97

70

35

26

66

01

8

67 let Gorenjski časnik od leta 1947Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900

TOREK, 1. julija 2014

Leto LXVII, št. 52, cena 1,70 EUR, 14 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih info@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

AKTUALNO

Ne bodo več odpuščali Novo vodstvo Heliosa se je odzvalo na očitke o povečevanju dolga za financiranje prevzema in neizpolnjevanja določil iz kupoprodajne pogodbe. Nepravilnosti so odločno zanikali in poudarili, da ne bodo odpuščali.

3

GORENJSKA

Postiljon se je pripeljal ...... in z rogom naznanil prihod kočije. Poštni urad v Naklem je začel delovati na današnji dan leta 1914, kar so proslavili z zanimivo prireditvijo.

5

KRONIKA

Ropal zaradi zasvojenosti Tržičanu Nejcu Valjavcu zaradi ropa trgovine Gacho v Kovorju in poskusa ropa tržiške trgovine Zrno leto pogojne kazni s štiriletno preizkusno dobo.

12

ZADNJA

Najlepše duhovno potovanje»Pogrešam ramazane v Bosni, pogrešam klice z minaretov, ki naznanjajo molitev ter konec dnevnega posta,« pravi Jeseničanka Edina Mehić Silić ob začetku muslimanskega meseca posta – ramazana.

24

VREME

Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Jutri bo sončno, zvečer bodo nastale plohe. V četrtek bo precej jasno.

11/27 °Cjutri: spremenljivo oblačno

Andraž Sodja

Jesenice – »Prostora je za okoli dvesto kampistov s šotori, prikolicami in avtodomi. Poleg urejenih prostorov za kampiranje ponujamo tudi prehrano v okrepčevalnici, ribolov, surfanje, kopanje in vožnjo s kanuji na akumulacijskem jezeru. V sodelovanju z usposobljenimi planinskimi vodniki bomo organizirali planinske izlete, kolesarjenje in organizirane izlete v večje turistične kraje, če bo za to zanimanje,« je povedal lastnik avtokampa Perun na Lipcah Brane Pirc.

Gre za veliko pridobitev za Jesenice, kjer kronično

primanjkuje prenočišč. Obiska počivališča za avtodome v prvi sezoni delovanja skoraj ni bilo, saj so zabeležili le enega obiskovalca, pa še

temu so po besedah Braneta Pirca nočitev iz dobre volje podarili. »Večina občin ima odloke, ki prepovedujejo kampiranje »na divje«

oziroma prenočevanje z avtodomi na javnih parkiriščih, razen občine Jesenice. Če ne bo šlo drugače, bom sam pobudnik tovrstnega odloka. Slednjič bi to pomenilo tudi prihodek za občino od turistične takse,« je še povedal Pirc, ki v primeru, da bo kamp zaživel, napoveduje tudi širitev in nova delovna mesta. »Vložek ni bil majhen, saj smo morali urediti kopalnice, sanitarije, priključke za elektriko ... Brez pomoči prijateljev in tudi občine, ki je že precej pomagala pri urejanju dokumentacije, nikakor ne bi šlo, turizem pa predstavlja velik neizkoriščen potencial na Jesenicah.«

Jesenice dobile avtokampNa terasi nad akumulacijskim jezerom Moste, kjer je lani sprva zaživelo počivališče za avtodome, je svoja vrata odprl prvi jeseniški avtokamp Perun.

Odprtja kampa se je udeležil tudi jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger.

Urša Peternel, Danica Zavrl Žlebir

Mengeš, Jesenice – Mladinski svet Slovenije je pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja že dvajsetič zapored razglasil najboljše prostovoljce in prostovoljske projekte za leto 2013. Na natečaj Prostovoljec leta je letos 134 različnih prijaviteljev prijavilo 187 posameznikov in 42 projektov. Podelili so naziva naj prostovoljec in naj prostovoljka v treh starostnih skupinah, naziv naj prostovoljski projekt, naziv naj mladinska voditeljica in naj mladinski projekt ter dve posebni priznanji. Med dobitniki

so tudi Gorenjci. V starostni skupini nad trideset let je prejela naziv naj prostovoljka Blanka Tomšič iz Mengša za prostovoljno delo v Mladinskem centru Mengeš.

Posebno priznanje je prejel tudi Ahmed Pašić z Jesenic na predlog Človekoljubno dobrodelnega društva UP Jesenice. Ahmed Pašić je lani organiziral več kot šestdeset prostovoljskih akcij, ustanovil civilno iniciativo Ejga – za lepše Jesenice, ki je poskrbela za urejanje Jesenic, ter več humanitarnih akcij. S svojim delom je pritegnil več tisoč podpornikov in več kot sto neposrednih udeležencev akcij ter več donatorjev, so zapisali v obrazložitvi.

Posebno priznanje Ahmedu PašićuPodelili priznanja prostovoljec leta 2014

Vilma Stanovnik

Brnik, Bled – Poskočni ritmi Tria Šubic so odmevali ob letališki zgradbi na Brniku, kjer so navijači minuli četrtek pod večer pričakovali zvezdnika najmočnejše hokejske lige na svetu, Hrušičana Anžeta Kopitarja. »Kopi, Kopi, Kopi ¼ ,« so vzklikali, ko je Anže v družbi domačih stopil skozi vrata in nagovoril navijače, ki so z njim dihali vso sezono, zlasti na zadnjih polfinalnih in finalnih tekmah, ko mu je z ekipo Los Angeles

Kings drugič v treh sezonah uspelo osvojiti Stanleyjev pokal.

»Hvala vsem za današnji sprejem. Nisem pričakoval, da vas bo prišlo toliko. Prav tako hvala za podporo prek sezone in nato še v končnici, saj sem od doma dobival informacije, da vas je veliko vstajalo v zgodnjih jutranjih urah in držalo pesti za nas,« je povedal Anže ter dodal, da Stanleyjev pokal pride v Slovenijo v nedeljo, 13. julija.

»Vedel sem, da bo takrat finale na svetovnem prvenstvu v nogometu, danes pa

sem izvedel, da bodo ta dan v Sloveniji še volitve,« je nato Anže povedal ob druženju na petkovem dobrodelnem golf turnirju na Bledu, ki ga je organiziral skupaj s skupino Interblock ter številnimi sponzorji in prijatelji.

»Čeprav je Anže šele včeraj utrujen prišel domov na Gorenjsko, je lepo, da je letos znova z nami. To je še en dokaz, da ima res veliko srce in ga je vredno občudovati,« je poudaril Joc Pečečnik, Anže pa je dodal, da se veseli počitnic, kmalu pa ga spet čakajo priprave na novo sezono.

Anže Kopitar doma, pokal še prideŠtevilni navijači so na brniškem letališču pričakali najboljšega slovenskega hokejista Anžeta Kopitarja, ta pa je povedal, da pride Stanleyjev pokal na Gorenjsko 13. julija.

Slovenski hokejski junak je že na Brniku sprejemal številne čestitke, šopek pa mu je v gorenjski narodni noši izročila Pia. / Foto: Matic Zorman

2 Gorenjski glastorek, 1. julija 2014AKTUALNO info@g-glas.si

Darilo

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

izžrebanemu naročniku časopisa

Knjigo prejme MARJETA OBLAK iz Gorenje vasi.

Matevž Pintar

V tokratni anketi smo sodelujoče vprašali, kje največkrat kupujejo sadje in zelenjavo

in ali se jim pri sadju in zelenjavi izvor zdi pomemben.

Dobra polovica vprašanih sadje in zelenjavo kupuje v trgovini, tretjina anketiranih

jo pridela sama, desetina sodelujočih sadje in zelenjavo kupuje na tržnici od domačih proizvajalcev.

Večini, 88 odstotkom vprašanih se zdi izvor sadja in zelenjave pomemben, le 12 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da ne.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste si vzeli čas za našo anketo. Če bi želeli Gorenjski glas redno prebirati, nas lahko pokličete v kontaktni center invalidskega podjetja v Škofjo Loko na številko 04/51 16 440 in si ob naročilu izberete eno od daril.

Sadje in zelenjava

Vsak prVi torek V mesecu

ku pon za brez plačni mali oglasBrez pla čen je mali oglas z be se di lom do 80 zna kov. Ugodnost ve lja samo za na ročni ke ča so pi sa Go renj ski glas. Ku po ni so ve ljav ni pol leta. Na hrb tni stra ni mo ra jo ime ti od tis njen na slov na ročni ka. Mali oglas, od dan po te le fo nu ali brez ku po na, za ra ču na va mo po ce ni ku, s po pu stom za na roč ni ke (20 %). Ku pon ni ve lja ven za ob ja vo pod šif ro ali z na ved bo: na slov v oglas nem od del ku. Brezplačne ga ma le ga ogla sa ne mo re jo uve ljav lja ti pra vne ose be (tudi s. p.). Ogla se spre je ma mo na na slov Go renj ski glas, Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj ali po te le fo nu 04/201 42 47; za tor ko vo šte vil ko Go renj ske ga gla sa do pet ka do 14. ure in za pet ko vo šte vil ko do sre de do 14. ure. V ma lo oglas nem od del ku na Ble i we i so vi ce sti 4 v Kra nju pa smo vam na raz po la go v po ne de ljek, to rek, če tr tek in pet ek od 7. do 15. ure, v sre do od 7. do 16. ure.

maLi oGLas julij/14Naročam objavo malega oglasa z naslednjim besedilom:

prodam kupim oddam najamem

podarim iščem nudim zamenjam

ruBrika:

Vsebina:

tel.: _ _ / _ _ _ _ _ _ _

mobitel: _ _ _ / _ _ _ _ _ _

Nečitljivih kuponov ne objavljamo.

Suzana P. Kovačič

Duplje – Na delovnem obisku na Gorenjskem je bil v nedeljo predsednik SLS Franc Bogovič. Srečal se je s kandidati SLS za državnozborske volitve iz volilnega okraja 1. Na Gorenjskem kandidirajo Samo Cuznar, Metka Pazlar, Milan Pohar, Vesna Marčun, Alojzij Ješe, Ivan Meglič, Mateja Hafner Malovrh, Metod Di Batista, Mihael Prevc, Bogomir Zamernik in Branka Florjančič. »Ko se srečujem z našimi kandidati in ljudmi na terenu, je vedno v ospredju pogovorov tisto, kar je tudi v ospredju našega volilnega programa: Kaj narediti v Sloveniji,

da bomo imeli več delovnih mest, delovna mesta z več zaslužka z višjo dodatno vrednostjo? Ključno je vlaganje

v nove razvojne priložnosti in jasno je treba povedati, kaj je slovenski nacionalni interes; to so slovenska hrana, voda,

les,« je povzel Franc Bogovič in dodal, da so pri SLS prvi dan, ko so bile vložene liste kandidatur, ponudili strankam v podpis t. i. Deklaracijo 5, s katero naj bi se stranke še pred volitvami zavezale, da bodo ne glede na izid volitev pristopile k izpeljavi najpomembnejših petih projektov za izboljšanje stanja v Sloveniji. To so zdravstvena reforma, ureditev javnih financ in uveljavitev fiskalnega pravila, izboljšanje poslovnega okolja, enakomeren razvoj Slovenije ter izboljšanje pravne države in dvig etičnega delovanja politikov. Do zdaj se je odzvalo sedem strank.

Srečanje na Gorenjskem je organiziral Ivan Meglič, tudi kandidat za župana Občine Naklo. »V stranki so želeli, da kandidiram tudi za poslanca, meni pa se je zdelo odgovorno, da to sprejmem. Moji vrlini sta zagotovo načelnost, saj sem stranki zvest že vsa leta, in vztrajnost, en primer je dolgoletno zavzemanje za avtocestni priključek Naklo, ki se je izplačalo,« je dejal Meglič.

Ključno je vlaganje v nove razvojne priložnostiFranc Bogovič, predsednik SLS med kandidati na Gorenjskem. Predstavil je tudi predlog Deklaracije 5.

od leve alojzij Ješe, milan pohar, mateja Hafner malovrh, ivan meglič, Franc Bogovič, metka pazlar, Bogomir Zamernik, Vesna marčun in samo cuznar. / Foto: Tina Dokl

Danica Zavrl Žlebir

kranj – Do volitev v državni zbor sta še slaba dva tedna. V prvi volilni enoti (Kranj) na Gorenjskem je potrjenih petnajst list kandidatov.

Javnosti dolgujemo še imena s petih list. Na listi Enakopravni državljani Naprej Slovenija kandidirajo: Irena Čebašek, Rudolf Varl, Jure Kozelj, Egidij Kozjek in Urška Ozimek. Na listi stranke Verjamem so: Špela Kapus, Maja Kocjančič, Vesna Bajić

Stojiljković, Jaka Zevnik, David Capuder, Mojca Blas, Iztok Prislan, Peter Volf. Piratska stranka Slovenije nastopa z naslednjimi kandidati: Borut Jakopin, Neja Repinc, Jure Repinc, Tina Debeljak Trbič, Raul Ferreira. Za Zelene Slovenije kandidirajo: Irena Kolbl, Peter Bizjak, Gašper Francelj, Pia Polovšek, Božidar Belšak, Darja Drmanović, Jure Furek. Kandidati stranke DeSUS na Gorenjskem pa so: Božena Ronner, Anton Urh, Janez

Erman, Andrejka Majhen, Janez Rakar, Janez Sušnik, Jana Jenko, Viktor Zadnik, Olga Fic, Julijana Bizjak Mlakar in Andrej Logar.

Volilna kampanja je precej skromnejša, kot smo bili vajeni do sedaj, volilnih plakatov je manj, kandidati pa se predstavljajo predvsem na volilnih soočenjih, sicer pa obiskujejo volivke in volivce na terenu. Tako je konec minulega tedna svoje potencialne volivce na Jesenicah in v Kranju obiskal tudi

Zoran Jankovič, kranjski SD pa v soboto, 5. julija, ob 9. uri vabi na Maistrov trg na kavo z ministrico Anjo Kopač Mrak in kandidatoma Manjo Zorko in Evstahijem Drmoto. Stranka SDS je včeraj v Medvodah pripravila posvet pod naslovom Janez Janša, edini politični zapornik v EU. V četrtek, 3. julija, pa Društvo za razvoj kritične misli Odgovor ob 18. uri vabi v avlo Mestne občine Kranj na soočenje kandidatov iz kranjske volilne enote.

Na Gorenjskem petnajst listVolilna kampanja za volitve v državni zbor, ki bodo 13. julija, je skromnejša kot za prejšnje, kandidati se predstavljajo na TV soočenjih, prek spleta in v neposrednem stiku z volivci.

Suzana P. Kovačič

kranj – Kulturno društvo (KD) Brdo Kranj je pred nekaj dnevi predstavilo Kulturni inkubator; gre za usposabljanje pripadnikov srbske skupnosti in druge zainteresirane javnosti v Sloveniji na področju kulturnega menedžmenta, fotografske, video, glasbene in plesne produkcije. KD Brdo projekt izvaja od 4. junija lani in ga bo zaključilo konec avgusta letos s ciljem nadaljnje vzpostavitve regionalnega srbskega kulturnega centra. Vodja projekta Milan Glamočanin je povedal, da je obisk delavnic nad pričakovanji, ter dodal: »Projekt je primarno namenjen usposabljanju pripadnikov ranljivih skupin na

področju kulture z namenom dviga njihove zaposljivosti, tudi z ustvarjanjem novih delovnih mest.« Udeleženci usposabljanj bodo imeli dovolj znanja, ki ga bodo širili naprej na druge pripadnike manjšine. Projekt je odobren v okviru javnega razpisa za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada. Večino delavnic so izvedli v prostorih KD Brdo Kranj, kjer je tudi pisarna Kulturnega inkubatorja Brdo Kranj. Po predstavitvi projekta so se predstavili udeleženci delavnic, njim in mentorjem so tudi podelili priznanja in zahvale.

Rodil se je Kulturni inkubator Brdo KranjProjekt je primarno namenjen usposabljanju pripadnikov ranljivih skupin na področju kulture z namenom dviga njihove zaposljivosti, tudi z ustvarjanjem novih delovnih mest.

3Gorenjski glastorek, 1. julija 2014 AKTUALNO info@g-glas.si

OdgOvOrna urednica

Marija volčjak

naMestnika OdgOvOrne urednice

cveto Zaplotnik, danica Zavrl Žlebir

uredništvOnOvinarji - uredniki:

Marjana ahačič, Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, alenka Brun, igor kavčič, suzana P. kovačič, jasna Paladin, urša Peternel, Mateja rant,

vilma stanovnik, ana šubic, simon šubic, ana volčjak, cveto Zaplotnik, danica Zavrl Žlebir;

stalni sodelavci: jože košnjek, Milena Miklavčič, Miha naglič

OBLikOvna ZasnOva

jernej stritar, ilovarstritar d.o.o.

tehnični urednik

grega Flajnik

FOtOgraFija

tina dokl, gorazd kavčič

vOdja OgLasnega trŽenja

Mateja Žvižaj

gOrenjski gLas (issn 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri uradu rs za intelektualno lastnino. ustanovitelj in izdajatelj: gorenjski glas, d. o. o., kranj / direktorica: Marija volčjak / naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 kranj / tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / redne priloge: Moja gorenjska, Letopis gorenjska (enkrat letno), tv okno in osemnajst lokalnih prilog / tisk: delo, d. d., tiskarsko središče / naročnina: tel.: 04/201 42 41 / cena izvoda: 1,70 eur, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan ddv po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.

Jasna Paladin

Domžale – »V zadnjem času smo bili obtoženi veliko stvari, ki niso v korist ne Heliosu ne Sloveniji. Za to podjetje smo plačali veliko, pogajanja so bila dolga, v podjetju še vedno vidimo velik potencial in vse delamo v smeri izboljšanja poslovanja, zato se nam zdijo očitki nekaterih politikov in zaposlenih nepošteni,« je razloge za sklic novinarske konference, ki je na sedežu podjetja na Količevem trajala skoraj poldrugo uro, uvodoma predstavil predsednik nadzornega sveta Heliosa Gerald Martens.

Skupaj s predsednikom uprave Alešem Klavžarjem je v nadaljevanju ostro zanikal očitke o tem, da naj bi Ring prevzem Heliosa financiral z zadolževanjem podjetja, zaradi česar naj bi dolg Heliosa znašal 407 milijonov evrov. Financiranje 145 milijonov evrov vrednega prevzema je bilo zagotovljeno izključno z lastniškim in dolžniškim kapitalom, pri čemer pa Helios ni plačal niti evra, sta poudarila. Trenutni dolg Heliosa naj

bi bil tako nižji od 80 milijonov evrov, medtem ko je še lansko leto znašal 110 milijonov evrov. Postopek prevzema je po besedah vodstva Heliosa potekal v skladu z vsemi predpisi in slovensko zakonodajo. Helios naj bi se sicer že nekaj let nahajal v nezavidljivi poslovni situaciji, ki je posledica krize na ključnih trgih, zato so številni ukrepi nove uprave nujni, če želijo, da se podjetje obdrži med vodilnimi v svoji branži. Iz številnih konkretnih podatkov, ki so jih predstavili novinarjem,

je razvidno, da prodaja pada že nekaj let (čisti dobiček Skupine Helios se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšal za 69 odstotkov), plačilna nedisciplina se povečuje, prodaja na zaposlenega je bila 44 odstotkov pod povprečjem v industriji ¼, padcu ključnih kazalnikov uspešnosti pa ni sledilo ustrezno zmanjšanje stroškov dela. »Če bi želeli odstotek stroška dela prilagoditi povprečju v kemični industriji, bi se morale plače v Heliosu znižati za skoraj 35 odstotkov, mi pa smo zaposlenim

predlagali le 3,25odstotno znižanje. Odpuščali pa ne bomo, zato so izjave nekaterih predstavnikov delavcev zavajanje,« je dejal Gerald Martens in pojasnil, da je v Heliosu od novembra lani res 150 zaposlenih manj, a jih je bilo odpuščenih »le« šestdeset, od tega polovica iz menedžmenta, dvajsetim niso podaljšali pogodbe za določen čas, s 67 pa so sklenili sporazumno prekinitev delovnega razmerja ali pa so šli v pokoj.

Kadrovski ukrepi so le del postopka integracije, ki je namenjen predvsem vzponu Heliosa med pet vodilnih proizvajalcev premazov v Evropi. Številni ukrepi se nanašajo na utrjevanje distribucijskih kanalov, krepitev prodaje, tudi bolj smotrno porabo denarja, vključno s sponzoriranjem ¼

Ker si želijo, da bi tudi zaposleni razumeli, zakaj so vsi ukrepi potrebni, bodo v prihodnjih dneh potrebne informacije predstavili na zborih delavcev, za vse, ki bodo z manipulacijami podatkov in širjenjem neresnic nadaljevali, pa napovedujejo ovadbe.

Ne bodo več odpuščalinovo vodstvo heliosa se je minuli teden odzvalo na ostre očitke glede povečevanja dolga za financiranje prevzema in neizpolnjevanja določil iz kupoprodajne pogodbe. vse nepravilnosti so odločno zanikali in poudarili, da odpuščali ne bodo, le plače bodo nekoliko znižali.

Nova uprava Heliosa z Geraldom Martensem in Alešem Klavžarjem na čelu / Foto: Matic Zorman

Vilma Stanovnik

Kranj – Društvo vzgojiteljev dijaških domov Slovenije je bilo minuli konec tedna organizator že 44. strokovnega srečanja, ki so ga tokrat pripravili v Kranju. Udeleženci, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije, so najprej na skupščini opozorili na številne težave, s katerimi se srečujejo ob svojem delu, od pomanjkanja strokovnih srečanj do upadanja članstva.

»Srečanju je namenjeno predvsem strokovnemu druženju, izmenjavi izkušenj in širjenju znanja, na skupščini društva pa smo poleg pregleda letnega dela veliko časa namenili tudi diskusiji o trenutnemu stanju v dijaških domovih. Glede na situacijo v državi, smo tudi vzgojitelji v dijaških domovih porinjeni v to, da razmišljamo o tem, kako sploh ohraniti

domove in stroko. Težave so pri financiranju, tako da so nekateri domovi že na robu preživetja, vzgojitelji pa vidimo predvsem problem v tem, da imamo premalo priložnosti za medsebojna srečevanja in izmenjavo izkušenj. Pred časom so nam bile, z izgovorom na finančno krizo, odvzete

študijske skupine, v okviru katerih smo se redno srečevali. Naša želja je nemoteno delo, ohranjena živost stroke, možnosti za kvalitetno delo, ravnateljem pa normalno finančno poslovanje. Ker ne gre čakati na tiste z vrha, se nam zdi nujno, da res stopimo vsi skupaj in si priborimo nazaj tisto, kar

je bilo nekoč samoumevno,« je ob srečanju povedala predsednica Društva vzgojiteljev dijaških domov Slovenije Tina Vrčon in dodala, da iz leta v leto upada vpis v dijaške domove, vzroki za to so poleg večjega števila in bližine srednjih šol predvsem finančni, saj staršem ne uspeva plačevati oskrbnine. Ta je 208 evrov mesečno. Ker je prevoz subvencioniran, so v društvu dali pobudo, da bi bila možnost izbire med subvencijo za prevoz in oskrbnino, a žal se državnima sektorjema sociala in šolstvo še ni uspelo dogovoriti o tem.

Kljub številnim težavam, na katere so opozarjali, pa so zbrani zagotovili, da jim bo srečanje ostalo v lepem spominu, saj so ob obisku Prešernovega gaja, rovov in nato še obisku mladinskega doma v Celovcu izvedeli veliko novega in poučnega.

Dijaški domovi vse bolj praznina strokovnem srečanju vzgojiteljev dijaških domov so udeleženci opozorili na številne težave, med njimi pa so izpostavili zlasti vsako leto manjši vpis in vse manj priložnosti za strokovno izobraževanje.

Na skupščini v Kranju so udeleženci Društva vzgojiteljev dijaških domov Slovenije, med njimi tudi predsednica Tina Vrčon, opozorili na številne težave, povezane s svojo stroko.

Mateja Rant

Kranj – S kratko predstavitvijo dela krožka ter okroglo mizo z naslovom Starši kot učenci, na kateri so gostili zakonsko in družinsko terapevtko Janjo Frelih Gorjanc, so se sredi junija končali letošnji Starševski pogovori v Šolskem centru Kranj. Izobraževanje v obliki študijskega krožka, ki ga vodi šolska svetovalna delavka Karmen Kanalec, je namenjeno staršem njihovih dijakov.

»To je doslej ena redkih ali celo edina srednja šola pri nas, ki na tak način skrbi tudi za razvijanje vzgojnih in komunikacijskih veščin staršev, kar je v korist vseh, tako dijakov kot šole in učiteljev,« je poudarila Karmen

Kanalec. Krožek, ki so ga pripravili pod okriljem Andragoškega centra, je v letošnjem šolskem letu obiskovalo devet staršev, glavna učna tema vseh srečanj pa je bilo starševstvo – kako se odrasli učijo biti dovolj »dobri« starši, kako se »samovzgajajo« in na ta način vzgajajo tudi svoje otroke ¼

»Skratka, kako se učijo presegati stare vzgojne in komunikacijske vzorce, ki so nemalokrat vir težav in nesporazumov,« je pojasnila Karmen Kanalec in dodala, da so se starši učili z izmenjavo medsebojnih izkušenj, z obiskovanjem predavanj in prebiranjem poljudnoznanstvene literature, pa tudi z bolj aktivnimi metodami, kot je na primer igra vlog.

Pogovori o starševstvukončali so se starševski pogovori v šolskem centru kranj, namenjeni staršem tamkajšnjih dijakov.

Starševske pogovore je v letošnjem šolskem letu obiskovalo devet staršev dijakov Šolskega centra Kranj.

4 Gorenjski glastorek, 1. julija 2014

info@g-glas.si

Andraž Sodja

Bohinjska Bistrica – Slovenske železnice bodo parkiranje avtodomov na novem počivališču pri železniški postaji v Bohinjski Bistrici predvidoma omogočile že letos poleti. Sedaj ga intenzivno urejajo. Kot smo izvedeli na Slovenskih železnicah, je projekt razdeljen na več faz, počivališče pa naj bi za goste predvidoma odprli julija ali avgusta. Prostora bo za 24 avtodomov, parkirišča pa bodo opremljena z vodo in elektriko. Natančnejšega datuma zaključka

projekta in cene investicije še ne morejo posredovati, saj sta obseg del in časovnica tesno povezana z omejenimi sredstvi, ki so jim na voljo. Obenem namreč načrtujejo tudi ureditev parkirišča za avtobuse in osebna vozila. »Slovenskim železnicam je v velikem interesu območje čim prej in čim kakovostneje urediti, med drugim tudi zaradi vse večjega povpraševanja po prevozih z avtovlakom. Na leto namreč z avtovlakom prepeljemo kar okoli 16 tisoč avtomobilov,« je dejal tiskovni predstavnik Slovenskih železnic Janez Krivec.

Parkirišče za avtodome julija ali avgusta

Urejanje parkirišča za avtodome pri železniški postaji v Bohinjski Bistrici

Urša Peternel

Jesenice – V dolgoletni sagi o karavanški vodi, ki že vrsto let namesto v steklenice teče v Savo, je bil pred kratkim le narejen korak k razrešitvi zapletene zgodbe. Družba Voda Juliana je namreč pripravila projekte, po katerih bi na Plavškem Travniku II v bližini Hrušice zgradila polnilnico za vodo, dolgoročno pa tudi hotel in velnes. Marjan Krajnc, direktor družbe Voda Juliana – vodo zdaj polnijo v polnilnici v Tržiču, iz tamkajšnjega izvira – je sicer glede načrtov skrivnosten in na naša vprašanja o projektu ni odgovoril. Smo pa na Občini Jesenice in Občini Kranjska Gora izvedeli, da so imeli več skupnih sestankov, na katerih sta direktor Vode Juliana Marjan Krajnc in njegov soinvestitor Dobrivoje Jovičič predstavila načrte o izgradnji polnilnice na Hrušici. V ta namen sta že odkupila zemljišče oziroma nepremičnine od Slovenskih železnic, pred kratkim pa še manjkajoči del

zemljišča od Občine Jesenice. S tem naj bi zaokrožila območje, na katerem bo stala polnilnica karavanške vode, ki izvira v predoru Karavanke.

Na Občini Jesenice in Občini Kranjska Gora so nam povedali, da projekte Vode Juliana podpirajo. Rajko Puš, direktor občinske uprave Občine Kranjska Gora, nam je dejal, da je »vse

boljše kot sedanje stanje, ko je del karavanške vode neizkoriščen in teče v Savo«. Vodni vir v predoru leži v kranjskogorski občini, polovično pravico za uporabo ima kranjskogorska, polovično pa jeseniška občina. Tako bi morebitnemu investitorju Občina Kranjska Gora morala dati soglasje za uporabo cevovoda, ki je v predoru. Načrte Vode Juliana

podpirajo tudi na Jesenicah. »Zaradi nemožnosti izrabe vodnega vira se občini Jesenice dela neposredna gospodarska škoda, zato si vsekakor želimo, da bi se situacija razrešila na najbolj optimalen način. V primeru resno izraženega namena za sodelovanje s strani potencialnih investitorjev smo zato seveda pripravljeni prisluhniti idejam in pobudam, vse v

želji, da se čim prej uresniči zastavljeni projekt,« so nam povedali v kabinetu jeseniškega župana.

Takšni stališči obeh občin očitno pomenita, da sta Občina Jesenice in Občina Kranjska Gora obupali nad lastnimi načrti, po katerih bi vodni vir v komercialne namene izkoriščali sami prek svojega podjetja. Komunali obeh občin sta

namreč leta 2007 ustanovili podjetje Karavanška voda, d. o. o., ki se je potegovalo za koncesijo za komercialno polnjenje karavanške vode. Za koncesijo pa se je istočasno potegovala tudi Voda Juliana, ki se je pri uveljavljanju pravic do črpanja sklicevala na vodno dovoljenje iz leta 1990. Država v vseh teh letih ni sprejela odločitve o podelitvi koncesije, zaradi česar je Voda Juliana pred leti tudi vložila tožbo zoper državo v višini 30 milijonov evrov.

Kot kaže, pa so zdaj v obeh občinah stopili korak nazaj in presodili, da je čas, da se gordijski vozel vendarle preseka in gospodarsko korist od komercialnega polnjenja vode uresničijo prek zasebnega vlagatelja.

Ob tem pa na Jesenicah vendarle poudarjajo, da je vodni vir iz predora Karavanke vitalnega pomena za jeseniško občino, saj predstavlja rezervni vodni vir za oskrbo prebivalcev s pitno vodo. A kot pravijo, je vode dovolj tako za javno kot tudi za komercialno rabo.

Polnilnica karavanške vode? Občina Jesenice je prodala zemljišče na Plavškem Travniku II družbi Voda Juliana, ki naj bi na tem mestu zgradila novo polnilnico karavanške vode.

Jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger več kot dve desetletji dolgo sago o nezmožnosti izrabe karavanške vode v komercialne namene imenuje kar »gospodarsko-politična kriminalka«.

Marjana Ahačič

Lesce – Šolo v Lescah bodo tako kot pred tem radovljiško toplotno izolirali in zamenjali stavbno pohištvo. Vrednost projekta je 838 tisoč evrov, od tega kar 85 odstotkov sofinancira kohezijski sklad prek razpisa ministrstva za infrastrukturo. Obnova bo končana pred začetkom šolskega leta 2015/2016.

Tudi energetska sanacija radovljiške osnovne šole, ki se že odraža v prihrankih pri stroških ogrevanja, je potekala dve leti. V tem času so na stavbi zamenjali vsa okna, obnovili fasado in starejši del ravne strehe, pred začetkom novega šolskega leta pa bodo vgradili še kogeneracijski sistem in toplotno črpalko ter vzpostavili energetski monitoring porabe toplote za ogrevanje. Občina je na razpisu ministrstva za infrastrukturo tudi za obnovo radovljiške osnov ne šole pridobila sredstva kohezijskega sklada v

višini osemsto tisoč evrov. Vrednost celotnega projekta znaša približno 1,082 milijona evrov.

Občina Radovljica projekte energetske sanacije javnih stavb izvaja na podlagi leta 2011 sprejetega lokalnega energetskega koncepta. V njem so kot prednostni določeni še ukrepi za izvedbo fotovoltaičnih elektrarn

in kogeneracijskih sistemov ter pripravo zasnove gradnje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Radovljici. »V času po sprejemu dokumenta sta bili na strehi osnovnih šol A. T. Linharta in Antona Janše Radovljica nameščeni sončni elektrarni, za kar je občina namenila 250 tisoč evrov. Skupaj letno proizvedeta 110 kilovatnih

ur električne energije, kar zadošča za potrebe petindvajsetih gospodinjstev. Vrtec v Kamni Gorici je z ogrevanja na elektriko prešel na ogrevanje na lesno biomaso, bazen v Kropi je pridobil toplotno črpalko za ogrevanje vode, energetsko sanirana je bila stavba zdravstvenega doma v Radovljici, v teku je energetska obnova osnovne šole v Begunjah, kjer je bila azbestna streha lani že zamenjana in toplotno izolirana,« pojasnjujejo na občini Radovljica. Za izvajanje lokalnega energetskega koncepta je tako občina v zadnjih treh letih namenila približno 1,2 milijona evrov, v letošnjem letu pa zagotovila še dodaten milijon, za projekte izboljšanja energetske učinkovitosti stavb pa ji je na dveh razpisih ministrstva za infrastrukturo iz kohezijskega sklada uspelo pridobiti 2,1 milijona evrov. Na naslednji razpis bodo prijavili še energetsko sanacijo osnovne šole v Lipnici in vrtca v Radovljici.

Nadaljujejo energetsko obnovo šolPotem ko so pred kratkim zaključili energetsko sanacijo osnovne šole A. T. Linharta, je občina Radovljica prejšnji teden začela še energetsko sanacijo leške osnovne šole F. S. Finžgarja, za katero namenja več kot osemsto tisoč evrov.

Prejšnji teden so končali energetsko sanacijo radovljiške osnovne šole – na fotografiji so župan Ciril Globočnik, ravnateljica Zlata Rejc in arhitekt Marko Smrekar; zdaj začenjajo sanacijo osnovne šole v Lescah. / Foto: Gorazd Kavčič

Urša Gluščič

Gorje – Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave raziskuje problematiko invazivnih rastlinskih vrst v občinah Bled, Gorje, Kranjska Gora, Jesenice in Radovljica. Člani Naravoslovnega društva Bled, predstavniki Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in vaščani Gorij so želeli izvedeti več informacij o invazivnih rastlinskih vrstah, predvsem o pelinolistni žvrklji (ambroziji). »Pelinolistna ambrozija je v naše kraje prišla iz Severne Amerike, širiti pa se je začela po drugi svetovni vojni. Zraste lahko do višine 1,20 metra, njeno seme pa je veliko od 2 do 2,5 milimetra. Ambrozija se največkrat pojavlja ob cestah, ker se v pnevmatike tovornih vozil vgradi seme, ki se med potjo odlaga in širi. Najdemo jo lahko tudi pod ptičnicami, saj je njeno seme lahko pomešano med sončnična semena.

Rastlina je nevarna v poletnih mesecih, ko izloča cvetni prah, ki lahko povzroči alergijski rinitis, seneni nahod, alergijsko astmo in vnetje očesne veznice. Njeno širitev človek prepreči tako, da rastlino odtrga ali pa jo pogosto kosi,« je povedal predsednik Naravoslovnega društva Bled Jože Skumavec. Po uvodnem predavanju so se zbrani odpravili po gorjanskih poteh, kjer so izvedli preprečevanje širjenja okolju in človeku škodljivih invazivnih rastlinskih vrst. V akciji so sodelovale vse generacije. Odločno so si nadeli rokavice, očistili del občine Gorje in tako pred invazivnimi rastlinskimi vrstami obvarovali naravo in sebe. »Občani občine Gorje in drugih občin Zgornje Gorenjske morajo biti ves čas pozorni na pelinolistno ambrozijo in naj jo odstranjujejo, kjer koli jo vidijo, kajti samo s tovrstnimi akcijami nam ne bo uspelo preprečiti njenega širjenja,« je še dodal Skumavec.

Proč z invazivkami

Odstranjevanje ambrozije v Gorjah / Foto: Tina Dokl

5Gorenjski glastorek, 1. julija 2014 info@g-glas.si

Če vam je delo v šolstvu življenjska želja in izziv, potem imate možnost, da pošljete svoj življenjepis in potrebna dokazila za evidentiranje kandidatk in kandidatov za:

– dva učitelja/-ici strokovnih predmetov za področje CNC-tehnologije, avtoservisne dejavnosti in energetike (pogoji: visoka ali univerzitetna izobrazba strojne smeri; pedagoško-andragoška izobrazba; strokovni izpit v šolstvu; potrdilo o nekaznovanosti; potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku),

– dva učitelja/-ici praktičnega pouka za področje CNC-tehnologije in avtoservisne dejavnosti (pogoji: srednja ali višja izobrazba strojne smeri, priporočena je predhodna srednja poklicna izobrazba iz strojništva; tri leta delovnih izkušenj v poklicu; pedagoško-andragoška izobrazba; strokovni izpit v šolstvu; potrdilo o nekaznovanosti; potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku).

Za učitelje/-ice evidentiramo kandidate za nedoločen čas – od 1. septembra 2014 dalje. Povabilo velja do 11. julija 2014.

Podlubnik 1b4220 Škofja Loka, tel.: (04) 506 23 00www.scsl.siIzobražujemo že od leta 1889

Suzana P. Kovačič

Naklo – Ob visoki obletnici Pošte Naklo sta Konjeniško društvo Naklo in Turistično društvo Naklo pripravila prireditev Stoletje Pošte v Naklem in tako se je v petek pozno popoldne pred današnjim poštnim uradom v Naklem zbralo lepo število obiskovalcev, ki jih je zanimalo več o poštnem uradu nekoč in danes. Župnija in Občina Naklo sta 25. novembra 1912 poslali prošnjo za ustanovitev poštnega urada, cesarsko kraljevo trgovinsko ministrstvo na Dunaju je prošnjo obravnavalo in z odlokom 21. februarja 1913 ustanovilo poštni urad v Naklem. Uradno ime pošte se je glasilo K. k. Postamt Naklas – Naklo. Pogodbena ali neerarna pošta je v Naklem začela poslovati 1. julija 1914. Raziskovalec krajevne zgodovine Damijan Janežič je na petkovi prireditvi za pokušino prebral nekaj odlomkov iz knjižice z naslovom Stoletje Pošte v Naklem, katere avtor je in je izšla ob tej priložnosti. Konjeniško društvo je izdalo spominsko razglednico, izšla je tudi jubilejna znamka.

Prihod pošte je za Naklo pomenilo razvoj kraja, napredek, odprtost v svet. Prvi pismonoša leta 1914 je bil Jožef Tomazin, Tinčkov iz Naklega. Ne samo, da je nekaj pošte

in »cajtngov« prinesel, tudi čenče so sodile zraven, kot je bila tista o Micki, ki jo je en »uštimou«. Damijan Janežič je povedal, da je ob ustanovitvi še kake štiri leta poštni urad domoval v prostorih Španove gostilne. Nato naj bi se preselil v okrog leta 1910 prenovljeno hišo pr© Tomašc, kasneje pr© Vrtačnik, današnjo pizzerijo Bolero. Poštarica Jožefa Vrtačnik, rojena Korenčan, po domače Španova Zefa, poročena z Ljubljančanom Antonom Vrtačnikom, bivšim orožnikom v Podbrezjah, ni skrbela le za delo v uradu in dnevno peš dostavo pošte na železniško

postajo, kjer jo je oddala osebju vlaka v službenem vagonu, pač pa tudi za trgovino in gostilno. Pošta je nato z vlakom potovala v Kranj.

Srečka Petek je bila prva povojna upravnica Pošte v Naklem, v petek so jo pripeljali s tržiško poštno kočijo. Spominja se, da je vse delo opravila sama, na roko. Franc Potočnik je bil poštar v Naklem skoraj osemindvajset let. Spominja se, da je vsak dan prekolesaril okrog 35 kilometrov in to v vsakem vremenu. Sedanja upravnica Pošte Naklo je Milena Jenko. »Trenutno nas je devet zaposlenih,

pokrivamo 1434 gospodinjstev, zraven raznašamo še pošto v Duplje za 430 gospodinjstev,« je povedala Jenkova. Še vedno je med poštarji zelo uporabno prevozno sredstvo kolo. Pošta Naklo deluje v starem zadružnem domu, v katerem je včasih že bila. Jubilejni dogodek je povezoval Zdravko Cankar, nastopili so Folklorna skupina DU Naklo, ljudske pevke OFS Podkuca, plesna skupina Skokice iz OŠ Naklo ... Člani Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi so postregli s tenstanim krompirjem, kranjsko klobaso ...

Postiljon se je pripeljal ...in z rogom naznanil prihod kočije. Poštni urad v Naklem je začel delovati na današnji dan leta 1914.

Prihod pošte je za Naklo pomenil razvoj kraja, napredek, odprtost v svet. / Foto: Matic Zorman

Danica Zavrl Žlebir

Preddvor – Ta konec tedna praznuje občina Preddvor, občinski praznik je posvečen spominu prve slovenske pisateljice, pesnice in skladateljice Josipine Urbančič Turnograjske. V okviru občinskega praznovanja se bo od četrtka do nedelje zvrstilo več dogodkov. V četrtek, 3. julija, bo pohod okoli štirih preddvorskih gradov in drugih znamenitosti. V petek, 4. julija, bo ob 14. uri odprtje trojne razstave v Info centru: 3000 let Preddvora, Delo pridnih rok in Micina igralnica v gozdu. Ob 15. uri bo praznična sveta maša v preddvorski cerkvi, ob 18. uri pa v dvorani Kulturnega doma Preddvor slavnostna akademija ob občinskem prazniku s

podelitvijo priznanj in nastopom Giannija Rijavca. V soboto, 5. julija, bodo na Zaplati ob 11. uri odprli na novo zgrajeno planinsko zavetišče, katerega simbolično odprtje s predajo ključev bodo opravili že na občinski slovesnosti dan poprej.

V nedeljo, 6. julija, pa bo od 7. ure zjutraj v središču Preddvora Petrov smn s stojnicami in živahnim dogajanjem v prireditvenem prostoru. Ob 13. uri bo mednarodno srečanje folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Ob 15. uri pa se bo začel koncert z Gašperji ob 35letnici njihovega delovanja in stoti obletnici rojstva Franca Korena. V nedeljo pa Likovno društvo Preddvorski samorastniki pripravlja Mednarodni extempore z razstavo.

Preddvor praznuje

Šenčur – S slavnostno akademijo na Jezerskem, demonstra-tivno gasilsko vajo na Možjanci in z gasilsko parado v Šenčur-ju so gasilci, povezani v Gasilsko zvezo Kokra zaznamovali 60-letnico svojega delovanja. V paradi so sodelovale vse sta-rostne skupine gasilcev in gasilk in gostje iz sosednjih gasil-skih zvez, predstavili so tudi gasilsko mehanizacijo, od stare gasilske brizgalne na ročni pogon do najsodobnejših gasilskih vozil. Na slavnostnih dogodkih so si poskušali odgovoriti na vprašanje, ali bi do podobnega povezovanja med gasilskimi društvi prišlo spontano, tudi če zakon tega ne bi določal? In še, ali bi morebitno spontano povezovanje pomenilo boljšo ali slabšo pot? Z vsem so želeli simbolično pokazati, da je gasilstvo nujen sestavni del civilizacije.

Gasilska zveza Kokra praznovala

Na gasilski paradi v Šenčurju / Foto: Tina Dokl

Danica Zavrl Žlebir

Jezersko – Na Jezerskem so ob občinskem prazniku pripravili dve zanimivi razstavi, ki se v prostorih turistično informativnega centra in v njegovem preddverju nadaljujeta vse do konca turistične sezone. Ena je razstava dela meteorita Jezersko in njegovega odlitka, kar sicer hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, druga pa razstava ročnih del skupine domačink.

Za deveterico Jezerjank vseh generacij, ki se ukvarjajo z vezenjem, kvačkanjem, pletenjem, filcanjem, izdelovanjem nakita, klekljanjem, izdelavo krpank in izdelkov iz posebnega materiala paverpola, je to prva skupinska razstava. Sestajajo se vsak

ponedeljek in se ob ročnem delu tudi prijetno družijo. Prva se je s tem začela

ukvarjati Marjeta Murn in pred tremi leti v jezerski knjižnici tudi samostojno

razstavljala, krog mojstric ročnih del pa se vse bolj širi.

Jezerjanke razstavljajo ročna delaNa Jezerskem bosta do konca turistične sezone v preddverju turistično informativnega centra v Korotanu dve zanimivi razstavi.

Nina Šavs, Vesna Misjak, Marjeta Murn in Štefka Piskernik z ročnimi deli jezerskih mojstric

Foto

: Tin

a D

okl

6 Gorenjski glastorek, 1. julija 2014

info@g-glas.si

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – V praznični Škofji Loki so letos še pose-bej ponosni na dvoje priz-nanj, na častni naziv pros-tovoljstvu prijazno mesto in na priznanje za razvojno najbolj perspektivno obči-no zlati kamen, je v slavno-stnem nagovoru poudaril župan Miha Ješe. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so s svojim delom prispevali k priznanjema, med prosto-voljci še posebej gasilcem ter dobrodelnima društvo-ma Rdečemu križu in Kari-tas, Društvu upokojencev z njihovo Univerzo za tretje življenjsko obdobje in mla-dim, ki sodelujejo v medna-rodnem programu za mla-de Mepi. Da je poleg tega Škofja Loka tudi mednaro-dno odprto mesto, dokazu-je sodelovanje z devetimi uradno pobratenimi mesti, vključitev v združenje mest EU Douzelage in vsakolet-ni obiski veleposlanikov in vojaških atašejev v tisočlet-nem mestu.

Med več pomembnimi projekti, namenjenimi raz-voju občine, je župan ome-nil gradnjo škofjeloške juž-ne obvoznice in se ob tem zahvalil prebivalcem Spod-njega trga in Poljanske ces-te, da so z dostojanstvenimi protesti pripomogli k pos-pešitvi postopkov, da se je gradnja lahko začela. Naj-večja naložba v občini pa je komunalno urejanje, s kate-rim bo več generacij obča-nov pridobilo posodob-ljen kanalizacijski sistem,

čistilne naprave in vodovod-no omrežje. Pri tem je gla-vna skrb občinske uprave pravičnost in enakomeren razvoj vseh območij občine, poudarja Ješe. Osnova vsega razvoja pa je uspešno gos-podarstvo, čemur so velik poudarek namenili v dolgo-ročnem strateškem načrtu občine, kjer stavijo na kovi-narsko in lesno industrijo, kmetijstvo in razvoj turiz-ma. Pri slednjem potrebuje-jo več nočitvenih zmogljivo-sti in še vedno iščejo vlagate-lja v loški hotel. Pomembno je tudi živahno kulturno in športno dogajanje, že sedaj pa se pripravljajo na uprizo-ritev Škofjeloškega pasijona v letu 2015. Za to nematerial-no kulturno dediščino priča-kujejo tudi, da bo v kratkem vpisana v register UNESCA.

Župan Miha Ješe je omenil tudi troje letos preminulih nekdanjih županov in nji-hov prispevek k razvoju Ško-fje Loke: Jožeta Nastrana, Jožeta Albrehta in Zdrav ka Krvino.

Vrhunec praznovanja je bila podelitev občinskih pri-znanj. Bronasti grb so pode-lili Janu Jelšiku iz pobrate-nega češkega mesta Tabor, zaslužnega za dolgoletno sodelovanje. V njegovi odso-tnosti je priznanje prevzel Peter Pokorn iz Foto kluba Anton Ažbe. Srebrna grba sta prejela Miro Duič, pred-sednik Društva upokojencev Škofja Loka, in Loški muzej Škofja Loka ob 75-letnici in ob uspešni razstavi Znanje je luč ob 120-letnici uršulin-ske šole (sprejela ga je direk-torica Jana Mlakar). Zlati grb

je prejel Šolski center Škofja Loka ob 125-letnici poklicne-ga in strokovnega izobraže-vanja (prevzel ga je direktor Martin Pivk). Naslov častne-ga občana pa so tokrat pode-lili dr. Francetu Štuklu za dosežke na področju arhivi-stike, za njegovo poznavan-je in zapisovanje loških kra-jev in ljudi. Najuglednejše-mu letošnjemu nagrajencu je občinstvo stoje zaploska-lo in tako pokazalo, da gre naslov v prave roke. Župan pa je tokrat podelil še dve pri-znanji, eno poljskemu vele-poslaniku Cezaryju Krolu in drugo Jefu Albrehctsu iz belgijskega mesta Maasme-chelen ob 15-letnici pobra-tenja. Na prireditvi je nasto-pil Big band Dom z dirigen-tom Bracom Doblekarjem in solistko Ireno Vidic.

Častni občan dr. France Štukl Ob občinskem prazniku je škofjeloški župan Miha Ješe podelil pet občinskih priznanj, med njimi naslov častnega občana dr. Francetu Štuklu, in še dve posebni priznanji. V čast prazniku so odprli tudi skupinsko razstavo likovnih ustvarjalcev iz pobratenega mesta Maasmechelen.

Župan Miha Ješe z letošnjimi občinskimi nagrajenci / Foto: Tina Dokl

Simon Šubic

Šenčur – »Stopnja varnos-ti na območju občine Šen-čur je kljub trendu narašča-nja obrav navanih kaznivih dejanj še vedno ugodna,« je med predstavitvijo poroči-la policije o varnostni pro-blematiki v občini Šenčur za leto 2013 poudaril pomočnik komandirja Policijske posta-je Kranj Aleš Demšar. Med kaznivimi dejanji (lani so jih obravnavali 515) prednjačijo kazniva dejanja zoper premo-ženje, med njimi pa tatvine (260), medtem ko je bilo veli-kih tatvin oziroma vlomov v stanovanja in gospodarske

objekte 54. Precej, skoraj za sto odstotkov, je poraslo števi-lo zaznanih kaznivih dejanj s področja gospodarske krimi-nalitete (skupaj 68).

Demšar je še poudaril, da so kranjski policisti lani iz Šenčurja prejeli manj za-prosil za intervencije zaradi kršitev javnega reda in miru kot pretekla leta, manj je bilo tudi prometnih ne sreč; v 77 obravnavanih nesrečah je sicer ena oseba umrla, ena se je huje ranila, 26 pa lažje. Zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov so na območju občine Šenčur lani izrekli 1271 ukrepov, kar je malenkost več kot leto prej.

»Opažam, da Občina Šen-čur veliko aktivnosti name-nja tudi postavitvi promet-ne signalizacije in urejeno-sti cest, kar policisti vidimo kot doprinos cestnopromet-ni varnosti,« je dodal Dem-šar. Občinski redarji so lani na šenčurskih cestah zaz-nali 127 prometnih prekrš-kov, največ (119) zaradi pre-koračitve hitrosti, kar je za dobre štiri desetine manj kot leta 2012, je dodal vodja Medobčinskega inšpektora-ta in redarstva Kranj Robert Zadnik. Največ prekrškov so redarji ugotovili na Pipano-vi in Gasilski cesti v Šenčur-ju ter na cesti skozi Trboje.

V Šenčurju ugodna varnostna slika

Boris Stančič

Kranj – V gorenjskih knjiž-nicah ugotavljajo, da moš-ki pogosto posežejo po kri-minalnih in vojnozgodovin-skih romanih, pri ženskah pa se vrstijo ljubezenski in kriminalni romani.

V Kranju menijo, da so poleti brane obsežne knjige. Poleti se jim primeri, da si poglobljen bralec rad izpo-sodi tudi strokovno litera-turo. Za nas so izpostavili Stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil avtorja Jona-sa Jonassona, Sago o Brag-govih avtorice Brende Joy-ce, Ob tebi Moyesa Joja in Svetovno zimo avtorja Kena

Foletta. Premična zbirka knjižnice se zaradi pomanj-kanja denarja redkeje ažuri-ra, čeprav je na terenu pri-sotna tako pri upokojencih kot v bolj oddaljenih kraja-nih Gorenjske. Na Jesenicah porečejo, da odrasli poleti najraje berejo lažje, nezah-tevno leposlovje: moški naj-raje posegajo po kriminal-kah, pustolovščinah ter akci-jah. Pri njih interes vzbuja-jo naslovi, kot so Tujka Dia-ne Gabaldon in Dežela pos-likanih jam Jean M. Auel. V Tržiču se poleg “kriminalk” bero tudi klasiki, sicer pa lahkotno branje. Dogaja se, da moški manj hodijo v knji-žnico, tako da si potem žen-ske izposojajo gradivo zan-je. Ženske in moški si deli-jo bralno navado po krimi-nalkah, medtem ko moški berejo še zgodovinske vojaš-ke akcije, biografije športni-kov in potopise. Priljubljeni-mi naslovi so: Cavazza Ves-ne Milek, Zgodovina porno-grafije Gorana Tribusona in Veliki dobitek Meike Win-nemuth, bralci pa povpraša-mo še po naslednjih obetav-nih avtorjih: Harlanu Cobe-nu, Simonu Scarrowu, Con-nu Igguldenu, Christianu

Jacqu, Hansu Hellmutu Kirstu in Jamesu Patterso-nu. V tem mestu je poleti v obtoku tudi zahtevnejša lite-ratura, branje pa pogloblje-no. Beró se različni žanri in tudi tujejezična literatura. Pri zgodovini bralce zanima prva svetovna vojna, zani-manje je tudi za turistične vodiče, stalnica je literatura za samopomoč. Ženske so tudi tu pogosteje v knjižni-ci, iščoč ljubezenske roma-ne z zapletom in srečnim koncem. V tej knjižnici bral-ci posegajo predvsem po: Na lovu za spomini Arte Paasi-linne, Vojvodi Gaelen Foley in Vrtnici v divjini avtorice Julie Garwood. Pri kriminal-

kah se zaradi ravni kvalitete priporočajo predvsem dela Skandinavcev. Poleg običaj-nih tematik pri moških in ženskah bralci iščejo eroti-ko, potopise, diete, planin-ske in tujedržavne vodiče. V knjižnici izpostavljajo tudi starejše slovenske avtorje, medtem ko bralci posegajo po novejših. Med popular-nimi naslovi krožijo biogra-fija Zlatana Ibrahimoviča in Messija ter Noč v Rejkja-viku avtorice Brine Švigelj Merat. Od kriminalk navdu-šujeta Stalin na dvoru rdeče-ga carja Montefiora Sebaha in Pentagram avtorja Nes-bø Jo. Na Žirovskem in Sel-škem je kot posebnost brano delo Ogenj, rit in kače Mile-ne Miklavčič, ki razkriva živ-ljenje in navade Ločanov v starih časih. V radovljiški in škofjeloški knjižnici zagota-vljajo, da bomo v poletnem času na Gorenjskem lah-ko veliko brali na prostem. Radovljiške knjige bodo na voljo v hotelih, kampih in na kopališčih, medtem ko bo na loškem koncu vrt Sokol-skega doma ponujal knjige, revije in časopise. Poskrbe-li bodo tudi za igralne pripo-močke za otroke.

Dopustniško branje na GorenjskemV gorenjskih knjižnicah smo povprašali po letošnjem dopustniškem in poletnem branju. Trenutno se veliko berejo knjižni naslovi: Inferno Dana Browna, In v gorah odzvanja Khaleda Hosseinija ter Divja avtorice Cheryl Strayed.

Stražišče – Stražiški gasilci to soboto, 5. julija, ob 18. uri vabijo na uradni prevzem nove motorne brizgalne Rosenbauer Fox III. Priredi-tev bo potekala pred gasilski dom v Stražišču. Po uradnem delu bo veselica z ansam-blom Zarja.

Gasilci imajo novo brizgalno

Škofja Loka – Vrt Sokolske-ga doma se je od 21.do 30. junija spremenil v bralnico na prostem. V Bralnico spet vabijo od 21. do 30. avgu-sta, ko bodo bralci s pomo-čjo domišljije spet lahko uživali v objemu zelenega udobja.

Bralnica spet avgusta

KRATKE NOVICE

7Gorenjski glastorek, 1. julija 2014 info@g-glas.si

Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice

Danica Zavrl Žlebir

Sorica – Na takšno situacijo nas je opozoril občan iz Sori-ce, ki je pred kratkim ostal brez telefonske in internet-ne povezave. Pred nekaj leti, ko so na trasi Podrošt–Sori-ca asfaltirali cesto, so teleko-munikacijski kabel, ki je bil prej v zemlji, napeljali kar po zemlji in drevju. Pri koš-nji se je že večkrat pretrgal, zadnjič ravno nekaj dni pred državnim praznikom.

Tamkajšnji ljudje so bili ves konec tedna brez pove-zave. Naš bralec, sicer samo-stojni podjetnik, ki veli-ko posluje s tujino, je bil še posebej ogorčen, saj takšen izpad zanj pomeni tudi gos-podarsko škodo. Niti raču-nov ne more plačati, je pove-dal, ali pa se mora pelja-ti dvajset kilometrov daleč, da jih poravna na pošti ali v bančni poslovalnici, ki seve-da tako vzameta večjo provi-zijo, kot če plačuje prek sple-ta. Napako je prijavil Teleko-mu, tudi na občino se je že obrnil, saj bi trajno rešitev pomenil vkop kabla v tla. To ni prvi tak primer, že marca nas je na podobnega opozo-ril bralec z Ojstrega Vrha.

»Komunikacijska infra-struktura je bila na trasi od Podrošta (Spodnja Sori-ca) do Sorice močno poš-kodovana v povodnji leta 2007, ko je voda odnesla cesto in kabelsko povezavo;

Telekom Slovenije se je pri-družil sanaciji sočasno z obnovo ceste. Cev je bila ob obnovi ceste položena, ven-dar zaradi sočasnih aktivno-sti Občine Železniki z izgra-dnjo odprtega širokopasov-nega omrežja ter informa-cije, da sta oba naročnika že podpisala pogodbo s Tri-telom za priklop na optično omrežje, Telekom Sloveni-je ni nadaljeval montažnih del oziroma vlačenja kab-la v cev,« so razmere poja-snili v družbi Telekom. »V tem času smo komunikacij-ske storitve na omenjenem območju zagotovili z začas-no provizorično rešitvijo, ki poteka nad zemljo. Ta nape-ljava je bila ob različnih pri-ložnostih večkrat poškodo-vana; letos se je predvsem zaradi posledic žleda zače-lo obsežno pospravljanje lesa, pri čemer je v zadnjem času prišlo do več poškodb kabla. Prekinitev kabla vsa-kič zahteva večji sanacijski poseg, zaradi katerega tra-ja prekinitev prometa tudi več dni, vsekakor pa se ved-no znova trudimo, da ponov-no nemoteno delovanje sto-ritev uporabnikom zagoto-vimo v najkrajšem možnem času. Trenutno glede traj-ne rešitve na omenjeni trasi potekajo dogovori o sodelo-vanju z občino in Tritelom, ki sta partnerja pri izgradnji optičnega širokopasovnega omrežja.«

Kabel gre kar po tlehTelekomunikacijske povezave nam danes omogočajo hiter stik s svetom. Hkrati pa ga onemogoči nekaj tako banalnega, kot je pretrgan kabel.

Danica Zavrl Žlebir

Železniki – S slavnostno akademijo v športni dvora-ni v Železnikih se je končal niz prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, 30. juniju. Župan Anton Luz-nar je v slavnostnem nago-voru spregovoril o več pozi-tivnih dosežkih, med kate-rimi so še zlasti pomembni tisti v gospodarstvu. »Letos prvič po več letih beležimo pozitivno gospodarsko rast, gospodarske družbe v obči-ni so tudi sicer dobro presta-le krizo, v Domelu pa so sla-vili štiridesetletnico izdelo-vanja sesalnih enot in izde-lavo sto milijontega kosa,« je med drugim poudaril Luz-nar. Po podatkih o blagin-ji pa občina Železniki sodi med pet takšnih, ki imajo najmanj težav z brezposel-nostjo mladih.

V občini so se lotili ener-getske sanacije vseh šol in plavalnega bazena, v teh dneh odpirajo tudi rekons-truirano cesto v Davčo. Ob dobrih stvareh pa slavnost-ni govornik ni mogel mimo dveh večjih problemov: počasne obnove ceste v Sori-co, kjer je Direkcija RS za ceste začasno ustavila dela,

in zagotovitev poplavne var-nosti Železnikov po držav-nem prostorskem načrtu, za katero je država zaenkrat našla denar šele za vodno ureditev od Alplesa do Jese-novca, ne pa tudi za obvoz-no cesto in vodni zadrževal-nik pod Sušo. Ko je česti-tal učencem, ki so v devetih letih šolanja dosegli najbolj-ši uspeh (teh je bilo dvajset), in štirim odličnjakom sre-dnjih šol, je dejal, da boga-stvo naroda ni le v blagos-tanju in materialnih dobri-nah. Je tudi v kulturnih vre-dnotah, kar se je pokaza-lo tudi na občinski priredit-vi, ki so jo oblikovali domači

ustvarjalci: Pihalni orkester Alples Železniki, Harmoni-karski orkester Železniki, Trio kvartet ter mlada ple-salca, državna prvaka Darja Božič in Iris Jensterle. Med prireditvijo se je na prizo-rišču vrtela tudi projekcija fotografij Andreja Tarfile, ki je fotografsko dokumentiral dogodke občine.

Župan je podelil tudi občinska priznanja, razgla-sili pa so tudi častnega obča-na. Ta naslov je šel Jožefu Demšarju, dolgoletnemu direktorju in med drugim tudi ustanovitelju Pihalne-ga orkestra Alples Železni-ki. Plaketo občine Železniki

je prejel Janez Šolar, prizna-nje občine za izjemne dose-žke pa mladi kmet in znan-stvenik dr. Janez Benedi-čič iz Martinj Vrha. Prizna-nji občine Železniki za živ-ljenjsko delo prostovolj-cev so podelili Alojzu Lotri-ču iz Selc in Antonu Sede-ju iz Železnikov, priznanja za aktivno delovanje društev pa Društvu tabornikov Rod zelene sreče Železniki, Ska-vtom steg Železniki 1 (obo-ji delujejo dvajset let), druš-tvu Harmonikarski orkes-ter Železniki (deluje trideset let) in Društvu podeželskih žena Selške doline (za štiri-desetletno delo).

V Železnikih so praznovaliS slavnostno akademijo so občinski praznik počastili tudi v občini Železniki, kjer so podelili osem občinskih priznanj in naslov častnega občana, nagradili pa tudi odlične učence in dijake.

Župan občine Železniki Anton Luznar z občinskimi nagrajenci / Foto: Andrej Tarfila

Samo Lesjak

Kranj – Ob zaključku urba-nistične interaktivne razsta-ve Želite? Kranj!, ki je bila na ogled v Layerjevi hiši, o prenovi ulic in trgov starega mestnega jedra gorenjske prestolnice, se je v Stolpu Škrlovec odvila moderirana debata, ki je podala mnoga zanimiva strokovna razmiš-ljanja, obenem pa skozi dis-kusijo odprla nova – in obu-dila stara – vprašanja v zvezi z mestno urbanistično pro-blematiko. V debati, ki jo je moderiral Toni Cahunek, so sodelovali Aidan Cerar, urbani sociolog, zaposlen na Regionalni razvojni agenci-ji Ljubljanske urbane regi-je, Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prosto-ra, Maja Simoneti, krajin-ska arhitektka in urbanist-ka, Selman Čorović, arhitekt in direktor Zavoda Carnica, Aleksander Pavšlar, pred-sednik KS Kranj Center, in Nejc Zupan, krajinski arhi-tekt.

Razstava je ponudila pri-merjavo realne in virtualne

podobe mestnega jedra Kra-nja v času pred in po preno-vi, pojasnila razloge za spre-membe, odkrivala nerea-lizirane ideje in potencia-le za oživitev območja, obe-nem pa izzvala obiskovalce. Avtorji razstave Gaja Trbi-žan, Urška Kranjc, Tina Cotič in Matija Jemec, ki so hkrati tudi avtorji natečajne rešitve prenove ulic in trgov mestnega jedra, so nam-reč z interaktivno postavit-vijo in izborom vsebin žele-li vzpodbuditi obiskovalce k

aktivni opredelitvi do vpra-šanj, ki se dotikajo mestne prenove. Njihov odziv je bil osnova debate, ki je odpira-la vprašanja, vezana na pro-met, prireditve, nakupovan-je in druge delavnosti v mes-tnem jedru, s skupnim cil-jem: ustvariti razgibano in za različne namene obliko-vano mestno jedro z lastno identiteto. Glede na poda-ne odgovore se je med dru-gim izkazalo, da ljudi moti parkiranje na trgih stare-ga mestnega jedra, zato so

pripravljeni dlje časa hodi-ti peš do svojega cilja, da so zadovoljni z novo pridoblje-nimi javnimi prostori, tako tistimi s kulturnim progra-mom kot z zelenimi odprti-mi površinami, ter da želijo soodločati pri načrtovanju in urejanju prostora.

Staro mestno jedro nam-reč ni klasična stanovanj-ska soseska, temveč gre za raznolik prostor bivanja, počitka in raznolikih dru-žbeno-kulturnih dejavno-sti. Ljudje prihajajo v mes-tna jedra prav zaradi sple-ta različnih dejavnosti, kjer lahko vsak zase najde nekaj, kar mu odgovarja – prav tu pa leži tudi delikatno jed-ro vprašanja urbanistične problematike, ki se je razvi-lo tudi v sami debati: kako vzpostaviti zgledne bivanj-ske dejavnike, tako za stalne prebivalce mestnega je dra kot njegove občasne obisko-valce, ter obenem doseči, da bodo urbanistično-infras-trukturne pridobitve izbolj-šale tudi kulturno, družbe-no in ekonomsko plat mest-nega jedra.

Urbanistične rešitve za mestno jedro

Udeleženci debate o urbanistični problematiki mestnega jedra / Foto: Samo Lesjak

Škofja Loka – Pred praznikom občine Škofja Loka so odprli skupinsko razstavo likovnih ustvarjalcev iz pobratenega belgij-skega mesta Maasmechelen. Z njo so zaznamovali 15-letnico pobratenja med obema občinama. Slavnostna govornika sta bila župana Raf Terwingen in Miha Ješe. Program so glasbeno popestrili: skupina Bisernica, Patina in Poljanski orgličarji.

Razstavljajo gostje iz Maasmechelna

8 Gorenjski glastorek, 1. julija 2014

Mateja Rant

Kranj – V Gimnaziji Franceta Prešerna so v letošnjem šolskem letu dijaki lahko obiskovali tudi krožek bioinformatike, pri kateri se računalniške metode uporablja za reševanje bioloških vprašanj. Sedem dijakov se je tako skupaj z vodjo krožka dr. Lukom Auscem z biotehniške fakultete v Ljubljani lotilo raziskovanja, kako izrabiti viruse, ki zajedajo bakterije, za zatiranje človeku nevarnih bakterij. »Z dijaki smo raziskovali, kako se na nivoju DNK virusi prilagodijo na svoje bakterijske gostitelje in nakazali možnosti za bakteriofagno terapijo tuberkuloze. Bakteriofagna terapija pomeni ciljano zdravljenje bakterijskih okužb z naravnimi virusi,« je razložil Ausec.

Zdravljenje s pomočjo virusov po Auščevih besedah ni nič novega, saj to uporabljajo že več kot sto let. »Že vojaki v prvi svetovni vojni so recimo imeli s sabo tovrstne viruse. Če zadeneš pravi virus za določeno infekcijo, deluje.« A zaradi močne farmacevtske industrije so bakteriofage prehiteli antibiotiki in se je danes z njimi mogoče zdraviti le še v nekaterih »eksotičnih« deželah, recimo v Gruziji, na Poljskem ali Rusiji, pravi Ausec in dodaja, da je to ponovno v vzponu v Ameriki, kjer je na voljo dovolj zasebnega kapitala za raziskovanje tega.

Mnoge bakterijske bolezni, ki smo jih do nedavnega uspešno zdravili z antibiotiki, namreč postajajo resen zdravstveni problem, ker se pojavlja vedno več bakterij, ki so na antibiotike odporne. Kot ključno prednost virusov pri zdravljenju bakterijskih okužb Ausec navaja, da so virusi v nasprotju z antibiotiki zelo selektivni in določena vrsta specializirano napade samo določeno vrsto bakterije. Antibiotiki pa napadajo širok spekter bakterij, tudi tiste, ki so človeku koristne. »Povzročitelje tuberkuloze v bolnišnici na Golniku recimo zdravijo s kombinacijo treh do petih antibiotikov hkrati. To je zelo invazivna metoda. Virus pa zajeda samo povzročitelja, če zadenemo pravi

virus za pravo bakterijo,« je razložil Ausec.

Dijaki so se v svoji raziskovalni nalogi osredotočili na raziskovanje možnosti zdravljenja tuberkuloze z naravnimi bakteriofagi. »Tuberkulozo povzroča bakterija, ki je že naravno odporna na številne antibiotike. Zato smo želeli najti bakteriofage, ki bi bili evolucijsko na molekularnem nivoju prilagojeni na življenje v tej bakteriji in bi jo tako uspešno uničevali,« so pojasnili Maja Udovič, Maša Svoljšak, Lara Pintarič, Luka Blatnik, Aljaž Uršič, Danaja Križaj in Nuša Vehovec. Podatke o DNK zaporedjih virusnih genomov so pridobili v javnih zbirkah podatkov. Z lastnim programom, napisanem v računalniškem jeziku python, so pregledali

približno 1100 zapisov o virusnih genomih in tako izločili šest virusov, ki za svojega gostitelja izbirajo bakterijo, ki povzroča tuberkulozo. Upajo, da jim bo to uspelo preveriti tudi s pomočjo kliničnih testov. »To bi morali opraviti v akreditiranem laboratoriju, recimo v bolnišnici na Golniku,« je razložil Ausec. Če bi se njihove teoretične ugotovitve v prihodnosti torej potrdile tudi z laboratorijskimi eksperimenti, bi te viruse nekoč morda lahko uporabili za zdravljenje tuberkuloze, optimistično pravijo dijaki. In še ena prednost zdravljenja z virusi, ki jo navaja Ausec: virusi so poceni, saj jih je zelo enostavno gojiti in jih proizvajati v velikih količinah, njihov rok uporabnosti pa je praktično neomejen.

Iskali zdravilo za tuberkulozoSedem dijakov Gimnazije Franceta Prešerna je svoje raziskovalno delo pri krožku bioinformatike strnilo v nalogo, s katero so si prislužili srebrno priznanje na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev.

Dijaki Gimnazije Franceta Prešerna so raziskovali viruse, ki bi jih lahko uporabljali pri zdravljenju tuberkuloze. / Foto: Gorazd Kavčič

Samo Lesjak

Tržič – Vanj je bila vključena tudi planina Korošica, kot dober primer ohranjanja življenja na planini. Namen projekta je bil na naravi prijazen in sodobnemu času primeren način ponovno oživiti planine in tako pomagati lokalnim prebivalcem, posebej kmetom, da lahko v svojem okolju dobijo dodatno motivacijo za preživetje in prispevajo h kratkim oskrbnim verigam. Projekt, vreden dobrih 873 tisoč evrov, je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije, v njem pa je sodelovalo sedem partnerjev, trije iz Slovenije ter štirje iz Avstrije. Projekt, ki se je pričel marca leta 2012, zaključuje pa se s koncem letošnjega junija, so predstavili župan Občine Tržič Borut Sajovic, direktor Zavoda RS za varstvo narave Darij Krajčič, vodja projekta ALPA Mirjam Dular in najemnik na planini Korošica Miro Kavar. »V projektu smo izhajali iz dejstva, da uporaba planin za sezonsko pašo živali v Sloveniji peša, saj imajo kmetje zaradi manjšanja števila živali in opuščanja kmetovanja dovolj pašnih površin v dolinah in

v okolici svojih kmetij. Opazili smo, da pašne planine vse bolj zaraščajo. Poleg tega je na planinah, kjer se izvaja redna sezonska paša, vse več pritiskov. Zaradi sodobnih smernic v kmetijstvu se namreč na veliko planinah pasejo pasme, ki so ekonomsko donosnejše in ne tradicionalne,« je problematiko predstavila Mirjam Dular. Tako so v okviru projekta na štirih projektnih območjih opravili socioekonomske analize, na petih območjih so popisali rastlinske in živalske vrste in njihove habitate, opravili pa so tudi analizo vodnih virov na enem od pilotnih območij. Ocenili so ustreznost trenutnega načina upravljanja na planinah in pripravili predloge za izboljšanje. Velik del naporov pa je šel v delo z ljudmi – za lastnike, ki živijo na območjih, so pripravili številne delavnice, kjer so jih spodbujali k iskanju dodatnega zaslužka s trženjem izdelkov oziroma pri razvijanju blagovne znamke. »S tovrstnimi projekti je potrebno nujno nadaljevati. Začetek je uspešen, toda pred nami je še veliko trdega dela,« je predstavitev sklenil Miro Kavar.

Oživiti planinski svetV prostorih Občine Tržič je potekalo sklepno dejanje ob zaključku projekta Sonaravno upravljanje planin na varovanih območjih – ALPA.

Projekt ALPA je ponudil smernice za revitalizacijo in trajnostno kmetovanje na pašnih planinah. / Foto: Matic Zorman

Jasna Paladin

Mengeš – Kresovanje, ki so ga tudi letos na predvečer godu sv. Janeza Krstnika in v počastitev dneva državnosti v Športnem parku Mengeš organizirali člani Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš, Društva Rudolfa Maistra Mengeš in predstavniki Mestnega muzeja Mengeš, so okoli 22. ure zvečer prekinili mengeški gasilci.

Ti so, po besedah Janeza Škrlepa, s tremi gasilskimi vozili vdrli na kresovanje, pri čemer naj bi zapeljali med ljudi in pri tem oplazili enega od otrok, ki pa k sreči ni bil poškodovan. »Prisotne je zajela panika, otroci so se tresli in jokali.

Po izjavah verjetno poveljujočega in voznika cisterne Tomaža Žargija so nameravali kres pogasiti. Komaj smo z odločno intervencijo uspeli njihov namen preprečiti. V Mengšu so od nekdaj kresovali. Po drugi svetovni vojni so kresovanje na kresno noč zatrli. Ponovno kresujemo od leta 1990. V tem času so nam gasilci že enkrat pogasili še nedogorel ogenj, drugič pa so prišli, prevzeli vlogo organizatorja in zakurili kres, ki ga niso ne organizirali in ne pripravili. Njihovo letošnje nasilno in skrajno zavrženo posredovanje smo razumeli kot organizirano fizično grožnjo, kot zastraševanje, prezir dediščine naših

prednikov, napad na civilno družbo in tudi našo slovensko identiteto, pri tem pa so omadeževali podobo organizacije, ki naj deluje v javnem interesu,« je v pismu, ki nam ga je poslal, v imenu KD Franca Jelovška Mengeš in mengeškega muzeja še zapisal Janez Škrlep, ter dodal, da so organizatorji kresovanje predhodno prijavili na Občini Mengeš in dobili ustrezno soglasje, da kres že vrsto let kurijo na preglednem travniku, da ima kresovanje starodaven namen in da so k dogodku vabili javnost. »Pričakujemo, da boste o neljubem dogodku obvestili slovensko javnost z namenom, da se kaj tako surovega nikjer

več ne ponovi,« so pisanje zaključili ogorčeni organizatorji.

Poklicali smo tudi mengeške gasilce, ki pa so nam povedali drugačno zgodbo. »V ponedeljek zvečer je bila Gasilska zveza Mengeš aktivirana s strani 112, a ko smo prišli na kraj domnevnega požara, smo videli, da gre za kres, za katerega pa mi nismo bili obveščeni. Očitno je organizatorjem nekdo ponagajal in jih prijavil, a naša naloga je, da se klicu odzovemo. Ravnali smo tako kot vedno. Nismo pripeljali prehitro, prav tako nismo ogrožali nikogar. Pisanje gospoda Škrlepa me močno čudi, saj smo se na mestu samem še rokovali. Mislili smo pač, da je udarila strela, zato smo hiteli na pomoč. Gotovo ob takih urah ne hodimo okoli, ker bi si želeli prepirati se z občani, ampak zato, ker želimo pomagati. Zato pričakujemo opravičilo,« pa nam je odločno povedal poveljnik PGD Mengeš Tomaž Žargi.

Kresovanje prekinili gasilciTradicionalno kresovanje v Mengšu se ni izteklo po željah organizatorjev, saj so jih presenetili gasilci.

Škofja Loka – Društvo prijateljev mladine, Knjižnica Ivana Tav-čarja, Loški muzej, Društvo tabornikov in Center rokodelskih dejavnosti v Škofji Loki so spet združili moči pri programu počitniških dejavnosti za otroke pod naslovom Dobimo se ob pol desetih. Program poteka od 30. junija do 14. avgusta, od ponedeljka do petka vsak dan po tri ure, otroci pa se bodo ob 9.30 dobivali pred osnovnima šolama Cvetka Golarja na Trati in Ivana Groharja v Podlubniku, kjer jih bodo sprejeli men-torji. Organizatorji obljubljajo zanimive delavnice v knjižnici, muzeju, med taborniki in rokodelci. Namen programa je vsem otrokom od 1. do 5. razreda omogočiti zdravo, sproščeno in zabavno preživljanje prostega časa med počitnicami. Izvedbo programa so omogočili Občina Škofja Loka, Športna zveza Škofja Loka in sponzorji iz občine.

Dobivali se bodo ob pol desetih

Zmagovalni popusti in najboljše cene

samo do konca svetovnega prvenstva!Zmagovalni pop

usti in najboljše cene

samo do konca svetovnega prvenstva!

World Cupponudbaponudba

SAMO ŠEDNI

5,3 l/100 km

3,7 l/100 km

NOVI CEE’D SPORTSWAGON 2014 PRILAGODLJIV POSLOVNI ALI DRUŽINSKI KARAVAN • PROSTORSKI PRESEŽKI • POPOLNOMA VAREN IN IZJEMNO VARČEN

4,2 l/100 kmNOVI RIO 2014 REKORDNO NIZKA PORABA • NIZKI STROŠKI VZDRŽEVANJA • POPOLNA VARNOSTNA IN BOGATA SERIJSKA OPREMA

3,2 l/100 km

POPOLNOMA NOVI PRO_CEE’D 2014 DINAMIČEN ŠPORTNI KUPE • BOGATA STANDARDNA IN VARNOSTNA OPREMA • ATRAKTIVEN, VEČKRAT NAGRAJENI ŠPORTNI DIZAJN • IZJEMNO NIZKA PORABA

že za

EUR8.990že za

EUR12.290že za EUR10.990

že za

EUR16.990do 4.900 EUR

POPUST

do 5.000 EURPOPUST

do 5.000 EURPOPUST

do 2.700 EURPOPUST

IZBOLJŠANI NOVI SPORTAGE 2014 • NAJBOLJE PRODAJAN ŠPORTNI TERENEC*

• PRIJETNEJŠI MATERIALI V NOTRANJOSTI• ŠE ATRAKTIVNEJŠA ZUNANJOST• IZBOLJŠANE VOZNE LASTNOSTI

• NEPREKOSLJIVA VARNOST• IZJEMNO ZMOGLJIVI MOTORJI

Z ZAVIDLJIVO NIZKO PORABO

www.facebook.com/KIASlovenija

KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana, 01/58-43-425 KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!MEDVODE: ČREŠNIK 01/361-22-50; KRANJ: NASMEH 04/235-17-77; BLED: AMBROŽIČ 04/574-17-84 www.kia.si

Kombinirane porabe goriva: 3,2 – 8,5 l/100km, emisije CO2: 85 – 197 g/km CO2.Emisijska stopnja: EURO 5. Emisije NOx: 0,01 - 0,16 g/km.*Po stat. podatkih o novoreg. vozilih v RS (ARDI) za leto 2012 in 2013. Cena 8.990 EUR velja za RIO 1.25 CVVT LX Base 3v, cena 10.990 EUR za pro_cee'd 1.4 CVVT LX Fun, cena 12.290 EUR za cee'd Sportswagon 1.4 CVVT LX Fun, cena 16.990 EUR za Sportage 1.6 GDI LX Fun ISG; v posebnih ponudbah. Popust do 2.700 EUR velja za Rio 1.25 CVVT LX Urban, do 5.000 EUR za pro_cee'd 1.6 CRDi EX MAXX, do 5.000 EUR za cee'd SW 1.6 CRDi LX Champion ISG, do 4.900 EUR za Sportage 1.7 CRDi EX Style; navedeni popusti veljajo za vozila na zalogi. Cene vključ. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. barve in stroška priprave vozila. Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse ostale info. o porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo v priročniku o varčni porabi goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.

Mre

ža s

ervi

sov

d.o.

o., L

esko

škov

a ce

sta

2, L

jubl

jana

10 Gorenjski glastorek, 1. julija 2014

vilma.stanovnik@g-glas.si

Matjaž Klemenc

Lesce – Leško letališče je bilo te dni druga postaja padal-cev v boju za točke svetov-nega pokala v skokih na cilj. Tekmovanja se je udeleži-lo 41 ekip. V moški konku-renci je nastopilo 176 padal-cev, v ženski konkurenci pa 28 padalk. Že na uvod-ni tekmi v Grobniku je slo-venska ekipa Elana, ki je tudi tokrat skakala v posta-vi Roman Karun, Peter Bal-ta, Uroš Ban, Senad Salkič in Domen Vodišek, pokaza-la, da so za letošnjo poletno sezono odlično pripravljeni. Tudi tokrat so namreč poka-zali homogenost in skozi vse tri tekmovalne dni veli-ko zbranosti.

V soboto, ko je organiza-torjem uspelo pod streho spraviti sedem od predvide-nih osmih serij, je ekipa Ela-na imela 12 centimetrov pre-dnosti pred prvo češko eki-po in kar 22 centimetrov pred nacionalno ekipo Itali-je. Tako Italijani s 5 kazen-skimi centimetri kot Čehi s 7 kazenskimi centimetri so dobro opravili zadnji skok.

Elanovci so si v osmem skoku so priskakali le en

kazenski centimeter, in to čeprav vreme v trenutku nji-hovih skokov ni bilo najbolj ugodno.

Piko na i je z drugim mes-tom med posamezniki posta-vil Domen Vodišek, ki je tako postal tudi državni prvak za letošnje leto. Med deseteri-co so se uvrstili še Uroš Ban,

Senad Salkič in Borut Erja-vec. Omenjena trojka si je razdelila drugo mesto v drža-vnem prvenstvu.

Pri ženskah Maja Sajovic ni ponovila uspeha z Gro-bnika, ko je na uvodni tek-mi stopila na najvišjo sto-pničko. Tokrat je osvojila devetnajsto mesto, visoko

uvrstitev pa je pokvarila v sedmi in osmi seriji.

V letošnji sezoni čaka-jo padalce še svetovno civil-no prvenstvo v Banja Luki in svetovno vojaško prvens-tvo v Indoneziji ter štiri tek-me za svetovni pokal z zak-ljučkom oktobra v Locarnu v Švici.

Ekipa Elana znova na vrhuPadalci so se konec minulega tedna zbrali v Lescah na drugi tekmi za svetovni pokal, znova pa je navdušila ekipa Elana, ki je pred domačimi navijači zanesljivo osvojila prvo mesto.

Domen Vodišek, Roman Karun, Uroš Ban, Peter Balta in Senad Salkič so se z zmago izkazali tudi na domači tekmi svetovnega pokala.

Vilma Stanovnik

Kranj – V Športnem parku Zarica je bilo v soboto živah-no ves popoldan, saj sta pra-znovala tako domači klub NK Kranj kot krajevna skupnost Orehek - Drulovka.

Prireditev se je začela z revi-jalno tekmo, ko so se najprej pomerili mladi nogometaši, ki jih je z obiskom presenetil

odlični nogometaš FC Fio-rentine in državne reprezen-tance Josip Iličić – Jojo.

Osrednji dogodek sobot-nega dne je bila dobrodelna tekma med domačo ekipo in gostujočega FK Borac iz Ban-ja Luke, ki je pokazala svojo kvaliteto in moč. Številni gle-dalci so tako lahko uživali v lepih potezah nogometašev, ki so jih nagradili z glasnim

aplavzom, na koncu pa so gos-tje zmagali z 2 : 7 (0 : 3).

Po tekmi je predsednik NK Kranj Miro Vodan izročil ves zbran prostovoljni prispevek predsedniku FK Borac Draš-ku Iliću, namenili pa so ga za žrtve nedavnih poplav.

»Naš organizacijski odbor, ki so ga sestavljali Milan Porš, Mirko Draksler in Robert Vodan, je v pripravo projekta

vložil veliko truda. Pomagali so tudi drugi v klubu in vsem se za trud iskreno zahvalju-jem,« je ob druženju na Zari-ci poudaril predsednik klu-ba Miro Vodan in dodal, da so jim bili tudi sponzorji in donatorji v veliko pomoč pri pripravi prireditve, na kate-ri so podelili tudi priznan-ja nogometnim delavcem za prispevek k razvoju kluba.

Na Zarici so proslavili jubilejMinulo soboto so v športnem parku Zarica pripravili praznovanje 40-letnice domačega nogometnega kluba NK Kranj, vrhunec pa je bila tekma med domačo člansko ekipo in gosti iz Banja Luke.

Vrhunec praznovanja na Zarici je bil seveda v znamenju nogometa, na tekmi pa sta se pomerili ekipi banjaluškega Borca in domača članska ekipa NK Kranj. / Foto: Primož Pičulin

Predsednik kluba Miro Vodan

Kranj – Nogometaši Triglava, ki se pripravljajo na novo nogo-metno sezono, bodo v tem mesecu odigrali kar nekaj pri-jateljskih tekem. Zagotovo bo zanimiva že prva, saj v Kranj prihaja hrvaški pokalni prvak ter državni podprvak, moštvo Reke. Tekma je bila prvotno načrtovana minulo nedeljo, a so Rečani zaprosili za prestavitev, ker so imeli zaradi vremenskih nevšečnosti še nekaj zaostalih obveznosti do nekaterih klubov. Tako bo tekma proti varovancem Matjaža Keka danes ob 18. uri na kranjskem stadionu.

Triglav danes z Reko

Jože Marinček

Volosko – V tem turističnem mestecu poleg Opatije v Kvar-nerskem zalivu je od 26. do 28. junija potekal 5. mednaro-dni vaterpolski turnir Kruno-slav Brguljan za kategorijo do 14. leta starosti. Med desetimi ekipami iz Hrvaške, Slovaš-ke, Madžarske, Srbije, Slove-nije in BiH je na turnirju nas-topil tudi kranjski Triglav, ki je v predtekmovanju nastopil v skupini A skupaj z domači-nom Opatijo, Radničkim iz Kragujevca, madžarskim ZF Egerjem in slovaško Žilino. Varovanci trenerja Rada Čer-melja so turnir v postavi Maks Žagar, Gaber Jaklič, Andraž Pušavec, Matic Rahne, Žiga Močnik, Martin Mrgule, Gaj Zorman, Aljaž Troppan, Jaša Žnidar, Jan Justin, Andrej Jočič in Urban Verbič začeli več kot odlično. V prvem kro-gu so z petimi zadetki Mati-ca Rahneta in po enim Žige Močnika, Aljaža Troppana in Jana Justina z 8 : 7 premaga-li vrstnike madžarskega Eger-ja. V drugem krogu so igrali proti Radničkemu iz Kraguje-vca. Če vemo, da so bili člani

tega kluba podprvaki Srbije in igrali v finalu lige prvakov, je zmaga mladih Kranjčanov s 7 : 5 še tako slastnejša. V tret-jem nastopu, ko so slavili kar z 12 : 6, je bil nasprotnik Kra-njčanov slovaški Nereus Žili-na. Tako so bili prvič poraženi šele v četrtem nastopu, ko so bili njihovi nasprotniki doma-čini. Ti so slavili s 6 : 3. Z tremi zmagami in enim porazom so tako osvojili drugo mesto v skupini in igrali v finalu za tre-tje mesto z drugim iz skupi-ne B. To je bila zagrebška Mla-dost, ki je bila boljša in zmaga-la s 16 : 7. Mladi Triglavani so se morali zadovoljiti z četrtim mestom.

»Predtekmovanje smo zaradi hladnega vremena in hladne vode prvi dan odigrali na bazenu Kantrida na Reki, zadnje tekme pa smo nato odigrali v morju. Prav ta spre-memba je močno vplivala na našo igro, saj do sedaj še nis-mo prav veliko igrali v odprtih bazenih in nekoliko hladnej-ši vodi. Kljub temu so fantje pokazali dobro igro in se lah-ko veliko naučili,« je po tur-nirju povedal trener mladih Triglavanov Rado Čermelj.

Odlični mladi Triglavovi vaterpolisti

Domžale – Minulo soboto so se nogometaši Domžal na tretji prijateljski tekmi med pripravami na novo sezono pomerili s slovitim splitskim Hajdukom, ki je pred okoli osemsto gledalci gostoval na glavnem stadionu v Športnem parku v Domžalah. Tekmeca sta se razšla z neodločenim izidom 2 : 2. Priložnost na mestu napadalca je v udarni enajsterici dobil novinec v moštvu Matej Podlogar, ki je minuli četrtek z Domžalami podpisal dveletno pogodbo. Podlogar je zadnja tri leta branil barve velenjskega Rudarja in bil strelec sedmih golov Prve lige Telekom Slovenije.

Izenačeno s Hajdukom

Kranj – Minulo soboto so na kranjski skakalnici potekale tek-me pokala Cockta za pet starostnih kategorij. Pri članih je bil Tomaž Naglič (Alpina Žiri) boljši od Petra Prevca (Triglav Kranj) in Mirana Zupančiča (Zagorje). Naglič je namreč skočil 109,5 in 109 metrov, Prevc pa 104 in 112 metrov. Pri dekletih je bila najboljša Eva Logar (Zabrdje), druga je bila Urša Bogataj (Ilirija), tretja pa Katja Požun (Zagorje). Med mladinci do 20 let je bil najboljši Cene Prevc, med mladinci do 18 let Žiga Jelar in med mladinci do 16 let Domen Prevc (vsi Triglav Kranj).

Tomaž Naglič pred Petrom Prevcem

Kranj – Naša reprezentanca v teku na smučeh je minuli teden končala priprave na ledeniku Dachstein v Avstriji. Višinskih priprav so se udeležile članice ekipe A Vesna Fabjan, Katja Višnar, Barbara Jezeršek, Alenka Čebašek, Nika Razinger in Lea Einfalt ter člana ekipe A Rok Tršan in Boštjan Klavžar. Kot je povedal glavni trener Marko Gracer, je zadovoljen s trenutno formo ekipe. Bolj ga skrbi neskladnost strokovnega načrta reprezentance s finančnim planom, zato upa, da posledic ne bodo deležni športniki.

Uspešen trening smučarskih tekačev

11Gorenjski glastorek, 1. julija 2014 REKREACIJA miroslav.cvjeticanin@g-glas.si

Jasna Paladin

Kamnik – Nedelja, 6. julij, je dan, ki ga ima že dlje časa v mislih nekaj sto kolesarjev, ki se bodo ob 9. uri iz središča Kamnika podali na traso Kamnik–Komenda–Cerklje–Preddvor–Jezerski vrh–Pavličevo sedlo–Solčava–Luče–Ljubno–Gornji Grad–Črnivec–Kamnik. Tekma, ki od kolesarjev zahteva odlično pripravljenost in nemalo vztrajnosti, pa je velik zalogaj tudi za organizatorje, saj poteka čez deset občin, skoči pa tudi preko avstrijske meje. V zadnjih dneh priprav smo se pogovarjali z vodjo tekmovanja Janezom Jarmom, tudi predsednikom društva KD Alpe, ki dogodek organizira.

Kakšen zalogaj je Maraton Alpe po organizacijski plati?

»Priprave se za nas vsako leto začnejo že oktobra, ko se začne iskanje sponzorjev. Ti pogovori trajajo vse do zadnjega in so najdaljša in najbolj negotova, a nujna procedura. Pridobivanje dovoljenj za prireditev in zapore je že utečeno; vse to uredimo v mesecu dni. Policija bo tudi letos izvajala enourno mobilno zaporo, ob progi bo okoli 160 redarjev, skupno pa bo ta dan za izvedbo tekme skrbelo okoli 250 prostovoljcev. Hvaležni smo veliki pomoči lokalnih skupnosti, gasilcev, članov športnih društev – iz vseh desetih občin, tudi avstrijske. Tam nam potrebna dovoljenja priskrbi Občina Železna Kapla, okrepčevalno postajo

pa Slovenska športna zveza koroških Slovencev.«

Kaj vam pri organizaciji povzroča največje težave?

»Največji problem so slabe ceste. Vsako leto me skrbi, ali bo kdo zaradi tega huje padel in se poškodoval. Najhujši odsek je s prelaza Črnivec proti Kamniku, Logarsko dolino so k sreči pred dvema mesecema na novo asfaltirali. Težave nam povzročajo tudi neprijavljeni kolesarji, ki jih je žal vsako leto več. Prijavljenim tekmovalcem se pridružijo nekje po startu, izkoristijo vse, za kar poskrbi organizator, in nato tudi brez sramu pridejo v cilj, ne zavedajo pa se, da s tem lahko jemljejo pravico prijavljenim. Takšen primer iz prakse je npr., ko se na progi poškoduje neprijavljen kolesar. Reševalno vozilo ga bo seveda oskrbelo ne

glede na to, ali je prijavljen ali ne. Nekaj minut za tem se poškoduje prijavljen kolesar, ker pa je reševalno vozilo že na poti s kolesarjem, ki se je poškodoval pred njim, slednjemu ni na voljo. Seveda bo v najkrajšem možnem času ponesrečenega kolesarja oskrbela nova ekipa, kljub temu pa želimo opozoriti na številne posledice, ki se jih mnogi verjetno niti ne zavedajo.«

Kakšni kolesarji vozijo Maraton Alpe in koliko jih pričakujete letos?

»Vsako leto na maraton povabimo nekaj vrhunskih kolesarjev, sicer pa je ta tekma namenjena boljšim rekreativcem. Traso je očitno zmožnih prepeljati okoli 700 kolesarjev, saj je to številka prijavljenih, ki jo beležimo zadnja leta, in toliko jih pričakujemo tudi letos.

Bo pa seveda veliko odvisno od vremena.«

Imate z maratonom še kakšne posebne načrte ali ostajate pri utečenem konceptu?

»Pred leti smo meli željo ustvariti širšo turistično zgodbo, da bi s tekmovanjem promovirali kolesarstvo v celotni regiji, da trasa ne bi bila živa le na dan Maratona Alpe, ampak preko celega leta, a dlje od ideje nismo uspeli priti, saj pri nas vsak želi biti šef na svojem dvorišču. Zato za zdaj koncepta ne bomo spreminjali in Maraton Alpe še naprej ostaja to, kar je –najzahtevnejši, a tudi eden najlepših kolesarskih maratonov pri nas.

Nismo pa veseli le kolesarjev, ampak tudi navijačev, zato vabimo vse, da pridejo navijat kjer koli ob trasi. Kolesarji bodo spodbude še kako veseli.«

Nedelja za Maraton AlpeLe še nekaj dni nas loči od 8. Maratona Alpe, ki s 130 kilometri in tremi alpskimi prelazi ali kar dva tisoč metri višinske razlike ostaja ena najtežjih rekreativnih kolesarskih tekem pri nas.

Organizatorji na maraton, predvsem pa na skupne treninge pred njim, vsako leto privabijo nekaj odmevnih imen. Letos je to Luka Mezgec, leta 2012 pa Jani Brajkovič, na fotografiji skupaj z Janezom Jarmom. / Foto: Nika Vrhovnik (KD Alpe)

www.kd-alpe

.siNedelja, 6. j

ulij 2014.

S startom o

b 9.00 uri, v s

tarem

delu Kamnika

.

Vabljeni, da si najlepši kolesarski maraton ogledate v živo na trasi: Kamnik – Komenda – Cerklje – Preddvor – Jezerski Vrh – Pavličevo

sedlo – Solčava – Luče – Ljubno – Gornji Grad – Črnivec.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Miroslav Cvjetičanin

Ne le, da so se podali na oseb ni izziv, ki mu v Sloveniji ni para, pri njegovem premagovanju so, tako kot je za oviratlonce tudi prav, pomagali drug drugemu in s skupnimi močmi prispeli do cilja. Enkratno vzdušje se je začelo že ob prihodu na Pokljuko. Prijavna služba je bila tudi letos navdušena nad pozitivno energijo, ki jo prinesejo oviratlonci, nato pa se je vse skupaj le še stopnjevalo. Pričakovanja pred startom so oviratlonce napolnila z edinstveno in prvinsko energijo, napetost pa sta še stopnjevala kondicijski trener

Matej Cankar in Rado Mulej, ki sta skrbela za ogrevanje pred startom. Svoje je dodal še Oviratlon DJ Uroš Bitenc,

sicer voditelj na Radiu Antena. Seveda je po znaku za start adrenalin samo še naraščal. »Noro!, Nepozabno!, Vsako

leto bolje!, Komaj čakam naslednji oviratlon!« je le nekaj vtisov, ki smo jih slišali na progi in v cilju. Piko na i izjemnemu dogodku je dodala podelitev čeka v vrednosti 2608 evrov, ki ga je generalnemu direktorju URI – Soča Robertu Cuglju predal predsednik Športnega društva Oviratlon Luka Ravnič. Tudi letošnji Oviratlon je bil namreč dobrodelno obarvan, saj smo organizatorji en evro od vsake prijavnine podarili za nakup športnih rekvizitov Wesco, s pomočjo katerih otroci skozi igro, podobno kot njihovi zdravi vrstniki, razvijajo in krepijo fizične ter umske spretnosti in sposobnosti.

Vsako leto več oviratloncevNa sobotnem oviratlonu na Pokljuki se je z deset kilometrov dolgo progo z dvajsetimi ovirami spopadlo kar 2608 oviratloncev in oviratlonk, ki so navdušili s svojo vztrajnostjo, pogumom, dobro voljo in solidarnostjo.

»Opičja kletka« / Foto: Damjan Končar

Miroslav Cvjetičanin

Osnovni moto pokala je udeležencem predstaviti lepote in zanimivosti Škofjeloškega hribovja, ki je prepleteno s cestami, potmi, stezami, predvsem pa ima ustvarjalne in prijazne domače. Vse to pa je bistvo, ki ga kolesarji iščejo na svojih potepanjih po neodkritih, neraziskanih kotičkih Slovenije.

Tudi letos so organizatorji kolesarskih vzponov na Poljanskem stopili skupaj in že četrto leto zapored oblikovali Pokal polanskih puklov. Letos se jim je pridružil nov soorganizator, nov vzpon, nov pukl, to je Lubnik (Športna zveza Škofja Loka). S tem so Pokal polanskih puklov zaokrožili na pet vzponov in so tako pokriti vsi organizirani vzponi na priljubljene poljanske kolesarske destinacije. Razpis pokala in več informacij najdete

na www.sdmh.si,