BREZPLAČNI PLANINSKI VODNIK NA INTERNETU...2015/08/16 · Velika Tičarica (2071 m), Mala Tičarica (2091 m), Kopica (2190 m), Velika Zelnarica (2310 m) ter Mala Zelnarica (2320

Bojan Ambrožič, https://bojanambrozic.wordpress.com/

BOJAN AMBROŽIČ https://bojanambrozic.wordpress.com/

BREZPLAČNI PLANINSKI VODNIK NA INTERNETU:

OSREDNJI DEL JULIJSKIH ALP

TRIGLAVSKA SKUPINA, KRIŠKI PODI, MARTULJKOVA SKUPINA IN ŠKRLATICA

https://bojanambrozic.wordpress.com/https://bojanambrozic.wordpress.com/


KAZALO VSEBINE

UVOD ........................................................................................................................................ 1

TRIGLAVSKA SKUPINA ........................................................................................................ 2 PREDSTAVITEV TRIGLAVSKE SKUPINE ................................................................................................. 2

KOČE in BIVAKI .................................................................................................................................... 2

Aljažev dom v Vratih (1015 m) ........................................................................................................ 2

Kovinarska koča v Krmi (870 m) ...................................................................................................... 5

Triglavski dom na Kredarici (2515 m) .............................................................................................. 6

Dom Planika pod Triglavom (2401 m) ........................................................................................... 15

Dom Valentina Staniča (2332 m) ................................................................................................... 17

Vodnikov dom na Velem polju (1805 m) ....................................................................................... 21

Tržaška koča na Doliču (2151 m) ................................................................................................... 29

Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m) ....................................................................................... 36

Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m) ............................................................................................. 41

Koča na Planini pri Jezeru (1453 m) .............................................................................................. 48

Kosijev dom na Vogarju (1054 m) ................................................................................................. 49

Koča na Vojah (690 m) ................................................................................................................... 50

Koča na Uskovnici (1154 m) .......................................................................................................... 51

Blejska koča na Lipanci (1630 m) ................................................................................................... 53

Bivak pod Luknjo, 1430 m ............................................................................................................. 54

Luknja (1758 m) ............................................................................................................................. 55

VZPONI NA VRHOVE .......................................................................................................................... 58

Triglav (2864m) .............................................................................................................................. 58

PRISTOPI NA TRIGLAV .................................................................................................................... 61

Kredarica (gora) (2541 m) ............................................................................................................. 71

Rž (2538 m) .................................................................................................................................... 71

Vrh Zelenic (2468 m) ..................................................................................................................... 71

Glava v Zaplanji (2556 m) .............................................................................................................. 72

Begunjski vrh (2461 m) .................................................................................................................. 72

Cmir (2393 m) ................................................................................................................................ 72

Visoka in Spodnja Vrbanova špica, 2408 in 2299 m ...................................................................... 73

Rjavina (2532 m) ............................................................................................................................ 75

Macesnovec (1926 m) ................................................................................................................... 77

207 Rušnata (1777 m) in Požgana Mlinarica (1868 m). ................................................................ 78

Vernar (2225 m)............................................................................................................................ 79

Mali Draški vrh (2132 m) ............................................................................................................... 81

https://bojanambrozic.wordpress.com/


Ablanca (2004 m)........................................................................................................................... 81

Viševnik (2050 m) .......................................................................................................................... 82

Draški rob (1979 m) ....................................................................................................................... 83

Veliki Selišnik (1956 m) .................................................................................................................. 84

Mrežce (1966 m) ........................................................................................................................... 84

Lipanski vrh (1966 m) .................................................................................................................... 85

Brda (2009 m) ................................................................................................................................ 86

Debela peč (2014 m) ..................................................................................................................... 86

Kanjavec (2568 m) ......................................................................................................................... 88

Vodnikov Vršac (2194 m)............................................................................................................... 91

Šmarjetna glava (2358 m).............................................................................................................. 91

Zadnjiški Ozebnik (2084 m) ........................................................................................................... 91

Velika Tičarica (2071 m), Mala Tičarica (2091 m), Kopica (2190 m), Velika Zelnarica (2310 m) ter

Mala Zelnarica (2320 m) ................................................................................................................ 92

Veliko Špičje (2398 m) ................................................................................................................... 93

Plaski Vogel (2448 m) .................................................................................................................... 96

Lanževica (2003 m) ........................................................................................................................ 97

Velika Baba (2016 m) ..................................................................................................................... 99

Debeli vrh (2390 m) ....................................................................................................................... 99

Ogradi (2087 m) ........................................................................................................................... 100

Vrh Hribaric (2388 m) .................................................................................................................. 101

Škednjovec (2309 m) ................................................................................................................... 101

Prevalski Stog (2075 m) ............................................................................................................... 102

Adam (2012 m) in Eva (2019 m) .................................................................................................. 102

Jezerski Stog (2040 m) ................................................................................................................. 103

Vršaki ........................................................................................................................................... 103

Mišeljski konec (2464 m) ............................................................................................................. 103

273 Mišelj vrh (2350 m) ............................................................................................................... 104

Prvi Vogel (2181 m), Srednji Vogel (2226 m) in Zadnji Vogel (2327 m) ...................................... 106

Slatna (2077 m) in Kreda (2025 m) .............................................................................................. 107

Pršivec (1761 m) .......................................................................................................................... 107

FUŽINSKE PLANINE .......................................................................................................................... 109

Planina Blato, 1088 m .................................................................................................................. 109

Planina Krstenica, 1655 m ........................................................................................................... 109

Planina V Lazu, 1560 m ................................................................................................................ 111

Planina Dedno polje, 1560 m ...................................................................................................... 112



Planina Ovčarija, 1660 m ............................................................................................................. 113

POKLJUKA ........................................................................................................................................ 114

306 Planina Rudno polje (1347 m) .............................................................................................. 115

307 Planina Velo polje (1675 m). ................................................................................................ 115

308 Zajamniki .............................................................................................................................. 116

309 Planina Uskovnica ................................................................................................................. 116

Galetovec (1265 m) ..................................................................................................................... 116

Javorov vrh (1482 m) ................................................................................................................... 117

Vodnikov razglednik (1017 m) ..................................................................................................... 117

Studor (1002 m) ........................................................................................................................... 117

Rudnica (946 m) .......................................................................................................................... 118

317 Pokljuška soteska .................................................................................................................. 118

318 Korita Mostnice .................................................................................................................... 119

319 Blejski Vintgar ....................................................................................................................... 119

MEŽAKLA ......................................................................................................................................... 121

Jerebikovec (1593 m) .................................................................................................................. 121

Planski vrh (1299 m) .................................................................................................................... 122

324 Planina Obranca ................................................................................................................... 123

SKUPINA RAZORJA IN PRISOJNIKA .............................................................................. 125 PREDSTAVITEV SKUPINE RAZORJA IN PRISOJNIKA .......................................................................... 125

KOČE in BIVAKI ................................................................................................................................ 125

Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m) ................................................................................ 125

Poštarski dom na Vršiču (1688 m) ............................................................................................... 132

Prelaz Vršič, 1611 m .................................................................................................................... 133

VZPONI NA VRHOVE ........................................................................................................................ 133

Bovški Gamsovec (2392 m) ......................................................................................................... 133

Pihavec (2419 m) ......................................................................................................................... 134

Šplevta (Pihavec) (2224 m) .......................................................................................................... 136

Šplevta (Indijanec) (2382 m)........................................................................................................ 136

Kriški rob (2366 m) ...................................................................................................................... 137

Križ (2410 m) ............................................................................................................................... 137

Stenar (2501 m) ........................................................................................................................... 139

Razor (2601 m) ............................................................................................................................ 141

Planja (2453 m) ............................................................................................................................ 143

Goličica (2108 m) ......................................................................................................................... 144

Prisojnik – Prisank (2547 m) ........................................................................................................ 144



MARTULJKOVA SKUPINA IN ŠKRLATICA ................................................................... 149 PREDSTAVITEV MATULJKOVE SKUPINE ........................................................................................... 149

KOČE IN BIVAKI ................................................................................................................................ 149

Koča v Krnici (1112 m) ..................................................................................................................... 149

Bivak II na Jezerih (2120 m) ............................................................................................................. 152

Bivak III Za Akom (1340 m) .............................................................................................................. 154

Bivak IV Na Rušju (1980 m) ............................................................................................................. 155

Bivak pod Špikom (1424 m) ............................................................................................................. 156

VZPONI NA VRHOVE ........................................................................................................................ 158

Kurji vrh (1762 m) ............................................................................................................................ 158

419 Frdamane police (2284 m) ................................................................................................... 159

Špik (2472 m) ............................................................................................................................... 159

Dolkova špica (2591 m) .............................................................................................................. 160

Škrlatica (2740 m) ........................................................................................................................ 161

Veliki Oltar (2621 m).................................................................................................................... 168

Dovški križ (2542 m) .................................................................................................................... 168

Kukova špica (2427 m) ................................................................................................................. 169

Vrtaško Sleme (2076 m) .............................................................................................................. 169

LITERATURA ....................................................................................................................... 171 ABECEDNO KAZALO ......................................................................................................... 172


1


UVOD

Vodnik je napisan tako da so opisi do posameznih vrhov ali koč predstavljeni po odsekih označenimi s številkami (Š-ji). Klik na te številke vas avtomatsko prestavi na odsek označen s to števliko. S tem principom sem se izognil nesmislenemu ponavljanju. V vodniku namenoma ni slik, zato da si ga lahko brez težav ogledate na vašem mobilnem telefonu. V vodniku so opisane le tiste poti, ki jih je avtor prehodil v letih 2011–2013. V tem času so se naktere poti zaradi naravnih podorov rahlo spremenile. Aktualno stanje o prehodnosti in stanju posameznih poti dobite na tej povezavi: http://stanje-poti.pzs.si/ Aktualne inforamcije o odprtosti planinskih postojank dobite na tej povezavi: http://www.pzs.si/koce.php Opise posameznih poti lahko kombinirate tudi s informacijami na mojem blogu: https://bojanambrozic.wordpress.com/ GPS sledi posameznih poti si lahko prenesete s teh povezav:

https://bojanambrozic.wordpress.com/seznam-tur/gps-sledi/

http://www.gpsies.com/#10_46_15_mapQuest Avtor se je trudil da bi bili opisi poti čim bolj natančni. Vedar na noben način ne odgovarja za kakršnekoli gorniške ali druge nesreče, ki bi nastale kot posledica uporabe tega vodnika. Pripombe in komentarje mi pošljite na naslov: [email protected] Še preden pa se z menoj odpravite v hribe, pa vam zaželim en lep gorniški pozdrav! Bojan Ambrožič

https://bojanambrozic.wordpress.com/http://stanje-poti.pzs.si/http://www.pzs.si/koce.phphttps://bojanambrozic.wordpress.com/https://bojanambrozic.wordpress.com/seznam-tur/gps-sledi/http://www.gpsies.com/#10_46_15_mapQuestmailto:[email protected]

2


TRIGLAVSKA SKUPINA

PREDSTAVITEV TRIGLAVSKE SKUPINE

Triglavska skupina oz. Triglavsko pogorje zajema osrednji del Julijskih Alp. Sem sodijo vse gore in vsi vrhovi med Bohinjskim jezerom na jugu in dolino Vrat na severu. Triglavsko skupino na zahodu omejuje dolina Trente, na vzhodu pa najbolj severozahodni del Ljubljanske kotline - Blejski kot. V Triglavsko skupino prištevamo Fužinske planine, Pokljuko s Pokljuškim grebenom, vrhove v okolici treh klasičnih alpskih dolin: Vrat, Kota in Krme ter Dolino sedmerih Triglavskih jezer. Med vsemi vrhovi pa močno izstopa Triglav, kot daleč najvišji vrh v skupini. Toliko je višji od vseh ostalih vrhov, da ga lahko vidimo s praktično vseh vrhov v Triglavski skupini. Poti na vse pomembnejše vrhove v Triglavskem pogorju so dobro označene in vzdrževane. Izjema so Fužinske planine, kjer je stanje iz leta v leto slabše. Zato je tu raj za ljubitelje samote in brezpotij, saj tu najdemo kar nekaj vrhov na katere ne vodi označena pot.

KOČE in BIVAKI

Aljažev dom v Vratih (1015 m)

101 Aljažev dom se ponaša s čudovito lokacijo na gozdni jasi v dolini Vrat, kjer ozadje tvori kar sam Triglav s svojo mogočno severno steno. Ta podoba v planincih zbuja strahospoštovanje in občutek majhnosti, alpinistom pa predstavlja poseben izziv. Pravzaprav je Triglav še precej bolj oddaljen, kot si mogoče predstavljamo. Do vrha Triglava je namreč še kar okoli 4 km zračne razdalje. Trenutno z domom upravlja PD Dovje-Mojstrana. V njem lahko prenoči v sobah 23 planincev in še 115 na skupnih ležiščih. Dom je odprt od začetka maja pa do konca oktobra. V preostalih mesecih pa lahko v zimski sobi v bližini doma prespijo štirje planinci. Tel.: +386 (0)4 589 10 30, e-pošta: [email protected] Ture na Triglav (Š-179, 6-7 h), na Cmir (Š-196, 4 h), na Pihavec (Š-340, 4-5 h), na Bovški Gamsovec (Š-336, 4 h), na Stenar (Š-360, 4.30 h), na Križ (Š-347, 4.30 h), na Škrlatico (Š-430, 6 h), na Dolkovo špico (Š-420, 4-5 h), na Oltar (Š-435, 6 h), na Dovški križ (Š-436, 5-6 h), na Kredarico po Tominškovi poti (Š-110, 5 h) ali po poti čez Prag (Š-111, 5.15 h), k Staničevemu domu (Š-120, 4.30 - 4.45 h), na Dolič (Š-137, 5 h), k Pogačnikovemu domu (Š-327, 4 h), k Bivaku II (Š-407, 4 h).


3


V neposredni bližini Aljaževega doma stoji tudi Šlajmerjev dom, ki ga je leta 1998 PD Dovje-Mojstrana preuredila iz nekdanje Šlajmerjeve vile. V njem je v devetih sobah 91 ležišč ter predavalnica s 45 sedeži. Služi predvsem kot planinski učni center. V njem organizirajo tudi različne alpinistične in planinske tabore ter šole v naravi. 102 Iz Mojstrane. V Mojstrani lahko pustimo avto pri Slovenskem planinskem muzeju. Seveda ga nazaj grede ne pozabimo obiskati. Potem pa nadaljujemo peš po cesti, ki je sprva še asfaltna, potem pa makadamska. Če smo se naveličali dolgočasne hoje po cesti, lahko že kmalu za vasjo zavijemo čez most na pot, ki vodi ob desnem bregu Triglavske Bistrice. Ta pot vas ne bo razočarala. Brez pretiranih vzponov in spustov nas vodi v bližini hladnega potoka. Nekaj 100 m pred Kočo pri Peričniku prek brvi prečkamo Bistrico in nadaljujemo naprej po cesti. Za Kočo pri Peričniku nadaljujemo po strmem asfaltnem klancu. Sredi klanca spet zavijemo levo na pot Triglavske Bistrice. Le ta se sprva rahlo spusti. Potem pa se drži visoko nad dolino Triglavsko Bistrico. Najbolj zanimiv del so zagotovo Galerije. Gre za previse, ki so nastali z izpodjedanjem konglomeratnih sten. Konglomerat je sprejet grušč, ostanek materiala, ki so ga reke in ledeniki nanesli v času ledenih dob. Plast konglomerata je debela tudi več kot 100 metrov in se razteza v dolžini več kilometrov na levi strani potoka Triglavske Bistrice. Ves ta material je nekoč gradil Triglavsko pogorje in za ves ta material so današnji hribi nižji. Pot je sedaj prijetno položna in nas pripelje nazaj na makadamsko cesto v bližini Poldovega rovta. Zadnja dva kilometra in pol do Aljaževega doma nadaljujemo po cesti. Lahka označena pot. Z Mojstrane 2.45 h. Del SPP. Cesta v Vrata je dovolj dobra tudi za avtobuse. Večinoma je dobro vzdrževana. Le po neurjih cesto nad Kredo pogosto zasuje grušč, ki ga prinese iz grape Veliki Črlovec. Zato velja po močnih nalivih ali neurjih na spletu preveriti ali je cesta prevozna ali ne. Pozimi ceste večinoma ne plužijo do Aljaževega doma, ampak le do Koče pri Peričniku.

103 Iz Zadnjice čez Luknjo. Na 50. Vršiški serpentini zavijemo v dolino Zadnjico. Takoj za tem parkiramo na desni strani na obcestnem parkirišču. Potem pa po solidni makadamski cesti nadaljujemo še 1,2 km do križišča zaprtega s zapornicami.


4


Na križišču krenemo naravnost in po makadamski cesti nadaljujemo še 2,5 km. Ta zelo dolgočasen in dolg začetek poti si lahko skrajšamo tako, da si ga vzamemo za počasno ogrevanje. Nad nami pa lahko občudujemo ostenja Zadnjiškega Ozebnika in Kanjavca. Ceste tudi nikjer ne morem sekati po bližnjicah, ker poteka v položnem vzponu bolj ali manj naravnost proti jugovzhodu – z izjemo na eni serpentini, ki se pojavi po 1,7 km hoje. Nato prispemo do razpotja, kjer nadaljujemo naravnost po mulatjeri. Pot, ki se tu odcepi desno pelje čez Zadnjiški dol na Prehodavce (Š-146). Po nekaj metrih mulatjera preči potok čez star železobetonski most. Za kratek časa mulatjera vijuga skozi gozd, potem pa pripelje na travnik. Tu se pojavi slabo viden odcep za pot čez Komar (Š-138). Nadaljujemo levo nazaj v bukov gozd. Mulatjera se skozi gozd zelo položno vzpenja. Zato jo sekajo številne bližnjice, ki pa so zagruščene in so bolj priporočljive za sestop. Vendar za »ta trmaste« ni ovir da jih ne bi uporabili tudi gor grede. Bukov gozd kmalu zamenja macesnov gorski gozd. Mulatjera pa se začne prebijati, čez strmo skalnato pobočje, ki bi bilo sicer zelo težko prehodno. Ves čas se v položnih ključih pomikamo nekoliko proti levi, visoko nad sotesko Korita. Tu in tam se spet pojavi kaka dobra bližnjica. Vendar odsvetujem njihovo pretirano uporabo, ker nekatere hitro zaidejo v zelo strm teren. Poleg tega pa kmalu pridemo do razpotja kjer se mulatjera razcepi na dva kraka. Mi nadaljujemo naravnost po mulatjeri proti Luknji, desno pa zavije mulatjera proti Doliču (Š-136). Ena izmed bližnjic pa mulatjero poseka tako da se izogne omenjenemu razpotju in če smo neprevidni lahko zaidemo. Za tem še naprej hodimo po poti v ključih skozi gozd, ki počasi preide v ruševje. Pot pa se začne prek melišče vse bolj pomikati proti levi v zatrep doline na sedla Luknja (1758 m). Sedaj je praktično ves napor za nami. Pot gre odslej le še navzdol. Z Luknje se po krajšem žlebu spustimo na drugo stran, v dolino Vrat. Pod žlebom se začnejo za sestopanje zelo dobra melišča. Po njih gre nekaj časa navzdol kar samo od sebe. Postopno pa grušč postaja vse bolj debelo zrnat in bolj zoprn za sestopanje. Vzrok temu je seveda povsem fizikalen. Večja frakcija grušča ima večjo maso in posledično večji vztrajnosti moment. Zato se skotali dlje navzdol po pobočju, kot fino zrnata frakcija, katero imamo tako radi na sestopih. Sestop nadaljujemo skozi bukov gozd in mimo izvira Triglavske Bistrice, kjer navzgor proti Triglavu krene pot čez Prag (Š-111). Kmalu se pot razširi v dober kolovoz po katerem smo v 20 min pri Aljaževem domu. Lahka označena pot. S Zadnjice 4.30 – 5 h.


5


Kovinarska koča v Krmi (870 m)

104 Koča leži v Krmi na začetku Zasipske planine - čudovite in prostrane planine, ki jo krasijo značilni grbinasti travniki. Koča je odprta ob prvomajskih praznikih, med vikendi v maju ter od 1. junija do konca septembra. S kočo upravlja PD Javornik - Koroška Bela. Tel.: 051 631-989, E-pošta: [email protected]. Ture na Triglav (Š-187, 7 h), na Kredarico (Š-108, 6 h), na Planiko (Š-117, 5.45 h), na Debelo peč (Š-234, 4 h), k Vodnikovem domu (Š-132, 4 h), k Staničevemu domu (Š-124, 6 h). 105 Z Mojstrane nadaljujemo po cesti proti Radovni (pojavi se tudi napis Kot - Krma). Že kmalu ko pridemo iz vasi naletimo na strm klanec. Po 2,5 km vzpenjanja dosežemo Kosmačev preval. Tik za prevalom se odcepi cesta v Kot. 250 m naprej pa pridemo do križišča, kjer zavijem desno na ozko asfaltno cesto v Krmo. Po njej se spustimo v dolino in prečkamo (običajno suho) strugo potoka Krmarica. Za tem nas cesta pelje skozi strnjen zaselek Kurja vas, kjer si lahko privoščimo krajši oddih in si ogledamo Pocarjevo domačijo, ki je preurejena v etnografski muzej na prostem. Tik za zaselkom se priključimo makadamski cesti, ki pripelje skozi Radovno (Š-106), in po njej nadaljujemo še nadaljnje tri kilometre do Kovinarske koče. Resnici na ljubo se v zadnjem času le redki gorniki v Krmo odpravijo povsem peš. Večina se dolgi in duhomorni poti izogne tako da se pripelje vsaj do Kovinarske koče, če ne do Lese. Cesta v Krmo je poleti dokaj dobro vzdrževana. Do Kovinarske koče lahko pripelje tudi avtobus, saj veliko in ravno parkirišče pred kočo omogoča da avtobus brez težav tu tudi obrne. Z Mojstrane je v Krmo 7,5 km. Lahka označena pot. Z Mojstrane 2.45 h


6


106 Skozi Radovno. Začnemo na Bledu in zavijemo na cesto proti Gorjam. Iz Zgornjih Gorij pridemo v vas Krnica. Tu pa zavijemo desno navzdol proti Radovni. Še nekaj časa nas spremlja asfalt. Nato pa cesta postane makadamska. Po približno osmih kilometrih (od Krnice) pridemo do ostankov v 2. svetovni vojni požganih hiš. Zraven njih je tudi nekaj velikih balvanov, kjer lahko balvansko plezamo. Na tem mestu lahko pred mostom zavijemo desno in si privoščimo zaslužen osvežilni skok v jezero Kreda. Za tem pa nadaljujemo skozi Radovno še nadaljnjih 5 km do Pocarjeve domačije na začetku Krme. S Pocarjeve domačije so do Kovinarske koče še dobri trije kilometri makadama. To je lahko zelo lep kolesarski ali tekaški izlet. Peš pa se bodo odpravili samo najbolj vztrajni in zagrizeni planinci, saj je z Bleda do Kovinarske koče kar dobrih 20 km. Lahka označena pot. Z Bleda 4.30 h.

Triglavski dom na Kredarici (2515 m)

107 Dom stoji na uravnavi, tik pod vrhom razgledne vzpetine imenovane Kredarica (2539 m). Kredarico od vršne zgradbe Triglava loči le manjše sedlce. Zato je s tega mesta čudovit razgled na vrh Triglava. Brez težav se vidi tudi Aljažev stolp. Razgled pa ne seže samo na Triglav, ampak tudi na številne vrhove, ki se dvigajo onstran doline Vrat. Naj omenimo samo tri najbolj mogočne – Mangart, Razor in pa Škrlatico. Jalovec pa se le rahlo skriva za Triglavom in ga lahko vidimo že če se vzpnemo na vrh Kredarice. V drugo smer pa seže pogled v Krmo in pa na strme, odsekane stene Tosca in Draških vrhov, ki se dvigajo nad njo. Neposredno pod Kredarico leži Ivačičeva jama, ki je najvišje ležeča slovenska jama (s koto vhoda 2435 m). Jama je dolga 130 m in globoka 18 m. Najlepša je pozimi, ko so v njej ledeni kapniki in pa celo manjše jezerce. Vstop v jamo najdemo tako da gremo od Triglavskega doma navzdol proti Triglavu. Potem pa zavijemo levo pod skalovje na katerem stoji dom. Po nekaj minutah prečenja bomo naleteli na precej tesen vhod, ki se razširi v prostorno jamsko dvorano. Ture na Triglav (Š-182, 1.15 h), na Kredarico (Š-190, 5 min), na Rž (Š-191, 20 min), k Planiki (Š-120, 45 min).


7


108 S Krme. Bolj vztrajni bodo začeli pri Kovinarski koči na Zasipski planini (Š-104). Večina pa se bo pa makadamski cesti peljala vsaj še do konca Zasipske planine, do mesta kjer cesta zavije desno, da preči kanal. Najbolje je avto pustiti na tem mestu, saj je cesta naprej lahko slaba. Žal pa je prostora samo za nekaj vozil. Cesta se sicer za tem strmeje vzpne skozi gozd. Potem pa se uravna in preči gruščnate nasipe. Sploh po hudih neurjih je lahko cesta na tem mestu začasno neprevozna. Parkiramo pa na velikih parkiriščih pred zapornico (ki so na srečo večinoma prijetno v senci pod drevesi). Naprej pa res peš! Najprej hodimo 10 minut po poti čez gruščne zasipe. Potem pa zavijemo desno v bukov gozd. Še vedno se zelo položno vzpenjamo. Na kar pot končno postane bolj strma in se začne vzpenjati v ključih. Sekajo pa jo številne bližnjice, ki jih raje uporabimo nazaj grede. Po dobri uri hoje nas pot pripelje ven iz gozda in na tem mestu se nikakor ne pozabimo ozreti nazaj. S tega mesta je najlepši pogled na ledeniški U profil Krme. Pot je na tem odseku nekoliko položnejša, kot prej. Hoja po njej pa je vseeno napornejša, ker je prst zamenjal grušč po katerem se samo meljemo. Za tem se pot za kratko uravna na travnati ravnici imenovani Vrtača. Nadaljujemo skozi macesnov gozd in se vzpenjamo v kratkih ključih, ki nas pripeljejo na večjo ravan imenovano Malo polje. Sredi te ravnine se v levo odcepi pot proti Vodnikovemu domu čez Bohinjska vratca (Š-132). Mi pa nadaljujemo prek polja in mimo vodnjaka nekoliko proti desni. Pri vodnjaku se v levo odcepi tudi strma nemarkirana bližnjica direktno proti pastirskemu stanu na planini Zgornja Krma. Markirana pot pa do pastirskega stanu dostopi malce bolj naokoli po desni. Vendar je hoja po označeni poti prijetnejša, ker se vzpenjamo po položnejši poti udobno tlakovani z velikimi kamni.


8


Od pastirskega stanu (imenovanega tudi Prgarca, 1752 m) nadaljujemo navzgor prek planine mimo vodnjaka. Ta vodnjak si je vredno zapomniti, saj je tudi poleti zanesljiv vodni vir. Takoj za njim pa pridemo do razpotja, kjer zavijemo desno v smeri Kredarice. Naravnost navzgor pa pelje pot pod Kurico na Konjsko sedlo (Š-109). Nekaj časa hodimo med macesni skorajda brez vzpona ob severnem robu manjše depresije imenovane Murava. S tod imamo ves čas veličasten pogled nazaj na mogočno severno ostenje Tosca. Nad nami, v smeri hoji pa se pneta Rž in Rjavina. Za tem iz gozda stopimo na čudovito jaso. Takoj za tem na razpotju zavijemo levo navkreber. Sledi precej strm vzpon v ključih. Na vrhu tega klanca se teren za trenutek poravna. Na tem mestu se v levo smer odcepi nemarkirana steza proti Konjskemu sedlu. Mi pa nadaljujemo naravnost. Vzpenjamo se po ne preveč strmem svetu poraslim s travo in ruševjem. Za tem sekamo še pot, ki gre s Konjskega sedla proti Domu Valentina Staniča. Nato nas pot upeha na pobočju imenovanem Kalvarija. Marsikomu je ta del poti res prava kalvarija, saj pot naporno cikcaka čez drobljivo, gruščnato pobočje v katerega se poleti (pa tudi pozimi ob inverziji) neusmiljeno upira sonce. Na vrhu Kalvarije se nam z leve pridruži pot s Konjskega sedla (Š-109). Za tem pa nadaljujemo po neizrazitem slemenu, ki se vleče od Kalvarije proti severu. Na koncu pa nas čaka le še krajši vzpon čez melišče na vrh uravnave na kateri stoji Triglavski dom na Kredarici. S Kovinarske koče 5.45 h. S parkirišča pred zapornico 5 h. Ta pristop na Kredarico je najlažji, najvarnejši in edini, kjer na poti ne boste našli niti ene same jeklenice ali zabitega klina. A hkrati, je to tudi najdaljši pristop, z dolžino poti okrog devetih kilometrov. Uporablja se ga predvsem za sestop. 109 S Krme čez Konjsko sedlo. Parkiramo na velikem parkirišču pred zapornico. Na začetku hodimo ca. 10 minut po poti čez gruščne zasipe. Potem pa zavijemo desno v bukov gozd. Še vedno se zelo položno vzpenjamo. Na kar pot končno postane bolj strma in se začne vzpenjati v ključih. Sekajo pa jo številne bližnjice, ki jih raje uporabimo nazaj grede. Po dobri uri hoje nas pot pripelje ven iz gozda. Na tem mestu se nikakor ne pozabimo ozreti nazaj, saj je s tod najlepši pogled na ledeniški »U profil« Krme. V obratni smeri, visoko nad nami, pa se pnejo strme stene Draških vrhov. V tem trenutku se to zdi skorajda nepredstavljivo. A čez čas nas bo pot povsem brez težav povedla še precej višje od najvišjih vrhov teh mogočnih sten.


9


Pot je na tem odseku nekoliko položnejša, kot prej. Hoja po njej pa je vseeno napornejša, ker je prst zamenjal grušč po katerem se samo meljemo. Za tem se pot za kratko uravna na travnati jasi imenovani Vrtača. Nadaljujemo skozi macesnov gozd in se vzpenjamo v kratkih ključih. Potem pa prispemo na večjo ravan imenovano Malo polje. Sredi te ravnine se v levo odcepi pot proti Bohinjskim vratcem (Š-132). Mi pa nadaljujemo prek polja in mimo vodnjaka nekoliko proti desni. Pri vodnjaku se v levo odcepi tudi strma nemarkirana bližnjica direktno proti pastirskemu stanu na planini Zgornja Krma. Markirana pot pa do pastirskega stanu dostopi malce bolj naokoli po desni. Vendar je hoja po označeni poti prijetnejša, ker se vzpenjamo po položnejši poti, udobno tlakovani z velikimi kamni. Od pastirskega stana (imenovanega tudi Prgarca, 1752 m) nadaljujemo navzgor prek planine do razpotja pri vodnjaku. Omenjen vodnjak je tudi zanesljiv vodni vir. Od vodnjaka nadaljujemo naravnost navzgor po širokem strmem žlebu pod Kurico (2028 m). To je najbolj naporen del naše poti. Kasneje se teren spet poravna in steza nas mimo velikih kamnov pod Cesarjem (2098 m) v kratkem pripelje na Konjsko sedlo (2020 m). Na sedlu zavijemo desno. Že po parih metrih pa pridemo do novega razpotja, kjer krenemo levo navkreber. Desno pelje pot (Š-124) proti Staničevemu domu. Naša pot nas v srednje strmem vzponu nese desno. Kmalu pa naletimo na skalnato pregrado čez katere nas povedejo klini in jeklenice ter v skalo vklesane stopnice. Sledi kratek vzpon v ključih, ki nas pripelje na krajši skalnat greben (jeklenica) pod vrhom Kalvarije. S tod nadaljujemo na kopast vrh Kalvarije, kjer se nam z desne pridruži še druga pot (Š-108) s Krme. Za tem nadaljujemo po neizrazitem slemenu, ki se vleče od Kalvarije proti severu. Na koncu pa nas čaka še le krajši vzpon po melišču na vrh uravnave na kateri stoji Triglavski dom na Kredarici. Zahtevna označena pot. S Kovinarske koče 5.45 h. S parkirišča pred zapornico 5 h. Pot čez Konjsko sedlo je za spoznanje zahtevnejša od poti, ki pri koritu za vodo nad pastirskim stanom zavije desno. Tudi ta pot je največkrat rabljena za sestop.


10


110 Z Vrat po Tominškovi poti. Začnemo pri Aljaževemu domu v Vratih (Š-101). Po 5 minutah hoje, po makadamski poti, prispemo do klina – spomenika padlim partizanskim gornikom. Na tem mestu zavijemo levo, prek struge Triglavske Bistrice, v bukov gozd. Pot se sprva dokaj položna vzpenja. Potem pa prečimo širšo grapo v smeri proti desni. Za tem mestom se pot dalj časa strmo vzpenja v ključih, s pomočjo številnih lesenih stopnic. Pot je naporna, a se vsaj višinski metri zelo hitro nabirajo. Ta del poti prekine vzpon prek strmega skalovja (klini). Sledi še nekaj minut vzpenjanja v ključih, potem pa pot močno preči proti desni in pripelje nad gozdno mejo. S tega mesta je odličen razgled na okoliške gore, sploh pa na Martuljkovo skupino. Ne, sploh ne. Ne kradem vam ga! Vendar bodite na tem mestu za trenutek pozorni na pot samo. Namreč v apnencu ob in na sami poti boste videli na tisoče in tisoče izluženih lupinic školjk halobij. Bolj pozorni boste med školjkami lahko našli tudi kakšnega polža. Halobije so značilne za Julijce in so zelo pogoste. Vendar jih prav na poti sami nikjer ne boste videli toliko. Z njimi se boste srečevali kar nadaljnje pol ure hoda. Pot se v tem delu vzpenja v ključih skozi ruševje do vznožja severne stene Cmira. Na mestu, kjer pot zavije na majhno sedlce med severno steno Cmira in neimenovanim vršičem, se začne plezalni del poti. Najprej nas skobe varno okrog »vogala« pripeljejo na ravno skalno polico, ki pripelje v strmo grapo. Iz grape se povzpnemo po poševni skalni zajedi (jeklenice in v skalo vklesane stopnice), s katere imamo ves čas odličen razgled na začetek plezalnega dela poti. Za zajedo se vzpenjamo še vedno v isti smeri po skalovju posutem z gruščem. Pot se pomika vse bolj proti desni in Severna Triglavska stena nam je vse bližje. Razgled in pa praznina pod nogami se ves čas sorazmerno povečujeta. Za tem prečimo Hudičev žleb v katerem je lahko v zgodnjem poletju še sneg. Iz žleba se povzpnemo na ozko izpostavljeno skalno polico s katere je veličasten razgled v dolino Vrat. Najhujše je za nami. Pot še naprej nadaljuje s prečenjem proti desni nad dolino Vrat. Vendar prav nikjer ni več tako zelo izpostavljena.


11


Po 4 h hoje nas pot pripelje do Begunjskega studenca, kjer se nam pridruži pot Čez Prag (Š-111). Kmalu za tem sledi še en odcep, kjer krenemo desno v smeri Kredarice. Leva pot pelje proti Domu Valentina Staniča (Š-125). Pot od tu dalje vodi preko Kotla – zakraselega dna nekdanjega Triglavskega ledenika. Kar je še ostalo od slavnega Zelenega snega, pa lahko ves čas vidite naravnost pred seboj, pod Triglavom. Kakšen ostanek snega ali ledu pa lahko celo leto opazite tik ob poti v globokih kotličih. Zaradi povsem golega visokogorskega kraškega terena prave uhojene poti tu ni. Zato previdno sledimo talnim označbam. Po 45 min hoje pot zapusti ledeniško uravnavo in se začne vzpenjati po zahodnem pobočju manjše vzpetine (z imenom Kredarica) do Triglavskega doma na Kredarici. Zelo zahtevna označena pot. Z Vrat 5 h. Tominškova pot ni toliko tehnično zahtevna, kot je na mnogih mestih izredno izpostavljena. Svetujemo jo vsem ljubiteljem izjemnih razgledov, odsvetujem pa ljudem z vrtoglavico. Poleg čelade je v zgodnjem poletju zaradi snežišč obvezen še cepin. Del SPP. Pot je poimenovana po Stanku Tominšku (1895-1961) – slovenskemu alpinistu, fotografu in pravniku. 111 Z Vrat po poti čez Prag. Začnemo pri Aljaževemu domu v Vratih (Š-101). Po slabih petih minutah hoje prispemo do klina (spomenika padlim partizanskim) gornikom, kjer je odcep za Tominškovo pot (Š-110). Mi nadaljujemo naravnost po dolini navzgor, po široki kolovozni poti, ki se neznatno vzpenja. Po slabe pol ure hoje se kolovoz končno začne rahlo vzpenjati. Na vrhu tega klanca naletimo na odcep proti Kriškim podom. Približno 150 m naprej zavijemo levo navzdol. Za tem se vzpenjamo skozi ruševje ob pogledih na mogočno Triglavsko severno steno. Pot gre še nekaj časa navkreber, potem pa zavije levo in preči potok Triglavsko Bistrico. Pot, ki gre naravnost pelje na Luknjo.


12


Občasno se lahko dlje v poletje v strugi Triglavske Bistrice zadržuje snežišče. Po prečkanju potoka se v ključih vzpnemo čez travnato pobočje, na vrhu katerega se pojavijo prvi klini na poti, ki nas udobno pripeljejo čez spodnji prag. Na vrhu tega odseka naj nas ne zmede neoznačen, a zelo dobro uhojen odcep, za Slovensko smer v Triglavski severni steni. Pot se sedaj za nekaj časa nekoliko položi in preči Steno v smeri proti severovzhodu. Potem pa se zopet začne naporno vzpenjati v ključih in nas privede do najtežjega dela poti - Medvedove skale. To je zelo izpostavljen, približno 10 m visok, skorajda navpičen skalni prag, ki je odlično varovan s v skalo vklesanimi stopnicami, skobami, klini in jeklenico. Za tem spet hodimo po strmi gruščnati poti, ki nas pripelje na desno stran bolj položnega zgornjega pragu, ki ga prav tako premagamo po skobah. Sledi še sprehod po melišču do Begunjskega studenca, kjer se naša pot združi s Tominškovo potjo. Vendar ne se preveč zanašati na ta studenec, saj pogosto (sploh v poletnih mesecih) presahne. Nadaljujemo navzgor do še enega razcepa, kjer krenemo desno v smeri Kredarice. Leva pot pelje proti Domu Valentina Staniča (Š-125). Pot od tu dalje vodi preko Kotla – zakraselega dna nekdanjega Triglavskega ledenika. Kar je še ostalo od slavnega Zelenega snega, pa lahko ves čas vidite naravnost pred seboj, pod Triglavom. Kakšen ostanek snega ali ledu pa lahko celo leto opazite tik ob poti v globokih kotličih. Zaradi povsem golega visokogorskega kraškega terena prave uhojene poti tu ni. Zato previdno sledimo talnim označbam. Po tri četrt ure hoje pot zapusti ledeniško uravnavo in se začne vzpenjati po zahodnem pobočju manjše vzpetine (imenovane Kredarica) do Triglavskega doma na Kredarici. Zelo zahtevna označena pot. Z Vrat 5.15 h. Del SPP. To pot se običajno uporablja predvsem za sestop, ker je najlažja med vsemi označenimi potmi, ki peljejo z Vrat na Triglav. Vendar pa je zelo obljudena in najbolj izpostavljena padajočemu kamenju. Zato je na tej poti še posebej obvezna uporaba gorniške čelade. 112 Od Vodnikovega doma (Š-127) nadaljujemo naravnost proti Triglavu. Pot nekaj časa v rahlem vzponu preči melišča pod Vernarjem. Potem pa nam nadaljevanje preseka skalni skok. Vendar se nam ni treba ničesar bati, saj se čezenj povzpnemo povsem brez težav - po strmih v skalo vklesanih stopnicah, ki mogoče malce spominjajo na tiste, kot jih vidimo v kakšnih starodavnih templjih. Kasneje se pot spet poravna in nas pripelje na Konjsko sedlo (2020 m).


13


Na sedlu zavijemo desno. Že po parih metrih pa pridemo do novega razpotja, kjer krenemo levo navkreber. Desno pelje pot (Š-124) proti Staničevemu domu. Naša pot nas v srednje strmem vzponu nese desno. Kmalu pa naletimo na skalnato pregrado čez katere nas povedejo klini in jeklenice in v skalo vklesane stopnice. Sledi kratek vzpon v ključih, ki nas pripelje na krajši skalnat greben (jeklenica) pod vrhom Kalvarije. S tod nadaljujemo na kopast vrh Kalvarije, kjer se nam z desne pridruži pot (Š-108) s Krme. Za tem nadaljujemo po neizrazitem slemenu, ki se vleče od Vrha Snežne konte (2342 m), na melišče po katerem se ključih vzpnemo na uravnavo na kateri stoji Triglavski dom na Kredarici. Delno zahtevna označena pot. Od Vodnikovega doma 2 h. To je ena najbolj obljudenih poti pri nas, saj predstavlja del običajnega pristopa na Triglav. Pot je na vseh delih, kjer se le dotaknemo skale tako dobro zavarovana, da jo zmore s primerno opremo in kondicijo praktično vsak planinec. 113 Z Doma Valentina Staniča (Š-121) večino poti, ki nas čaka že lahko dobro vidimo. Najprej se po meliščih pod Ržjo se vzpnemo na zahodni greben Rži. Potem pa se ob jeklenici in po parih stopnicah spustimo na drugo (južno) stran grebena. Nadaljujemo po zavarovani skalni polici, ki nas kmalu spet pripelje na greben. Pot se za tem pomakne nekoliko na severno (desno) stran grebena in v kratkem vzponu doseže vrh Kredarice (2541 m). Za tem nas do Triglavskega doma čaka le še kratek spust po položnem pobočju mimo pristajališča za helikopterje. S Staničevega doma 1 h. Zahtevna označena pot. 114 S Planike (Š-116) nadaljujemo po meliščih na skalno polico po kateri prečkamo jugozahodni greben Malega Triglava. Pot ni pretirano zahtevna in je zavarovana z jeklenicami. Za tem še kratek čas hodimo po meliščih. Potem pa pridemo do razpotja, kjer lahko proti Kredarici nadaljujemo po dveh poteh. Leva pot je lepša in bolj običajna. Ta pot nas najprej pelje po meliščih ob robu krnice Snežna konta pod strmimi stenami Malega Triglava. Na koncu melišča nas čaka krajši še skalnat del, ki ga prečkamo ob množici klinov. Potem pa se po žlebu vzpnemo na sedlce na vznožju Malega Triglava. S tod je do Kredarice le še 5 minut. Kot že ime pove, se v Snežni konti dolgo časa v poletje zadržujejo obsežna snežišča. Zato je v zgodnjem poletju obvezna uporaba cepina.


14


Lahko pa na že omenjenem razpotju zavijemo desno in se najprej nekoliko spustimo na pot, ki pripelje s Konjskega sedla (Š-109). Po njej nadaljujemo na Kredarico. Na tej poti se izognemo strmimo snežiščem v Snežni konti. Po obeh poteh je do Kredarice 45 min. Zahtevni označeni poti. 115 Čez Kugyjevo polico. Začetek poti najdemo na Zahodni Triglavski planoti, natančneje na uravnanem sedlu med Triglavom in Glavo v Zaplanji. Do sem najhitreje pripelje pot čez Plemenice (Š-188). Tu bomo na skali opazili napis »K.P.T.L.«, kar dešifrirano pomeni Kugyjeva polica - Triglavski ledenik. Naša pot krene najprej levo čez melišča pod Triglavom. Zatem pa se spusti na Kugyjevo polico. To je 250 m dolg naravni prehod med Zahodno Triglavsko planoto in Triglavskim ledenikom, neposredno nad 1000 metrskim prepadom Triglavske severne stene. Pot čez njo je precej široka in je na najbolj izpostavljenih mestih dobro zavarovana z jeklenicami. Tudi po težavnosti ni pretirano zahtevna. Edina slabost te poti je ta da je na njej naloženega zelo veliko grušča. Tudi če smo še tako zelo pozorni lahko hitro prek Stene sprožimo kamenje. Padajoče kamenje pa predstavlja smrtno nevarnost za alpiniste, ki plezajo pod nami. Zato vas na tem mestu prosimo da polico prečkate skrajno previdno. Ne le za voljo lastne varnosti, ampak tudi zaradi varnosti tistih, ki plezajo v Steni pod vami. Kugyeva polica se sicer v smeri proti ledeniku nekoliko spušča. Polica nas kmalu pripelje na zahodni rob nekdanjega Triglavskega ledenika. S tod Kredarico že lahko dobro vidimo. Vendar kljub temu (vsaj pozno poleti, ko je kopno) nismo prepuščeni iskanju lastnih prehodov čez dno nekdanjega ledenika, ampak nas čezenj peljejo talne označbe. Poleg omenjenih označb bomo ob poti videli tudi številne druge črte z letnicami, ki označujejo kako se je le ledenik krčil v preteklih letih. To je zanimiv, a kar malce žalosten potep skozi zgodovino. Najprej se spustimo čez melišče do vznožja okrogle vzpetine imenovane Glava (2426 m). Potem pa nadaljujemo po razgibani pokrajini proti vzpetini Kredarici. Do koče se vzpnemo po prehodih med skrotjem. V zgodnjem poletju ali celo še kasneje je zaradi snežišč obvezna zimska oprema. Zahtevna označena pot. S Zahodne Triglavske planote 1.15 h.


15


Dom Planika pod Triglavom (2401 m)

116 Dom stoji na visokogorski planoti Ledine na južni stran Triglava. Planike se ne drži taka slava kot sosednje Kredarica. Mogoče tudi zato, ker Triglavov obraz s te smeri ni tako lep in mogočen kot s Kredarice. Vendar je dom poleti, v času glavne sezone, kljub vsemu zelo dobro obiskan, saj s tod vodita tako najlažji kot tudi najtežji pristop na vrh Triglava. V teh mesecih (julij, avgust in začetek septembra) je vnaprejšnja rezervacija postelje skorajda obvezna. Tel.: +386 (0)51 614 773, e-pošta: [email protected] V domu lahko prespi 41 planincev v sobah in še 82 na skupnih ležiščih. Dom je odprt od konca junija do konca septembra. Ture na Triglav - čez Mali Triglav (Š-183, 1.30 h), na Triglav čez Triglavsko škrbino (Š-184, 1.45 h) na Dolič (Š-143, 1.30 h). Točka SPP. 117 S Krme. Bolj vztrajni bodo začeli pri Kovinarski koči na Zasipski planini (Š-104). Večina pa se bo pa makadamski peljala vsaj še do konca Zasipske planine, kjer cesta zavije desno, da preči kanal. Najbolje je avto pustiti na tem mestu, saj je cesta naprej lahko slaba. Žal pa je prostora samo za nekaj vozil. Cesta se za tem strmeje vzpenja skozi gozd. Potem pa se uravna in preči gruščnate nasipe. Sploh po hudih neurjih je lahko cesta tu začasno neprevozna. Za tem parkiramo na velikem parkiriščih pred zapornico (»pri Lesi«). Naprej pa res peš! Najprej hodimo 10 minut po poti čez gruščne zasipe. Potem pa zavijemo desno v bukov gozd. Še vedno se zelo položno vzpenjamo. Na kar pot končno postane bolj strma in se začne vzpenjati v ključih. Sekajo pa jo številne bližnjice, ki jih raje uporabimo nazaj grede. Po dobri uri hoje nas pot pripelje ven iz gozda. Na tem mestu se nikakor ne pozabimo ozreti nazaj, saj je s tod najlepši pogled na ledeniški »U profil« Krme. V obratni smeri, visoko nad nami, pa se pnejo strme stene Draških vrhov. V tem trenutku se to zdi skorajda nepredstavljivo. A čez čas nas bo pot povsem brez težav povedla še precej višje od najvišjih vrhov teh mogočnih sten.

https://bojanambrozic.wordpress.com/mailto:[email protected]

16


Pot je na tem odseku nekoliko položnejša, kot prej. Hoja po njej pa je vseeno napornejša, ker je prst zamenjal grušč po katerem se samo meljemo. Za tem se pot za kratko uravna na travnati jasi imenovani Vrtača. Nadaljujemo skozi macesnov gozd in se vzpenjamo v kratkih ključih. Potem pa prispemo na večjo ravan imenovano Malo polje. Sredi te ravnine se v levo odcepi pot proti Bohinjskim vratcem (Š-132). Mi pa nadaljujemo prek polja in mimo vodnjaka nekoliko proti desni. Pri vodnjaku se v levo odcepi tudi strma nemarkirana bližnjica direktno proti pastirskemu stanu na planini Zgornja Krma. Markirana pot pa do pastirskega stanu dostopi malce bolj naokoli po desni. Vendar je hoja po označeni poti prijetnejša, ker se vzpenjamo po položnejši poti udobno tlakovani z velikimi kamni. Od pastirskega stana nadaljujemo navzgor prek planine do razpotja pri vodnjaku. Omenjen vodnjak je tudi zanesljiv vodni vir. Od vodnjaka nadaljujemo naravnost navzgor po širokem strmem žlebu pod Kurico. To je najbolj naporen del naše poti. Kasneje pa se teren spet poravna in steza nas v kratkem pripelje na Konjsko sedlo (2020 m). Na sedlu zavijemo levo navkreber. Med tem ko desno navzgor zavijeta poti na Kredarico (Š-109) in proti Staničevemu domu (Š-124). Mi pa nadaljujemo po široki zagruščeni poti, ki se v ključih vije čez vse bolj golo pobočje. Pot se po začetnem vzponu precej prijazno vzpenja. Nič ni čudno saj so tod vse do leta 1995 s konji oskrbovali dom. Po uri hoje s Konjskega sedla, nas pot privede do Planike. Lahka označena pot. S Kovinarske koče 4.30 h - 5 h. 118 Od Vodnikovega doma (Š-127) nadaljujemo naravnost proti Triglavu. Pot nekaj časa v rahlem vzponu preči melišča pod Vernarjem. Potem pa nam nadaljevanje preseka skalni skok. Vendar se nam ni treba ničesar bati, saj se čezenj povzpnemo povsem brez težav - po strmih v skalo vklesanih stopnicah, ki mogoče malce spominjajo na tiste, kot jih vidimo v kakšnih starodavnih templjih. Kasneje se pot spet poravna in nas pripelje na pomembno razpotje na Konjskem sedlu (2020 m). Na sedlu zavijemo levo navkreber. Med tem ko desno navzgor zavijeta poti na Kredarico (Š-109) in proti Staničevemu domu (Š-124). Mi pa nadaljujemo po široki zagruščeni poti, ki se v ključih vije čez vse bolj golo pobočje. Napor nam lajšajo razgledi na mogočne stene Draških vrhov in Tosca, kasneje pa tudi Triglava. Pot se po začetnem vzponu precej prijazno vzpenja. Po uri hoje s Konjskega sedla, nas pot privede do Planike. Delno zahtevna označena pot. Od Vodnikovega doma 1.45 h, s Konjskega sedla 1 h.


17


119 S Tržaške koče na Doliču (Š-135) se usmerimo na jugovzhod in se v kratkem vzponu vzpnemo na sedlo Dolič, kjer zavijemo levo. Naravnost pelje pot na Vodnikov dom, desno pa pot čez Hribarice v Dolino Triglavskih jezer. Za tem obidemo južna pobočja Šmarjetne glave in se spustimo na travnato uravnavo, ki daje zavetje številnim svizcem. Sledi prečenje rahlo izpostavljenih skalnih polic pod Rjavcem (2568 m). Na koncu nas do Planike čaka le še vzpon po melišču. Delno zahtevna označena pot. Z Doliča 2 h. Del SPP. 120 S Kredarice (Š-107). Z vzpetine na kateri stoji koča se spustimo nekoliko navzdol po poti, ki gre proti Triglavu (Š-182). Potem pa še preden pridemo do sedlca pod Malim Triglavom, kjer zavijemo levo navzdol. Nekaj časa se spuščamo po poti, ki je zaradi naloženega drobnega grušča zelo nevarna za zdrs. Potem pa zavijemo v desno in kmalu pridemo v kratek skalnat del, kjer je pot zavarovana s številnimi klini. Za tem nadaljujemo po obsežnih meliščih ob robu krnice Snežna konta pod stenami Malega Triglava. Sledi še prečkanje jugozahodnega grebena Malega Triglava. Na tem odseku pot spretno najde razmeroma enostavne prehode čez steno in nas hitro pripelje na planoto Ledine, kjer stoji Dom Planika. Zahtevna označena pot. S Kredarice 45 min.

Dom Valentina Staniča (2332 m)

121 Dom stoji na manjši visokogorski planoti ukleščeni med grebeni Vrbanovih špica na severu ter Rjavine in Rži na jugu. Proti severovzhodu in zahodu pa je teren odprt in se na eni strani spušča v dolino Kota, na drugi pa v Kotel - razgibano dno nekdanjega Triglavskega ledenika. Zaradi prehodne lege na skorajšnjem stiku treh dolin – Kota, Vrat in pa Krme je Staničev dom zelo dobro obiskan, čeprav je od Triglava že kar precej oddaljen. Danes lahko v domu naenkrat prespi 101 planinec, od tega kar 46 v desetih ločenih sobah ter 55 na skupnih ležiščih. Dom je odprt od začetka julija do konca septembra. Izven sezone pa sta v zimski sobi vedno na voljo dve ležišči. Tel: +386 (0)51 614 772, 051 345 806, e-pošta: [email protected] Točka SPP. Ture na Kredarico (Š-113, 1 h), na Rjavino (Š-202, 2 h), na Cmir (Š-197, 2 h), na Vrbanove špice (Š-199), na Begunjski vrh (Š-195, 30 min).


18


122 Od Vodnikovega doma (Š-127) nadaljujemo naravnost proti Triglavu. Pot nekaj časa v rahlem vzponu preči melišča pod Vernarjem. Potem pa nam nadaljevanje preseka skalni skok. Vendar se nam ni treba ničesar bati, saj se čezenj povzpnemo povsem brez težav - po strmih v skalo vklesanih stopnicah, ki mogoče malce spominjajo na tiste, kot jih vidimo v kakšnih starodavnih templjih. Kasneje se pot spet poravna in nas pripelje na Konjsko sedlo (2020 m). Na Konjskem sedlu zavijemo desno in že po parih korakih naletimo na novo razpotje, kjer v levo krene pot (Š-109) proti Kredarici. Mi pa nadaljujemo desno proti Staničevemu domu. Naša pot postane zelo položna. Tu in tam se celo rahlo spusti. Ves čas pa preči pobočja Kalvarije in Rži v smeri proti desni. Vmes se nekaj časa prebijamo po presenetljivo ozki potki skozi gosto ruševje. Za tem pa spet naletimo na travnata pobočja. Kmalu naša pot seka pot s Krme na Kredarico (Š-108) in za tem nadaljuje v isti smeri čez Ržke pode. Pot je ves čas udobna. Le na koncu Ržkih podov prečimo melišča. S tega mesta se nam odpre zanimiv pogled prek Krme na vrhove Pokljuškega grebena, ki se nam zdijo komaj neverjetno nizko. Z melišč se nekaj časa vzpenjamo po skrotju. Potem pa se pot uravna na Ravnici pod Ržjo in nas pripelje do sedlca z razpotjem. Na tem delu poti lahko pod grebenom Rži opazimo precej veliko naravno okno. Na sedlcu zavije desno pot (Š-202) na Rjavino. Nas pa čaka le še 20 min spusta čez razgiban kraški teren do Staničevega doma. Delno zahtevna označena pot. Od Vodnikovega doma 3 h. 123 S Kota. Pot se začne na parkirišču v Langarjevem rovtu v Kotu. Do sem z odcepa z glavne ceste Mojstrana – Radovna pripeljemo po 3.5 km dolgi makadamski cesti. Še bolje pa, če avto pustimo že na začetku Kota, saj je cesta v to dolino slabo vzdrževana in na nekaterih mestih včasih komajda prevozna. S parkirišča se pot nekaj časa komajda vidno vzpenja po dnu doline skozi bukov gozd. Potem pa pot nenadoma z udobnega dna doline zavije levo navzgor v pobočje, da se izogne skalnim pragovom čez katere tečeta Slapova v Kotu. Samih slapov se s poti ne vidi, ker sta skrita v soteski. Se jih pa dobro sliši!


19


Do slapov ni označene poti. Vseeno pa se da do njih priti povsem brez težav. Označeno pot zapustimo že po petih minutah na mestu, kjer jo prečka ozek prodni zasip potoka Kotarica. Po tej suhi strugi nadaljujemo navzgor. Prodni zasipi se kmalu zelo razširijo v široko prodnato ravan. Za tem pa se zasipi spet zožijo in nas pripeljejo v grapo, kjer v dveh skokih teče Spodnji slap v skupni višini 20 m. Neposredno do slapov dostopimo po potki na desni strani grape. Če smo namenjeni še dalje skozi Kot, in da nam ne bi bilo treba hoditi daleč nazaj skorajda do izhodišča obstaja še lovska pot, ki nas udobno pripelje nazaj na markirano pot. Poti sami ni prav nič težko slediti. Žal pa je precej težje najti njen začetek, ker ga vsakič sproti odnesejo neurja in hudourniki. Najdete ga na severni strani prodnih zasipov, pred začetkom grape, v katerih tečeta oba slapova. Pot za tem nekaj časa postane nekoliko bolj zahtevna. V pomoč čez gladke žlebove v apnencu je pribitih nekaj klinov in skob (nezahtevno). Kmalu za tem sledi nagrada na začetni napor, saj dosežemo gozdno mejo. Pogled nazaj nam razkrije čud ovit ledeniški U-profil doline Kota. Tu je tudi izvir studenčnice, kjer si lahko dopolnimo zaloge vode. Za tem pa naravnost prečimo grapo, levo navzgor pa se tu odcepi neoznačena pot na Macesnovec (Š-206). Nadaljujemo navzgor po meliščih pod mogočno severno steno Rjavine. Pozornemu opazovalcu kljub naporom na melišču ne bo dolgčas, saj je to mogoče najti ogromno fosilov zgornjetriasnih srčastih školjk iz rodu Megalodontidae. Sredi melišča prispemo do ogromnega balvana imenovanega Debeli kamen. Pot se z tem še naprej vzpenja v ključih navzgor po meliščih. Na mestu kjer se pot nekoliko položi prispemo do odcepa za Vrbanove špice (Š-200), kjer nadaljujemo naravnost. Najbolj naporen del poti je za nami. Za tem prispemo v ledeniško krnico imenovana Pekel. Ne vem od kod tako ime glede na to da gre za tako lepo krnico obrobljeno s samimi čudovitimi vrhovi Rjavina, Vrbanove špice). Na njenem dnu pa se svetlikajo kovinski deli letala, ki je tu treščil med drugo svetovno vojno. Na začetku Pekla je tudi označen odcep za plezalno pot na Rjavino (Š-203). Pekel obhodimo po položni poti na levi strani krnice. Za tem je do Staničeve doma le še nekaj minut hoje. Delno zahtevna označena pot. Z Langarjevega rovta 4 h, s začetka Kota 5 h.


20


124 S Krme. Do vodnjaka nad Pastirskim stanom v Zgornji Krmi sledimo poti Š-108. Na razpotju, takoj za vodnjakom, zavijemo desno v smeri Kredarice. Nekaj časa hodimo med macesni skorajda brez vzpona ob severnem robu manjše dolinice - imenovane Murava. S tod imamo ves čas veličasten pogled nazaj na mogočno severno ostenje Tosca. Nad nami, v smeri hoji pa se pneta Rž in Rjavina. Za tem iz gozda stopimo na čudovito jaso, ki jo prečimo po dolžini in nadaljujemo po poti v smeri Staničevega doma. Levo navzgor pa tu pelje pot na Kredarico (Š-108). Za jaso se pot za kratek čas kar znatno vzpenja skozi macesje. Potem pa se teren in z njim vred tudi pot precej položita. Pot za tem preči še eno manjšo jaso te za kratek čas znova malce strmeje vzpenja. Pokrajina se med tem hitro spreminja, saj ruševje počasi jemlje primat vse bolj redkim macesnom. Zato se nam začnejo odpirati razgledi; predvsem proti severozahodu, kjer se pneta Rž in pa Triglav, ki se deloma skriva za njo. Še višje se zakraseli gorski »puščavi« umakne tudi ruševje. Svet po katerem poteka pot je še vedno zelo položen in planotast. Zato hoja ni pretirano naporna. Pred seboj v smeri hoje pa zagledamo Rjavino. Pot za tem stopi v podolgovato Konto pod Rjavino. Hoja za kratek čas postane manj prijetna, saj nas pot vodi prek melišč pod Rjavino. Zdaj se za trenutek zazdi da se bo naša pot kmalu končala na Dovških vratcih. Pa tik pod njimi zavije v levo. Nemarkirana bližnjica pa se res vzpne na Dovška vratca. Sedaj hodimo po golem visokogorskem krasu, mimo številnih velikih kotličev. Kmalu se nam pridruži pot s Konjskega sedla (Š-122). S tod se pot v kratkem vzpne na Ravnico pod Ržjo, kjer prvič zagledamo Staničev dom, do katerega nas sedaj loči le še krajši spust. Lahka označena pot. S Krme 5.30 h. 125 Z Vrat je mogoče do Staničevega doma dospeti bodisi po poti čez Prag (Š-111) bodisi po Tominškovi poti (Š-110), ki se združita pri Begunjskem studencu. Od tod sledimo poti, ki gre proti Kredarici. Vendar že kmalu za tem sledi novo razpotje, kjer gremo levo. Najprej v rahlem, potem pa v malce bolj strmem vzponu prečimo kotanjo pod Begunjskim vrhom (dno nekdanjega Triglavskega ledenika) do Staničevega doma. Zelo zahtevni označeni pot. Iz Vrat 4.30 h – 5 h. 126 Po dolini Za Cmirom. Začnemo na planini Turkov rovt v Vratih. Natančneje, bodimo pozorni na makadamsko cesto, ki se z glavne ceste v Vrata, odcepi levo preko potoka Triglavska Bistrica. To je približno 50 m pred tablo (stacionažo cestnega odseka), ki označuje da je točno do tu (z Mostu čez Savo pred Mojstrano) 10,5 km.


21


Po makadamski cesti prečkamo (običajno suho) strugo Triglavske Bistrice in se za tablo (kolom) Triglavskega narodnega parka usmerimo levo na dobro vidno pot. Po njej se vzpenjamo navkreber v smeri proti levi. Dokaj nizko se iz gozda povzpnemo na obsežna melišča. Ta so sicer zelo prijetna pri sestopu, a mukotrpna pri vzponu. Pot se ves čas pomika proti desni pod steno Cmira. Za tem prečimo globoko grapo in za njo še naprej nadaljujemo navzgor po meliščih. Dolino za tem zapre skalni skok, ki ga lahko obidemo po skrotju tako da se pomaknemo proti ruševju na levi strani. Lahko pa ga tudi prečimo z nekaj lažjega plezanja. Kmalu za skokom se dolina poravna in že lahko vidimo Begunjski vrh, ki zapira dolino na jugovzhodu. Pot nadalje preči dolino Za Cmirom po položnih meliščih pod grebenom Cmira in Rjavčevih glav prav do njenega zatrepa. Iz zatrepa doline se spet strmeje vzpnemo skozi ozko grapo na melišča pod Begunjskim vrhom. Pot se združi z markirano potjo s Cmira proti Staničevem domu točno na mestu, kjer markirana pot zapusti senco severovzhodne stene Begunjskega vrha. Po njej nadaljujemo do Staničevega doma. Pot je primerna predvsem za hiter sestop, ker poteka večinoma čez dobra melišča. Iz istega razloga pa jo močno odsvetujemo za vzpon (z izjemo pozimi). V spodnjem delu je več različnih možnih različic poti. V zgornjem delu se prek melišč vije večinoma dobro vidna steza. Na mestih kjer pa je slabše vidna so postavljeni možici. Delno zahtevna neoznačena steza. Z Vrat 4-5 h.

Vodnikov dom na Velem polju (1805 m)

127 Koča leži na široki razgledni ploščadi nad Velim poljem, na mestu kjer se staknejo pobočja Tosca in Vernarja. V njej je v sobah prostora za 22 ležišč. Poleg tega pa je na voljo še 31 skupnih ležišč in zimska soba z 10 ležišči. Dom je odprt od 15. junija do konca septembra. Z njim upravlja PD Srednja vas v Bohinju. Tel.: +386 (0)4 572 32 13, e-pošta: [email protected] Pri koči imamo občutek, da se Triglav že lahko skorajda dotaknemo, tako nam je prišel blizu. Nič manj impozanten, kot Triglav pa je Mišelj vrh, ki se kot velika glava dviga nad Velim poljem. Še malce lepše razgledišče, kot pri koči, boste našli kakšnih 5 minut hoje s koče v smeri proti Rudnemu polju. Ture na Kredarico (Š-112, 2 h), na Planiko (Š-118, 1.45 h), k Staničevemu domu (Š-122, 3 h), na Triglav (Š-188, 3 h – 3.30 h), na Mišeljski vrh (Š-273, 3 h), na Tosc (Š-211, 1.30 h – 2 h), na Debeli vrh (Š-258, 4 h), na Jezerski Stog (Š-268, 2 h).

https://bojanambrozic.wordpress.com/mailto:[email protected]

22


128 Z Rudnega polja. Z velikega parkirišča na Rudnem polju se usmerimo na makadamsko cesto za vojašnico. Na tem mestu stoji tudi velika informacijska table Triglavskega narodnega parka. Po makadamski cesti gremo naravnost do Smučišča Viševnik, kjer zavijemo levo. Po makadamski cesti nadaljujemo še približno 500 m do manjšega obcestnega parkirišča. Lahko pa si ta dolgočasni začetek poti tudi nekoliko skrajšamo po neoznačeni bližnjici, ki se začne na levi strani, približno 100 m naprej od smučišča. Vendar tako ali tako večina začne svojo pot na omenjenem parkirišču, ki pa je na žalost precej majhno. V primeru da je le to prezasedeno je možno nekaj parkirnih mest najti tudi ob smučišču. Z najvišjega parkirišča nas kažipot usmeri desno na široko pot proti Vodnikovemu domu in Triglavu. Vendar pozor! Že takoj, na samem začetku poti, pozorno glejte na svojo levo in pod smreko boste opazili vhod v opuščen rudnik železove rude. Mogoče se vam zdi navodilo da »iščite smreko« v obsežnih Pokljuških (skorajda izključno smrekovih) gozdovih malce čez les. Vendar res je tako da velika smreka ždi nad vhodom v omenjen rov. Ko jo boste videli, vam bo vse jasno. Zato je rudnik precej težje najti, če prihajamo po poti z nasprotne strani. Vsekakor lastno ime planine Rudno polje še zdaleč ni zastonj! Podobnih železovih rudnikov je na Pokljuki še precej in za obstoj rude na tem območju so vedeli že vsaj pred 3000 leti. Nadaljujemo v ključih po poti poraščeni s koreninam, ves čas v meri nekoliko proti levi. Čez čas se po poravna in nekaj časa vodi rahlo navzgor in navzdol. Za tem pa se gozd razredči in odpre se nam lep razgled na spodaj ležečo planino Konjščico. Omenjeno planino si imamo priložnost dodobra ogledati, saj pot za tem vodi kar nekaj časa nad njo. Večinoma se vzpenjamo prav počasi in zložno. Le na parih mestih se strmeje vzpnemo po lesenih stopnicah. Potem pa nas čaka krajši, bolj strm vzpon, ki nas pripelje do križišča, kjer se nam pridruži pot (Š-129) s Konjščice. S tod nadaljujemo po precej zagruščeni in razriti poti do ravnice Jezerca. Na Jezercih zavijemo levo proti Studorskemu prevalu. Pot nas kratek čas pelje čez ravnico. Potem pa se začne vzpenjati proti omenjenemu prevalu. Na začetku vzpona, na desni strani poti, teče potoček, ki skorajda nikoli ne presahne in je še kako primeren za gašenje poletne žeje. Poleg tega pa je pred nami ravno najbolj naporen in strm del poti.


23


Na Studorski preval seveda pelje markirana pot. Vendar se jo skorajda ne opazi, ker so jo po dolgem in počez povozile številne bližnjice. Za razliko od bližnjic, označena pot nekoliko bolj zavija v ključih in nas položneje pripelje na Studorski preval (1892 m). Z naravovarstvenega vidika pa je pobočje, po katerem hodimo, videti prav grozljivo, saj je zaradi erozije močno degradirano. Pot se s Studorskega prevala sprva rahlo spusti. Nato pa se položi ter začne prečiti južna pobočja Tosca v smeri proti zahodu. Večinoma hodimo rahlo navzdol prek manjših melišč ter po široki skalnati poti skozi ruševje. Na planini Zgornji Tosc pot začne zavijati desno okrog Toscovega južnega zelo širokega slemena. Na tem mestu se pojavi tudi odcep za neoznačeno pot proti vrhu Tosca (Š-210). Približno 50 m naprej pa se nam z leve pridruži še pot z Uskovnice (Š-130). Pot se še vedno večinoma zložno spušča. Sledi prečkanja odseka poti, ki ga je leta 2008 prizadel skalni podor. Pozor, čim prej tu mimo, kajti podor je še vedno aktiven! Seveda podor ni nastal brez razloga. Pod plastmi masivnega triasnega apnenca se pojavljajo tanjše laporaste in glinaste plasti. Za gline pa je med drugim značilno da so naravna hidrogeološka prepreka. Voda, ki je skozi razpoke v apnencu pritekla do plasti glin, se je na tem mestu zadržala. Zaradi nasičenja kamnine z vodo se je pojavila sila vzgona, ki je dobesedno dvignila sicer zelo trdne plasti apnenca. Da pa je situacija še slabša, plasti apnenca vpadajo direktno po pobočju navzdol. Gline same pa so delovale še kot dodatno gladko mazivo po katerem se je v dolino speljalo več kot 1000 kubičnih metrov skalovja. Žal pa se ob tem dogodku ni sprožil ves ogrožajoč material. Zato nevarnost pred novimi, morebitnimi še obsežnejšimi podori, ostaja. Še več, tik ob poti je mogoče videti široke natezne razpoke v plasteh apnenca, kar kaže na to da je hribina v zelo labilnem stanju. Za tem se spet za nekaj metrov vzpnemo. Na vrhi tega vzpona pa se pojavi odcep za pot, ki pelje na planino Velo polje ali pa v Voje (Š-131 v obratni smeri). Sledi le še prečkanje melišč pod Toscem in že smo pri Vodnikovem domu na Velem polju. Lahka označena pot. Z Rudnega polja 3 h.


24


To je najbolj priljubljena in hkrati tudi najbolj obiskana pot v smeri proti Triglavu. Zato je poleti na tej poti prisotna precejšnja gneča. Vendar težav zaradi gneče večinoma ni, saj je pot večinoma zelo široka. Zaradi širine in obiskanosti ji pravimo tudi »Triglavska magistrala« ali pa »Triglavska avtocesta«. Vendar kljub vsemu pot ni tako udobna kot bi si mogoče človek mislil, saj del poti od Studorskega prevala dalje poteka po nekoliko nerodnih skalah in grušču. Absolutno nič zahtevnega, ampak neprijetno za hojo. Zato je pot v Krmo precej bolj primerna za sestop. 129 S Konjščice. Začnemo na parkirišču na koncu ceste pod planino Konjščico. Do sem se lahko pripeljemo bodisi z Rudnega polja na Pokljuki bodisi s Srednje vasi prek planine Uskovnice. Vsa križišča so dobro označena. Zato se ni moč izgubiti. Cesta pa je tudi še kar solidna. S parkirišča nadaljujemo naprej po kolovozu, ki sčasoma preide v širšo pot. Za tem po dolgem prečimo planino Konjščico in za njo načnemo vzpon proti ravnici Jezerca. Kmalu se nam z desne priključi pot z Rudnega polja (Š-128), po kateri nadaljujemo do Vodnikovega doma. Lahka označena pot. S Konjščice 3.15 h.


25


130 Z Uskovnice. S Koče na Uskovnici (Š-165) gremo po cesti v smeri Rudnega polja do pomembnega križišča pri kapelici (pravzaprav kar manjše cerkvici) Marije kraljice miru. Na tem mestu zavijemo na kolovoz skrajno levo. Kolovoz, ki gre s tega mesta približno naravnost oz. nekoliko levo navzgor, pelje na planino Konjščico. Medtem, ko cesta, ki na tem mestu zavij desno, pelje proti Rudnemu polju. Po kolovozu nadaljujemo čez planino in skozi gozdiček še 700 m do zadnjega vikenda na Uskovnici. Za vikendom zavijemo desno na kolovoz, ki se začne strmo vzpenjati. Po 20 min hoje nas kažipot usmeri levo na drug manj strm kolovoz. Po dobrih 5 min s kolovoza zavijemo desno na širšo pot. Po njej prav zložno nadaljujemo skozi smrekov gozd v smeri proti severozahodu. Pot nas pripelje na izravnavo, kjer ob stezi izvira manjši studenec. Za tem pa pripelje na pobočja nad dolino potoka Mostnice. Umeten smrekov gozd pa zamenja naraven bukov gozd, ki kaj kmalu preide v gorski macesnov gozd. Za tem pa se kar naenkrat pojavi razpotje. Izkaže pa se da gre dejansko le za dve različici iste poti. Obe različici sta markirani. Verjetno pa sta nastali zato, ker se na spodnji poti pojavi zelo kratek rahlo izpostavljen prehod odsek čez mostiček. Zgornja pot pa se temu odseku izogne tako da se najprej dvigne za nekaj 10 višinskih metrov, čez par 100 m pa se za isto višino spet spusti, da se pridruži spodnji poti. Izbira je vaša. S tod še lep čas nadaljujemo v isti smeri, v zložnem vzponu, po zahodnih pobočjih Slemena, vse do grape med Studorskim prevalom in Ablanco, v zatrepu doline Mostnice. Tudi na tem mestu je mogoče dobiti vodo. Sledi še prečenje melišča, sedaj že na južnih pobočjih Tosca. Potem pa pot ostro zavije desno. Kmalu za tem pa se začne strmeje vzpenjati v ključih. Nenadoma ruševje izgine, saj smo stopili na planino Zgornji Tosc. Od tod v nekaj minutah dosežemo pot, ki pripelje z Rudnega polja (Š-128). Po njej nadaljujemo do Vodnikovega doma. Lahka označena pot. Z Uskovnice 3 h. Ta pot je lahka z izjemo omenjenega mesta, kjer bi bila lahko kvečjemu zahtevna. Pomembneje pa se mi zdi poudariti nekaj drugega. V primeru da boste po opisani poti sestopili (za kar je pot zelo primerna) vas obveščamo da je odcep za začetek poti zelo slabo označen. Najlažje ga boste našli tako da ste na poti, z Vodnikovega doma proti Studorskem prevalu, pozorni na mestu ko pot zavije okrog južnega pobočja Tosca, na to da kar naenkrat ruševje zamenjajo obširni travniki. Na tem mestu je možic, ki vas usmeri desno navzdol na pot proti Uskovnici. Če ste prišli do odcepa za pot na Tosc (Š-209), ste že predaleč. V tem primeru se vrnite približni za 50 m in odcep boste zagotovo našli.


26


131 S Stare Fužine skozi Voje. Začnemo lahko na parkirišču v Stari Fužini in od tod prehodimo še slabe tri kilometre po makadamski cesti do Planinske koče na Vojah (Š-164). Po solidno vzdrževani cesti se je možno do koče zapeljati tudi z avtomobilom. Najbolj luštna možnost pa je da s parkirišča v Stari Fužini krenemo desno proti Hudičevemu mostu. Mostu na prečimo, ampak nadaljujemo levo navzgor še kakšnih 100 m. Potem pa zavijemo desno navzdol do mostu čez korita Mostnice. S tod lahko nadaljujemo po urejenih poteh ob levi ali desni strani soteske ter hkrati občudujemo čudovita korita globoko v soteski. Pri Češnjiškem mostu zavijemo na levo stran soteske in nadaljujemo po poti, ki nas pripelje na cesto nekaj 10 metrov pred Kočo na Vojah. Od koče nadaljujemo še en kilometer po položni makadamski skozi Voje. Potem pa nas pri eni izmed staj kažipot usmeri s ceste levo na kolovoz. Če nadaljujemo po cesti naravnost, pridemo do Mostniškega slapu. Po kolovozu nadaljujemo še naprej naravnost. Vmes se pojavita še dva označena odcepa desno za pot proti slapu. Za tem pa se kolovoz začne kar strmo vzpenjati v ključih. Po dobri uri hoje nas kolovoz pripelje na planino Spodnjo Grintovco. S tod že lahko vidimo mogočno kupolo Tosca. Na planini kolovoz zamenja prijetna pot, ki nas prek celotne planine spet pripelje v gozd. Na začetku se strmeje vzpenjamo, potem pa se steza pot spet položi. Čez čas se začnemo celo rahlo spuščati v dolino imenovano Jurčičeva Vrtača. Na tem mestu bukov gozd zamenja gorski macesnov gozd. Pot nas najprej pelje po levi strani omenjene doline. Potem pa jo preči in nadaljuje po njeni desni strani. Vseskozi se zmerno vzpenjamo. Pred seboj pa lahko vidimo Jezerski Stog. Za tem pot zavije iz doline proti severu. Sledi hoja po razgibanem in nepreglednem kraškem svetu v rahlih vzponih ali spustih. Le na enem mestu se pot za nekaj minut bolj strmo vzpne. Za tem se priključimo bolj obiskani poti, ki pelje k Vodnikovemu doma z Rudnega polja (Š-128). Na istem mestu (natančneje 3 m naprej) je tudi odcep za pot na Dolič skozi Velsko dolino (Š-142). Sledi le še prečkanje melišč pod Toscem in že smo pri Vodnikovem domu na Velem polju. Lahek, a dolg in ne preveč privlačen pristop. S Stare Fužine 5 h. Z Voj 4.15 h.


27


132 S Krme čez Bohinjska vratca. Začnemo na velikem parkirišču pred zapornico na koncu ceste v Krmi. Najprej hodimo 10 minut po poti čez gruščne zasipe. Potem pa zavijemo desno v bukov gozd. Še vedno se zelo položno vzpenjamo. Na kar pot končno postane bolj strma in se začne vzpenjati v ključih. Sekajo pa jo številne bližnjice, ki jih raje uporabimo nazaj grede. Po dobri uri hoje nas pot pripelje ven iz gozdu in na tem mestu se nikakor ne pozabimo ozreti nazaj. S tega mesta je najlepši pogled na ledeniški U profil Krme. Pot je na tem odseku nekoliko položnejša, kot prej. Hoja po njej pa je vseeno napornejša, ker je prst zamenjal grušč po katerem se samo meljemo. Za tem se pot za kratko uravna na travnati jasi imenovani Vrtača. Nadaljujemo skozi macesnov gozd in se vzpenjamo v kratkih ključih. Potem pa prispemo na večjo ravan imenovano Malo polje. Sredi te ravnine bomo opazili lesen kažipot, ki nas usmeri levo na pot proti Vodnikovemu domu. Tej poti sledimo najprej skozi macesnov gozd. Višje se pot vzpenja med zaplatami trave do pod vznožja stene Vernarja. Tako nam je prihranjen »kolenogriz« po sosednjih meliščih. Pot se za tem pomika proti levi in nas pripelje na preval Bohinjska vratca (1979 m). Nadaljujmo prek prevala na drugo stran, kjer je svet videti veliko bolj travnat in manj pust. Vseeno se sprva spuščamo po melišču sestavljenem iz velikih sklanih blokov. Kasneje pa nadaljujemo po malce bolj proti desni, po travnatih južnih pobočjih Vernarja. Vodnikove koče s poti nikjer ne vidimo, ker je skrita za skalnatim gričem. Zato da jo pozimi zaščiti pred snežnimi plazovi. Lahka označena pot. S Kovinarske koče 4 h. S parkirišča pred zapornico 3.15 h. 133 Z Lipance. Že takoj za kočo je razpotje, ki nam ponudi v začetnem delu vzpon po dveh različnih poteh. Prva, desna se vzpne po dnu travnate grape. Druga pot pa se grapi ogne skozi gozd po levi strani. Poti se združita po desetih minutah hoje. Za tem na razpotju zavijemo levo v smeri Viševnika. Pot se prav položno vzpenja skozi gozd proti levi. Za tem pa se v zelo položnih ključih začne vzpenjati preko širokega rušnatega slemena Mrežc. Potem pa spet nekaj časa položno preči nekaj 100 m v smeri proti levi do razpotja. Tu nadaljujemo naravnost do razpotja na sedlu pod Debelim Vrhom. Tu lahko pa nadaljujemo naravnost in Debeli vrh popolnoma obidemo prek njegovih južnih pobočij. Lahko pa krenemo desno in se spotoma povzpnemo še na Debeli vrh (1952 m) in se na drugi strani hriba spet pridružimo prej opisani poti. Vendar je steza čez Debeli vrh slabše označena. Z Debelega vrha lahko tudi nadaljujemo po ozki lovski stezi, ki se prebija skozi ruševje tik pod grebenom in se na markirano pot zopet priključimo šele na jasi v Blejski konti.


28


Pot se za tem spusti na travnato jaso sredi Blejske konte. Za tem pa se pod Velikim Selišnikom spet začnem vzpenjati proti Srenjskemu prevalu. Kmalu pridemo do razpotja, kjer sledimo kažipotu v smeri Viševnika in Srenjskega prevala. Na bližnjem balvanu pa se pojavi napis Triglav in Vodnikova koča. Če bi na tem križišču zavili levo, bi preko Kačjega robu prispeli na Rudno polje. Sledi še nekaj strmega vzpenjanja na Srenjski preval. Na prevalu zavijemo desno (levo Viševnik po poti Š-222, naravnost navzdol neoznačena pot proti Jezercam). Nadaljujemo po vzhodnem delu grebena, ki nas kmalu privede do še enega razpotja, kjer krenemo levo proti Studorskemu prevalu (naravnost Mali Draški vrh (Š-216). V začetnem delu je pot rahlo izpostavljena in zato varovana z jeklenicami. Pot na tem delu prečka južno pobočje Malega Draškega vrha in se vzpne na višino približno 2000 m, potem pa se zopet začne spuščati v krnico Na kontah, ki ločuje Mali in Veliki Draški vrh. Za tem pot preči še z rušjem porasla južna pobočja Velikega Draškega vrha in pripelje do pomembnega razpotja na Studorskem prevalu. Na prevalu krenemo naravnost, v smeri Vodnikovega doma in Triglava. Poleg tega pa če ste bili do sedaj na poti sami, ne skrbite, od tu naprej najverjetneje ne boste več, saj se nam tu priključi znana pot z Rudnega polja (Š-186). Pot se s Studorskega prevala sprva rahlo spusti. Nato pa se položi ter začne prečiti južna pobočja Tosca v smeri proti zahodu. Večinoma hodimo rahlo navzdol prek manjših melišč ter po široki skalnati poti skozi ruševje. Na planini Zgornji Tosc pot začne zavijati desno okrog Toscovega južnega zelo širokega slemena. Na tem mestu se pojavi tudi odcep za neoznačeno pot proti vrhu Tosca (Š-210). Približno 50 m naprej pa se nam z leve pridruži še pot z Uskovnice (Š-130). Pot se še vedno večinoma zložno spušča. Sledi prečkanja odseka poti, ki ga je leta 2008 prizadel podor. Pozor, čim prej tu mimo, kajti podor je še vedno aktiven! Za tem se spet za nekaj metrov vzpnemo. Na vrhi tega vzpona pa se pojavi odcep za pot, ki pelje na planino Velo polje ali pa v Voje (Š-131 v obratni smeri). Sledi le še prečkanje melišč pod Toscem in že smo pri Vodnikovem domu na Velem polju. Zahtevna označena pot. Z Blejske koče 4 h.


29


134 S planine Krstenice nadaljujemo proti severozahodu. Pot se rahlo vzpenja prek pobočij Krsteniškega Stoga. Potem pa pripelje v dolino med Stogi in Ogradi, kjer leži zamočvirjena uravnava planine Jezerce. Tu zavijemo desno navkreber pot proti Jezerskemu prevalu. Čez kratek čas pot pripelje mimo izvira. Potem pa se prijetna stezica v ključih nadaljuje navkreber na Jezerski preval. Vseskozi nas spremlja lep razgled na Ograde. Na Jezerskem prevalu (1945 m) Vodnikovo kočo že zagledamo v daljavi. Naj nam ta pogled ne vzame preveč motivacije, saj gre odslej večinoma le še navzdol. In res se pot s prevala hitro spusti v macesnov gozd. Nato se pot položi in se pomakne proti levi. Kmalu ob poti naletimo na še en izvir. Tik za njim pa se priključimo poti, ki pripelje z Mišeljskega prevala (Š-154 v obratni smeri). Pot nas zatem prek planine Pod Mišelj vrhom pripelje na Malo polje. Spremlja nas precej zamočvirjena pokrajina. Z Malega polja nas čaka le še dobrih sto višinskih metrov vzpona do Vodnikovega doma. Nezahtevna, deloma neoznačena pot. S pl. Krstenice 2.45 h. Pot do planine Pod Mišelj vrhom ni označena.

Tržaška koča na Doliču (2151 m)

135 Koča stoji pod sedlom Dolič med Kanjavcem in Šmarjetno glavo. Zaradi take lege jo zelo ogrožajo snežni plazovi. Prvotno kočo, ki je ležala nekoliko nižje je v zimi 1950/51 podrl sneg. S skupnimi močmi so Tržaški planinci in člani PD Gorje leta 1953 odprli novo kočo, ki stoji še danes. Leta 1973 je bila koča temeljito obnovljena in je dobila prizidek. Spomladi leta 2009 pa je pršni snežni plaz obstoječo kočo skorajda povsem podrl. Še istega leta so jo uspeli toliko obnoviti da je bilo v njej spet mogoče prenočiti. Vendar obstajajo resni načrti da bi kočo prestavili na pred plazovi varno lokacijo; najverjetneje nekam pod Šmarjetno glavo. Trenutno je v koči le 30 ležišč v sobah. Skupna ležišča in zimska soba pa zaenkrat še niso urejena. Koča je navadno odprta in oskrbovana od konca junija do konca septembra. Tel.: +386(0)51 614 780, e-pošta: [email protected] Ture: na Triglav (Š-185, 2.30 h), na Kanjavec (Š-237, 1.30 h), na Kanjavec čez sedlo Čez Hribarice (Š-238, 1.45 h), na Šmarjetno glavo (Š-242, 45 min), na

Documents

BREZPLAČNI PLANINSKI VODNIK NA INTERNETU...2015/08/16 · Velika Tičarica (2071 m), Mala Tičarica (2091 m), Kopica (2190 m), Velika Zelnarica (2310 m) ter Mala Zelnarica (2320