Letnik 43 tevilka 124 december 2017 Glasilo Krajevne sKupnosti poljane
Vaan december 2017 | 1
Uvodnik
V odkrivanju skrivnosti Vaanove ocene
Imam sedem polic, na katerih slonijo druga ob dru-gi knjige, revije, mape, zvezki, ubeniki in podobno papirnato blago meni dragocenega ali vsaj uporab-nega besednega izbora. Trudim se, da ima knjiga na polici ob sebi vedno takno, ki ji je v neem podobna, da ohranjam, kot se temu ree: red in mir bolj v svo-ji glavi kot med knjigami. In potem imam e manjo in e eno vejo mizo, ki rasteta obe v viino, ker prista-jajo na njuni pisti tiste knjige in papirji, ki sodijo pod oznako neuvreni. Bolj ko se leto nagiba k olske-mu koncu, ve je neuvrenih in dogaja se celo, da morajo nekatere knjige kar na tla, kjer spet gradijo: plonike, stebrike, palae, stolpnice, vse dokler julija ali avgusta ne napoi as neusmiljenega ruenja ne-navadnega papirnatega mesta.
In tako sem letos v asu ruenja ko sem neuvrenim iskala na polici pravega soseda , prislonila svojo misel ob naslov svee natisnjene Tavarjeve knjige: Cvetje v jeseni lahko bi jo uvrstila med botanine prironike, sem hudo-muna za hip pomislila, in potem naslov na glas prebrala. Cvetje v jeseni hm to je tako, kot bi rekel nekdo Bilo je grozno lepo ali Prijazno me je nadrl. Zgodilo se je sreanje dveh med sabo na smrt sprtih pomenov. V neki znanosti bi temu kratko rekli paradoks. Jaz pa preprosto nesmisel. Pozor-na sem bila potem na vsa nesrena trenja besed okoli mene. Presenetila me je pogostost njihove navzonosti. Kadar so v uporabi, trlijo iz besedila, zaustavljajo miselni tok in silijo na smeh. Eden od njih me je e prav posebej razvedril in zaposlil.
Da je Vaan preve kulturen, sem ujela nenavadno oceno, ki so jo obesili nekaj njegovim preteklim tevilkam. Grenka kri-tika ali sladek kompliment? Vzemimo, da je kompliment, ki ga je razumeti nekako takole: e kulturo pripisujejo loveku, kadar ta ustvarja na materialnem, drubenem ali duhovnem podroju s imer plemeniti in gradi sedanji in prihodnji svet, potemtakem preve kulturni Vaan morda e presega meje loveke ustvarjalnosti in vstopa v obmoje boanskosti. Hva-la za tako globok poklon. Skromni, kakor smo, se raje drimo Zemlje in stanja njene gravitacije.
A e ocena preve kulturni Vaan pomeni kritiko, ki je na-stala po merilih sodobnega spletnega izraanja, se takne kri-tike naravnost veselimo. Naj razjasnim. Bili so asi, ko je bila beseda pri nas e vklenjena, skozi sito oblasti za javnost pre-sejana. Takni asi so za nami, hvala Nebu. A ko brskajo po spletu naletim na kaknem trgu latinsko forumu pogo-vore tja zahajajoih tranov, spreleti me vasih strah in gro-za. Kakna le postaja neko tako zelo visoko cenjena svobo-
dna kultura izraanja! Kar se bere, bi bilo pouno vasih e za podivjanega Vandala. Vsak na svojem koncu, udobno skrit pod itom neznanega imena nikomur odgovoren vpije, ali, bije, zmerja rui vse pred sabo in sovratva miice na-penja. e bi njihov virtualni svet prestavili v realnega, vam napovem, ponovno bi krvava tekla prenekatera slovenska reka. In e taknemu izraanju ree kdo kultura, potem Va-an s ponosom ostaja veliko ve od tega, e je treba, tudi preve kulturen.
Ostaja e tretja, najverjetneja razlaga nesreno skovanega iz-raza. Kultura se vasih zmotno enai z umetnostjo, zato domnevam, da je v glasilu slednja tista, ki vam je motea. Morda niti toliko umetnost, bolj njena irina sama. A umet-nost je zgolj nitka, morda pas iroko razprte kulturne tkanine, tudi v naem glasilu. Zato razpredam misli e naprej in se mi utrne da sporoilo skrivnostne ocene morda tii v e-lji po e veji vsebinski barvitosti. Povabljeni, povejte nam, esa v kraju nismo opazili in bi moralo pod nujno na Vaa-nove strani. Odprti smo za vsakogar in vse, da le ni nagnje-nja k unievanju, aljenju in sramotenju kraja ter ljudi. Kar spet ne pomeni, da s tem odpade kritika. Nasprotno, po vse-bini zdrava, napisana v duhu spotovanja, usmerjena k izbolj-anju, nadgradnji, izpopolnjevanju bo med Vaanove strani vselej toplo sprejeta. Prav tako, kot bila je tudi ta, ki sem v nastajanju priujoe tevilke si z njo belila glavo ter iz nje uvodnik spletla.
In e voilo. Ob praznikih spustite se v sredino lovekega srca, v novo leto pa vstopite zdravi, veseli in polni upanja.
Jerneja Bona, urednica
Foto: Denis Bozoviar
2 | Vaan december 2017
Nagovori
Spotovane krajanke in spotovani krajani!
Prili smo na konec koledarskega leta. Leto se je hitro obrnilo in z njim odhaja e skoraj tudi mesec december, v katerem si vselej zaelimo vse dobro, obilo sree in zdravja. Tiso in ena dobra misel se na pragu novega leta pretoi med nami in ob njej tli v nas gorea elja, da se im ve dobrega tudi izpolni. Ob slovesu starega leta pa je tudi as, ko se ozremo nazaj, po-tegnemo rto pod staro leto ter se z upanjem in priakovanji v popotnici pogumno podamo v novo leto.
V letu, ki odhaja, smo v nai krajevni skupnosti naredili najve na cestni infrastrukturi. Vsa razpololjiva sredstva, ki so v proraunu krajevne skupnosti za ceste, v viini 103.000,00 , smo namenili za tekoe vzdrevanje in za novo asfaltiranje cest. Kar v treh vaseh so bili krajani veseli, saj so se do svojih domov konno pripeljali po asfaltni cesti. Asfalti-rali smo: v Lovskem Brdu odcep Krvina v dolini 710 m, v Smoldnu odcep Jaka Stanonik v dolini 300 m in v Kreme-niku odcep Premetovc v dolini 420 m. S sredstvi iz teko-ega vzdrevanja cest pa smo financirali raziritev mostu pri Drnovkovem mlinu v Hotovlji. V poletnih mesecih so nam pogoste in mone padavine pokodovale ceste, zato smo kar precej sredstev namenili za popravilo bankin in sanacijo po-kodovanih makadamskih cest. Nekateri vaki odbori so se sami organizirali in li v delovno akcijo, zato se vsem kraja-nom, ki ste se lotili popravila pokodovanih cest in bankin, prav lepo zahvaljujem.
Tudi iz obinskega prorauna se je kar nekaj sredstev name-nilo za krajevno skupnost Poljane. Izvajalec del Edo Krek je na dolini 720 m na novo utrdil in zemeljsko pripravil odsek ceste VolaZakobiljek, ki bo v letu 2018 tudi asfaltiran. Pod-jetje Zare, d. o. o., iz Zadobja pa je izvajalo kompletno sana-cijo odseka ceste Drnovkov mlinDrnovk v dolini 320 m, kjer se je poloil tudi grobi asfalt. Sredi novembra so poteka-la gradbena dela v Hotovlji, kjer se je na zoanem delu ceste odstranila hia. To hio je obina pred leti odkupila od la-
stnice, ki ivi na Primorskem, z namenom, da jo porui in s tem zbolja preglednost in pretonost prometa. Z novim letom bomo premestili tudi ekoloki otok iz stare lokacije v Hotovlji (pred kapelico) na novo lokacijo, kjer je odstranjena hia. Tudi za varnost voznikov smo skrbeli, saj se je na nevarnih odsekih cest postavilo 80 m kovinske varnostne ograje.
Z obinskimi in dravnimi sredstvi se je uredil tudi nov uvoz za Dobje in O Poljane. Projekt za celotno ureditev kronega obraalia za potrebe O Poljane in novega kriia z glav-ne ceste je izdelalo podjetje PNG iz Ljubljane. Projektantska ocena vrednosti del za potrebe obraalia, katere nosilec in-vesticije je obina, je bila okoli 200.000,00 z DDV, investi-cija iz dravnega prorauna pa okoli 300.000,00 . Z deli na obinskem delu investicije je izvajalec Garnol, d. o. o., priel 26. 7. 2017, na dravnem delu investicije pa je izvajalec Tele GM priel 7. 8. 2017. Od takrat naprej so dela potekala na obeh gradbiih. S sprotnim usklajevanjem so se dela na obin-skem delu investicije konala konec septembra, na dravnem delu pa konec oktobra 2017. Obinski del investicije je bil za potrebe dovoza in odvoza otrok v olo, skladno z dogovorom ole, predan v uporabo 6. 11. 2017, torej po jesenskih poitni-cah. Obinski del investicije je stal glede na dejansko izvede-na dela priblino 115.000,00 . Vsa dela so bila zakljuena v skladu s predvidenim terminskim planom, za kar se izvajal-cem in strokovnim slubam na obini prav lepo zahvaljujem.
V sklopu prireditev ob obinskem prazniku je bila, ob priso-tnosti predstavnikov ole in obine, v petek, 24. 11. 2017, na novem kroiu celotna prometna ureditev slovesno predana svojemu namenu. Po konani slovesnosti smo se preselili v te-lovadnico O Poljane, kjer smo doiveli nepozaben veer ob koncertu Orkestra Slovenske vojske s posebnim gostom vee-ra, opernim solistom Janezom Lotriem.
Na krajevni skupnosti smo, kot vedno doslej, pripravili nar-te za prihodnje leto in usklajevali proraun. Na 14. seji Sve-ta KS, ki je bila 24. 10. 2017, smo potrdili plan za leto 2018. Najve sredstev iz prorauna krajevne skupnosti namenjamo za asfaltiranje novih makadamskih cest in tudi za njihovo vzdrevanje. Tako se predvideva nadaljevanje asfaltiranja ce-ste v Kremeniku odcep Premetovc 150 m, v Poljanah za
Nov uvoz v Dobje in O Poljane s kronim obraaliem
Vaan december 2017 | 3
Nagovori
O, odcep Gaper Krek 250 m, v Zakobiljku odcep Matej Koir 50 m in odcep Andrej agar 150 m, v Delnicah od-cep tantman 280 m, v Poljanah, odcep Svejnakar 200 m in v Lomu, odcep kriievas Lom 200 m. Sredstva za odrone kraje za leto 2018 pa namenjamo za pokrivanje dela strokov za pripravo zemeljskih del na cesti Malenski vrhAjnuc.
V asu, ko to piem, se pripravlja drugi predlog obinskega prorauna. Na prvi predlog za leto 2018 smo na svetu KS pri-pravili kar nekaj predlogov in pripomb in priakujemo, da bodo tudi upotevane. Predvideno je dokonanje asfaltiranja odseka ceste VolaZakobiljek v dolini 720 m, nadaljevala se bodo dela v Hotoveljski grapi.
Najveja investicija v Poljanah, ki se bo odvijala v prihodnjih dveh letih, bo izvedba projekta protipoplavne ureditve Poljan. Na zboru krajanov Poljan, Predmosta in dela Hotovlje so bili sredi januarja predstavljeni ukrepi in celoten projekt za proti-poplavno ureditev. V mesecu aprilu pa so ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, upan Milan ade in direktor Di-rekcije RS za vode Toma Prohinar v Poljanah podpisali spo-razum o financiranj
