod napetostjo in delovni postopek mora bi vnaprej določen in preverjen, delavci morajo glede na izbran način dela pod napetostjo uporablja ustrezna izolirna orodja,

sredstva in opremo za osebno varstvo ter druga zaščitna sredstva in opremo, izdelana morajo bi pisna navodila za vsako vrsto dela posebej, na mestu dela mora bi zagotovljeno reševanje in prva pomoč v primeru poškodbe delavca z

električnim tokom, določeni morajo bi dokumen za varno delo pod napetostjo, njihova vsebina in oblika ter

postopek izdajanja



10/X

5.3. Dokumen za varno izvajanje DPN na SN

Zahtevani dokumen za DPN NA SN (glej Sliko 2 in Preglednico 4.): Naročilo za delo pod napetostjo na srednji napetos , Priprava za delo pod napetostjo na srednji napetos , Nalog za delo pod napetostjo na srednji napetos , Zahtevek za izdajo dovoljenja za delo pod napetostjo na srednji napetos , Dovoljenje za delo pod napetostjo na srednji napetos , Pooblas lo.

Slika 2. Diagram poteka delovnih dokumentov za DPN na SN (Vir: C&G)

Načrtovanje dela pod napetostjo na SN

Obrazec. št. 1 – Naročilo za delo pod napetostjo na srednji

napetosti

Obrazec. št. 2 – Priprava za delo pod napetostjo na srednji

napetosti

Obrazec. št. 3 – Nalog za delo pod napetostjo na srednji

napetosti

Obrazec. št. 4 – Zahtevek za izdajo dovoljenja za delo pod

napetostjo na srednji napetosti

Obrazec. št. 5 – Dovoljenje za delo pod napetostjo na srednji

napetosti

Izvedba dela pod napetostjo na srednji napetosti



Preglednica 4. Delovni dokumen za delo pod napetostjo ‐ podpisniki:

5.4. Primeri izvajanja DPN na SN – čiščenje TP

V elabora h uvajanja DPN na SN – čiščenje TP [28,29,30] so predstavljena dela s fotografijami tujih (Slika 4) in naših slovenskih monterjev kot ilustracija načina izvedbe. Naši monterji so v okvirju šestdnevnega usposabljanja opravljali čiščenje TP na poligonu HEP NOC in na bližnji industrijski zelo zaprašeni TP v las kamnoloma (Slika 5‐7).

Slika 3. Komplet opreme, orodja in OVO za čiščenje TP z metodo DPN na SN (Vir: C&G)

Obrazec DPN SN št. Izpolnjuje Predaja Opomba

1 Naročilo za DPN SN

Koordinator Vodji del (2. izvod ostane v bloku)

Na osnovi zahteve, plana…

2 Priprava za DPN SN

Vodja del Koordinatorju Priprava DPN SN je priloga Nalogu za DPN SN

3 Nalog za DPN SN

Koordinator Vodji del Skupaj s Pripravo za DPN SN tvorita celoto

4 Zahtevek za izdajo dovoljen‐ja za DPN SN

Koordinator Oddelku za vodenje postroja (Vodja KN, dispečer)

Zahtevo sprejme vodja del Odobri Vodja KN/dispečer

5 Dovoljenje za DPN SN

Vodja KN Koordinator

Vodji del

6 Pooblas lo za DPN

Vodja VZD Koordinatorju, Vodji del in monterju

Izkaznica se izda ob uspešno zaključenem (preizkusu) usposabljanju za DPN na SN C



12/X

Slika 4. Primer pregleda opreme (ogledalo) opreme pred čiščenjem – monterji E‐on (Vir: C&G)

Slika 5. Čiščenje TP na poligonu v HEP NOC – monter Elektro Maribor d.d. (usposabljanje)

(Vir: C&G)



Slika 6. Čiščenje TP v las kamnoloma Velika – slovenski monter (usposabljanje) (Vir: C&

Slika 7. Čiščenje TP v las kamnoloma Velika – slovenski monterji (nazor inštruktorja HEP NOC ‐ usposabljanje) (Vir: C&G)



14/X

6. ČIŠČENJE SN KABLOV POD OBREMENITVIJO OZ. POD NAPETOSTJO

S pravilnim, strokovnim ter tehnološko dovršenim postopkom čiščenja omogočimo izvajalcu varen način odstranitve umazanije in nečistoč (mulja, trdih delcev, vode, …) iz objektov, kjer so prisotne kabelske povezave pod napetostjo – NN, SN in VN. V nadaljevanju prispevka je predstavljeno, kdaj gre v smislu in s stališča varnos in zdravja pri delu za električno gledano nenevaren postopek ter kdaj postane postopek s tega stališča zahtevna naloga oz. lahko tudi nevarna za izvajalca. Na prak čnemu primeru je predstavljen, postopek čiščenja SN kabelskih povezav in kabelskih prostorov v razdelilnih transformatorskih postajah, ki so pod napetostjo. Ak vnos vzdrževanja in tovrstnih posegov so dovoljene le ustrezno usposobljenemu osebju ob upoštevanju vseh pogojev, skladno z zakonodajo, ki ureja to področje. Vsekakor lahko poudarimo, da je iz prak čnih primerov mogoče povze , da v določenih segmen h predstavljenih postopkov strokovnega tehničnega čiščenja, prihaja do negotovos stroke v smislu predpisovanja varnih delovnih pogojev, pri čiščenju SN kablov pod napetostjo zaradi nejasnos za kakšno vrsto del pri tem vzdrževanju sploh gre. Ne moremo mimo dejstva, da potrebujemo tehnično in strokovno dovršen delovni postopek ter način strokovnega tehničnega čiščenja EE prostorov v objek h ob prisotnih SN kabelskih povezavah pod napetostjo, še posebej ko gre za napajanje strateških EE objektov (bolnice, tuneli, premogovniki, …, NEK) ali procesne industrije oz. proizvodnje (papirja, zdravil, …), ki mora ime zagotovljen neprekinjen način napajanja.

6.1. Zahteve predpisov

Upravljavec oz. lastnik elektroenergetskega objekta mora v skladu z zakonodajo zagotovi varno in zanesljivo obratovanje. Zahteve so zapisane v naslednjih predpisih:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ‐E), Ur. l. RS, št. 10/2012,

Energetski zakon (EZ‐NPB 5 ‐ neuradno prečiščeno besedilo), Zakon o graditvi objektov (uradno prečiščeno besedilo) (ZGO‐1‐UPB1), Ur. l. RS, št. 102/04,

14/05, 120/06 Odl.US: U‐I‐286/04‐46, 61/10‐ZRud‐1 (62/10 popr.), 20/11 Odl.US: U‐I‐165/09‐34,

Pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev

(znan kot TP 8), Ur. l. SFRJ, št. 19/1968.

Zanesljivost objektov se zagotavlja s projek ranjem, v postopku izdaje gradbenih dovoljenj, z gradnjo oziroma izvajanjem del, v postopku izdaje uporabnih dovoljenj ter z vzdrževanjem objektov (ZGO‐1). Za zagotavljanje varnos in zanesljivos obratovanja energetskih naprav ter učinkovite rabe energije morajo delavci, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, bi strokovno usposobljeni (EZ). Prastar in že zelo zastarel Pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev (TP8) [32] je še vedno zakonsko vodilo vzdrževalcem.



Pravilnik [32] zahteva periodične preglede in vzdrževanje obratovalnih prostorov (toč. 1.8) oz. njihovo čiščenje in urejanje, po poplavah pa je potrebno pregleda odprte dele kabelskih tras, kanale in jaške (toč. 5.506) ob zahtevi, da je potrebno le te vzdrževa v brezhibnem in čistem stanju (toč. 508) ter kontrolira odtok iz kanalov še posebej ob nalivih (toč. 5.615). Pravilnik [32] predpisuje, da morajo bi za vsak energetski objekt izdelani podrobni interni predpisi za manipulacijo, delo in varnost pri delu v postroju, kakor tudi za vzdrževanje in kontrolo postroja ter evidenca o tem (toč. 1.5) oz. morajo obstaja podrobna pisna navodila za obratovanje, vzdrževanje in varnost za vsak važnejši postroj in napravo (npr. energetski kabelski vod). Pri pripravah na čiščenje SN kabelskih prostorov v RTP 110/20 kV Velenje in RTP 110/20 kV Podlog smo morali ob navedenih predpisih o zagotavljanju zanesljivos in varnos ter vzdrževanju preuči še predpise, ki urejajo VZD:

Zakon o varnos in zdravju pri delu (ZVZD‐1), Ur. l. RS, št. 43/2011,

Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, Ur.l. RS, št. 29/1992,

SIST EN50110‐1:2007 Obratovanje električnih inštalacij, in interne akte naročnika del, Elektro Celje d.d., lastnika in upravljavca obeh RTP:

Varnostna pravila za delo na elektroenergetskih postrojih, Projektna skupina v sklopu Delovne

skupine za splošne zadeve, varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost GIZ distribucije

električne energije, Ljubljana, 2008,

Varnostna pravila za gradbeno montažna dela, Projektna skupina v sklopu Delovne skupine za

splošne zadeve, varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost GIZ distribucije električne

energije, Ljubljana, 2006,

Prva pomoč v elektrogospodarstvu, Delovna skupine za splošne zadeve, varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost GIZ distribucije električne energije, Ljubljana, 2008.

Varnostna pravila [38,39] so popolnoma usklajena z zakonodajo oz. pravilniki [5,32] in so obvezujoča

za naročnika Elektro Celje d.d.

Varnostna pravila za delo na elektroenergetskih postrojih [39] v poglavju 9. Delo na kabelskih vodih,

tako kot pravilnik [5] zahteva, da se delo na kabelskih vodih izvaja v breznapetostnem stanju (9.1.) ter

da mora bi pred pričetkom del kabelski vod razelektren, ozemljen in kratkos čno povezan na vseh

mes h ločitve od napetos , kot tudi na mestu dela (9.2.).

Če so preneseni potenciali na kablih (9.9.) večji od dovoljenih napetos do ka izven postrojev visoke

napetos , je potrebno na mestu dela izves zaščito pred previsoko napetostjo do ka in sicer s:

popolnim izenačevanjem potencialov med stojiščem delavca, tujih vodljivih delov, plašča kabla

in vodnikov kabla, ali

popolnim izoliranjem vodnikov kabla od telesa delavca z uporabo izolirnih sredstev, kot so izolirne prevleke, izolirne rokavice ali orodje z izolirnimi ročkami in podobno.

Pri fizičnih prestavitvah kabelskih vodov moramo kable, ki jih bomo prestavljali, obojestransko izklopi , ozemlji in kratkos či (9.10.).

Varnostna pravila za gradbeno montažna dela [39] zahtevajo, da mora pri delu v kabelskih kanalih ali jaških odgovorna oseba poskrbe za varne pogoje dela glede ven lacije, razsvetljave, čiščenja jaška,



16/X

da ugotovi prisotnost strupenih in eksplozivnih plinov oz. pomanjkanje kisika s specialnimi apara ‐

plinskimi detektorji. Dela lahko opravljajo le polnoletni, zdravstveno sposobni in strokovno

usposobljeni delavci, ki so bili predhodno poučeni o nevarnos h in ukrepih za varno delo. Vsa dela v

kanalih in jaških se lahko opravljajo samo pod neposrednim nadzorom vodje del (9.3.3.).

V primerih polaganja dodatnih kablov v kabelske prostore je potrebno obstoječe kable pod napetostjo zaradi mehanskih poškodb ustrezno zašči z deskami, izolacijskimi prekrivali ali mivko. Hoja po kablih pod napetostjo ni dovoljena (9.3.11.). Pri montažnih delih na kablu, ko poteka v bližini več kablov je potrebno upošteva pet varnostnih pravil (9.4.2.). Pri novogradnjah, delu v kabelskih jaških in podobno, se večkrat, zaradi povečane nevarnos , uporablja malo napetost, ločilni transformator ali pa lasten vir napetos (agregat). Za dela s povečano električno nevarnostjo se štejejo (12.1.1.):

utesnjena delovna mesta s prevodnimi stenami in omejeno možnostjo gibanja, izrazita mokra ali izrazito vroča delovna mesta.

Za uporabo električnega orodja na mes h s povečano električno nevarnostjo je dovoljena samo (12.1.2.):

zaščitna mala napetost, zaščitna ločitev.

Zaščitno izoliranje (dvojna izolacija) ne zadostuje, zato je dovoljena uporaba 220 V električnih ročnih orodij samo v primeru, da so priključena na ločilni transformator. Na zaščitni ločilni transformator lahko priključimo samo enega uporabnika (npr. vrtalni stroj), ki pa mora bi dvojno električno izoliran. Če opravljamo delo v električno nevarnem okolju, npr. kabelskem kanalu ali jašku, mora bi zaščitni ločilni transformator nameščen zunaj nevarnega okolja (12.2.3.).

Torej, ko skrbno preučimo vse predpise, ki govorijo o zahtevah varnos in zdravja pri delu (VZD) na SN kablih pridemo do zaključka, da vzdrževanje oz. čiščenje SN kablov predstavlja »delo« in za seboj zahtevo po izklopu SN kablovoda oz. zahteva delo v breznapetostnem stanju. Kaj pa če se uporabi metoda dela pod napetostjo, ki je opisana v prvem delu prispevka?

6.2. Predstavitev problema ke – čiščenje SN kabelskih prostorov v RTP Že v uvodnem delu prispevka je bilo povedano, da je za izvajalca postopek tehnološko nezahteven in električno gledano nenevaren postopek, ko gre za čiščenje in posege v transformatorsko postajo ‐ TP, ki je popolnoma izključena iz vira napajanja oziroma je v brez napetostnem stanju skladno ukrepi varstva pri delu za varno delo v brez napetostnem stanju, ki jih podrobno opisuje Pravilnik [5]. Postopek čiščenja in izvajanja del pa postane s stališča varnos in zdravja pri delu zahtevna naloga, ko le te ni mogoče izklopi (neprekinjeno napajanje) zaradi pomembnos električnega vozlišča oziroma napajalne točke za strateško pomembne objekte državnega pomena. V takšnih primerih je edina razpoložljiva metoda dela, delo pod napetostjo na nizki in srednji oziroma viski napetos , skladno s posebnimi navodili za varno delo na terenu, saj je potrebno predvide nastanek nezaželenih situacij ter zagotovi najvišjo raven varnos pri izvajanju tovrstnih del.

34. KOTNIKOVI DNEVI ‐ RADENCI 2013 17X


Še posebno pozornost gre nameni , kadar je opisan postopek čiščenja izveden na električnih kabelskih povezavah, ko sta med seboj povezana dva različna električna sistema v smislu ozemljitve posameznega sistema in nadalje delovanja električnih zaščit in njihove selek vnos . V ta namen se je potrebno pred predvidenimi posegi in ak vnostmi dobro seznani z izolacijskim stanjem in ozemljitvami EE sistema (ozemljilni sistem, stanje zaščit, stanje s kalnih naprav, starost in stanje SN kablov, …) ter z rezulta potrebnih in z zakonsko predpisanih periodičnih pregledov in meritev elektro opreme, ter naprav. V nadaljevanju bo na prak čnem primeru predstavljen delovni postopek izvedbe procesa, čiščenja kabelskih prostorov oziroma kabelskih povezav, ki so pod napetostjo, od uvedbe v delo in seznanitvijo izvajalcev z objektom, izvedbe čiščenja in potrebnih posegov, uporabe OVO, seznanitvijo z ukrepi varstva pri delu, do zaključka procesa čiščenja in dokončanja del na objektu.

Slika 8. Prikaz kabelskega kanala po poplavah – SN, NN, kablovod TEŠ – Premogovnik Velenje, d.d. (vir: arhiv Premogovnik Velenje, d.d., 2013)

Pred začetkom vsakršnih del in posegov v transformatorski postaji oz. v konkretni RTP je treba opravi ak vnos , ki so skladne z zahtevami VZD na elektroenergetskem objektu in sicer:

Pred pričetkom predvidenih del strokovnega tehničnega čiščenja, sledi koordinacija z uvedbo v delo, kjer se udeleženci seznanijo z vsebino dela in elemen s področja varstva in zdravja pri delu (VZD).

Izvajalce del je potrebno pouči o tveganjih, deležni pa so tudi podrobnih navodil za izvajanje ak vnos . Izvajalci del s svojim podpisom potrdijo pripravljenost za delo skladno z navodili za delo, pisnim sporazumom oz. izjavo o izvajanju skupnih ukrepov iz varnos in zdravja pri delu.

Sledi izdaja dovoljena za delo s strani pooblaščene osebe naročnika in seznanitev z internimi pravilniki naročnika. Dela, ki se izvajajo, so v skladu z zahtevami zakonov, predpisov in standardov na tem področju ter sistemskimi priročniki za izvajanje del pod napetostjo (izdal C&G d.o.o. Ljubljana) [19,20,21,26,27].

Za izvajanje vodenja del, varnostnih ukrepov ter nadzora na delovišču, so imenovane odgovorne osebe s strani naročnika in izvajalca.

Ak vnos potekajo brez s kalnih manipulacij in izklopov posameznih delov EE postroja. Po zaključku del se izda depeša oziroma obves lo o prenehanju in zaključku dela.



18/X

V našem primeru je bil kot krovni dokument, s katerim so se pred pričetkom del seznanili vsi

udeleženci, pripravljen Pisni sporazum; št.: DEV‐16/2012; Elektro Celje, Arhiv VZD ter PV; November

2012 [41]. S pisnim sporazumom [41] so seznanjeni vsi udeleženi, nadalje pa so imenovane tudi

odgovorne osebe tako s strani nalogodajalca kot tudi iz strani izvajalca del. V nadaljevanju so detajlno

predstavljena vsa zahtevana poglavja in vsebine pisnega sporazuma.

Slika 9. Prikaz kabelskega prostora v RTP Velenje po poplavah – pred sanacijo(vir: C&G, 2012)

Pisni sporazum med izvajalci del Pisni sporazum [41] o določitvi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnos in zdravja pri delu, je pripravljen v skladu z določili 39. člena ZVZD‐1 [33] na določenem elektroenergetskem objektu, kjer se bodo izvajala predvidena dela. Sporazum o izvajanju del je sklenjen med posameznimi izvajalci del.

Namen sporazuma Zahteve pisnega sporazuma se izvajajo na osnovi določil ZVZD‐1 [33], Uredbe o zagotavljanju varnos in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. list RS št. 83/2005) [37], Pravilnika [5] in drugih predpisov.

Pisni sporazum določa: Pravice in obveznos delavcev, ki jim je naložena skrb za zagotavljanje varnega

delovnega okolja in varnih delovnih razmer na skupnem delovišču, Pooblaščene osebe za zagotavljanje usklajevanje izvajanje varnostnih ukrepov, Splošne skupne ukrepe za zagotavljanje varnos in zdravja pri delu na skupnem

delovišču ter končne določbe.

Pravice in obveznos delavcev ter imenovanja odgovornih oseb Pravice in obveznos delavcev, ki jim je naložena skrb za zagotavljanje varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer na skupnem delovišču so določene v skladu z določili Pravilnika [5].



Prav tako morajo delavci, ki izvajajo, vodijo ali nadzorujejo dela ter ostale osebe, ki so kakor koli povezane z opravljanjem del in nalog na navedenem elektro energetskem objektu, izvaja predpisane varnostne ukrepe in zagotovi varne delovne razmere skladno z določili tega pravilnika [5]. V nadaljevanju je imenovana odgovorna oseba nalogodajalca za izvedbo del, predajo varnostnega načrta in poučitev delavcev izvajalca z t. i. Varnostnimi navodili za začasno zaposlene osebe v EE postrojih za naveden elektroenergetski objekt. Sledi imenovanje osebe s strani nalogodajalca za izvedbo del za uvedbo knjige ukrepov za varno delo v skladu z zahtevami 4. člena Uredbe [37]. Imenuje se koordinator v fazi izvajanja del. Prav tako mora bi imenovana odgovorna oseba za zagotovitev dokumentov za varno delo v sladu z določili Varnostnih pravil za delo na EE postrojih za naveden EE objekt [38]. Imenovan mora bi predstavnik izvajalca del, ki je odgovoren za vodenje del na delovišču. Izvajalec del, ki izvaja dela s podizvajalci je odgovoren za izvajanje predpisanih varnostnih ukrepov in zagotavljanja varnega delovnega okolja za delavce. Odgovorne osebe izvajalcev del morajo po potrebi poskrbe za izvedbo posebnih varnostnih ukrepov za svoje področje dela, ki ga upravljajo. Neposreden nadzor nad izvajanjem varnostnih ukrepov s strani nalogodajalca za naveden elektroenergetski objekt in izvedbo predpisanih varnostnih ukrepov izvaja imenovani nadzornik izvajanja skupnih ukrepov. Za izvedbo del s strani izvajalca so imenovani vodje delovnih skupin in njihovi namestniki. Vodja del posamezne delovne skupine je zadolžen za izvedbo splošnih ter posebnih varnostnih ukrepov, ki so potrebni za izvajanje varnega dela skupine. Dokument, Dovoljenje za delo vedno prejme vodja delovne skupine pred pričetkom vseh predvidenih del. Po končanih delih pa vodja delovne skupine preda pisno Obves lo o prenehanju dela. Pooblaščene osebe za zagotavljanje usklajenega izvajanja varnostnih ukrepov Za izvajanje občasnega nadzora nad izvajanjem varnostnih in drugih ukrepov, ki zagotavljajo varno delo na skupnem delovišču je imenovana pooblaščena oseba s strani nalogodajalca in s strani izvajalca del. V primeru neizvajanja predhodno predvidenih ukrepov, mora pooblaščena oseba delo ustavi in prepoveda nadaljnje opravljanje dela, dokler se ukrepi ne izvedejo. O vsaki ustavitvi dela mora pooblaščena oseba obves predstavnike vseh udeležencev tega dogovora oziroma sporazuma. Skupni ukrepi za zagotavljanje varnos pri delu na skupnem delovišču Splošni skupni ukrepi za zagotavljanje varnos pri delu na skupnem delovišču veljajo za vse izvajalce del in vse udeležene. Varnostna pravila in navodila ter posebni skupni ukrepi so določeni v varnostnem načrtu. Vsakršna s kalna manipulacija na elektroenergetskih postrojih in eventualna vzpostavitev potrebnega brez napetostnega stanja naprav lahko izvaja pooblaščena oseba s strani podjetja nalogodajalca, ki je določena v dokumen h za varno delo in internih pravilnikih.



20/X

Če se dela izvajajo v elektroenergetskem postroju ali objek h visoke napetos , mora bi delovišče označeno in zavarovano z opozorilno vrvico in opozorilnimi tablami. Ograditev delovišča se izvede na vseh krajih, kjer se dela izvajajo v bližini naprav, ki so pod napetostjo (Slika 10).

Slika 10. Prikaz kabelskega prostora v RTP Velenje po poplavah – ograditev in označitev prostora z opozorilno vrvico (vir: C&G, 2012)

Pomembno je poudari , da morajo bi pri vseh delih v bližini elektroenergetskih naprav, ki so pod napetostjo, bi vsi izvajalci predhodno dobro poučeni o nevarnos h in da morajo bi seznanjeni z izvlečkom varnostnih pravil za delo na elektroenergetskih postrojih. Prav tako je predstavnik nalogodajalca v navedenem elektroenergetskem objektu dolžan z izvlečkom varnostnih pravil seznani odgovorne vodje delovnih skupin izvajalca del. Le , seznanjenost vseh udeležencev z vsebino navedenih pravil, potrdijo s podpisom pisnih izjav.

V primerih, da pri potrebnih ak vnos h in delu nehoten do k delov naprav, ki so pod napetostjo, ni mogoče prepreči , je potrebno predhodno obves odgovorno osebo podjetja nalogodajalca za izvedbo navedenih del, da mora zagotovi vzpostavitev brez napetostnega stanja teh naprav.

Kadar se izvajajo dela pod neposrednim nadzorom osebe izvajalca del in prisotnos odgovorne osebe za neposreden nadzor se lahko ta dela na skupnem delovišču izvajajo v bližini naprav, ki so pod napetostjo tudi z mehaniziranimi delovnimi napravami. Te naprave morajo bi pri delih postavljene tako, da z nobenim možnim manevrom ne morejo deli naprave oziroma stroja pri v bližino naprav, ki so pod napetostjo na razdaljo, ki je manjša od varnostne razdalje.

Delavci, ki so med delom izpostavljeni posameznim nevarnos m in škodljivos m, morajo ime na razpolago ter pravilno in namensko uporablja ustrezno osebno varovalno opremo ter zaščitna sredstva in opremo za varno delo. Ta oprema varuje delavca pri delu pred udarom električnega toka, pred delovanjem električnega obloka in pred produk gorenja.

Zaščitna sredstva so: izolacijske palice (manipulacijske, merilne, palice za ozemljevanje), izolirne klešče (za varovalke in za električne meritve), prenosne naprave za ozemljitev in kratkos čno povezavo, izolirne lestve, izolirne pla orme, izolirne prevleke, izolirne pregrade in okrovi, izolirne preproge, izolirna pokrivala in izolirni podstavki, izolirna sredstva za delo pod napetostjo in elektro montersko



orodje z izolacijskimi držali – ročkami ali orodja iz izolacijskega materiala, sredstva za ograditev in izoliranje od delov pod napetostjo ter znaki za opozorila in prepovedi,). Osebna varovalna oprema (OVO) so: delovna obleka, zaščitna čelada z vizirjem ali čelada in zaščitna očala, izolirne rokavice, škornji, čevlji, galoše, usnjene rokavice, varnostni pas, varovalne vrvi in drugo. Pravilna uporaba navedenih zaščitnih sredstev in OVO je prikazana na Sliki 11.

Slika 11. Prikaz kabelskega prostora v RTP Podlog po poplavah – čiščenje 20 kV kabelskega

prostora (vir: C&G, 2012)

6.3. Ocena tveganja pri čiščenju SN kabelskih prostorov v RTP

Delodajalec mora pisno oceni tveganja (ZVZD‐1, 17. člen), katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko

bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega iden fikacijo oz. odkrivanje nevarnos . Naredi mora

oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu in resnost njihovih

posledic ter spreje odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo in odločitev o uvedbi ukrepov za

zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Predno smo pristopili k oceni tveganja in potrebnih ukrepov za varno čiščenje SN kabelskih prostorov v

RTP smo opravili vrsto razgovorov in konzultacij s strokovnjaki, ki so opravljali podobna dela.

Ugotovili smo, da je veliko pristopov k ocenjevanju oz. iden fikacije nivojev nevarnos , in sicer:

Ni nevarnos , saj je kabel polno izoliran in ima ozemljen plašč – ob okvari bo tako in tako

delovala zaščita,

Obstaja nevarnost napetos do ka ob okvari osnovne izolacije, ob slabem stanju ozemljitev in je

potrebna OVO,

Nevarnost obloka ob premikanju kablov ob porušitvi izolacije in je posledica preboj na kablu oz.

kratek s k, ki povzroči nastanek obloka in mehanske premike kabla zaradi sil kratkega s ka.

Preboj poškoduje plašč kabla (sledi produktov gorenja izolacije in taljenja kovine). Mehanske sile

premikajo kabel po kabelskem prostoru (lahko celo pade s police). Posebej bi pozoren pri starih

kablih (npr. vodno drevo v izolaciji) in starih zaščitah. Potrebna je OVO.



22/X

Pri naši oceni tveganja smo izhajali iz ugotovitve, da ni možno zagotovi breznapetostnega stanja in da je edina dovoljena metoda dela pri čiščenju SN kablovodov delo pod napetostjo ter smo zahtevali:

Dela opravljajo strokovne osebe elektrotehniške stroke, Delavci morajo bi seznanjeni z nevarnostmi pri delu, Delavci morajo bi seznanjeni z metodo izvajanja dela (DPN na SN na oddaljenos ), postopki in

orodji ter obvezno uporabo OVO, Delavci morajo ves čas uporablja predpisano OVO (delovna obleka, zaščitna čelada z vizirjem,

izolirne rokavice (20 kV), škornji (20 kV)). Prepovedali smo:

premikanje SN kablov pod napetostjo, hojo po SN kablih.

Ostaja dilema ali je ob neizogibnem premikanju SN kablov pod napetostjo nujno treba dvigni nivo osebnega varovanja izvajalcev z OVO za varovanje pred oblokom (Slika 12). To vprašanje presega obseg prispevka, saj bo potrebno preuči tujo prakso in več standardov kot so:

OSHA 29 ‐ Code of Federal Regula ons (CFR) Part 1910 Subpart S, NFPA 70‐2002 ‐ Na onal Electrical Code, NFPA 70E‐2000 ‐ Standard for Electrical Safety Requirements for Employee Workplaces, IEEE Standard 1584‐2002 ‐ Guide for Performing Arc Flash Hazard Calcula ons.

Slika 12. Primer OVO za varovanje pred oblokom (Arc Flash Hazard)



7. ZAKLJUČEK

Predstavili smo uvajanje DPN na SN v slovenski distribuciji, ki bo zaključeno v treh korakih do sredi letošnjega leta. Kot začetni postopek je izbrano najenostavnejše delo, DPN na SN in sicer čiščenje TP. V nadaljevanju je predstavljen prak čen primer čiščenja SN kablov pod obremenitvijo, kanalov in jaškov po poplavah. Odprta so vprašanja ocene tveganja in določitve postopka in potrebne OVO, ki naj bi varovala izvajalce del. Menimo, da je potrebno razpravlja o tej temi, ker smo v razgovorih spoznali, da so v praksi primeri premikov, dviganja in čiščenja SN kablov pod napetostjo brez kakršnekoli uporabe OVO oz. obstaja mnenje da pri tem delu ni nevarnos . V primeru, da se s postopki in določili, ki so opisani na konkretnem primeru oz. v pisnem sporazumu ne more doseči popolnega varnega izvajanja del z vidika varnos in zdravja pri delu, je treba za posamezne primere izdela posebne varnostne ukrepe v sodelovanju s službo za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost v določenem podjetju. Izvajalci del s svojim podpisom potrdijo pripravljenost za delo skladno z posebnimi navodili za delo, pisnim sporazumom oz. izjavo o izvajanju skupnih ukrepov iz varnos in zdravja pri delu. Pri izklopljeni TP oz. RTP, kjer se tako lahko čis z uporabo metode dela v breznapetostnem stanju, je potrebno izves predpisane ukrepe za to vrsto del. Ni nobenih posebnos razen, da je potrebno zašči kable pred mehanskimi poškodbami (ni dovoljeno hodi po kablih). Ko se izvaja delo pod napetostjo na nizki napetos , se uporabljata metodi dela »v do ku« in »na oddaljenos «. Slednja je edina dovoljena metoda čiščenja srednje napetostne opreme. Zaveda se moramo, da je potrebno pred vsakim delom na elektro opremi, definira vsa tveganja oz. rizike, kateri lahko vodijo v poškodbe ne samo na opremi temveč tudi izvajalcev del, ter načine za odpravo teh tveganj. V primeru izvajanja čiščenja v TP in kabelskih prostorih RTP, kjer je nameščena starejša elektro oprema in kabli, je potrebno upošteva dejstvo, da se z daljšo življenjsko dobo kablov oz. opreme, poslabšajo tudi dielektrične lastnos izolacije. Zaradi tega dejstva je potrebno predvide možne poškodbe izolacije, ki lahko privedejo tudi do preboja, in do katerih lahko pride med premikanjem kablov kot tudi zaradi čiščenja le teh. To zahteva v postopku vzdrževanja dodatne vizualne preglede in meritve stanja izolacije električnega sistema oz. kabelskih povezav. Menimo, da je najvarnejša metoda pri čiščenju SN kablov pod obremenitvijo metoda dela pod napetostjo. Posebno pozornost moramo posve izvajanju čiščenja SN kablov v starejših postrojih, ob upoštevanju in zadovoljitvi vseh pogojev za varno izvajanje del pod napetostjo. Ne moremo mimo vprašanja, na kakšen način in kako natančno oceni vsa tveganja pri izvedbi čiščenja postrojev in naprav, upoštevajoč dejstvo, da električne lastnos postrojev, naprav in kablov niso vedno v odličnem obratovalnem stanju oz. nimamo vedno na razpolago meritve in zapisnike o pregledu opreme. V takšnih primerih je določitev pravilne ocena tveganja izziv za stroko, kako zagotovi še varnejše delo in posledično znižanje stroškov vzdrževanja elektroenergetskih objektov in naprav.



24/X

LITERATURA

[1] Live Work Guide for Substa ons, št. 1008746, EPRI, Palo Alto, CA, ZDA, 2004

[2] J. S. T. Looms, Live working on high‐voltage lines, IEEPROC, Vol. 128, Pt. A, No. 2, March 1981

[3] Panožni standard št. GSE – 40/81, Pravila in ukrepi za varstvo pri delu v elektroenergetskih objek h, JUGEL, Beograd, 1981

[4] M. Babuder, P. Kotar, Pregled zakonskih in tehničnih določil v zvezi z delom pod napetostjo,

EIMV, Ref. št.: 8921, Ljubljana, oktober 1985

[5] Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, Ur.l. RS, št. 29/1992

[6] V. Lovrenčič, Delo pod napetostjo, Predavanje, Razvojna delavnica C&G d.o.o. Ljubljana,

Kidričevo, 15.06.2006

[7] V. Lovrenčič, B. Ružič, Delo pod napetostjo, Predpisi, Predstavitev Konzorcija in HEP NOC,

Delavnica C&G d.o.o. Ljubljana, Ljubljana, 05.10.2006

[8] Splošni pogoji za izvajanje del pod napetostjo na nizki napetos (SPID‐NN), Priročnik,

C&G d.o.o. Ljubljana, oktober 2007

[9] Pogoji izvajanja del pod napetostjo – delovni postopki na nizki napetos (PID‐NN),

Priročnik, C&G d.o.o. Ljubljana, oktober 2007

[10] Tehnični opis orodja za delo pod napetostjo na nizki napetos (TOO‐NN), Priročnik,

C&G d.o.o. Ljubljana, oktober 2007

[11] V. Lovrenčič, B. Ružič, M. Kern, Splošni pogoji izvedbe dela pod napetostjo in standard

SIST EN 50110, CIGRE ‐ CIRED, Čatež, maj 2007

[12] Z. Mile ć, V. Lovrenčič, Usposabljanje delavcev po treh izobraževalnih programih za

uporabo tehnilogije dela pod napetostjo na nizki napetos v HEP – NOC, CIGRE ‐ CIRED,

Čatež, maj 2007

[13] V. Caha, Z. Mile ć, V. Lovrenčič, Upravičenost in izplačljivost dela pod napetostjo na

postrojenih srednje napetos , CIGRE ‐ CIRED, Čatež, maj 2007

[14] V. Lovrenčič, B. Ružič, M. Kern, M. Lušin, Uvajanje dela pod napetostjo (DPN) v slovensko

elektroenergetsko okolje, 29. posvetovanje o Močnostni elektroenerge ki in sodobnih

električnih inštalacijah »Kotnikovi dnevi«, Radenci, marec 2008

[15] V. Lovrenčič, M. Gerkšič Lah, SIST EN 50110‐1:2007, Upravljanje z električnimi inštalacijami,

30. posvetovanje o Močnostni elektroenerge ki in sodobnih električnih inštalacijah

»Kotnikovi dnevi«, Radenci, 19.‐20.03.2009

[16] V. Lovrenčič, V. Caha, Uvođenje tehnologije rada pod naponom u nuklearnu elektranu Krško

na niskonaponskim postrojenjima, 9. konferenca HRO CIGRE, Cavtat, 8.‐12.11. 2009

[17] V. Lovrenčič, M. Pirc, M. Javeršek, M. Lušin, Enoletne izkušnje dela pod napetostjo na nizki

napetos v NEK in SEL, 31. posvetovanje o močnostni elektroenerge ki in sodobnih

električnih inštalacijah »Kotnikovi dnevi«, Radenci, 25.‐26.03.2010

[18] D. Matvoz, D. Bokal, G. Omahen, M. Maksić, M. Kernjak, V. Lovrenčič, Analiza uvajanja

vzdrževalnih del pod napetostjo v slovenskih distribucijskih podjetjih, EIMV, Študija št. 1861,

Ljubljana,februar 2009

[19] Splošni pogoji izvajanja del pod napetostjo na nizki napetos za distribucijo, SPID – NN DISTRIBUCIJE, Priročnik, C&G d.o.o. Ljubljana, marec 2011, 94/VL/11

[20] Pogoji za izvajanje del pod napetostjo – delovni postopki na nizki napetos za distribucijo, PID – NN DISTRIBUCIJE, Priročnik, C&G d.o.o. Ljubljana, marec 2011, 95/VL/11



[21] Tehnični opis opreme in orodja za delo pod napetostjo na nizki napetos za distribucijo,

TOOO – NN DISTRIBUCIJE, Priročnik, C&G d.o.o. Ljubljana, marec 2011, 96/VL/11

[22] V. Lovrenčič, M. Lušin, Uvajanje dela pod napetostjo na nizki napetos v

Elektro Maribor d.d., Elaborat št. 84/VL/10, C&G d.o.o. Ljubljana, december 2010


Elektro Gorenjska d.d., Elaborat št. 85/VL/11, C&G d.o.o. Ljubljana, marec 2011

[24] V. Lovrenčič, M. Lušin, M. Debeljak, Uvajanje dela pod napetostjo na nizki napetos v

Elektro Ljubljana d.d., Elaborat št. 97/VL/11, C&G d.o.o. Ljubljana, oktober 2011


Elektro Celje d.d., Elaborat št. 99/VL/11, C&G d.o.o. Ljubljana, marec 2012

[26] Pogoji za izvajanje del pod napetostjo – čiščenje na srednji napetos (PID – SN C),

Priročnik 104/VL/12, C&G d.o.o. Ljubljana, februar 2013

[27] Tehnični opis opreme in orodja za delo pod napetostjo – čiščenje na srednji napetos

(TOOO – SN C), Priročnik 105/VL/12, C&G d.o.o. Ljubljana, februar 2013

[28] V. Lovrenčič, M. Lušin, G. Kariž, Uvajanje dela pod napetostjo na srednji napetos v ELEKTRO

LJUBLJANA d.d., Izvajanje del pod napetostjo – čiščenje na srednji napetos , Elaborat št. 101/

VL/12, C&G d.o.o. Ljubljana, februar 2013


MARIBOR d.d., Izvajanje del pod napetostjo – čiščenje na srednji napetos , Elaborat št. 102/



GORENJSKA d.d., Izvajanje del pod napetostjo – čiščenje na srednji napetos , Elaborat št. 103/


[31] SIST EN 50110‐1:2007 Obratovanje električnih inštalacij

[32] Pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev

(znan kot TP 8), Ur. l. SFRJ, št. 19/1968

[33] Zakon o varnos in zdravju pri delu (ZVZD‐1), Ur. l. RS, št. 43/2011

[34] Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ‐E), Ur. l. RS, št. 10/2012

[35] Energetski zakon (EZ‐NPB 5 ‐ neuradno prečiščeno besedilo)

[36] Zakon o graditvi objektov (uradno prečiščeno besedilo) (ZGO‐1‐UPB1),

Ur. l. RS, št. 102/04, 14/05, 120/06 Odl.US: U‐I‐286/04‐46, 61/10‐ZRud‐1 (62/10 popr.),

20/11 Odl.US: U‐I‐165/09‐34

[37] Uredba o zagotavljanju varnos in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih,

Ur. l. RS št. 83/2005

[38] Varnostna pravila za delo na elektroenergetskih postrojih, Projektna skupina v sklopu Delovne

skupine za splošne zadeve, varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost GIZ distribucije

električne energije, Ljubljana, 2008

[39] Varnostna pravila za gradbeno montažna dela, Projektna skupina v sklopu Delovne skupine za

splošne zadeve, varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost GIZ distribucije električne

energije, Ljubljana, 2006

[40] Prva pomoč v elektrogospodarstvu, Delovna skupine za splošne zadeve, varnost in zdravje pri

delu ter požarno varnost GIZ distribucije električne energije, Ljubljana, 2008

[41] Pisni sporazum; št.: DEV‐16/2012; Elektro Celje, Arhiv VZD ter PV; November 2012

Documents

ČIŠČENJE TRANSFORMATORSKIH POSTAJ IN KABELSKIH …ŒIŠČENJE-TP-IN-KABELSKIH... · Ob ne upoštevanju periodike vzdrževanje še posebej objektov, ki so podvrženi obratovanju