DOLENJSKI LIST Št. 1 ( 824 ) L e t o X V I ? .

NOVO MESTO, četrtek, 6. januarja 1966

ODLIKOVANJA ZA NOVINARJE

Ob 20-letnici obstoja Zveze novinarjev Jugoslavije je predsednik republ ike Joscp B r o z Ti to od l ikova l večje šte­vi lo jugoslovanskih novinar­jev za njihove posebne zaslu­ge ter delež p r i razvoju no­vinarstva v socialistični Ju­goslavij i .

Od l ikovan ih je b i lo tud i več s lovenskih novinarjev, med n j i m i Jože Smole, glavni ured­n ik Dela, z redom jugoslovan­ske zvezde z z la t im vencem; Dušan Benko, odg. urednik Dela , z redom dela z rdečo zastavo; Dušan Fortič, direk­tor l jubl janske televizije, z redom jugoslovanske zastave z z la t im vencem; M i l a n F i l i p -čič, glavni urednik Večera, z r edom bratstva in enotnosti s s rebrn im vencem; Tone Goš-nik , glavni urednik Do l . l is ta , z redom dela z z la t im ven­cem; Peter Romanič, dopis­n ik Dela za Dolenjsko, z re­dom dela z z la t im vencem; Franc Šetinc, urednik Dela, z redom dela z z la t im ven­cem.

Leto 1966 smo zaceli z Zdravkom

DOLENJSKI LIST V KOLPORTAŽI

CENEJŠI Z današnjo številkd\zni-

žujemo maloprodajno ce­no za naš tednik: izvod Dolenjskega lista stane poslej v trafikah in kios­kih 50 para (50 starih di­narjev) medtem ko je stal doslej «0 starih di­narjev.

Vse prodajalce našega tednika prosimo, da zni­žanje upoštevajo že pri današnji številki!

U P R A V A L I S T A

Trobentice za novo leto

V Be l i kra j in i prave zime še ni b i lo . Sneg je sicer že nekaj­krat zapadel, vendar ga je bi­lo malo in še ta Je takoj skop-nel . Lep i In dokaj topl i dnevi pred Nov im letom pa so zvabi l i iz zemlje že prve znanilce pomla­d i . Dva dni pred Nov im letom je nekdo kak ih 100 metrov vstran od Badovinčeve gostilne na J u -gorju našel trobentice l n j i h pr i ­nesel v naše uredništvo pokazat.

Da r a m je muhasta z ima le ne b i na pomlad zagodla, ko ob Novem letu rasto trobentice!

Tole je n o v i d i n a r S F R J , ki je stopil v veljavo 1. januarja, v promet pa 4. januarja letos. Na hrbtni strani ima državni grb. Novi dinar je nekoliko večji od starega (na naši sliki je še posebej zelo povečan), napravljen je iz zlitine bakra in niklja ter je nikljaste barve. Štirikrat je težji od starega in stokrat več vre­den. V naslednjih letih bo popolnoma zamenjal stare, vinskordeče bankovce za 100 dinarjev in seveda tudi stare kovance za 1 dinar, ki so zdaj vredni le še eno paro. V torek dopoldne je v novomeško podružnico N B prišla prva pošiljka novega denarja: kovancev po 1 di­nar, bakrenordečih kovancev po 5 para in bankovcev po 5, 10 in 50 novih dinarjev. V obtok j ih bodo spu. ščali po potrebi in z ozirom na zaloge starega denarja.

(Foto: M . Moškon)

1965. je prišlo na obisk v skupinah iz Kanade, Združe­n ih držav Amer ike in drug ih p rekomorsk ih držav 1080 iz­seljencev, iz evropsk ih dr­žav 1920, tako da je v skupi ­nah prišlo oko l i 3000 izseljen­cev, posamično pa gotovo še vsaj 1000.

T u d i v letu 1966 bo Slove­nijo obiskalo več skup in na­ših izseljencev iz Združenih držav Amer ike i n Kanade, k i bodo pr ipotova l i z letal i . Slo­vensko podjetje A D R I A A V I O P R O M E T ima naročenih že več poletov iz Kanade in enega iz ZDA. Doslej so se že pri javi le skupine Slovenske ženske zveze, pevski zbor Glasbene matice iz Clevelan-da z i z l e tn ik i , pevci i n sorod­n i k i pevskega zbora »Zarja« iz Clevelanda, Društvo »Si-

Sv. Ana se je spet stresla V sredo, 29. decembra oko l i

15. ure, so v kamno lomu sv. Ana p r i M i r n i peči sprožili naboj , k i je za naše razmere redek. V skale kamno loma so zv r ta l i 53 lukenj v s k u p n i dolžini okrog 1.800 metrov, v nje pa »nabasali« ka r pet ton eksploziva! M ine r sko de­lo je za potrebe Sekci je za vzdrjevanje proge Novo me­sto oprav i l Geološki zavod L jubl jana. K o je b i lo vse p r i ­pravl jeno in zavarovano, so mine sprožili z električnim vžigom. V t renutku se je za­maja la zemlja v bližini, v zrak pa je vrglo kose kame­nja in zemljo. Eksp loz i j a je odtrgala od h r i ba več tisoč kub ikov kamna, k i ga bodo sedaj zdrob i l i . p 0 izračunih naj b i eksplozi ja navrgla okrog 20.000 kub ikov kamna za drobljenje, ka r j e v res­n i c i vel ika količ ;na, več kot tisoč vagonov . • ^

Vrhpečani, M so miniranje opazoval i irproi svojih d-rr.^-čll aH vrtov na pobočju h r i b a sv Ane s takim moftninj n i r p n ; o m niso preveč fcado-vol jn i . Bo je <=e BB < n ' ° ' p h ' f " Zarad i ž e l e z n i š k i P r p m e t a v neposredni bližini kamnolo­

ma pa je tako občasno i n za­to izdatnejše miniranje vse­kakor primernejše za nemo­teno delo v kamno lomu.

Ostreje proti črnim

vinotočem N a področju občine Čr­

nomelj so se zadnja leta močno razpasl i črni v l-notoči, v kater ih proda­jajo vino po 300 d in . Ob­čani vseh pokl icev l n po­ložajev hodijo tja po vino, vendar l judje to vidi jo in vedo ter menijo, da last­n i k i črnih vinotočev dela­jo škodo vsemu gostin­stvu.

K o je o tem tekla be­seda na seji občinske skupščine, so b i l i odbor­n i k i mnenj. i , naj inšpek­cije ostreje preganjajo lastnike črnih vinotočev, ne glede na to, kdo toči brez dovoljenja in kakšne stranko o7iroma znance ima !

Lani je bilo v novomeški porodnišnici rojenih 1847 otrok, od tega 896 fantov in 959 deklic, kar pomeni 181 otrok več kot v letu 1964 — Med porodnicami je lani 19 mamic rodilo dvojčke — V letu 1966 je prvi privekal na svet Zdravko Bele V Si lvestrov i noč;, ko je vse ljudje poslavl ja l i od starega

jre lo in plesalo i n ko so se leta v upanju, da j i m novo

prinese več sreče, se je Bele-tova Tončka i z Stranske vasi p r i Ruperč v rhu zvi jala v po­rodnih krčih.

19-letna mamica je 55 minut čez polnoč rod i la prvega otro­ka — Zdravka . To je b i l hkra ­ti p r v i porod v novomeški po­rodnišnici v novem letu. De­žurna babica je b i l a An i ca Obrano vic.

Četrti dan po porodu je b i ­la Tončka Bele že dobre vo­lje i n je komaj čakala, d a gre domov. O razmerah do­ma je povedala:

— Stanujemo p r i moževi mater i . Mož je šofer. B i l je v službi p r i kmet i j sk i zadru­gi, a je dobi l odpoved. Nekaj časa je b i l brez dela, prav da­nes p a je nastopi l novo služ­bo p r i podjetju Opremales.

— Ste ime l i težak porod? — Tako, da ne maram no­

benega obroka več. Več kot 10 u r je -bilo hudo . . .

— N ikar te no, tako vsaka mat i prav i , ko prvič rod i . S i boste že še premis l i l i ! Vse se pozabi.

— In Zdravko? K o m u jo l>odoben?

— Očetov je . . . — To bo veselja v hiši! Ma­

lemu Zd ravku poklanjamo hrani lno knjižico z 10.000 d i ­nar j i ter m u želimo v življe­nju vso srečo!

Mojca Lončarič - novo­letno dete v Brežicah

V brežiški porodnišnici so imeli lani 812 po­rodov — Zadnjo lansko in prvo letošnjo

porodnico so obdarili V brežiški porodnišnici

so na Si lvestrovo zvečer vpisal i v knj igo 812. po­rod. »2etev« je b i l a precej večja kot v letu 1964, ko je bi lo 625 porodov. Zve­del i smo, da se je število porodov v brežiški porod­nišnici povečalo zaradi te­ga, ker so prej rodi le že­ne tudi v zdravstveni po­staji na Senovem.

K r o n i k o porodov v letu 1965 je 31. december zve­čer zaključila tov. Natal i ­ja Sunčič iz Brežic. Rodi ­la je hčerko Vlasto. Do ju­tra je b i lo VPP " ' ' • i okrog osme ure pa so za­beležili nov veseli dogo­dek. N a svet je pr ivekala hčerka Štefanije Lončari-

čeve z Ve l ike Dol ine. M a t i j i je i zbra la ime Mo jca . Tovarišica Lončaričeva Je gospodinja, njen mož pa je mizar . Zaposlen je p r i osnovni šoli na V e l i k i Do­l in i .

Uprava bolnišnice je pr i ­pravi la dar i l o za zadnjo lansko in prvo letošnjo po­rodnico. Obe tovarišici sta b i l i veseli te pozornost i , združene s številnimi do­br imi željami.

Mate r i novoletne dekl ice Mojce je čestitalo tudi uredništvo našega l i s ta z riageljčki, M o j c i pa smo podar i l i hrani lno knjižico z začetno vlogo 10.000 sta­r ih dinarjev. x

mon Gregorčič« iz. Toronta i n Društvo »Bratstvo in Jedin­stvo« iz Toronta. Pričakovati je, da bo obisk izseljencev iz Združenih držav Amer ike in Kanade v letu 1966 za četrti­no večji kot je b i l 1965.

KGP kaznovano 2e pred tedni smo p isa l i o

onesnaženju Rinže predvsem z gnojnico. Takrat je pogini lo tud i precej r i b . Zarad i one­snaženja vode je inšpekcijska služba občinske skupščine Kočevje predala sodišču K m e ti jsko gozdarsko posestvo iz Kočevja. Okrožno gospodar­sko sodišče iz Ljubl jane je na razprav i , k i je b i la pred krat­k i m , kaznovalo K G P z denar­no kazni jo 300.000 d in , direk­torja K G P , kot odgovorno osebo, pa z denarno kazni jo 15.000 d in . N a pri javo Ribiške družine Kočevje bo tožila K G P še Zveza ribiških dru­žin L jub l jana za odškodnino za r ibe, k i so poginile.

Obiskali so bolne rudarje

Člani IO s indikalne podruž­nice senovskega rudn ika so skupaj s člani D S tudi za letošnjo novo leto ob iska l i 40 bo ln ih rudarjev in članov kolet iva, k i se zdravijo do­ma, v bolnišnicah, zdravi­liščih in drugod, čestitali so j i m k novemu letu, j i m za­želeli skorajšnje okrevanje in j i l i obdar i l i .

V INISU in DANI se izobražujejo

V tovarni stekla IN1S v No­vem mestu bo Zavod za izo­braževanje kadrov iz Novega mesta pričel v januar ju z dve­m a tečajema za interno pol-kval i f ikac i jo sni osnega ste­klarskega delavca. Podohrn seminar za interno prekvali f i­kaci jo že poteka v tovarni D A N A na M i r n i . Obema ko­lekt ivoma, k i se relo Bavze-matr\ za izobraževanje, velja čestitati!

D O L E N J S K I L I S T

Osem občin dobi letos dopolnilna sredstva 27. decembra 1965 je

skupščina SRS sprejela Zakon o določitvi dopol­nilnih sredstev občinam za leto 1966; z nj im odsto­pa republika kot splošna dopolnilna sredstva iz osebnega dohodka od de­lovnega razmerja, k i bo ustvarjen na območju po­samezne občine, del repu­bliškega prispevka. T a od­stotek znaša:

za občino Novo mesto 35 odst., za občini Kočev­

je in Krško 54 odst. ter za občine Črnomelj, Metli­ka, Ribnica, Sevnica in Trebnje 100 odstotkov.

Razen dopolnilnih sred­stev pa bodo nekaterim občinam letos zagotovlje­ne v republiškem proraču­nu tudi dotacije; deležne jih bodo: občina Črnomelj 175, Metlika 143, Ribnica 17, Sevnica 92 in Trebnje 167 milijonov dinarjev. Do­tacije bo republika izpla­čevala občinam po trime­

sečnih načrtih za izvrševa­nje republiškega proraču­na.

-I- Zaradi novoletnih praznikov smo do-jofe: bili v zadnjem tednu nekaj manj naroč­

nikov kot prejšnje tedne: pridružilo se nam je 243 novih rednih bralcev in prija­teljev lista. Po 5 tednih imamo po obči­nah novih naročnikov:

BREŽICE : 331 ČRNOMELJ: 177 KOČEVJE: 116 KRŠKO: 672

: * M E T L I K A : 104 ggj N O V O M E S T O : 551

. ' R IBN ICA : 66 m S E V N I C A : 272 * 3 T R E B N J E : 320

Razne pošte v SRS in S F R J : . 106 Inozemstvo: 15

'šsmmmsssmsm

V soboto bo v Krškem konferenca SZDL

V soboto, 8. januarja, bo v D o m u Svobode na V i d m u občinska konferenca S Z D L Kcško. N a konferenci bo 117 delegatov, *ki so b i l i izvol jeni na krajevnih konferencah, po-sht&rio poročno n ^elu občin­skega vodstva S Z D L v prete­k l i mandatni dobi . i z v o i i u JO-do novo občinsko vodstvo S Z D L ter 8 delegatov za kon­gres S Z D L Slovenije.

SMRT POD TRAKTORJEM

30. decembra sta se v Do­lenj ih Jesenicah p r i Molcro-nogu smrtno ponesrečila Jo­že Knez iz Hrastov ice , trak­torist p r i t rebanjski kmet i j ­s k i zadrugi , i n kmet Jože Tratar iz Hrastov ice . Traktor­ju se je pokvar i la sprednja desna luč, zato je Knez vozi lo zapeljal na desni rob ceste. To pa jc bi lo že preveč, kaj t i t raktor s pr iko l i co se j c pre­v rn i l po nas ipu in obležal v potoku, pod sabo pa je poKo-pa l voznika i n sopotnika. M r t v a so našli naslednji dan. Škodo na vozi lu cenijo na 150 tisoč dinarjev.

O D 6,—16. J A N U A R J A Okrog 6. in 14. janu­

arja suho oziroma le­po vreme. V ostalem bo prevladovalo ob­lačno s pogostnimi pa­davinami, zlasti med 9. in 12. januarjem. Na­stop mraza okrog 6. ali 11. januarja.

Dr. V. M .

Letošnji obisk izseljencev

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED P R E D VI. K O N G R E S O M SZDL SLOVENIJE

» S l S l O i l i l l ZIEZ1 JE NASA O R G A N I Z A C I J A . . . «

»Mi, kmetje, n imamo svo­jega društva i n svoje organi­zacije, kakor jo imajo delavci, m lad ina , upokojenci . Naša organizaci ja je Socialistična zveza. V njej se lahko o vsem pogovorimo,« je pripo­vedovala delegatka na eni iz­med nedavnih občinskih kon­ferenc Socialistične zveze.

Te njene besede kažejo, ka­ko gledajo ljudje na to našo

Krajevni samoprispevek

podaljšan Skupščina občine R ibn i ­

ca je na zadnj i seji skle­ni la podaljšati krajevni samoprispevek do leta 1%7. Samoprispevek, k i je namenjen za gradnjo šol, bo še v naprej zna­šal 3,5 odstotka od oseb­n ih dohodkov zaposlenih. Če samopr ispevka ne b i podaljšali, b i mora l i usta­v i t i gradnjo šole v R ib­nic i-

Pismonoše so izro­čili tisoče pošiljk

V decembru so imel i pismono­še na brežiški pošti polne roke dela. Večino dni so se vračali domov šele pozno zvečer. V zad­njem mesecu lanskega leta so iz­ročili l judem 45 Usoč pisemskih pošiljk, 615 paketov in 24 tisoč časopisov! Delo j i m je oteževalo Se slabo vreme, 8. decembra je sneg napravi l precej škode v te­lefonskem omrežju. Pismonoše so tedaj mora l i pomagati tehnič­n i ek ip i p r i otepanju snega, da n i b i l a škoda še večja.

Pošta v Brežicah Je v decem­b r u sprejela i n odposlala 46.000 pisem, 30.000 dopisnic, 380 pake­tov ln 23.000 t iskovin. Opravi la Je ogromno delo, k i v decembru n iko l i na izostane.

Taka predavanja so koristna

Za predavanja o sv in jsk i kug i i n o zat iranju ter pre­prečevanju te nevarne bolez­n i so Suhokran jc i pokazal i ve l iko zanimanja. Veter inar F ranc B r u l c je po vaseh zelo po l judno predaval o tem i n re jc i so zvedeli mars ika j no­vega. Udeležba kmetov je b i ­l a zelo ve l ika, *ejc^ prašičev pa so b i h zelo madovoljni.

M . S.

najbolj množično organizaci­jo . Seveda pa Socialistična zveza še zdaleč n i samo orga-

izaci ja za kmečko pre^va ls t -vo, saj so njeni člani ženske i n moški, mlad ina i n odras l i l judje, ne glede, kaj so po pok l i cu . Popo lnoma pa tud i ne drži, da b i b i la Socialistič­na zveza edina organizaci ja na podeželju. Spomnimo se sa­mo na številna društva i n oga-nizacije kot so ku l turno pro­svetna društva, telovadna i n športna društva, organizacije Zveze borcev, Rdečega križa in drug ih .

» če se snidejo tr i je Sloven­c i , je že tu pevski zbor, če pa se srečajo štirje, takoj or­ganizirajo društvo,« v smešni ob l i k i nekateri označujejo ve­l i k smise l za društveno živ­ljenje, za katerega imamo Slovenci bogate tradici je.

Ob koncu leta 1965. je delovalo v Sloveni j i 181 raz­ličnih organizacij i n društev, v kater ih je b i lo 3,177.986 čla­nov. Tako imenovane družbe­no politične organizacije so imele skupno 1,622.257 članov. Med n j i m i Socialistična zve­za 698.81)4. Zveza komunistov 71.565, Zveza s indikatov 478.520, Zveza združenj bor­cev N O V 204.477 i n Zveza mladine Slovenije 168.891 čla­na. V različnih društvih i n družbenih organizacij je b i ­lo ob istem času 1,555.729 čla­nov.

če upoštevamo, da šteje na­ša republ ika nekaj čez 1,000.000 nad 16 let s tar ih prebivalcev, v id imo, kako raz­vejano i n bogato je društveno i n družbeno življenje p r i nas.

V nekater ih manjših kra j ih imajo ponekod tud i od 6 do deset organizaci j i n društev, v kater ih se navadno res sreču­jejo ist i l judje. Posebno po pe­tem kongresu S Z D L Jugosla­vije, ko je novi statut predvi­del , da lahko krajevni odbo­r i S Z D L kot posebno obl iko

dela ustanavljajo sekcije, so se ponekod vprašali:

»Ali ne b i kazalo nekatera društva organiz irat i kot sek­cije Socialistične zveze?«

V nekaj p r ime r ih so tako tu­d i naredi l i . Namesto športne­ga društva so p r i Socialistič­n i zvezi ustanovi l i sekcijo za športno udejstvovanje a l i pa nemesto kul turnega društva sekcije za ku l turo in prosve-to. Tak i poskus i so povsod propad l i . Navadno so take" sekcije slej ko prej spet po-

Voščili smo si srečno, veselo, zadovoljno in uspehov polno novo leto. Pr i tem pa si je vsak na tihem želel, da bi nam to leto ne prineslo tistega najhujšega in da bi na sve. tu vendarle zmagala pamet in da bi naposled le pogasili žarišča voj­ne, ki nenehno grozi, da bi se raz. širila še drugam, če ne že na ves svet. To je dandanes največja skrb prav vsega človeštva.

Zato naj se tudi tokrat vsaj za hip ustavimo ob tistem problemu, ki je dandanes najbolj pereč in naj-nevarnejši — ob vietnamskem.

Bilanca preteklega tedna je še kar spodbudna. Ameriška letala ves ta čas niso bombardirala Sever, nega Vietnama, kar je naposled vendarle dobro znamenje in kaže na to, da gre tokrat zares, čeprav je treba ugotoviti tudi to, da si stališča obeh strani niso nič bližja kot prej. Morda se je za odtenek spremenilo ameriško stališče, saj je bilo te dni slišati mnenje, da bi bile ZDA pripravljene poslušati tu­di mnenje predstavnika osvobodil­ne fronte Južnega Vietnama, pri če. mer pa ostaja odprto vprašanje, ali naj to pomeni, da ga priznavajo za stranko na pogajanjih. V Ha-noiu še nadalje ostajajo pri tem, da je treba umakniti vse ameriške čete iz Vietnama, in to še pred morebitnimi pogajanji. To pa si po svetu razlagajo bolj kot pričako­vanje Hanoia, kaj bo storila dru­ga stran, kot pa izrecno odklonilno stališče do pogajanj.

Za zdaj lahko zapišemo le to, da je ameriški predsednik John­son poslal po svetu svoje posebne odposlance, ki razlagajo ameriško stališče do vietnamskega problema.

Johnsonov odposlanec Har r iman je bi l najprej v Varšavi, potlej pa v Beogradu in na Brdu, kjer ga je sprejel predsednik Tito. Nato je odpotoval še v indijsko glavno me­sto, kjer se je pogovarjal s Šastri-jem, in še v Pešavar k pakistanske­mu predsedniku Ajubu Kanu, k iranskemu šahu v Teheran in na­posled k predsedniku Naserju v

Dober začetek novega leta

Kairo. Drugi Johnsonov odposlanec Goldberg je bil v Vatikanu, Parizu in Londonu, tretji — VVilliams — pa obiskuje nekatere afriške deže-le. Ameriški podpredsednik Hum-phrey pa potuje po Daljnem vzho­du.

Očitno gre za široko diplomat, sko akcijo ZDA. Tiskovni predstav­nik Bele hiše Movers je novinar­jem povedal, da Johnsonovi odpo. slanci pojasnjujejo ameriško stali­šče, k i ga je Johnson povedal lani aprila v Balt imoru in da je to »kaj preprosto«. Njegovo bistvo je že­lja, da »postane mir najbližji cilj in najgloblji up Združenih držav«. Goldberg pa je v Londonu izjavil, da so ZDA pripravljene poslati svo. jega predstavnika v Ženevo ali v kako drugo mesto na pogajanja. Ob tem velja opozoriti še na to, da je Tito takoj po Harr imanovem od­hodu sprejel sovjetskega veleposla­nika v Beogradu.

Dobro znamenje ob začetku le. tošnjega leta je tudi sestanek indij­skega premiera Šastrija s pakistan­skim predsednikom Ajubom Ka ­nom v Taškentu, kjer je oba držav­nika pričakal sovjetski premier Ko -sigin, ki ima največ zaslug za ta sestanek, saj ga je predlagal, ko so še grmeli topovi v indijsko-pa-kistanski vojni. Oba državnika sta prišla v Taškent s precej dobre volje. Šastri je pred prihodom v Taškent izrazil upanje, da bodo na­šli pot do poravnave med Indijo in Pakistanom. Dejal je, da se nadeja najboljšega. V Delhiju je šastri tu­di izjavil, da bo predlagal pakistan. skemii predsedniku, naj bi Indija in Pakistan sklenila sporazum o prijateljstvu. Ajub K a n pa je po radiu pred odhodom izjavil, da bi bil lahko sestanek v Taškentu »pre­lomnica v zgodovini indijskega pod-kontinenta. Nobenega razloga ni, da Indija in Pakistan ne bi mogla izgladiti svojih nesoglasij ter živeti v dobri soseščini«. Potem se je še zahvalil sovjetskemu premieru za posredovanje in dejal: »Če se nam bo posrečilo, da bo njegova pobu. da pripomogla, da uredimo pro­blem Džama in Kašmira, bo pre­mier Kosigin zaslužil ne samo hva. ležnost C00 milijonov ljudi, ampak tudi vsega sveta, ker bo odvrnil grožnjo svetovnemu miru.«

S tem je pakistanski predsednik tudi povedal, kaj je poglavitno ja­bolko spora med obema državama. Kašmirski problem pa je sila zamo­tan in je že to veliko, da sta se državnika odločila za pogovore in da na obeh straneh spoznavajo, da so potrebe njunih dežela prevelike, da bi si mogli privoščiti medseboj-no uničevanje.

stale samostojno društvo. Živ­ljenje samo je terjalo, da so se v sekci j i Socialistične zve­ze sicer pogovori l i kako bi te­m u a l i onemu društvu poma­gali , toda ko je to nalogo sek­ci ja opravi la , je društvo orga­nizaci jsko samostojno živelo.

V nekater ih majhnih kra­j ih z nekaj sto prebiva lc i je res vprašanje, če je prav, da se danes snidejo prebiva lc i kot člani kulturnega društva, naslednjega dne kot člani društva prijatel jev mladine, prihodnjič kot člani krajev­ne skupnost i . Navadno so to eni i n ist i l judje. V t ak ih kra­j i h je menda res bolj prav, če se občani o vsem pogovo­ri jo »pod eno streho«. V več­j i h k ra j ih pa s i st ikov med l judmi n i mogoče zamis l i t i brez samostojne društvene de­javnost i , k i je mars ik je sol in kvas napredka.

še zdaleč n i dovolj samo de­lo p r i vsakdanj i z apos l i t v i

kajt i l judje ne živimo samo od kruha . Življenje je lepše in polnejše, če lahko ljudje živi­jo še za mars ika j drugega, od tega, da gojijo lepo pe­sem, šport in se po svoj ih nagnenjih ukvarjajo z različni­m i s tvarmi , k i j i h posebno ve­sele. Društva i n organizacije so v sodobnem življenju nujno sredstvo za st ike i n povezova­nje l jud i . P r i nas pa velik del društev in organizacrj omogo­ča tudi , da preko n j ih občani lahko urejajo najrazličnejše potrebe. S tem pa postajajo društva in družbene organiza­cije del samoupravnega živ­ljenja, s kater im s i ljudje bo gatijo svoje A osebnosti in medsebojna razmerja.

Socialistična zveza je vedno podpira la društveno i n druž­beno dejavnost občanov. Zad­nja leta pomaga predvsem ta­

ko, da povezuje delovne l judi i n j ih navaja, kako b i lahko čim bolj samoupravno ure ja l i svo­

je zadeve. V nekater ih kra j ih je sicer še vedno tako kot je b i lo nekdaj: o delu dru­gih društev i n organ zacij v tej a l i oni ob l ik i odločajo od­

bor i Socialistične zveze, %'časin

se vt ikajo v to, kdo bo član vodstva te a l i one organizaci je. Spot ikajo se ob program dela, a l i pa j i m nalagajo tudi druge dolžnosti. Takega vti­kanja v samoupravno samo­stojnost je vse manj , vse bolj pa je odprto vprašanje, kako naj b i društva i n druž­bene organizacije še bolj omogočale de lovnim l judem, da b i samoupravno urejal i vse svoje življenje.

Razprava pred V I . kongre­som S Z D L Slovenije in kon­gres sam bodo gotovo načeli številna vprašanja društvene­ga m družbenega življenja. Predvsem: "kako ga nadalje razvi jat i , da b i še bolj vpl ivalo na svobodno ustvarjalnost vseh l jud i .

• E N O T N O S T S O D O B N E T E i l A O L O G I J E N E N A S P R O T U J E S A M O U P R A V L J A N J U . To je bila osnovna misel, izražena v pogo­voru med predsednikom republike T i tom in delegacijo jugoslovanskega komiteja za elektroniko, telekomunikacije, avtomatiko in jedrsko tehniko. »Mi, tovariš Tito,« so iz­javili člani delegacije, »ki se ukvarjamo s tt> novo tehnologijo, menimo, da je upora­ba elektronike, avtomatike in kibernctike v gospodarstvu popolnoma nov, radikalen preokret v načinu proizvodnje, k i človeški družbi doslej ni bi l znan.« Znanstveniki so nato pripovedovali tovarišu T i tu o veliki škodi zaradi različnih sistemov, o tem, da so strokovnjaki demoralizirani in ogorčeni, ker postavljajo med republikami pregraje v uporabi znanosti, znanosti, katere razvoj ovirajo različne politične težnje. Mnenja strokovnjakov je pogosto treba prilagajati trenutnim potrebam zainteresiranih ljudi, kar je seveda ovira pr i ustvarjalnem dt<BxL

Tovariš Tito je v pogovoru z znanstveniki med drugim dejal, da bi morali sprejeti, kar predlagajo znanstveniki in da naj poli­tični ljudje ne odločajo o gradnjah. Potem pa je še dejal:

»Ko sem nedavno to govoril, so mi tovari­ši i 3 nekaterih republjk zamerili in bili so zaskrbljeni Čeprav tisto, kar sem rekel, ni bilo tisto, kar so oni misli l i . Misl i l i so, da sem rekel, da na nerazvitih področjih sploh ni treba investirati. T i tovariši me niso f-o-bro razumeli. Vprašanje nezadostno razvitih področij bomo urejali. Med drugim ima fe­deracija sklad, iz katerega financira razvoj

teh področij. Tisto, kar sem govoril, se na­naša tako na posamezna podjetja, kakor na posamezne delavce in na posamezno repub­liko. Ce zgradimo tovarno v Srbiji , Makedo­niji, Hrvatski ali Sloveniji z istim konstant­n i m kapitalom, z enakimi sodobnimi stroji in tehnološkim procesom, tedaj, bratec, zah­tevamo, da je tudi proizvodnja enaka, da je enaka tudi produktivnost dela. Zdaj ne mo­remo stalno prelivati od tistih, k i delajo, ti­stim, k i premalo delajo. To ne gre več.«

r : l i • • R // r*> c p*i f: f6w p/Tj rn : •'" " ~ «•* *•**"> '• ̂ n

H VPRAŠANJE S T A N D A R D A J E BIST­V E N O ZA P R O D U K T I V N O S T , je med dru­gim izjavil v intervjuju za »Delo« predsed­nik IS Janko Smole. Investicije, ld bi j ih vlagali v te namene (vzgojno varstvene usta­nove, razvijanje dejavnosti, ki vplivajo na standard človeka itd.), lahko bistveno pri­spevajo k produktivnosti, lahko omogočijo, da postane delovna sila bolj produktivna. Za Slovenijo bi bilo treba izdelati neki splo-

' šni koncept, potrebna bi bUa močnejša druž­bena akcija za njegovo uresničenje.

E9 P O T R E B N E SO R A D I K A L N E S P R E ­M E M B E V V S E J I N V E S T I C I J S K I POLI-T I K I . Na zasedanju zborov zvezne skupšči­ne so obravnavali gospodarsko-planske ukrepe za leto 196(5. Ekspoze o tem je imel podpredsednik ZIS Boris Kraigher, k i je

med drugim dejal, da so potrebne radikalne spremembe v vsej investicijski politiki. Po njegovem je treba doseči največjo možno stabilnost gospodarstva z radikalnejšo spre­membo v investicijski politiki, s skladnejši­mi odnosi na trgu, z večjim izvozom in z na­raščanjem deviznih rezerv. — Na zasedanju zborov so sprejeli tudi zvezni proračun, ki bo predvidoma znašal 867 mili jard dinarjev.

H N A J M A N J E N O D S T O T E K ZA STRO­K O V N O ŠOLSTVO. Gospodarski in republi­ški zbor Skupščine SR Slovenije sta spreje­la priporočilo, po katerem naj bi gospodar­ske organizacije prispevale za strokovno šolstvo najmanj 1 odstotek od svojih bruto osebnih dohodkov, bodisi v obliki prispevka pristojnemu medobčinskemu skladu za šol­stvo ali pa z neposrednim financiranjem šol svoje panoge. Tol iko namreč znašajo ugotovljene potrebe strokovnega šolstva v letu 1966. Gospodarska organizacija, ld bi na­menila za strokovno šolstvo manj kot 1 od­stotek, s tem ne bi izpolnila svojih obvez­nosti.

H F I N A N C I R A N J E V Z G O J N I H U K R E ­POV. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je sprejel predlog zakona o izvajanju vzgoj­nih ukrepov. Z novim predpisom želijo po­praviti slabost dosedanjega sistema financi­ranja vzgojnih ukrepov, ld je bila v tem, da so skrbstveni organi pogosto predipgali izrek takih vzgojnih ukrepov, k i so bili ža njihovo skunščino cenejši, ne pa tudi vedno najprimernejši za .mladoletnike. Zdaj bo izreklo vzgojne ukrepe samo sodišče po lastni presoji.

a VOJAŠKI UDAR V A l -R IK I — V Centralnoafriški republ ik i je voj­ska na Silvestrovo izvedla državni udar. Vod i l ga je poveljnik oboro­ženih s i l te dežele polkovnik Bo-kassa. Predsednika republike so interniral i v njegovi palači. Raz­pust i l i so parlament, Bokassa pa je iz javi l , da bo sestavil »močno in stabilno vlado«. Sam se je ok l i -cal za predsednika republike, ob­jav i l je že sestavo nove vlade, v kateri je prevzel sam še dolžnosti premiera in obrambnega in in is i ra . Sest ministrov je c iv i l istov, drugi pa so vojaki .

O Izredno S T A N J E V G O R N J I VOLT I — Tud i v tej afriSki deželi so nemir i . Predsednik Jameogo je razglasil izredno stanje v vsej de­želi, prepovedal je splošno stavko, k i bi se bi la morala začeti 2. ja­nuarja. Svoj ukaz je pojasnil s tem, da so odkr i l i v deželi »sub­verzivno de javnost«, k i da jo je vodi l bivši predsednik parlamenta Oudrago. Predsednik republike je to dejavnost označil kot »proko-mtinistično«.

O ŠVEDI Z A V R N I L I 2G JUGO­S L O V A N O V . Švedska vlada je raz­glasila ukaz, da smejo od novega leta prihajati na delo v to deželo samo t is t i , k i si ga prej preskrbe. Tako so po novem letu zavrni l i 2G Jugoslovanov, k i so se mora l i takoj v rn i t i , ker niso imeli preskrbljene­ga dela.

• I N D I J S K I FINANČNI MIN I -S T E R ODSTOPIL — Tik pred no-v im letom je odstopil indi jski f i­nančni minister Krišnamačari, l d se je zavzemal za večjo gospodar­sko neodvisnost Indije. Desničar­ske stranke so ga obtožile nepo­t izma, se pravi , da je jemal v državno službo svoje sorodnike.

O H U D A Z IMA V S E V E R N I E V R O P I — Na Norveškem in na Švedskem je zapadlo za novo leto dva metra snega, kar že dolgo ne pomnijo. Na Danskem je obtičalo v snega na stotine avtomobilov, k i tO j ih b i l i lastniki zapusti l i v snežnem metež«. Nad severno An­glijo in na Škotskem je divjal s i ­len vihar, k i je dosegal hitro-t tu­d i po IGO k m na uro. Najhujši mraz je b i l na Laponskem — m i ­nus 40 stopinj Celz i ja. V Ital i j i pa je b i la te dni huda megla. N a tako Imenovani sončni cesti se je zaradi megle n:i enem krafu zna­šlo na kupu sto avtomobilov, p r i čemer je bi lo ranjenih 35 IjudL

d K D O BO S U K A R N O V NA­S L E D N I K ? — Devetnajst članov tnndunške mestne skupščine je predlagalo, naj bi sedanjega ob-ra-nbnesa ministra generala Nasu-tiona imenovali za Sukarnovega namestnika In za njegovega ustav­nega naslednika. Po tem predlogu na i b i Nasution zdaj postal prv i podprrdse; 'n ; k remibl 'ke. To me­sto ni zasedeno že devet let.

Dober dan, tovariš čarovnik, mi smo z občine, pa vas prosimo, da bi postali šef proračuna pri nas.«

OBTSK V KMETIJSKI ZADRUGI T R E B N J E

Največ skritega fcgasfa je v obdelovalni zemlji

»Na pragu novega leta smo in zanima nas, kaj in kako namerava zadruga delati v tem letu, da bi uspešno poslovala in iz­polni la svojo nalogo. Kak­šen odmev je imela pr i vas občinska konferenca

v Socialistične zveze s svo­j imi p r ipombami o kme­tijstvu?«

»Kot je znano, je b i la Kme­ti jska zadruga Trebnje v le­tu 1965 v obdobju sanacije poslovanja. Sredi leta je na­stopi la še gospodarska refor­ma s poz i t i vn imi i n tudi — vsaj v začetku — z negativ­n im i vp l iv i . Ko lek t i v je mo­ral t rdo pri jeta za delo. V novo leto stopamo z opti­m i zmom, ker menimo, da bomo z resnim delom kolek

Delitev sredstev med ožjimi in širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi

V 26. številki l i s t a OBČAN j e t a j n i k občinske skupščine Krško tov . C v e t o B e v k 25. X I I . 1965 ob­j a v i l s v o j p r i s p e v e k p o d g o r n j i m n a s l o v o m , k i ga z a r a d i a k t u a l n o s t i p o n a t i s k u j e m o v c e l o t i ; i z p u s t i l i s m o le r a z p r e d e l n i c o , k i kaže, kolikšne so r a z l i k e m e d n a r o d n i m d o h o d k o m i n proračunskimi d o h o d k i 8 s l o v e n s k i h občin, p r i čemer se je l a n i g od i l o krški občini najslabše.

Težave, k i j i h je imela skupščina občine Krško p r i spremembi proračuna in usklajevanju proračunske po­trošnje i n j i h še ima , so take narave, da si l i jo k razmišlja nju, a l i so p r i del i tv i sred­stev med širšimi i n ožjimi družbeno - političnimi skup­nost im upoštevana ustavna določila (90. člen) i n določila zakona (41. in 42. člen) o fi­nanciranju D P S v SR Slove­n i j i . Razmišljanja omenjam zaradi tega, ker nam niso znana »objektivna« mer i l a i n primerjave, k i j i h predvide­va 42. člen omenjenega za­kona.

V razglabl janjih i n pr imer­javah se poslužujemo podat­kov iz objavl jenih sprememb, proračunov v uradn ih glasi l ih in podatkov o proračunski potrošnji republiškega sekre­tariata za finance.

Naša pr imer ja lna razpre­delnica že brez komentar ja dovolj zgovorno kaže, da p r i del i tv i sredstev a l i spremem­bi proračunov niso b i la upo­rabljena objekt ivna mer i la .

Zavedamo se, da narodni dohodek i n število prebival­cev nista edina pokazalca go­spodarske razvitost i , socialne in geografske strukture , k i j ih ima v mis l ih 42. člen zakona o f inanciranju DPS. Prav gotovo pa sodita med pomembnejše činitelje z v idi­ka interesov širše družbene skupnost i i n bistveno vpliva­ta na razvitost potreb, k i j i h je občina po ustavi i n 41. čle­nu omenjenega zakona dolž­na f inancirat i .

Nejasno i n nelogično je, da v p r ime ru občine Krško ostaja le 29.980 dinarjev last­n i h i n z dopo ln i ln im i sred­

stv i 32.642 dinarjev po p r t u . valcu, a l i v občim Brežice 37.042 dinarjev, i n da preje­majo občine z znatno višjimi lastn imi sredstvi še dopolnil­na sredstva. Razpon 32.642 in 166.248 tudi z razn imi speci­fičnostmi n i razumlj iv n i t i opravičljiv.

M e n i m , da so obveznosti ob­čin in družbe kot celote na področju vzgoje, izobraževa­nja, socialnega varstva i td . približno enake v vsej repu b l i k i . Prav zaradi tega naj bi republ ika v delitvenem siste­m u tudi zagotovila približno enake pogoje. V p r imeru ob­čine Krško pa nastaja vpra­šanje, kako naj z 32.642 di­narj i po prebivalcu zagotovi izpolnjevanje osnovnih ustav­nih nalog v takem obsegu i n kval i tet i kakor občana s 63.000 al i 166.248 d inar j i .

Vprašam se, v čem so k r i v i občani naše občine in nj ihovi otroci , da ne smejo b i t i v enaki mer i deležni z ustavo in zakoni dek lar i ran ih pravic.

Men im , da bo le mora la republ ika sprejeta določnejša mer i la , kot pa j i h vsebuje sedanji zakon, in le-ta p r i del i tvi spoštovati. V našem pr imeru nihče ne more t rd i t i , da so p r i del i tv i upoštevana določala 42. člena zakona o f inanciranju DPS . Sicer pa ta člen le pavšalno zavezuje republ iko, da zagotovi dopol­ni lna sredstva ob določenih pogojih, n ik jer pa ne pove, kolikšna naj bodo — mer i l n i .

Jasno je, da je tako dana široka možnost subjekt ivn im odločitvam, kd izhajajo i z boljšega a l i slabšega pozna­vanja problemat ike določene­ga območja.

Po mojem prepričanju je napačno to, da p r i del i tvi jemljemo za osnovo realiza­cijo preteklega leta. če hoče­mo doseči skladnejšo prora­čunsko potrošnjo v vsej re­pub l ik i na področju zadovo­ljevanja obveznih nalog je nujno, da bodo tiste občine, k i so dosegle nadpoprečni nivo, napredovale počasneje. Sele ko bomo na približno enaki startni osnovi, so na mestu primerjave večjega al i manjšega posluha za posa­mezne naloge in službe. Rav­no na tem področju pa mora republ ika, kot ustavni nosi­lec sk rb i za enoten razvoj in zadovoljevanje z ustavo i n za­koni dek lar i ran ih dolžnosti in pravic , zagotoviti pravi lno in pravično vrednotenje vseh državljanov S R S .

Prepričan s e m , da bo p r i del i tv i za leto 1966 republiška skupščina uporab i la objektiv-

nejša mer i l a kot do sedaj, saj bo na ta način izločila razne vplive i n bolj al i manj uspešne intervencije.

C V E T O B E V K

tiva, zaupanjem zasebnih kmetovalcev in s pravi lno po­stavl jenimi nalogami uspeli v svojem delu. Zadnja kon­ferenca Socialistične zveze je za nas važna predvsem zato, ker je odprav i la ne-snotnost pogledov na našega kmetovalca i n njegovo pr i ­hodnost. Str in jamo se s pro­gramom S D Z L v kmet i jstvu, ker je konkreten in ne pre­več obsežen. St rokovn jak i kmeti jske zadruge, kmeto­valci i n krajevni odbor i S Z D L na vasi moramo težiti k skupnemu namenu — poveča­nju kmet i jske proizvodnje in izboljšanje življenja na vasi.«

»Naše bralce zanima: v čem vidite spremembe, k i

bi j i m dale veselje do kmetovanja in j im v tem pokazale prihodnost?«

»Kljub razg ibanim ta ln im, k l ima tsk im pogojem in ve l ik i raznol ikost i kmeti jskega zem­ljišča imajo kmetovalc i mož­nosti za delo i n življenje. Važno je tud i to, da so re-

' lativno b l i zu potrošniških središč. Izpolnjeni pa morajo bi t i nekateri pogoji . Od re­forme pričakujemo ustalitev cen kmet i j sk ih proizvodov in proizvodov, k i j i h kmet ku­puje. Do sedaj je jemalo vo­ljo do dela in načrtovanja na

Nekvalificiranim grozi odpust? V belokranjski lesni in

dus t i i j i zelo pr imanjkuje kva l i f i c i ran ih delavcev. V podjetjih Z O R A in LEPIŠ je zaposlena največ vaška mlad na. Po predpis ih ne smejo delati za stroj i ne kva l i f i c i rani delavci, pa tudi mlad in i pod 1K let starosti je strojno delo prepovedano. Podjetja in delavci imajo na izbiro samo dve možnosti: pr i ­dobit i si ustrezno kval i -

f kačijo a l i pa odpravit i delovna mesta. Vsekakor je podjetje v tem pr imeru dolžno v svojem in v de­lavčevem interesu zagoto­viti izobraževanje in kva l i l ikac i jo . V Z O R I in v L E P I S U imajo programe za izobraževanje že pr i ­pravljene, vprašanje zase pa je mladina, k i šc n i dopolni la 18 let. K a m z njo?

J . ŠKOF

m o v ah mnarimf

IMA VIp*J

Vsak četrtek NAJ­VEČ VESTI IZ VSEH KRAJEV v občinah Brežice, Krško in Sevnica, Kočevje in Ribnica, Črno­melj in Metlika ter Trebnje in Novo mesto!

posestvu dejstvo, da so se cene hitreje spreminjale , kot se je iztekel enkratni proiz­vodni proces. K o je b i lo se­me že posejano a l i i zp i tan b i ­kec, n i b i lo več mogoče nič spremenit i , če so se cene ta­caš bistveno zasukale. K m e t je postal nezauplj iv i n se je počutil prevaranega. O speci­al izaci j i n i hotel slišati, ker

Naš pogovor z direk­torjem KZ Trebnje

tov. Nemaničem, inž. agronomije

ni zmogel to l iko tvegati. P r i ­siljen je b i l špekulirati. Dru ­gi pogoj je, da kmet poveča svojo proizvodnost z uvedbo drobne mehanizacije.

Vse skupaj pa zahteva spe­cial iz irano proizvodnjo. Pr t nas imajo bodočnost pridelo­vanje k rompi r j a , k r m n i h ra­st l in, govedoreja i n svinja­re ja . Ne da b i se zavzemal i za to, da b i m i edino kupo­vali i n prodaja l i pr ide lke , smatramo, da nam ko l ek t i vn i nastop na trgu z več ena­kega blaga zagotavlja višjo ceno. To se bo pokazalo po­sebno takrat, ko bo na trgu dovolj proizvodov. Začetni znaki takega stanja se že kažejo.«

»Smatra se, da so v ob­čini Trebnje največje go­spodarske rezerve v obde­lovalni zemlj i . Sami kme­tovalci j i h brez strokovne in denarne pomoči ter ve­selja do dela ne bodo ustvar i l i . Kakšni so p r i tem vaši konkre tn i pred­logi?«

»Zemlja je i n ostane os­nova gospodarstva vsake de­žele. Podatk i in pr imerjave pr i nas kažejo, da pr ide lamo glede na možnosti premalo . Sami se ponujajo odgovori , kaj ukren i t i . Potrebno je več znanja in sredstev, da se iz­boljša agrotehnika in i zbor sort p r i pr ide lovanju krom­pir ja ; da se že enkrat začne pravi lno gospodarit i s trav­nat im svetom, ker nam s po­večanjem števila govedi pada njena kval i teta. V komerc ia l ­nem pogledu pa je treba do­seči, da trgovska podjetja pristanejo na garantirane ce­ne, dejanske cene pa b i se formirale na trgu na dan odkupa pr idelkov. Le na os­novi takšnih pogodb (z obo­jes transkimi penali) je mož­na t rdna pogodba s kme tom in t rgovsk im podjetjem, še enkrat poudar imo, da je p r i vsem potrebno znanje! Zato smo za to, da se poleg oseb­n ih st ikov na n j iv i a l i v hle­vu ugotovi i n izpelje naj­ustreznejši način izobraževa-Q nja kmetov. Kme t ima 9 bočnost, če je bo videl 9 v povečani tržni proiz-£ vodnj i l n njeni kval i tet i , • posebno v tem času, ko 9 naše kmeti jstvo vstopa G v svetovno kmetijstvo.«

M . Legan

Cene malih prašič­kov so poskočile

N a novomeškem sejmišču so V torek f 4. januarja, pro­dal i :>97 prašičkov, star ih pre­težno od šest do dvanajst te­dnov. Znatno so poskočile ce­ne ma l ih prašičkov, k i so .u'i prodajalci nudi l i po 12 tisoč oz iroma po 18 tisoč dinar.)- v. Na sejmišču je bi lo prodanih tudi 51 glav goveje živine, krave od 340 do 460 d in za kg, vo l i od 525 do 565 in junc i (telice) od 540 do 570 d in za k i l og ram. Cene za govedo se niso bistveno spremenile. Vse seveda še v s ta r ih d inar j ih — saj novega n i še skoraj ni ­hče v i d e l . . . .

znaša polletna naročnina na DOLENJSKI LIST

ZA NAMI JE L E T O POMEMBNIH, PRELOMNIH D O G O D K O V

Z G O D I L E S O S E V E L I K E R E Č I B o g a t o , uspešno l e t o j e z a n a m i . č e b i g a s o d i l i p o d o g o d k i h , j e

b i l o i z r e d n o p o m e m b n o , d e j a l b i c e l o p r e l o m n o . R e s j e , d a so r a z n i

u k r e p i v g o s p o d a r s t v u u s t v a r j a l i v i d e z h u d i h , težko p r e m o s t l j i v i h

težav i n d a s m o se z a r a d i t e ga p o g o s t o j e z i l i . R e c i m o o b r e f o r m i .

Čeprav v e m o , d a n a m t a prinaša n o v , n e s l u t e n v z p o n našega gospo ­

d a r s t v a , a l i drugače, n o v o k v a l i t e t o , o d k a t e r e s i l a h k o o b e t a m o s a m o

d o b r o , s m o se v s e e n o h u d o v a l i z a v o l j o n e m i r n i h , s t a l n o s p r e m i n j a ­

j oč ih se c e n i n z a r a d i m a r s i k a j d r u g e g a . T a k o j e pač ž iv l jenje. T o ,

k a r se s e d a j d o g a j a p r i n a s , j e v e l i k a s t v a r , o k a t e r i b o m o čez n e k a j • 7 '

l e t s o d i l i s a m o d o b r o . V s e v e l i k e s t v a r i p a se ne p o n u j a j o n a d l a n i ,

s a m e o d sebe . Z a n j e se j e t r e b a b o j e v a t i , p r e m a g a t i m o r a m o števi lne

o v i r e , p r e d e n b o m o uresniči l i t a k o v e l i k e i n n a p r e d n e z a m i s l i .

Letošnjo pozno pomlad smo vo l i l i polovico sestave občinskih i n republiških skupščin ter zvezne skupšči­ne. Tako smo začeli načelo rotaci je, uzakonjene z novo ustavo, uresničevati v p raks i . Tako j zatem pa smo tako ob­nov l j en im skupščinam že na­ložili vel iko odgovornosti : mora le so sprejeti ukrepe go­spodarske reforme. To n i b i ­lo lahko delo. čeprav se je zgodilo mars ika j , česar n i ­smo predvideval i , je vseeno le treba pr i znat i , da so skup­ščine uspešno izpolni le svojo nalogo i n da so p r v i uspehi gospodarske reforme že očit­n i . Predvsem pa je zdaj že jasno, da smo na prav i pot i . V p r vem obdobju izvajanja je b i lo resda težko: cene so ka r podivjale, bi le so težave s surov inami , ka r naenkrat je zmanjkalo obratn ih sred­stev, potem je nagajalo še sušno vreme, pr imanjkova lo n a m je električne energije — i n tako so se vrsti le nadloge za nadlogo. A s tvar i so se k m a l u uredi le . T r g se je umi ­r i l , cene so se ustal i le i n tud i večina delovnih organiza­ci j se je postopoma otresla začetne negotovosti i n se pr i ­bližala svo j im nalogam na pravem koncu .

Gospodarska reforma

J u l i j a je skupščina sprejela celo vrsto predpisov. Določen Je b i l nov tečaj dolar ja na 1250 d in , ka r ustreza dejan­s k i m možnostim, če upošte­vamo, da je v p r v i po lov ic i 1965. leta znašal rea ln i pov­prečni tečaj 1088 d i n (750 d i n 4- premije ) . U k i n i l i so p r i -

W

spevek iz dohodka i n s tem izboljšali razmere gospodar­jenja v de lovnih organizaci­jah. Davek na promet so pre­nesl i iz proizvodnje v potroš­njo i n ga tako začeli spre­min ja t i v usmerjevalca eko­nomsk ih gibanj. Znižali so splošno obrestno mero (obre­st i na sklade) od 6 na 4 od­stotke. Zgornjo mejo prispev­k a iz osebnega dohodka so znižali od 17,5 na 12,5 odstot­ka . Povprečno car insko stop­njo so znižala od 23,29 na 10,75 odstotka. Cene so po-rastle povprečno za 24 odstot­kov, nekatere seveda močne­je, druge pa manj . Povečali so pokojnine i n inval idnine, medtem ko je bi lo povečanje osebnih dohodkov zaposlenih odvisno od gospodarske zmo­gl j ivosti o z i r oma produkt iv­nost i posamezne delovne or­ganizacije. Gospodarske orga­nizacije so zdaj udeležene p r i de l i tv i vrednost i neto pro izvoda z 71 odstotk i a l i s 40 odstotki več kot doslej.

Nekater i mis l i jo , da je re­forma zb i rka predpisov. V resnic i so sprejeti ukrep i sa­mo izhodišče reforme, izho­dišče, k i naj spodbudi nove, pozit ivne procese v gospodar­skem i n družbenem življenju. B i l o b i zelo preprosto, če b i s spremembo tečaja d inar ja , z uk in i tv i jo premi j i n regre­sov, s p r e m i k i v cenah, z ne­ka te r im i davčnimi olajšava­m i že lahko r ek l i — reformo smo uresničili. P a n i tako. To je šele izhodiščna točka, kjer šele začenjamo s pre-osnovo vsega našega gospo­darstva i n z odpravl janjem nekater ih neskladnost i . S spre jet imi ukrep i smo odstra­n i l i samo najbolj grobe ne­

skladnost i , da b i Lako sprosti­l i sile za nov, še hitrejši, še kvalitetnejši razvoj . Odstrani­l i smo le največje ovire, k i so preprečevale, da b i pr i ­mer ja l i produkt ivnost doma i n produkt ivnost n a tujem, še več: celo doma n i b i lo enotnega mer i l a vrednost i . Enako p r i dn i so dobival i raz­lična družbena pr iznanja. Do­gajalo pa se je tudi , da so manj p r i dn i dobiva l i več kot visoko produkt i vn i .

K o je tako ustvarjena vsaj približno izravnana startna črta, se nam naenkrat nud i taka podoba: na tej »tekaški« progi imajo podjetja različno kondic i jo . T is ta , k i so b i l a že prej v kond ic i j i (le da smo j i m postavl jal i na progo raz­ne ovire v ob l i k i predpisanih cen, davka na izredni doho­dek i n podobno) , bodo zdaj lahko hitreje tekla. Spet dru­ga, k i imajo že od prej slab­šo kondic i jo , pa so prej do­hajal a a l i celo prehitevala pr­ve, ker so pač tekla brez ovir , bodo zdaj izgubi la prvo me­sto. N a progi pa so tud i takš­n i ko lekt i v i , k i so prej tek l i h i t ro , ker smo j i m dajal i raz­ne injekci je v ob l i k i cenenih surov in, neekonomskih tari f na železnici, poceni električ­ne energije i td. , zdaj pa bo­do brez injekci j tek l i nekol i­ko počasneje.

Nekater i pravi jo, da nas bo re forma ubobožala, pač po log ik i — višje cene, manj­ši zaslužki, zapiranje tovarn, zmanjšane možnosti zaposlo­vanja i td . P r i tem gledajo na reformo statično, i n še to s s lab imi naočniki, v idi jo torej samo sedanjo podobo »teka­ške« proge, kjer se bolje go­d i t i s t im, k i so b i l i prej ne­upravičeno zapostavljeni i n v

Motiv iz Sevnice (Foto: A. Senica)

Z D O B R O V O L J O V N O V O L E T O !

nekem smis lu »izkoriščani«; Ne upoštevajo pa, da zdaj n i za nikogar ov i r in da b i z boljšo kondic i jo lahko tekl i hitreje tud i drug i i n tret j i , če se bodo tako po t rud i l i kot p rv i . Za to gre: manj računa­t i , a l i smo po ukrep ih go­spodarske reforme na bolj­šem a l i na slabšem, i n več razmišljati, zdaj ko so raču­n i bolj čisti, zakaj zaostaja­mo za produkt ivnost jo dru­gih, kaj je treba s tor i t i za modernizaci jo tehnike i n teh­nologije, boljšo organizacijo dela, večji izvoz, racionalnej­še zaposlovanje l jud i i td . Ne smemo se obnašati kot slab kmečki gospodar, k i ga raz­ganja zavist, češ zakaj se so­sedu z enak im posestvom bolje godi, namesto da b i raz­mišljal o tem, kaj m u je sto­r i t i , da b i gospodari l enako dobro.

Novi dinar N a tej p re lomnic i je pad­

la tud i odločitev o novem di­nar ju , k i bo s s t a r im v raz­mer ju 1:100, se prav i , da bo en novi d inar veljal sto sta­r i h . S tem seveda nič ne spremenimo. Razmerje med zaslužki i n cenami ostane isto. K e r bomo spet uvedl i pare, obstaja možnost, da b i p r i preračunavanju cen v no­ve dinarje, zaokroževali na­vzgor. Toda ta predpis so spremeni l i i n zaokroževati navzgor ne bo mogoče. Po­temtakem se n i treba bat i n i ­k o m u r , da b i zaradi uvedbe novega d inar ja kaj i zgubi l . S ta r i d inar pa bo tako i n ta­ko ostal v vel javi še nekaj let.

Ostane samo še vprašanje, zakaj potem sp loh uvajamo

nov i d inar. M e n i m , da se v tem kaže odločna usmeritev naše družbe i t i po pot i stabi l­nega gospodarstva, k i edino lahko ustvar i temelj za trden, konvert ib i len d inar z ve l iko kupno močjo, tako cenjen na svetovnem trgu kot marka , l i r a a l i kaka druga valuta. P r ed nekaj let i je tak ukrep stor i la Franc i ja , za katero zdaj lahko rečemo, da j i je uspelo ustvar i t i t rdno valuto, k i se s s tar im f rankom ne da več pr imer ja t i .

Jubilej naše socia­listične skupnosti

Leto, k i se je pravkar ste­k lo , je b i lo jubi le jno, saj smo kar se da slovesno pros lav i l i dvajset let nove Jugoslavije. Po vsej Jugoslavi j i so bi le ve­l ike pr ireditve, na kater ih so se delovni l judje spominja l i svet l ih točk prehojene pot i in seveda tudi vseh ovir , k i j i h v teh dvajsetih l e t i h n i bi lo malo. Ob tej slovesni pr i ­ložnosti pa n ismo gledali sa­mo nazaj, ka j t i spomin na slavno preteklost nas je spod­buja l naprej — k nov im dosežkom socialistične gra­ditve. Tako je b i l ve l ik zbor samoupravl javcev Slovenije v nov i športni ha l i T ivo l i ja , k i je ve l ika pr idobi tev naše družbe. Siv , asfaltni trak ja­dranske magistrale je stekel že tja do Dubrovn ika i n še naprej . Nedolgo tega je zače­la obratovat i ve l ika hidrocen­tra la Dubrovn ik . In tako je b i l letošnji jubi le j obeležen še z mnog imi t ak im i i n po­dobn imi uspehi naših delov­n i h rok. M e d rezultate soci­alistične graditve pa ne kaže

šteti samo nov ih objektov, temveč je treba vključevati vanje tud i take uspehe, kot so povečane družbene rezer­ve, večji izvoz, zmanjšan p r i ­manjkl ja j plačilne bi lance, ukročene investici je i td . To pa so hk ra t i tudi že p rv i re­zul tat i gospodarske reforme, k i nas navdajajo s t r dn im upanjem, da bo šlo v pr ihod­nje še uspešneje.

Obiskali so nas prijatelji

Leto je sestavljeno iz veli­k i h i n majhn ih dogodkov, enih ne more b i t i brez dru­gih. S icer pa je vprašanje, kaj je ve l ik dogodek. To je lahko tud i obisk predsednika indi jske vlade Šastrija, z last i še, če ga mot r imo kot odsev uspešno razvijajočih se pr i ja­te l j sk ih odnosov med Indi jo i n Jugoslavi jo. Vsak državni­ški obisk je pravzaprav vel ik po pomenu, k i ga i m a za utrjevanje pri jatel jstva med narod i i n za preprečevanje vojne. Zato smo b i l i izredno veseli ob iska tak ih državni­kov, kot so tun iz i j sk i pred­sednik Burg iba , avs t r i j sk i kancler dr . Josef K l aus , bivši grški premier Papandreu i n drugi . *

T u d i razne mednarodne konference i n kongresi , kot b le jsk i književniški kongres P E N a l i svetovna konferenca o prebivalstvu in številne druge mednarodne pr ireditve, k i so uživale naše gostoljub­je, so b i l i dogodki , k i smo j i h b i l i veseli. Take pr ireditve nas navdajajo z občutkom, da smo tud i m i pomemben čini­telj svetovne skupnost i , k i lahko izredno mnogo stor i za ohranitev m i r u i n prepreči­tev vojne. P a ne samo to. S t ak im i p r i r ed i t vami — sem smemo upravičeno šteti tud i svetovno prvenstvo v namiz­nem tenisu — pospešujemo tiste procese, k i našo svetov­no skupnost združujejo, ne pa razdvajajo.

Žalostni in veseli dogodki

V enem letu se je zgodi­lo tud i vel iko žalostnega, ce­lo pretreslj ivega. V začetku jun i ja smo onemel i ob žalost­n i nov ic i , da je eksplozi ja v kakan jskem r u d n i k u terjala 115 dragocenih življenj. Po­tem so nas prizadele poplave v vsej Jugoslav i j i , posebno pa tiste okrog Novega Sada, kjer se je vodna st ih i ja tako raz-besnela, da kaj takega v zad­n j ih 120 let ih sp loh ne pom­nijo. H k r a t i pa smo b i l i p r i ­ča i zrednemu hero i zmu naših l jud i , požrtvovalnosti reševal­cev, k i so dan za dnem, po­dnevi in ponoči, reševali imetje i n gradi l i nasipe, da bi tako u k r o t i l i uničevalno si­lo razbesnelega vodovja.

V tem letu smo izgubi l i marsikaterega dragega svoj­ca. Zapuščali so nas tud i l judje, kater ih vel iko izgubo smo občutili vs i . Tako nas je prezgodaj zapust i l Hasan B r -kič, predsednik izvršnega sve­ta Bosne i n Hercegovine, k i je do smr t i , čeprav ga je že nekaj let razjedal rak, služil svojemu l judstvu i n se do zadnjega n i u m a k n i l z delov­nega mesta. N a zadnj i po t i smo spreml ja l i tudi koman­danta legendarne 14. diviz i je Jožeta Klanjška — Vasjo i n mnoge druge prekaljene revo­lucionarje, vredne sinove na­še domovine.

B i l i pa so tud i tak i veseli dogodki , kot je b i lo srečanje prekomorcev v I l i r s k i B i s t r i ­c i , kjer je spet glasno zaor i la par t i zanska pesem in kjer so se pr i jate l jsko, iskreno obje­ma l i tovariši iz par t i zansk ih dn i .

F R A N C E M I H A L O V S C A N

Sprehod po mednurodmiu dogodkih preteklega letu

K l j u b t emnim ©blf&lk®im — l isa Jasiiiiie O b s k l e p u l e t a 1965 n e m a r a ne b i m o g l i n a p i s a t i

k a j vese le k o l e d n i c e . č e se namreč o z r e m o p o m e d ­n a r o d n i h d o g o d k i h tega l e ta , b i m o r a l i u g o t o v i t i , d a se j e m e d n a r o d n i položaj h u d o zap l e t e l , d a so o d n o s i močno n a p e t i i n d a j e še k a r daleč čas, d a b i se člo­veštvo m o g l o o t r e s t i g r o z l j i v e m o r e .

M e d črnimi o b l a k i p a j e v e n d a r l e v i d e t i l i s o jas­nega n e b a : j u b i l e j n o zasedan j e g ene ra lne skupščine združenih n a r o d o v s p a d a m e d najuspešnejše, k a r j i h j e b i l o dos l e j , v e r a v O Z N j e spe t n a r a s l a , v V i e t n a ­m u so se n a p o s l e d le d o g o v o r i l i — vsa j z a k r a t k o — z a božično p r e m i r j e i n p a k i s t a n s k i p r e d s e d n i k A j u b K a n i n i n d i j s k i p r e m i e r Šastri s t a se le s p o r a z u m e l a , d a se b o s t a ra j e p o g o v a r j a l a k o t b o j e v a l a . Takšna j e n a k r a t k o b i l a n c a m e d n a r o d n i h o d n o s o v p r e t e k l e g a l e t a : k l j u b z l i m n a p o v e d i m v e n d a r l e o s t a j a s v e t a l ža­r e k u p a n j a . i

M o č n e j š a v e r a v O Z N Začnimo p r i t i s t e m , k a r s i je č loveštvo z g r a d i l o

n e p o s r e d n o po d r u g i s v e t o v n i v o j n i p r a v za to , d a vo j ­ne ne b i b i l o več.

Dva j s e t o , j u b i l e j n o zasedan j e g ene ra lne skupšči­ne O Z N se je začelo p o t e m , k o so p r e b r o d i l i t a k o i m e n o v a n o finančno k r i z o , z a r a d i r a z v p i t e g a 19. čle­n a . T a člen so s p r a v i l e n a d a n Z D A v očitni želji, d a b i b l o k i r a l e s v e t o vno o r g a n i z a c i j o . T o se j i m j e t u d i p o v s e m posrečilo, saj je d e v e tna j s t o zasedan je gene­r a l n e skupščine v c e l o t i p r o p a d l o . Z a k a j je b i l o to t r eba? Z D A so se t a k r a t p r i p r a v l j a l e n a široko i n ­t e r v e n c i j o v V i e t n a m u i n še d r u g i r a z l o g j e b i l n e m a r a v t e m , d a so p o s t a j a l i združeni n a r o d i čedalje bo l j u n i ­v e r z a l n a o r g a n i z a c i j a , n a s v e t o v n i p o z o r n i c i so se p o j a v i l e številne n o v o o s v o b o j e n e države, saj i m a zda j že 117 članov, k i u b i r a j o v m e d n a r o d n i p o l i t i k i s v o j a p o t a t e r se nočejo p o k o r i t i i n p o d r e j a t i vele­s i l a m . /

V t a k e m vzdušju, j e t o re j p o t e k a l o j u b i l e j n o za­sedan je , č eprav o v o j n i v V i e t n a m u f o r m a l n o n i s o r a z p r a v l j a l i , j e n j e n a s e n c a ves čas v i s e l a n a d dvo­r a n o n a E a s t R i v e r j u . O d k r i t o p a so g o v o r i l i o n je j v r a z p r a v i o r e s o l u c i j i , k i ie o b s o j a l a vsakršno vmeša­van j e v n o t r a n j e zadeve d r u g i h dežel, k i so j o napo ­s l ed , k o je k a z a l o , d a j e že vse s k u p a j p n d l o v vodo , v e n d a r l e s p r e j e l i , k e r je d o t a c i j a Z A R predloži la k o m p r o m i s n o r e s o l u c i j o . V n je j z n o v a oživl ja na ­čelo, k i j e že v s e b o v a n o v u s t a n o v n i l i s t i n i .

M e d najpomembnejše odločitve dva j se t ega zase­d a n j a g ene ra lne skupščine p a v e l j a v s e k a k o r šteti na ­s l edn j e : s k l e n i l i so, na j b i n a j k a s n e j e d o k o n c a 1987, l e t a s k l i c a l i s v e t o v n o razorožitveno k o n f e r e n ­co, z a k a r so se odločile nevezane države že n a k a i r ­s k i k o n f e r e n c i . P o t l e j so A f r i k o r a z g l a s i l i z a brez -a t o m s k o področje, u s t a n o v i l i p o s e b n o o r g a n i z a c i j o O Z N , k i b o proučevala i n pospeševala i n d u s t r i j s k i r a z v o j n e r a z v i t i h dežel, g lede neširjenja a t o m s k e g a orožja p a so se d o g o v o r i l i , d a se b o d o p o g a j a n j a na ­d a l j e v a l a , k a r omogoča, d a b i se n a p o s l e d u t e g n i l i s o o r a z u m e t i t u d i o p r e p o v e d i v s e h j e d r s k i h p o s k u s o v i n p a o uničenju z a l o g a t o m s k e g a orožja. M e d po­m e m b n e s k l e p e s o d i o s t r a o b s o d b a k o l o n i a l i z m a , saj so posamič p r i z n a l i v s e m k o l o n i a l n i m n a r o d o m p r a ­v i c o d o s vobode , samoodločbe i n n e o d v i s n o s t i , v r h tega p a so o b s o d i l i vse v r s t e r a s n e g a r a z l i k o v a n j a , na j b o t i s t e ga v Južnoafriški r e p u b l i k i , v R o d e z i j i a l i d r u g o d p o s v e t u . /

č e t o r e j p o t e g n e m o p o d t e m j u b i l e j n i m zaseda­n j e m s v e t o vne o r g a n i z a c i j e črto, l a h k o z v s o u p r a v i ­čenostjo rečemo, d a se j e v e r a v a n j o z n o v a o b u d i l a i n d a se čedalje več držav obrača n a n j o p o pomoč.

N a p r a v i m o še k r a t e k s p r e h o d p o d o g o d k i h pre ­t ek l e ga l e t a , k a k o r so se o d v i j r " p o p o s a m e z n i h ce­l i n a h .

V Evropi »n?č novega« še največ s o r a z m e r n e g a m i r u j e b i l o p r e t e k l o

l e to n a našem s t a r e m k o n t i n e n t u . D r u g o d p o p l a v e g o r j a i n k r v i , v E v r o p i p o p l a v e t i s k a r s k e g a črnila i n besed , k a k o r j e z a p i s a l k o m e n t a t o r v »De lu« .

B i l o je le n e k a j v o l i t e v i n s p r e m e m b v l a d , m e d k a ­t e r i m i v e l j a z l a s t i o m e n i t i t i s t o n a Norveškem, k j e r se je m o r a l a d e l a v s k a s t r a n k a p o 30 l e t i h nep r e t r ­gane v l ade u m a k n i t i v o p o z i c i j o . B o n n j e doživel u d a r e c , k e r so a r a b s k e države p r e t r g a l e z n j i m d i p l o ­m a t s k e s t i k e z a r a d i tega , k e r j e d o b a v l j a l orož je Iz­r a e l u , p o s r e d n o p a z a r a d i tega, k e r j e Z v e z n a r e p u b l i ­k a močno r e a g i r a l a n a tesnejše s t i k e Nemške demo­kratične r e p u b l i k e z a r a b s k i m s v e t o m . T a k o se j e zna­n a H a l l s t e i n o v a d o k t r i n a močno o m a j a l a . V Grči j i so preživi i a l i i n še preživ l ja jo h u d o n o t r a n j o k r i z o , k e r se je d v o r začel vmešavat i v pol i t ično živl jenje dežele, v F r a n c i j i so de G a u l l a z n o v a i z v o l i l i z a p r e d s e d n i k a r e p u b l i k e , v e n d a r ne več s t a k o prepr ič l j ivo večino i n b o pos l e j m o r a l računati d o s t i b o l j s p r a v z a p r a v n o v o pol it ično s i l o , k i j o p r e d s t a v l j a združena l e v i c a .

P o s e b n o pog l a v j e p r e t e k l e g a l e t a p a so o d p r l i T i t o v i o b i s k i v Nemški demokrat ični r e p u b l i k i , n a Madžarskem, S o v j e t s k i z ve z i i n v B o l g a r i j i . Pogo­v a r j a l i so se o m e d n a r o d n i h p r o b l e m i h , o m e d s e b o j -

J j e m s o d e l o v a n j u p a t u d i o p r o b l e m i h m e d n a r o d n e g a d e l a v s k e g a g i b a n j a , k o n k r e t n o o t e m , k a k o i z g l a d i t i n e s o g l a s j a v n j e m , k i se v edno b o l j prenašajo t u d i n a meddržavne odnose .

V socialističnih državah se p o g l a b l j a p r o c e s l ibe­r a l i z a c i j e družbenega i n g o s p o d a r s k e g a življenja. V vr ­s t i držav s p r e j e m a j o g o s p o d a r s k e r e f o r m e , k i v o d i j o k t e m u , d a v p o d j e t j i h n e p o s r e d n e j e določajo svo j e g o s p o d a r s k e p l a n e i n d a se čedalje b o l j u v e l j a v l j a go­s p o d a r s k i račun t a k o v s a m i h p o d j e t j i h k o t v odno ­

s i h m e d p o d j e t j i i n g o s p o d a r s k i m i p a n o g a m i . V Sov­j e t s k i z v e z i so n a n e d a v n e m p l e n u m u z a m e n j a l i na j ­višjega p o g l a v a r j a države i n j e n a m e s t o M i k o j a n a p r e v z e l m e s t o p r e d s e d n i k a p r e z i d i j a v r h o v n e g a sovje­t a P o d g o r n i .

O m e n i t i v e l j a še v a t i k a n s k i k o n c i l , k i j e b i l končan p r o t i k o n c u l e t a i n k i j e m o d e r n i z i r a l t u d i katol iško c e rkev .

Afrika se otresa okov in kolonializma T a k o n t i n e n t j e b i l prizorišče cele v r s t e držav­

n i h u d a r o v , s i c e r ne t a k o številnih k o t v L a t i n s k i A m e r i k i , v e n d a r j i h j e b i l o le t o l i k o , d a n a z o r n o p r i ­čajo o t e m , d a k o l o n i a l n e s i l e še n i s o n a r e d i l e križa čez s vo j e in t e r ese v A f r i k i . Žarišča n e m i r o v nas t a j a j o t u d i z a r a d i b o j a v e l e s i l z a v p l i v n a t e m področju, ne-

Č L O V E K Z A V Z E M A V E S O L J E , P O B I J A P A S E K O T P R E D T I S O Č L E T I — N a s l i k i : v z l e t r a k e t e T i t a n 2, k i j e p o n e s l a v v e so l j e l a d j o »Gemin i 7« F o t o : A P

Žena o b s v o j e m možu , v i e t n a m s k e m p a r t i ­z a n u , k i so g a b i l i u j e l i amer išk i v o j a k i

F o t o : A P

k a j p a t u d i z a r a d i g o s p o d a r s k e i n družbene neraz ­v i t o s t i t eh dežel s a m i h . V s e k a k o r p a j e b i l o občutiti močan p r i t i s k imperialističnih s i l p r o t i socialistični u s m e r i t v i m l a d i h afriških držav, k i v i u i j o v t e m edi­n o možno p e r s p e k t i v o .

T a k i u d a r i so b i l i v B u r u n d i j u , D a h o m e j u , K o n g u i n Alžiri j i . Z l a s t i alžirski j e daleč o d j e k n i l ce lo čez afr iško c e l i no , saj so ga i z v e d l i n e p o s r e d n o p r e d začet­k o m d r u g e azijsko-afriške k o n f e r e n c e , k i b i se m o r a ­l a začeti 28. j u n i j a . T a k r a t so j o z a r a d i alžirskih do­g o d k o v p r e m a k n i l n a 5 . n o v e m b e r , , k o so j o z n o v a od­ložili z a nedoločen čas — t o k r a t s e v eda ne p o alžirski k r i v d i .

N a t a k o odločitev j e v p l i v a l o več činiteljev, m e d k a t e r i m i j e b i l prevladujoč s o v j e t s k o - k i t a j s k i s p o r . K i t a j s k a j e odločno p o s t a v i l a , d a S o v j e t s k e zveze ne s m e j o p o v a b i t i n a to k o n f e r e n c o , česar p a večina t i s t i h dežel, k i na j b i p o s l a l e n a k o n f e r e n c o svo j e de legate , n i s p r e j e l a . P e k i n g j e n a t o z a h t e v a l odložitev kon f e ­rence , četudi j e b i l s k r a j a s a m največji p o b o r n i k za­n j o i n j e še ob alžirskih d o g o d k i h v z t r a j a l , na j b i k o n ­f e r e n c a b i l a . Očitno j e namreč p o s t a l o , d a s s v o j i m i stališči ne b i p r o d r l i n d a j e k i t a j s k i v p l i v v t e m d e l u sve ta že močno s p l a h n e l . N o v o o s v o b o j e n e dežele n a m ­reč k a j k m a l u s p o z n a j o , d a s e s a m o z »gromoglasni-<ni« f r a z a m i o b o j u p r o t i i m p e r i a l i z m u , k o l o n i a l i z m u i n n e o k o l o n i a l i z m u ne d a g r a d i t i države, še m a n j p a g o s p o d a r s t v a .

Najhujši zapleti v Aziji V A z i j i se j e že p r e t e k l o l e to začelo s l a b o : sedme­

ga j a n u a r j a je I n d o n e z i j a o b j a v i l a n e p r e k l i c e n s k l e p , d a i z s t o p a i z s v e t ovne o r g a n i z a c i j e . P o s t o p n o j e i z s to ­p i l a še i z v s e h n j e n i h s p e c i a l i z i r a n i h o r g a n i z a c i j . T a ­k o j e p o l e g L R K i t a j s k e o s t a l a še e n a v e l i k a država z u n a j Združenih n a r o d o v .

P o t l e j so se d o g o d k i v r s t i l i s f i l m s k o n a g l i c o . Z a ­o s t r i t e v m e d I n d o n e z i j o i n M a l e z i j o , u d a r v S a i g o n u , p o s k u s u d a r a s k r a j n e desn i c e v L a o s u i n s e d m e g a fe­b r u a r j a so ameriška l e t a l a prv ič b o m b a r d i r a l a S e v e r n i V i e t n a m , i n to p r a v t a k r a t , k o j e b i l v H a n o i u sovjet­s k i p r e m i e r K o s i g i n , k a r j e s t v a r še b o l j z ap l e t l o , k a j ­t i t o j e b i l o h k r a t i čisto i z z i v a n j e S o v j e t s k e zveze. K o s i g i n se j e s p o t o m a u s t a v i l še v P e k i n g u , v e n d a r n i dosege l p r e m i r j a v ideološko-propagandni v o j n i n i t i tega, d a b i združili n a p o r e z a s k u p n o u k r e p a n j e p r o t i ameriški a g r e s i j i v V i e t n a m u . T o se vse d o zda j n i s p r e m e n i l o .

Po t l e j s t a b i l a še d v a u d a r a v S a i g o n u i n a p e l 17 n e v e z a n i h držav z a p o g a j a n j a o V i e t n a m u i n 13. j u l i j a so se i z k r c a l e p r v e r e g u l a r n e ameriške čete v V i e t -n a m u i n j e t a k o v i e t n a m s k a v o j n a p o s t a l a ameriška v o j n a .

V r h tega se j e v n e l a še v o j n a m e d I n d i j o i n P a k i ­s t a n o m , v k a t e r i j e p a d l o n a tisoče l j u d i , uničene­ga j e v e l i k o premoženja. N a p o s l e d p a s t a p o pos r e ­d o v a n j u O Z N obe s t r a n i le s p o z n a l i , d a se je bo l j e po ­g o v a r j a t i .kot b o j e v a t i . S p r e j e l i s t a s o v j e t s k o p o b u d o i n se b o s t a šastri i n A j u b K a n sešla v začetku j a ­n u a r j a v Taškentu.

I n po t l e j j e v z p l a m t e l a še I n d o n e z i j a , k i j o j e k i t a j s k a d i p l o m a c i j a že i m e l a z a s e s t a v n i d e l »novih s i l , k i se pora ja jo « . O d n o s e v A z i j i p a j e r a z e n tega k a l i l še s o v j e t s k o - k i t a j s k i s p o r i n so v M o s k v i že o p u ­s t i l i upe , d a b i ga m o g l i s p r a v i t i s sve ta , saj v P e k i n g u n i k a k o r ne c t i neha j o , marveč se t a s p o r še p o g l a b l j a .

Amerika v znamenju dominikanske krize

Združene države " A m e r i k e ne skušajo d e l a t i r e d a le d r u g o d p o v e s o l j n e m s v e tu , a m p a k s e v eda p r e d ­v s e m v »svoj i hiš i « . K o so namreč pristaši u s t a v n e g a p r e d s e d n i k a J u a n a B o s c h a v r g l i s a m o z v a n e g a C a b r a -l a v D o m i n i k a n s k i r e p u b l i k i , so v Z D A r a z g l a s i l i , d a se v D o m i n i k a n i p o r a j a d r u g a K u b a i n z v o j s k o in t e r ­v e n i r a l i v S a n t o D o m i n g u t e r p o s t a v i l i n a o b l a s t svo­j e g a človeka. S e v e d a ves sve t ve, d a m e d k o n s t i t u -c i o n a l i s t i n i b i l o n o b e n e g a k o m u n i s t a , p a v e n d a r j e b i l t o r a z l o g z a vmešavanje Z D A v zadeve m a l e D o ­m i n i k a n s k e r e p u b l i k e .

T a z ade va p a le n i šla b r e z o d m e v a v l a t i n s k o a m e -riških državah. N a r a s e l j e močan o d p o r p r o t i t a k i po­l i t i k i Z D A , k e r so sod i l e , d a so Z D A g r o b o prekrši le u s t a n o v n o l i s t i n o o r g a n i z a c i j e ameriških držav, k i iz­r e c n o razglaša načelo nevmešavanja. Z a t o j e p r o p a d ­l a p r v a k o n f e r e n c a O A D , za to n i b i l o d r u g e k o n f e r e n c e (20. m a j a i n 4. a v g u s t a ) . W a s h i n g t o n j e namreč s vo j e intervencionistične s i l e r a z g l a s i l z a medameriške s i l e .

S p o m n i m o se t u d i , k a k o se je to z god i l o , k o so do­b i l i d v e t r e t j i n s k o večino z g l a s o m d o m i n i k a n s k e g a de­l ega ta , k i so ga Z D A s a m e p o s t a v i l e . P r a v te m e d a m e ­riške s i l e i n d o m i n i k a n s k a k r i z a p a so b i l i r a z l o g i , d a so n a s t a l e h u d e r a z p o k e v O A D . V s a k s i namreč k a j l a h k o m i s l i : d a n e s j e n a v r s t i D o m i n i k a n a , j u t r i s e m p a l a h k o j a z t i s t i , k i ga b o d o V r g l i z o b l a s t i p o d k r i n k o b o j a p r o t i komunistični s u b v e r z i j i , če se b o m z a m e r i l B e l i hiši. K e r j e n a p o s l e d l e preveč škripalo i n k e r d a n d a n e s ne gre vsa j b r e z demokrat ičnega v ide­z a — z a to p a p o t r e b u j e j o o r g a n i z a c i j o ameriških dr ­žav, Z D A n a p o s l e d n i s o t a k o tiščale z medameriškimi s i l a m i , k i b i v a r o v a l e z a h o d n o p o l o b l o p r e d k o m u n i ­z m o m , latinskoameriške države p a so n a vtret j ič s k l i ­c a n i k o n f e r e n c i p o s t a v i l e v o s p r e d j e — g o s p o d a r s k a vprašanja.

P r a v t a g o s p o d a r s k a n e r a z v i t o s t — če o d m i s l i m o v p l i v e o d z u n a j — p a je v z r o k p o g o s t i h k r i z v l a t i n -skoameriških državah, p a na j j e to v B o l i v i j i , č i lu , U r u g v a j u , P e r u j u a l i A r g e n t i n i , k i s o b i l e p r e t e k l o l e to n a j b o l j v o s p r e d j u .

T a k o s m o p r i k r a j u . Obračajmo p r e t e k l o l e to k o l i k o r hočemo, ne b i se m o g l i p r a v p o h v a l i t i

z n j i m . K sreči, d a j e m i m o , v s e k a k o r p a b i b i l o l a h ­k o c e l o slabše. Kakšno b o letošnje? E n o v e n d a r l e l a h k o rečemo, ne d a b i se spuščali v p r e r o k o v a n j a .

/ č e b o človeštvu u s p e l o v i e t n a m s k o v o j n o ^zaustav i ­t i , i n to k m a l u , p o t l e j se n a m k a j hujšega n e m a r a n i b a t i .

Anton P. Čehov:

V E S E L J E B i l o je ob dvanajst ih ponoči. M i t j a Ku lda rov je razburjen i n

skuštran p lan i l v stanovanje svoj ih staršev i n urno šel skoz i vse sobe. Oče i n mat i sta se že odpravl ja la spat. Sestra je ležala v postel j i i n bra la zadnjo s tran romana. Brat je , g imnazi jc i , so spal i .

»Od kod pa ti?« sta se začudila oče i n mat i . »Kaj je s teboj?«

»Oh, ne sprašujta! Sp loh se n i ­sem nadejal. Ne, sploh se n isem na­dejal! To je . . . to je kra tko malo neverjetno!«

M i t j a se je zasmejal i n sedel v na­slanjač, saj od sreče sploh n i mo­gel stati .

»To je neverjetno! Saj si ne mo­rete zamis l i t i ! Samo poglejte!«

Sestra je skočila s postelje, s i na­takn i la obleko in stopi la k bratu. G imnaz i j c i so se zbud i l i .

»Kaj je s teboj, Mi t ja? Saj same­m u sebi n i s i podoben!«

»Mamica, od veselja sem tako zmešan! K a j t i mene zdaj pozna vsa Rus i j a ! V sa ! Doslej ste samo v i ve­del i , da na tem svetu živi kolegij­s k i registrator (nižji državni urad­n ik ) Dmi t r i j Ku ldarov , zdaj pa to ve vsa Rus i ja , mamica ! O t i l jub i bog!«

M i t j a je skočil na noge, pretekel vse sobe in se spet usedel.

»Pa kaj se je vendar zgodilo? Po­vej pametno!«

»Vi živite kot divje živali, časo­pisov sp loh ne berete, nikakršne pozornost i ne posvečate javnemu mnenju! K a j t i če se kaj zgodi, je dandanes takoj znano, ničesar ne prikriješ. O, kako sem srečen! O moj bog! Saj časopisi poročajo le o s lavnih možeh. Zdaj pa so nena­doma napisa l i o meni!«

»Kaj pa govoriš? K j e so napi­sali?«

Oče je prebledel. M a m a je pogle­dala na sveto podobo i n se pokr i -žala. G imnaz i j c i so p lan i l i s postelj in v k r a tk ih nočnih srajcah stop i l i k starejšemu bratu .

»Da, da ! O meni pišejo! Zdaj ve zame vsa Rus i j a ! M a m a , daj, sprav i to številko časopisa za spomin ! Bo­mo včasih prebra l i . Poglejte!«

M i t j a je potegnil iz žepa časopis, ga dal očetu i n m u s prs tom poka­zal z m o d r i m svinčnikom obrobl jen članek.

»Berite!« Oče s i je natakn i l naočnike. »Tak berite no že!« M a m a je spet pogledala sveto po­

dobo i n se pokrižala. Oče se je od-kašljal i n začel bra t i na glas:

»,29. decembra ob enajstih zvečer je ko leg i jsk i registrator Dmi t r i j Ku lda ro v ' . . .«

»Vidite, vidite? Naprej!« »,. . . je koleg i jsk i registrator Dmi ­

t r i j Ku lda rov prišel iz krčme na M a l i B r o n i , k i je v hiši Koz ih ina , in b i l je v netreznem stanju . . .'«

»To sem b i l jaz s Semjonom Pe­trovičem . . . Vse je natanko opisa­no! Nadal ju j , oče! Nada l ju j ! Poslu­šajte!«

»,. . . i n b i l je v netreznem sta­n ju , zato m u je spodrsni lo i n je telebnil pod konja zraven stoječega voznika, kmeta iz vasi Dur ik ine , Juhnovskega okraja, Ivana Droto­va. Preplašeni konj je prestopi l Ku ldarova , potem pa potegnil če­zenj sani , na kate r ih je sedel pre­možni moskovsk i trgovec Stepan Lukov . Kon j je stekel po u l i c i , po­tlej so ga nek i hišniki ustav i l i . K u l ­darova, k i je b i l sprva v nezavesti, so odpel jal i na pol ic i jsko postajo in pok l i ca l i zdravnika. Udarec, k i ga je imenovani Ku lda rov dob i l po t i l ­n i k u . . .'«

»Vidite, to sem b i l jaz udarjen, očka! Dalje! Ber i te dalje!«

»,. . . udarec, k i ga je dobi l po t i l ­n i k u , je b i l lažje vrste. O dogodku so sestavi l i zapisnik. Ponesrečencu so nud i l i zdravniško pomoč . . . . ' «

»Rekli so, naj s i dam na vrat mrze l obkladek. No , ste slišali? A! Tako je bi lo , vidite! In zdaj je glas o meni šel po vsej Rus i j i ! Dajte m i ta časopis!«

M i t j a je vzel časopis, ga pregani l i n v takni l v žep.

»Tečem k Maka rov im , da ' j i m po­kažem . . . Potlej bom nesel še k I van i ck im pa Nata l i j i Ivanovni in A n i s i m u Vasiljiču . . . K a r tečem! Zbogom!«

M i t j a s i je natakni l kapo s ko­kardo pa zmagoslaven in vesel ste­ke l na ul ico.

Anekdote Francoski filozof etično-

estetskega vitalizma jean Marie Guyau je govoril o bližajoči se vojni: »Reveže bo vojna docela uničila,« je nekdo pripomnil.

»Kje neki,« je odgovoril Jean Marie, »še. mnogo več nas bo!«

* Beckmann se je nekoč spri

2 ravnateljem berlinskega gle­dališča. V odpovedi je napi­sal med drugim tudi tole:

»Spoštovani ravnatelj! Vi ste vitez Rdečega orla tretje vrste, ravnatelj gledališča dru­ge vrste in govedina prve vrste!«

* O nekem zbadljivem kriti­

ku je Beckmann dejal: »Recite, kar hočete, ta člo­

vek je dober: toliko ljudem je že ukradel čast, a je ni zase prav nič obdržal!«

•k

Ko je bil Heine bolan, ga je obiskal prijatelj. Prišel je

k njemu prav v trenutku, ko so ga strežnice prenašale s postelje na posteljo.

»Kako se kaj počutiš?« ga je vprašal prijatelj.

»Dobro; kakor vidiš, me ženske še zmerom nosijo na rokah.«

*

švedski zdravnik m pisa­telj Axel Munthe se je v Ne­aplju znašel med trumo ljudi, ki je gledala v neki plakat. V svojem Anacapriju je poza­bil naočnike in je pobaral starejšega možaka, kaj na lepaku piše. »Zelo mi je žal signore, toda tudi jaz sem nepismen,« mu je ta odvrnil.

* V neki zelo ugledni družbi

politikov in poslancev je pri­ljubljeni komik Toto dejal: »Politiki so kot kažipoti!«

Toto je počakal, da so go­spodje polaskani prikimali in nadaljeval: »Da! Po poti, ki jo drugim kažejo, sami ne gredo!«

Pregovori o sreči Unča sreče je boljša kot funt modrosti (Valonijaj

Več ko znaš, več sreče boš imel (Burma)

Zeli si bogastva in ne boš ga dosegel (Kitajska)

Velika sreča je često kamen spotike (Francija)

Vsak srečen človek je lep (Irska)

Preveč sreče je nevarno (Rusija)

Sreča in steklo, kako naglo se zdrobita! (Nemčija)

J. K. Lang:

K r a t e k stik m a l o t a k i h l e p i h k r a t k i h s t i k o v ! T o vas b o v e l j a l o k a r l ep k u p d e n a r j a , t a l e k r a t k i stik.«

P o t e m j e pričel d e l a t i , m e d t e m k o je M a t i l d a raz­p o s t a v i l a p o v s o d n a o k r o g sveče. »Tako, « je d e j a l a i n s t i s n i l a še m e n i . po eno svečo v v s a k o r o k o , »drž i zda j sveči i n se ne pre-~ m a k n i ! N e b i r a d a n o c o j doživela še kakšnega p re ­senečenja!«

P o t e m je odšla, d a b i se p r i s o s e d i h v hiši op­ravičila z a r a d i m o j e ne­r o d n o s t i . M o j s t r o v e oči p a so s i j a l e v s i j u sveč. Z d a j s e m m u v e r j e l z god­b o o l e p e m k r a t k e m s t i k u i n l e p e m k u p u d e n a r j a , k i ga b o zaslužil.

N j e g o v a d e l o v n a v n e m a m e j e b o l e l a i n poskušal s e m , d a b i s s v o j i m a dve­m a svečama ne d e l a l p re ­več smešnega v t i s a . R e k e l s e m : »Rad b i v a m p o m a ­ga l , m o j s t e r ! Kakšno m a j h n o de lo m i že l a h k o zaupate! «

» T o j e lepo,« je odgo­v o r i l m o j s t e r , p o i s k a l v s v o j i o r o d n i t o r b i d v a n a ­m a z a n a k r u h k a i n t l e s k n i l z j e z i k o m . »Po t em b o d i t e t a k o d o b r i i n m i p r i n e s i ­te s t e k l e n i c o p i va ! «

še l s e m . ža los tno s e m razmišl jal o s v o j i n e r o d ­n o s t i i n d e j s t v u , d a je m o ­j a z a v e s t i z r a b l j e n a že d o takšne m e r e i n n i s e m s p l o h več čutil vese l j a , d a b i še s p l o h k d a j k o l i p r i ­j e l v r o k o kakšno k l a d i ­vo . Z a o b l j u b i l s e m se, d a ne b o m n i k o l i več n i t i p o m i s l i l n a kakšna p o p r a ­v i l a i n se b o m v s e m v t i -k a l n i m pušam, o k n o m i n s p l o h v s e m l o m l j i v i m p r e d m e t o m n a daleč i zo­g i b a l . T a d o b r i s k l e p m i Je t u d i p o m a g a l s p r a v i t i s i l n o težke uteži z m o j e duše i n s k o r o d o b r e vo l j e s e m s t o p i l v g o s t i l n o , k u ­p i l p i v o i n se vese l v r n i l d o m o v .

S a m o pe t m i n u t m e n i b i l o — t o d a v t e m k r a t ­k e m času je i z g i n i l t u d i k r a t e k s t i k . P r a v t a k o m o j s t e r . P a t u d i s i ce i n i b i l o več m n o g o k a j t a m . N e k a j t r e s k o d m i z e , ve­l i k i » I « i n m a l i » g « o d m o j e g a p i s a l n e g a s t r o j a i n s p r e d n j a d e sna n o g a p o r c e l a n a s t e g a slončka, k a t e r e g a s e m p o d a r i l M a ­t i l d i z a n j e n r o j s t n i d a n . V s e d r u g o je i z g i n i l o . E n o s t a v n o n i b i l o več . . .

S v o j i dve sveči s e m namreč p o s t a v i l po l e g na ­šega do r o b a p o l n e g a ben­c i n s k e g a k a n i s t r a . . .

M E D M O S I IN KIIII C I I z r a e l , k o m a j 15 let s t a r a državica n a Bl ižnjem

v z h o d u , i m a le n e k a j več k o t 20 tisoč k v a d r a t n i h k i l o m e t r o v površine, p a v e n d a r živi v n j e m o k r o g 2 m i l i j o n a l j u d i r a z n i h n a r o d n o s t i i n v e r o i z p o v e d i . Na jveč j e Z i d o v , k i so s i to s vo j o p r a d o m o v i n o spe t p r i d o b i l i v težkih b o j i h p o d r u g i s v e t o v n i v o j n i . Iz nič so s i u s t v a r i l i v puščavi n o v o deželo, s a d p r i d n i h r o k , s a m o o d p o v e d o v a n j a i n l j u b e z n i d o svo j e z eml j e . S e v e d a j e m a r s i k j e čutiti t u d i t u j o pomoč, p o s e b n o ameriško, k i p a so j o i z n a l i u p o r a b i t i z a k o r i s t vse s k u p n o s t i .

S k o r a j v s a površina (80 odst . ) je o b d e l a n a i n p o -go zdena , k a r j e z a s l u g a r a z n i h k m e t i j s k i h o r gan i z a ­c i j . Najpogostnejš i o b l i k i t a k i h o r g a n i z a c i j so m o š i i n k i b u c i . P r v i so z a d r u g e p r i v a t n i h k m e t o v a l c e v , k i izkoriščajo s k u p n e s t r o j e , vse p r i d e l k e p a p r o d a ­j a j o p r e k o svo j e c e n t r a l n e z ad ruge , k i j i h t u d i z a l a ga z o p r e m o i n s e m e n i . T a k i h z a d r u g i m a j o danes o k r o g 300 z n a d 300.000 l j u d m i .

D r u g a o b l i k a j e k i b u c. T e h j e b l i z u 200, v n j i h p a je včlanjenih n a d 100.000" k m e t o v a l c e v . K i b u c je s k o r a j p r a v a komunistična s k u p n o s t , n e k e v r s t e k o l h o z , saj v n j e m člani ne d o b e plače, pač p a se z a ­služek v e n a k i h d e l i h v l a g a v s k u p n o b l a g a j n o . S l e h e r n i kibučan i m a z a g o t o v l j e n o v so p r e s k r b o , p r e h r a n o , o b l e k o , s t anovan j e , šolanje z a o t r o k e , k u l ­t u r n o z a b a v n o živl jenje, šport, z d r a v s t v e n o zaščito i n d r u g o . Z a vse t o s k r b i v o d s t v o k i b u c a , v k a t e r e m so i z m e d članstva k i b u c a i z v o l j e n i zadružniki. P r e ­

h r a n a je s k u p n a v m e n z i , z a otroško v zgo j o p a s k r b i spe t k i b u c v p o s e b n i h i n t e r n a t i h . O t r o c i p r i d e j o v s t i k s starši v s a k d a n p o šoli, v času počitnic i n do­p u s t o v a l i s o b o t — to p a za to , k e r s t a o b a starša z a p o s l e n a . S t a n o v a n j a o d r a s l i h so ločena z a z a k o n c e i n s amce , v s a o p r e m a v s t a n o v a n j i h p a je s k u p n a las t . Ce gre družina a l i p o s a m e z n i k i z k i b u c a n a o b i s k , i z l e t a l i d o p u s t , d o b i t o l i k o d e n a r j a , k o l i k o r ga b o p o t r e b o v a l z a vožnjo i n z a osebne p o t r e b e .

O b i s k a l i s m o t a k k i b u c ŠAAR - H A A M A K I M v b l i ­žini H a i f e , v k a t e r e m živi o k r o g 1000 z i d o v i z Jugo­s l a v i j e i n R o m u n i j e . U p r a v n i k k i b u c a j e tovar iš V a j s , k i j e prišel i z J u g o s l a v i j e . R a z g o v o r i s- člani tega k i b u c a , " bivšimi našimi državljani, so b i l i ze lo zan i ­m i v i , sa j d o b r o p o z n a j o našo družbeno i n pol i t ično u r e d i t e v . V T e l a v i v u i z d a j a j o ce lo p o s e b e n časopis B I L T E N v o k v i r u Združenja Z i d o v i z J u g o s l a v i j e v I z r a e l u , k i j i h obvešča o n j i h o v e m i n našem ž iv l je­n j u . T a »naš« k i b u c j e m e n d a eden n a j b o l j o r gan i ­z i r a n i h v v s e m I z r a e l u . R e s s m o i m e l i k a j v i d e t i ! V e s k i o u c je o g r a j e n z ž ivo m e j o i n žico, z n o t r a j te og ra j e p a j e v s a n j i h o v a k m e t i j s k a i n i n d u s t r i j s k a p r o i z v o d n j a , s k r a t k a vse n j i h o v o živl jenje. T a k o j ob v h o d u nas j e p o z d r a v i l a v e l i k a c e m e n t a r n a , k i d o b r o zasluži, saj j e t a m a t e r i a l ze lo i s k a n v v s e m I z r a e l u . N a t o s m o s i o g l e d a l i l epo u r e j ene kokošnjake i n h leve . V s e j e z e l o čisto i n m o d e r n o . V h l e v i h i n ko -košniakih s m o v i d e l i k a j m a l o l j u d i , t i p a so i m e l i polr1'-^ r o k e de l a .

S t r o j i o k r o g p o s l o p i j so nas o p o z a r j a l i , d a i m a

k i b u c v e l i k e pomarančne nasade , s a d o v n j a k e i n p o l j a . V s e m n a s a d o m , t u d i s r e d i a v g u s t o v s k e v roč i ­ne, k i se včasih p o v z p n e n a 50" C v s enc i , zagotav­l j a j o d o v o l j v lage n a m a k a l n e n a p r a v e , z g ra j ene p o vse j deželi. N i k j e r n i s m o v i d e l i ožgane t rave , u v e l e ga c v e t j a a l i z e l en ja . M e d z e l en j em , s r e d i športnih igrišč s k o p a l n i m b a z e n o m , s m o o p a z i l i l j u b k e s t a ­n o v a n j s k e hišice. P r a v s r e d i pomarančnega n a s a d a p a šolsko s t a vbo , v k a t e r i v z g o j i t e l j i n i m a j o n o b e n i h težav za n a b a v o i n v e n t a r j a i n učil, k i j i h p r e s k r b i v s a s k u p n o s t . . .

K o s m o se vračali p r o t i H a i f i , s m o o p a z i l i še več t a k i h z a d r u g . P e t n a j s t l e t res n i d o l g a d o b a , na j ­m a n j p a z a t a k o državico k o t j e I z r a e l , k i k l j u b ne­r a z u m e v a n j u z A r a b c i u s t v a r j a p r a v e čudeže. T a m k j e r j e b i l a p r e d l e t i še s a m a puščava, so z r a s t l a n o v a n a s e l j a i n t o va rne , ceste i n m o d e r n o o b d e l a n a p o l j a .

Naši l j u d j e v I z r a e l u , p o s e b n o v k i b u c i h , so p o ­n o s n i n a to , k a r so u s t v a r i l i . R a d i b i p o k a z a l i t u d i E v r o p e j c e m , še posebe j J u g o s l o v a n o m , k a j so na ­r e d i l i . S p o n o s o m n a m je p o k a z a l a s vo j e žuljave r o k e n e k a članica k i b u c a ob T i b e r i j s k e m j e z e r u , k i se je rešila i z nemškega taborišča s m r t i i n s i t u z možem učitel jem u s t v a r i l a d o m i n p r i h o d n o s t :

»Prav nič,« j e d e j a l a , »mi n i žal t r u d a k o s m o v največji vročini i z p e s k a k o p a l i k a m e n j e . T o d a danes pog l e j t e naš t r u d ! T u seda j živiva z možem i n se v e se l i v a p r i h o d n o s t i . L e d a b o m i r , m i r . . . ! «

D a , m i r . T u d i to b e s ed i c o s m o večkrat slišali n a o b i s k u po I z r a e l u . T u s i ga p o s e b n o žele, saj a rab ­s k i svet v e d n o roži j a i n n a p a d a .

P o s l o v i l i s m o se o d p r i j a z n i h i n p r i d n i h I z r a e l ­cev t e r s i zaželeli: Š A L O M ! — p o naše: M I R Z V A M I !

M A R J A N T R A T A R

T o j e b i l k r a t e k s t i k , k i j e p r e d s t a v l j a l v r h u n e c m o j e n e r o d n o s t i . I z v s eh v t i k a l n i h puš so z a s i k a l i z n a n i r u m e n i b l i s k i , glas­b a i z r a d i a j e u m o l k n i l a i n v s a hiša j e b i l a h i p o m a v t e m i .

P r i t e m s e m h o t e l s a m o vključiti l i k a l n i k .

S i c e r b i v s a t a z a d e v a ne b i l a t a k o strašno t r a ­gična, če b i včeraj že ne b i l o d t r g a l m e d m a j h n i m p o p r a v i l o m ves l e s t enec s s t r o p a i n danes p o p o l d ­ne ne r a z b i l v e l i k e šipe v d n e v n i s o b i . V s e to p a j e povzroči lo , d a j e p o s t a l a M a t i l d a — to je m o j a že­n a — ze lo občutlj iva, Za ­to j e t u d i n j e n g las i z te­m e z a z v ene l ze lo b r e zob ­z i r n o :

»No , t o j e p a že višek vsega ! L e k a k o n a r e d i t a č lovek k r a t e k s t i k , p r i t e m k o vključuje p o p o l ­n o m a n a v a d e n l i k a l n i k ! L e k a k o t i je to usp 'e lo? T i d v a k r a t n e r o d n a n e r o d a ! Če te č lovek že n i t i z a takšne najnavadnejše s t v a r i ne m o r e p o r a b i t i , z a k a j n a v s e m s v e t u s i s p l o h še uporabl j iv?«

»Dovol i , M a t i l d a . . . « »Že d o v o l j ! Z d a j v z e m i

k l o b u k i n p o j d i p o e l e k t r i ­čar j a. I n p r o s i m , p o s k u s i o d p r e t i i n z a p r e t i v r a t a s t a n o v a n j a t a k o , d a j i h ne snameš s tečajev! «

Šel s e m . Elektr ičar je k a r molče p o b r a l s vo j o t o r b i c o , k o m e je v i d e l s t o p i t i v l o k a l . ' N j e g o v p r o d e t se j e močno pove­čal, o d k a r s m o se prese­l i l i v to četrt.

N e g lede n a to s e m ga srečno s p r a v i l d o d o m a i n t u d i p r e d k r a j nesreče, k i j e b i l zda j r a z s v e t l j e n s svečo. »Tukaj , « s e m d e j a l i n p o k a z a l v t i k a l n o pušo, »tukaj se je zgodi lo. «

Elektr ičar j e premišlje­n o p o k i m a l . » T o je b i l o t o k r a t p r v o v r s t n o de l o , g o s p o d ! P r e k r a s e n k r a t e k s t i k ! D o zda j s e m i m e l le

I z r e d e n š t u d i j z a z d r a v s t v e n e d e l a v c e K a m z d i j a k i i n i z r e d n i m i slušatelji šole z a

z d r a v s t v e n e de l a vce v N o v e m m e s t u v l e t u 1966, k o b o o d p r t še en odde l ek , k o j e s t i s k a že zda j p r i p e t i h o d d e l k i h ? T o v p l i v a t u d i n a obseg i n k v a l i t e t o p o u k a , v e n d a r šola p r i t e m ne s m e popuščati, če s i hoče z a g o t o v i t i o b s t o j .

N a izrednem oddelku, k i ga je pred tedni odpr la šola za zdravstvene delavce v No­vem mestu, je vpisanih 24 slušateljev iz devetih krajev osmih slovenskih občin. Z namenom, da bi se pr imerno i zobraz i l i , so se vpisa l i kandi­dat i iz Brežic, Črnomlja, K r a n j a , Trbovel j , Sevnice, Trebnjega, Novega mesta, Šmarjeških Topl ic in Kočev­ja . Oddelek je začel delati kakšen mesec kasneje kot so predvide l i , ker se kandidat i iz Kočevja (11 pr i jav l jenih, 5 vpisanih) niso takoj odločili.

Prej se n i pričel tudi zato, ker n i i zpo ln i l pogojev za za­četek.

Obiskovalc i izrednega od­delka morajo študirati po programu in predmetniku redne šole za zdravstvene de­lavce. Tud i študij je izreden in bodo obiskovalc i delal i iz posameznih predmetov izpite. Izp i t i bodo kma lu zatem, ko bodo obiskovalc i pok l i can i na krajše seminarje, kjer se bo­do podrobneje seznanil i s snovjo, k i jo bodo mora l i or> vladati pred i zp i tn im odbo­rom.

MATI IVANA ANGELSKA V zb i rk i Žepna knj iga Ze­

ni t je M lad inska knj iga te dni izdala povest poljskega

pisatel ja Jaroslavva Iwaszki-ev/icza »Mati Ivana Angel­ska«. Zgodba pripoveduje o tem, kako so demoni obsed­l i sestre uršulinskega samo­stana v Lud in ju , predvsem njegovo prednico, mater Iva­no Angelsko. Pobožni in sve­ti duhovnik S u r i n »ozdra­vi« obsedeno redovnico ven­dar šele potem, ko pr i vo l i , da se besi polaste njegove duše. Tega ne stor i samo iz l jubezni do bližnjega, tem­več tudi iz erotične l jubezni do Ivane. Ivana »zadobi« zdravje svoje duše, nekdanj i duhovnik pa postane obsede­nec i n mori lec .

Romantični pisatelj b i na­red i l fantastično in senzacio­nalno povest, Iwaszkiewiczu pa se pod peresom izobl iku­je podoba pretresujoče gro­ze i n življenjske tragike. Pi­satelju je tako nastalo tudi po zaslugi pripovednega da-

Vodnik po zgodo­vinskem Ptuju

Konserva to rsk i zavod S R S Je izdal , M lad inska knjiga pa založila drobno knjižico z naslovom »Ptuj«, k i sta jo napisala Iva i n Jože Curk . Oko l i 30 strani obsegajoče delce je vodnik po zgodovin­skem mestecu Ptu ju , k i so ga stari R im l j an i imenoval i Poetovia. Avtorja vodnika ho­četa predvsem opozor i t i obi­skovalca na zgodovinske in kul turne spomenike, k i j i h je mesto ob Drav i ohrani lo od najstarejših časov do da* nes. Poskušala sta kar naj­bolj jedrnato povedati, da je Ptuj eno najznamenitejših krajev v Sloveni j i , k i hran i prenekatere dokaze pestre preteklost i .

ru , katerega značilnosti je ohrani lo njegovo delo tudi v slovenskem prevodu Franceta Vodn ika . Kn j i go je opremi l Jože Ciuha. \

Za vodenje in gospo­darenje v šolah

Zavod za izobraževanje ka­drov v Novem mestu pr ire ja od 26. do 29. januarja semi­nar za vodenje in gospodarje­nje v šolah Seminar je na­menjen ravnateljem in .tajni kom šol Seznanil i se bodo z vodenjem in poslovanjem šol­sk ih zavodov, da b i bi lo nato oboje uspešnejše.

Priročnik za mlade kemike

Knjižnica P r i r oda in l jud je pr i M lad insk i knj ig i je te dni poslala na trg knjižico »Mladi kemik«, delo profe­sorja Maksa Prezl ja. Delo je nedvomno pomembna dopol nitev več kot skromne knjiž ne police poljudne književ nosti s področja kemije in bo zlasti pr i mlad in i navdu­šeno sprejeto. Postalo j i bo nepogrešljiv priročnik pr i uče­nju in eksper iment iranju uporabl ja l i ga bodo lahko tudi predavatelj i , saj je av­tor v njem s t rn i l svoje dol­goletne izkušnje, ko je deset-.etja učil generacije di jakov I lustracije je pr ispeval aka­demski s l ikar Mi lovan Kran jc , knjigo pa je opre­mi l Dušan Osredkar.

Dvoje lepih povesti kla­sika Josipa Jurčiča imate v knjigi: KLOŠTRSKI ZOLNIR — T I H O T A P E C . — Z ilustracijami akad slikarja B. Borčiča — Iz­dala Dolenjska založba. Ce na 560 din. Dobite v knji garnah.

Nekater i na izrednem od­de lku pr ipominja jo , da obse­ga predmetnik preveč prakse, čeprav je ta predpisana, šo­la — redna i n izredni od­delek — vzgaja kadre za splošno bolnično ambulantno smer in je praksa neogibna, šola tudi še n i ver i f ic irana,

Zbirajmo gradivo o izseljencih!

1962. je bil ustanovljen v Ljubljani Študijski center za zgodovino slovenskega izse-Ijenstva. Center deluje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in ima nalogo izdati popolno zgodovino slo­venskih izseljencev. Sloven­ska izseljenska matica je za­prosila vse izseljenske orga­nizacije, izseljenska društva in nekatere posameznike, naj pomagajo zbirati pomembno gradivo o zgodovini sloven-iifttfffn i?seljenstva.

Pred festivalom amaterskega filma

12. In 13. februarja 1966 bo v L jubl jani festival amater­skega f i lma Pr i re ja ga Foto-kino zveza Slovenije, udele ž! jo pa se ga lahko vsi. ki do zdaj še n : so sodelovali na p '->bnih festivalih v Sloveni j i a l : v Jugoslavi j i . Vsak naj­boljši fiUn (dokumentarni , igrani, žanr) bo dobi l d ; p lo mo. po prv: trije iz vsake zvrst i pa še plakete. Udelež bo na fest valu l r f i lme je treba organizatorju p r i j a v t' in dosta-'Ui do 10, januarja 1966

zato so mnog i mnenja, da mora i zpo ln i t i vse pogoje kot druge šole te vrste, ne pa popuščati, če hoče b i t i pr i ­znana.

Letos obiskujejo pouk v treh rednih oddelk ih 104 di jakinje, na večernem od­de lku je 21, na izrednem, kot smo rek l i , pa 24 slušateljev. V letu 1966 bodo odpr l i še en oddelek, tako da j i h bo poslej šest. 2e zdaj pa šola n ima na voljo dovolj prosto­rov, saj gostuje trenutno kar pr i šestih raznih ustanovah in zavodih. Spričo tega tudi pouk ne teče nemoteno in bo treba prej a l i slej začeti 'raz­pravl jat i o potrebi po pr i ­mernih in ustreznih prosto­r ih .

S sprejema prosvetnih delavcev, k i so se v letu 1965 poslovili od šolskih učilnic. Predsednik občinske skup. ščine Brežice tov. Milan Šepetavc izroča spominsko plaketo upokojenemu upravitelju osnovne šole Artiče

tov. Radu Dernaču. (Foto: Baškovič, Brežice)

Šopki nageljnov za prosvetne delavce Predsednik občinske skupščine v Brežicah je priredil sprejem upokojenim prosvetnim delavcem — V zahvalo za življenjsko delo jim je poklonil spo­

minske plakete

V letu 1965 se je poslovi lo od šole 13 prosvetnih delav­cev iz občine Brežice. To so: Roz ika Boh inc iz Brežic, Ra­do Dernač iz Artič, Jožefa Gunčar iz Globokega, Zofija Habinc iz Brežic, Ivanka Iskra in prof. Miros lav Iskra iz Brežic, Mar i ja K a r l i n iz Bušeče vasi, Olga L ipe j z Bi -zeljskega, Frančiška Pohar iz Kapol , prof. L jub inka Sun-čič iz Brežic, Ivanka Tominc iz Globokega ter Zlata Do­lenc in Branko Rueh iz Bre-

V imenu občinske skupšči­ne in družbenih organizacij ter v imenu generacij, k i so j i m t i prosvetni delavci dal i osnovno znanje, se je za nji­hovo dolgoletno vzgojno delo zahval i l predsednik občinske skupščine tovariš M i l a n še­petavc. Izročil j i m je šopke nageljnov in pismena prizna­nja občinske skupščine ter poudari l , da je ta zahvala le simbolična, saj življenjskega dela učitelja in vzgojitelja n i moč poplačati ne z denarjem in ne z dobr imi besedami.

Na pobudo tolminske občine in njenih kulturnih ustanov bodo do poletja 1966 odkupili Gregorčičevo rojstno hišo in jo preuredili v pesnikov spo­

minski muzej

60. obletnica smr t i pesnika S imona Gregorčiča, k i jo slo­venska kul turna javnost pra­znuje 1966, ne pomeni obvez­nosti v akc i j i , da b i pesni­kovo rojstno hišo na Vršnem spremeni l i v muzej. Pesni­kov jubilej je le posrečeno naključje in pobuda, da dobi akci ja, k i prav zdaj dozoreva, velik pomen in vseslovensko vrednotenje. Ocenit i njeno pomembnost pomeni vredno­tit i pesnika, barda l judskih množic, čigar delo je postalo l judsko premoženje. Po zami­s l i pobudnikov (predstavni­kov občinske skupščine v To lm inu in nekater ih ku l turn ih ustanov tolmin­ske in sosednjih občin) naj bi dob i l i pesnikov spo­m insk i muzej , obnovi l i Gre­

gorčičevo hišo i n jo seveda odkupi l i . To b i b i lo dejanje vsega slovenskega l judstva.

Za odkup in obnovo pesni­kove rojstne hiše b i potre­bovali več denarja. Organi­zatorj i akcije nabirajo sred­stva v ta namen že od polet­ja 1965. V začetku decembra so v To lm inu osnoval i . orga­nizac i jsk i odbor z nekaj pod­odbori , kater ih naloga je re­ševati finančno, gradbeno, propagandno in muzejsko varstveno stran dela, k i b i ga končali v poznem poletju 1936 z veličastno pr iredi tv i jo na Vršnem; odpr l i b i Gregor­čičev spominsk i muzej , za katerega bi skrbe la Goriški muzej, k i že zdaj upravl ja spominsko sobo, i n Zavod za spomeniško varstvo v Gor i c i . .

Pravnolastniške zadeve spo­minskega muzeja rešujejo že zdaj organi občinske skupšči­ne v To lm inu .

Skupna zadeva je sk rb za sredstva. Dovolj denarja ob­činska skupščina sama ne more zagotoviti. S lovenski planinci so se p r v i odzval i sodelovanju i n so v letu 1966 Gregorčičevemu jubi le ju na­meni l i posebno pozornost.

Združimo se vs i i n omogo­čimo, da bo Gregorčiču zago­tovljen trajen spomenik — tako šole, ustanove, društva, podjetja in posamezniki ! Pro­stovoljne prispevke nab i ra poseben sk lad p r i podružnici N B v To lm inu na tekoči ra­čun 5203-669-11-40.

Goriški muzej Nova Gor ica

V imenu medobčinskega zavoda za prosvetno i n peda­goško službo v Krškem je zbran im gostom spregovor i l pedagoški svetovalec tovariš Pohar. Omen i l je vrzel, k i bo z n j ihov im odhodom na­stala v ko lekt iv ih . Mlajši bo­do pogrešali nasvete starej­ših izkušenih pedagogov.

Za sprejem se je zahval i l tovariš Dernač i n dejal, d a da se z upokoj i tv i jo poslav­ljajo le od šole, ne p a tud i od družbenega dela. V orga­nizaci jah i n društvih bodo še vedno pomagal i i n izpel ja l i mars ikatero družbeno nalogo.

O kulturno estet­ski vzgoji

V L jub l j an i je b i l nedav­no medrepubliški posvet o ob l ikah i n metodah ku l tur ­no estetske vzgoje i n izobra­ževanja. Organiz i ra la ga je Zveza de lavskih univerz z Zvezo ku l turno prosvetnih or­ganizaci j . . Predstavn ik i pet ih jugoslovanskih mest i n za­stopnik i iz več krajev v Slo­venij i so na posvetu Izmenja­l i izkušnje in se pomeni l i o poživitvi dela.

O šolskih statutih 25. januarja bo pr i r ed i l Za­

vod za izobraževanje kadrov v Novem mestu enodnevni se­minar za ravnatelje šol. N a seminarju bodo govori l i o sta­tut ih in drug ih intern ih za­konodajnih akt ih šolskih za­vodov. Seminar bo potekal kot razprava o statutu i n pra­v i ln iku o delovnih razmer j ih neke šole, oboje pa bodo ude­leženci dob i l i že pred semi­narjem, da b i se lahko na razpravo p r ip rav i l i .

JerebovcI z odličjez" • dvajset let K e r je torej odbor delal z

vso naglico, je to vpl ivalo tu­d i na društvene odseke, k i so začeli vsak v svoj i smer i zelo živahno delati . Ze 1. jun i ja 1945 je bi la v prosvetnem do­m u otvoritvena prireditev, na kater i so nastopi l i pevci, or­kester, d ramska skupina pa z reci taci jami in enodejanko »Klic zemlje«. Tako j zatem, 4. ju l i ja , je bi lo na t ravn iku Pod g rmsk im gradom kreso-vanje v počastitev s lovanskih apostolov C i r i l a i n Metoda. P r i kresovanju je igrala god­ba na pihala, pevci pa so za­pel i nekaj narodnih i n parti­zanskih pesmi.

V največjem delovnem za­gonu je mora l društveni predsednik Dular prevzeti že odgovornejše mesto predsed­n i ca narodnoosvobodilnega odbora na občini. Zaradi tega

J e opust i l mesto društvenega Predsednika i n na seji 23. oktobra 1945 predal predsed­niške dolžnosti Tonetu Pleni-f ^ j u , ta pa je ostal na tem

mestu do 7. decembra 1946. Od njega je predsedniško mesto prevzel Lojze Kaste l ic , medtem ko je Pleničar zame­njal blagajničarko E l o Ste-pišnik.

K e r se je v pol let ju sezona končala, so se začele društve­ne sekcije pr iprav l ja t i za z imsko sezono, hkra t i pa so že nastopale na podeželju. V sezoni 1945/46 je d ramska sekci ja upr i zo r i l a v Novem mestu Borove »Raztrgance«. Tej, prv i umetniško dognani igr i , so sledile še: K l inar jev »Plavž«, Zamljenova mladin­ska igra »Jurček gre na Tr i ­glav«, Borova enodejanka »Tako so nas učili«, nato pa še Cankarjev »Kralj na Be-tajnovi« Zgledu dramske skupine so s ledi l i pevci in orkester, k i se je že u t rd i l in pričel nastopati s samo­sto jn imi koncert i , pa tudi na pr ired i tvah drug ih množičnih organizaci jah. Z last i vel iko so v tem letu gostovali po raznih k ra j ih bivšega novo­

meškega okrožja pevci. Dru­štvo je z orkestrom, moškim, mešanim in ženskim pevskim zborom ter dramsko skupino sploh precej nastopalo, razen tega se je udeleževalo razpi­sanih tekmovanj, festivalov in revij ter skoraj vedno do-

I ' ' , J Piše Polde Cigler i

Gregorčičeva hiša - pesnikov muzej

seglo prva mesta. Tekmova­nja so se pričela zelo zgodaj v letu 1946, torej komaj do­bro leto po ustanovitvi dru­štva.

Sezona 1946/47 je b i l a tud i zelo živahna. Dramska skupi­na je postavila na oder kar 5 premier i n 1 ponovitev, kar je dalo 16 nastopov, te pa si je ogledalo nad 6.000 l judi . Igral i so: M i r e Pucove »Svet brez sovraštva«, Cankarjev »Za narodov blagor«, Borovo »Težko uro«, Bonovo enode­janko »Zločin na novome­škem trgu«, Klopčičevo »Ma­

ti« in ponovi l i Zamljenovo mlad insko igro »Jurček gre na Triglav«. Društveni moški pevskj zbor je medtem m a i lj ivo vadi l , nastopal i n se zla sti pr iprav l ja l na kul turno tekmovanje, k i ga je razpisal O L O Novo mesto. 29. septem­bra je zbor na tem tekmova­nju nastopi l , dosegel prvo mesto in prejel d ip lomo. Tu­d i orkester je v tej sezoni krepko popr i je l , predvsem pa se je pr iprav l ja l na tekmova­nje v naslednjem letu.

V sezoni 1947/48 je spet prednjačila d ramska skupina, k i je imela i 5 premier : L i p a hov »Glavni dobitek«, L inhar­tovo komedi jo »Ta veseli dan a l i Matiček se ženi«, Nušiče-ve »Žalujoče ostale«, »Sreča­nje« neznanega avtorja in C i ­gler jev »Zadružni dom«. S to igro je skup ina gostovala v raznih podeželskih kra j ih in propagira la graditev zadruž­n ih domov.

V želji, da b i se delo v gledališki skup in i še bolj po­z i velo, je b i la izvol jena nova

gledališka uprava, k i je štela 20 članov. Posle upravn ika je sprejel pokojni Jule Kobe , ob strani pa so m u stal i Zora črvenka kot namestnica, Pol­de Cigler kot tajnik, Dragica Zbačnik je prevzela blagajni­ške posle, Franc Frece pa mesto vodje režiserskega zbo­ra . Profesor Dobovšek je po­stal oderski mojster, poma­gala pa sta m u France K r a l j in Stane Gregorčič. Za oder-sko razsvetljavo je odgovar­jal e lektrotehnik Mar jan Zore, Jule Schmidt pa je b i l vodja inspicientov. Glavna suf lerka je b i la Lenča Knaf-lič, rekv iz i terka pa P i k a Gre-gorič. Garderoberk i M a r i j i Dejak sta pomagal i še Fran­cka Pungerčar in Angela Pop. Gledališka f r izerka je bi la Fan i Uršič, k m a l u pa jo je zamenjala Šici šegedin. Gospodar je b i l Franc Ko l a r , profesor Just Hva la , akadem­sk i s l i ka r V lado Lamut ter učitelj Metod K a l a n pa so b i l i scenografi. Takrat smo ime l i 7 režiserjev: Franc Fre­ce, Štefan Hlede, Tone Bele , Jule Kobe , France K r a l j , Jo­že Zaml jen i n Polde Cig ler . Zal je tako obsežen odbor delal le malo časa, ka j t i mno­

gi so odšli na nova službena mesta, drug i pa so po prvem zagonu popust i l i . Ostalo je samo jedro, k i je delalo, ko­l i ko r je b i lo glede na raz­mere mogoče.

V začetku, ko društvo še n i t i n i bi lo ustanovljeno, i n še nekaj časa po tem, je zelo pogosto nastopala fo lk lo rna skupina , k i sta jo vodi la pro­fesor Mar jan Dobovšek i n učiteljica Je lka Kasteličeva. Skup ina pa se n i dolgo ob­držala. Sestavljala jo je zve­čine šolska mlad ina , ta pa se je večkrat menjala. T u in tam so nastopile še prilož­nostne skupine — no, danes pa nitd tega n i več.

Nastopi orkestra in pevske­ga zbora so b i l i v tej sezoni precej pogostni, predvsem na proslavah, akademijah in ko-memoraci jah, nekaj pa je bi­lo tudi samostojnih koncer­tov. Večkrat je nastopi la tud i godba na p ihala . Društvene sekcije, k i j i h je b i lo sprva 8, so se začele polagoma izlo­čevati iz društva, a l i pa so pričele delovati samostojno v društvu.

(Nadaljevanje sledi )

30. D E C E M B R A N A O B Č I N S K I S E J I V Č R N O M L J U

Turizem in gostinstvo preveo vsaksebi Zadnja seja črnomaljskih odbornikov v letu 1965 je bila posvečena pred­vsem problematiki gostinstva ter turizma - Ugotovili so, da je zasebno gostinstvo v mnogo boljšem položaju kot družbeni sektor in da sta doslej turizem in gostinstvo hodila preveč vsaksebi, zato tudi večjih uspehov

ni bilo P o d a t k i , d a znaša ne t o

p r o d u k t v družbenem sek­t o r j u g o s t i n s t v a n a zapo­s l enega 1,360.000 d i n , v za­s e b n e m p a le 385.000 d i n , v z b u j a j o d v o m . P r a v t a k o je čudno s o r a z m e r j e m e d družbenimi d a j a t v a m i o b e h s e k t o r j e v : družbeni s e k t o r g o s t i n s t v a j e obre­m e n j e n ( b r e z s o c i a l n e g a z a v a r o v a n j a ) z 29,000.000 d i n a r j e v , m e d t e m k o m o ­r a j o plačati v s i z a s e b n i go­s t i n c i v občini le 4,320.000 d i n družbenih da ja tev , č e p o g l e d a m o še to, k o l i k o j e e n i h in d r u g i h , r es l a h k o t r d i m o , d a so z a s e b n i k i v m n o g o bol jšem položaju kot p a g o s t i n c i družbene­g a s e k t o r j a .

V s e t o kaže, d a p r o m e t v z a s e b n i h g o s t i l n a h n i p r a v i l n o o c e n j e n i n d a j e m n o g o večj i k o t ga p r i k a ­zu j e j o . Gostilničarji so p l a ­čevali d a v e k p o pavšalnih p o g o d b a h z davčno u p r a ­vo, a t u d i t eh , ze lo n i z k i h o b v e z n o s t i d o občinskega proračuna l e tos n i s o i z po l ­nili . Na sir in sardine ne bomo ujeli turistov!

Na področ ju črnomalj­ske občine je 11 g o s t i l n , med t e m i p a so le 4 t ake , k i n u d i j o g o s t o m t o p l o hrano. V m n o g i h vaških

S g o s t i l n a h ne dobiš d r u g e g a kot s l i v o v k o i n vino, mor­da še liker, če p a vprašaš za h r a n o , n u d i j o le s t a r sir in s a r d i n e . Nad t a k o postrežbo so se pritoževa­l i vsi od k r a j a ter m e n i l i , da lepa, n o v o z g r a j e n a ce­sta do Črnomlja ni d o v o l j ,

d a b i začeli t u r i s t i m n o ­žično p r i h a j a t i v B e l o k r a ­j i n o . P r a v o d n o v e ceste s t a s i b e l o k r a n j s k i t u r i ­z e m i n g o s t i n s t v o t o l i k o o b e t a l a , a se j e i z k a z a l o , d a z a r a d i n j e p r o m e t n i b i l d o s t i večji .

K o so o b r a v n a v a l i vse d o s e d a n j e n e p r a v i l n o s t i s področja g o s t i n s t v a i n t u ­r i z m a , so se z a v z e m a l i z a to, na j b i v p r i h o d n j e m l e t u povečali s o d e l o v a n j e m e d o b e m a p a n o g a m a . G o ­s t i n s t v o b i l a h k o m n o g o več p r i d o b i l o z o r g a n i z i r a ­n j e m r a z n i h turističnih p r i r e d i t e v , k o t so v i n s k e t r ga t ve , j u r j e v a n j e , sreča­n j a b o r c e v i t d .

O d b o r n i k i so n a se j i

Pred leti je bila črnomalj-slca gimnazija žarišče kultur­ne dejavnosti v Črnomlju. V novejših časih pa se kulturno poslanstvo črnomaljskih gim­nazijcev uresniči le sem in tja v obliki sodelovanja po­sameznih dijakov na tretje­razrednih popevkarskih veče­rih. ~

Kulturno poslanstvo matu­rantov pa se že leta uresni­čuje samo v organiziranju elitnih plesov. S to proble­matiko bi se veljalo načrtne-je spoprijeti, predvsem zara­di tega, ker je z njo neposred­no povezano več pojavov, ka­kršne srečujemo tudi drugod in ne samo na črnomaljski gimnaziji.

Vdor zapadne velikomestne »frajerščine« s slovenskimi in

V VELIKI LAHINJI GOVORI Ž A R N I C A

Nedelja popoldne v Vel iki Lahinji. Vaščani so počivali, mimogrede pa že po ustaljeni na­vadi zlivali po grlu domačo kapljico. Proti ve­čeru je bilo v vsej vasi zelo hrupno. Slišalo se je vpitje, pomešano s petjem, jok otrok, stok žena in prepiri.

Neka opita ženska je opita pograbila na ce­sti 3 leta saro deklico in jo pretepala, kolikor je m o g l a . . . V drugo hišo je prišel pijani go­spodar. Nekaj trenutkov zatem je skozi ena vrata priletela žena, skozi druga so na pro­sto zleteli o t roc i . . . . Pr i tretji hiši so se pre­pirale ženske iz l jubosumja . . .

Pravcati Babi lon! A to se vaščanom ne zdi nič čudnega, saj so nedelje podobne ena drugi. Kdorko l i pa tujec pride v vas, se zgraža nad razmerami in odnosi med ljudmi.

Več krajevnih organizacij v vasi pa se ob tem še sprašuje, kaj naj delajo. Ali ni v prvi vrsti njihova naloga načeti na sestankih javno razpravo o nedeljskih popoldnevih? Tud i o tem bi se lahko pogovorili, zakaj je pri nekaterih hišah prava revščina, pr i drugih pa ničesar ne manjka. Vaščani naj ne bi samo tarnali, da j im manjka tega in onega, pač pa bi morali najprej razčistiti s šmarnico, k i je kriva vsega zla!

900 d i n bo vel jala stanovanj­s k a točka na področju občine Črnomelj, k a k o r so se odlo­čili odborn ik i na zadnj i ob­činski seji . K o p a so razprav­l ja l i o predlogu sveta za ur­banizem, stanovanjske i n ko­munalne zadeve, kdo naj po novem gospodari s stanovanji i n slerbi za nj ihovo vzdrževa­nje, se niso mog l i odločiti.

Svet je predlagal t r i možno­st i : da b i stanovanjsko gospo­darstvo prevzelo posebno, no-

m nbvi mm plamena

voustanovljeno podjetje, da bi gospodarjenje s stanova­nj i pover i l i gradbenemu pod­jetju Begrad in zadnja mož­nost: naj b i Komuna lno pod­jetje prevzelo to nalogo.

K e r so odborn ik i men i l i , da je treba vse t r i predloge dodobra proučiti, preden sprejmejo odlok, so odločitev o tem preložili do prve pr i ­hodnje občinske seje. Medtem pa bodo pr is to jn i organi pr i ­prav i l i več podatkov o tem,

s k l e n i l i t u d i t o , na j b i v p r i h o d n j e p r i s k l e p a n j u pavšalnih p o g o d b z a d a v k e r ea lne j e o c e n i l i p r o m e t i n določali družbene da j a t v e n a p o d l a g i r a z v r s t i t e v V I V . k a t e g o r i j e g lede n a lo­k a c i j o g o s t i l n . Največ na j b i plačali gosti lničarji v Črnomlju, m a l o man j - go­s t i n c i v Semiču i n n a V i ­n i c i , še m a n j v d r u g i h k r a j e v n i h središčih i n na j ­m a n j davščin na j b i p r e d ­p i s a l i z a s e b n i m g o s t i l n i ­čar jem v odročnih k r a j i h .

N a s e j i s o r a z e n tega pr iporoči l i medobčinski i n ­špekciji, na j z večjo zav­ze tos t j o o d k r i v a črne v i -notoče i n na j p o s t o p a z ' v s e m i s t r a n k a m i e n a k o .

splošno jugoslovanskimi do-polnitvami med našo mladi­no, vdor komercialnih odno­sov med prosvetni kader, po­manjkanje starejših, avtorita­tivnih in zaupanja vrednih mladinskih voditeljev itd. so stvaii, o katerih bi morali razmisliti.

Kakor slutim je, kar zade­va kulturno dejavnost črno­maljskih gimnazijcev, pred vrati od juga. Prvo lastovko pomeni nova številka PLAME­NA, glasila črnomaljskih gim­nazijcev.

Glasilo vsebuje: uvod ured­niškega odbora, Aktiv ZMS na gimnaziji, Delo in proble­mi, Pepelnik in Med sladko melodijo je počila struna je priobčila Irma, Prvič v krogu zelene bratovščine Mgb. Raz­očaranje — Kitty, Spomin na — Pika, Sonca nisem več ču­tila — CIMB. Povsem vsak­danja tragedija planeta — Si-monotnč Veseljko. Intermez-zo Tatjana — Tsey in Pes — Giuseppe.

Od literarnih prispevkov vzbudita pozornost le Pepel­nik in pesem Spomin na. Zlaz. sti slednji se odlikuje po iz-viimih mislih, ki pa so mor­da preveč nedodelano poda­ne.

Po svoji idejni izpovedi je zanimiv še Intermezzo — Tat mini V prispevku se zrca­li življenjska filozofija dela današnje mladine, sestavlje­na v glavnem iz sledečih obe­ležij: citat po avtorju . . . lepa v oguljenih riflecah in ekso­tičnem puloverju . . plesala kot. ponorela tivist, SHOVT, SHAKE . . kaj me briga. Jaz zaenkrat še živim, saj slišim, vidim, celo mislim .. . še ved­no iskal Tatjano.

Glasilo je tehnično dokaj dobro izdelano in priča, da uredništvo nima preveč fi­nančnih problemov. V upa­nju, da nima težav tudi s prispevki, lahko kmalu priča-' kujemo novo, še boljšo števil­ko Plamena.

J. KURE

katera predlaganih možnosti b i b i l a najboljša i n najce­nejša.

Odlikovanja za 26 krvodajalcev Na nedavni letni skupščini RK v Črnomlju so bili pohvaljeni podmladkarji RK Črno­melj, razen tega pa so bile podeljene zlate in srebrne značke 26 najzaslužnejšim krvo­

dajalcem 24- decembra je imela krajevna organizacija RK

v Črnomlju letno skupščino, kjer je o dosedanjem delu poročala predsednica tov. Jeleničeva. Delo or­ganizacije se je v minulem obdobju odražalo pred­vsem v skrbi za socialno ogrožene občane, zbirali so sredstva za poplavljence, organizirali krvodajal­sko akcijo ter opravili nemalo dela na področju zdravstvene vzgoje odraslih in mladine.

Ob tej priložnosti so posebno pohvalili podmlad-karje RK z osnovne šole Črnomelj, ki so v akciji za poplavljence sami zbrali 52.102 dinarjev. V raz­pravi so omenjali zlasti to, da vključuje organizaci­ja premalo mladine, zlasti mladine iz delovnih ko­lektivov. Menili so, da bi lahko odbor z malo več prizadevnosti pri delu poskrbel za ustanovitev akti­vov RK po delovnih organizacijah.

Na skupščini so bile podeljene tudi zlate in sre­brne značkf 26 najzaslužnejšim krvodajalcem. Zlate značke so'prejeli:

Bogomir Novak, Jud i ta Jurjevčič, V lado Štru-celj in Anton Pav l i l ia . Srebrne značke pa so dob i l i : Štefan Možina, M i h a Matkovič, K a r e l Šterk, Ber ta Čemas, Frančiška šercelj. Slavo Crnkovič, Bo jan Vipavec, Stjepan S imon , Peter Jakopič, V i n k o Av-pič, Frane Zupančič, I l i ja Rajkovič, Mar i j a Doltar , F r i d a Vrščaj, Joso Kovačevič, V i k t o r Kovačič, Ani ­ca Špehar, Ivan Štrubelj, Pavle Papež, Zvonko Tka­lec, Pcpca Zupančič, Tončka Planine, V lado Štrucelj in Anton Pav l iha.

Nagrade vajencev določene

Po od loku, k i ga je na seji 30 decembra sprejela občin­ska skupščina, bodo vajenci na področju občine Črnomelj pre jemal i po novem višje na­grade. V prvem letu učne do­be ne sme vajenska nagrada bi t i manjša od 10.000 d in , v drugem letu morajo prejema­t i najmanj 16.000 d i n in v zadnjem učnem letu vsaj 20.000 d in .

Za take zneske so se odlo­žili po predhodnem posvetu z obr tn ik i . T i so men i l i , da so zanje take nagrade sprejem­ljive, če pa b i bile višje, ka­kršne predvideva republiško priporočilo, b i se ob r tn ik i va­jencev bran i l i .

Nova predsednica sveta za šolstvo

Namesto umr le predsedni­ce sveta za šolstvo p r i občin­ski skupščini Črnomelj V ladke Vanovič, je b i la iz­voljena za novo predsednico sveta Ana Jakše, prosvetna delavka iz črnomaljske osem­letke.

OBRT mm U M I R A - Z H Obrtne storitve so iz dneva v dan dražje — Obrtnikov je vedno manj, četudi

imajo zelo ugodne možnosti za zaslužek

N a področju občine Črno­melj ima 86 obrtnikov redna obrtna dovoljenja, razen teh pa opravl ja občasno obrt po­leg rednega pok l i ca 145 oseb. število rednih obrtnikov je v zadnjem času močno padlo, medlem ko se je zelo poveča­lo število obrtnikov, k i oprav­ljajo obrtne storitve kot po­stranski pokl ic .

V vsej občini so le 4 obrt­n ik i gradbene stroke (zidar­j i i n tesarji ) , razen teh pa se 57 l judi ukvar ja s tem de­lom na podlagi po t rd i l za op­ravljanje obr tn ih storitev. Tu--di rednih krojačev in šivilj je zelo malo, le 12, s potrd i l i pa ta pok l i c opravl ja še 25 občanov. S predelavo lesa se ukvar ja 37 obrtnikov s po­trd i l i , samo 9 pa j ih ima re­dna obrtna dovoljenja.

Podobno stanje je v vseh drugih obrteh, zato je seda­nj i položaj obrt i dokaj za­skrbljujoč. Mnogo obrt i je tudi brez vajencev.

Ob tem pa ugotavljamo, da so obrtne storitve iz dneva v dan dražje. Ob cenah se nam jezijo lasje — i n ven­dar smo srečni, Če sploh do­bimo obr tn ika , katerega po­

trebujemo! Ce se nam po­kvar i električna a l i vodovod­na napeljava, smo največkrat odvisni od mi los t i kakega šušmarja, kajt i le malo je tako srečnih, da j ih obšče kdo od komunalnega podjet­ja a l i E l ek t ro .

To niso majhne reža ve, k i prizadenejo vse občane, a

vendar smo ob nj ih — tiho. B o m o še dolgo čakati, da bo obrt v našem gospodarst­vu dobi la mesto, k i j i gre? Stanje v črnomaljski občini je močno podobno položaju obr t i v vseh predel ih Dolenj­ske, zato b i morah za na­predek na tem področju ven­dar nekaj ukren i t i .

Kdaj lis S e r a i ' efoIiiS gestlšes?

I C E :•• i<mX "

Bo na Prelesju kdaj vodovod? Turistični dom v Pre les ju

ob K o l p i je zgrajen s pomoč­jo prizadevanj domačih gasil­cev, turističnega društva i n občinske skupščine. Da b i kar najhitreje i n z gotovostjo p r i njem vsaj nekaj zaslužili, so tui^ke sobe začasno oddal i v

Nemčije, k i bo v Prelesje po-

Vse lepo in prav, vendar je treba tujcem poleg naravnih lepot i n udobja v domu zago­tovit i tud i vodo, k i je Preles-

To vprašanje je na de­cembrsk i seji občinske skup­ščine v Črnomlju zastavilo več odbornikov. O novem go­stišču, k i je Semiču nujno potrebeno, se govori že več let, zato so odborn ik i želeli pojasni la.

Odgovor i l j i m je d irektor gostinskega podjetja v Čr­noml ju, tov. Selakovič:

— že pred let i je b i l od­kupl jen prostor za nov go­st inski l oka l . Tud i načrti so že izdelani. Ve l ja l i so oko l i 6 mi l i jonov dinarjev. Po pred­računih b i potreboval i za

je do zdaj še n ima . O tem va­ščani že razmišljajo skupno s turističnim društvom. Zme­n i l i so se tako: vaščani naj b i oprav i l i vsa potrebna ze­mel jska dela.

K d o r bo v vasi hotel, bo/ lahko napel jal vodovod še v svojo hišo, ko bodo cevi skoz i vas že položene. M e d prebivalc i Pre les ja i n turistič­n i m društvom v Črnomlju te­ko zdaj razgovori , kako se čimprej lot i t i dela.

l a t o pum obraba gozdarjev Gozdno gospodarstvo je spravi lo krajevno skupnost

v Semiču v nemajhno zadrego. Obl jub i lo je, da bo pr i ­spevalo denar za popravi lo pot i , vendar s pr ipombo, da morajo Semičani sredstva porabi t i do konca leta. N a prispevek so gozdarji pr is ta l i nedavno. Slabo vreme je zavrlo začetek del in bo, kot kaže, prispevek gozdnega gospodarstva neizrabl jen. K a k o r je b i la krajevna skupnost vesela pomoči, pa hkra t i obžaluje, da spričo prekratkega roka za porabo sredstev gozdnega gospodarstva ne bo mogla končati še enega koristnega dela.

Letos je krajevna skupnost v Semiču porab i la sred­stva krajevnega samopr ispevka (nad 2,7 mi l i j ona din) za napeljavo telefona, ureditev pešpoti, napeljavo industr i jske­ga toka v treh vaseh, zaščito vaškega napajališča na Grad­n iku , popravi lo javne tehtnice, cestno razsvetljavo ter za lovsko kočo na V imo l ju . Zaposleni so prispevek že pla­čali, drug i pa ga bodo začeli plačevati v kra tkem.

V pr ihodnjem letu namerava semiška krajevna skup­nost predvsem popravl jat i in., obnavl jat i krajevna pota. Po t i so povsod slabe, denarja pa bo malo. še nadalje ra­čunajo na samoprispevek občanov.

gradnjo sodobnega večjega »ostišča vsaj 60 mi l i jonov di­narjev, teh pa naše podjetje zaenkrat n ima. Skušali bomo zbrat i vsaj potrebna sredstva za udeležbo p r i posoj i l ih . Kda j? Težko je reči. Tako j , ko bo mogoče! M o r d a v enem a l i dveh let ih.

Dotlej bodo mora l i Semiča­n i pač počakati, če ne bodo medtem sami našli druge možnosti za gradnjo.

SEMIŠKE BRZOJAVKE

EJ Delavski svet obrtnega ser­visa v Semiču je sprejel prav i ln ik o nagrajevanju vajencev. Najnižja mesečna nagrada za vajenca je določena z 12.000 d inar j i , najvi.'ja pa je 18.000 dinarjev, kar je od­visno od tega, v katerem letu uče­nja je vajenec. Za marljivor.t v šoli ln p r i praktičnem delu se lahko nagrade povečajo za 50 od­stotkov. Servis ima trenutno 7 va­jencev.

E3 Letos so imel i semiški lovci nalogo postavit i lovsko kočo na Bidercugu. Ta Bas so v teku pr i ­pravl ja lna dela za kečo na Smu­k u (540 metrov) . Na njem so še vidne razvaline gradu, stoji pa še cerkvica, p r i kater i je b i la leta 1941 ustanovljena belokranjska če­ta. Cerkv ica je b i l a zgrajena leta 16R3. N a nienem pročelju piše, kateri plemiči so postavi l i sveti šče. F R A N C D E R G A N C

Pojasnilo knjigarne in papirnice

Črnomelj Glede na nedavno vest, objav­

ljeno v r u b r i k i Črnomaljski dro­bir, pojasnujemo:

Pisec se n i pogovor.J s člani kolektiva o rednem delovnem ča­su, temveč je dobi l podatke dru­god. Knj igarno smo odpiral i na iniciativo kolekt iva ob 7.30 in ne na željo občanov, saj niso na no­benem javnem mestu izraz i l i že­lje, da b i lokal odpira l i ob 7.30 zaradi učencev.

Popoldne smo zato odpira l i pol are kasneje kakor druga trgovska podjetja v Črnomlju. N a vest v Dolenjskem l istu smo takoj rea­girali i n začeli odpiraU trgovino kot vsi drug i , vendar se je črno­maljska osemletka pritožila na na nažo upravo v L jubl jani . Pre­pričani smo, da b i se to lahko uredi lo doma, s pogovorom v knj igarni , saj nam uprava dovo­ljuje tak delovni -čas, kakršen je krajevnim razmeram najugodnejši.

N a željo di jakov bomo 1. 1. 19G8 začeli odpirat i knjigarno spet tako kot smo jo prej. po starem delovnem času.

K O L E K T I V K N J I G A R N E IN P A P I R N I C E ČRNOMELJ

Pozdrav iz Knina Vaščanom, zlasti SVOJTO

domačim i n mlad in i , želi srečno in uspehov polno no­vo leto 1966 Franc K o s iz Mart in je vasi p r i Mokrono­gu, k i je p r i vo jak ih v K n i ­nu.

»Veterinarji naj dokažejo, kar trdijo!«

Kmetova lc i s področja metliške občine so tako nezadovoljni z osemenjevalno službo, da so o tem govori l i na vseh m i n u l i h sestankih Socialistične zveze. T u d i na zadnj i seji občinske, skupščine je b i la izrečena ostra k r i t i k a na račun osemenjevalcev.

Kmet je odborn ik i so navajali pr imere iz lastnih izkušenj, ko l ikokra t so krave ostale neoplojene po umetni osemenitvi , ko pa so j i h gnal i k b ikom, so postale breje. Izkušnje živinorejcev kažejo, da ne­katere krave niso dovzetne za umetno osemenje­vanje, zato so na seji meni l i , da b i mora la kmeti j ­ska zadruga vzredit i b ika pod kontro lo veterinarjev.

Svet za kmeti jstvo je pred nedavnim isto pred­lagal predstavnikom veterinarske postaje, a oni o tem niso hotel i nič slišati. Trd i jo , da je umetno osemenjevanje mnogo uspešnejše i n kvalitetnejše! V praks i pa se pokaže, da to le n i vedno res.

Odborn ik i metliške skupščine so rek l i , naj vete­r inar j i svoje trditve dokažejo. K e r se zaradi velikega števila neoplojenih krav dela precejšnja gospodar­ska škoda, je skupščina sprejela priporočilo veteri­narsk i postaj i , naj dovol i vzrejo plemenskega b ika . H k r a t i s tem pa so zahtevali , naj b i b i l v prihodnje osemenjevalec plačan od števila osemenjenih krav i n da mora spremenit i svoj odnos do živinorejcev.

K e r bo po novem od loku znašala skočnina 3000 d in , se prav i več kot doslej, bo med kmet i še več jeze, če bodo mora l i drago plačati slabo oprav­ljeno delo.

Kaj res dedka Mraza spet leto dni ne bo naokrog? Morda se pa le kje skriva? Dva radovedna mlada Metličana sta pred dnevi takole opazovala avtomobil, ki se

je ustavil na križišču, kjer zavije cesta v Črnomelj. (Foto: Ria Bačer)

Po lepih njivah raste osat. . . — V oko l i c i Rosalnic je precej lepih

njiv neobdelanih. Kmet je težko gleda­mo obdelovalno zemljo, na kater i raste osat — je povedal na zadnji seji občin­ske skupščine Me t l i ka odbornik Bro -darič.

O tem prob lemu je zatem razprav­ljalo še več odbornikov, od kater ih je vsak vedel povedati za. pr imer neobde­lanega posestva a l i njive.

Predsednik sveta za kmeti jstvo in gozdarstvo inž. Janez Gačnik j i m je pojasni l : — Vse lastnike opuščenih po­sestev a l i neobdelanih—parcel je zadru­

ga k l i ca la na razgovor. K d o r je b i l vo­l jan zemljo prepust i t i zadrugi v najem, je to lahko stor i l . N i pa zakoni t ih do­ločil, po kater ih b i lahko nekoga pr i ­s i l i l i , da b i zemljo obdeloval, če je noče. V preteklost i smo hotel i ta pro­b lem reševati z odloki o agrominimu-m u , a se je izkazalo, da so b i l i neučin­kov i t i , ker kontro la njivpraktično n i b i la mogoča.

N a predlog odbornikov so nato pred­stavnik i domače zadruge ob l jub i l i , da si bodo še v prihodnje prizadeval i pr i ­prav i t i lastnike opuščenih zemljišč do tega, da b i zemljo oddal i v najem.

Skladu za šolstvo manjka okoli 5 milijonov

Pred dnevi so člani upravnega odbora sklada za šolstvo občine Metlika ugotovili, da bodo nasto­pile precejšnje težave, ker je zad­nje dni pred novim letom v skla-dinarjev. T' ko sklad ne bo mo­du manjkalo *c okoli 5 milijonov Bel uresničiti svojih pogodbenih obveznosti do šol in bodo nekate­rim šolam konec leta spet ostali neplačani računi.

Kakor kaže, je težavam v šol­skem skladu predvsem krivo močno zapleteno bančno poslova­nje. Izplačilni nalogi potujejo od podjetja v črnomaljsko banko, od tam v novomeško banko in spet nazaj. Preden pride vplačilo na tekoči rnčttri sklada za Šolstvo in

T E D N I K U

BELOKRANJSKI MUZEJ V METLIKI

je odprt vsak dan od 8. do 12. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure.

Uprava muzeja

ta lahko sredstva šolam razdeli, mine mimogrede vsaj 10 dni.

O tem so govorili tudi na zad­nji seji občinske skupščine. Bili so mnenja, da bi morali bančno poslovanje poenostaviti, sicer pa šolam takoj ko bo mogoče (po Novem letu) izplačati to, kar bi morale dobiti že lani.

NISO JIH POZABILI

N a Si lvestrovo dopoldne so metliški dom počitka ob iska l i predstavnik i Zveze borcev i n občinske skupščine Me t l i ka . Vsem oskrbovancem je spre­govori l i n j i m voščil za novo leto Ju l i j Malešič, zatem pa so oskrbovance obdaroval i . Vsakdo, ne glede na to iz ka­tere občine je doma, je dobi l paket, v njem pa obi lo pr i -boljškov.

N a podoben način so v do­mu počitka vsako leto prire­d i l i slovesnost, vendar so le­tos pogrešali kulturnega spo­reda, posebno pa tamburašev. — V imenu oskrbovancev se je za novoletna dar i la in po­zornost zahval i la V i d a Koder .

DEDEK MRAZ V METLIKI

Četudi je letos dedek Mraz mar­sikateri kraj obšel, v Met l iko n i pozabil p r i t i . 26. decembra po­poldne je v Domu Partizana obi­skal najmlajše. Prijeten program so pr iprav i l i šolarji, zatem pa so b i l i c ic ibani pogoščeni. Društvo prijateljev mladine je s prispev­k i kolektivov organiziralo prire­ditev.

30. decembra so se v ist i dvo­rani veselil i šolarji metliške osem­letke. Veseli spored in čajanka so bi l i zanje pravo doživetje, k i ga ne bodo tako kmalu pozabi l i . N j im dedek Mrar posameznih da­r i l n i nos i l , pač pa so dob i l i skupno dari lo za šolo. Istega dne je bi la novoletna prireditev tudi v vr tcu.

V METLIKI JE BILO VESELO

V metliškem hotelu B e l a kra j ina so ime l i za silvestro­vanje rezervacije po 5.500 d i n . Vsa prosta mesta so zasedl i večinoma gostje od drugod: iz Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega, Ljubl jane i n H r ­vatje. Godba iz K a r l o v c a je pr idno igrala. V veselem raz­položenju so mnog i preplesaM vso noč.

T u d i na novega leta dan i n v nedeljo je b i lo v restavraci­j i zvečer vse polno l jud i . Ta dva d n i so prišli na svoj ra­čun domačini. — V praznič­n ih dneh so v hotelu iztržili več kot mi l i j on dinarjev. To­rej — dober začetek v novem letu!

Dom počitka ima novo upravnico

K e r je dosedanji upravn ik metliškega D o m a Počitka An­ton Urbas z nov im letom od­šel v pokoj , je postala nova upravnica te ustanove Mirrr> ca Molek . Doslej je opravlja* la posle referentke za social­no skrbstvo p r i občinski skupščini. N a novem službe­nem mestu j i želimo mnogo uspeha.

Enkratna pomoč 82 ljudem

K o m i s i j a za zadeve borcev i n inval idov p r i občinski skupščini Me t l i ka je sk len i la ob koncu leta 1965 pode l i t i 82 najpotrebnejšim i n najza­služnejšim članom Z B enkrat­no pomoč v denarju.

Novoletno pomoč so dobile matere, ka te r im sta pad la 2 al i več otrok, nekater i osebni inva l id i i n vdove. Skupno je bi lo ob tej priložnosti razde­l jenih 1,185.000 dinarjev.

Zveza borcev je organiz ira la novoletno pr iredi tev tud i v metliškem D o m u počitka, kjer so vs i oskrbovanci do­b i l i dar i lne pakete.

Tole je spomin na srečanje borcev X IV . divizije na Suhorju 6. januarja 19G4 ob dvajseti obletnici odhoda divizije na znani pohod na Štajersko. V prvi vrsti gredo predsednik občinske skupščine Metlika Franc Vrviščar, nekdanji komandant di­vizije Jože Klanjšek-Vasja in pomočnik komisarja divizije Matevž Haee (Foto:

Slovenija)

PISMA UREDNIŠTVU

Če ne, lahko dobite vozniško dovoljenje po enomesečnem tečaju, ki ga organizira Kmetijska srednja šola na Grmu

Tečaj se bo pričel predv idoma 1. februarja, če bo dovolj pr i jav l jenih. Ob iskova l i ga bodo lahko vs i nad 18 let s tar i kmetje-kooperanti , k i so končali najmanj 4 razrede osnovne šole i n že imajo svoj traktor , a l i pa s i ga nameravajo nabavi t i . Tečaj je namenjen predvsem t is t im, k i se ne nameravajo zaposl i t i , temveč bodo še nadalje ostal i na zasebnih posestvih. V s i , k i želijo tečaj obiskovat i , naj se uprav i Kmet i j ske srednje šole na G r m u (Novo mesto) pr i jav i jo pismeno a l i osebno do 20. janu­arja. Ob pr i jav i bodo lahko dob i l i še natančnejše infor­macije.

Tečajniki se bodo seznanil i z osnovnimi po jmi iz mo-toroznanstva, kmeti jskega strojništva, cestno-prometnih predpisov in agrotehnike, ter ime l i vaje s t raktor jem. Ob koncu j i m bo kmet i j ska srednja šola izdala spričevalo, na podlagi katerega bodo lahko oprav i l i izpit za vozniško' dovoljenje F kategorije.

Kme t i j s ka srednja šola na G r m u želi, da b i se tečaja udeležilo čimveč kmetov i z občin bivšega novomeškega okraja i n daje možnost, da pridejo do vozniških dovoljenj za t raktor vs i napredni kmetova lc i , z last i še ker tak ih te­čajev A M D ne prirejajo.

»Stara, to je moj sedež!«

Kje je odnos do starih lju­di — so se spraševali potniki avtobusa, ki je odpeljal v ne­deljo, 19. decembra ob 16.20 iz Novega mesta proti Breži­cam. Ko se je avtobus na vožnji iz Ljubljane ustavil, je vstopila 73-letna ženica. Ker se je en sedež izpraznil, sem starki rekel, naj sede nanj. ženica je menila, da je sedež gotovo zaseden, jaz pa sem odvrnil, da bo 18 do 20 letni mladenič laže stal kot ona. Nato je sedla, toda že čez nekaj minut se je vrnil fant, ^•a katerega sem mislil, da je izstopil. Pristopil je k sedežu in ne da bi zardel dal ženici vedeti, da je »prestol« nje­gov ....

ženici je bilo nerodno, ker se je pregrešila. Brez besed je vstala in mu prepustila sedež. Fant ji je obrazložil, da mu je s tem, ko je sedla na njegov sedež, hotela pre­prečiti stikanje k dekletu-so-potriici. ..

Mnogo je bilo ie izrečenega in napisanega o tem, kakšen naj bo odnos mladega rodu do starejših. Žal 7ias praksa učt, da je med mladino le malo takih, ki pomislijo, da bodo tudi oni s leti ostareli.

Kaj naj torej rečem? Samo to: starim ljudem svetujem,

*<ji vlaku ali atrtohusu te* koj vstanejo čim opazijo, da je vstopil mlad par — da bi mu omogočili stiskanje!

POLDE MIKLIO

Smeti na glavo Tov. urednik!

V torek, 21. decembra, sem šel s prijateljem okoli pol dveh popoldne po Dilančevi ulici v Novem mestu. Ko sva prišla pred hišo št. 1, se je na naju iznenada usul prah. Začela sva kašljati in se jezi­ti. Ko sva prišla do sape, sva se ozrla in zagledala pri četr­tem oknu v I. nadstropju stavbe deklico v zelenem pu­loverju, ki je stresala prepro­go. Opozoril sem jo, da pač ni dovoljeno kar tako stresati smeti skozi okno na mimo­idoče. Zabrusila mi je: »Tiho bodi in pojdi naprej! To te nič ne briga, sicer pa tudi drugi delajo tako!«

Po tako »prepričljivem« po­jasnilu sem brez besed od­šel domov, kjer sem vzel v roke krtačo in si očistil plašč. Prepričan sem, da je stresa­nje prahu na ulico nesram­nost, še posebej pa, če se to dogaja nad vhodom v gostin* ski lokal!

MILOVAN DIMITRIG Novo mesto

O K R O G N O V E G A M E S T A M E D P R A Z N I K I

NOVOLETNA NOČ JE ZA NAMI Visoke cene za komzumacije in rezervacije niso zmanjšale obiska — Z redkimi izjemami še vedno brez posebnega programa — Po gostiščih ožje Dolenjske so razpoloženi gostje zapravili najmanj 25 milijonov dinarjev

N a Otočcu so pros lav l ja l i p r i hod novega leta v petek, soboto, nedeljo i n ponedeljek. Obisk je pričel popuščati v ponedeljek p ro t i večeru, k o so l judje že pričeli m i s l i t i na pr ihodn j i delovni dan. Prome­ta so ime l i 5 mi l i jonov dinar­jev i n z ob i skom so b i l i za­dovol jn i , saj n i t i n iso mog l i vseh sprejeti. Nekaj pritožb je b i lo zaradi zaračunavanja postrežnine na predplačilo za obvezno konzumaci jo , rezer­vaci jo i n program.

V hote lu »Metropol« v No­vem mestu je b i lo vse zase­deno v petek, soboto i n nede­l jo, ko so v kavarn i ime l i glasbo. Promet je b i l zadovo­l j iv, zaslužka pa niso hote l i 'povedati .

V hote lu »Kandija« pravi jo, da je b i lo »zelo, zelo odlič­

no«, saj so p r v i gostje začeli odhajati šele v soboto ob šti­r ih z jutraj , od drugod pa so k n j i m pr iha ja l i že ob 2. u r i ! Prometa so ime l i 2,6 mi l i jo­na, kaj tud i ne, saj so skoro p r i vseh mizah p i l i šampa­njec. V tem loka lu že od mar­ca 1965 nimajo postrežnine.

N a »Bregu« so povedal i , da so lahko zapr l i že pred dva­najsto, ker niso ime l i orke­stra in rezervacij — to pa za­to, ker je l oka l del šolskega centra. Ljudje so šli raje tja, kjer so lahko zaplesali . . .

V kavarn i »Center« je b i lo kar zadovolj ivo, kot sami pravijo. Promet : 1 mi l i j on i n 800 tisočakov — lahko pa b i bi lo dvakrat več, če b i ime l i več prostora.

V zdraviliški restavraci j i v Dolenjsk ih Top l i cah je b i lo v

Obvestilo naročnikom, ki so odpovedali

Dolenjski listi Približno 200 starih naročnikov nam je v

prejšnjih mesecih in tednih sporočilo, da odpo­vedujejo naš časnik s 1. januarjem 1966. Kl jub odpovedi pa j im pošiljamo tudi današnjo šte­vilko — s prošnjo, da bi ostali še naprej v vrstah naših rednih bralcev in prijateljev. Upa­mo namreč, da so se medtem tudi že sami pre. pričali, da se naročnina za leto 1966 n e b o p o v e č a l a , hkrati pa smo trdno prepričani, da b i se večina izmed njih že čez nekaj tednov na priljubljeni domači tednik spet sama naro­čila. Tako je naredilo tudi veliko naročnikov, ki so Dolenjski list odpovedali ob lanski po­dražitvi.

K d o r kljub temu meni, da domačega pokra­jinskega glasnika S Z D L le ne b i mogel redno plačevati, pa ga prosimo, da vrne današnjo ali prihodnjo, 2. številko Dolenjskega lista, s čimer bomo smatrali, da naš tednik dokončno odpo­veduje. U P R A V A D O L E N J S K E G A L I S T A

petek i n soboto, ko so ime l i tud i glasbo, vse polno. Zaslu­žili so 3 mi l i jone dinarjev. Gostje so b i l i zadovol jni , še posebej z nočnim kopanjem v zaprtem bazenu. Postrežni-no so v tem loka lu zaračuna­val i na jedi la in pijače izven obvezne konzumaci je .

Vse polno je b i lo v petek i n soboto tud i v šmarjeških To­pl icah. V soboto zjutraj so pričeli gostje odhajati okrog pol sedme ure. V natečaju za najprikupnejšo plesalko je zmagala Ančka Thorževskij, učiteljica na osnovni šoli v Novem mestu, drugo mesto je osvoj i la Zagrebčanka, tret-*je pa spet Novomeščanka. V žiriji so b i l i Zagrebčan, Ljub­ljančan in Novomeščan. Go­stom sta čestitala za Novo leto fant i n dekle v narodnih nošah i n vsakemu podar i la krof . T u d i v tem gostišču n i b i lo nobene obvezne postrež-

Tako smo spet za leto dn i starejši — neicateul ceneno, nekateri dražje! N a sploh pa pravi jo gostinci, da se refor­ma p r i novoletnem ob isku n i kaj p r i da poanala, saj so ne­katera omizja posprav i la tud i za 100.000 dinarjev (starih, se ve!) j ed i l in pijače! m.

OBIŠČITE GRMADO!

Našim zvest im obisko­valcem i n vsem ljubite­l j em p lan in iz ribniške, dobrepol jske, sodraške i n kočevske dol ine želimo v novem letu 1966 vse dob­ro i n lepo ter j i h vabimo, naj nas obiskujejo še na­prej z nov im i pr i jate l j i tu­r i zma in naše dežele!

Turistično društvo

Afoiz in Ivana Tomšič sta poredna že 66 let

Jesetri v Volgi poginjajo

Šest vod i ln ih uslužbencev neke kemične tovarne v Vo l -gogradu se mora te dn i za­govarjati pred sodiščem, ker so s svojo brezbrižnostjo sko­raj popolnoma i z t reb i l i je-setre v Vo lg i . Tovarna je namreč odvajala izplake v Volgo, zaradi česar so . jese­tr i množično poginjal i . Sov­jetska industr i ja konserv je s tem pretrpela vel iko ško­do, zakaj iz jesetrov pr idobi ­vajo kaviar , k i je pomembna postavka v sovjetskem izvozu.

0 ZA »NAJHITREJŠEGA REVOLVERAŠA« na nekem tekmovanju policajev v Slidel-lu (ZDA) so proglasili nared­nika Alla Leioisa. Bil je tako hiter, da je pritisnil na spro-žilec revolverja, še preden ga je izvlekel iz toka, in si prestrelil stopalo.

K l o b u k z glave pred zakon­cema — Alo j zom i n Ivano Tomšič iz R ibnice ! V »slad­kem« zakonskem j a r m u sta že od leta 1889 a l i 66 let in sta tako najstarejši zakonsk i par v ribniški občini. Oba sta še čila in zdrava, čeprav oče Tomšič leze že v 99. (napolni l j i h bo 12. februarja 1966), ma­ti Ivana pa v 88. leto. Tom­šič je razen tega najstarejši ribniški občan.

K a r neverjetno je, da ima kdo p r i teh let ih še to l iko moči. P a je res Alo jz Tomšič je _phranil izredno svežino du­ha, v id i in sliši še dobro. Spomin ja se davnine, svoj ih otroških let. K o je b i l še otrok, j i h je za nalezl j ivo kužno boleznijo skoraj ob istem času umr lo pet p r i h i ­ši; mat i i n četvero njegovih bratov.

Tomšičev oče gre zvečer rad v gostilno, ne da b i p i l . Privlačijo ga karte. To ga spreml ja od mladost i . — Luč sveta je zagledal v Baču p r i Knežaku na Notranjskem. Pa naj sam pripoveduje:

»V mladost i je bi lo hudo. Živeli smo od zelja in krom­p i r ja , svet i l i smo s i z leščer-bami — bak l j ami , tako da so ogorki pada l i v skledo. Uh , kako je b i lo včasih zelje grenko!

Šolske k l op i sem gul i l štiri leta, pa se n isem navadi l n i t i svojega imena prav napisat i . Pouka nisem redno obiskoval , ker sem mora l delati na kme-

600 milijonov lačnih otrok! Vsako leto umre na svetu

še vedno okrog 16,5 mi l i j ona otrok, mlajših od enega leta, k a k i h 600 mi l i jonov otrok pa životari na mej i življenjskega m i n i m u m a .

Te pretreslj ive podatke je pred k r a t k i m objavi la pred­sednica izvršnega sveta U N I C E F Zena H a r m a n v Os­lu . O b tem je tud i omeni la , da porabi jo hkra t i za oboro­ževanje vsako leto 224 bil i jo­nov 640 m i l i j a rd dinarjev.

K l j u b pomoči U N I C E F i n podobnih manjših organiza­ci j , k l jub splošnemu napred-

Prebivalci Sovjetske zveze vedno vešjš K a j mis l i j e antropologi o

sovjetski konfekci j i? Sode­lavc i znanstvenega raziskoval­nega zavoda za antropologi­jo pri moskovskem državnem vseučilišču Lomonosov so na zahtevo proizvajalcev konfek­cije pregledal i okrog 250.ti­soč sovjetskih državljanov, da bi ugotovi l i povprečne te­lesne mere prebivaicev SZ .

Te antropološke raziskave so dale ve l iko zan imiv ih po­datkov. Medtem ko je b i la

po s tar ih stat ist ikah povpreč­na višina odraslega sovjetske­ga državljana do leta 1930 med 165 i n 166 centimetrov, je danes nekaj večja — 167,7 cm . ' y

Še večje so raz l ike v te­lesni višini med o t rok i . Le­ta 1935 so bi le 13-letne dekl i­ce visoke povprečno 145,6 cm, danes meri jo v tej starost i 154,5 cml Medtem 'ko so b i l i dečki leta 1935 p r i 14 let ih

v isoki povprečno 152,3 cm, meri jo danes 159,2 cm.

N a podlagi najnovejših ugotovitev so nared i l i mo­skovsk i antropologi še neka­tere zanimive primerjave. Ugotov i l i so namreč telesne značilnosti prebivalcev posa­meznih področij SZ .

Ob B a l t i k u i n zahodnih kra­j ih Ukra j ine žive danes naj­višji sovjetski možje i n žene,. Leningrajčani pa so še ved­no med najpostavnejšimi.

k u tehnike in proizvodnje od­stotek smrtnost i p r i o t rok ih v nerazv i t ih državah še naprej raste. Tako je ta odstotek že petkrat večji kot v razv i t ih državah.

Žalosten paradoks sedanje­ga časa ogromnih znanstvenih uspehov je, da mi l i j on i otrok po vsem svetu nimajo naj­osnovnejše zaščite pred bolez­n i m i , čiste vode, obleke, obutve, strehe nad glavo i n k ruha , da b i se ga najedl i . 30 tisoč zdravstvenih centrov za matere in otroke, k i j i h

Minus 45 stopinj na Norveškem

V do l in i Osterdalen na Nor­veškem so doživeli te dn i naj­bolj mrz l o noč v zadnj ih 46 let ih. T a do l ina leži samo 200 k i lometrov severno od Osla . H u d mraz je prebival­stvo zelo pr izadel , saj je to že tret j i m r z l i val v letošnji jeseni, zaloge lesa pa so zelo majhne. V skladiščih n i pre­moga i n je mogoče dobi t i sa­mo koks . V Os lu so i zmer i l i te dn i »samo« minus 16 sto­p in j .

je ustanovi l U N I C E F , še ved­no ne zadošča.

Nas lednj i podatek jasno kaže nesorazmerje v potroš­nj i sredstev: ameriška pod­morn i ca z raketami polar is velja 62,5 mi l i jarde dinarjev, medtem ko lahko U N I C E F komaj upa, da m u bodo let­n i proračun zvišali na 35 mi ­li jonov dolarjev (43 m i l i j a rd 750,000.000 dinarjev) .

Najstarejši z a k o n s k i p a r v se d o b r o r a z u m e l a ( F o t o :

t i j i . P isa t i i n bra t i sem se naučil, ko sem odrasel .

Spomin jam se, da smo ime­l i vozove, k i so b i l i povsem iz lesa, celo o s i . V L jub l jan i so takrat voz i l i t ramvaj i s konjsko vprego. E h , takrat je b i lo vse drugače kot danes! Pa kaj hočemo, časi se spre­minjajo . . .«

ribniški <D l m i- Vedno sta Drago M « n a r > Ribnica)

Spominja let. B i l o m let, ko ga j z dekletoif všeč. ZapU1

nevesto H svet. K j e | nik Tomšič'

»Najprej V e l i k i h La*

se je fantovskih i je nekaj nad 20 s hotel oče oženiti •. k * mu n i b i lo P je kmeti jo in ' se odprav i l v e vse b i l i , popot-

sem se ustavi l v 5ah, kjer sem se

Obesil se je za l i l Da b i prestrašil svojo p r i ­

jatelj ico a l i pa da b i se pr i ­voščil samo neokusno šalo, se je h»tel devetnajstletni James Forester iz Acrona v

JllllllllllKlllllllllilM

Za fičke 86 oktanski bencin

Z A R E S SPOŠTLJIVA S T A R O S T ! Na sliki je ena najstarejših sovjetskih državljank. Asmar Solakova živi v Armenij i in je stara 153 let. Baje se je rodila leta 1812, torej istega leta, ko je Napoleon s svojo armado prodr l do Moskve in se takoj nato poražen

umaknil , bd koder je prišel.

© V zavodih Crvena zastava so sporočili, da lahko uporabljajo voznik i za voz i la zastava 750 ben­cin, k i ima 86 oktanov, za vozi la zastava 1300 pa priporoča tovarna bencin z 98 oktani . Crvena zasta­va i n proizvajalec bencina, k i i m a 98 oktanov, n is ta imela nobenih st ikov pred izdelavo tega goriva, je poudarjeno v sporočilu Crvene zastave.

0 H k r a t i poudarjajo, da naj b i začel vel jati standard o novem bencinu šele 1. marca 1966. To gorivo je potrebno zarad i vedno večjega števila vo­z i l , k i j i m je bencin višje oktanske vrednost i po­treben. K l j u b pro izvodnj i novega bencina pa b i mo­ra l i še naprej proizvajat i 93-oktanski bencin, k i ga uporabl ja največ domačih voz i l .

DREVESCA I H 1 E J S H 2e ves čas po osvoboditvi se vsako leto stop­

njuje kra ja smrečic v zasebnih gozdovih Dobrave. Tatovi začenjajo svoj nečedni posel v decembru pred novoletnimi p razn ik i . Največ se j i h p r ik l a t i iz hrvaške strani , vendar ne odnašajo posameznih drevesc, pač pa j i h vozijo kar s kamion i in konj­sk im i vpregami. Nakradena drevesca prodajajo nato ob pot i pro t i Zagrebu po 1.500 do 4.000 dinarjev i n se tako okoriščajo na račun lastnikov gozdov.

Z l ikovc i se ne zadovoljujejo z n i z k i m i , do 1,50 metra v i sok im i smrekov imi drevesci, ampak se­kajo lepe krošnje tud i do 3 metre v i sok ih smrek. Kmet je , k i sicer z vso vnemo šičtijo i n negujejo mlade gozdove, mlajše zl ikovce odvračajo od kra­je. Mlajši tatovi odnašajo samo po nekaj dre­vesc in j i h je lahko užugati, toda kmetje so brez moči poroti starejšim, k i prihajajo v večjih skupi­nah. To so prav i suroveži in spopad z n j im i je tvegan.

Vprašujemo se, kdo je odgovoren za nečloveško mrharjenje v naših gozdovih, k i se nam bo mašče­valo čez nekaj desetletij i n kdo ga je dolžan pre­prečiti!? Zahtevamo, naj oblast organiz i ra zaščito gozdov pred takšnimi tatovi v decembru i n naj t i ­ste, k i j i h bo zasačila p r i škodljivem delu, ostro kaznuje!

Ivan Ho tko

Panter napadel gozdarja

Z D A tako fotografirati, da b i bi lo v i d e t i , * 0 1 da se je obe­s i l . T oda » a| a < < ' T n u n - uspela i n Forestei ->e P r i tem izgu­b i l življenj'-

S p r i j a t ( 1 J e m . Prav tako devetnajsti*™1*? Stephanom S u c h e r j e m , s t a P r ip rav i l a na­slednjo ig f : Forester je sto­p i l na po t f o v avtomobi la i n si oko l i v ? t u 0 D e s i l zanko, vrv pa je M t r d i l na strop garaže.

D a b i bi) s . l i k a v i d e t i bolj »realistični J? Sucher avto malo o d i W : m l ' d a ^ a n e b i bi lo v i d e t i 1 ' 3 s l l k l - T ° d a Fo-resteru je P J f m spodrsni lo i n je mrt f obv:sel na v rv i . Poskus i , d* b l g a oživili, se niso posred 1 4

zaposl i l p r i železnici. O d tam me je zaneslo v kočevski rud­n ik V Kočevju sem preživel nekaj let in se oženil. Z ženo sva potem odšla na Nemško. V Nemčiji sem garal v rud­n i k i h enajst let. V zakonu sem dob i l pet otrok, trije so še živi — sin in dve hčerki.«

Vojaško suknjo je nos i l šest let, od tega štiri v vojni . K o t starejši vojak je b i l bolj v zaledju — v Gor i c i i n na Romunskem. Po vojni 1918 se je za stalno naselilj v R ibn i ­c i , kjer je začel tesarit i . Plen-kačo je vihtel skoraj 50 let. Osem z im je tesari l po hrva­ških gozdovih-v družbi s po-toškimi »Hrvatarji«, drugače je delal v domačem kra ju , »še to zapišite«, je rek la nje­gova žena Ivana, »da je celo z 90. let i imel še plenkačo v rokah in je tesal pragove ob železnici v Ribnici.«

V življenju Tomšič n i b i l n iko l i bo lan, pa je b i l k l jub temu dvakrat v bolnišnici: pr­vič zato, ker ga je povozi l av­to, drugič zato, ker s i je p r i padcu po lomi l kost i . Zmerno življenje (jej in p i j , ko l ikor je potrebno! — je tudi nje­govo reklo) in gibanje ga je pr ivedlo do takšne starost i . Še zdaj si rad vzame pot pod noge. Dela »spine« za klobase i n j i h prodaja. Z ženo dobi­vata pokojn ino, on 31.000, ona nekaj manj , in j i m a n i nobe­ne sile.

Alo jz Tomšič n i edini iz ro-dovine, k i je dočakal tako za­vidl j ivo visoko starost, saj je bi lo njegovemu očetu 95, se­s t r i pa 96 let, ko sta umr l a .

Vsako leto obišče svoj rod­n i k ra j , pa tudi v L jubl jani se rad ustavi Zadnjič se m u je v l jub l janski veleblagovni­c i p r imer i l o nekaj, česar ne more pozabit i . Nagovor i l je »elegantnega gospoda«, ker pa je b i l ta tiho, se je šele zavedel, da je ogovarjal lut­k o . . .

K . O R A 2 E M

MAŠČEVAL S E J E Norveški obr tn ik K a r i Han-

sen se je p r i občinskih obla­steh štirikrat brezuspešno pritožil zaradi v isoko odmer­jenega davka. Nazadnje je sk len i l , da se bo davčni upra­v i svojevrstno maščeval. 1500 k r o n — tolikšen davek je mora l namreč plačati — je pr inese l na občinsko blagajno v samem drobižu.

»še n i ko l i m i n i nudi lo pla­čevanje davka takšnega zado­voljstva,« pripoveduje Han-sen. »Lepo je bi lo gledati vse uslužbence, kako štejejo dro­biž, k i sem ga prinesel.«

It " r J I T U R I S T

^Mf^ B R E Ž I C E času vam oskrbimo

pone 'iste s potrebnimi vizumi!

Pod planino Bataga v sov­je tskem Tadžikistanu je šel gozdar Tagajnazar Bulbajev pogledat mlado kločičevje, ko ga je od zadaj napadel pan­ter. Z os t r im i k r emp l j i i n zobmi m u je razpara l plašč, k i je b i l na srečo podložen s k r znom. Logar se je k l jub h u d i m bolečinam z močnim

Kmalu naša nova, zanimiva

slikanica!

zamahom osvobodi l prvega objema zveri .

Panter se je že pr iprav l ja l na nov napad, ko je Tagaj-nazar ju uspelo pr i je t i za pu­ško, k i jo je ob prvem napa­d u i zgubi l . Us t re l i l je. Zver ga je znova napadla, toda z dru­g im stre lom jo je logar po­d r l :

To vest je objavi la sovjet­ska agencija T A S S i n pr i ­pomni la , da živijo snežni panter j i v glavnem v plani­nah P a m i r a i n G isara , ter j i h le redko srečajo v neposred­n i bližini nasel jenih do l in .

\

j NAJBOLJŠIM: SE [POSEBNE MGBM g

I z t e d n a v t e d e n narašča števi lo n o -| v i n naročn ikov našega medobč inskega S g l a s i l a S Z D L , največ z a s l u g z a t a k o raz -• . v e s e l j i v o d v i g a n j e D O L E N J S K E G A L I ­JI S T A p a i m a j o p r i z a d e v n i p i smonoše i n g d r u g i uslužbenci s k o r a j v s e h pošt n a p področ ju naših 9. občin. I z d a j a t e l j s k i % sve t t e r uredništvo i n u p r a v a D O L E N J -• S K E G A L I S T A s t a z a t o s k l e n i l a , d a bo -8 s t a t u d i l e t o s t o i z r e d n o p r i z a d e v a n j e •J p r i šir jenju socialističnega t i s k a še po -g s ebe j n a g r a d i l a :

S p ismonoše i n uslužbenci pošt n a področ ju 9 občin D o l e n j s k e , B e l e k r a j i n e , S p o d . P o s a v j a i n kočevsko r ibniške d o l i n e , k i b o d o p r i d o b i l i v v d e c e m b r u 1965 i n j a n u a r j u 1966 n a j v e č naročn ikov z a D O L E N J -

| S K I L I S T , b o d o n a g r a j e n i v f e b r u ­a r j u 1966 z n a s l e d n j i m i p o s e b n i m i n a g r a d a m i :

1. m o p e d

I 2. k o l o 3. k o l o 4. 30.000 dinarjev 5. 25.000 dinarjev ' 6. 20.000 dinarjev

Šest n a g r a d j e t o r e j p r i p r a v l j e n i h z a najv iš je števi lo n o v o p r i d o b l j e n i h naroč­n i k o v ; r a z d e l j e n e b o d o p o s t a n j u d n e , 31. j a n u a r j a 1966 ( v e l j a v e n b o o d d a j n i žig p o š t e ! ) . — V s i p i smonoše i n d r u g i uslužbenci pošt b o d o k a k o r v d e c e m b r u t u d i v j a n u a r j u d o b i l i običajne d e n a r n e n a g r a d i z a n o v e naročnike , g o r n j e po ­s ebne n a g r a d e p a n a j j i h s p o d b u d i j o k m e d s e b o j n e m u t e k m o v a n j u p r i razšir­j a n j u social ist ičnega t i s k a n a našem ož­j e m področ ju .

V V S A K O H I Š O D O L E N J S K I L I S T ! Uredniš tvo i n u p r a v a

D o l e n j s k e g a l i s t a *

. I a « g a t o r i r " • Georgie Mississin • • J e P n š e l v londonski živalski vrt z 0 « K solze J a — vzdihuje in pretaka prave k r o k o d i l i l j U f i 0 j ' " A b c e s v gobcu je napravil iz krvoloČU'acienta - ^ I .Pohlevnega bolnika. Za nena­vadnega 1 j m . ~ J r b l 24-letni čuvaj Roger Inslead. Vsako )v' da m , L C f e tv<>rbo in vsako jutro tvega,

m u °stene roka v g o b c u . . .

S M E H S T O L E T I J D v a j s e t l e t n i nemški p i s a t e l j L u d v v i g B o r n e

j e b i l v družbi starejših g o s p o d o v . E d e n i z m e d n j i h j e t r d i l , d a so n j e g o v i n a z o r i e d i n o p r a v i l n i , B o r n e p a m u je u g o v a r j a l . Ogorčeni d i s k u t a n t se j e r a z h u d i l i n z a v p i l :

»Molč i te , mladenič! K o s e m b i l v vaših le­t i h , s e m b i l še osel ! «

B o r n e m u j e l a k o n s k o o d g o v o r i l : » Po t em ste p a ze lo d o b r o o h r a n j e n i , go­

spod ! «

B o r n e n i n i t i p r e d s m r t j o i z g u b i l svo j e do- f b r e vo l j e . N a d a n n j egove s m r t i m u je zd ra v - | n i k d e j a l : /

»Kaše l j v a s danes bo l j utruja.« » T o je p a čudno, sa j s e m se ce l o noč v a d i l |

v kašljanju,« m u je o d v r n i l p i s a t e l j s s l abo t - I n i m g l a s o m .

*

P e s n i k U h l a n d j e b i l ze lo molčeč t u d i na - I s p r o t i s v o j i družini. C e l o v p i s m i h , k o l i k o r j i h i j e n a p i s a l domačim, j e b i l ze lo r e d k o b e s e d e n . I Z a t o j e n j e g o v a žena nekoč d e j a l a :

»Vse s t v a r i n a s v e t u i m a j o dve s t r a n i , le 1 p i s m a m o j e g a moža i m a j o s a m o p o eno 1 stran.«

K o so k o o i i k a W e n z l a S c h o l z a v r e v o l u c i j - | s k e m l e t u 1848 vprašali, k a j j e s t o r i l z a d o m o - j v i n o , j e d e j a l :

»Trese l s e m se z a domov ino . «

F i l o z o f a p ^ i r r n z m a S c h o p e n h a u e r j a s o i vprašali, k d o j e pametnejši , ženske a l i moški . I O d g o v o r i l j e k r a t k o :

»Seveda so ženske pametnejše. « Ženske so p l o s k a l e tej i z j a v i z n a n e g a sovraž-

I n i k a žensk, d o k l e r ga n i e n a vprašala: »Zakaj pa? « »Zato , k e r s t o p a j o v z a k o n z moškimi . M o -

1 ški so m a n j p a m e t n i p r a v za t o , k e r s k l e p a j o i z vezo z ženskami.«

milllll!l!!!ll!!!ll!l!l!ll[l!lil!!lll!l!l!lll!lllll{

Mdigre/'%m S A l i s i j e t r o j i c a , k i j e p r e d

hišo stražila, l a h k o p r eds t a v ­l j a l a , d a s t v a r i v notranjšči­n i p o t e k a j o t a k o l e ?

N a z a d n j e j e p o s t o p n i c a h prišla L u c i l i j a i n b i l a j e či­s to takšna k o t n j e n a s e s t r a , s a m o b o l j s u h a , b o l j o g l a t a . T u d i o n a j e k o m i s a r j u p r i ­voščila s a m o k r a t e k p o g l e d i n k r e n i l a n a r a v n o s t p r o t i e n i o d i g r a l n i h m i z i c .

— Začnemo? — j e vpraša­la .

P o t e m j e neodločno p o k a ­z a l a n a M a i g r e t a :

— A l i o n i g r a ? — N e — K d o to re j i g r a ? Z a k a j

ste m e p o k l i c a l i ? — A l a i n j e šel p o ženo. — N j e ne bo . — Z a k a j ? — K e r i m a spet n e v r a l g i j o .

O t r o c i so b i l i ves večer ne­z n o s n i . V z g o j i t e l j i c a j e od ­p o v e d a l a i n odšla. Z dojenč­k o m se u k v a r j a J e a n n e . . .

H u b e r t V e r n o u x s i j e ob­r i s a l pot.,

— A l a n i j o bo p r e g o v o r i l . P o t e m se j e o b r n i l k M a i -

g r e t u : — N i m i z n a n o , a l i i m a t e

o t r o k e . B r e z d v o m a j e v ve l i ­k i h družinah z m e r o m t a k o l e . V s a k d o hoče p o svo j e . V s a k ­d o i m a svo je o p r a v k e , svo je želje . . .

I m e l j e p r a v : A l a i n j e p r i ­p e l j a l ženo s s ebo j , b i l a j e ne­i z r a z i t a , n e k a m z a v a l j e n a , z očmi rdečimi o d j o k a .

— O p r o s t i t e m i . . . — je re­k l a t a s t u . — O t r o c i so m e iz­mučili.

— T o r e j je v z g o j i t e l j i c a . . . — O t e m se p o m e n i m o j u ­

t r i . — K o m i s a r M a i g r e t . . . — M e vese l i . T a m u je p o m o l i l a r o k o ,

v e n d a r je b i l a to m r t v a r o k a , b r e z t o p l i n e .

— B o m o i g r a l i ? — B o m o . — K d o ? — S t e prepričani, k o m i s a r ,

d a ne želite i g r a t i z n a m i ? — P o p o l n o m a . J u l i e n C h a b o t j e že sede l

i n k o t z a u p e n p r i j a t e l j druži­ne mešal k a r t e , j i h p o k l a d a l p o s r e d i ze l enega p r t a .

— V i vlečete, L u c i l i j a . O b r n i l a j e k r a l j a , n j e n s v a k

f an t a . S o d n i k i n A l a i n o v a že­n a s t a p o t e g n i l a t r o j k o i n sed­m i c o .

— M i d v a s v a s k u p a j . T r a j a l o j e s k o r a j p o l u r e ,

a m p a k slednjič so le p o s e d l i . M a t i I z a b e l a V e r n o u x v svo­j e m k o t u n i p o g l e d a l a n i k o ­gar . M a i g r e t se j e u s e d e l v s t r a n z a H u b e r t a V e r n o u x a i n v i d e l j e h k r a t i , k a k o i g r a o n i n k a k o n j e g o v a s n a h a .

— N a p r e j . / — Kr i ž .

— N a p r e j . — S r c e . D o k t o r je o s t a l p o k o n c i i n

se držal, k o t d a ne ve, k a m b i se d e l . V s i so b i l i v z a u k a z a ­n i službi. H u b e r t V e r n o u x j i h

j e z b r a l , s k o r a j s s i l o , d a b i o b v a r o v a l v hiši v i d e z n o r ­m a l n e g a življenja, m o r e b i t i posebe j z a k o m i s a r j a .

— N o , k a j j e , H u b e r t ? S v a k i n j a , k i j e b i l a n j e g o v a

s o i g r a l k a , g a j e o p o m n i l a k r e d u .

— O p r o s t i t e ! . . . D v a k r i ­ža . . .

— S t e prepričani, d a v a m n i t r e b a reči t r i ? N a p o v e d a l a s e m s r c e n a vaš križ, k a r po­m e n i , d a i m a m vsa j d v a i n p o l . . .

V t e m t r e n u t k u se j e M a i ­gret začel navdušeno z a n i m a ­t i z a p a r t i j o . N e z a i g r o sa­m o , pač p a z a t i s t o , k a r m u je o d k r i v a l a o značaju i g r a l ­cev.

N j e g o v p r i j a t e l j C h a b o t n a p r i m e r je b i l r e d e n k o t me-t r o n o m , n a p o v e d o v a l j e na ­t a n k o t a k o , k o t j e b i l o t r e b a , b r e z d r z n o s t i i n p r a v t a k o b r e z plašnosti. K a d a r j e p r i ­šel n a v r s t o , j e m i r n o s t o r i l svo je , n i k o l i n i s o i g r a l k e opo­m i n j a l . P r a v z a p r a v p a m u je v e n d a r l e šinila čez o b r a z sen­c a ne j evo l j e , k a d a r m l a d a že­n a n a n j e govo k a r t o n i v r g l a p r a v e .

— O p r o s t i t e m i , p r o s i m . M o ­r a l a b i o d g o v o r i t i s p i k o v o t r o j k o .

— N ič z a to . Sa j n i s t e m o ­g l i v ede t i , k a j i m a m v r o k i .

ž e k o so i g r a l i tretjič, j e n a p o v e d a l , d a p o b e r e vse k a r ­te r a z e n zadn j e , k a r se m u je posreči lo, p o t e m se j e o p r a ­viči l :

— B i l o j e preveč l a h k o . L a h ­k o s e m o p r a v i l s a m . •*

M l a d a žena j e b i l a r a z t r e ­sena , poskušala se j e z b r a t i i n k a d a r je b i l a n a v r s t i , se j e o z i r a l a o k o l i sebe, k o t d a p r o ­s i z a pomoč. Včasih se j e obr ­n i l a k M a i g r e t u s p r s t i n a k a ­t e r i o d k a r t i n ga vprašala z a svet .

N i m a r a l a bridža, t u j e b i ­l a s a m o za to , k e r j e b i l o po­t r e b n o , d a j e b i l a z a četrtega i g r a l c a .

L u c i l i j a p a j e n a s p r o t n o s s v o j o o s e b n o s t j o g o s p o d o v a l a n a d o m i z j e m . O n a j e p o vsa­k i važni p o t e z i tolmačila p a r ­t i j o i n d e l a l a g r e n k o - p r i j a z n e p r i p o m b e .

— K o j e že J a n n e napove ­d a l a dve s r c i , b i v i m o r a l i ve­de t i , s k a t e r o k a r t o b i j o l ah ­k o p r e s t r e g l i . Sa j j e m o r a l a i m e t i ' srčno d a m o . K a z a l o je , k o t d a n j ene m a l e črne oči v i ­d i j o s k o z i k a r t e .

— K a j v a m j e d a n e s , H u ­b e r t ?

— S a j . . . — I g ra t e k o t začetnik. Sa j

v e n d a r slišite n a p o v e d i . S t r o j k o b i l a h k o d o b i l a b r e z a d u t a , v i p a i g r a t e n a štiri križe, k i v a m nič ne p o m a g a ­j o .

— Pr ičakoval s e m , d a bo­ste p o v e d a l i . . .

— N i b i l a m o j a s t v a r , pove­d a t i v a m o s v o j i h k a r t a h . V i b i m o r a l i . . .

*. XX XXXXXX XXX>. XX XXX IOOOOOOC XXX>XXJOOtXJOOOtXXXJOtXXXXXXXXXx:XXX.XXX>CXXJtXXXXXXXXXXX JCXX> AJOOUC CXXXX.XXX~)

FANTAZIJA

xraxxKxx>o<x<»oooocxxxxx3^^

Malo pritožb K o m i s i j a za prošnje in pr i ­

tožbe p r i občinski skupščini R i b n i c a je poročala na zadnj i občinski seji, da se je od 1. januar ja do 21. decembra 1965 pritožilo 17 občanov, štirje so se pritožili na Generalni sekretariat predsednika repu­bl ike , 11 na U r a d za prošnje i n pritožbe p r i Izvršnem ^ye-tu S R Slovenije, le dva pa na Komis i j o za vloge i n pritožbe p r i ObS R ibn i ca . Občani R ib ­nice se torej ne pritožujejo pogosto, žal pa vse prerad i naslavljajo pritožbe na repub­liške i n zvezne organe. Neza­upanje do občinske komisi je n ima prave osnove, saj je prav občinska komis i j a za s t rank i ugodno rešila obe na­njo naslovl jeni pritožbi, ra­zen tega pa je dob i la v reše­vanje tudi vse pritožbe, k i so j i h občani naslavl ja l i na višje organe.

NOVI ODLOKI Občinska skupščina R ibn i ­

ca je na zadnj i seji sprejela več odlokov: o ustanovitv i novega stanovanjskega pod­jetja, o i zdatk ih za potne stroške, k i se priznajo med materialne stroške, o občin­skem prometnem davku, o začasnem f inanciranju pro­računskih potreb za prvo tromesečje 19fi«, o prenosu sredstev stanovanjskega skla­da na Komuna lno banko, več odlokov o občinskih sk lad ih in še nekatere druge. Po­drobneje o n j ih ne bomo poročali na tej strani , ke r bodo objavl jeni v naši pr i ­logi — v Uradnem vestniku Dolenjske.

N A Z A D N J I S E J I O B Č I N S K E S K U P Š Č I N E

Z GOZDOVI GOSPODARI KGP Občinska skupščina R ibn i ­

ca je na zadnj i sej i z ma­lenkostn imi dopo ln i tvami po­t rd i la predložene pogodbe oz i roma dogovor o upravl ja­n ju i n gospodarjenju z gozdo­v i na V I . ribniškem gozdnem območju. Dogovor določa, da sprejme vse gozdove v gospo­darjenje K G P Kočevje, k i mo­ra izdelat i p lan o izkorišča­nju gozdov in sp loh gospo-darrjeniju z n j im i . Dogovor

Ukinjeni skladi N a zadnj i seji je občinska

skupščina R ibn i ca u k i n i l a sklade, k i so b i h f inancirani iz občinskega proračuna a l i pa j i h je b i lo potrebno uk in i ­t i zaradi nov ih predpisov. Ta­ko so u k i n i l i občinski i n med­občinski gozdni sk lad , sk lad za urejanje kmet i j sk ih in gozdnih površin, sk lad za ku l turo in telesno vzgojo, sklad za borce in stanovanj­sk i sk lad. V občini imajo se­daj še šolski sk lad , sk lad skupn ih rezerv, sk l ad za od­plačevanje odškodnin za tu- 1

berkulozne živali, cestni sk lad , komuna ln i sk lad i n sk lad za nacional iz irane ne­premičnine.

Skočnina dražja Skupščina občine R ibn ica je

sprejela na zadnj i seji odlok, po katerem bo znašala letos pavšalna skočnina 3200 d in a l i 1200 d i n več kot lan i . Od­born ik i so imel i nekatere pr i ­pombe na osemenjevalno službo, k i je precej neredna.

predvideva še, da se gozdni obrat v Grčarfčah združi z ribniškim, da ostanejo vsa sredstva, k i so ustvarjena na tem področju tudi tukaj , da mora K G P dajati finačne ob­račune v vednost tudi občini, da K G P zagotovi hlodovino I N L E S in kmetom ter da bo­do kmetje zastopani v s a m o ­upravn ih organih K G P za rib­niško gozdno območje.

Odborn ik i so razpravl ja l i predvsem, za ko l iko let naj

Zakaj plačujejo več davka?

Mnog i las tn ik i zemljišč iz Dolenje vasi p r i R i bn i c i niso zadovoljni s sedanjo razpore­ditvi jo zemljišč v k. o. Dole­nja vas. Zarad i neugodne le­ge zemljišč in čestih poplav menijo, da b i mora l i ta zem­ljišča drugače kva l i f i c i rat i .

K e r se davek od zemljišč odreja po katastrskem dohod­k u oz i roma na podlagi k lasi ­f ikacije zemljišč, plačujejo v Dolenj i vasi mnogo več dav­ka kot las tn ik i zemljišč v so­sednjih katast rsk ih občinah. Občani menijo, da b i mora l i to stvar vendarle že enkrat uredi t i . V . D.

Volitve in imenovanja N a fcadnji seji je občinska

skupščina R i b n i c a i zvo l i la a l i imenovala već občanov v razne samoupravne organe oz i roma na delovna mesta.

V skupščino zavarovalne skupnost i Ljubljana-Bežigrad je imenovala V i n k a Kersniča iz R ibnice .

V poravnaln i svet Loškega potoka je imenovala Jožeta Košmrlja iz H r i b a 3.

V komis i jo za pomoč de­l ovn im organizaci jam p r i

Dedek Mraz na Poljanah

26. decembra ob 15. u r i je de­dek Mraz obiskal otroke v šoli na V e l i k i h Pol janah. Učenci so ob tej priložnosti pr ikaza l i igrico o osmem škratu, zapeli i n zaplesa­l i ko lo . Dedek Mraz j i h je razve­sel i l s po ln im košem dar i l , k i so j i h kup i l i starši sami . N a prire­ditev je prišlo precej l judi i n so b i l i zadovol jni . V nevoljo j i h je spravi l šepet o uk in i t v i šole, ven­dar menijo, da b i mora la na Po­l janah ostati vsaj še 1. i n 2. raz­red.

vsklajevanju statutov je sku­pščina imenovala: Alo jza Ce­sarica, Ferd inanda Nosana, Andreja Tomšiča, E d a Krža-na in K a r l a Oražma.

V komis i j i za l ikv idaci jo stanovanjskega sklada je skupščina imenovala: Olgo Košir, Staneta Goršiča in K a r l a Oražma.

Za tajnico komis i je za proš-šnje i n pritožbe p r i skupšči­n i občine R ibn i ca je skupšči­na imenovala Bredo Oražem.

V komis i jo za razpis de­lovnih mest direktorjev je imenovala skupščina Jožeta Pužlja, K a r l a Oražma in Ja­neza češarka (preostale t r i člane imenujejo delavski sve­t i pr izadet ih delovnih orga nizaci j ) .

Za gradbenega inšpektorja je skupščina imenovala Jane­za Goršela-

Za gozdarskega inšpektorja je b i l imenovan inž. Janez Lapajne.

RIBNIŠKA KRONIKA • Na nedavni seji sveta z;»

družbeni plan in finance občine R ibn ica so razpravl jal i o odloku o začasnem f inanciranju proračun-sk ih potreb občine R ibn i ca za čas od 1. januarja do 31. mar­ca 1966 ter o odloku o občinskem prometnem davku v občini R ibn i ­ca. .

Svet je imel veliko delo z re­ševanjem prošenj davčnih zave­zancev na dohodke od kmeti jstva, poseka lesa in razreza lesa. L jud­je so se že kar preveč navadi l i na ugodnosti, k i j i m j ih daje občina in je zato teh prošenj vedno več; med n j im i so Uidi tak i , k i nimajo pogojev za oprostitev. Zato je svet sk leni l , da bodo v bodoče mer i la pr i znižanju al i oprostitvi davščin ostrejša. Govor i l i so tudi o zadevah splošnega ljudskega premoženja in razpravl jal i o sk la . d ih občine R ibn ica .

• V našem l istu smo pred dnevi poročali o porastu mladin­skega k r im ina la v ribniški obči­n i . Prav o tem vprašanju je pred k ra tk im razpravl jal svet za social­no varstvo družine. Ugotov i l i so, da so i/7Tok! Ta nastajanje mla-

daijo gozdove v gospodarjenje K G P i n kako usk lad i t i inte­rese K G P , lesne industr i je i n lastnikov gozdov. V delav­skem svetu za to gozdno ob­močje bo 15 kmetov i n 10 čla­nov ko lekt iva K G P . Nekater i odborn ik i so sicer dvomi l i , "a se bo ta samouprava ob­

nesla, ker imajo menda sla­be izkušnje z razn imi koope­ran tsk im i sveti i n nekater imi d rug imi samoupravn imi orga­n i .

Odbo rn ik i so predlagal i še nekatere dopolnitve pogodbe s K G P , k i pa bistveno niso spremenile osnutka pogodbe, k i j i m je b i la predložena.

Z d r a v s t v e n i d o m R i b n i c a j e z g r a d i l štiridružinsko s ta­n o v a n j s k o p o s l o p j e v R i b n i c i . N o v i s t a n o v a l c i so se že

v s e l i l i . ( F o t o : D . M o h a r )

dtnskih prestopkov mnogostran-sk i . Za odpravo tega zla je po­trebno skrbno in odgovorno de­lo, k i ga pa ne more opravit i samo referent za socialno skrb­stvo na občini. Zato so izvo l i l i štiričlansko komisi jo , k! jo se­stavljajo ljudje, k i se razumejo na vzgojna vprašanja mladine, z nalogo da bo izdelala program za delo z mlad inc i .

ta Teksti lna tovarna Zapuže z Gorenjskega namerava gradit i v bližini doma na Travni gori po­čitniški dom. To namero je t r eb i pozdravit i . Dom bo namenjen za rekreacijo njihovega kolekt iva. Prav b i b i lo , da b i se po tem podjetju zgledovalo še kako po­djetje iz Slovenije, saj je Trav­na gora postala že pojem za tu­ristični kra j .

E3 Na nedavni seji občinske skupščine R ibn ica so potrd i l i statute štrih krajevnih skupnost i : R ibn ica , K S Sodražica, K S Loški potok in K S Grčarice. Statute drugih krajevnih skupnosti (vseh je petnajst) bodo potrd i l i na pr i ­hodnji seji. Odborn ik i so prav-tako sprejeli odlok o krajevnih skuonostih v obč'ni R ibn ica .

N a zadnj i seji občinske skupščine R ibn i ca so odbor­n i k i soglasno izglasovali predlog o ustanovitv i stano-vanjsko-komunalnega podjetja občine R ibn ica . K e r je »Ko­munala« doslej delovala kot samostojno podjetje, m o r a zato dat i svoj pr istanek za združitev oz. vključitev v stanovanjsko podjetje kolek­tiv »Komunale«. To bodo sto­r i l i v teh dneh. Stanovanjsko

Istanovili s@ stanovanj* ptiitp podjetje je začelo redno de­lat i 1. januarja 1966. Za vršil­ca dolžnosti d i rektor ja no­vega podjetja je b i l imeno­van Stane Gortšič, k i bo opravl ja l te posle do razpi­sa oz. imenovanja direktor­ja. V zvezi z ustanovitvi jo stanovanjskega podjetja so odborn ik i sprejel i več od­lokov, tako med drug im od­lok o višini amortizaci je sta­novanjskih hiš, s ka te r im i bo upravl ja lo podjetje. Dolo­čili so tudi amort izaci jo, k i znaša za stavbe, stare 100 let, 1%, zgradbe, stare 80 let, l,25o/o in za zgradbe, stare 50 let, 2°'o amortizacije. Sprejet je b i l še odlok o določitvi navišje najemnine, odlok o subvencioniranju stanovanj ter odlok o popisu stanovanj in vrednosti stanovanj.

Precej je bi lo živahno, ko so razpravl ja l i o določitvi valor iz irane vrednosti točke, k i je podlaga p r i določitvi višine stanarine. Vrednost točke so določili na 900 d in . Stanovanjsko podjetje bo

R e z a n les i z I N L E S O V I H skladišč gre d o b r o v d e n a r i n z a dev i ze t u d i v i z v o z ( F o t o : D r a g o M o h a r , R i b n i c a )

Režijski odbor za TV pretvornik Kra jevna skupnost Sodraži­

ca je zgradi la T V pretvornik, o katerem smo že poročali. Pokazalo pa se je, da b i bi lo mogoče pretvornik izboljšati, tako da b i izboljšali sprejem

v še nekater ih vaseh v ribni­ški do l in i in seveda tudi v R ibn i c i . Občinska skupščina R ibn ica je na zadnji seji že imenovala posebni režijski odbor za gradnjo oz i roma iz­boljšavo T V pretvornika za Sodražico in R ibn ico . V od­boru so: R u d i Lovšin, Ivan Petrič i n Dani lo šolar iz So-dražice ter Lojze Lesar in Zvone Kličko iz R ibnice .

Kaj je z avtobusnimi postajališči?

Ob kočevski cesti se vsak dan zbere vedno več potni­kov, k i čakajo na avtobuse za obe smer i . Močno promet­na postajališča bo naposled le treba opremi t i z zapr t im i prostor i , da bodo ljudje ča-Icaii na suhem. V Or tneku sta taki postajališči ob drevore­du in star i čuvajnici. Z manj­šo podporo l jubl janskega po­djetja S A P in sodelovanjem občanov b i spomladi že lah­ko uresničili zamisel . M o r d a se nas bo spomni l tud i dedek Mraz .

Določene najnižje nagrade vajencev Odlok o najnižjih mesečnih

nagradah za vajence je občin­ska skupščina R ibn i ca že sprejela. K o t smo že poroča­l i , je lahko najnižja nagrada v prvem učnem letu 12.000 dinarjev, v drugem 15.000 d in in v tretjem 20.000 d in . De­lovne organizacije in zasebni obr tn ik i , k i imajo vajence na hran i , na stanovanju a l i pa j i m dajejcu,obleko, lahko na ta račun vajensko nagrado znižajo, vendar največ za 40 odstotkov.

Nejasnosti v stano­vanjskem vprašanju

L ikv idac i j ska komis i ja sta­novanjskega sklada ribniške občine je na p rv i seji nedav­no obravnavala nejasnosti ob prenosu dejavnosti stanovanj­skega sklada na stanovanjsko podjetje. Stanovanjsko pod­jetje bo predvidoma začelo delati v začetku januarja, za­to naj b i do takrat prišli na dan s čistimi računi.

V rezervnem skladu je 14 milijonov

P r i občinski skupščini v R i b n i c i je rezervni sk lad go­spodarsk ih organizaci j . Vanj se stekajo sredstva gospodar­sk ih organizaci j , zato te lah­ko tud i zaprosijo za posoji lo. Sk l ad premore trenutno 14 mi l i jonov dinarjev.

imelo vel iko dela, saj bo opravl jalo razen svoje osnov­ne dejavnosti tud i druga de­la, imelo bo nadzor nad sta­novanjsko izgradnjo, pr i ­pravl jalo bo dokumentaci jo v zvezd z izdajo l okac i j sk ih dovoljenj stanovanjske grad­nje, urbanistično ureditev i td. Podjetje namerava vkl ju­čiti v svojo dejavnost tudi servise kot na pr imer grad­beni servis, vodnoinštalater-sk i , k l eparsk i i n po potrebi tudi druge servise.

—T

Štiri krajevne skupnosti za skupno

pokopališče Pokopališče v Hrovači leži

na območju ribniške krajev­ne skupnost i , na njem pa po­kopavajo umr le tud i občani krajevnih skupnost i v Dole­n j ih Lazah, B u k o v i c i in Gor i ­c i vasi. Predstavn ik i štirih kra jevnih skupnost i se bodo v k ra tkem pomeni l i o tem, kako bodo pokopališče ure­d i l i s skupn im i močmi.

Do'enja vas bo brez krajevnega urada

Občinska skupščina v Rib­n ic i je sk leni la , da bo s 1. J a n u a r j e m 1966 uk in i l a kra­jevni urad v Dolenj i vasi p r i R ibn i c i , njegove naloge pa bodo poslej opravl ja l i ustrez­n i skupščinski organi. Do te odločitve je skupščino pr i ­vedla utemeljitev, da k ra j i na območju krajevnega ura­da v Dolenj i vasi nimajo do­b r ih prometn ih zvez. Prebi­valstvo je o tem razpravl ja lo in meni , naj b i krajevni u r ad vsaj od časa do časa še de­

lal

Jožetu Ovnu v spomin

Nekaj dni pred novim letom so v Ribnici pokopali znane­ga družbenega delavca in no­silca partizanske spomenice 1941 Jožeta Ovna. Pokojni Oven se je rodil pre 58 leti v vasi Pečki pri Robu na Do­lenjskem. Ker so bili starši revni, si je moral že kot otrok služiti kruh. Z 18 leti je šel na delo v Francijo. Tu se je družil z naprednimi ljudmi. Ko se je vrnil do­mov, je napredne ideje, ki si jih je navzel, širil med rojaki. Zato ga je začetek sovražne okupacije leta 1941 našel pripravljenega. Njego­vo delovanje ni moglo ostati skrito Italijanom, zato so ga aretirali in kasneje internira­li v Južno Italijo Se W4J leta. Iz Italije se je vrnil leta 1944 in se vključil v operativno enoto NOV.

Tako med vojno in po voj­ni je pokojni Oven zavze­mal odgovorne položaje. Bil je tovariški in je človeku rad pomagal, če ne drugače z nasvetom. Mnogi se ga bodo spominjali kot aktivnega funkcionarja v družbeno po­litičnih organizacijah.

Bil je skrben oče svoji družini; v zakonu se mu je rodilo troje otrok, ki jih je »zaajal v naprednem duhu. Zato sočustvujemo z družino ob tej težki izgubi.

Na njegovi zadnji poti ga ie spremilo veliko ljudi, kar -»'e najboljši dokaz, kake ie bH Jože Oven čislan in sr>o-Hovan med ljudmi. Njegov skomin bo dolgo ostal med vami.

P R E D O B Č I N S K O K O N F E R E N C O S Z D L

Je občan že pravi samoupravljavec? Do kje se je razvi lo druž­

beno samoupravl janje, bodo skušali ugotovit i delegati i n gostje na občinski konferen­c i S Z D L v Kočevju, k i bo 14. januarja. Referat »Socialistič­na zveza v razvoju družbene­ga samoupravljanja« bo po-

V kratkem hladilnica kruha

Pred k ra tk im so pisarno in del skladišča Pekarije i n slaščičarne Kočevje presel i l i v prenovljene prostore, iz kater ih se je izseli la prodajalna Državne založbe Slo­venije. Prostore bivše pisarne in skladišča pa že preurejajo v novo slaščičarno, medtem ko bodo v prostor ih stare slaščičarne uredi­l i h ladi lnico kruha , k i je do slej niso ime l i . Pekari ja je pred krat­k i m kup i l a tudi nov stroj za ob­likovanje testa. Vsa ta moderni­zacija bo veljala predvidoma oko­l i 4 mil i jone dinarjev.

Z dobro voljo nas je učila

V Kočevju je b i l prejšnji teden konec tečaja za kroje­nje i n šivanje. P r i r ed i l a ga je tovarna šivalnih strojev BA-G A T iz Zadra. M e d kočevski­m i ženami in deklet i je b i lo vel iko zanimanja za ta tečaj, k i je trajal skoraj 5 mese­cev, pouk pa je potekal tudi v treh izmenah na dan. Te­čajnice smo se vel iko nauči­le, znanje pa bomo lahko s p r i d o m porabi le v svoj ih do­mov ih . Zahval jujemo se uči­tel j ic i , k i nam je vztrajno, požrtvovalno in vedno dobre volje ter razpoložena razlaga­la gradivo. Upamo, da se bo s nodobnim tečajem kma lu

' spet v rn i l a med nas! Tečajnice

OTROCI SO POŠTENI!

V* četrtek, 9. decembra, so se učenci iz Stare cerkve pri­peljali z avtobusom v Ko­čevje v šolo. Ker jc bilo do pričetka pouka še dovolj ča­sa, je nekaj učenk, odšlo v pe­karno po kruh. Med njimi so bile Cvetka Janež, Anica Po-ropat in Olga Horvat iz Sta­re cerkve.

Ko so v vrsti čakale na kruh, so na tleh zagledale šnr) tisočakov. Brez obotav­ljanja so pobrale denar in ga odnesle na postajo LM. De-g v r n t miličnik je denar pre­štet in ugotovil, da so našle 23 tisočakov.

Lep j>rimer poštenosti vse­kakor zasluži pohvalo!

I. S.

Kombi no naročiki Že vrsto let si prebivalc i

K o o r i v n i k a p r i Kočevju pr i ­zadevalo dobi t i vsaj občasne prometne zveze. 2e večkrat so poizkušali uvesti avtobus­no progo, toda po izkus i niso

"us-oeli, ker proga ne b i b i l a donosna

N a nedavnem razgovoru o prob lemih tega kra ja pa so občani predlagal i , naj b i uve­d l i prevoz z voz i lom komb i , kater i b i potnike voz i l po na­ročilu. V . D.

dal predsednik občinskega odbora S Z D L Stane Lavrič. V njem bo obravnaval pred­vsem razvoj i n pomanjkl j i ­vosti samoupravl janja v druž­benih službah in krajevnih

-v.pnostih.

Delavsko samoupravljanje je vsekakor bol j razvito ka­kor družbeno. Pro i zvodni de­lovni ko lekt iv i imajo na tem področju več izkušenj, saj je samoupravl janje v druž­benih službah novejše. Prav zato je tudj razuml j ivo , da se samoupravni organi druž­benih služb včasih še ne po-služijo dovolj svoj ih prav ic i n prepuščajo posamezne za­deve, za katere so pr is to jn i , v reševanje drug im organom.

Konferenca bo torej skušala ugotovit i , kako smo občani vpl iva l i na obl ikovanje sta­lišč in mnenj .

V občini je precej kmetov, zato bo konferenca skušala ugotovit i tudi razvoj samoup­ravl janja na vasi. Zadnje te­renske konference S Z D L so namreč pokazale, da imajo kmetje precej p r ipomb na razvoj kmet i jstva in gozdar­stva ter na delo krajevnih skupnost i .

Seveda bo konferenca po­skušala naj t i odgovor še na več vprašnj, predvsem pa s i bo prizadevala, da bo ugoto­v i la mesto i n vlogo S Z D L v vseh ob l ikah samoupravl ja­nja.

Sansprteeuek bo S odsl V decembru so b i l i zaključeni zbor i volivcev v

pro izva ja ln ih delovnih organizaci jah v kočevski občini. N a n j ih so vo l ivc i razprav l ja l i i n sjdepali predvsem o krajevnem samopr i spevku" za gradnjo nove osemletke v Kočevju. Od 4899 zaposlenih, k i stanujejo v občini, * se je zborov udeležilo 2840 volivcev.

Udeleženci zborov pa so se odločili tako: 937 j i h je glasovalo, da b i kra jevni samoprispevek znašal 3,5% od čistih osebnih dohodkov; 1636 j i h je glaso­valo, naj b i samoprispevek znašal 3 % ; 267 volivcev je bi lo p ro t i samopr ispevku oz i roma se je glaso­vanja vzdržalo. P ro t i samopr ispevku so glasovali predvsem vol ivc i iz Rudn ika , Inlesa (obrat Kočevje) i n Inkopa oz i roma Kov inar ja .

Skupščina občine je na zadnj i seji razpravl ja la o sk lep ih zborov volivcev i n skleni la , da bo v pr i^ hodnjem letu znašal krajevni samoprispevek za gradnjo nove osemletke v Kočevju 3 % .

DEL REZERV ŽE IZČRPAN

Svet za družbeni p lan in fi-nace p r i skupščini občine Ko ­čevje je obvesti l skupščino, da je dal soglasje za delno črpanje proračunske rezerve, k i znaša 23 mil i jonov d in . Od tega zneska je svet odobr i l , da se porab i skupno nekaj preko 9,5 mi l i jonov d in in si­cer za prekoračene postavke za f inanciranje sodišča, pra­vobrani lstva, . medobčinskih inšpekcijskih služb, Dolenj­skega l ista, regresa za mleko, bančnih stroškov, anuitete za zgradbo PTT , predvojaško vzgojo\ za zdravljenje nezava­rovanih občanov in za razne oskrbnine (za mladoletnike, odrasle i n umobolne) .

Telovadnica v kočevskem domu »Partizana« je prav gotovo ena najlepših na Dolenjskem in Kočevskem. Navzlic vsem prizadevanjem in dokazovanjem o po­trebnosti takih objektov pa še vedno gradimo vrsto šol brez telovadnic in osnovnih

prostorov za rekreacijo mladine!

Kovi katastrski podatki Sedanji zemljiški kataster

in zemljiška knjiga na Ko­čevskem zaradi mnogih spre­memb v času vojne in po njej ne dajeta točnih podat­kov. Zaradi tega so že pred štirimi leti pričeli z revizi­jo katastra.

Terenska dela, ki so jih opravili inženirji geodeti in geometri Geodetskega zavoda iz Ljubljane, so v glavnem končana. Prav tako je za ne­katere katastrske občine že pripravljeno ustrezno gradi­vo, v kateri so mape in po­datki o parcelah.

Ker nameravata Zavod za izmero in kataster zemljišč ter zemljiška knjiga na ob­činskem sodišču na podlagi teh podatkov naložiti nove zemljiške knjige in celotni kataster, so pred dnevi pri­čeli z izlaganjem za kata­strsko občino Mahovnik.

Posestniki se bodo lahko ob vpogledu map prepričali, če je stanje, kakršnega so

ugotovi l i s t rokovnjaki na te­renu, prav i lno . Po končanem izlaganju bodo naložili ce­loten katas t rsk i elaborat i n naprav i l i nove zemljiške kn j i ­ge za vsako posamezno kata­strsko občino.

V I K T O R DRAGOŠ

V o l i t v e in imenovan j a Skupščina občine Kočevje je na

zadnji seji imenovala komis i jo , k i naj prouči bodočo organizacijo av­to- i n agroservisne dejavnosU v občini, imenovala je nove člane komisi je za volitve i n imenovanja, člane v komisi jo za razpis delov­nega mesta upravn ika Doma Du­šana Remiha in člane komisi je za l ikvidaci jo gozdnega sklada.

PREDGRAD: gasilski dom

Prostovol jno gasilsko dru­štvo v Predgrađu ob K o l p i je na občnem zboru 26. de­cembra skleni lo obnov i t i ga­s i l sk i dom. Računajo, da bo ta naloga opravl jena pod vod­stvom novega odbora.

M.

»KUPITE PRAVILNIKE!«

»Kupite statut in pravilnik!« — tako ponu­jajo nekateri šablone za pravilnike in statute po manjših dolenjskih podjetjih. Delovni in­špektorji žal ugotavljajo, da manjše delovne

/ organizacije na Kočevskem takšne šablonizi-rane pravilnike in statute kaj rade kupujejo. • To se zlasti dogaja v podjetjih, ki nimajo potrebnih strokovnjakov. Prav med temi pa so takšna, ki še nimajo ne statutov in ne pra­vilnikov o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov, čeprav so vodstva politič­nih organizacij na to večkrat opozarjala.

Vsakemu razsodnemu človeku je umljivo, da statut ali pravilnik, ki sta prepisana iz kup­ljene šablone, ne moreta doseči svojega na­mena, saj nista izraz stanja v kolektivu in posebnih razmer v njem ter v organizaciji proizvodnje. Z nakupom takšnih šablon iz­pričujemo, da smatramo interne zakonodajne akte za navadno formalnost! To pa je hkrati dokaz nedejavnosti komisij za statute in pra­vilnike, ki so jih izvolili samoupravni organi.

TRI STANOVANJSKA PODJETJA? Občinska skupščina Kočev­

je je na zadnji seji sk leni la , da se dosedanji Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo reorganiz ira v Sta­novanjsko podjetje Kočevje. Sprejela je tudi več drug ih

^ Livoldu pr i Kočevju gradi K G P nov hlev za sto glav živine. (Foto: J . Prime)

Pismo iz Zadra Delovnim ko lekt ivom, star­

šem, sestram, fantom in de­kle tom iz okolice škocjana i n Mačkovca želijo srečno i n us­pešno novo leto 1966 fantje, k i služijo vojaški rok v Zad­r u : Jože Cezar, F ranc i K o m -Ijanec, F ranc i Saje i n Janez Bučar.

Pozdrav iz Prilepa Fantom i n dekletom iz Pod-

turna p r i Do l . Top l i cah želim v letu 19S6 mnogo uspehov i n veselja. E n a k o želim do­mačim i n sorodn ikom: Tone Gorše iz Podturna . čestitkam so pridružujejo še Alojz M u ­ren iz Žužemberka i n B r a n k o T u r k iz Ve l . B rusn i c .

TRATA: radi bi še cesto

N a T ra t i p r i Kočevju so v zadnj ih let ih zgradi l i več sta­novanjskih stavb; kot predvi­deva urbanistični program, j i h bodo v pr ihodnje še ne­kaj . Imajo pa slabo cesto, k i jo je želel obnovit i že zavod za stanovanjsko i n komunal ­no gospodarstvo. Cesta ne b i pomagala samo temu kra ju , temveč tudi^ K l i n j i vasi h i i z le tn ikom.

- \ Različne obresti od poslovnega sklada Skupščina občine Kočevje

je na zadnj i seji sk leni la , da plačujejo letos obrest i od po­slovnega sk lada komunalne gospodarske organizacije po stopnj i 1 odst., gostinske pa po stopnji 2 odst. Plačevanja teh obrest i so oproščene obrt­no storitvene gospodarske or­ganizacije i n Pekar i ja .

Vedno več jih bo gradilo

Zarad i predv idenih poviša­n i h stanarin v stanovanjih družbenega sektorja je zad­nje mesece v Kočevju vedno več zanimanja za indiv idual­no gradnjo stanovanjskih hiš. Se bol j kot v samem me­stu pa je zanimanje za grad­njo naraslo v bližini Kočev­ja , kjer n i treba plačati pr i ­spevka za komunalno uredi­tev zemljišča. V . D.

predpisov v zvezi s stanovanj­s k i m gospodarjenjem. Tako je določila, da znaša vrednost revolariz irane točke za ugo­tovitev ponovne vrednosti sta­novanj 850 d in , sprejela pa je še odlok o izločanju sredstev delovnih organizacij i n osta­l i h de lovnih skupnost i za sub­vencioniranje stanarin, o do­ločitvi najvišjih stanar in, o amort izac i j i stanovanjskih stavb i n o m in ima ln ih teh­ničnih pogoj ih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslov­n ih prostorov ter o del i tv i s tanar in za invest ic i jsko i n tekoče vzdrževanje.

Skupščina pa n i določila število stanovanjskih podjetij

v občini. Odbo rn ik i so meni­l i , da je bolje prepust i t i de­lovn im organizaci jam naj sa­me odločijo, če bodo imele svoje stanovanjsko podjetje ah se bodo priključile občin­skemu. Vsako prisi l jevanje b i namreč imelo lahko za posle­dico, da b i se podjetje v kra tkem razcepi lo a l i p a da bi iz večjih podjetij spet usta­novni eno.

Trenutno vse kaže, da bodo v občini tri stanovanjska pod­jetja, ker sta se odločila K G P i n Rudn ik , da bosta imela vsak svoje podjetje oz i roma da bo stanovanjsko podjetje ekonomska enota njihovega podjetja.

TISOČ S T A N O V A N J V KOČEVJU in kočevski občini — a še vedno gradijo nova, saj so potrebe čedalje večje, življenjska raven pa mora r a s a ! — Na sliki: v Cankarjevi ulici gradi G P Z IDAR spet nov 20-stano-

vanjski stolpič.

§ t . 1 ( 824 ) D O L E N J S K I L I S T 17

Novator sredi brestovih vrtov Breskve so prinesli v Arnovo selo Primorci - Sčasoma so jih začeli gojiti tudi domačini - Sodobni sadjar brez strojev ne more gospodariti - Letos se je Ivanškova družina poslovila od brente za prenašanje vode - Za novo

leto so si napravili vodovod

Arnovo selo b i lahko ime­noval i tud i breskov vrt , toli­ko lep ih nasadov se razpro­st i ra po njegovih sončnih po­bočjih. K m e t o m , k i gojijo breskve, pravi jo breskvar j i . Včasih so b i l i le običajni sad­ja r j i i n v inogradnik i . Pleme­n i t ih vrst breskev niso po­znal i . O tem lahko mars ika j pove Ivan Ivanšek, k i je tud i

sam napreden gojitelj bresko-vih nasadov.

»Breskve so pr ines l i k nam Primorci,« pripoveduje. »Leta 1928 so se nase l i l i v Arnovem selu Koršičevi i n k a k i h šest let pozneje so na posestvu že rasla mlada breskova dreve­sa. Podnebje j i m je ugajalo in srečo z breskvami so poča­s i poskus i l i tudi drug i va­ščani.«

Vel. Dolina:

Šola jim je dala pek!

»Kdaj ste jih začeli gojiti vi?

»Deset let je tega. Sadjar­stvo me je že od nekdaj vese­l i lo . T ik pred drugo svetov­no vojno sem naprav i l kratek tečaj, po osvoboditvi pa še dva. To m i je precej kor is t i ­lo. Sadike sem vzgoji l doma in tudi cepi l sem j i h sam. Breskve sem zasadil na sla­bih sedmorazrednih zemlji­ščih, kakršna so pač tod oko­l i . T r u d se je kma lu obresto­val . Nasadov i m a m že dva hektara, tretjega pa priprav­ljam.«

»Koliko vas je- pri hiši za delo?«

»Sama z ženo sva, hčerka pa je še šolarka. Precej s i po­magam z motorno škropilni­co in s t ros i lcem za umetni gnoj. Zdaj b i rad še manjši t raktor in upam, da ga bom v kra tkem dobi l , kaj t i brez strojne opreme modern i sad­jar ne more gospodariti.«

Kdo pa so odjemalci vaših breskev?«

»Največ j i h odkup i kmeti j ­ska zadruga, s katero podpi­šem pogodbo že vnaprej. Manjše količine prodam na trgu v Zagrebu, L jub l jan i in Novem mestu. Včasih smo no­s i l i breskve na trg s košara­m i , p r i sedanjih količinah pa to n i več mogoče. Peto leto j i h že razvažam z avtomobi­lom. Breskev je sadež, kj ne čaka in ko dozori , ga je tre­ba takoj spravi t i v denar.«

Tovariš Ivanšek se doma ne ustraši prav nobenega de­la i n je izredno iznajdl j iv. Ve l iko patentov s i je že iz­m i s l i l i n j i h doma kor is tno uporab i l . V ra ta na gospodar­

sk ih poslopj ih so vsaka i zum zase. S a m je naprav i l tudi načrt za svinjak i n i zum i l iz­redno praktična kor i ta , k i b i j i h b i la vesela mars ikatera gospodinja. Za novatorja so ga prog las i l i že p r i vo jakih. Gospodar Ivanšek se celo po-zebe v breskovem nasadu ubrani na svojstven način. V mrz l i h ap r i l sk ih in maj­

s k i h j u t r i h pol iva ob sončnem vzhodu drevesa s hladno vo­do, da se ne ogrejejo preveč hitro. P rav i , da odlično to pomaga.

P red nov im letom se je Ivanškova družina za vedno poslovi la od brente za noše­nje vode iz grabna pod hišo. S sosedom sta naprav i la vo­dovod in zdaj imata vodo doma. Prav zaradi tega je bi­lo novo leto za obe hiši tako vel ik praznik. Samo več sto­letij star vodnjak ob i zv i ru v do l in i bo še spominja l na ničkolikokrat prehojeno str­mino z brento na ramah . . .

J . T.

Predsednik krajevne skup­nost i V e l i k a Do l ina M a r t i n Matkovič ima za novo leto ve­l i k o želja i n načrtov. Prav i , da je nova šola dala l judem v teh kra j ih velik delovni po-

Nered v brežiški pekari j i Nevestnemu poslovanju so botrovale želje po osebnem okoriščanju - Samoupravni organi niso pokazali volje, da bi odpravili nered - Občinska

skupščina je izglasovala prisilno upravo

Z a brežiško P E K A R N O se j e l e to 1965 s l a b o iz­t e k l o . N e r e d p r i p o s l o v a n j u j e to o b r t n o pod j e t j e p r i ­p e l j a l d o p r i s i l n e u p r a v e . O d l o k o p r i s i l n i u p r a v i j e n a s e j i 27. d e c e m b r a s p r e j e l a občinska skupščina i n z a p r i s i l n e g a u p r a v i t e l j a i m e n o v a l a D i m i t r i j a Grnčarske-ga i z Brežic.

V P E K A R N I so že l a n i zabeležil i z a 1 m i l i j o n d i n p r i m a n j k l j a j a p r i m o k i i n k r u h u . L e t o s j e t a v s o t a p r e ­cej n a r a s l a . N e v e s t n e m u p o s l o v a n j u j e b o t r o v a l o t u d i o s ebno okoriščanje članov k o l e k t i v a . Računovodkinja j e večkrat o p o z a r j a l a n a n e p r a v i l n o s t i , v e n d a r v ko ­l e k t i v u n i s o b i l i v o l j n i p o p r a v i t i n a p a k . T u d i m a n d a t ­ne k a z n i inšpekcijske službe n i s o nič za leg le .

N i t i v skladiščih n i t i p r i p e k i i n razvažanju k r u h a n i b i l o p r a v e ev idence , včasih p a so j o s p l o h opuščali.

J K r u h so l a h k o razvažali b r e z d o b a v n i c i n ga p r o d a -! j a l i z a g o t o v i n o . O t em , d a so j o vračali P E K A R N I , 9 n i n o b e n i h d o k a z o v . P o s a m e z n i k i so se n a ra zne na -| čine okoriščali z družbenim premoženjem, za to n i ču-I d n o če se je p r i m a n j k l j a j m o k e i n k r u h a povečal n a • 2,940.000 d i n . D e l o se je izboljšalo šele p o u k r e p a n j u ! o r g a n o v z a n o t r a n j e zadeve . J a v n o toži lstvo j e začelo 0 p o s t o p e k p r o t i v s e m , k i so se okoriščali z družbenim j premoženjem.

P R A Z N I Č N E N O V I C E I Z B R E Ž I C Silvestrovanje je minilo povsod v prijetnem vzdušju — V bolnišnici so imeli mirno noč — Dežurni zdravnik iz zdravstvenega doma je imel

vse tri dni dovolj dela z obiski na domu

let. Občani so naprav i l i letos nešteto prostovo l jn ih delov­n i h u r . L o t i l i so se ceste Po­n ikve—Ve l i ka Do l ina in zgra­d i l i nov odsek, da b i zmanj­šali vzpon. T u d i cesto Brezje —Perišče so ured i l i s pomoč­jo krajevne skupnost i . Brez-j an i so da l i zanjo prispevek za gramoz in oprav i l i na njej ve l iko de lovnih ur . V vasi Brez je nameravajo zgradit i

Nedeljski avtobus v Veliko Dolino?

Preb iva lc i Ve l ike Dol ine in njenih vasi že dolgo prosi jo, da b i dob i l i tudi ob nedeljah vsaj enkrat na dan avtobus­no zvezo z Brežicami. T a l i ­n i ja b i b i l a prav gotovo ren­tab i lna za S A P L jubl jana, k i jo zdaj vzdržuje ob delavni­kih. P reb iva lc i žele tud i , da bi se avtobus ustavl jal na k r i ­žišču pro t i M o k r i c a m . To postajališče b i b i lo posebej potrebno ob nedeljah i n pra­zn ik ih , če bo nova proga uvedena.

D. V .

tudi požarni rezervoar, za kar so dali že okrog 400.000 d in .

Tov. Matkovič se pohval i z de lom sveta krajevne skup­nosti , k i šteje 11 članov iz de­setih vasi. T u d i v letu 1965 pričakuje od n j ih to l iko ah celo več volje do urejanja krajev, zadev, kot so jo po­kazal i p r i dosedanjem delu.

Uprizoritev »Treh angelov« v Opekarni

Delavsko prosvetno društvo S V O B O D A B R A T O V M I L A V -C E V Brežice oko l ica je na­povedalo za nedeljo, 26. de­cembra, premiero komedije »Naši tri je angeli« v dvora­n i brežiške Opekarne. Avtor­j a omenjenega dela sta Sam i n Be l la Spevvack. Prevod je oskrbe l Dušan Tomše, založil pa ga je prosvetni servis v svoj i knjižnici.

Komed i jo režira tov. Slav­k a Zagode, sceno pa je na­prav i l inž. Franc Filipčič. Igralc i se bodo v januar ju predstavi l i tud i v prosvetnem domu.

Posvet tajnikov sin­dikalnih podružnic Delavska univerza v Breži­

cah i n Občinski svet s indi­katov sta v četrtek, 16. de­cembra, sk l i ca la posvet taj­n ikov s ind ika ln ih podružnic. Najprej je poročala Neda Verbek z republiškega sindi­kalnega sveta, potem je Ivan Lapuh predaval o dolžnosti i n nalogah tajnika s indikalne podružnice ter o kadrovsko organizaci jskem vodstvu po­družnic, Bogomi l L i l i j a pa je govori l o tehniki vodenja se­stankov. Predsednik občinske skupščine Brežice M i l a n še-petavc je podal pregled pol i­tičnega dela v občini i n go­vor i l o vlogi s indikata danes. Posveta i n predavanj se je udeležilo 40 tajnikov.

Novo leto 1966 so pričakali ob­čani brežiške občine v raznih go­st inskih obratih, še več pa j ih je silvestrovalo doma v krogu svojcev in prijateljev. Posebno zadovoljni so b i l i gostje v Ča-teških Topl icah in na Mokr icah , kjer so j im pr i red i l i prijetno praznovanje ob dobri postrežbi in veseli glasbi.

Pričakovanje novega leta je po­vsod mini lo brez neprijetnih pr i ­petljajev. Da je bi lo zares tako, so vedeli povedati tudi v bolniš­n ic i . Dežurni zdravnik na kirur-gičnem oddelku dr. Svetozar Rai-ner je potrd i l , da je min i la noč brez nezgod in da je šele zjutraj po šesti u r i sprejel prvega pa­

cienta in mu nudi l pomoč. Tudi operacij n i bi lo nič za novoletno noč, pač pa so pr ihajal i 1. in 2 januarja v bolnišnico pacienti zaradi zobobola. '

Bolnišnica je b i la polno za­sedena, kar sicer ob praznikih ni običaj V prazničnih dneh je iežalo v njej 280 pacientov. Na internem oddelku so 1. Ja­nuarja umr l i štirje težko bolni pacienti: Pavel Bosina (rojen le­ta 1892) iz Zupelevca, Matevž Mlakar (1900) iz Brestanico, Ro-zalija Novak (1899) iz Blatnega ter C i r i l a Vučanjk (1932) iz Loč pr i Dobovi .

Ve l iko dela je Imel za praz­

nike dežurni zdravnik dr . Nemeth iz zdravstvenega doma. Naroče­nih je imel precej obiskov na domovih. Ljudje so ga k l i ca l i v glavnem zaradi prehladnih obolenj, pa tudi zaradi vode­nih koz, za kater imi zadnje ča­se obolevajo otroci .

V torek dopoldne je b i la v zdravstvenem domu za nujne primere odprta ordinaci ja sploš­nega zdravnika ln ordinaci ja zo­bozdravnika.

V Pečicah so volili V nedeljo, 26. decembra, so

v Pečicah vo l i l i novega od­born ika občinske skupščine. Kand id i r a l je Janez Volčan-šek, predsednik obj inskega odbora S Z D L . B i l je tudi iz­voljen, saj občani niso želeli nobenega drugega kandidata.

L e t o 1 9 6 6 - od loč i lna p r e l o m n i c a

U p r a v n i c a b i z e l j s k e pošte M a r i j a Rers ' ov . " , p.ive-duje veliko novih naročnikov našega tednika tudi v januarju 66. Pravi, da ljudje na Bizeljskem radi be­

r e j o , z i m a p a j e za to najprimernejši letni čas.

P o n a t i s k u j e m o n o v o l e t n i p o z d r a v n i n a g o v o r , k i ga j e 31. decem­b r a 1965 i m e l v R a d i u Brežice p r e d s e d n i k brežiške občinske s k u p ­ščine, tovariš M i l a n šepetavc:

Ravnokar je m in i l o leto 1965, k i je za vse nas pomeni lo leto ve l ik ih naporov, prizadevanj in sprememb. Će se ozremo nazaj, moramo ugo­tovit i , da smo kl jub vsem težavam v našj občini ka r uspešno gospoda­r i l i . V m inu l em letu je družbeni bruto produkt v naši občini pora-stel za 27 odstotkov i n znaša čez 13 m i l i j a rd dinarjev, narodni doho­dek se je povečal ka r za 28 odstot­kov. Povprečnj osebni dohodk i so se k l jub vsem težavam povečali za 33 odstotkov i n znašajo v povpreč­ju 52.600 dinarjev na zaposlenega.

N a področju gospodarstva smo dokončali nekatere pomembnejše objekte, kot na pr imer Cateške to­pl ice v vrednost i 740 mi l i jonov di­narjev, nov i del moderne vrtnari je v Čatežu, • številne druge kmet i jske gospodarske objekte, industr i jske in trgovske poslovne prostore v Brežicah ter nadaljevali obnovo vi­nogradov na Bize l j skem v vredno­st i 100 mi l i jonov dinarjev. N a pod­ročju družbenih služb smo letos in­vest iral i 220 mi l i jonov dinarjev za zgraditev osnovne šole v Ve l . Dol i ­ni in gimnazije v Brežicah, hkra t i pa je b i la končno vendarle uresni­čena tud i obnova Zdravstvenega doma v Cerk l jah . Preko 400 mil i jo­nov dinarjev je b i lo v m inu l em letu invest iranih v stanovanjsko izgrad­njo; obnovljen je b i l vodovod v Brežicah v vrednost: 35 mil i jonov dinarjev, razen tega pa so b i l i zgra­jeni štirje vodovodi v raznih kra j ih na območju naše občine. Uspelo nam je dokončati pomembno pro­metno zvezo: cesto Pišece—Bizelj-sko, k i je velikega gospodarskega pomena. N a področju elektr i f ikaci je je b i lo zgrajenih nekaj nov ih trans­formatorsk ih postaj in izvršena precejšnja obnova električnega

omrežja, ka r nedvomno ustvarja prepotrebne pogoje za modernizaci­jo našega dela.

Ne b i b i l i popoln i , če ne b i pove­da l i , da je ravno minevajoče leto tudi eden izmed najpomembnejših mejnikov v razvoju našega sistema gospodarjenja i n družbenega življe­nja nasploh. Samo izročitev proiz­vajalnih sredstev v neposredno upravljanje de lovnim ko lekt ivom, uvedba sistema samoupravl janja v letu 1950 se lahko po pomembnost i mer i ta s sedanjo vseobsegajočo re­formo našega dela in življenja. Smo na tak i stopnj i gospodarske razvi­tost i , da smo se mora l i odločiti za pomembne spremembe, če ocenju­jem razmere v naši občini skozi to pr i zmo m izhajajoč iz odnosov na­ših občanov, k i so j ih zavzeli do teh ve l ik ih sprememb, lahko rečem, da vs i naši občani razumejo smise l i n se v celoti zavedajo pomena te­ga, ka r smo na novo začeli. Razen zelo r edk ih iz jem se v naši o1>čini že uspešno vključujemo v nove po­goje gospodarjenja in dela. H k r a t i izražam prepričanje, da bodo • vs i

1 delovni l judje naše občine — tako družbenega kot zasebnega sektorja z doslej že znano in dokazano trdo-živostjo in e lanom nadaljeval i svoje delo v položaj, ko je treba kvalite­to in stori lnost podvreči preizkušnji ekonomskih kategorij zunanjega tr­žišča. Področje družbenih dejavno st i pa se bo moralo tako reorgani­z i ra t i , da bo zahtevnejše naloge opravl jalo z manjšimi sredstvi , saj je znano, da smo doslej vseskozi vse prevel ik delež narodnega dohod­ka troših v ta namen — skra tka , splošno potrošnjo moramo zmanj­šati.

čeprav stvar i , o kater ih vam go­vor im in k i so vsem že več a l i manj znane, zgledajo na p rv i pogled kot zb i r samih zahtev in težav, k i j i h bomo mora l i še nadalje sprejemati i n premagovati , smo vendarle lahko optimistično razpoloženi glede naše perspektive in n i razlogov za malo-dušje. Te trenutne oz i roma prehod­ne težave so namreč pogoj za hi­trejši start na stabilnejših in kval i -tetnejših osnovah v našem bodočem razvoju. Bodoči razvoj pomeni za vse nas, da 'bo delo našega intelekta i n naših rok imelo večji uspeh in da bo ovrednoteno tako, kot to za­služi naš delovni človek v današnjih pogojih razvitega sveta. Pot do tega vodi preko nastopajočega leta 1966, k i bo v tem našem preokretu odlo­čilno in bo nanj padlo največje breme nov ih ukrepov. Toda, dragi občani, trdno verujemo in zaupamo v naše lastne moči in sposobnosti , k i so porok za naš novi zmagovit i pohod.

V znamenju tak ih perspektiv vse naše družbene skupnost i in v tem okv i ru tudi naše občine v imenu Skupščine občin* Brežice in v svo­jem imenu želim prav vsem obča­nom — od najmlajših do najstarej­ših — srečno in uspešno novo teto 1966!

H O Č E M O D O B E R K R U H !

N a Senovem smo že več­krat k r i t i z i r a l i k r u h , k i ga dobivamo. Tud i 23. decembra 1965 je b i l k r u h , k i je b i l naprodaj v P R E S K R B I N I tr­govini z živili, nepr imeren za uživanje. Na zunaj je b i l zažgan, v notranjost i pa le pol pečen. Delavci na r u d n i k u so p r i ma l i c i pojedl i samo skor­jo, vse ostalo pa zavrgl ' , ker je bilo neužitno. Potrošniki želimo, naj P R E S K R B A tak snega k ruha ne prevzema več, a l i pa naj se odloči za nakup v drug ih pekarnah, kjer je k r u h bol j kval i teten. M o r d a b i kaza ' obnovit i se-novsko pekarno, pa teh težav ne b i več bi lo. R- K .

V CELULOZI so cepili proti gripi

V krški tovarni celuloze i n pap i r ja so ime l i pretek l i me­sec tretje cepljenje pro t i gri­p i . Udeležila se ga je nad po­lov ica vseh članov kolekt iva, cepi l i pa so v obratn i ambu,-lant i . V p rv ih dneh bodo pro­t i gr ip i zadnj ikrat cepi l i i n sicer zamudnike. P r ed more­bitno epidemijo gripe se je zavarovalo več kot po l kolek­t iva. V . N .

Svet za zdravstvo se ni mogel odločiti

Svet za zdravstvo p r i ObS Krško b i se mora l na zadnj i seji odločiti: a l i je za pripo­j itev skupnost i zavarovancev občine Krško k cel jski a l i k novomeški K o m u n a l n i skup­nost i socialnega zavarovanja, člani sveta so se temu izog­n i l i z ugotovitvi jo, da zadeva še n i dovolj proučena in da se svet zato ne more odločiti.

Komisija za 42-urni delovni teden

V komisi jo za pregled elabora­tov za uvedbo 42-urnega delovne­ga tedna v delovnih organizacijah so odbornik i občinske skupščine Izvoli l i na seji 23. decembra na­slednje tovariše: E d a Komočarja za predsednika, za člane pa Anto­na Avsca, Pavla Krošlja, Stanka Voglerja, Franca Dorn ika , Maksa Pogačarja, Alojza Kapler ja , Stan­ka Golouha in Franca Juvanca.

N O V O L E T N I R A Z G O V O R

Občanom vso srečo, odbornikom hvala!

ZAP IS O S E N O V S K I ŠOLI

Predsednik občinske skupščine Krško inž. Franc Dragan odgovarja na naša vprašanja o minulem letu in o obetih za leto 1966

— Tov. predsednik, na eni zadnj ih občin­sk ih sej v 1965 se je razvi la živahna razpra­va o raz l ikah med vrednostno i n količin­sko proizvodnjo. Pra­ksa res kaže, da se proizvodnja po vred­nosti povečuje, količin­sko pa se zmanjšuje. K a j menite o tem?

— N a zadnj i seji v 1965 je b i l govor o tem, da vrednostni p r ikaz proiz­vodnje na daje povsem jasne s l ike . K e r so lani na vrednost proizvodnje precej vpl ivale cene, je

treba ocenjevati uresniče­vanja plana po količini. Če tehtamo real izaci jo v naši občini v^ 9 mesecih 1965 s temi mer i l i , bomo našli med vrednostnimi in količinskimi pokazate­l j i ponekod večje, drugod malo manjše razl ike. U-resničitev p lana po ko l i ­čini pa je b i l a v celoti slabša od vrednostne. N a to ' je vpl ivalo več vzro­kov: v tovarni papir ja i n celuloze je vse prvo pol­letje pr imanjkova lo celu­loznega lesa; termoelek­t ra rna v Bres tan ic i je obratovala dlje časa samo z en im agregatom deloma zato, ker je b i l drugi v poprav i lu in deloma, ker n i b i lo naročil. Surov in je več a l i manj pr imanj­kovalo vsem podjetjem, še posebej pa K O V I N A R ­S K I , i n tud i v kmet i js tvu u p i niso b i l i izpolnjeni, ker je b i l a slaba sadna letina.

— V minu l em letu je b i l občinski prora­

čun prav gotovo naj­trši oreh. Kakšni so obeti za 1966?

— Ka j zanesljivega se še ne da reči, brez dvoma pa lahko pričakujemo, da bo s proračunom za 1966 še slabše kot je b i lo z lansk im!

— K a j želite v no­vem letu 1966 občanom in kaj skupščini?

— Vsem občanom česti­tam za uspehe, k i smo j ih s skupn im i močmi in sodelovanjem dosegli v letu 1965 i n j i m želim vso srečo v letu, v katerega smo vstopi l i !

Iskreno želim, da b i občinska skupščina v letu 1966 še bolj odgovorno

opravl jala svoje naloge v kor is t občanov i n širše družlbene skupnost i ! Vsem odborn ikom i n drug im se zahvaljujem za njihovo delavnost i n j i h vab im, naj tudi v bodoče kažejo enako prizadevnost, da b i lahko uresničili željo, k: sem jo malo prej i zrekel !

Po reorganizaciji m Senovem Več časa za preventivno dejavnost — Namišljeni bolniki na strožjem situ

— Zdravstvena služba je postala boljša

V senovski i n brestaniški ambulant i se je letos mars i ­kaj spremenilo. N a Senovem sta začeli v oktobru delati dve ločeni ord inac i j i , v Bre­stanic i pa so dopo ln i l i delo v splošni ambulant i i n dis­panzersko preventivni službi.

N a Senovem so težave spri­čo ene ordinaci je občutili več let. Zdravnik je b i l preveč obremenjen, saj ob 90 a l i 110 bo ln ik ih , k i so ga vsak dan obiska l i , n i mogel povsem brez h ib delati . V ambulant i so nud i l i zdravni­ško pomoč novorojenčkom, predšolskim in šolskim otro­kom, odras l im in starčkom. H k r a t i so p r i t i ska l i na vra­ta akt ivn i zavarovanci. Tol ik­šnemu številu bolnikov in razno l i k im boleznim en sam zdravnik n i mogel b i t i kos, saj je nemogoče, da b i v ne­kaj minutah, ko l i ko r je ime l časa, da se je posveti l bolni­

k u , delo oprav i l zadovolj ivo v vseh pogledih.

Ob vsem tem pa je ime l še vel iko opravi t i z namiš­l jenimi bo ln ik i , k i so hotel i p r i t i v stalež bo ln ih . Najhu­je je bi lo ob epidemijah gri­pe, ko so prenekater i hotel i i zrabi t i utrujenost zdravnika, on sam pa je ob tem nosi l odgovornost za to, koga poš­lje v stalež. To so b i l i raz­logi, da se ordinaci ja pove­ča. Obe ordinac i j i posluje­ta dopoldne. P r va je obrat­na ambulanta in nudi zdrav­stvene storitve zaposlenim v delovnih organizaci jah na Se­novem in v Bres tan ic i , z lasti senovskemu rudn iku . Zdrav­n ik v obratni ambulant i se-

zdaj lahko bolj posveti bol­n i k u in strože odreja, kdo je za stalež in kdo ne. Več časa ima tudi za preventivo in zaščito rudarjev, tako za sistematične preglede zavaro­vancev, delovnih inval idov i td . Obratna ambulanta tesneje sodeluje z rudn ikom.

Druga ordinaci ja sprejema druge zavarovance, od otrok do starejših bolnikov. Z na­mestitvi jo tretjega zdravnika oz i roma zdravnice so name­n i l i večji poudarek preventi­v i i n so v ustrezno zaščito zajeli nosečnice, novorojenčke, predšolske in šolske otroke ter žene z območja nekda­nje senovske občine.

R A D O K O Z O L E

STANOVANJ ZA Š O L N I K E NI! En splošni učitelj in trije predmetni bi bili senovski šoli zelo potrebni,

toda brez stanovanj jih ni mogoče dobiti

K e r na Senovem nj stano­vanj za prosvetne delavce, manjkajo na senovski šoli štirje učitelji- šola mora shajati brez enega splošnega učitelja i n treh predmetnih: za matemat iko, gospodinjski pouk in tehnični pouk. N a razpis šole v apr i lu 1965 se je pr i jav i lo dovolj l jud i , toda nihče se nj odločil za zapo­slitev na Senovem, ker tam n i na voljo stanovanj.

V r h u vsega na šoli pr i ­manjkuje tudi p r imern ih prostorov za nemoteni pouk. O gradnj i stanovanj za učite­lje je bi lo že več pogovorov med predstavn ik i rudn ika , občine i n šole, ke r pa n i de­narja, je ostalo samo p r i po­govorih. Rudn ik gradi stano­vanja za člane svojega ko­lekt iva s posoj i l i i n kred i t i , prosi lcev pa je vedno več.

Občina n i m a sredstev za gradnjo stanovanj za šolnike, šola j i h tudi n i m a in tako se stanovanjski p rob lem pro­svetnih delavcev vleče iz leta v leto. V apr i lu 1966 bodo zopet razpisa l i delovna me­

sta, pr i jav bo spet dovol j , toda zaradi pomanjkanja sta­novanj bo šola spet ostala brez učnih moči. Že zdaj se vozi en učitelj iz Krškega v Senovo, ena učiteljica pa iz Brestanice. T u d i ta dva bosta najbrž ob p r v i priložnosti po iska la službo v bližini svo­j i h stanovanj.

In še nekaj je narobe na senovski šoli: poprav i t i b i

b i lo treba peč in napeljave za centralno kurjavo ter za­menjat i grelce v razredih, toda vse to bo veljalo ve l iko denarja, šola stoj i p red vpra­šanjem, kje dobi t i denar za ta, res nujna popravi la? Star­šem pa prav gotovo n i vse­eno, a l i se otrocj uče v top l ih pros tor ih , a l i pa j i h med po­u k o m zebe.

R. K .

KRŠKE N O V I C E B S T A N O V A N J A V IV . STOL­

PIČU so že naprodaj. — Stolpič gradi Gradbeno, podjetje SAVA na Starovaški cesfl 20, vseljiv pa bo, kot zagotavljajo, do 1. ju l i j a 1M>6. V stavbi bo parno gretje, posame­zna stanovanja pa veljajo — od­visno od vel ikosti — od 5,000.000 do 6,900.000 d in . K u p c i imajo pra­vico najeti posoji lo do največ 45 odst. vrednosti stanovanja. K d o r bo položil več v gotovini, ima prednost.

D I I . PAP IRN I STKO.J je do­končno prevzet. Dobavi la ga je 1963 nemška tvrdka ER-WE-PA . Stalne tehnične okvare so odpra­v i l i šele v III. generalnem remon­tu stroja, oktobra in novembra letos. Z dokončnim prevzemom

stroja so tovarni pap i r j a in celu­loze »Djuro Salaj« v Krškem usah­nile pravice do tvrdke BE-VVE-PA.

£3 N E K O L I K O V E C L E S A pr i ­haja zadnje čase v tovarno papir­ja , vendar pa je les zelo nekva­liteten in n i primeren za proiz­vodnjo papir ja boljših vrst ter ce­luloze i n lesovine. Tovarna je po­šiljke nekvalitetnega lesa rek lami , ra l i p r i dobavite l j ih

• N IC V E C LOMSPAP1R ! V tovarni papir ja v Krškem bodo v obratu celuloze po planu za 1966 delal i samo še eno kvaliteto belje­ne bukove celuloze i n beljeno smrekovo celulozo. Po p lanu, k i ga bo v kratkem potrd i l DS , ne bodo več izdelovali lomspapir ja.

Voda in ljudje na Malem Kamnu Začetni neuspeh pri urejanju vaškega vodnjaka ne bi smel povzročiti, da

vaščani Malega Kamna že več kot leto dni spet pijejo nezdravo vodo

O težavah s pi tao vodo na Ma l em K a m n u smo v Dolenj­skem l is tu že bra l i . O" tem smo se ve l ikokrat pogovarja­l i tako na vaških sestankih,

SENOVČANI SPRAŠUJEJO

N a krajevni konferenci S Z D L na Senovem so občani vprašali, zakaj n i b i la letos začeta rekonstrukci ja ceste Krško—-Brestanica, k i je b i ­la na pr ior i te tnem planu in kako to, da so začeli asfalti­ra t i cesto od Drnovega pro t i Kostanjev ic i , k i n i bi la v programu. Senovčani so z dosedanj imi odgovori občin­s k i h organov nezadovoljni-Terjajo, naj bo odgovor od­kr i t i n javen in zahtevajo, naj sklepe občinske skupšči­ne spoštujejo!

R. K .

Za prevoz otrok z Bohorja

Kra jevna konferenca S Z D L na Senovem je spet razprav­l jala o prevozu šolarjev, k i živijo v k ra j ih pod Bohor-jem. T i otroc i hodijo v šolo tudj po 3 ure daleč peš in prihajajo z last i poz imi m o k r i in premraženi. Razuml j ivo je, da se ne učijo tako dobro kot drug i , saj so ob pr ih ; x iu v šolo najprej potrebni po­čitka i n krepke mal ice in so šele nato sposobni za pouk. Prevoz teh otrok bo torej treba čimprej ured i t i .

R. K .

na krajevnem uradu, p r i kra­jevni skupnost i na Senovem in na sedežu občinske skup­ščine Krško'. Povsod se je o tem vel iko govorilo, sklepa­lo i n obl jubl jalo.

Iz občinskih sredstev za sa­nacijo ma l ih vodnjakov je b i l 1964. odobren za M a l i K a ­men znesek 300.000 d in . Vašča­n i smo ob l jub i l i prostovol jno oprav i t i vsa težaška dela. Z denarjem, kj ga je odobr i la občina, naj b i bi lo opravlje­no strokovno delo ter plačan mater ia l i n prevozi. Ze ko­nec 1964 smo odločno začeli delati .

P red tem smo se na Ma l em K a m n u oskrboval i z vodo iz starega studenca ob cesti v središču vasi. N a d tem stu-

icem je dvoje gnojišč, ker pa j n teren zelo s t rm i n zem­lja takšna, da prepušča vodo, nam je ob deževju studenec vedno zal i lo z gnojnico. Po­leti smo z vodo i zv lek l i i z njega nemalokrat žive žabe i n kače ter poginule miši i n podgane.

K o so nam bi la odobrena sredstva za vodnjak, smo se spomni l i starega ustnega iz­ročila, k i govori, da je nekoč izv i ra la kr is ta lno čista voda na Svarču, nad vasjo ob vznožju gozdov. Začeli smo tam kopat i i n iskat i . K o smo prišli šest metrov globoko,

smo naletel i na živ izv ir vo­de. Mer jenja so pokazala, da je voda užitna. K u p i l i smo nekaj azbestnih cevi za glavni vod, i zv i r pa zavarova­l i z lesenim opažem. Nato je prišlo močno deževje in ze­mel jsk i plaz je podr l opaž i n pokopal pod sabo izv i r . Tako je b i lo uničeno delo, za kate­rega smo pr ispeval i več kot 1000 prostovol jn ih delovnih ur . še vedno pi jemo i n uži­vamo vodo, k i je pomešana z gnojnico in se vprašujemo, kdaj bo tega konec?

JOŽE MOŠKON

Odslej samo 6 občinskih skladov

Na J seji občinske skupščine K r ­ško so sprejeli odborn ik i 23. de­cembra odloke, s kater imi je od 14 dosedanjih občinskih skladov ukinjenih 8 in j i h osiane samo še 6. Ukin jen i so b i l i gozdni sk lad , sk lad za socailno varstvo, sk lad za zadeve borcev, sklad za telesno kul turo , sklad za kul turo i n pro-sveto, sklad za investicije v zdrav­stvu in gasilski sklad. Sredstva teh skladov bodo prenesli v občinski proračun, z n j imi pa bodo razpo­lagale posebne komisi je. S tem se bodo za oko l i 3 mil i jone zni­žali st.roški poslovanja. P r i občin­sk i skupščini Krško bodo delovali Se naprej šolski sk lad, sklad za komunalno dejavnost, sklad za gradnjo mostu, sklad za rekon­strukcijo kostarjeviškega gradu, sklad za pospeševanje kmetijstva, cestni sklad in obvezni rezervni sk lad.

Obvezno plavanje v Krškem

Namesto čestitke -pomoč potrebnim! Občinski odbor Socialistič­

ne zveze v Krškem je name­sto novoletnih čestitk name­ni l 10.000 d in posebnemu od­delku za duševno prizadete otroke osnovne šole v K r ­škem. Z denarjem, k i bi b i l sicer pori ibl jon za brezplod­ne čestitke, k i so se v zad­njih let ih zelo razpasle, bo 'ahko posebni oddelek k u -Pi l nekaj učil.

Plavalni k lub Celulozar iz K r ­škega je od vodstva osnovne šo­le v Krškem že dol)il zagotovilo, da bodo moral i vsi učenci v maju in juni ju obiskovati plavalni te­čaj. Učence, k i bodo pr ihajal i na kopališče pod vodstvom raz­rednikov po vnaprej določenem urn iku , bodo naučili plavanja in­štruktorji plavalnega k luba Ce-lulozar. Po končanem tečaju bo­do mora l i vsi učenci opravit i praktični izpit : preplavati bodo moral i dvajset metrov dolgo pro­go. Vsak, k i bo to nalogo opra­v i l bo dobi l potrdi lo, da je p la. valeč. Plavalna šola bo potekala v okv iru sedemletne akcije S Z D L Jugoslavije pod geslom: »Nauči­mo se plavanja!« Z njo bodo že pri šolski mladin i začeli siste­matično odpravl jat i dosedanjo plavalno »nepismenost«. K lub bo

poskusil pritegniti k obveznemu plavanja tudi dijake tehniške srednje šole, vajeniške šole i n predvoja.ške vzgoje.

V . N .

Točkovanje stanovanj

Občinska komis i ja za točkova­nje stanovanj je začela delati v Krškem. Točkovala bo vsa stano­vanja, k i so v družbeni lastnini . N a ta način bodo dobi l i pregled o stanju stanovanj i n nj ihovi vre­dnosti , ker bo to potrebovalo bo­doče občinsko podjetje za gospo­darjenje s stanovanjskimi hišami. Točkovanje bo hkrat i tudi osno­va za izračunavanje ekonomskih najemnin, k i bodo obveljale leta 1970.

Novi električni vrtalni stroj E V S 06/11, ki je prejel na mednarodni oblikovni razstavi v Stuttgartu lepo priznanje in diplomo. Izdelek tovarne ISKRA.

1 ^ V ^ S T I IZ . X ,

št. i (824) D O L E N J S K I L I S T 19

l i t e i i z a t i p i a folja občanov Tudi lani so občani treb. občine opravili ogromno delo brez sredstev občin­

skega proračuna

Zdaj, ko na vseh področjih ugotavljamo delovne • uspehe v letu, ki je minilo, je prav, da omenimo vsaj važnejše akcije, s katerimi so občani trebanjske občine izboljševali naselja in izvajali neštete naloge, sprejete na zborih volivcev. Marsikje so akcije obro­dile uspeh, kjer pa so se zanašali na občino, so propadle.

Rekonst rukc i ja ceste n a Vrhtrebnje i n Repče je b i l a precej nujna. Občani so se zavedali , kaj pomeni zanje cesta, zato so na zbor ih vo­livcev glasovali za kra jevni samoprispevek ter k l jub po­manjkan ju časa sredi največ­jega dela v kmet i js tvu cesto tudi ured i l i . Vo l j a občanov je b i l a neomajna, saj so opravi­l i 1063 prostovol jn ih delovnih dn i i n 83 dn i prav tako pro­stovoljno voz i l i mater ia l na cesto. Oprav i l i so torej za 2,760.000 dinarjev del.

Preb iva lc i štatenberka, Ro j , M i r n e vasi , Jelševca, St rmice i n Cikave so dolga leta že­le l i , da b i e lektr i f i c i ra l i svoje vasi . V letu 1955, ko je do­bi lo e lektr iko Trebelno i n okoliške vasi, so računali, da se bo e lektr i f ikac i ja nadalje­vala, zaradi pomanjkaja de­nar ja pa- se je delo zavleklo za 10 let. K o b i ne ime l i močne volje, b i e lektr i f ikaci­j a tud i letos odpadla. Tako

pa je že vel iko narejenega. Man jka le električna žica, k i jo je težko dobi t i . Občani so do zdaj pr ispeval i drogove i n oprav i l i za več kot 10 mil i jo­nov dinarjev del , 2,400.000 di­narjev pa so zbra l i za daljno­vod i n omrežje.

Z republiško pomočjo so lan i začeli, letos pa nadalje­val i gradnjo skupinskega vo­dovoda v Mokronogu . De l Mokronoga in nekatere vasi v oko l i c i že imajo, vodovod, če­prav občani zanj niso b i l i povsod najbolj navdušeni. K o ugotavl jam, kakšni so uspehi p r v ih dveh akc i j ; lah­ko rečem, da se je posrečila tud i tretja, čeprav gre tu uspeh pr ip isa t i komunalne­m u podjetju v Trebnjem. Re­žijski odbor, k i b i mora l z akci jo trdno naprej , n i mo­gel zbrat i n i t i kra jevnih sa­moprispevkov, da ne ome­n jam njegovega nujnega so­delovanja z izvajalcem del. Če b i b i lo p r i tem več sode­

lovanja, b i b i l i najbrž investi- I c i j sk i stroški precej manjši, | kot so. Širša družbena skup­nost je pr i zna la potrebo in v ta namen tudi dodel i la sred­stva. Občani b i se mora l i za­vedati, da je investici ja nj i­hova in samo zanje, zato b i mora l i v akc i j i tudi pr imer­no sodelovati.

Pozdrav i t i je treba delo ob­čanov v šentrupertu. Z last­no soudeležbo in delno dota­cijo so zgradi l i most p r i K a ­menju, ured i l i javno razsvet­ljavo in v šoli opremi l i en razred. Za to n i b i lo potreb­no malo sredstev.

Približno v tak ih razmerah smo v Mokronogu in na M i r - | n i de loma ured i l i javno raz­svetljavo in začeli avtomatizi­rat i telefonijo. Telefonija bo v avtomatski sistem Dolenj­ske vključena predv idoma v januar ju 1966.

Občani so razen tega opra­v i l i še vrsto manjših del , ko so poprav l ja l i vaške i n gozd­ne poti i td . Nj ihovo prizadev­nost je vsekakor treba po­hval i t i , čeprav se bo morala v pr ihodnje še bolj odrazi t i , ker bo spričo težav v prora­čunu za razne splošne potre­be manj sredstev.

Janez Mihevc

Vabljive novoletne izložbe treh trgovskih lokalov v bližini sevniške postaje so nudile mimoidočim dober nakup. Trgovine so bile za ta čas bogato založene in kupci so j ih zadovoljni zapuščali. — Marsikdo se še vedno začudeno ozira po dvojnih cenah v starih in novih dinarjih in je vesel, da je plačal še po starem,

brez preračunavanja, k i ga še ni vajen. (Foto: J.Teppev)

Kako uskladiti potrošnjo s sredstvi Poleg več odlokov so bile na dnevnem redu zadnje seje občinske skupščine v lanskem letu tudi teze proračuna za leto 1966 — Pionirji so s šopkom rož

pozdravili odbornike in jim zaželeli uspešno novo leto

Ne rs m ''m govorom z Mmml Prihranki na račun izobraževanja niso prihranki! — Odpusti bi bili manj

boleči, če bi se podjetja dogovorila za izmenjavo delavcev

Dejstvo, da naj bo prora­čunska potrošnja odvisna od gospodarske moči občine, je postavi lo občinske može na seji 29. decembra pred težav­ne odločitve. Ze lansko leto je b i lo težko, letošnje leto pa bo še težje, ker bo treba poravnat i še vel ike lanske obveznosti. Odborn ik i so se spraševali, kaj naj se sploh iz proračuna f inancira in v

Škoda v pešca Vozn ik osebnega avtomobi­

la Ignac škoda s K a m n e go­re je 31. decembra v Treb­n jem podr l pešca V i l i j ^ma Povha, kd so ga mora l i , ranje­nega n a glavi, odpeljati v no­vomeško bolnišnico. N a vo­z i lu cenijo škodo n a 70.000 dinarjev.

T U E I U N . I S K E NOVICE

kolikšni mer i . Predvidevajo 672 mil i jonov dohodkov, res­nične potrebe pa td vsoto skoraj za polovico presegajo. Odbo rn ik i so se končno stri­n ja l i , da ne sme b i t i izloče­na i n zapostavljena nobena dejavnost, da pa naj se da povsod denar le za najnujnej-

Ustanovljeno je podjetje

Slabo gospodarjenje s sta­novanji družbene lastnine in prehod k ekonomsk im stana­rinam sta zahtevala novo ob­l iko gospodarjenja. T u d i ob­činska skupščina Trebnje je na svoj i zadnji seji ustanovi­la stanovanjsko podjetje Tre­bnje. To podjetje se bo na­mensko ukvarjalo z upravl ja­njem i n vzdrževanjem stano­vanjskih hiš, stanovanj in po­s lovnih prostorov. Podjetja v t rebanjski občini, k i imajo sicer pravico ustanovit i svo­ja stanovanjska podjetja ah sekcije, bodo raje sk leni la

še. V p rv i vrst i naj se zago­tovi denar družbenim služ­bam, medtem ko se naj nego­spodarske invest ic i je in izdat­ke, k i niso najnujnejši, izlo­čijo. Potrebna bo tud i ka r največje varčevanje, na ka r je posebej opozor i l republiški poslanec Franc Kolair.

stanovanjsko Trebnje

ustrezne pogodbe z novousta­novl jenim stanovanjskim pod­jetjem, k i bo gospodari lo z vsemi stanovanjskimi hišami in stanovanji, zgrajenimi na območju občine Trebnje. Za direktor ja podjetja v ustano­v i tv i je b i l imenovan do jav­nega razpisa tov. Ivan Lon-gar, uslužbenec občinske sku­pščine Trebnje.

Razvesslite znance in svojce v tujini

z DOLENJSKIM LISTOM!

TREBNJE:

Trioetrt milijona za poplavljence »Ko smo se pogovarjal i

o zb i ranju pomoči za po­plavljence, si n ismo nade­j a l i tolikšnega uspeha,« je dejala M a r i c a Srebot, predsednica občinskega odbora R K v Trebnjem. »Zbrali smo 750.0"0 dinar­jev in to samo od obča­nov, ker so delovne orga­nizacije ka r po vrst i obr­nile hrbet, češ da so svoj čas že darovale in da ni­majo skladov za vse mo­goče stvari . S pomočjo članov kra jevnih odborov S Z D L , zlasti v Ve l i kem Gabru in Mokronogu , se je akc i ja k l jub temu po­srečila. Ugotovi l i smo, da so b i l i revnejši prej pr i ­pravl jeni pomagati ; njiho­vega pr ispevka t i s t im, k i M a r i c a S r e b o t

j i m je pomoč potrebna, smo b i l i še zlasti veseli«.

»Kakšni so načrti odbo­ra v prihodnje?«

»Vaše besede v časopis­ju nam zelo pomagajo in želimo, da b i še i n še pi­sal i o tem. Ljudje morajo vedeti, za kaj darujejo. — Maja bomo izvedl i krvo­dajalsko akci jo, do takrat pa se bomo kar na bolj temeljito p r ip rav i l i . Z ljud­sko univerzo in zdravstve­n im domom smo se dogo /ori l i za več predavanj o - "ravstveni vzgoji, zaščiti matere, negi dojenčkov, bo ju pro t i a lkoho l i zmu in T B C . Ve l iko je s tvar i , k i b i j i h r r " i nared i l i , saj je k l jub težavam pri jeten občutek pomagati človeku' v stiski.«

K o predsednik občinskega sindikalnega\ sveta v Sevni­c i tovariš Drago Lupšina o-cenjuje vlogo s indikata p r i uresničevanju gospodarske reforme, poudarja, da so po­samezne podružnice prireja­le premalo ko lekt i vn ih se­stankov. K e r n i b i lo dovolj ustnih razgovorov, je b i lo članstvo z nameni reforme slabo seznanjeno in dogajalo se je, da tudi vodje delovnih skup in niso ime l i o n j ih prave predstave. Strokovne službe so se takoj loti le iska­nja rezerv in tovarniški b i l ­teni večjih podjetij so l jud i obveščali o možnostih za kvalitetnejšo jin cenejšo pro­izvodnjo, vendar tudi to še n i bi lo dovolj . Prav zaradi tega je občinski s ind ika ln i svet p r i r ed i l več razgovorov s ce lotnimi odbor i podruž­nic i n j i m sporočil nekaj najvažnejših nalog s ind ikata v delovnih organizacijah.

Mednje sodi skrb za uskla­ditev samoupravnih predpi­sov z novo zakonodajo, skrb za - doslednejše nagrajevanje po delu, skrb za boljšo or­ganizacijo dela in skrb za izobraževanje zaposlenih. Re­forma prav izobraževanje po­stavlja v ospredje, zato de­nar, k i ga bo neko podjetje poskušalo p r ih ran i t i na ta način, ne bo noben pr ihra­nek.

Proizvajalcem je potrebno dopolni lno strokovno znanje za uspešnejše delo na delov­nem mestu i n širša družbe :

na razgledanost za odločanje v samoupravnih organih. Ne­kaj tega nud i zaposlenim vsako leto delavska univerza, s katero občinski s ind ika ln i svet redno sodeluje.

V sevniški občini je več podjetij , k i zaposlujejo se­

zonsko delovno s i lo . S indi­kalne organizacije b i tam lahko načele razpravo o med­sebojni izmenjavi sezoncev, ka r b i nekater im omogočilo stalno •zaposlitev. P r i kme­t i j sk i zadrugi na pr imer po­trebujejo več l jud i poleti, v

SEVNIŠKI VESTNI K

Jugotaninu pa poz imi , ko je treba uskladiščiti les. T a k i dogovori b i b i l i zelo kor i s tn i , saj b i mars i komu omogočili stalen k r u h .

Tako sodelovanje med pod­jetj i b i lahko vpel jal i tud i tedaj, če je nekje preveč de­lavcev, drugod pa J & P1"*' manjkuje. V tak ih p r ime r ih odpust i ne b i b i l i tako bo­leči za prizadete, saj b i šlo le za spremembo delovnega mesta.

limzk zrni na trduih iscgsfs L a n i 3. marca je občinska

skupščina v Sevnic i i zda la odločbo o postavitv i pr is i lne uprave v Komuna lnem obrt­nem podjetju. Podjetje je namreč zaključilo poslovno leto z izgubo, k i je nato na­rasla na 4 mil i jone d in . P r i ­s i lna uprava je prevzela go­spodarjenje v drugi polov ic i apr i la . Ukrep i , k i so s ledi l i , so pomagal i , da se je poslo­vanje normal i z i ra lo .

Ukinjene so bi le vse po­slovne enote, k i so de la l i z izgubo. Delavcev z uk in jen ih delovnih mest niso postavi l i na cesto, ampak so j i h spo­razumno zaposl i l i v drug ih poslovnih enotah. T u d i v up­ravi so zmanjšali število uslužbencev. U k i n i l i so troje delovnih mest. V s i t i ukrep i so kor is tno učinkovali. Do-nosnerjlše enote so povečale proizvodnjo i n razmahni lo se je predvsem cementninarstvo in delo v kamno lomu.

P r i s i l na uprava bo trajala leto dn i . Dosedanj i uspehi kažejo, da se bo podjetje re­šilo iz zagate, saj p lan celo presega. To navdaja kolekt iv z op t im i zmom in zavestjo, da

Ob dveh pred K O P I T A R N O . Vsak dan ob tem času se zvrsti mimo vratarnice okoli 250 članov kolektiva, k i se po končanem delavniku vračajo na svoje domove. — V tovarni kopit so lani dobro gospodarili. Močno so okrepili sklade in izboljšali nagrajevanje. S spod-budnejšo delitvijo osebnih dohodkov se je večala de­lovna disciplina, z njo vred pa tudi produktivnost.

(Foto: J . Teppev)

bo treba še precej volje i n naporov, preden se bodo po­novno postav i l i na trdne no­ge.

Na bregu kmalu sodobna trgovina

N a nedavni konferenci k ra ­jevne organizacije Socialistič­ne zveze na Bregu so obrav­naval i med drug im trgovino. Spričo nečistih prostorov je sani tarna inšpekcija že za­grozi la, da bo u k i n i l a trgovi­no. Kaže, da bo vprašanje rešeno že leta 1966, ko bo urejen gasi lski dom, v kate­rem bodo odpr l i tud i trgov­s k i l oka l . Občani so se na konferenci zanimal i , kdaj bo­do obnov i l i na Bregu žago. Odprto pa je še vprašanje dobave k ruha , ker b i b i l pre­voz predrag.

S. Sk.

Dve predstavi v Boštanju

V zadnj ih tednih sta se v Boštanju zvrs t i l i dve po­membn i pr i red i tv i . 19. de­cembra sta p i on i r sk i in mla­d insk i odred šole pod vod­s tvom učiteljev upr i z o r i l a »Sneguljčico«. Lepo okrašena dvorana je b i l a po lna gledal­cev, k i so b i l i z upr izor i tv i ­jo zelo zadovol jni .

V nedeljo, 26. decembra, pa se je spet izkazal m lad insk i akt iv . Mnoge godbene in pev­ske točke s šaljivimi p r i z o r i so se zvrst i le v dveurnem programu. Gledalce je po­sebno navdušil napredek do­mače godbe. D. P.

Dedek Mraz v Loki 29. decembra je v osnovni

šoli v L o k i ob iska l otroke de­dek Mraz . šolarji so pod vod­stvom obeh učiteljic pr ipra­v i l i lep progarm. Dedek M r z je na sankah pr ipe l ja l cel k iS dar i l in z n j i m i najprej ob­daroval predšolske, nato p a še šolske otroke. Največ za­hvale za obdaritev gre matič­n i osnovni šoli v Sevnic i , p a tudi darovalcem, k i so prispe­val i pomoč na pobudo D P M v L o k i . S. Sk.

2 0 O O L i ^ l N J S K i L I S I Št. 1 ( 824 )

Izredne konference SZEJL so končane Občinska konferenca Socialistične zveze v novo­

meški občini bo 23. januarja

Izredne konference Social i­stične zveze v novomeški ob­čini so se končale že v pre­tek lem letu. N a zadnj i seji izvršnega odbora občinskega odbora S Z D L so pr ikaza l i konference v prerezu i n ugo­tov i l i : ker je b i l dnevni red zanimiv i n pester ' (obravna­va novega zakona o gozdo­vih, kmeti jstvo, zdravstveno zavarovanje kmetov, stanova-vanjska re forma i n gospodar­stvo v celoti ) , sta b i l i razpra­va i n udeležba zelo dobr i . Povsod so i zvo l i l i tud i dele­gate i n evident ira l i nekatare člane, k i naj b i se udeležili V I . kongresa Socialistične zveze delovnega l judstva Slo­venije. V glavnem je tudi že končano poročilo za občin­sko konferenco, zato so na seji izvršnega odbora skleni­l i , da bo občinska konferen­ca Socialistične zveze novo­meške občine 23. januar ja .

Pi M A L I P O D L J U B E N : naj­več razprave so odmer i l i no­vemu zakonu o gozdovih, za delegata na občinski konfe­renci pa so i zvo l i l i kmeta F R A N C A Z A G O R C A .

R J R A T E Z : osrednja bese­da je tekla o dejavnosti So­cialistične zveze v preteklem letu, komuna ln ih vprašanjih, kmet i js tvu i n gozdarstvu, manj važna vprašanja pa na­meravajo reševati še na zbo­r u volivcev. I V A N T E K S T O R bo zastopal organizaci jo na občinski konferenci .

O R E H O V I C A : kot drug­je, je tudi tu tekel pomenek o gospodarstvu.. Občane je zlasti zanimalo, zakaj so v kmet i js tvu izgube. Načeli so nekaj vprašanj s področja dejavnosti krajevne skupno­st i . Graditev družbenih pro­storov se bo letos premakni­l a z mrtve točke. Predsednik krajevnega odbora S Z D L JA-N ^ Z S I S K A je b i l izvoljen za delegata.

P O D T U R E N : v tej no­vo ustanovljeni krajevni or­ganizaci j i so n a izredni kon­ferenci govori l i o gospodar­

s k i re formi s posebnim po­udarkom na kmet i js tvu i n gozdarstvu. K A R E L T U R K je delegat.

a GOTNA V A S : spraševali so se, zakaj je tako maio mladine na konferencah Socialistične zve­ze, načeli vprašanje kmet i jsk ih strojev i n na splošno obravnavali kmetijstvo. Povedali so, da ni­so zadovoljni s svoj im odborni­kom ter da se bodo z n j im o problemat iki pogovori l i na pr i ­hodnjem zboru volivcev. Na dnev-nem redu so b i la tudi komunal­na vprašanja. Delegata sta F R A N C T U R K in F R A N C CEČELIC.

ES M A L I SLATNTK : izredna kon­ferenca je prinesla na površje več vprašanj, k i bodo našla odgovor na zboru vol i lcev. Med tak imi so: da b i d o b i l i ^ h a Malem S la tn iku osemletko i n asfaltirano cesto. — Prostore potrebujejo vse družbe-ne organizacije. Mars ika j , kar je ekonomske narave, bo našlo svo­je mesto v programu krajevne skupnost i , k i je že do zdaj opra­vičila obstoj. Delegat je predsed­nik krajevnega odbora S Z D L VLA­DO S E N I C A R .

9 B R U S N I C E : konferenca je opozori la na pomanjkl j ivost i , mor­da premalo kritično pa je bi lo povedano, da b i lahko preneka-tere probleme rešili občani sami . Po vsem tem, o čemer so raz­prav l ja l i , b i marsikdo sodi l , da se je za nekatere občane tega ob­močja čas ustavi l . V zadnjem času pa je organizacija kar lepo napredovala, lahko b i pa še bol j , če b i se v dejavnost vključili vsi in ne b i le čakali ob strani ne­prizadeti . A N T O N G A Z V O D A se' bo udeležil občinske konference.

\ H K A R T E L J E V O : živahna in

plodna konferenca je opozori la na vrsto vprašanj, k i j i h bo mo­goče rešiti. Vprašanja so pose­gala v dejavnost bršlinske kra­jevne skupnost i , ld ne more spla­vati iz začetne krize. Kaže, da bo najbolje poiskati ustreznejšo rešitev. Občani so predlagali , naj bi uvedli samoprispevek za va­ška pota, razdel i l i finančna sred­stva, k i so ostala od elektri f ika­cije, več pr ipomb pa so imel i na Eakon o dedovanju in podobno. Odločno so zahtevali, da trgovski lokal ostane, ker nujno potrebu­jejo nekol iko bolj založ-no trgo­vino. Delegat za obč :nsko konfe­renco je odbornik F R A N C U R A -STAR.

• G O R N J E K A M E N J E : pogo­vor i l i so se, da ne bodo čakali na pomoč krajevne skupnosti v Bršlinu, temveč bodo sami za­čeli delati i n pričeli pobirat i de­nar za napeljavo industri jskega toka ter vodovoda. Računajo tu­di na del sredstev, k i so ostala od elektri f ikaci je. S sosednjimi organizacijami želijo tesnejših stikov, tako da b i nekatera vpra­

šanja skupaj reševali. Konference se bo udeležil kmet K A R E L PA­T E .

H N O V O M E S T O — teren H : čeprav* je imela konferenca na­men obravnavati stanovanjsko re­formo, k i praktično že deluje, so člani precej časa posvetil i neka­ter im konkretn im vprašanjem go­spodarstva naše občine. V razpra­v i so povedali marsikaj , kar je zadevalo večja podjetja. Precej govora je bi lo o zaščiti delavcev na delovnih mestih (na primer šoferjev). Za občinsko konferenco so i zvo l i l i pet kandidatov: JOŽE­TA T R U L C A , JOŽETA R E B E R N I -K A , I V A N A TO V S A K A , S T A N E T A M E D V E D A in TONČKO SINTIČ.

• TRŠKA GORA : na konferen­c i so se znova vprašali, kam de­jansko spadajo občani tega ob­močja: a l i pod Novo mesto a l i Mačkovec, mišljeno pač v zvezi z zbori volivcev. K e r ne hodijo na zbore volivcev na mestni te­ren, je treba* vprašanje čmprej rešiti. Pr ipombe so padle n a v ra­čun kmeti jstva, zlasti gospodar­jenja kmeti jske zadruge Novo mesto. Želeli b i , da b i se kon­ferenc v prihodnje udeležil tudi nekdo s kmetijskega področja, da bi občanom razložil trenutno sta­nje. A N T O N V O V K O je b i ! iz-vol ien za delegata.

gj ŠMIHEL p r i Novem mestu: najbolj glasno so ob­ravnaval i pereče cigansko vprašanje. Men i l i so, da skle­pa, k i ga je sprejel zbor vo­livcev, n i nihče upošteval i n da se je prot i n j ihovi vo l j i naseli lo kar osem c iganskih družin. Zahteval i so, naj s i štiri družine poiščejo gosto­l jubje drugje. Predlagal i so, da b i prostore I M V v šmi-helu, k i bodo v k ra tkem iz­praznjeni, preuredi l i v druž­bene namene, želijo tud i asfalt irano cesto iz Kandi j e do šmihela. Tr i je delegati so b i l i izvol jeni za občinsko konferenco: M A R T I N OAČ-

Novomeška kronika R r w M I K E L N O V O »INVENTU-™-> 65«, uprizorjeno v tednu pred ^ o v i m letom, se je pričelo no­voletno praznovanje v našem me­stu Novo leto so občani priča­ka l i pretežno v gostiščih ob glas­b i in dobr i kap l j i c i a l i pa tudi aoma ob radi jsk ih i n televizi jskih sprejemnikih. Z a razvedrilo je b i ­to vsestransko poskrbl jeno, če­prav tu in tam s hudo zabelje-n i m i cenami. Nekater im je bi lo t r i dni praznovanja premalo, kar so dokazali z zamudo službe 4. januarja zjutraj .

H N I S E D O B R O M I N I L O S i l -vestrovo, ko so se mora l i neka-t ^ i odpovedati prazn ikom in °diti na delo. Tako trgovci, k i j ih je čakala letna inventura, ra-M n tega pa so mora l i cene pre­računati v nove dinarje. T is t i redki , k i tega niso naredi l i med P a z n i k i , so imel i lokale zaprte v torek, seveda v lastno škodo.

*8 S A M O M L A D I N S K A K N J I G A je spomni la i n okras i la pro­

čelje stavbe, v kateri ima po­slovalnico, z raznobarvnimi žar­nicami. Vse druge prodajalne so imele izložbe sicer lepo dekori­rane, p r a v tako notranjost pro­dajaln, toda samo to in nič več!

.vsakomur, k i ga je v dneh pred novoletnimi prazn ik i zaneslo v Ljubljano i n je v idel tam trgov­ske stavbe v cel ih n iz ih električ­e n žarnic, se je zdelo v domačem JJJfStu puščobno Morda bo dn i -80 leto boljše?

»NIMAMO, Z M A N J K A L O JE!« r * 0 so odpravl ja l i zadnje dn i P r e d nov im letom kupce v ve-VT<L n o v o r n e š k i h trgovin. T r i dni Sff* nov im letom le zmanjkalo »aOkOrtkbv i n čokoladnih obe-vXh z a J e l k o v v s e h Prodajal­n i ' . zmanjkalo je steklenih p a s k o v za je lko; če si hotel s . P ' « skromno novoletno dari lo , D rn r t 1 0 1 ^ 1 k a r precej pešačiti iz reč, J a l n e v Prodajalno. Moramo k ^ h i đ a ^ e l jubl janski satirični t i W z »Inventuro 65« naše ^ v c e kar dobro ožigosal . . .

J * R A D l O S E R V I S invalidskega ^ a Novo mesto se je kon-

N I K , A N T O N K A S T E L I C i n F R A N C ŠLAVS.

§3 BRŠLIN: med drug im so se pogovori l i tudi o tem, zakaj so občani tako slabo akt i vn i na podobnih shodih. Pr i so tn i so meni l i , da so raz­prave preveč načelne, da pa želijo bolj določene obravna­ve kot: kaj je s cesto, trgo­vino, otroškim vrtcem i n po­dobnim. N a mestu je pr i ­pomba, da bo vodstvo kra­

l j e v n e skupnost i , če bo aktiv­no, lahko to problemat iko spravi lo z mrtve točke ob pomoči občanov. Za občin­sko konferenco so izvo l i l i pet delegatov: C I R I L A K O V A C I C A , N I K O L A ĆULU-M A , J A N E Z A L E V S T I K A , F R A N C A K O R E N A in T O N E ­TA K R A N J C A . Ev ident i rana delegata za IV . kongres SZ sta A V G U S T F A J F A R i n CI­R I L J A R N O V I C . — s d

Na Dvoru so lepo praznovali

Suhokran jska mlad ina z Dvora i n okol ice je pr iprav i la za novo leto lepo slovesnost. Celoten program so sestavil i sami in ga predvajal i v lepo okrašeni dvorani . V k ra tk ih pr i zo r ih in tekstu, k i j i h je povezoval, se je pred občin­stvom zvrst i la k r on ika prete­klega leta. Lepe prireditve smo b i l i vsi zelo veseli, zato se učiteljici M a r i j i Pohaj ač, k i jo je kot predsednica mla­dine pr iprav i la , zahvaljujemo! — M l a d i n i na Dvoru pa bo treba pomagati tudi vnaprej.

J A N E Z L E G A N

Miha Hrovatič, odgovarja na naša vprašanja — Tov. Hrovatič, kaj menite k stališču ObS Novo

mesto, k i je priporočila ustanovitev enega samega podjetja za stanovanjsko gospodarstvo?

— Smise l stanovanjske reforme bo uresničen le, če bomo ime l i v občini e n o s a m o stanovanjsko pod­jetje. Samo tako bo zagotovljeno namensko prel ivanje sredstev iz novega v star i stanovanjski fond i n program­

sko invest ic i jsko vzdrževanje vseh stanovanj, pa tud i združeno zbiranje sredstev za gradnjo novih stanovanj.

Zakon i t i predp is i imajo namen poenot i t i stanovanjsKo gospodarstvo i n upravl janje. Te enotnosti ne bo, čim bodo delovne organizacije ustanavljale v ta namen svoje

N A R O B S T A N O V A N J S K E Z A K O N O D A J E

ZA S T A N O V A N J S K O SOLIDARNOST GRE!

delovne enote za stanovanjsko gospodarstvo. V večini sta­novanjsk ih stavb v nov ih nasel j ih (Mestne njive, N a d m l i n i , Majde šile, Zagrebška četa itd.) so l as tn ik i sta­novanj različna podjetja, če bo torej ustanovi j enih več enot za stanovanjsko gospodarstvo, bo prišlo do raz­ličnega režima upravl janja i n gospodarjenja s stanovanji v eni stavbi . Stanovalc i bodo lahko za enaka stanovanja plačevali rczlične najemnine- i

Prob l em zase bo invest ic i jsko vzdrževanje takšnih več-lastniških stavb in vzdrževanje skupn ih naprav i n pro­storov v n j ih . Posledica bo prav gotovo nepotrebna biro­krac i ja .

V večjih podjet j ih se pojavljajo težnje po centra l izac i j i stanovanjskih sredstev v k ra j ih , k jer imajo ta podjetja sedeže. Z T P i n E L E K T R O sta na p r ime r že sporočili, da ne bosta pr i s top i l i k našemu podjetju, medtem k o so predstavnik i J L A z nami že podpisa l i pogodbo. P r i usta­navl janju takšnih stanovanjskih enot, kot j i h imajo v načrtu p r i ŽTP in E L E ' K T R O , se moramo vprašati: a l i naj se sredstva za gradnjo i n vzdrževanje stanovanj zbi­rajo tam. kjer delavec ustvar ja i n živi a l i p a naj se odl i­va j o drugam? Pozabi t i ne smemo tud i tega, da so b i l a stanovanja teh podjetij zgrajena s soudeležbo posoj i l sta­novanjskega sk lada občine Novo mesto! V ta sk lad pa so prispevale svoj delež vse delovne' organizacije občine Novo mesto.

Ptaiirji, za nastop vam čestitamo! Lep večer s partizansko tematiko so Novomeščanom pripravili pionirji iz

vseh 13 osemletk v občini

27. decembra se je v Prosvetnem domu v Novem mestu predstavilo občinstvu 13 p ion i rsk ih ekip iz vseh osemletk v občini. V skoro t r iurnem programu so nastopajoči pokazal i svoje znanje iz N O B , ka­terega so posredovali v ob l i k i skečev, recitaci j , pevskih 'točk in odgovorov. Iz predvajanih diapo­zitivov smo spoznali posebnosti n j ihovih krajev.

Komis i j a in oba napovedovalca niso imel i težkega dela, ker so bile vse ekipe dobro pripravljene. Vsaka nastopajoča skupina je ime­la na razpolago 8 minut .

šentjemejski oktet, letošnji Tr­dinov nagrajenec, je za uvod za­pel nekaj pesmi, nato pa so se zvrst i l i vsi p ion i rsk i odredi s svo­j i m programom. Občinstvo in ko­misi jo so najbolj zadovoljile pio­nirke iz Žužemberka, k i so nasto­pile s poemo o smrt i šestih sko-jevk, spremljano z diapozit iv i Žu­

žemberka in okoliške pokrajine. Tud i brusniški pionir j i so dobro zaigrali skeč Napad na Ratež, v katerega so se tako vživeli, da je v dvorani kar zadišalo po smod­n iku . P ion i r j i iz Mirne peči so

Veselje v Šentjerneju

Ob novoletni j e lk i so malč­k i iz vrtca p r i p rav i l i pod vodstvom požrtvovalnih vzgo­j i te l j ic lep program, na kate­rega so b i l i povabljeni tudi vsi starši otrok. Malčki so se naučili igr ico Rdeča kapica, več, pesmic in recitaci j .

P. M .

čno le preseli l iz dosedanjih, že dolgo pretesnih prostorov v no­ve, večje, na Dilančevi u l ica 5 (poleg Vrhovnikove gostilne). — Upamo lahKO, da bodo odslej servisna popravi la radi jsk ih i n televizi jskih sprejemnikov poteka­la hitreje. Dob i l i so dovolj pro­stora za skladišče, delavci servi­sa pa se ne bodo več st iskal i za eno samo mizo. \

m V P O N E D E L J E K je b i l še praznik, zato na trgu n i bi lo kdo ve kaj dobi t i . Računali smo, da bo v torek kaj več naprodaj, a tudi tedaj gospodinje niso ime­le izbire. Dobi t i je bi lo le jaj­ca po 90 dinarjev, solato na me­rice po 80 dinarjev, smetano v skodelicah po 2G0 dinarjev, mleko po 130 dinarjev l i ter, k is lo repo po 1C0 dinarjev k i logram in k i ­slo zelje po 180 dinarjev k i logram ter razne okraske.

H G I B A N J E P R E B I V A L S T V A — rodile so: Kr i s t ina Proga r z Nad ml in i 8 — dekl ico, Iva Vidmajer iz Ragovske 7 — deklico, E r i k a Lenart z Mestnih njiv blok 1 — Tomaža, V l ad im i r a Šuštar iz Kar -lovške 3 — Bogdana, Ceci l i ja Ostojič iz Kristanove 12 — de­kl ico .

Kaj pa cležnikar? V Novem mestu je b i l pred

vojno na koncu Glavnega trga med drug imi l oka l i tud i eden, v katerem je opravl ja l svojo obrt dežnikar. Po vo jn i v No­vem mestu n i več dežuikarja. Polomljene dežnike je treba nesti v popravi lo v L jubl jano. Da se j i h izplača popravl jat i , ni treba posebej poudarjat i , saj stane nov moški dežnik že več kot 8 tisoč dinarjev, ženski pa so še dražji. M o r d a bi pa takšno obrt lahko od­pr la novomeška Uslužnost?

S. Sk .

upr i zor i l i srečanje z Ital i jani na Fra t i . Prevolčani so pripovedovali o boj ih v Suhi kra j in i in na Rogu, p ionir j i iz Škocjana pa so v s l ik i pr ikaza l i preseljevanje in zapeli ob tabornem ognju.

M l ad i Stopičani so pripovedovali o znanem Štajerskem bataljonu i n žrtvam. Šcntjernejčani pa o spo­m in ih na žrtve v domačem kra ju, šmarječani so nas seznanil i z

zgodovino nj ihovih Topl ic , pionir­j i iz Do l . Topl ic pa so zaigral i Izdajalca, škoda, da niso znal i po­iskati iz zgodovine njihovega kraja kak dogodek.

Novomeščani so nastopi l i v p r i -zorčku Kurirček, sicer pa velja tudi zanje, da b i lahko pokazal i kaj domačega, izvirnega iz vojnih dn i . O Beceletovi jami so lepo p r i ­povedovali p ionir j i iz Otočca in tudi sekstet iz Šmihela je prav lepo zapel pesem Smrt v B r d i h .

Zamisel občinske zveze Društva prijateljev mladine in Občinskega odbora Z Z B v Novem mestu, na podlagi katere je bi lo spomladi razpisano tekmovanje, je b i l a s to prireditvi jo lepo uresničena.

Ob tej priložnosti se zahvalju­jemo vsem sodelujočim, posebno pa ko lekt ivom, k i so prispeval i nagrade za zmagovalne ekipe.

V Dol. Toplice tudi ob 16.30

1. januarja je začel iz No­vega mesta voz i t i p ro t i Do­len jsk im Top l i cam tudi- avto­bus ob 16.30, s čimer se je število avtobusnih zvez pove­čalo, ublažile pa so se posle­dice spričo ukinjenega pot­niškega v laka pro t i Straži. Avtobus, k i ga je dalo v pro­met podjetje Gor janc i , se iz Dolenjsk ih Top l i c vrača ob 19. u r i , tako da pripel je v Novo mesto ob 19.25.

Manjšo spremembo i m a vo­zni red za dopoldanske avto­busne proge. Avtobus, k i je iz Novega mesta odpel ja l v Dolenjske Topl ice ob 9.35, vozi po 1. januar ju ob 10. u r i .

Neprevidnost in zlomljena roka

I van Rakovec iz K r a n j a se je 31. decembra popoldne .pe­l ja l po Glavnem t rgu v No­vem mestu, ko m u je nena­doma pred avto s top i la A n a Blažač. Vozn ik je zav i l v levo, pa je k l jub temu zadel Blaži-čevo, k i sd je z l om i l a roko.

V zajčke, zvezdice in druga pravljična bitja so bi l i oblečeni malčki otroškega vrtca v Šentjerneju, ko so 29. decembra nastopili v igrici, s katero so počastili prihod novega leta. Prireditve so se udeležile tudi ma­

mice vseh otrok. (Foto: Polde Miklič)

Novo leto v Šentjerneju

Čim bolj so se bližali novo­letni prazn ik i , tem bolj je bi lo v Šentjerneju živahno. V trgovi­nah so kupoval i vse po vrst i , naj­več dar i la za dedka Mraza , šol­ska mlad ina je 30. decembra upr izor i la v kino dvorani mla­dinsko igrico, zadnji dan pa jo je obiskal dedek Mraz . Občani so silvestrovali v mirnem in vese­lem razpoloženju. V gostiščih n i bi lo preveč gneče, ker so se mnogi odpeljal i z osebnimi vozi­l i v bolj oddaljena gostišča. V prazničnih dneh n i bi lo v oko­l i c i Šentjerneja i n škocjana no­bene nesreče.

P O L D E M I K L I C

Dedek Mraz v Žužemberku

Društvo prijateljev mladine v Žužemberku je pr i red i l o novoletno praznovanje 30. de­cembra v k ino dvorani . K u l ­tu rn i p rogram . co izvedl i pio­n i r j i iz osemletke. Dedek Mraz je obdar i l najmlajše, kater ih nekaj je rec i t i ra lo in zapelo pesmico. Obratu I S K R A , K m e t i j s k i zadrugi i n drugim, k i so kaj pr ispeval i za pr ireditev, i skrena hvala ! Hvaležni smo tud i prosvetn im delavcem za prizadevanje.

DPM Žužemberk

\

j KRI, KI R E Š U J E Ž I V L J E N J E | Pretekl ih štirinajst dn i so daroval i k r i na novomeški M

I transfuzi jski postaji : Aleksander Zupan, Adolf Kraševec, Sta- j j i ne Jenškovec, Ivan Božič, Edo Matko , Mar t in Čeme i n A l - g I b in Sašek, člani kolekt iva I M V Novo mesto; Janez Gorn ik s 1 in Franc Božič, člana kolekt iva K r k a Novo mesto; Stane §| 1 šenica, član kolekt iva Bor , Dolenjske Toplice; Malči Zamida , 3 1 l članica kolekt iva E l a Novo mesto; Ivan V id i c , mizar i z M 1 Otočca; Avgust šivak, član kolekt iva splošna bolnica Novo = 1 mesto; Mar i ca Dragan, gospodinja iz Golobinjeka; Lojze J i Baje, član kolekt iva Kmet i j ska šola G r m ; Polda I l rastar , js j Anica Pire, Cvetka Klevišar, Franc Kastel ic , Mar i j a Grmov. f l g šek i n Ludv ik Markovič, d i jak i ekonomske srednje šole v W 1 Novem mestu; Rudol f Simončič, upokojenec iz Novega me- f| H sta; Branko Turk , delavec iz Bršljina; Alojz i ja Bru l c , go- m g spodinja iz Gornjega Suhadola; Fan i Božič, delavka iz Gor- H S njega Suhadola; Ma r t i n Kosec, član kolekt iva P ion i r Novo a i mesto; Ana Tramte, gospodinja iz Gabrja ; Jože Kaste l ic , g g član kolekt iva Novoles Straža; Ana Luzar, gospodinja iz m 1 Gabrja, Leopold štravs i n Mar t in Mežnar, člana kolekt iva g g Komunalno podjetje Novo mesto; Mar i ja Ucman, gospodinja j g iz Gabrja ; Mar i j a Rajk, gospodnja iz Gabr ja ; Jože Gorjanc, j j H delavec iz Gornjega Suhadola; Ma r t i n Gazvoda, tesar iz Ra- g fj teža, Ma r t i n Erjavec, posestnik iz Gabrja , Jožefa Kastel ic , g g delavka iz Gabrja ; Vera Božič, članica kolekt iva Standard g g Novo mesto; K r i s t i na Matko , gospodinja iz Gabrja; Mar i j a = g Stravs, gospodinja iz Gabrja; Tončka Kosec, gospodinja iz j j g Gabrja; Mar i j a škedelj, delavka iz Gabrja ; Mar i j a Rajk, gc- • g spodinja iz Gabrja; Mar i j a Božič, gospodinja iz Gabrja; = 1 Tončka Luzar, gospodhija iz Dolnjega Suhadola,

Fan i Žagar, gospodinja iz Birčne vasi ; Neža Božič, g g upokojenka z Dolža; Pavel Golob, član kolekt iva Iskra Novo = I mesto; Mar jan Pureber, član kolekt iva U N Z Novo mesto; g 1 Rezka Zevnik, delavka z Dolža; Anton Zupančič iz Zavoda g m za čebelarstvo Novo mesto;Ana Juršič, gospodinja iz Dolža; g H Marjeta Pečnik i n A lb in Jerele, člana kolekt iva Hote la Oto- g 1 čec; Alojz i ja Rifel j , gospodinja iz Crmošnjic; Jožica Kavčić, g jj gospodinja iz Bele cerkve; Rozal i ja Košljar, gospodinja iz g g Crmošnjic; Ana Jakše, gospodinja iz Otočca; Štefka Peršc, s g gospodinja iz Družinske vasi ; Mar i j a Ivančič, gospodinja iz p g Družinske vasi; Jože Ivančič, član kolekt iva I M V Novo me- f| g sto; Jožefa Ku iner i n Mar i j a Ivančič, članici kolekt iva Indu- s§ g str i ja obutve Novo mesto. = m tlRMIIlillM

K O Č E V S K A S K A K A L ? ' ! 3 A O B N O V L J E N A Mala , 25-metrska smučarska

skakalnica, k i smo jo v Ko-Jevju žc nekaj tet pogrešali, je spet obnovljena. Ko bo zapad­lo dovolj snega, bo spet nared ta skoke. V z imskih počitni­cah bodo med druge smučar­ske tečaje lahko všteli tuđi te­čaj za skoke. Pred leti smo imeli med šolsko mladino do­bre skakalce, zadnje čase pa je ta panoga zamrla, ker n i bilo p r i roki skakalnice. Ker je med pionir j i veliko zanima­nje, je upat i , da se bo tudi pri smučarskih skokih obrnilo na bolje. A. A R K O

Končano je zimsko rokometno prvenstvo' Z D R A V N I K V A M S V E T U J E

Pred k n a k t m se je končalo zimsko rokometno prvenstvo Slo­venije. Brežiška ekipa je na njem zelo dobro igrala i n presenetila marsikaterega nasprotnika. Kot smo že poročali, so Brežičani pr­vi dve srečanji i zgubi l i .

8. decsmbra so se pomer i l i z ekipo P irana in zmagali z 12:9. V tej tekmi je brežiška ekipa pr­vič igrala v polni zasedbi in pri­kazala eno najlepših iger. 12. de­cembra so brežiški rokometaši odigrali dve tekmi . V prv i so premagali Tržič s 17:16, v drugi pa podlegli zveznemu ligašu, tr­boveljskemu Rudar ju s 13:17. Ru­dar je šele ob koncu prvega pol­časa rezultat izenačil in potem vodil do konca. Sodnik je precej oškodoval brežiško moštvo.

15. decembra so Brežice izgubi­le z l jubl janskim Slovanom z

12:23, premagale pa so Ormož z 12:8, kar j t presenetilo vse nasto­pajoče. 19. decembra so Brežiča ni igral i neodločeno s Tržičem 16:10, z Rudarjem pa znova izgu­b i l i s 14:22, čeprav se j im je v

drugem polčasu posrečilo rezultat izenačiti na 12:12. — 22. decem­bra so brez igre dobi l i tekmo s Piranom, ker je odstopi l . V »A« skupini so tako zasedli četrto me­sto. /

Brežiški rokometaši po končanem j e s e n s k e m d e l u S R L ( F o t o : O s k a r Ger jev ič )

Športno srečanje v Kočevjis V počastitev dneva J L A je bi lo

v Kočevju tudi več športnih sre­čanj.

f j S T R E L S T V O : organizacija ZROP je skupaj z Občinsko strel­sko zvezo pr i red i la tekmovanje v streljanju z zračno puško. Ra­čunali so na udeležbo moštev iz garnizonov R ibn ica in Vel ike Blo­ke ter ZROPA R ibn ica in Kočev­je, udeležili so se ga samo strelci garnizona R ibn ica in ZROP Ko­čevje. V ekipah je bi lo po 5 strel­cev, k i so lahko dosegli skupno 1000, posamično pa po 200 kro­gov. Poka l Občinske strelske zve­ze Kočevje so kot zmagovaci pre­je l i strelci iz Kočevja s 775 krogi , garnizon R ibnica pa je dosegel 614 krogov. Med kočevskimi strelci so b i l i najboljši Jože Kovač s 139, Tone Hočevar s 158, Franc 2vab s 157, med strelci iz Ribnice pa Jože Medan s 149 krog i . Neudelež­ba moštev na tekmovanju daje s lut i t i , da niso b i l i v redu aiH razpisi a l i pa propaganda

H K E G L J A N J E : Tud i v tekmo­vanju kegljačev n i b i lo vse v re­du. Zmagal i so kegljači iz Kočev­ja pred člani ZROP iz Ribnice.

S ŠAH: Za tekmovanje v šahu je bi lo v domu telesne kulture vse pripravl jeno, toda šahistov n i b i lo . N i j i h bi lo ne iz Ribnice in ne iz Kočevja!

Ob koncu velja poudari t i , da b i mora l i razpisana športna tekmova­nja jemati tekmovalci resneje in

bolj športno. V nasprotnem bi ka­zalo v bodoče raje pr ire jat i raz­vedri lna srečanja športnikov. In še nekaj: prepustimo organizacijo tekmovanj za takšne praznike l ju­dem, k i tega niso vajeni!

A. A R K O

V Trebnjem se razvija strelski šport Strelski šport v Trebnjem že ne­

kaj let deluje po zaslugi prizadev­nega predsednika občinskega strel­skega odbora Staneta Radina. Ra­zen družine v Trebnjem sta zelo akt ivni še strelski družini na Do­bu in v Mokronogu.

V zadnjem času je bi lo več sre­čanj z malokal ibrsko in zračno puško. V tekmovanju z malokal i ­brsko puško so b i l i malo bolj uspešni Trebanjci , na tekmovanju z zračno puško v počastitev dneva republike pa je ekipa družine Dob premagala ek ip i iz Mokronoga in Trebnjega. Na tem tekmovanju so nastopil i tudi p ionir j i iz Trebnje­ga, k i so s 7 krogi prehitel i sta­rejše strelce. P r i tem so se naj­bolj izkazali mladi Vojko Mezgec in M i r an Radin. Z nekaj manj do­seženimi krogi sta «e bor i la M i ran Polanko in Danilo Tanjšek.

Tak uspeh so mlad i strelci do-

Podmladek v Škoojanu na prvem mesto

Ob zaključku letošnjega tekmovanja v okv i ru Ju­goslovanskih p ion i r sk ih iger i n Rdečega križa je komis i ja p r i občinskem odboru R K Novo mesto pred k r a t k i m podel i la pr iznanja najboljšim pod­m l a d k o m na šolah.

K o m i s i j a je imela tež­ko nalogo i zbrat i med 10 zelo de lavnimi podmladk i najboljše. Po tehtnem preudarku se je odločila tako: za najboljši pod­mladek je b i l proglašen P R K na osnovni šoli Ško-cjan, zatem Otočec in Birčna vas, za n j i m i pa se zvrsti jo podmladk i na šolah Novo mesto, Brus­nice, M i r n a peč, M a l i S latnik, Vavta vas, Prevo-

le i n Šentjernej. Ob tem je treba pohval i t i tudi prizadevnost podmladkar-jev iz Dolenjsk ih Topl ic , 2užemberka in šmarjete.

Nagrajenj podmladk i so oprav i l i letos pomembno delo na šolah, prav tako v akc i j i za poplavljence, pr i re ja l i izlete i n prosla­ve, zb i ra l i zelišča in od­padni material , zb i ra l i so hrano in sadje za šolske kuhinje i n tako dalje.

Vsem p r v im trem pod­mladkom, k i so b i h ob tej priložnosti nagrajeni: Škocjan, Otočec in Birč­na vas, čestitamo z željo, l a b i b i l i še vnaprej ta­ko prizadevni !

M . T R A T A R

Še M knjižnih nagrad M e d naročniki, k i bodo ta teden prvič dob i l i

v roke naš domači pokra j insk i l ist (teh pa je tokrat 243), smo v torek opoldne izžrebali 10 novih bralcev Dolenjskega l i s ta : te dn i bodo dob i l i po pošti lepe knjige, k i j i h je izdala D O L E N J S K A ZALOŽBA v Novem mestu. Izžrebani so b i l i :

Janez Urek, Dečna sela 42, p. Artiče; Jože Anž-l in , Gorenja vas, p. M i r n a ; F ranc Videtič, Be l c i vrh 17, p. Dragatuš; M i h a L isac, Pirče 9, p. Vas Fara ; Mar i j a Cize l , K lad je , p. B lanca ; Mar i j a Dre-novec, Resa IG, p. Krško; Jože Ogr inc, žimarice 16, p. Sodražica; An i ca Jankovič, Senovo 94; Mihae l Štraus, Gr ib l je 80, p. Gradac v Be l i k ra j in i ; Ju lka Koščak. B r o d 40, p. Novo mesto.

Lep pozdrav vsem nov im naročnikom, s kateri­m i uresničujemo naše geslo: V V S A K O HIŠO — D O L E N J S K I L I S T !

segli z rednim treningom. Okol i 25 mlad ih članov še vedno redno vadi in iz dneva v dan dosegajo boljše rezultate. Starejših članov je oko l i 60, vendar se vsi ne ude­ležujejo rednih treningov.

Da se je strelski šport v zad­njem času tako razvi l , je tudi za­sluga strelišča, za katerega je lo­kacija že določena. T u bo dovolj prostora za vaje in tekme z malo­

kal ibrsko puško in tudi za stre­ljanje z vojaško puško na 300 m. Na tem strelišču se bodo lahko mladi , nadarjeni strelci usposobil i za nadaljnja srečanja tudi v repu­bliškem mer i lu .

Pr i urejevanju strelišča bodo so­delovali prav vsi strelci , čim bo zemljišče dokončno urejeno.

P E T E R H E R C O G

Zbor kočevski tabornikov Če bi odrasli pomagali bolj kot so, bi lahko taborniki govorili o uspešnem delu v pre­teklem letu - Šolarjev in pionirjev, ki bi radi postali dobri člani taborniške organi­

zacije, ne smemo prepuščati samih!

26. decembra je imel v Kočevju taborniški odred svoj redni letni občni zbor. Poročilo je dokaj kr i ­tično ocenilo delo in ugotovilo: narejenega n i bi lo vel iko. Vzrok i niso v tabornik ih, k i so vol jni de­lat i , pač pa v slabem vodstvu. To je bi lo nedelavno, n i dovolj pr i ­s luhnilo željam mlajših tabornikov in zato uspehov m bi lo . K l j ub te­mu pa so posamezni člani tabor­niškega vodstva le precej naredi l i . Odred je po starosti članov še mlad, zato b i bi lo treba vse ta­bornike seznaniti s prav i l i in z discipl ino v organizacij i ter j ih navajati k temu, da bodo dobri šolarji in d i jak i in pozneje delov­ni člani naše družbe.

Naloge taborniške organizacije so poskušali uresničiti na član­sk ih sestankih in na izlet ih v na­ravo. V začetku leta je šlo oboje v redu, v drugi polovici leta pa je takšna dejavnost zamrla. Odred

ima dve četi: četo Rogovcev i n če­to Stojne. Prva deluje že več let in je pred leti dobro delala. Letos svojega načrta n i izpolni la , ker se vodstvo n i dovolj zavzemalo. Četa Stojna je b i la ustanovljena šele decembra lan i . Njeni člani so bi l i p r idn i . Imel i so redno sestan­ke in vs i so položili izpite za prvo zvezdo. Ve l iko zaslug za to ima načelnik čete Rud i Cerkvenik, k i je b i l za to na zboru pohvaljen.

Kočevski taborniki so izbral i na občnem zboru novo upravo odre­da, k i j ih bo vodi la v 1966, in sprejeli smernice za delo. Ke r so člani večinoma iz vrst pionirjev, j i m bo treba pomagati. Prav go­tovo ni nič lepšega, kot i t i z mla­dino na izlete v gozd i n naravo, saj človeka p r i tem spodbuja za­vest,- da mlad i rod odtrguje kvar­nemu vpl ivu ceste, ulice in slabe družbe! A. Arko

! NAROČNINA j ZA 1966 [ se z a naročnike D O L E N J S K E G A L I S T A • ne b o s p r e m e n i l a : z a p o l l e t a b o s t e p l a -• čali s a m o 10 n o v i h d i n a r j e v (1000 s t a r i h • d i n ) , p o b r a l i p a j o b o d o p r i v s e h naroč-Z n i k i h v S l o v e n i j i p i smonoše v f e b r u a r j u • i n v začetku d r u g e g a p o l l e t j a . — Naroč­iš n i k e i z v e n S l o v e n i j e p r o s i m o , d a t a k o j • nakaže jo v sa j p o l l e t n o naročnino s po -5 ložnico, k i so j o d o b i l i v n o v o l e t n i šte-5 v i l k i našega t e d n i k a . — Naročn ike v t u -S j i n i p r a v t a k o p r o s i m o , d a poš l je jo ce lo-| l e t n o naročnino z a D o l e n j s k i l i s t : 3 ame -| riške d o l a r j e oz . u s t r e z n o d r u g o k o n v e r -l t i b i l n o v a l u t o ; če j i m plačuje jo naročni-S no s v o j c i v s t a r i d o m o v i n i , j i h p r o s i m o , • d a t a k o j o b n o v i j o c e l o l e t n o naročnino, S k i znaša z a t u j i n o 37.50 n o v i h d i n a r j e v • (3750 s t a r i h d i n ) .

Naročn ino j e t r e b a plačati v n a p r e j : v sa j z a p o l l e t a . — V d r o b n i p r o d a j i ( t r a -5 f i k a h , k i o s k i h i n z a d r u g a h ) s m o d a n e s S p o c e n i l i i z v o d našega časnika o d 60 n a S 50 p a r a ( p r e j 60, z d a j 50 s t a r i h d i n a r j e v ) .

U P R A V A D O L E N J S K E G A L I S T A

2 i v i m o v d o b i , k o z m a g u j e človek n a d doseda j n e d o s e g l j i v i m i n a r a v n i m i p o j a v i . S i l e n r a z v o j t e h n i k e , v e l i k a n s k i m a t e r i a l n i u s p e h i , vse to da je v s a k d a n j e ­m u živl jenju i z r e d e n t e m p o , h i t r o s t v t i s o v j e never ­j e t n a . P r a v g o t o vo je to z a m o d e r n e g a človeka v ve­l i k o k o r i s t , v e n d a r p a se p o g o j i živl jenja t a k o h i t r o s p r e m i n j a j o , d a z m a n j k u j e časa z a p r i l a g o d i t e v . Z a neuravnovešenega človeka p a tiči v t e m t o l i k o možno­s t i z a n e z a d o v o l j s t v o , žalost, občutek n e p r i j e t n o s t i i n duševni n e m i r , d a n e p r e s t a n o p r i h a j a v s p o r s s v o j o o s e b n o s t j o z a r a d i m n o g i h želja i n m a j h n i h o s e b n i h možnosti , d a b i j i h i z p o l n i l . Z a r a d i tega poskuša do­seči u s p e h z u s m i l j e n j e m , beži v b o l e z e n i n p o s t a n e n e v r o t i k . T o so t a k o i m e n o v a n e f u n k c i o n a l n e b o l e z n i , k i n i m a j o n i k a k e zveze z b o l e z n i m i o r g a n o v v t e l e su . K e r so n a v a d n o v z v e z i z n e k i m duševnim v t i s o m , j i m p r a v i j o t u d i duševne a l i psihične m o t n j e .

D o l g o so m i s l i l i , d a je b o l e z e n d e d n a , v e n d a r se­da j m e n i m o , d a v e l i k o bo l j v p l i v a j o z u n a n j i v t i s i . Psihoanalit ično je u g o t o v l j e n o , d a duševno nez r e l e osebe i z gube pozne j e v življenju k o t o d r a s l i l j u d j e p r i p r v i o b j e k t i v n i težavi s p o s o b n o s t , d a p r e n e s e j o resničnost i n se vračajo v otročje r eag i r an j e , k a r j e z a o d r a s l e g a nevrotična r e a k c i j a . V s e k a k o r j e n a s t a n e k n e v r o z močno k o m p l i c i r a n . J a s n o p a je , d a j e osnov­n a črta ne v r o z , d a n a s t a n e j o a l i z a r a d i p r i t i s k a o k o l j a n a osebo a l i p a z a r a d i b o j a , k i se o d i g r a v a v dušev-n o s t i m e d s e s t a v i n a m i n jegove o s e b n o s t i , k a r s i c e r i m e n u j e m o še n o t r a n j i a l i duševni s p o r . V s a k d o se b o r i v s v o j e m o k o l j u za boljši s o c i a l n o - e k o n o m s k i u s p e h , za ug l ed , z a prestiž, z a čustveno go tovos t , z a a f i r m a c i j o , z a občutek z a d o v o l j s t v a . V s e b i p a se b o r i m e d s v o j i m i željami, čustvi, n a g o n i , občutki, so­vraštvom i n s t r a h o m , uživanjem i n z a h t e v a m i , a f ek t i v -n i m i doživetj i , moč jo i n p r i p r a v l j e n o s t j o z a dosego tega a l i onega . K o so z u n a n j i v t i s i premočni i n je o s e b n o s t p r o t i t e m u b r e z moči a l i p a k o so n o t r a ­n j i s p o r i d o v o l j močni, n a s t a n e j o nevrot ične m o t n j e . Večinoma p a so nevrotične m o t n j e r e z u l t a t k o m b i n i ­r a n i h z u n a n j i h i n n o t r a n j i h v p l i v o v .

N e u r e j e n e , čustveno nezre l e , nego tove i n n e s t a b i l ­ne o s e b n o s t i ne m o r e j o n a n o r m a l e n način reševati s v o j i h s p o r o v i n z a p r e k v življenju i n so za to p r i s i ­l j ene i z b r a t i d r u g o po t za reševanje n a s t a l i h s i t u a c i j . T o je bezan j e v bo l e z en . N a t a način s i n a r e d e več­k r a t n o k o r i s t . Z b e z a n j e m v b o l e z e n rešijo n a s t a l i k o n f l i k t , dosežejo do neke m e r e olajšanje, k o t »bol­niki« p r i t e g n e j o p o z o r n o s t s vo j ega o k o l j a i n i m a j o p r e d sebo j i n d r u g i m i opravič i lo z a svo j n e u s p e h ter s t e m h k r a t i i z k o r i s t i j o n e z a v e d n o svo j e dušev­ne m o t n j e za dosegan j e določenega c i l j a .

P r a v i l n a r e a k c i j a z d r a v e o s e b n o s t i v b o j u s svo­j i m o k o l j e m j e p o s k u s , d a p r i l a g o d i sebe s v o j e m u o k o l j u i n o k o l j e s e b i i n s v o j i m p o t r e b a m .

N e v r a s t e n i j a je n a j b o l j p o g o s t n a o b l i k a n e v r o z . B o l n i k toži, d a je n e p r e s p a n , t r a j n o u t r u j e n , izčrpan a l i d a le površno s p i , k a r ga p a ne spočije, d a m u peša s p o m i n i n zmožnost k o n c e n t r a c i j e , d a j e raz ­dražlj iv. P o l e g tega toži, d a i m a te a l i one o r g a n s k e težave, čeprav b o l n i k t r d i , d a j e to s t an j e n a s t a l o za­r a d i p r e o b i l i c e de l a , i z r e d n i h n a p o r o v p r i d e l u , za­r a d i natančnosti i n d e l i k a t n o s t i d e l a i n p o d o b n o , na ­v a d n o ne n a j d e m o za to resničnega p o t r d i l a . D a b i b o l n i k z a s p a l , šteje številke a l i ovce , s i p r e d s t a v l j a neka j a l i p a se skuša fizično u t r u d i t i . K e r m u to ne uspe , je v s a k n a d a l j n j i d a n z a r a d i nespečnosti še bo l j u t r u d l j i v . N e m o r e se s p o m n i t i s i c e r z n a n i h do­g o d k o v ; če b e r e k n j i g o , je d o l g o časa n a i s t i s t r a n i , k e r se ne m o r e s k o n c e n t r i r a t i i n p o d o b n o . T o m u p o k v a r i s a m o z a v e s t , začne i s k a t i v z r o k e b o l e z n i , v s a k najmanjši s i m p t o m m u p o m e n i najhujšo b o l e z e n . N p r . g l a v o b o l i m a z a b u l o v možganih, h i t r o b i t j e s r c a za k a p , k i ga bo zda j zda j u d a r i l a . Začno se po­j a v l j a t i z n a l a b o l e z n i n a te l esu . Srbečica, mravlj iča-vos t , p r a s k a n j e v g r l u , g l a v o b o l . M o t i ga h r u p , pre ­močna s v e t l oba , g ovo r en j e l j u d i . T a k i b o l n i k i r i ga j o , kašljajo, se po te , i m a j o d r i s k e , bolečine v želodcu, vsemogoče bolečine k j e r k o l i v t e l esu , z b a d a n j e p r i s r c u , h i t r o b i t j e s r c a , bolečine i n krče v p r e d e l u s r c a , s t r a h i n ra zne s e k s u a l n e m o t n j e .

H i s t e r i j a je p o g o s t o m e d n e v r o z a m i b o l j p o u d a r ­j e n a , k a k o r p a b i b i l o t r e b a . Nepoučeni l j u d j e i m a j o z a h i s t e r i j o m a r s i k a j . V r e s n i c i p a histerična oseb­n o s t le želi, d a b i b i l a opažena p o v s o d , k j e r pač je . T i l j u d j e so ze lo čustveni, b u r n i , p r e t i r a v a j o , d e l a j o s enzac i j e , so p o l n i s vo j e ga j a z a i n želje za v l a d a n j e m . S o n e s t a l n i , f a n t a z i r a j o , p r e c e n j u j e j o s a m e sebe, pov­s o d se v t i k a j o , so s p l e t k a r j i , s t r a h o t n o r a d o v e d n i i n žele b i t i p o v s o d središče p o z o r n o s t i . N e i z b i r a j o s r ed ­stev z a dosego c i l j a , so p o z e r j i v drži, s e r v i l n i če j e t r e b a , p r e t i r a n o l j u b e z n i v i , p a neodločni i n ne v z t r a j ­n i , č e drugače ne gre, se r a n i j o a l i drugače poškodu­j e j o (s t e a t r a l n o s t j o ) , s a m o , d a j i h o k o l j e o p a z i . K e r p a b o l n i k le n i p o p o l n o m a prepričan v vse to i n k e r n j e g o v a b o l e z e n p r e d s t a v l j a z an j rešitev k o n f l i k ­t a a l i p r o b l e m a , j e b o l n i k s s v o j i m s t a n j e m k a r ne­k a k o z a d o v o l j e n . Z a t o značilen blažen n a s m e h n a o b r a z u h i s t e r i k o v .

N e v r o z e s t r a h u so n e v r o z e p o s e b n e v r s t e . T a k b o l n i k z a v e s tno d e l a vse, d a ne b i prišel v položaj , d a b i ga ne b i l o s t r a h . T a k s t r a h i m a j o n e k a t e r i p r e d p r e h o d o m čez u l i c o , p r e d rdečico, p r e d v o d o , p r e d v r t o g l a v i c o , p r e d s m r t j o , p r e d n e s n a g o i n p o d o b n o . P r i t e m b i j e h i t r e j e s r c e , b o l n i k d r h t i , težko d i h a , ne­ka j ga »t išči « v p r s i h .

P r i s i l n e n e v r o z e p a p o m e n i j o , d a b o l n i k o p r a v l j a p r i s i l n e k r e t n j e a l i i m a p r i s i l n e m i s l i . N p r . b o l n i k p r e ­s k a k u j e v s a k o d r u g o ploščico, s t a l n o m u r o j i p o g l a v i i s t a m e l o d i j a , m o r a prešteti vse j a gode v g r o z d u , m o ­r a k l e t i , n eka j ga s i l i , d a b i skočil z b a l k o n a . H u d o je, če so t a k e v s i l j i v e m i s l i n e d o s t o j n e , s i l i j o n a ne­k a j n e d o v o l j e n e g a a l i n a n e k a j , k a r se o s e b n o s t i ne s p o d o b i . K e r n e v r o t i k tega ne n a r e d i , k l j u b v s i l j i ­v i m m i s l i m , j e to zan j še težje

V s a k n e v r o t i k s p a d a k z d r a v n i k u , k i m u skuša n j egovo s tan j e č imprei p o p r a v i t i z n a s v e t o m , s p s i -

| h o a n a l i z o i n z z d r a v i l i . D r . B . O .

Zaradi mc'oinarnasti poškodovali vajenca

. . . i n M a v r i n , kva l i f i c i ran i mehanik , je dal F rancu Ko -lar ju , k i je s svo j im fičkom pr ipe l ja l po Mavr inov ih na­vod i l ih s p r v i m delom že v jašek za mazanje vozi l , znak naj ustavi . Fičko se je res za trenutek ustav i l , nato pa nenadoma s koles i zakopal , poskočil (da je M a v r i n pre­plašeno odskočil) i n se zale­tel v vajenca, k i je na istem jašku delal p r i zadnjem delu nekega drugega avtomola. Va­jenca R . M . sta obe vozi l i stis­n i l i i n m u hudo poškodovali vranico i n jetra. Vse to se je zgodilo že 11. jun i ja 1965 v pros tor ih servisne delavnice Podjetja »Avto« v Kočevju.

Kdo je kriv? za nesrečo, je skušalo ugoto­v i t i Občinsko sodišče v Kočev­j u na razpravah, kater ih zad­nja je b i la 25. decembra. N a zatožni k lop i so se znašli:

?ranc Kolar, k i je s svo­j i m fičkom podr l vajenca R M . in ga hudo poškodo­val:

Vladimir Mavrin, kval i f ic i ­ran mehanik p r i »Avto« Ko ­čevje, k i je Ko l a r j a usmer ja l , ko je peljal fička nad jašek, p r i tem pa se n i prepričal, če na jašku že kdo dela;

Anton Cvitkovič, vodja ser­visa za osebna vozi la p r i »Avtu«, i n Matija Randelj, obratovodja p r i »Avtu«, k i sta molče dopuščala, da so last­n i k i avtomobilov lahko sami voz i l i na jašek, razen tega pa nista dovolj upoštevala tudi osta l ih H T V predpisov. "

K o l a r je torej 11. jun i ja

Nobenih resnih poškodb - x N a poškodbenem oddelku i n v ambulant i novomeške bolnišnice so nam povedal i , da v prazničnih dneh n i b i lo nobenih večjih nesreč, p r i ka­ter ih b i mora l i on i poanagati. —- V ambulant i so sprejel i sa­mo nekoga s težjo poškodbo glave, (udar i la ga je veja) i n 27 manjših poškodb — ope­k l i n , z lomov ter prask p r i lažjih prometn ih nesrečah.

pr ipe l ja l v servisno delavni­co »Avto« mazat i avto. K a r sam je zapeljal avto na dvo­rišče delavnice in šel iskat ne­koga, da b i m u avto nama­zal . M e d hojo po delavnici je stopi l na mast a l i morda olje, zaradi česar m u je, kot je de­j a l v zagovoru, p r i vožnji nad jašek »noga oz i roma sk lopka spodletela«, avto je skočil na­prej in . . . ostalo vemo.

Sodišče in izvedenec iz H T V stroke, k i je b i l povab­ljen na zadnjo obravnavo, sta ugotovila vrsto nepravi lnost i , zaradi kater ih je lahko prišlo do te hude nesreče, če b i manjka la morda samo ena, do nesreče verjetno sploh ne b i prišlo. Tako na pr imer K o l a r sploh ne b i smel sam zapeljati na dvorišče delavni­ce, ampak le do rampe, kjer b i ga mora l prevzeti nekdo od delavnice. Če je K o l a r že zapeljal na dvorišče, b i ga mora l i delavci »Avta« opozo­r i t i , da ne sme vozit i po dvo-

Znana žeparja za zapahi Stanislav Keglevič in I z i ­

dor Husnjak , oba kmetoval­ca iz okol ice Varaždina, sta b i la pred k r a t k i m na občin­skem sodišču v Novem me­stu vnovič obsojena zaradi kraje.

Husnjak, k i je b i l že leta 1959 pred i s t im sodiščem ob­sojen zaradi žeparstva, je novomeške razmere na sej­mišču dobro poznal, zato je letos 4. oktobra v družbi s Stanis lavom Keglovičem spet prišel po »poslih« v naše me­sto. Tega dne so prišli na sejmišče mnogi kmetovalc i z dokument i i n denarjem, med temi pa so b i h tudi Fe l iks G r m z Brega p r i Zagradcu, Janez Jevšek iz Ve l . Bučne vasi i n Franc Jarc iz Ve l . Brusn i c . Med sklepanjem kupčij so vsem trem naen­kra t * zmanjkale denarnice, v n j ih pa precej denarja: G r m je b i l ob 55.000 dinarjev, Jev­šek je opazi l , da m u manj-

rišču, ne pa ga še usmerjat i , kako naj vozi na jašek. K o ­lar, k i še n i b i l vajen vozit i na jašek (jašek je b i l namreč od­k r i t , n i pa ime l n i t i obrob) , b i mora l izstopi t i i n prepu­st i t i vozilo d rug im. N a jašku je lahko le eno vozilo, će je jašek dovolj dolg i n b i zato lahko zapeljal i nadenj dve voz i l i , b i ga mora l i prej ra zde l i t i ' s posebnimi cokla­m i na dva dela) te cokle b i preprečile, da voz i l i ne b i tr­čili). Seveda je tu še več manjših i n večjih pomanjkl j i ­vosti.

_ Sodišče je razsodi lo , da so vsi štirje obtoženci k r i v i , ker je b i l zaradi njihove malomar­nosti hudo telesno poškodo­van 17-letni vajenec R. M . Ko­lar je bil obsojen na dva me­seca zapora, Mavrin in Cvit­kovič na mesec in 15 dni • za­pora, Randelj pa na, mesec dni zapora. Vsem je kazen izrečena pogojno za eno leto. Sodba še ni pravnomočna.

ka 65.000 dinarjev, Ja rcu pa je zmanjkalo kar 175 tisoč dinarjev

Tatv ino so takoj pr i jav i l i i n že naslednjega dne so organi mi l ice v Črnomlju pr i ­je l i s tor i lca . Husn jak je vne­to zatrjeval, da se ukvar ja s pletenjem košar i n da je pri­šel v Črnomelj kupovat vrb-je, medtem ko je Keglovič t rd i l , da je prišel v Črno­melj zaradi pločevine. P r i obeh so našli precej denarja.

N a razprav i pred sodiščem je obtoženca prepoznalo ve& prič, zato j ima n i prav nič pomagala laž, češ da 4. ok­tobra sploh nista b i l a v No­vem mestu.

Obsojena sta b i la : Stani­slav Keglovič na dve leti in šest mesecev zapora, Iz idor Husn jak pa na dve leti za­pora. Oba pa morata razen tega povrni t i oškodovanim kmetovalcem ukradeni denar.

NESREČE - NESREČE

»Šele potem sem opazil pisoare pod srajeo...« Marjan Kovačič, delavec iz oko­

lice Krškega, i n Mar t in Jurkovič, aelavec p r i novomeškem Pion i r ju , sta so morala pred k ra tk im zago-v a r . i a t i na novomeškem okrožnem sodišču zavoljo tatvine piščancev.

u , m a j a l e t o s s t a namreč vdr la v zaklenjen kokošnjak Jožefe Selan v M a l e n c e h | i n odnesla 12 p i ­ščancev. K m a l u so ju pr i je l i , in • r ^ p r a v ' J e Mar jan Kovačič, ra je m l zaradi tatvin že večkrat

kaznpvan, povedal, da je b i l tiste­ga večera tako vinjen, da n i vedel kaj se z nJim dogaja. Rekel je, da je opazil piščance za srajco šele, ko se je strezni l . V kokoš-njaku je pust i l vžigalnik, na cesU pa kapo in kolo, kar res kaže na vinjenost. Tatvino je v celoti od­kr i to pr iznal .

Ma r t i n Jurkovič Je na sodišču odločno ta j i l , da b i sodeloval pr i

kra j i , vendar so ga priče videle, kako je bežal iz kokošnjaka. Če ne bi piščancev ,vzel, j i h tudi ne b i plačal Tako pa je, ko so ju odkr i l i , prevzel nase plačilo za pol storjene škode a l i za 6 pi­ščancev

Obsojena sta bi la oba: Marjan Kovačič na 1 leto strogega zapo­ra, Mart in Jurkovič pa na 8 me­secev zapora

Dva prekucljaja v Grmovljah

25. decembra se je p~-lju! s kom­bijem po avtomobi lski cesti iz Novega mesta prot i Zagrebu J u -nus Berbegovič iz Brčkega. P r i Grmovl jah ga je na zasneženi ce­sti zaneslo. Vozi lo je zdrsnilo po nasipu, se- dvakrat prevrni lo i n obstalo pod cesto na kolesih. P r i nesreči se je laže poškodoval so­potnik Mustafa Hamidovič iz No­vega mesta. Škodo cenijo na 50 tisoč dinarjev.

S snega v skalo Hudajet Hadžiaboič iz Dervente

je 25. decembra potoval z oseb­n im avtomobi lom po avtomobil­sk i cesti prot i L jubl jani . P r i va­si Gmajna je vozilo zaneslo s ce­ste v skalnati usek. Z v i l se je prednji branik z b latn ikom in se z lomi l voznikov sedež. Škodo ce­nijo za več kot 70 tisoč dinarjev.

Brisalci na šipi, avto s ceste

I tal i janka Mar i ja Cigoj iz Go­rice se je 26. decembra peljala v osebnem avtomobi lu po avtomo­b i l sk i cesti mimo Pol jan. K o je vključevala brisalce za steklo, je avto zaneslo s ceste po nasipu na vaško pot, kjer se je ustavi l . — škode je za bl izu 30 tisoč dinar­jev.

Sunek v mostno ograjo

E r i k Macele iz Gotne vasi je brez vozniškega dovoljenja vozi l avtomobil od gradu Otočec. N a sredi mostu čez K r k o se je za­letel v leseno ograjo, tako da se je vozilo obrni lo, škode je za nad 300 '•tisoč dinarjev

Osebni avto, tovor­njak in pol milijona!

Na cesti p r i Radovic i sta 25. decembra dopoldne trčila osebni avtomobi l , k i ga je vozil Anton Crnugelj iz Gabrovca p r i Metl i ­k i in tovornjak z voznikom Zdrav-kom Mutakom iz okolice Kar ­lovca. Gmotno škodo cenijo na pol mi l i jona dinarjev.

S klanca na travnik M i l a n Ulezac iz Petrinje je na

avtomobi lski cesti pr i Phtski 27. decembra na K l ancu prehiteval tovornjak v času, ko ga je že prehiteval s kombi jem Jože Pu-celj iz Ljubljane. Pucelj je mo­ral zapeljati s ceste na trnvnik in je pr i tem podr l cestni smer­nik. Škode cenijo na kombi ju za nekaj več kot 20 tisoč dinarjev.

Obtičal pri Vahti 1. januarja dopoldne se je Ja­

nez Babnik iz Gojnice pr i Šmar­ju peljal iz Novega mesta proti Me t l i k i , med vožnjo čez Gorjan­ce pa ga je na poledeneli cesti pr i Vaht i zaneslo v levo, kjer je trčil v skalnati usek. Vo/nik m spremljevalka sta se rani la na glavah, vozilo pa je poškodo­vano za več kot 300 tisoč dinar­jev.

Avto obtičal, potniki brez poškodb

Peter Kasič iz šentmperta se je 3. januarja dopoldne peljal z Mirne prot i Trebnjemu. P r i Sta­rem trgu ga je zaneslo v levo, kjer je zadel v smerni kamen, razbil pokrov betonskega jaška in obtičal, škode je za b l i zu 90 tisoč dinarjev.

Bolgarka pod cesto 2. januarja zvečer se je pone­

srečila na avtomobi lski cesti p r i Mokr i cah bolgarska državljanka Katar ina Valkova. Do nesreče je prišlo, ko je z osebnim avtomo­b i lom zavozila v levo, da se ne bi zaletela v vozilo, k i se je pred njo ustavilo. Bo lgark in avtomobil se je prevrni l na streho, se po­stavil na kolesa in zdrsni l na travnik Ranjen je b i l sopotnik, škodo na vozi lu pa cenijo na 300 tisoč dinarjev.

Srna zbežala, avto na popravilu

3. januarja zvečer se je z o-sebnim avtomobi lom po avtomo­b i l sk i cesti skozi Krakovsk i gozd peljal Ante Vukorepa iz Zagreba, ko je predenj nenadoma skočila srna. Voznik je zaviral , vendar n i mogel ustavit i , tako da je sr­na trčila v sprednj. del avtomo­b i la , žival je zbežala, na avto­mobi lu pa so ostale vdrtine na prtljažniku.

Kombi in osebni avto pred »Astro«

3. januarja zvečer sta na Cesti komandanta Staneta pred trgovi­no Astra v Novem mestu trčila kombi , k i ga je vozi l V l ad im i r štrukelj iz Semiča, in osebni avtomooil z voznikom Viktor jem Pavlenčem iz Mirne peči. škodo cenijo na 20 tisoč dinarjev.

Prekucljaj na ovinku Janez šuštaršič iz Smolenje

vasi se je 1. januarja popoldne pripel jal z osebnim avtomobi­lom po avtomobi lski cesti do Be­le cerkve, ' am pa ga je na ovin­ku zaradi prevelike hitrosU za­neslo pod cesto, kjer se je vo­zi lo prevrni lo. Poškodovala sta se voznik in sopotnik Peter M i -kec iz Malega S la tn ika . N a vozi­lu je škode za četrt mi l i jona di­narjev.

S ceste med drevje Janeza Blažiča iz Ljubljane je

21. decembra dopoldne na poti v Do l . Toplice na ovinku pr i Do l . Gradišču na mokr i cesti zaneslo pod cesto. Osebni avtomobil je obstal med drevjem nad strugo Sušice, škode je za več kot 350.000 d in , voznik pa je b i l laže ranjen.

Z blatom ometal hišo Aleksander Živkovič, voznik pr i

IMV Novo mesto, je b i l 21. de­cembra ob 13. ur i na poskusni vožnji S kombi jem I M V je pe­ljal proti M i r n i peči. v križišču pr i hiši Mi lana Drenika v Bršlinu je zaradi hitre vožnje in spolzke ceste zadel s prednj im delom v rob <vste. Ker je potem zapeljal v luže. je z blatom oškropil Dre-nikovo hišo Na hiši je za 50.000 din škode, na vozilu pa za 30.000 d in .

Po nasipu v gozd 21. decembra popoldne je pr i ­

šlo do hude prometne nesreče na avtomobilski cesti p r i Kartel je-vem. Jože Škarabot, voznik p r i I N T E R E V R O P I , je tam popoldne prehiteval tovornjak tovarne P I K iz Bečeja, k i ga Je vozi l Dejan Mi l inkov . Takrat mu je pripel ja l nasproti osebni avtomobil M i l i n ­kov je zapeljal na desni rob, da ga koprsk i tovornjak ne bi zadel. P r i tem je zavozil na travo ter nato zdrsnil po 4 metre visokem nasipu in se ustavi l na robu goz­da, prevrnjen na bok. Voznik ^Mi-l inkov je b i l laže ranjen na gla­v i , njegov pomočnik pa na nogi. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico. N a vozi lu je za več kot mi l i jon din škode

Mopedist podrl pešca

Mopedist Alojz Simec s Plem-berka je 22. decembra v 2abj i va­si v križišču pred I M V podr l na cesto pešca Antona Janka , k i je hodi l ob svojem kolesu. Janko je dobi l lažje poškodbe na glavi i n na desni nogi, mopedist in moped sta sta ostala nepoškodo vana.

Zadel smernik, obstal v jarku

Voznika V inka Rustjo iz Nove­ga mesta je 24. decembra na av­tomobi lski cesti ^p r i Grmovl jah, ko je ob srečanju z nekim to­vornjakom zavrl , na mokr i cesti zaneslo v levo. Trčil je v cestni smernik, nato pa obstal v j a rku . Vozn iku n i bi lo nič, na osebnem avtomobi lu pa je za več kot 70 tisoč d in škrvtp.

V brozgi prevrnjen na bok

Aleksandra Tr tn ika , voznika p r i K o l i n s k i tovarni hrani l v Ljubl ja­n i , je 24. decembra zjutraj v K r a ­kovskem gozdu, ko je zavr l (med­tem ko ga je prehiteval nek i to­vornjak) zaneslo. Zaradi prevelike hi trost i i n g ladkih gum ter ce­ste, prekrite s snežno brozgo, je jrčil v skalni usek. Od tam ga je odbilo na vozišče, kjer se je pre­vrn i l na levi bok. N a vozi lu je za več kot 150.000 d in škode, voz­nik pa je odnesel celo kožo.

Tovornjak obvisel nad potokom

24. decembra je voznik • Just in K i r n iz Regerče vasi pr ipe l ja l po avtomobi lski cesti p r i Krakov­skem gozdu s precejšnjo hitrostjo. K o je opazi l na cesti kolono av­tomobilov, k i so stal i zaradi ne­sreče, je svoj tovornjak hitro zavr l . Zaneslo ga je v ograjo mo­stu tako, da ie kamion obvisel nad potokom. Voznik in pomoč­n ik sta dobi la praske po čelu, na vozi lu in na ograji mostu pa je za 150 tisočakov škode.

Lovski pes pod avtom

K o je V i n k o Berkovič iz Ljub­ljane peljal 24. decembra osebni avtomobi l prot i L jubl jan i , m u je pr i Jezeru nenadoma skočil pred vozilo lovski pes Franca Skubiča z Grma p r i Trebnjem. »Srečanje« s psom je prizadejalo Berkoviče-vemu avtomobilu za 15.000 dinar­jev škode.

Rozman v potok 26. decembra se Je peljal z oseb­

n i m avtomobi lom pro t i Straži Franc Rozman iz Kran ja . V ostrem ov inku p r i vasi Potok ga je zane­slo v levo. Zadel je v cestni smer­nik in se prevrni l v potok. Vozni ­k u n i bi lo nič, na vozi lu pa je b i lo za več kot 250.000 d in škode in je b i lo nesposobno za nadaljnjo vožnjo.

Spet mrtva srna N a cesti v Gorn j ih ložinah p r i

Kočevju je 20. decembra ob 21. ur i spet avto podr l srno. Ivan Pečnik iz Slovenske vasi 9, k i se je peljal s svoj im volkswagnom) po novi cesti, je opazi l , da gre­sta dve srn i čez cesto. Obe sta prišli tudi srečno na drugo stran. Medtem pa je šla čez cesto še tretja srna, k i je Pečnik n i opazi l pravočasno. N a avtu je škodel za nekaj manj kot 100.000 d i n .

» K d o j e t a mož? « s e m vprašal s v o j a tovariša.

»Nek i v e l e p o s e s t n i k i z o k o l i c e S e vn i c e , k i že o d svo je m l a d o s t i v o d i M a r i j i n p l e s n a žalostni gori , « se je g l a s i l o d g o v o r .

I n venček se j e pričel. V o j v o d a se je z nosači M a ­r i j i n e g a k i p a k a r z a r i l v n a j b o l j gos to množico p r e d c e r k v i j o t e r j o za j e l v v e l i k e m p o l k r o g u . Z a nosači s e j e t a k o j s k l e n i l a v e r i g a l j u d i , k i se j e v e d n o b o l j zoževala i n bližala s r e d i n i . N a j p r e j se j e s p r e v o d su­k a l n a v z n o t e r , k o p a j e prišel d o s r e d i n e , se j e v e r i ­ga začela s u k a t i n a v z v e n . H i p o m a se j e s u k a l a v s a tisočglava množica. S u k a l a se j e o k r o g s a m e sebe. ; - 5 * n a m J e v e r i g a z a j e l a t u d i n a s t r i , ne d a b i v e d e l i k d a j , s rno se t u d i m i začeli v r t e t i p o p r o s t o r u . K o se J e v e r i g a r a z v i l a n a r o b množice, se j e z ope t začela s u k a t i ^nav zno t e r . P r i t e m je množica n a g las prepe­v a l a M a r i j i n o p e s e m , k i se j e končevala z r e f r e n o m : n o m :

»Mari ja , p r i d ' p o n a s . . . «

P o d o b a j e b i l a , k a k o r d a j e v so množico z a g r a b i l s v . V i d a p l e s . D u h o v n i k a n i b i l o n i k j e r v i d e t i . M n o -~ p a . Je P e l a s t r a s t n o , za t eg lo , hrepeneče, ženske so n o s n e goreče sveče. Pe t j e j e p o s t a j a l o v e d n o go­stejše, v e d n o b o l j omot ično, d o k l e r n i o d m e v a l v noč -n s a m o d m e v enolične m e l o d i j e t isočerih g r l b r e z S?™ ^ r a z l o c n e S a b e s e d i l a . G l a s o v i so se z l i l i v eno vt- i t e z k o , hrepenečo m o l i t e v . V n je j so b i l i z l i t i BO ^ i ? v l Z 8 M L J E > PO k a t e r i se j e r a z l e g a l a ; i z n j e GrčA • ° v a l i kopači v i c o g r a d o v n a M a l k o v c u i n v Pe t H J U ' T 1 p o d P 8 k o č i m i sončnimi žarki v z d i g u j e j o dan'- s£ • k i l t e ž k e krampače p o o s e m n a j s t u r n a tov V> p s o k o š i n o s a č e v gno j a , b a j t e r j e v i n k m e -K O V £ v ^ P f e g e * k i g a w e d a l e č n ° s i J o i z d o l i n v bre -r J ' s l l š a « j e b i l o p o k a n j e k o s t i k m e t i c i n ba j t a -

r i c , k i p o t eh h r i b i h prenašajo v o d o o d zo r e d o m r a k a ; o d m e v a l o j e p r e k l i n j a n j e d r v a r j e v i n vo zn i ­k o v s k l a n c e v T r e b e l n e g a , C i r n i k a , Slančvrha, pe l o j e r o h n e n j e p r e v a r a n i h kmetičev s s e j m o v , i z p r e d p r a g o v p r o d a j a l n , g r a d o v , davčnih u r a d o v i n farov-žev. V m e s j e i z m o l i t v e v r i s k a l a p e s e m sva tov , pe­s e m t rga tev , v z d i h o v a l o j e h r e p e n e n j e l j u b e z n i o b o k n i h n i z k i h ba j t i n o d s k r i t i h p l o t o v .

I z tega sve tega o k v i r a , posvečenega M a r i j i , p r i -prošnjici vsega l epega , d o b r e g a i n s k o r a j nedoseg l j i ­vega, j e bučala p e s e m , množica se j e p r e d a l a s v o j i m čustvom, s v o j e m u v e l i k e m u s v e t e m u i n neutešenemu h r e p e n e n j u . P e l a j o je d o l e n j s k a r e v n a z e m l j a i z d n a svo j e ga s r c a .

N e k a j časa s e m se s u k a l v te j z a m a k n j e n i g m o t i ' i n n j e n i večerni o m o t i c i , p o t e m p a s e m se skušal z r i n i t i i z vrveža i n h o t e l b i t i le opa zova l e c . T o d a ve­l j a l o m e j e p r e ce j n a p o r a , d a s e m se i z m o t a l v k r a j , k j e r m e v e r i g a p l e s a l c e v n i m o g l a več za j e t i . M o j a d v a tovariša, k m e t i n r u d a r , s t a o s t a l a še da l j e v g m o t i . Množica p r e d c e r k v i j o se j e s u k a l a da l j e . N j e n v o j v o d a , sevniški v e l e p o s e s t n i k , se j e v b e s n i z a m a k n j e n o s t i s u k a l s e m i n t j a , g o r i n d o l . Z a n j i m j e i z s o m r a k a sveč i n zvezdž m i g a l a b e l a M a r i j i n a s o h a k a k o r s k r i v n o s t n a vešča. P l e s j e t r a j a l s k o r a j c e l o u r o i n množica se n i naveličala s u k a t i se i n pre­

p e v a t i . N a p o s l e d so nosači le o d n e s l i k i p v c e r k e v , v o j v o d a p a je s t o p i l n a z i d a n o prižnico p r e d c e r k v i j o i n o d t o d g o v o r i l množici p r a z e n s l a v o s p e v p r i -prošnjici M a r i j i .

T o d a r n e d t e m k o j e še m a l o p r e j množica b i l a p o p o l n o m a za j e t a o d p l e s a p o d v o d s t v o m n j ene božje priprošnjice, zda j v o j v o d o v a p r i d i g a n i i m e l a n a n j o n o b e n e g a v p l i v a več. Poslušalci so se govor ­n i k u s m e j a l i i n d e l a l i , r o b a t e m e d k l i c e . Poslušalci so v t r u m a h začeli zapuščati h r i b t e r se o d p r a v l j a l i s pa t k o . krčmah, p o h l e v i h , p o k o z o l c i h . N e k a j p a j i h je o s t a l o n a h r i b u v c e r k v i i n o k r o g ogn jev .

Odšel s e m v M o k r o n o g b r e z s v o j i h d v e h znancev , k i s t a se v množici i z g u b i l a . L e p a , z v e z d n a t a noč j e l e g l a n a t i h o p o k r a j i n o , k i se j e v s a t r u d n a i n o m o t e n a p o g r e z n i l a v span j e .

D r u g i d a n s e m se ne p r a v zgoda j o d p r a v i l v do­l i n o L a k e n c e v , južnovzhodno o d M o k r o n o g a , k a m o r s e m b i l n a j p r e j n a m e n j e n . T r g i m a svo j s t a r i n s k i čar, k i m u ga d a j e t a s t a r i g r a d i n s t a r i o b r a m b n i s t o l p i z turških časov. N i t i n e u m e t n a , s m r d l j i v a u s n j a r n a s r e d i t r g a ne m o r e z a b r i s a t i t ega čara. P r a v tedaj so z i d a l i n o v z v o n i k trške c e r k v e , k e r j e b i l s t a r i že p r e n i z e k i n j e že k o m a j s t a l . M o k f o -najzar j i -^so rešili s t v a r n a ze lo p r e p r o s t način. S t a ­r e g a z v o n i k a n i s o p o d r l i , temveč so n o v e g a z g r a d i l i k a r o k r o g s t a r e g a i n ga d v i g n i l i n a d n jega . T a k o i m a M o k r o n o g zda j " d v a z v o n i k a , v i d e n p a je le e n s a m .

O d t r g a do p r v e g a , G o r n j e g a L a k e n c a j e p o l u r e h o d a . P o l ep j , a d o k ? j s t r m i c e s t i se pomičeš m i m o S t r u g e , n a s e l j a i z s t a r i h l e s e n i h i n ze lo l e p i h hiš, k i ga p a že k a z i j o nov e s t avbe , k i n i s o n i t i hiše n i t i v i l e . N a l e v i j e g o s t i l n a p r i »Tra tar ju « , l epa , gradiču p o d o b n a s t a vba , k i i o j e n e k d a n j i mokronoški g ra -ščak z g r a d i l za eno s v o j i h l j u b i c , s v o j i h l e v i h žen.

V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski koledar

Petek; 7. januarja — Zdravko Sobota, 8. januarja — M a k s i m Nedelja, 9. januarja — Ju l i j a Ponedeljek, 10. januarja — V i l j em Torek, 11. januarja — Gregor Sreda, 12. januarja — Tatjana Četrtek, 13. januarja — Veronika

ČESTITKA Dragemu možu Ivanu Slavenu

iz Bršlina i n družini Slavnovi iz Dol . Lak ovni c želi srečno novo leto žena, oziroma snaha Anica iz Bršlina.

OPOZORILO Naprošamo pokopališko upravo

i n starše iz Do l . Straže, da opo­zorijo otroke, naj pusti jo sveče l n cvetje na grobovih. Sveče in cvetje je namenjeno ra jn im in se ga ne sme odnašati s poko­pališča!

F R A N C S T E H , Hruševec

PREKLIC M A R I J A O K I C K I iz Slamne va­

s i , pošta Met l ika , prekl icujem ne­resnične besede, k i sem j ih spre­govori la zoper Antona Dragova-na iz Slamne vasi , pošta Met l ika .

KINO Brežice: 7. i n 8. 1. francoski

barvni f i l m »Napaka i n vrlina«. 9. i n 10. 1. pol jski f i lm »Utihni­lo je orožje«.

Črnomelj: 7. i n 8. 1. zapadno nemški f i lm »Skrivnosti ipsilon«. 9. 1. ital i jansko-francoski f i lm »Normani«. 11. i n 12. 1. i ta l i jan­sk i f i lm »Ljubezen v Stockholmu«.

Kočevje »Jadran«: 7. do 9. 1. Ital i janski barvni f i lm »Včeraj, danes, j u t r i . . .« 10. i n 11. 1. ameriški barvni f i lm »Razkošje v travi«. 12. i n 13. 1. i ta l i janski f i l m »Zapeljana i n zapuščena«.

Kostanjevica: 9. 1. i ta l i janski barvn i f i lm »Rimske device«.

Me t l i ka : 8. i n 9. 1. češki f i lm »Revolveraš iz Arizone«. 12. 1. jugoslovanski f i lm »Ešalon Dr . M.«.

Mokronog : 8. i n 9. 1. angleški f i l m »Sinovi i n ljubimci«.

Novo mesto: 7. do 10. 1. fran­coski barvni f i lm »Fantomas«. 11. do 13. 1. sovjetski f i lm »Krvne vezi«. 11. do 15. 1. ameriški barv-n i f i lm »Najdaljši dan«.

R ibn ica : 8. in 9. 1. jugoslovan­sk i f i lm »Prometej z otoka V i -ševjce«.

Sevnica: 8. in 9. 1. i ta l i janski f i lm »Ljubezen na mej i sveta«. 12. 1. ameriški f i lm »Najlepša na svetu«.

Sodražica: 8. i n 9. 1. ameriški f i lm »Šerifov sin«.

Šentjernej: 8. i n 9. 1. barvni f i lm »Zakon prerije«.

Trebnje: 8. in 9. 1. nemški f i lm »Planet smrti«.

Potujoči kino Novo mesto

predvaja francoski barvni f i lm S A L A M B O , i n sicer:

8. januarja na Otočcu ob 19. u r i 9. januarja v Brusnicah ob 16.

u r i . 9. januarja na Malem Slatn iku

ob 19. u r i . 10. januarja v Drsnih seli l i ob

19. u r i . 11. " januarja v zdravilišču Šmar­

ješke Toplice ob 19. u r i . 12. januarja na Dvoru ob 19. u r i

MALI O G L A S I P R O D A M stroj za strešno opeko

(folc), 500 modelov. Ponudbe pod »Strešna opeka« na Jugo-reklam, Ljubl jana, Kidričeva 5.

ČEVLJE za kotalkanje, visoke, bele, številka 38, prodam. Met­k a Gošnik, Cesta komandanta Staneta 26.

Superavtomatični

PHALNI S TltO JI

vseh znamk

Z A D N J I M O D E L I !

Nud imo garancijo, uredi­mo vse izvozne l ist ine. Plačilo v vseh valutah.

Devizni račun p r i Banca commercia le , Trieste,

. 10650/0

L. PEROTTI, Via Carpi-son 20, Trieste.

Podaljševanje prometnih dovoljenj za leto 1966 v občini Trebnje

Skupščina občine Trebnje, oddelek za notranje zadeve, obvešča vse lastnike moto rn ih voz i l i n pr ik lopn ih voz i l , da bo podaljševanje prometn ih dovoljenj za leto 1966 v Trebnjem v januar ju 1966 po naslednjem vrs tnem redu:

Za lastnike motorn ih vozi l z območij kra jevnih uradov:

T R E B N J E — 10., 11. i n 12. 1. 1966

M I R N A — 13., 14. i n 15. 1. 1966

M O K R O N O G — 17., 18. i n 19. 1. 1966

ŠENTRUFERT — 20., 21. i n 22. 1. 1966

V E L I K A L O K A — 24. i n 25. 1. 1966

V E L I K I G A B E R — 26. i n 27. 1. 1966

DOBRNIČ — 28. i n 29. 1. 1966 T R E B E L N O — 31. 1. 1966

Podaljševanje prometn ih dovoljenj bo vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah od 7. do 12. in od 13. do 17. ure, ob sobotah p a od 7. do 12. ure.

RADIO LJUBLJANA V S A K D A N : poročila ob 5.15,

6.00, 7.00, 8.00, 12.00. 13.00, -15.00, 17.00, 19.30, 22.00. P isan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.

P E T E K , 7. J A N U A R J A : 8.05 Opor­na matineja. 9.25 Domače viže — domači ansambl i . 10.35 Novost na knjižni po l i c i . 11.00 Turistični na­potk i za tuje goste, 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kmet i j sk i nasveti — D r . Janez Brglez: V m o k r i h le­t ih je več met i l javuV telet. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Madžar­ske narodne pesmi._ 15.20 Napotk i za turiste. 15.30 Od vasi do vasi . 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.45 K u l t u r n i globus. 19.05 Glas­bene razglednice. 20.00 Iz arhiva operetnih melodi j . 21.15 Oddaja o mor ju i n pomorščakih.

S O B O T A , 8. J A N U A R J A : 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Petnajst minut z ansamblom M o j m i r a Še­peta. 10.15 Iz oper i ta l i janskih mojstrov. 11.00 Turistični napotk i za tuje goste. 11.15 Nimaš predno­s t i ! 12.05 Med novostmi nagega ar­hiva. 12.30 Kmet i j sk i nasveti — Vet. Janez Marin?ek: Mesni izdel­k i , k i j : h delamo doma. 12.40 An­sambel »Zadovoljni Kranjci« l n an­sambel V i n k a Horvata . 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravlja­jo. 15.30 Pesmi in plesi jugoslo­vanskih narorinv 17x15 Gremo v k ino . 18.45 S knjižnega trga. 20.00

Sobotni koncert lahke glasbe. 22.10 Oddaja za naše izseljence.

N E D E L J A , 9. J A N U A R J A : 6.00 do 8.00 Dobro jutro ! 8.05 Mlad in ­ska radi jska igra — Dar inka Ko -vačič: Ledena pot. 9.05 Naši poslu­šalci čestitajo i n pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši . . . Dra­go Suh i : S i t sem vojske. 10.25 Pe­smi borbe in dela. 11.00 Turistični napotld za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.45 Kvintet Mahkovič i n tr io Janeza Svečnika. 14.00—17.00 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radi jska igra — Erns t B r u u n Olsen: K n j i ­garnar ne more spat i . 20.00 Naš nedeljski sestanek.

P O N E D E L J E K , 10. J A N U A R J A : 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Naš Juke-box. 10.35 Naš podlistek — J . Huszcza: Začarani bankovec. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednost i ! 12.30 Kmet i j sk i nasveti — Inž. V ida Cimpcršek: Investiranje v sadjar­stvu. 12.40 Hnrmon ikarsk i or^estsr »Svobode« iz Šentvida, 13.30 Pr i ­poročajo vam . . . 14.35 Naši po­slušalci čestitajo i n pozdravljajo. 18.20 »Signali«. 18.45 Družba in čas. 19.05 Glasbene lazglednice. 21 00 Skupn i program J U T — stu­dio Zagreb.

C E N I K : vsak oglas do 10 besed — 9 novih d in , vsaka nadaljnja beseda 1 novi di­nar. Za naslov v upravi l i ­sta: pr ibitek 1 novi d inar . — Redni zasebni naročniki Do­lenjskega l ista imajo p r i vseh mal ih oglasih, zahvalah, os­mrtnicah, čestitkah, prek l i c ih ln pod. objavah 20 otrst. po­pusta.

K U P I M hišo v okol ic i Kočevja -ali Ribnice. Naslov v upravi l ista.

(2-66) IŠČEM žensko, k i b i sedem ur

čuvala otroka na domu. Vpra­šajte v Fototehniki , Novo me­sto.

P R O D A M superavtomatični pra ln i stroj indesit, 4 kg, tovarniško nov. Ponudbe pod »Indesit«.

Pretekl ih štirinajst dni so v no­vomeški porodnišnici rodile: Lojz­ka Vrlinič iz Črnomlja — Damja-no, Zorka Veselic iz Adlešičev — Si lva , Ana Skantar z Rožnega vr­ha — Branka , Antoni ja Miklavčič iz Gornje Brezovice — Branko in Jernejko, H i l da Simončič iz Sev­nice — Mihael o, Ana Mohar s K r ­ke — Alb ina , Mar i j a Gačnik iz Male Bučne vasi — V i n k a , Fran­čiška Bučar iz Krme l j a — Meto­do, Ana Klobučar iz Butoraja — Ivana, Terezija Planine iz Krške­ga — Alenko, Mihaela Jordan iz Smolenje vasi — Roberta, Mar i ja Povše iz Podboršta — Mar i jo , M i l k a Smrekar iz Črnomlja — Nado, Mar inka Sladic z Migolske gore — Janeza, Jožefa Buta la iz Doblič — V i n k a , Miros lava Strel iz Kostanjevice- — Jasno, Marje­ta Vukovič iz Vel ike Bučne vasi — Aleša, Zdenka Šuštaršič iz Me­tl ike — Andreja, Olga Kaste l ic iz Rdečega K a l a — Štefko, Mar i j a Rezelj iz Mirne peči — Andrejko, Lojzka Blažon iz škocjana — Darjo, Jožefa šterk Iz Gribe l j — Alojzi ja, Antoni ja Bele iz Stran­ske vasi — Zdravka, M i r a K u m p

iz Regrče vasi — Vlad imi ra , Pep-ca Saje iz Dolnjega Kamenja — Jožico, Mar i j a Kukemberger iz Gorn j ih Ponikev — deklico i n dečka, Mar i j a Kastel ic iz Rado-vič — deklico, Kr i s t ina Zupančič iz češnjic — dečka, Mar t ina Cvel-bar iz Kočarije — deklico, Mar i ­ja Pucelj iz Mart inje vasi — deč­ka, Anica Ivanič iz S ipka — de­kl ico , Antonijr Kovačič iz Malega S la tn ika — dečka. Antoni ja Fer-, kolj iz Sav inka — Ladis lava, Fa-ni Novak iz Kočevja — Bojana, Terezija širne iz Smolenje vasi — Andrejko, Zofi ja Simončič iz Dol­njega Boštanja — Mi lana , Fan ika Drobnič iz Malene — Tanjo, Ana Cadonič iz Z i l ja — Marjana, Lju­bica Bukovec iz Bubnjarcev — Danijela, Danica Kernc iz Zlo-ganja — Jožeta, Ana Jereb iz Gru­če — Jožeta, Mar i ja Hr iba r z Vrha — Antona, Papca Kočevar iz Met l ike — Bernardko, M i l k a Smrke s Trebanjskega vfha — Marjana, S lavka Jelen iz Srebrnič — Bernardko, Antoni ja Zagore iz Orehovca — Mi lana , Kr i s t ina Ga­bri jel iz Grma — Igorja, K r i s t i ­na Pajtler iz Dolenje vasi — Kse­nijo, Stanislava Barto l j iz Mi r ­ne — Bredo, K r i s t ina V idmar z Visejca — Jožico, Anica Mi lek iz Črnomlja — Roberta, Mar i ja K u -lovec iz Dolenje Straže — Branko , Mar i ja Br ine iz Gr ibe l j — Anico, Anica Banič iz Koroške vasi — dekl ico. V ida Novak iz Cv ib l ja — deklico, Joža Vel jko iz Črnomlja — dečka, Tončka Zarabec iz K r a ­nja — dečka, Alojz i ja Umek iz Uršnih sel — deklico, Stanislava Zunič iz Desnca — dečka, K r i s t i ­na Vodopivec iz Ostroga — deč­ka , V i da Rajer iz Jordan K a l a — dečka, Cveta Kodrič iz Irce vasi — deklico, Neža Hočevar iz Smalčje vasi — dečka, Mat i lda Agnič iz Ljubljane — deklico, Mar i ja 2eleznik iz M a l i h Brus­nic — dekl ico.

LICITACIJA OPEKE Železniška postaja

N O V O M E S T O

b o p r o d a l a

10. januarja 1966 ob 8. u r i

N A J A V N I L I C I T A C I J I

3 vagone opeke.

K o m i s i j a za razpis delovnih mest Obrtno gradbenega podjetja

»REMONT« - Straža pri Novem mestu r a z p i s u j e prosto delovno mesto

gradbenega tehnika P o g o j za sprejem na de­lovno mesto je 5-letna pra­ksa na samostojnem de­lovnem mestu gradbenega tehnika.

Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.

ŠE JE ČAS ZA VPIS NA VIŠJO PRAVNO ŠOLO

V NOVEM MESTU V soboto, 8. januarja,

bo v zavodu za izobraže­vanje kadrov v Novem mestu vpis v višjo pravno šolo iz Ma r i bo ra . Zavod je zagotovil študentom najcenejši i z redni študij in j h n nud i edinstveno pr i ­ložnost, ko lahko za po­vprečno 5 do 6 tLsoč d i ­narjev na mesec študira­jo izredno, ob s t rokovni in praktični pomoči. N a voljo j i m bodo posebej j r i re jena predavanja, men­torstvo in konzultaci je ter polaganje izpitov v Novem

mestu, študenti torej ne bodo prepuščeni sami se­bi . Zavod je ustanovi l od­delek za izredne slušatelje višje pravne šole pred­vsem zaradi nizke strokov­ne ravni uslužbencev v upravnih organih in služ­bah. Prav te organizacije Pa so ob vpisu v šolo po­kazale najmanj interesa, čeprav b i mora l takšno šolo imet i vsak referent v upravn i službi, če želi­mo izboljšati kvaliteto po­slovanja. Ne zamudimo torej izredne priložnosti!

T O R E K , 11. J A N U A R J A : 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Sprehod z ve l ik imi zabavnimi orkestr i . 11.00 Turistični napotld za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kme­t i jsk i nasveti — Inž. Olga Štefu-l a : Ekonomika v sadjarstvu. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Pet m i ­nut za novo pesmico. 15.30 V to­rek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Iz studia 14. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert mešanega zbora Glasbene matice p. v. Ferda P i r ca . 20.20 Radi jska igra — Miche l Suf-fran: V ur i pred zoro.

S R E D A , 12. J A N U A R J A : 8.05 Glasbena matineja. 9.10 M lad insk i pevski festival v Cel ju 1965. 10.15 Poje sopranistka Mar i j a Lotrič-šulc ob spremljavi Zdenke Luk-čeve. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje go-sfe. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kmet i j sk i nasveti — Dr. Leon Koc jan : Istočasno preprečevanje širjenja tuberkuloze p r i živalih ln l tndrh . 12.40 Narodne pojeta Žen­sk i vokalni kv ntet iz Mpr ibnra in Sentjernejski oktet. 14.35 N a S pO-t : : ' r " ! " i čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Ju­bi le j ! v tem letu. 18.15' Iz fonote-ke radia Koper . 20.00 Sl-unni pro gram J R T — studio L jubi jnna.

ČETRTEK, 13. J A N U A R J A : 8.05 Glasbena matineja. 0.25 »Velika ladja« 9.42 Star i i n novi znanci. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednost i ' 12 ?0 Kmet i j sk i nasveti — Prof. Ivo Je-

lačin: Za napredek živinoreje je potrebno vedno več znanja. 12.40 čez hr ib i n do l . 14.35 L i r i k a za otroke — Mehurčki. 15.30 S pihal­n im i godbami v r i tmu koračnice. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Tur i ­stična oddaja. 18.45 Jezikovni po­govori. 20.00 četrtkov večer doma­čih pesmi in napevov. Sodelujejo: Ansambel V i tek — Tr i o Slak — Voka ln i kvintet »Gorenjci« — An­sambel Franja Zorka .

ČETRTEK, 6. januarja : 19,00 Mlad inska oddaja. N E D E L J A , 9. januarja : 10,20 Poročila — Zunanjepoli­

tična rubr ika — Dopolni lno izo­braževanje borcev i n otrok pad­lih — Naš prispevek — Iz no­vinarjeve beležnice — Za naše kmetovalce, Ivan Videnič: Nov i zakon o gozdovih — Domače viže vam igra ansambel Jožeta Krcže-ta i n Veseli planšarji — Magne­tofonski zapis: še o koncepci j i in razvoju čateških Topl ic — Po­zor, nimaš prednosti ! — Pogo­vor s poslušalci — Obvesti la i n spored naših kinematografov, — 13,05 Občani Čestitajo i n pozdrav­ljajo.

T O R E K , 11. januarja: 18,00 Obvesti la, Izbral i Ste

sami — glasbena oddaja.

ČETRTRK, 13. januarja : 19.00 Mlad inska oddaja.

Dragi naročniki in bralci!

Pred vami je 1. številka XV I I . letnika Do­lenjskega lista, pokrajinskega glasila Sociali­stične zveze. S kakšnimi načrti stopa pred vas naš domači tednik, kaj obljublja? — Naj takoj odgovorimo predvsem na drugo vprašanje: ra­zen obljube, da bomo v preraščanju v javno tribuno skušali narediti krepak korak naprej, ne dajemo nikakih velikih napovedi! Ne bomo objavljali fotografij malo ali nič otekstiljenih žensk, niti se ne bomo šli kavboje, k i bi ponu. jali »revolvercajtung« za malo denar ja . . . Za petnajstletnico, k i smo jo z delom proslavili v lanskem februarju, smo zapisali: »Prerašča­nje lista v resnično javno tribuno Socialistične zveze, k i bo last slehernega našega občana, nam je napotilo, ki naj ga poslej ožja družbena skupnost spodbuja predvsem z ugodnimi po­goji za nadaljnji razvoj in boljše obvešča­nje . . . « Na tej poti smo prav zdaj — in z vese-ljem lahko zapišemo, da se je medobčinsko sodelovanje na področju skupne informativne službe naše gospodarsko in sociološko zaokro­žene pokrajine po zaslugi vodilnih političnih in oblastvenih delavcev vseh 9 občin lani samo še

Menjamo 17. leto Dolenjskega lista

okrepilo. Na najboljši poti smo, da to sodelova­nje letos še poglobimo. Tako bo za naše raz­mere mogoče uresničiti tisti del 40. člena zvez. ne Ustave, k i pravi:

»Občani imajo pravico s sredstvi informacij izražati in objavljati svoje mnenje, posluže­vati se sredstev informacij za svoje obveščanje ter izdajati časnike in drug tisk in z drugimi obveščevalnimi sredstvi širiti informacije.«

Vlogo široke in vsakomur dostopne tribune javnega življenja naših 9 občin moramo še iz­popolniti. Pr i tem ponovno vabimo v vrste so­delavcev vse, k i želijo pomagati pr i uresniče­vanju tistih ustavnih določil, k i govorijo o javnosti dela samoupravnih in državnih orga­nov _ in vse, k i naj b i sodelovali v ustvarja­nju javnega mnenja, njegovih pripomb, kritik in spodbud za n a d a l j n j o r a s t v socialistični graditvi ožje domovine.

V naše vrste vabimo občane vseh 9 občin: naj se uresniči dolgoletno geslo: V V S A K O H IŠO — D O L E N J S K I L IST ! Več kot nas bo zbranih okoli domačega glasnika SZDL, večji bo njegov vpliv, pa tudi finančna podlaga bo čvrstejša. Brez te nc gre; zato pričakujemo, da bodo občinske skupščine tudi letos pripomogle, da bo tednik izha.fal pod kolikor toliko nor­malnimi pogoji. Občinska vodstva nikakor ne bi smela pozabiti, da je treba uresničiti načelo javnosti vsega našega dela tudi tako, da poma­gajo izpolniti zadnji odstavek že navedenega 40. člena zvezne Ustave, k i pravi:

»Da bi bila javnost čim bolje obveščena, ustvarja družbena skupnost ugodne pogoje za razvoj ustreznih dejavnosti.« — Med lokalnimi dejavnostmi na tem področju je pokrajinsko, medobčinsko glasilo S Z D L nedvomno izredno pomemben činitelj; vse kaže, da bo moral imeti Dolenjski Ust prav zdaj čvrsto materialno pod­lago, k i jo ustvarjamo v močni meri tudi s so­financiranjem - programov stalnih komunskih prilog v našem tedniku.

Naše načrte boste spoznavali od tedna do tedna — podobni pa so dosedanjemu delu. Radi b i ga seveda izboljšali in dvignili na še ustreznejšo raven. Zd i se nam, da smo pravkar na najboljši poti, da to tudi uresničimo — to pa boste presodili lahko kmalu tudi sami, dragi bralci in naročniki našega domačega po­krajinskega tednika, Id vas ob začetku svojega XV I I . letnika prisrčno pozdravlja in še enkrat želi vsem in vsakomur: SREČNO N O V O L E T O 1966!

U R E D N I Š T V O IN U P R A V A D O L E N J S K E G A L I S T A

D O L E N J S K I U S T L A S T N I K I IN I Z D A J A T E L J I : Občinski odbor i S Z D L Bre­

žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Me t l i ka , Novo mesto, R i b ­nica, Sevnica i n Trebnje.

U R E J U J E UREDNIŠKI O D B O R : Tone Gošnik (glavni i n odgovorni urednik ) , R i a Bačer, Miloš Jakopec, Mar jan Le-gan, Mar jan Moškon, Jože Pr ime, Jožica Teppev i n Ivan Zoran.

I ZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 para — Letna naročnina" 20 dinarjev (2000 starih dinarjev) , pol letna 10 d in (1000 star ih d in ) ; plačljiva je vnaprej — Za inozem­stvo: 37.50 d in (3750 starin din) ozir. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun p r i podr. N B v Novem mestu: 521-608-9 — N A S L O V UREDNIŠTVA I N U P R A V E : Novo mesto, G lavn i trg 3 — Poštni predal : 38 — Telefon: 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračnmo — T I S K A : časopisno podfetje D E L O v Ljubijp.nl.