diploma-recikliranje kabelskih snopov, električnih kablov

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Primož Štern

RECIKLIRANJE KABELSKIH SNOPOV,

ELEKTRIČNIH KABLOV IN ŽIC

Diplomsko delo

univerzitetnega študijskega programa

Gospodarsko inženirstvo – smer Strojništvo

RECIKLIRANJE KABELSKIH SNOPOV,

ELEKTRIČNIH KABLOV IN ŽIC

Diplomsko delo

Študent: Primož ŠTERN Študijski program: Gospodarsko inženirstvo Smer: Strojništvo

Mentor na FS: red. prof. dr. Andrej POLAJNAR Mentor na EPF: red. prof. dr. Anton HAUC

Maribor, september 2009

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Recikliranje kabelskih snopov, električnih kablov in žic

III

I Z J A V A

Podpisani PRIMOŽ ŠTERN izjavljam, da:

• je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom dr.

Andreja POLAJNARJA, red. prof. in dr. Antona HAUCA, red. prof.

• predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

• soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, 7. 9. 2009 Podpis: Primož Štern


IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Andreju POLAJNARJU, red.

prof., in dr. Antonu HAUCU, red. prof., za pomoč in

vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Zahvaljujem se

tudi podjetju P.V.S. d.o.o. Posebna zahvala velja staršem, ki

so mi omogočili študij.


V

RECIKLIRANJE KABELSKIH SNOPOV, ELEKTRIČNIH KABLOV IN

ŽIC

Ključne besede: reciklaža, kabelski snop, električni kabel, električna žica, proizvodna

linija, bakrova zlitina

UDK: 628.4.038:657(043.2)

POVZETEK

Odpadni kabelski snopi, električni kabli in žice danes v svetu predstavljajo vedno večji

problem. Ti odpadki so sestavljeni iz težko razgradljivih materialov, zato je reciklaža le teh

dokaj zahtevna. V diplomskem delu je predstavljen način recikliranja kabelskih snopov,

električnih kablov in žic na osnovi rezanja in hidrodinamičnega ločevanja. Opisana je celotna

sestava in postavitev proizvodne linje, stroškovna analiza projekta, kapaciteta prizvodnje in

planirani prihodki v naslednjih treh letih. Vsi izračuni in kazalci kažejo na to, da je takšna

proizvodnja donosna, z leti narašča in kaže na uspešnost predelave v podjetju P.V.S. d.o.o. S

tem bo podjetju zagotovljena nadaljnja rast in prodor na tuje trge.


VI

RECYCLING OF CABLE HARNESSES, ELECTRICAL CABLES AND

WIRES

Key words: : recycling, cable harness, electrical cable, electrical wire, production line,

copper alloy

UDK: 628.4.038:657(043.2)

ABSTRACT

Nowadays scrap cable harnesses, electrical cables and wires represent a growing problem in

the whole world. These wastes consist of persistent materials, so their recycling is rather

difficult. The main aim of this thesis is to present a way of recycling cable harnesses,

electrical cables and wires by means of cutting and water separation. In the first part, the

overall structure and the layout of the production line is described. The second part presents

the cost analysis of the project, the capacity of the production and its planned profitability for

the period of the next three years. The calculations and indicators show that such production

is profitable, increases with age and with this way of recycling it brings success for the

company PVS d.o.o. All these facts will ensure further growth of the company and its

penetration into foreign markets.


VII

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................ - 1 - 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ......................................................................................... - 1 - 1.2 KOLIČINA ODPADKOV ............................................................................................... - 2 - 1.3 PREDELAVA KABELSKIH SNOPOV, ELEKTRIČNIH KABLOV IN ŽIC ............................... - 3 - 1.4 PREDSTAVITEV PODJETJA P.V.S. D.O.O ..................................................................... - 3 - 1.5 KONKURENČNA PODJETJA ......................................................................................... - 4 -

2 DOLOČITEV TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA REZANJA IN LOČEVANJA BAKRA V PODJETJU P.V.S. D.O.O ................................ - 7 -

3 MERITVE IN ANALIZA NA OSNOVI PROTOTIPA REZALNIKA IN PROTOTIPA HIDRODINAMIČNEGA LOČILCA .................................. - 9 -

3.1 MERITVE PROTOTIPA REZALNIKA R570 .................................................................... - 9 - 3.2 ANALIZA PRIDOBLJENIH REZULTATOV REZALNIKA R570 ........................................ - 11 - 3.3 MERITEV IN ANALIZA HIDRODINAMIČNEGA LOČILCA .............................................. - 13 -

4 DOLOČITEV TEHNOLOŠKIH PARAMETROV POSAMEZNIH NAPRAV ....................................................................................................... - 14 -

4.1 REZALNIK R570 ...................................................................................................... - 14 - 4.2 HIDRODINAMIČNI LOČILEC ..................................................................................... - 15 - 4.3 POLŽNI TRANSPORTER ............................................................................................ - 16 - 4.4 VODNI REZERVOAR Z ROTACIJSKO ČRPALKO .......................................................... - 18 - 4.5 TRAČNI TRANSPORTNI TRAK ................................................................................... - 18 - 4.6 HIDRAVLIČNE ŠKARJE ............................................................................................. - 26 - 4.7 MANIPULATOR ........................................................................................................ - 30 - 4.8 TALILNA PEČ ........................................................................................................... - 31 - 4.9 KOKILE ................................................................................................................... - 32 - 4.10 ZABOJI ZA BAKRENI GRANULAT IN ODPADNO PLASTIKO ......................................... - 33 - 4.11 ZABOJI ZA ODPADNE KABELSKE SNOPE, ELEKTRIČNE KABLE IN ŽICE ...................... - 34 -

5 PRIPRAVA PROIZVODNEGA PROCESA ...................................... - 35 - 5.1 NAČRTOVANJE TEHNOLOGIJE .................................................................................. - 37 -

6 NAPOVED POSLOVANJA IN FINANČNI KAZALNIKI .............. - 49 - 6.1 PLANIRANJE INVESTICIJE ........................................................................................ - 49 - 6.2 PREDVIDENI STROŠKI IN UČINKI V EKSPLOATACIJI PROJEKTA .................................. - 50 - 6.3 POSLOVNI IZID IZ PROJEKTA .................................................................................... - 56 -


VIII

7 ZAGONSKI ELABORAT PROJEKTA RECIKLIRANJE KABELSKIH SNOPOV, ELEKTRIČNIH KABLOV IN ŽIC .............. - 60 -

7.1 UVOD ...................................................................................................................... - 60 - 7.2 VIZIJA PODJETJA ..................................................................................................... - 61 - 7.3 STRATEGIJA PODJETJA ............................................................................................ - 61 - 7.4 VSEBINA PROJEKTA ................................................................................................. - 62 - 7.5 CILJI PROJEKTA ....................................................................................................... - 65 - 7.6 TAKTIKA PODJETJA ................................................................................................. - 66 - 7.7 MREŽNI PLAN PROJEKTA ......................................................................................... - 67 - 7.8 PROJEKTNA ORGANIZACIJA ..................................................................................... - 70 -

8 ZAKLJUČEK ......................................................................................... - 71 -

9 VIRI ......................................................................................................... - 72 -


‐ 1 ‐

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

Za električno napeljavo uporabljamo vodnike, izdelane iz kovin. Najpogostejša materiala sta

baker in aluminij, ki sta dobra prevodnika. Električni tok teče po vodnikih, ki so obdani z

ustrezno izolacijsko snovjo iz različnih umetnih mas: PVC, silikon, guma …

Slika 1.1: Zgradba žic in kablov

Skupina vodnikov, konektorjev in kontaktov tvorijo kabelski snop.

Slika 1.2: Zgradba kabelskih snopov


‐ 2 ‐

Tabela 1.1: Materiali v kabelskih snopih

Kovinski materiali Nekovinski materiali

Žica iz bakra PVC 70 °C

Pokositrana bakrena žica PVC 90 °C

Material v kabel-čevljih PVC 105 °C

Pokositrani medeninasti kabel-čevlji Cu/Zn/Sn Silikon 180 °C

Medeninasti kabel-čevlji Cu Zn

Bronasti kabel čevlji CuSn

Pokositrani bronasti kabel čevlji CuSn/Sn

1.2 Količina odpadkov

Pri proizvodnji kabelskih snopov, električnih kablov in žic nastaja določena količina odpada.

Na leto se v svetu pridela približno 1.800.000 ton odpadnih električnih žic in kablov.

Električne žice, ki so v kabelskih snopih in posameznih kablih, so sestavljene iz zaščitnega

plašča, narejenega iz plastičnih materialov, ter jedra, ki ga sestavljajo posamezne bakrene ali

aluminijaste žice. V tem jedru je do 60 % bakra ali aluminija. Zaradi snovi, ki sestavljajo

posamezne električne žice, so le te zelo težko razgradljive. Z vidika ekologije ta odpad ni

primeren za deponiranje na odlagališčih za odpadke.

Slika 1.3: Odpadni kabelski snopi, električni kabli in žice


‐ 3 ‐

1.3 Predelava kabelskih snopov, električnih kablov in žic

Obstaja pa možnost nadaljnje predelave teh odpadnih električnih žic, kablov in kabelskih

snopov. Ta predelava predstavlja osnovno dejavnost družinskega podjetja P.V.S. d.o.o iz Črne

na Koroškem, ki se ukvarja z recikliranjem odpadnih žic in kablov.

V procesu recikliranja predstavlja največji problem ločevanje plastike od bakrenih žic.

Tehnologija obstoječih postopkov predelave teh materialov temelji na drobljenju materiala na

delce, velikost nekaj mikronov. Nadaljnji postopek ločevanja kovinskih in nekovinskih delov

poteka s pomočjo vpihanega zraka. Izločene kovinske materiale nato obdelajo s posebnim

metalurškim postopkom. V Evropi se le nekaj podjetij ukvarja s to metalurško predelavo.

Zaradi zahtevnosti te predelave so cene teh materialov nižje in tudi prodaja je manjša.

Da bi dosegli večjo učinkovitost nadaljnje metalurške predelave bakra, želimo doseči

čim večji granulat bakrenih žic. V ta namen načrtujemo v podjetju P.V.S. d.o.o novo

tehnologijo predelave kabelskih snopov, električnih kablov in žic, ki ne bo temeljila na

procesu drobljenja materialov, ampak na procesu rezanja žic in kablov.

V diplomski nalogi bomo predstavili postopek recikliranja teh materialov s procesom

rezanja na granulacijo od 3 do 8 mm ter postopek ločevanja kovinskih in nekovinskih delov s

pomočjo hidrodinamičnega vzgona.

1.4 Predstavitev podjetja P.V.S. d.o.o

Podjetje P.V.S. je družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 v Črni na Koroškem.

Njihova osnovna dejavnost je recikliranje odpadnih električnih kablov.


‐ 4 ‐

Naziv podjetja: P.V.S. proizvodnja in storitve reciklaže d.o.o

Direktor podjetja: Štern Jure

Sedež podjetja: Lampreče 32, 2393 Črna na Koroškem

E-pošta: [email protected]

Telefon: +386 (0)2 8239588

Telefax: +386 (0)2 8239588

Matična številka: 5567823

ID število za DDV: SI75179288

1.5 Konkurenčna podjetja

DINOS d.d

Naziv družbe: Dinos d.d.

Naslov: Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana

Predsednik uprave: Ivan Tkalec

Telefon: ++ 386 (0) 1 561 06 30

Telefax: ++ 386 (0) 1 561 25 82

Spletna stran: www.dinos.si

E-mail: [email protected]


‐ 5 ‐

Dinos je podjetje za ravnanje z odpadki, ki s procesi zbiranja, prevoza in predelave pripravlja

sekundarne surovine. Zbirajo več vrst odpadkov: papir, odpadke črne metalurgije (železo,

orodja, odsluženi stroji, …), barvne kovine (baker, medenina, aluminij, …), plastiko (folije,

embalaže, …), steklo, les, motorna vozila.

Podjetje Dinos zbrane odpadke v svojih skladiščih in predelovalnih obratih z

mehanskimi postopki s pomočjo delovnih strojev, naprav in sortirnih linij pripravi za

transport in snovno predelavo v predelovalni industriji.

MEHANSKI POSTOPKI: sortiranje, baliranje, razstavljanje, drobljenje, mletje, rezanje,

trganje, izsuševanje, mešanje.

REMATS d.o.o

Naziv družbe: REMATS d.o.o. , Reciklaža materialov in

trgovanje s sekundarnimi surovinami doma in na

tujem

Naslov: Koprska 92, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 423-14-06

Telefax: 01 423-57-99

Spletna stran: www.remats.si

E-mail: [email protected]

REMATS d.o.o. je gospodarska družba, ki se ukvarja z reciklažo materialov in njihovo

nadaljnjo prodajo v Sloveniji in na tujem. Njihovo poslovanje, delo in razvoj so usmerili v

reciklažo naslednjih materialov: odpadni kabli vseh vrst, odpadna nerjavna jekla (prokrom),

odpadna orodna in brzorezna jekla, odpadne elektronske komponente, odslužena elektronska

oprema, odpadne barvne kovine in odpadki jekla. Z inovativnimi pristopi pri upravljanju in

vodenju so uspešni in prilagodljivi pri kvalitetnem opravljanju svojega dela.


‐ 6 ‐

INGELHEIMER KABEL RECYCLING

Naziv družbe: Ingelheimer Kabel Recycling GbR

Naslov: Rheinstr. 193, Nemčija

Telefon: 06132 - 712 195

Telefax: 06132 - 712 195

Spletna stran: i-k-recycling.de

E-mail: Info(at)i-k-recycling.de

Podjetje se ukvarja z recikliranjem vseh vrst kovinskih odpadkov: železa, jekla, bakra,

aluminija.Uporabljajo različne postopke za recikliranje, kot so: soltiranje, demontiranje,

mletje, rezanje.

MMH RECYCLING

Naziv družbe: MMH Recycling Systems Ltd

Naslov: Unit 6 Broomers Hill Park, Velika Britanija

Telefon: +44 (0) 1798 874440

Telefax: +44 (0) 1798 875613

Spletna stran: http://www.mmhrecsys.co.uk/index.html

Podjetje se ukvarja z recikliranjem odpadnih kablov, elektronskih naprav, gum … Proces

recikliranja odpadnih kablov temelji na mletju in ločevanju s pomočjo vpihanega zraka.

Uporabljajo tudi magnet za odstranjevanje kovinskih delov iz bakrenega granulata. Granulat

shranjujejo v silos.


‐ 7 ‐

2 DOLOČITEV TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA REZANJA IN LOČEVANJA BAKRA V PODJETJU P.V.S. d.o.o

Celotna proizvodnja recikiliranja kabelskih snopov, električnih kablov in žic bo potekala v

enem prostoru v najeti hali.

Postopek rezanja in ločevanja (slika 2.1):

Žice in kable različnih premerov od 0,1 do 2,5 mm s hidravličnimi škarjami razrežemo na

dolžino 300 mm in jih skladiščimo v zaboj. Delavec pripelje ta zaboj do manipulatorja, ki te

razrezane žice nato podaja na transportni trak. Trak transportira material v rezalnik R570, ki

le tega razreže na velikost, ki je odvisna od sejalne mreže rezalnika. Mreža ima luknje

premera 3 do 4,5 mm. Razrezani material, ki pade iz rezalnika, s pomočjo polžnega

transporterja transportiramo v hidrodinamični ločilec. S pomočjo vzgona ločimo plastiko od

bakrenega granulata. Voda odnaša plavajočo plastiko na vibracijsko sito. Na vibracijskem situ

voda odteče nazaj v rezervoar, plastika pa pade v polžni transporter, ki jo transportira v

plastični zaboj. Bakreni granulat v hidrodinamičnem ločilcu potone do polžnega transporterja,

ki le tega nato transportira v za to pripravljen plastični zaboj. Po napolnjenju zabojev, zaboj s

plastiko odpeljemo v kontejner, zaboj z bakrenim granulatom pa do talilne peči.


8

Slika 2.1: Linija rezanja in ločevanja


‐ 9 ‐

3 MERITVE IN ANALIZA NA OSNOVI PROTOTIPA REZALNIKA IN PROTOTIPA HIDRODINAMIČNEGA LOČILCA

V podjetju že obstajata prototipa rezalnika in hidrodinamičnega ločilca. Odločili smo se za

testiranje obeh naprav. Meritve smo opravili, da ugotovimo ustreznost posameznega prototipa

za vgradnjo v bodočo proizvodno linijo recikliranja kabelskih snopov, električnih kablov in

žic.

3.1 Meritve prototipa rezalnika R570

Testirali smo granulacijo in kapaciteto rezalnika R570. Za izvedbo meritev smo najprej

pripravili material za razrez. Kabelske snope, električne kable in žice smo razrezali s

hidrlavličnimi škarjami na različne dolžine.

1000 kg 50 mm

1000 kg 300 mm

1000 kg 500 mm

Pripravili smo sejalne mreže različnih kapacitet z izvrtinami: 3 mm, 4,5 mm, 6 mm.

V tabelah 3.1 in 3.2 so prikazani rezultati opravljenih meritev.


‐ 10 ‐

Tabela 3.1: Testiranje rezalnika R570 z žicami bakra, premera 0,1 do 0,3 mm

Kapaciteta rezanja kg/h

Mreža

Material

3 mm 4,5 mm 6 mm Opombe

l= 50 mm 210 260 / Pri testiranju rezalnika z

mrežo 6 mm je bil granulat

prevelik in se bakrene žice

niso ločile od plastičnega

plašča.

l=300 mm 160 210 /

l=500 mm 125 180 /

Brez

predrezanja

50 80 /

Tabela 3.2: Testiranje rezalnika R570 z žicami bakra, premera 0,5 do 2,5 mm

Kapaciteta rezanja kg/h

Mreža

Material

3 mm 4,5 mm 6 mm Opombe

l= 50mm / 280 330 Pri testiranju rezalnika z

mrežo 3 mm je bil bakreni

granulat majhen. Žic brez

predrezanja ni mogoče

reciklirati.

l=300mm / 190 250

l=500mm / 110 160

Brez

predrezanja

/ / /


‐ 11 ‐

3.2 Analiza pridobljenih rezultatov rezalnika R570

0

50

100

150

200

250

300

50-100 100-300 300-500 brez predrezanja

Kg/

h

Dolžina razrezanih žic

Testiranje rezalnika R570 z žicami bakra premera 0,1 do 0,3mm

sejalna mreža-3mm izvrtinesejalna mreža-4,5mm izvrtine

Slika 3.1: Grafični prikaz rezultatov analize pri rezanju žic bakra od 0,1 do 0,3 mm

Pridobljeni rezultati testiranja rezalnika R570 nam pokažejo, da je količina predelanega

materiala odvisna od dolžine predrezanih žic in od velikosti izvrtin v sejalni mreži. S

predrezanjem žic na krajšo dolžino povečujemo kapaciteto rezalnika.

0

20

40

60

80

100

120

140

50-100 100-300 300-500 brez predrezanja

Ods

tote

k %

Dolžine razrezanih žic

Procentualni prikaz kapacitet rezalnika R570 z žicami bakra premera 0,1 do 0,3mm

sejalna mreža-3mm izvrtinesejalna mreža-4,5mm izvrtine

Slika 3.2: Grafični prikaz kapacitete rezalnika R570 z žicami premera 0,1 do 0,3 mm


‐ 12 ‐

Rezalnik s sejalno mrežo z izvrtinami 4,5 mm ima v povprečju 20 % večjo kapaciteto kot

rezalnik s 3 mm mrežo. Razlika je razvidna pri vseh dolžinah razrezanih žic.

ANALIZA PRIDOBLJENIH REZULTATOV PRI REZANJU ŽIC BAKRA 0,5 DO

2,5 mm

Pri testiranju rezalnika s sejalno mrežo z izvrtinami 3 mm so bile žice razrezane na prekratko

dolžino in je bila kapaciteta v primerjavi z drugimi sejalnimi mrežami premajhna. Zaradi tega

te sejalne mreže nismo uporabljali v nadaljnjih postopkih testiranja.

0

50

100

150

200

250

300

350

50‐100 100‐300 300‐500

Kg/

h

Dolžina razrezanih žic

Testiranje rezalnika R570 z žicami bakra premera 0,5 do 2,5mm

sejalna mreža-4,5mm izvrtinesejalna mreža-6mm izvrtine

Slika 3.3: Grafični prikaz rezultatov analize pri rezanju žic bakra od 0,5 do 2,5 mm

0

20

40

60

80

100

120

140

50-100 100-300 300-500

Ods

tote

k %

Dolžine razrezanih žic

Procentualni prikaz kapacitet rezalnika R570 z žicami bakra premera 0,5 do 2,5mm

sejalna mreža-4,5mm izvrtinesejalna mreža-6mm izvrtine

Slika 3.4: Grafični prikaz kapacitete rezalnika R570 z žicami premera 0,5 do 2,5 mm


‐ 13 ‐

Iz diagramov je razvidno, da je kapacitete rezalnika R570 zelo odvisna od dolžine predrezanih

kablov. Razlika v kapaciteti med 50 mm in 500 mm dolgimi predrezanimi kabli je 90 %.

3.3 Meritev in analiza hidrodinamičnega ločilca

Meritve hidrodinamičnega ločilca smo opravili z granulatom, presejanim skozi mrežo z

izvrtinami 4,5 mm.

V tabeli 3.3 so prikazani rezultati meritev ločevanja bakrenega granulata od plastičnih

delcev. Meritve smo opravili pri različnih premerih bakrenih žic.

Tabela 3.3: Meritve hidrodinamičnega ločilca

Granulat Kapaciteta kg/h % ločevanja

Premer bakrenih žic 0,1-0,3 mm 350 89,8

Dolžina plastičnih delcev 1-3 mm

Premer bakrenih žic 0,5-2,5 mm 410 99,1

Dolžina plastičnih delcev 1-4 mm

Meritve so pokazale, da je pri debelejših bakrenih žicah učinek hidrodinamičnega ločevanja

večji.


‐ 14 ‐

4 DOLOČITEV TEHNOLOŠKIH PARAMETROV POSAMEZNIH NAPRAV

4.1 Rezalnik R570

Rezalnik R570 (slika 4.1) je izdelan za rezanje kabelskih snopov, električnih kablov in žic.

Vgrajene ima rotorske in statorske nože.

Slika 4.1: Rezalnik R570

Osnovni tehnični podatki:

Moč elektromotorja P=25 kW

Število vrtljajev motorja n=710 min-1

Število vrtljajev rezalnika n=620 min-1

Max. kapaciteta rezanja 400 kg/h


‐ 15 ‐

4.2 Hidrodinamični ločilec

Hidrodinamični ločilec (slika 4.2) je sestavljen iz ogrodja in vijačnice za transport bakrenega

granulata. Pretok vode skozi vodni ločilec in vzgon za ločevanje plastičnih delcev od

bakrenega granulata uravnavamo z zapornim ventilom. Vzgon je odvisen od vrste razrezanega

materiala.

Slika 4.2: Hidrodinamični ločilec


‐ 16 ‐

4.3 Polžni transporter

Zaradi vzdrževanja bomo v proizvodnji liniji recikliranje kabelskih snopov, električnih kablov

in žic uporabili enake motoreduktorje za vse polžne transporterje (slika 4.3).

Slika 4.3: Polžni transporter

Osnove preračuna polžnega transporterja:1

Preračun zmogljivosti vijačnice polžnega transporterja

(4.1)

— zunanji premer vijačnice

/ — nasipna gostota materiala

— koeficient polnitve

— koeficient izvedbe vijačnice

k — koeficient nagiba

c — koeficient dolžine

1 Izračunano po viru: Iztok Potrč. Transportni sistemi : zbrano gradivo. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 1999 (Stran 138 do 146)


‐ 17 ‐

/ — število obratov gredi polža

— vzpon vijačnice polža

Izračun:

0,1 ; 4,5 ; 0,2; 0,98; 0,6; 0,95; 60 ; 0,08

60 40 0,1 4,50,1

4 0,2 0,98 0,6 0,95 0,947

Določitev potrebne moči motorja

( 4.2)

— izkoristek motorja

— dolžina polža

— koeficient horizontalnega odpora

Izračun:

0,8; 25; 3

3 30 1,5

9,81 0,9473600 0,8 3 25 1,28 0,247


‐ 18 ‐

4.4 Vodni rezervoar z rotacijsko črpalko

Vodni rezervoar omogoča zaprt sistem cirkulacije vode med hidrodinamičnim ločilcem in

rezervoarjem. Rotacijska črpalka črpa vodo iz rezervoarja v hidrodinamični ločilec in s tem

ustvarja vzgon. Iz hidrodinamičnega ločilca voda odteka skozi vibracijsko sito nazaj v

rezervoar.


Volumen rezervoarja V=1,25 m3

Moč črpalke P=0,5 kW

Pretok Q=150 l/min

4.5 Tračni transportni trak

Slika 4.4: Transportni trak

Transportni trak (slika 4.3) transportira razrezane žice od manipulatorja do rezalnika R570.

Zmogljivost tračnega transportnega traka smo določili glede na maksimalno kapaciteto

rezalnika R570. Transportni material je suh, ima konstantno temperaturo, površinske

obremenitve na transportnem traku so majhne, zato smo izbrali tekstilni trak, izdelan iz

umetnega materiala poliamida.


‐ 19 ‐

Osnove preračuna transportnega traka:2

Odpori pri gibanju:


Zahtevana zmogljivost 500

Hitrost transporterja 1

Dolžina transporterja 4

Širina traku 0,5

Nagibni kot transporterja 22°

Slika 4.5: Točke in nagibni kot transportnega traku

Točka 1

Točka 2

∆ ∆ š (4.3)

2 Izračunano po virih: Iztok Potrč. Transportni sistemi : zbrano gradivo. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 1999 (stran 50 do 63) in Matjaž Šraml. Sistemi in konstrukcije za transport - Verzija 1. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2005 (stran 1 do 7)

22°


‐ 20 ‐

Izračun:

∆ š 0

3,71 36,74 89,53 0 56,50

Prirastek sile zaradi skupnega trenja pri gibanju

∆ (4.4)

— skupni koeficient trenja

/ — gravitacijski pospešek

— dolžina transportiranja

/ — metrska masa rotirajočih delov valjčkov

/ — metrska masa transportiranega materiala

/ — metrska masa traka

° — nagibni kot transporterja

Izračun:

0,022; 9,81 / ; 4 ; 22°; 2,5 / ; 2,13 /

∆ 0,022 9,81 4 2,13 0 2,5 cos 22° 3,71

3,6 0

/ — zmogljivost transporterja

(4.5)

— ocenjena masa rotirajočih delov valjčkov

— razdalja med podpornimi valjčki na povratni veji


‐ 21 ‐

Izračun:

83,750 2,13 /

Ocenitev mase rotirajočih delov valjčkov za ravni trak

( 4.6)

Izračun:

10 0,5 3 8

Razdalja med podpornimi valjčki na povratni veji

,

(4.7)

— razdalja med podpornimi valjčki na nosilni veji

Izračun:

1500

2,5 1500 3750

Prirastek sile zaradi spusta transportirnega materiala in traku

(4.8)

Izračun:

9,81 4 sin 22° 0 2,5 36,74

Celotni odpor zaradi usmerjevalnih valjčnih sklopov na povratni veji

(4.9)

— število usmerjevalnih valjčnih sklopov

— torni koeficient trak/valjček


‐ 22 ‐

Izračun:

3 (konstrukcijsko določeno)

0,3 0,4 0,35

3 9,81 2,5 3,750 cos 22° 0,35 89,53

Točka 3

∆ (4.10)

Izračun:

18,9 0,00546 18,9 1,00546

Preusmeritev traku na negnanem bobnu:

∆ (4.11)

Izračun:

∆ 18,9 0,00284 0,00263 18,9 0,00546

Pregibanje traka

, , (4.12)

— celotna debelina traka

— premer bobna

Izračun:



9 0,5 140 0,011,05

0,50,003

0,1 18,9 0,00284


‐ 23 ‐

Ležajno trenje

, (4.13)

— notranji premer ležaja bobna

— absolutna vrednost vektorske vsote sil na bobnu

Izračun:


2,1 (konstrukcijsko določeno)

0,0050,025

0,1 2,1 0,00263

Točka 4

∆ (4.14)

Izračun:

6,69 38,38 45,07

Prirastek sile zaradi skupnega trenja pri gibanju

∆ (4.15)

Izračun:

∆ 0,22 9,81 4 5,33 0,11 2,5 cos 22° 6,69

Metrska masa traka:

(4.16)

q8

1,5 5,33 kg/m


‐ 24 ‐

Metrska teža transportnega materiala

, (4.17)

0,43,6 1 0,11 /

Prirastek sile zaradi dviga transportirnega materiala in traka

∆ (4.18)

Izračun:

∆ 9,81 4 sin 22° 0,11 2,5 38,38

Eytelweinova enačba

Slika 4.6: Objemni koti tračnega transporterja

(4.19)

(4.20)

Objemni kot

(4.21)


‐ 25 ‐

Izračun:

180° 50,1° 129,9° 2,27

180°

0,3

Varnost proti zdrsu

(4.22)

ln 1,30,3 1 50,1°

1,3

Izračun sil v traku

(4.23)

F F e , , F 1,976 N

56,50

18,9 1,00546

45,07

1,00546 1,00546 56,50 18,9 1,00546 75,70

1,00546 75,70 45,07 1,00546 120,77

1,00546 120,77 1,976

120,771,976 1,00546 124,43

124,43 56,50 180,93

18,9 1,00546 180,93 200,82

200,82 45,07 245,89


‐ 26 ‐

Določitev potrebne moči motorja:

(4.24)

Izračun:

,,

= 142 0,18 kW

— obodna sila

245,89 124,43 121,46

0,85 0,95 0,9

4.6 Hidravlične škarje

Osnove preračuna hidravličnih škarij:3

Osnovni tehnični podatki

0,4 — max. masa odrezka žic pri enem odrezu škarij

8,5 /

300 — dolžina žic

Premer žic pri enem odrezu

(4.25)

0,48,5 0,047 47 10

(4.26)

3 Izračunano po spletnem viru: Višja strokovna šola Novo mesto- Drago Simončič. Hidravlika 5 [svetovni splet]. Dostopno na http://www.sc-nm.com/scnm/_visja/Documents/3_Hidravlika%205.pdf


‐ 27 ‐

4 47 10300 14

Izračun sile rezanja žic:

(4.27)

-rezalna ploskev

/ -strižna trdnost

(4.28)

144 153,9

250 / (Strojno tehnološki priročnik, str.192)

Izračun:

153,9 250 38475

Slika 4.7: Sila pri enem odrezu žic s hidravličnimi škarjami

0,8 40 0,4 0

40 0,40,8 20

40 kN

F=?

0,4 m 0,4 m


‐ 28 ‐

Izračun hidravličnega cilindra:

Premer batnice

(4.29)

— teoretična sila na batnico

— aktivna površina bata

— tlak

Izračun:

20

80

2000080 10 2500

(4.30)

2500 456,41

Hod batnice

3 — čas hoda batnice pri dvigu in spustu

(4.31)

2501,5 166,6 /


‐ 29 ‐

Preračun pretoka hidravlične črpalke:

(4.32)

— površina batnice

/ — hitrost batnice

— koeficient izkoristka

Izračun:

(4.33)

0,074 38 10

70

166,6 0,16 /

0,96

3,8 10 0,16 0,96 5,83 10 35 /

Potrebna moč motorja:

(4.34)

— tlak

Izračun:

80

35

35 80600 4,66


‐ 30 ‐

4.7 Manipulator

Slika 4.8: Manipulator

Naloga manipulatorja (slika 4.8) je nalaganje razrezanih žic iz zaboja na transportni trak.

Njegovo gibanje poteka po z-osi in x-osi. Gibanje in prijemanje mu omogočajo celindri, ki

delujejo na stisnjen zrak.


‐ 31 ‐

4.8 Talilna peč

Slika 4.9: Talilna peč

Tehnični podatki:

Masa [kg]: 1350

Moč [kW]: 66

Max temperatura [˚]: 1450

Kapaciteta [kg-Cu]: 300

Talilna moč [kg/h-Cu]: 140 (pri 1000˚)

Velikost peči (š/g/v)[mm]: 1450/1320/1300


‐ 32 ‐

4.9 Kokile

Uporabili bomo kokile (slika 4.10) iz sive litine:

Slika 4.10: Kokila

Tehnični podatki:

Velikost (d/š/v) [mm]: 500 × 130 × 110

Teža odlitka [kg]: 30

Material: siva litina


‐ 33 ‐

4.10 Zaboji za bakreni granulat in odpadno plastiko

Uporabili bomo standardne zaboje (slika 4.11):

Slika 4.11: Plastični zaboj za bakreni granulat in odpadno plastiko

Tehnični podatki:

Zunanje dimenzije (d/š/v) [mm]: 1200 × 1000 × 580

Volumen [l]: 400

Temperaturno območje: -40 °C do +80 °C


‐ 34 ‐

4.11 Zaboji za odpadne kabelske snope, električne kable in žice

Razrezane kabelske snope, električne kable in žice na 300 mm dolžine, bomo hranili v

kovinskih zabojih (slika 4.12)

Slika 4.12: Kovinski zaboj za kabelske snope, električne kable in žice

Tehnični podatki:

Zunanje dimenzije (d/š/v) [mm]: 1200 × 1000 × 800

Volumen [l]: 960

Nosilnost [kg]: 1500


‐ 35 ‐

5 PRIPRAVA PROIZVODNEGA PROCESA

Proizvodnja bo v celoti potekala v prostorih najete hale (slika 5.1). V skladišču bomo v

kovinskih zabojih skladiščili odpadne kabelske snope, električne kable in žice. Delavec bo z

viličarjem pripeljal zaboj do podajalne mize s hidravličnimi škarjami. Odpadke bo odložil na

mizo, ki jih bo pripeljala v hidravlične škarje. Škarje bodo razrezale žice na dolžino 300 mm.

Dolžino rezanja žic bomo uravnavali s spreminjanjem hitrosti podajalne mize. Zaboj z

razrezanimi žicami bo delavec odpeljal do manipulatorja. Delovanje linije za rezanje in

ločevanje bo popolnoma avtomatizirano. Odpadno plastiko, ki se bo zbirala v plastični

posodi, bomo z viličarjem odpeljali v kontejner zunaj hale. Bakreni granulat, ki se zbere v

drugi plastični posodi, odpeljemo z viličarjem do talilne peči. Granulat s primerno posodo

ročno vsipamo v talilni lonec. Da bo lonec poln taline, bo potrebnih sedem polnitev. Med

taljenjem bomo vzeli vzorec taline in ga pregledali s spektrometrom. Po merjenju bomo

dodali potrebne legirne elemente ter zlitino ponovno testirali. Na koncu bomo talino vlili v

kokile. Pri prvem vlivanju bomo napolnili osem kokil. Po ohlajanju bomo kokile izpraznili in

jih uporabili za ponovno vlivanje. Popolnoma ohlajene odlitke bomo zložili na paleto, jih

povili s trakom in jih stehtali. Po tehtanju bomo paleto odpeljali v skladišče.


‐ 36 ‐

Slika 5.1: Postavitev proizvodnje v najemniško halo


‐ 37 ‐

5.1 Načrtovanje tehnologije

Preračun časov z določitvijo potrebnega števila delovnih mest:4

4 Izračunano po viru: Buchmeister Borut in Polajnar Andrej. Priprava proizvodnje za delo v praksi : univerzitetni učbenik. Maribor : Fakulteta za strojništvo, 2000

FS Maribor

LANPS

Šifra izdelka

ANALIZA DELA Nomenklatura

Izdaja 0 1 2 3 4 5 6 Št. operacije: 1 Naziv DM:

Naziv izdelka - poz. Šif. SM / Šif. DM

Naziv operacije: Rezanje kabelskih snopov,električnih kablov in žic na dolžino 300mm

Material v operaciji: Kg: Iz operacije: Kg:

Orodje: Hidravlične škarje Kg:

Merila:

t1 = tt · (1+Kd) = 0,5 · ( 1 + 0,15 ) = 0,57 min Kn = 0,13

tpz = tpzo⋅(1+Kd )⋅(1+Kn⋅Ko) = 8 · ( 1 + 0,15 ) · ( 1 + 0,13 · 1,5 ) = 10,9 min Kd = 0,15

tN = tpz +Zn ⋅t1 = 10,9 + 400 · 0,57 = 238,9 min Ko = 1,5

Izdelal: Primož Štern Dne: 12.8.2009 Kontroliral: Dne:

Zap. št. Faza Element dela Analiza telo tpzo Beležke

1 Čas urejanja prostora 8

2 Nalaganje materiala na podajalno mizo

in rezanje na 300 mm

tt1 0,5

3 Opravimo 400

ciklusov

nalaganja

materiala in

rezanja

4

5 Σtt = 0,5

6 Σtp =0 0

7 Σtpzo = 8


‐ 38 ‐

FS Maribor

LANPS

Šifra izdelka




Naziv operacije: Taljenje bakrenega granulata


Orodje: Talilna peč Kg:

Merila:

t1 =( tt + tp⋅(1+Kn⋅Ko ))⋅(1+Kd) = ( 204 + 27,1 · ( 1 + 0,30 · 2,05 )) · ( 1 + 0,15 ) = 285 min Kn = 0,30


tN = tpz +Zn ⋅t1 = 33,4 + 1 · 285 = 318min Ko = 2.05



1 Preskrba z dokumentacijo 2

2 Polnjenje peči s surovino 8

3 Taljenje surovine tt1 54

4 Očna kontrola 0,02












‐ 39 ‐





19 Jemanje vzorca kovine 2

20 Pregled strukture 5 Delavec pri peči

dela tpzo=18 min

in tp = 27,1,

ostali čas se

talina topi,

delavec ima

prosto.

21 Dodajanje legirnih elementov 2

22 Ponovno jemanje vzorca kovine 2

23 Ponovni pregled strukture 5

24 Σtt = 204

25 Σtp = 27,1

26 Σtpzo = 18


‐ 40 ‐

FS Maribor

LANPS

Šifra izdelka




Naziv operacije: Vlivanje kokil


Orodje: Kg:

Merila:

t1 =( tt + tp⋅(1+Kn⋅Ko ))⋅(1+Kd) = ( 60 + 75 · ( 1 + 0,29 · 2,05 )) · ( 1 + 0,15 ) = 206,5 min Kn = 0,29


tN = tpz +Zn ⋅t1 = 12,8 + 1 · 206,5 = 219,3 min Ko = 2,05



1 Priprava kokil za litje 5

2 Priprava palete 2

3 Vlivanje v kokile (8 kom.) tt1 30

4 Ohlajanje odlitkov 30

5 Odlaganje odlitkov na paleto 5

6 Priprava kokil za litje 5

7 Vlivanje v kokile (8 kom.) tt2 30

8 Ohlajanje odlitkov 30

9 Odlaganje odlitkov na paleto 5

10 Σtt = 60

11 Σtp = 75

12 Σtpzo = 7


‐ 41 ‐

FS Maribor

LANPS

Šifra izdelka




Naziv operacije: Pakiranje odlitkov bakrene zlitine


Orodje: Kg:

Merila:

t1 =( tt + tp⋅(1+Kn⋅Ko ))⋅(1+Kd) = ( 15 + 1,5 · ( 1 + 0,13 · 1,5 )) · ( 1 + 0,15 ) = 19,3 min Kn = 0,13

tpz = tpzo⋅(1+Kd )⋅(1+Kn⋅Ko) = 5,7 · ( 1 + 0,15 ) · ( 1 + 0,13 · 1,5 ) = 7,8 min Kd = 0,15

tN = tpz +Zn ⋅t1 = 7,8 + 1 · 19,3 = 27,1 min Ko = 1,5



1 Priprava stroja za ovijanje s trakom 0,2

2 Ovijanje z trakom tt1 5

3 Tehtanje 5

4 Skladiščenje 1

5 Σtt= 5

6 Σtp= 0

7 Σtpzo= 6,2


‐ 42 ‐

FS Maribor

LANPS

Šifra izdelka




Naziv operacije: Odvoz odpadne plastike


Orodje: Kg:

Merila:

t1 =( tt + tp⋅(1+Kn⋅Ko ))⋅(1+Kd) = ( 3 + 3 · ( 1 + 0,13 · 1,5 )) · ( 1 + 0,15 ) = 7,5 min Kn = 0,13


tN = tpz +Zn ⋅t1 = 2,7 + 5 · 7,5 = 40,6 min Ko = 1,5



1 Priprava viličarja 1

2 Odvoz plastike tt1 3

3 Dovoz praznega zaboja 3

4 Parkiranje viličarja 1

5

Odvoz odpadne

plastike

opravimo 5 krat.

6 Σtt = 3 3

7 Σtp = 3 3

8 Σtpzo = 2 2


‐ 43 ‐

FS Maribor

LANPS

Šifra izdelka




Naziv operacije: Odvoz bakrenega granulata


Orodje: Kg:

Merila:

t1 =( tt + tp⋅(1+Kn⋅Ko ))⋅(1+Kd) = ( 3 + 3 · ( 1 + 0,13 ·1,5 )) · ( 1 + 0,15 ) = 7,5 min Kn = 0,13


tN = tpz +Zn ⋅t1 = 4,1 + 1 · 7,5 = 11,6 min Ko = 1,5



1 Priprava viličarja 1

2 Odvoz bakrenega granulata tt1 3

3 Dovoz praznega zaboja 3

4 Parkiranje viličarja 1

14 Σtt = 3

15 Σtp = 3

16 Σtpzo = 2


‐ 44 ‐

Tabela 5.1: Proizvodne operacije

Št. op. Operacija tpz (min) t1 (min)

1. Rezanje kabelskih snopov, električnih kablov in žic 10,9 238,9

2. Taljenje bakrenega granulata 33,4 318

3. Vlivanje v kokile 12,8 219,3

4. Pakiranje odlitkov bakrene zlitine 7,8 27,1

5. Odvoz odpadne plastike 2,7 40,6

6. Odvoz bakrenega granulata 4,1 11,6

Σtpz= 71,7 Σtt= 855,8

Ocena režima dela

∑ (5.1)

/ — letni obseg proizvodnje

— skupno število operacij

— število delovnih dni v letu

— koristno število ur v delovni izmeni

— izkoristek delovnega časa

Izračun:

314 / ; 6; 253 / ; 7,5 / ; 0,78;

855,8

∑60

314 855,860 253 7,5 0,78 6 0,50


‐ 45 ‐

Izberemo eno izmeno na dan.

1 /

Koristna kapaciteta delovnih mest

(5.2)

253 7,5 1 0,78 60 88803 /

Ritem tehnološkega postopka

(5.3)

88803314 282,8 /

Potrebno število delovnih mest po operacijah

(5.4)

/ — letni obseg proizvodnje

— normativni čas za x-operacijo

/ — koristna kapaciteta delovnih mest

— število serij na leto

— pripravljalno-zaključni čas za x-operacijo

Rezanje kabelskih snopov, električnih kablov in žic

314 / ; 238,9 ; 88803 / ; 1; 10,9

314 238,988803 1 10,9 0,85


‐ 46 ‐

Taljenje bakrenega granulata

126 / ; 318 ; 88803 / ; 1; 33,4

126 31888803 1 33,4 0,45

Vlivanje kokil

126 / ; 219,3 ; 88803 / ; 1; 12,8

126 219,388803 1 12,8 0,31

Pakiranje odlitkov bakrene zlitine

126 / ; 27,1 ; 88803 / ; 1; 7,8

126 27,188803 1 7,8 0,04

Odvoz odpadne plastike

317 / ; 40,6 ; 88803 / ; 1; 2,7

314 40,688803 1 13,7 0,14

Odvoz bakrenega granulata

314 / ; 11,6 ; 88803 / ; 1; 4,1

314 11,688803 1 4,1 0,04


‐ 47 ‐

Tabela 5.2: Število delovnih mest po operacijah

Operacija Mxp Mxd

1 0,85 + 0,15 = 1

Σ

Višek

0,85 → 1

1 – 0,85 = 0,15

2

3

4

5

6

0,45 + 0,009 =0,459

0,31 + 0,046 =0,356

0,04 + 0,0008 =0,0408

0,14 + 0,002 =0,142

0,04 + 0,0008 =0,0408

Σ

Višek

0,98 → 1

1 – 0,98 = 0,02

Tabela 5.3: Izkoriščenost kapacitet delovnih mest

Operacija x 1 2 3 4 5 6

Mxp 0,85 0,45 0,31 0,04 0,14 0,04

Yx - 0,45 0,31 0,04 0,14 0,04

Mxd 1 0,459 0,356 0,0408 0,142 0,0408

Σ = 2 delovnih mest


‐ 48 ‐

Tabela 5.4: Povprečna izkoriščenost delovnih mest

Delovno

mesto

Operacije ki

se izvajajo

Izkoriščenost koristnega časa Izkoriščenost

delovnega časa

1 1 0,85 0,66

2 2,3,4,5,6 0,45 +0,31 + 0,04 + 0,14 + 0,04 = 0,98 0,76

1,42

Povprečna izkoriščenost delovnih mest:

1,422 0,71 70 %


‐ 49 ‐

6 NAPOVED POSLOVANJA IN FINANČNI KAZALNIKI

6.1 Planiranje investicije

V tabeli 6.1 je prikazan načrt investicije, ki zajema nakup strojev in opreme za postavitev

linije recikliranja kabelskih snopov, električnih kablov in žic.

Tabela 6.1: Investicija

Investicija CenaRezalnik R570 38.000,00 €Hidrodinamični ločilec 8.000,00 €Polžni transporter 1 1.250,00 €Polžni transporter 2 1.250,00 €Polžni transporter 3 1.250,00 €Dozirni transporter 2.100,00 €Manipulator 3.000,00 €Podajalni mizi 2.500,00 €Hidravlične škarje (2 kosa) 8.000,00 €Vodni rezervoar s črpalko 850,00 €Zaboji za baker (5 kosov) 900,00 €Zaboj za odpadno plastiko (20 kosov) 3.600,00 €Talilna peč 33.000,00 €Kokile (8 kosov) 5.000,00 €Spektrometer 25.000,00 €Viličar 12.000,00 €Dostavno vozilo 20.000,00 €Brusilni stroj 20.000,00 €Računalniška oprema 5.000,00 €Pisarniška oprema 2.000,00 €Zagon proizvodne linije 5.200,00 €SKUPAJ 197.900,00 €


‐ 50 ‐

6.2 Predvideni stroški in učinki v eksploataciji projekta

V tabeli 6.2 je prikazano število delovnih mest za potrebe proizvodne linije.

Tabela 6.2: Stroški delovnih mest

Delovno mesto Št. Delovnih mest Stroški/mesec Stroški /letnoDelavec 2 2.400,00 € 28.800,00 €SKUPAJ 2.400,00 € 28.800,00 €

Višino njunih plač bomo določili na osnovi primerjave s plačami podobnih delovnih mest v

slovenskih podjetjih.

Količina predelanega materiala

Tabela 6.3: Predelan material in količina bakrove zlitine

Leto Količina predelanega materiala ( kg/leto) Količina bakrove zlitine (kg/leto)2010 285600 1260002011 300000 1440002012 315000 156000

Količino potrebnih odpadnih kabelskih snopov, električnih kablov in žic smo izračunali glede

na kapaciteto rezalnika R570, ki je v letu 2010 predvidena 170 kg/h. V letu 2010 tako

potrebujemo 285,6 t odpadnega materiala (tabela 6.3). Kapaciteta rezalnika R570 se bo v letu

2011 povečala za 5 % in v letu 2012 še za nadaljnjih 5 %. Ker je izkoristek pri recikliranju

okoli 50 %, dobimo v letu 2010 iz 285,6 t predelanega materiala 126 t bakrove zlitine.


‐ 51 ‐

Stroški nabavnega materiala

Tabela 6.4: Nabava materiala

Stroki nabavljenega materiala 2010 2011 2012Kabelski snopi, električni kabli in žice 345.000,00 € 400.000,00 € 460.000,00 €Legirni element (kositer) 60.000,00 € 63.000,00 € 66.150,00 €SKUPAJ 405.000,00 € 463.000,00 € 526.150,00 €

Cena odpadnih kabelskih snopov, električnih kablov in žic je 1,2 €/kg. V letu 2010 bodo

stroški tega materiala znašali 345.000 € (tabela 6.4). V letu 2011 predvidevamo povečanje

kapacitete recikliranja za 5 % in 10 % povečanje cene odpadnega materiala.V letu 2012

predvidevamo nadaljnjih 5 % povečanja kapacitete in 10 % povečanja cene odpadnega

materiala.

Predvidena cena legirnega elementa za leto 2010 je 10 €/kg. V letu 2011 predvidevamo

10 % rast in v letu 2012 nadaljnjih 10 %.

Stroški transporta

Tabela 6.5: Transport v letu 2010

Stroški transporta 2010 2011 2012Dostava odpadnega materiala 30.000,00 € 31.500,00 € 33.075,00 €Odvoz bakrove zlitine 13.000,00 € 13.650,00 € 14.332,00 €SKUPAJ 43.000,00 € 45.150,00 € 47.407,00 €

Predvidena cena za prevoženi kilometer tovornega vozila (nosilnost 24 t) za dostavo

odpadnega materiala za leto 2010 je 1,2 €. Zaradi različne oddaljenosti lokacij nabave

materiala predvidevamo za leto 2010 približno 25000 km (tabela 6.5). Predvidena cena za

prevoženi kilometer tovornega vozila (nosilnost 12 t) za odvoz bakrene zlitine za leto 2010

znaša 1 €. V letih 2011 in 2012 predvidevamo vsako leto 5 % povišanje stroškov.


‐ 52 ‐

Stroški obratovanja

Tabela 6.6: Stroški obratovanja

Stroški obratovanja 2010 2011 2012Elektrika 13.930,00 € 14.626,00 € 15.357,00 €Ogrevanje 6.000,00 € 6.000,00 € 6.000,00 €Odvoz odpadne plastike 20.000,00 € 22.000,00 € 24.000,00 €Pisarniški material 2.000,00 € 2.000,00 € 2.000,00 €SKUPAJ 41.930,00 € 44.626,00 € 47.357,00 €

Letna poraba elektrike je 147000 kW/h. Predvidena cena kW/h za leto 2010 je 0,06 €. Z

obračunom priključne moči in prispevkov zanašajo stroški elektrike za leto 2010 predvidenih

Predvidena rast cene električne energije je na letni ravni 5 %. Za odvoz odpadne plastike

predvidevamo 40 kontejnerjev velikosti 7,5 m3. Cena enega odvoza kontejnerja je 455 €.

Predvidena rast cene odvoza odpadne plastike je na letni ravni 10 %.

Stroški najema hale

Predvidena je najemnina hale 1 leto (tabela 6.7).

Tabela 6.7: Najemnina hale

Najamnina hale Cena2010 24.000,00 €2011 24.000,00 €2012 24.000,00 €

Za kapacitete proizvodne linije potrebujemo prostor velikosti 180 m2. Predvidena cena za

najem hale znaša 2000 € mesečno.


‐ 53 ‐

Stroški vzdrževanja

Tabela 6.8: Stroški vzdrževanja

Vzdrževanje 2010 2011 2012Brušenje nožev 7.680,00 € 7.680,00 € 7.680,00 €Stroji 3.600,00 € 3.600,00 € 3.600,00 €SKUPAJ 11.280,00 € 11.280,00 € 11.280,00 €

Predvideni stroški vzdrževanja in brušenja nožev so za vsa tri leta enaki (tabela 6.8). Brušenje

nožev bo potekalo 24 krat na leto. Cena enega brušenja znaša 330 €. Za vzdrževanje ostalih

strojev proizvodne linije predvidevamo letni znesek 3600 €.

Stroški amortizacije

Odločili smo se za amortizacijo po enakomerni časovni metodi (tabela 6.9 in 6.10). To

amortizacijo bomo uporabili tako pri strojih kot pri dostavnem vozilu. Po tej metodi bo

znesek amortizacije vsako leto enak. Za to metodo smo se odločili, ker nam omogoča, da

bomo lahko v petih letih stroje v celoti odpisali.

Tabela 6.9: Amortizacija strojev

Leto amortizacije strojev Amortizacijska osnova Amortizacijska stopnja Amortizacijski znesek Neodpisana vrednost1 170.700,00 € 0,2 34.140,00 € 136.560,00 €2 170.700,00 € 0,2 34.140,00 € 102.420,00 €

3 170.700,00 € 0,2 34.140,00 € 68.280,00 €4 170.700,00 € 0,2 34.140,00 € 34.140,00 €5 170.700,00 € 0,2 34.140,00 € 0,00 €

Tabela 6.10: Amortizacija dostavnega vozila

Leto amortizacije dos. vozila Amortizacijska osnova Amortizacijska stopnja Amortizacijski znesek Neodpisana vrednost1 20.000,00 € 0,2 4.000,00 € 16.000,00 €2 20.000,00 € 0,2 4.000,00 € 12.000,00 €3 20.000,00 € 0,2 4.000,00 € 8.000,00 €4 20.000,00 € 0,2 4.000,00 € 4.000,00 €5 20.000,00 € 0,2 4.000,00 € 0,00 €


‐ 54 ‐

Viri financiranja investicije

Za izvedbo investicije smo se v podjetju P.V.S. d.o.o odločili za najem kredita, preostali

znesek investicije bomo pokrili z lastnim kapitalom (tabela 6.11).

Tabela 6.11: Kredit in lastni kapital

Investiranje CenaKredit 100.000,00 €Lastni kapital 97.900,00 €

Planiranje prihodkov

Tabela 6.12: Planiranje prihodkov

Planirana prodaja bakrove zlitine Cena 2010 693.000,00 €2011 835.200,00 €2012 967.200,00 €

Predvidena kapaciteta rezalnika za leto 2010 je 170 kg/h. S tem dobimo okoli 75 kg

bakrenega granulata. Tako v letu 2010 predvidevamo 126 ton predelane bakrove zlitine. Pri

predvideni povprečni ceni 5,50 € za kg zlitine bodo prihodki v letu 2010 znašali 693.000,00 €

(tabela 6.12). V letu 2011 predvidevamo prodajo 12 t predelane bakrove zlitine na mesec. Pri

predvideni povprečni ceni 5,80 € za kg zlitine bodo prihodki v letu 2011 znašali 835.200 €. V

letu 2012 predvidevamo prodajo 13 t predelane bakrove zlitine na mesec. Pri predvideni

povprečni ceni 6,20 € za kg zlitine bodo prihodki v letu 2012 znašali 967.200 €.


‐ 55 ‐

Stroški poslovanja za leto 2010

V tabeli 6.13 so prikazani celotni stroški za poslovno leto 2010. V letu 2010 že dosežemo

dobiček, ki zanša 69.530 €.

Tabela 6.13: Stroški poslovanja za leto 2010

Stalni stroški CenaPlače 28.800,00 €Kredit 25 % 25.000,00 €

Stroji 26.540,00 €Dostavno vozilo 4.000,00 €Najemnina hale 24.000,00 €SKUPAJ 108.340,00 €Variabilni stroškiMaterial za recikliranje+legirni elementi 405.000,00 €Obratovalni stroški 40.132,00 €Stroški transporta 43.000,00 €Vzdrževanje 11.280,00 €SKUPAJ 499.412,00 €Stroški skupaj 607.752,00 €Celotni prihodki 693.000,00 €Dobiček/Izguba 85.248,00 €

Amortizacija




Stroji 26.540,00 €Dostavno vozilo 4.000,00 €Najemnina hale 24.000,00 €SKUPAJ 108.340,00 €Variabilni stroškiMaterial za recikliranje+legirni elementi 463.000,00 €Stroški transporta 45.150,00 €Obratovalni stroški 44.628,00 €Vzdrževanje 11.280,00 €SKUPAJ 564.058,00 €Stroški skupaj 672.398,00 €Celotni prihodki 835.200,00 €Dobiček/Izguba 162.802,00 €

Amortizacija


‐ 56 ‐




Stroji 26.540,00 €Dostavno vozilo 4.000,00 €Najemnina hale 24.000,00 €SKUPAJ 108.340,00 €Variabilni stroškiMaterial za recikliranje+legirni elementi 526.150,00 €Stroški transporta 47.407,00 €Obratovalni stroški 47.360,00 €Vzdrževanje 11.280,00 €SKUPAJ 632.197,00 €Stroški skupaj 740.537,00 €Celotni prihodki 967.200,00 €Dobiček/Izguba 226.663,00 €

Amortizacija

6.3 Poslovni izid iz projekta

Prag pokritja

Tabela 6.16: Prag pokritja

Leto 2010 2011 2012CFS (celotni fiksni stroški) 108.340,00 € 108.340,00 € 108.340,00 €PVS (povprečni variabilni stroški) 3,96 € 3,92 € 4,05 €PC (prodajna cena €/kg) 5,50 € 5,80 € 6,20 €Q (prag pokritja v €) 1,54 € 1,88 € 2,15 €

(6.1)

115.9405,50 3,96 75285,7

115.9405,80 3,92 61670,2

115.9406,2 4,05 53925,5


‐ 57 ‐

V tabeli 6.16 je prikazan preg pokritja, ki ga dosežemo že prvo leto poslovanja. Za pokritje

potrbujemo prodajo 75285,7 kg bakrene zlitine v letu 2010. V naslednjih dveh letih se prag

pokritja zniža zaradi povečnja prodajne cene bakrene zlitine.

Predračunske bilance uspeha

Tabela 6.17: Predračunska bilanca uspeha od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010

PREDRAČUNSKA BILANCA USPEHA OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010A. Čisti prihodki iz prodaje in usredstvenih lastnih učinkov 693.000,00 €- B. Nabavna vrednost ali proizvajalni stroški prodanih količin 499.412,00 €= C. Kosmati dobiček iz prodaje 193.588,00 €- Č. Stroški prodaje in uprave 108.340,00 €- D. Drugi odhodki iz poslovanja 0,00 €= E. Dobiček (ali izguba) iz poslovanja 85.248,00 €+ F. Prihodki na podlagi deležev iz dobička podjetij v skupini 0,00 €+ G. Prihodki na podlagi deležev iz dobička drugih povezanih podjetij 0,00 €+ H. Prihodki na podlagi deležev iz dobička drugih 0,00 €+ I. Prihodki iz obresti in drugi prihodki financiranja 0,00 €- J. Odpisi dolgoročnih in kratkoročnih finančnih tokov 0,00 €- K. Odhodki za obresti in drugi odhodki financiranja 0,00 €= L. Dobiček (ali izguba) iz rednega poslovanja 85.248,00 €+ M. Izredni prihodki (tudi prihodki za poravnavo izgube prejšnjih let) 0,00 €- N. Izredni odhodki (tudi za poravnavo izgube prejšnjih let) 0,00 €= O. Celotni dobiček ali izguba 85.248,00 €- P. Davki iz dobička (25%) 21.312,00 €= S. Čisti dobiček ali izguba poslovnega leta 63.936,00 €


‐ 58 ‐






‐ 59 ‐

Kazalci poslovanja

Donosnost:

Tabela 6.20: Donosnost

Leto 2010 2011 2012Čisti dobiček (€) 85.248,00 € 162.802,00 € 226.663,00 €Prihodki (€) 693.000,00 € 835.200,00 € 967.200,00 €Donosnost (%) 10,21% 19,49% 23,43%

0,00%5,00%

10,00%15,00%20,00%25,00%

2010 2011 2012

Del

ež

Leto

Donosnost

Slika 6.1 Graf donosnosti

Garf (slika 6.1) prikazuje donosnost za prva tri leta poslovanja. Razvidno je, da se donosnost

povečuje, kar predvidevamo tudi za naslednja leta.

Ekonomičnost:

Tabela 6.21: Ekonomičnost

Leto 2010 2011 2012Odhodki (€) 607.752,00 € 672.398,00 € 740.537,00 €Prihodek (€) 693.000,00 € 835.200,00 € 967.200,00 €Ekonomičnost 1,14 1,24 1,31


‐ 60 ‐

7 ZAGONSKI ELABORAT PROJEKTA RECIKLIRANJE KABELSKIH SNOPOV, ELEKTRIČNIH KABLOV IN ŽIC

OSNOVNI PODATKI:

Ime projekta: Vzpostavitev proizvodne linije recikliranja kabelskih snopov, električnih kablov

in žic.

Kratica projekta: PLR- P.V.S. d.o.o

7.1 Uvod

PODJETJE

Podjetje P.V.S. je družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 v Črni na Koroškem.

Njihova osnovna dejavnost je recikliranje odpadnih električnih kablov in plastike.

Naziv podjetja: P.V.S. proizvodnja in storitve reciklaže d.o.o

Direktor podjetja: Štern Jure

Sedež podjetja: Lampreče 32, 2393 Črna na Koroškem

E-pošta: [email protected]

Telefon: +386 (0)2 8239588

Telefax: +386 (0)2 8239588

Matična številka: 5567823

ID število za DDV: SI75179288


‐ 61 ‐

7.2 Vizija podjetja

Uspeh podjetja P.V.S. proizvodnja in storitve reciklaže d.o.o vidimo predvsem zaradi vedno

večjih količin odpadnih kabelskih snopov, električnih kablov in žic. Z novo tehnologijo

recikliranja in organizacijo podjetja bomo skušali postati eden vodilnih podjetij na področju

recikliranja kabelskih snopov, električnih kablov in žic v Sloveniji.

7.3 Strategija podjetja

S1- Vzpostavitev proizvodnje do novembra 2009

S2- Vzpostavitev prodajne mreže v Sloveniji

S3- Vzpostavitev mreže stalnih dobaviteljev v Sloveniji

S4- Povečanje produktivnosti z istim številom zaposlenih v letu 2011 in 2012

S5- Povečanje mreže dobaviteljev iz tujine ( Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina ...)

S6- Povečanje prodaje na trg članic EU v letu 2011

Obrazložitev:

S1- Po dostavi vseh potrebnih sestavnih delov za postavitev proizvodne linije bomo le to v

najeti hali sami postavili. Preverili bomo vso dokumentacijo. Testiranje same linije bo trajalo

7 dni. Po testiranju bomo odpravili morebitne napake ter zagnali proizvodnjo.

S2- Bakreno zlitino bomo skušali prodajati več različnim kupcem, saj bomo s tem lahko

iztržili višjo ceno. Skušali bomo razširiti našo prodajno mrežo.

S3- Poleg naših sedanjih dobaviteljev kabelskih snopov, električnih kablov in žic bomo zaradi

potreb proizvodnje razširili mrežo dobaviteljev po vsej Sloveniji.

S4- V letu 2011 bomo povečali produktivnost za 5 odstotkov. Nato bomo v letu 2012 povečali

produktivnost za nadaljnjih 5 odstotkov. To bomo dosegli z novim vlaganjem v proizvodno

linijo in z izobraževanjem delavcev.


‐ 62 ‐

S5- Zaradi večanja kapacitet proizvodnje bomo dobavo kabelskih snopov, električnih kablov

in žic razširili v tujino. Nove dobavitelje bomo iskali predvsem v Bosni in Hercegovini, Srbiji

in na Hrvaškem.

S6- V letu 2010 bomo zaradi večje produktivnosti in boljših cen bakreno zlitino prodajali v

države EU.

7.4 Vsebina projekta

ANALIZA TRGA IN KONKURENCE TER SWOT ANALIZA V svetu letno zavržemo okoli 1.800.000 ton odpadnih žic in električnih kablov. V teh

električnih žicah in odpadnih kablih je okoli 60 % uporabnega bakra za recikliranje. To za

podjetje P.V.S. d.o.o. pomeni velik potencial. V Sloveniji je malo podjetij, ki se ukvarjajo s

tem recikliranjem, zato ima podjetje P.V.S. d.o.o. pri tem prednost. Z novo tehnologijo

recikliranja odpadnih kabelskih snopov, električnih kablov in žic bomo dosegli večjo

učinkovitost pri recikliranju in s tem tudi večjo ceno prodane bakrene zlitine.

S SWOT analizo (tabela 7.1) smo ugotovili prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti in

kombinacije le- teh, ki prikazujejo možna stanja, v katerih se lahko najdemo. Vplivajo

tako na prodajo kot tudi na proizvodnjo bakrene zlitine.

Tabela 7.1: SWOT analiza

PREDNOSTI SLABOSTI

Nova tehnologija ločevanja Novo podjetje

Čista zlitina Neprepoznavnost v Sloveniji in Evropi

Ekološka sprejemljivost Velik vložek v projekt

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

Zapolnitev tržne verzeli Prihod konkurence na slovenski in evropski trg

Prodor na tuje trge Nevarnost pri pridobivanju materiala za recikliranje

Osvojitev domačega trga


‐ 63 ‐

PROIZVODNJA

V proizvodnem obratu v letu 2010 načrtujemo predelavo 170 kg odpadnih kabelskih snopov,

električnih kablov in žic na uro. V celotnem letu 2010 tako predvidevamo za reciklažo 285

ton odpadnega materiala, iz katerega bomo pridobili okoli 126 t bakrenega granulata. V letu

2011 se bo proizvodnja povečala za 5 % glede na prejšnje leto in prav tako za 5 % v letu

2012.

Proizvodnja bo v celoti potekala v prostorih najete hale. V skladišču bomo v kovinskih

zabojih skladiščili odpadne kabelske snope, električne kable in žice. Delavec bo z viličarjem

pripeljal zaboj do podajalne mize s hidravličnimi škarjami. Odpadke bo odložil na mizo, ki jih

bo pripeljala v hidravlične škarje. Škarje bodo razrezale žice na dolžino 300 mm. Dolžino

rezanja žic bomo uravnavali s spreminjanjem hitrosti podajalne mize. Zaboj z razrezanimi

žicami bo delavec odpeljal do manipulatorja. Delovanje linije za rezanje in ločevanje bo

popolnoma avtomatizirano. Odpadno plastiko, ki se bo zbirala v plastični posodi, bomo z

viličarjem odpeljali v kontejner zunaj hale. Bakreni granulat, ki se zbere v drugi plastični

posodi, odpeljemo z viličarjem do talilne peči. Granulat s primerno posodo ročno vsipamo v

talilni lonec. Da bo lonec poln taline, bo potrebnih sedem polnitev. Med taljenjem bomo vzeli

vzorec taline in ga pregledali s spektrometrom. Po merjenju bomo dodali potrebne legirne

elemente ter zlitino ponovno testirali. Na koncu bomo talino vlili v kokile. Pri prvem vlivanju

bomo napolnili osem kokil. Po ohlajanju bomo kokile izpraznili in jih uporabili za ponovno

vlivanje. Popolnoma ohlajene odlitke bomo zložili na paleto, jih povili s trakom in jih stehtali.

Po tehtanju bomo paleto odpeljali v skladišče.


‐ 64 ‐

DELOVNA SREDSTVA

Tabela 7.2: Delovna sredstva

Stroj Moč P

[kW]

Vrtljaji

motorja

n[min-1]

Vrtljaji

rezalnika

n [min-1]

Kapaciteta

rezanja

[kg/h]

Pretok

[l/min]

Tlak

[bar]

Količina

[kom]

Rezalnik R570 25 710 620 400 1

Polžni

transporter

(granulat)

0,5 1

Hidrodinamični

ločilec

0,5 1

Polžni

tranporter

(plastika)

0,5 1

Rotacijska

črpalka

0,5 150 1

Tračni

transportni trak

0,18 1

Hidravlične

škarje

5 35 80 2

Dozirna miza 0,18 2

Talilna peč 66 1

Manipulator 1

Vibracijsko sito 1,5 1


‐ 65 ‐

7.5 Cilji projekta

Namenski cilji N1- Vzpostavitev proizvodne linije recikliranja kabelskih snopov, električnih kablov in žic do

konca leta 2009.

N2- Ustvariti prihodek in dobiček, ki bo do konca leta 2011 povrnil v projekt vložena finančna

sredstva.

N3- Osvojitev Slovenskega trga v letu 2010.

N4- Povečanje prodaje v letu 2011 za 5 %.

N5- Povečanje prodaje v letu 2012 za 5 % glede na leto 2011.

N6- Izvoz bakrene zlitine v države EU (določeno naknadno po zagonu proizvodnje in prodaje

v Republiki Sloveniji).

Objektni cilji

O1- Najem infrastrukture z možnostjo širitve

O2- Pridobitev vzorcev pogodb od dobaviteljev za posamezne stroje proizvodne linije

O3- Sklenitev pogodb z dobavitelji

O4- Nakup strojev in opreme za proizvodno linijo

O5- Organizacija proizvodnje

O6- Zagon proizvodnje

O7- Zaposlitev usposobljenega kadra

O8- Priprava programa za vzdrževanje delovnih sredstev


‐ 66 ‐

7.6 Taktika podjetja

V nadaljevanju je prikazana taktika za izvajanje aktivnosti ob zagonu projekta:

1. Priprave na projekt:

Po opravljenem razgovoru v podjetju P.V.S. d.o.o. bomo zagnali projekt. Vso dokumentacijo

si bomo razdelili na posamezna področja (finance, proizvodnja … ) ter pričeli z

uresničevanjem naše ideje.

2. Najem kreditov:

Pri najemu kredita smo se odločili za Novo Ljubljansko banko d.d., ki nam bo za

sodelovanje ponudila brezplačni poslovni paket ter finančno in ekonomsko svetovanje.

3. Podpisi pogodb z dobavitelji:

Nekaj strojne opreme za potrebe proizvodne linije bomo morali kupili. Poiskali bomo

najboljšega ponudnika in z njim sklenili pogodbo.

4. Podpis pogodbe za najem hale:

Za potrebe proizvodnje bomo najeli proizvodno halo in z lastnikom sklenili pogodbo o

najemu.

5. Zaposlovanje kadra in strokovno usposabljanje:

Za potrebe nove proizvodne linije recikliranja odpadnih kabelskih snopov, električnih kablov

in žic bomo zaposlili dva delavca in ju za delo ustrezno usposobili.

Vzpostavitev proizvodnega procesa ter pričetek proizvodnje :

Po najemu ustrezne proizvodne hale in montaži proizvodnje bomo pričeli s testno proizvodnjo

in preverili, ali vse pravilno deluje. Če bomo zadovoljni, bomo pričeli s serijsko proizvodnjo.

V primeru napak bomo v najkrajšem možnem času le te odpravili, ponovno preverili

proizvodnjo ter nato pričeli s serijsko proizvodnjo.

6. Vzpostavitev prodajne mreže za bakreno zlitino:

Po vzpostavitvi proizvodne linije bomo z našimi kupci skušali vzpostaviti redno prodajno

mrežo.


‐ 67 ‐

7.7 Mrežni plan projekta

Ocena trajanja aktivnosti

Tabela 7.3: Trajanje aktivnosti

ZAGON PROJEKTA TRAJANJE

Zagonske aktivnosti 3 dni

Organiziranje tima 1 dan

Uvod 2 dni

PRIČETEK IZVAJANJA PROJEKTA

RAZVOJ RECIKLIRNE LINIJE TRAJANJE

Opredelitev problema 2 dni

Strategija razvoja linije 3 dni

Načrtovanje linije 1 teden

Koncepiranje linije 1 teden

Snovanje linije 1 teden

Razdelava linije 3 dni

LINIJA SNOVANA

PROIZVODNA LINIJA TRAJANJE

Določanje obsega proizvodne linije 1 teden

Plan potrebnih strojev 3 dni

Plan potrebne hale 3 dni

Postavitev proizvodnje 3 tedna

Poskus zagona proizvodnje 1 tedna

Optimiranje proizvodnje 1 teden

PRIČETEK PROIZVODNJE


‐ 68 ‐

POSLOVNI NAČRT TRAJANJE

Povzetek 3 dni

Opredelitev trga 3 dni

Ekonomika podjetja 2 tedna

IZDELAN POSLOVNI NAČRT

ZAGONSKI ELABORAT TRAJANJE

Strategija podjetja 5 dni

Vsebina projekta 10 dni

Namenski cilji 5 dni

Objektni cilji 5 dni

Mrežni plan 5 dni

KONCEPT PROJEKTA POTRJEN

Pri mrežnem planiranju je bil naš cilj, da začnemo s poslovanjem 12. 10. 2009, z zahtevo, da

morajo biti do takrat vzpostavljeni vsi pogoji za začetek poslovanja (projektni tim,

proizvodnja, dobavitelji, odjemalci, kadri in organizacija).

Ocenjena trajanja posameznih aktivnosti so razvidna tudi iz priloženega izpisa

mrežnega plana (slika 7.1).


‐ 69 ‐

Slika 7.1: Mrežni plan


‐ 70 ‐

7.8 Projektna organizacija

Pri opredelitvi organizacije (slika 7.2) je iz celotnega projekta razvidno, da gre v našem

primeru za enkratni projekt, zato smo sestavili nestalen projektni tim. V sodelovanju s

podjetjem je bilo odločeno, da bo tim deloval kot čista projektna organizacija, pri kateri

vodstvo projekta prevzema celotno odgovornost za sam projekt.

Slika 7.2: Projektna organizacija

DIREKTOR P.V.S. d.o.o:Štern Jure

IZVAJALEC PROJEKTA:P.V.S. d.o.o

DOBAVITELJI:Cablex d.o.o.

Cablex-M d.o.o.Meltal, d.o.o.Surovina d.d

VODJA PROJEKTA:Štern Primož

STROKOVNI NOSILEC: Štern Stojan


‐ 71 ‐

8 ZAKLJUČEK

Cilj diplomskega dela je bil vzpostavitev moderne proizvodne linje recikliranja kabelskih

snopov, električnih kablov in žic, ki zagotavlja uspešnost podjetja P.V.S. d.o.o. Vsi kazalci in

izračuni v diplomski nalogi nakazujejo pozitivne rezultate, uspešno poslovanje in donosnost.

Zaradi vedno večjih količin tovrstnih odpadkov bo potrebno proizvodnjo posodabljati in

skrbeti za stalno izobraževanje kadrov. Menimo, da bo recikliranje vseh odpadkov v

prihodnosti vedno bolj pomembno.


‐ 72 ‐

9 VIRI

[1] Hauc Anton. Projektni management. Ljubljana: GV Založba, 2007

[2] Buchmeister Borut, Polajnar Andrej. Priprava proizvodnje za delo v

praksi : univerzitetni učbenik. Maribor : Fakulteta za strojništvo, 2000

[3] Kraut Bojan. Krautov strojniški priročnik, 14.slovenska izdaja / izdajo pripravila Jože

Puhar, Jože Stropnik. Ljubljana: Littera picta, 2003

[4] Polajnar Andrej. Priprava proizvodnje : univerzitetni učbenik. Maribor: Fakulteta za

strojništvo, 2006

[5] Biswas Anil Kumar, Devenport W.G. Extractive Metallurgy of Copper, 2 izdaja.

Oxford: Pergamon press, 1980

[6] Kurt Dies. Kupfer und Kupferlegierungen in der Technik. Berlin, Heidelberg, New

York : Springer-Verlag, 1967

[7] Iztok Potrč. Transportni sistemi : zbrano gradivo. Maribor: Fakulteta za strojništvo,

1999

[8] Matjaž Šraml. Sistemi in konstrukcije za transport-Verzija 1. Maribor: Fakulteta za

strojništvo, 2005

[9] Leoni AG [svetovni splet]. Dostopno na http://www.leoni.com/ [12. 8. 2009]

[10] Salcavi industrie [svetovni splet]. Dostopno na http://www.salcavi.com/ [12. 8. 2009]

[11] Arnold Schröder Industrieöfen GmbH [svetovni splet]. Dostopno na

http://www.schroeder-industrieoefen.de/ [12. 8. 2009]

[12] MMH Recycling System [svetovni splet]. Dostopno na http://www.i-k-recycling.de

[12. 8. 2009]


‐ 73 ‐

[13] Ingelheimer Kabel Recycling [svetovni splet]. Dostopno na http://www.i-k-

recycling.de/ [12.8.2009]

[14] Pensito d.o.o [svetovni splet]. Dostopno na http://www.pensito.net [12. 8. 2009]

[15] Remats d.o.o. [svetovni splet]. Dostopno na http://www.remats.si/ [12. 8. 2009]

[16] Dinos d.d. [svetovni splet]. Dostopno na http://www.dinos.si/ [12. 8. 2009]

[17] Višja strokovna šola Novo mesto. Drago Simončič. Hidravlika 5 [svetovni splet].

Dostopno na http://www.sc-nm.com/scnm/_visja/Documents/3_Hidravlika%205.pdf

[12. 8. 2009]


‐ 74 ‐

ŽIVLJENJEPIS

Primož Štern

Lampreče 32

2393 Črna na Koroškem

e-mail: [email protected]

Osebni podatki:

Datum rojstva: 15.10.1983

Kraj rojstva: Slovenj Gradec

Šolanje in izobraževanje:

1990 — 1998 Osnovna šola, Črna na Koroškem

1998 — 2002 Gimnazija, Ravne na Koroškem

2002 Vpis na Fakulteto za strojništvo; program Gospodarsko inženirstvo-smer strojništvo

Funkcionalna znanja:

Operacijski sistem: Windows XP, Vista

Microsoft Office: Word, Excell, Powerpoint

AutoCAD, SolidWorks, Catia

Znanje jezikov:

Angleški jezik

Nemški jezik

Interesi, hobiji, prosti čas:

Nogomet, kolesarjenje, računalništvo